AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 128
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 1ST, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Brezposelnost narašča po vsem svetu. Novice iz delavskih krogov sveta
ženeva, 31. maja.. Mednarodni I delavski urad je zbral podatke i glede brezposelnosti, kot prevladuje v posameznih državah sveta, od leta 1930 naprej. Glasom teh podatkov je brezposelnost narastla kot sledi: v Nemčiji za 29 odstotkov, v Avstriji za 12, v Angliji za 7, V Belgiji 62 odstotkov, v Danski 28, v Nizozemski
Jugoslovanska S o c i a listična Zveza je otvorila 28. maja svojo konvencijo v Milwaukee. Konvencija je bila dokončana v pon-deljek večer. V soboto večer, 28. maja, so imeli socialisti velik banket v South Side Turn dvorani. Banketa se je udeležil tudi socialistični župan mesta Milwaukee — Hoan. V nedeljo so pa imeli zborovalci velik koncert z igro. Nastopila sta pevska zbora Planinska Roža in Naprej.
Generalni konzulat Jugoslavije v Chicagi išče rojaka Janeza Prevc, rodom iz Radovljice na Gorenjskem. Generalni konzulat ima za omenjenega rojaka važno pismo in denar.
94, v Švici za 87 odstotkov, v čehoslovaški za 57, v Avstraliji za 13, v Kanadi za 25, na Ogrskem za 39, v Finski za 73 odstotkov, v Franciji za 675, na Irskem za 18, v Italiji za 53, na Japonski za 8 odstotkov, na Poljskem za 4 odstotke, v Romunski za 36 in v Jugoslaviji za 45 odstotkov.
V Porterville, California, je umrla Mrs. B. Dehatri. Poleg soproga zapušča tudi dve hčeri, Mrs. Tony Simonič in Inez Dehatri, ki študira na Berkeley univerzi.
Mexico City, 31. maja. Delavci v ameriških tovarnah American Smelting and Refining Co. so odšli na štrajk, ne da bi prej delodajalce obvestili, kar je po postavah Mehike protipostavno. Lastniki tovarne so izjavili, da bedo v treh dneh dobili druge delavce, ako se prvi ne vrnejo na delo. Policija je zabranila vsako demonstracijo pred tovarno.
Šangaj, Kitajska, 31. maja. Dočim so tu že pred enim tednom zaštrajkali poštni uslužbenci, se sedaj poroča, da so storili isto poštni nameščenci v trinajst drugih mestih Kitajske. Poštni uslužbenci so šli na štrajk iz vzroka, ker $ploh niso dobivali plač, ko trdi vlada, da nima denarja na razpolago.
Patterson, New Jersey, 3l.
Prepovedano blago je najbolj vabljivo
150 mrtvih
Chicago, 31. maja. Več kot 150 Amerikancev je našlo svojo smrt na Spominski dan 30. ma-
maja. 50 svilarskih delavcev je odpotovalo od tu proti glavnemu mestu Trentonu, kjer bodo vpri-zorili demonstracije in zahtevali pomoč brezposelnim in zavaro-
Demokrati trdijo, da je Hoover fiasko in prerokujejo njegov poraz
Washington, 31. maja. Demo-' kratični voditelji so danes pono-
Tisoče ljudi zapušča Ameriko. 1500 jih gre v kratkem iz Clevelanda
Svoje dni so se bali, da bo v Ameriko prišlo toliko ljudi, da
vno izjavili, da je predsednik Hoover "popolna zguba," in > da ne bo več dolgo, ko se bo moral umakniti iz Bele hiše, ko bo pri prihodnjih volitvah odločilno poražen od naroda. John Garner, demokrat, predsednik poslanske zbornice kongresa, in Henry Rainey, vodja demokratske večine v poslanski zbornici, sta silovito udrihala po sedanji administraciji in obdolžila predsednika, da skuša svoje lastne grahe in napake zvrniti na kongres. Kot znano je predsednik poslanske zbornice, John Garner, vlo-
clednja ne bo mogla preživeti vseh naseljencev, toda danes so razmere ravno nasprotne. Mnogo tisoč ljudi odhaja več iz Amerike, kot jih prihaja sem. John R. Northup, naselniški direktor v Clevelandu, se je izjavil, da namerava v najkrajšem času zapustiti 1,500 oseb Cleveland in se vrniti v litvinske gozdove, na poljske i-avnine in v slovenske hribe. Dočim je že lansko leto zapustilo Cleveland ogromno število naseljencev, pa se pričakuje, da bo znašalo število onih, ki odpotujejo letos, še veliko več.
žil v zbornici predlog za $2,300,-000,000 kredita brezposelnim v Ameriki. Hoover je ta predlog takoj napadel, da je "pork barrel" in nič druzega kot navadna tatvina javnega denarja. Garner je dejal: "Nam je znano, da je predsednik Hoover nezmožen voditi vladne posle, in do danes še ni pokazal nobene Volje, da bi sodeloval in pomagal blažiti razmere, ki vladajo. V tej svoji nezmožnosti dolži druge oseb« in kongres, češ, da set oni vse zakrivili, in skuša na ta način pokriti svoje lastne grehe. Predsednik Hoover kriči danes v javnost o I deficitu, toda vzelo ga je dve leti i ip pol, da je deficit odkril, dočim ; je prej molčal, ko se je zaprav-
ja. Ene so ubili avtomobili, drugi so utonili pri kopanju, več jih je našlo smrt v zrakoplov-nih nesrečah. V New Jersey je bil neki gledalec ubit od baseball krogi je, v Los Angeles je neki golf igralec padel mrtev na tla, ko je zadel krogljo, v Ala-bami je neki fant v spanju korakal v vodo in utonil, v New Yorku je bil ubit neki moški, ko je top eksplodiral, zopet drugi je Umrl, ko je padel na tračnice Podzemeljske železnice. V Penn-sylvaniji je bilo 15 oseb ubitih od avtomobilov, 9 v Californiji, v Ohio trije in dva sta utonila.
valnino proti brezposelnosti. Go-verner države je bil tozadevno obveščen.
Napadeni rojak
Ko je preteklo soboto večer Napeljal slovenski trgovec Geo. Kuhar svoj avto v garažo, stopita k njemu dva mlada roparja z
Velika razlika
Zadnje ljudsko štetje je dognalo, da prebiva v Clevelandu 137,678 družin v najetih hišah, dočim ima 81,110 družin svoje lastne hiše. 48,518 družin, ki prebiva v svojih lastnih hišah, je bilo rojenih v tujezemstvu ali mnogo več kot polovica, kar je znamenje, da nekdajni tujezem-ci raje kupujejo svoje domove kot pa tu rojeni Amerikanci. Nadalje se je dognalo, da se nahaja v Clevelandu 103,332 družin, ki so bile tu rojene, in 100,-306 družin rojenih v tujezemst-yu. Poleg tega imamo tudi 17,-525 zamorskih družin.
Revolverji v roki. Kratko povelje se je glasiloj da dvigne Kuhar roke kvišku, če človeku gle-1 data v oči dva nabasana revol-verja, ni da bi se človek obotav-Ijal, in tudi naš George se ni. Vse žepe sta mu roparja obrni-j 'a, mu vzela ljuče in dve usnjati listnici. Delo je šlo hitro iz-
Nemški domovi
Zvezni sodnik West je pretekle dni odredil, da se pobije obtožba proti nemškim društvom v dveh nemških narodnih domovih, kamor so pred nekaj tedni vdrli zvezni prohibicijski agenti in zaplenili vse, kar so dobili. Tudi morajo prohibicijski
Pod rok, in v par sekundah sta ^ zbežala. Kuhar je pa mož ko-renjak, in si napada ni vzel preveč k srcu, ker — roparja sta mu odnesla dve prazni listnici in ključe, a v žep, kjer je imel precej .denarja, ptt bafcdJta nista Pogledala, misleča, da je denar v listnicah. Pač sreča v nesreči.
Rev. Leskovi« umrl
Iz Eveleth, Minn., se poroča, ^a je v bolnici v Duluthu umrl sWenski župnik iz Eveletha, &ev. Anton Leskovic. Bil je mir-narave in blagega, značaja, in Vegovo ime je le malo prihajajo v javnost. Podrobneje poročamo, ko dobimo natančnejše
Poročilo.
agenti vrniti vse zaplenjeno blago. Prohibicijski agenti so vdrli v domove, kjer se je točilo s pomočjo ponarejenih članskih kart.
Prva obletnica
V četrtek, 2. junija, se bo ob 8. uri zjutraj brala v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu sv. maša za pokojno Ana Aidišek ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo.
Duhoven in socialisti
Včeraj je imel v Jugoslov. Narodnem Domu v West Parku govor pastor Rev. Strickland, tajnik socialistične stranke v Indiani.
Francoska republika je pri volji, da se znižajo mednarodne reparacije
Rcuen, Francija, 31. maja. Paul Painleve, eden odličnih Francozov, ki bodo v novi vladi igrali veliko vlogo, je pravkar podal izjavo, iz katere je razvidno nekaj načrtov nove francoske vlade. Painleve je govoril na banketu radikalnih socialistov, katerih vodja, Edourd Her-riot, bo najbrž prihodnji francoski ministerski predsednik. Tu je izjavil, da bo nova francoska vlada, pripravljena podeliti Nemčiji gotove koncesije gl-ede vojne odškodnine, in da je pri volji odnehati na konferenci v Lausanne glede mednarodnih dolgov. Painleve je obenem izjavil, da so zadnje volitve v Franciji pokazale ljudsko voljo spravljivosti napram Nemčiji. Je dejal Painleve: "Nihče ne čuti, da bi bila Nemčija v današnjih razmerah zmožna plačevati vojno odškodnino. Da pa ne bodo upniki preveč odškodovani, smo pripravljeni z njimi sodelovati in k sodelovanju povabiti tudi Nemčijo, da se uravnajo mednarodne finančne in druge razmere." To je j ako važna izjava odgovornega Francoza, in upati je, da se bodo države glede dolgov in odškod-
Hoover je šel osebno pred senatorje, ki so sprejeli davčna bremena
Washington, 1. junija. Prvič odkar se nahaja v Beli hiši je prišel predsednik Hoover v senatno zbornico v torek opoldne. Z nenavadno resnostjo je prosil in rotil senatorje, da upoštevajo nevarnost, ki preti ameriškemu narodu in ameriškemu dolarju, ako ne sprejmejo dovolj novih davkov, da se pokrije deficit v zvezni blagajni. Hoover je obenem prosil, da sprejmejo postavo, da se upelje prodajni davek. Ko je predsednik Hoover odšel iz senatne zbornice, se je senat podal na delo. Najprvo so senatorji odglasovali glsde prodajnega davka. Zavrgli so s 53 glasovi proti 27, da bi se sprejel prodajni davek, kot ga je priporočal Hoover, toda z 72 proti 11 glasovom so sprejeli druge davke, in sedaj je dovoljenega dovolj denarja, da se pokrije deficit v zvezni blagajni. Skupna sveta znaša $1,125,000,000. Toliko bodo nabrali novih davkov, da se pokrije primanjkljaj v blagajni. Senat je naložil sedeče nove davke: Dohodninski davek se naredi enak onemu iz leta 1922, kar bo prineslo $70,000,-000. Davek na elektriko, 3 pro-
ljalo v času, ko so republikanci imeli večino v kongresu. Sedaj skuša za deficit, katerega je, Hoc ver sam povzročil, dolžiti kongres in demokrate." Kon-
50 procentov onih, ki so imeli navado obiskovati staro domovino, se ne bo več vrnilo. Kot se je izjavil Poljski prodajalec voznih listkov, Kniola, dobivajo naseljenci tu pisma iz domovine, v katerih se pripoveduje, da je v etari domovini dosti za jesti in da je vse zelo poceni. Mihael Cerrezin, jugoslovanski konzularni zastopnik v Clevelandu, se je izjavil: "Mnogo ljudi prihaja vrak dan za potne liste, da se vrnejo v domovino1, žal, da odhaja pri tem tudi toliko mladih ljudi, ki so dobili tu svojo vzgojo, in ki bi postali fini ameriški državljani. Toda razmere so* jih prisilile. Ljudje pravijo, da raje beračijo v svoji domovini, kot na tujem. Doma se Že nekako preživi, dočim se jim zdi poniževalno tukaj prositi za pomoč." Tako mislijo večinoma vsi, ki se po-
Suhaški republikanci bodo zapustili stranko, ako je proti prohibiciji
Washington, 31. maja. Suha-ške organizacije v Zedinjenih državah bodo zapustile republikansko stranko, katero so v letu 1928 tako krčevito podpirale, ako se vodstvo stranke izjavi proti prohibiciji. V torek se je pričelo v glavnem mestu zborovanje su-haških organizacij, ravno dva tedna prej, predno se začne republikanska predsedniška konvencija. Anti-Saloon liga in 38 raznih njej podrejenih organizacij, zboruje v tem mestu. Prijatelji prohibicije se dobro zavedajo, da pri demokratih nimajo ničesar iskati, kajti naj demokrati imenujejo kateregakoli kandidata za predsednika, dejstvo je, da bo demokratska
slavljajo od Amerike, od katere so toliko pričakovali, toda tako malo dobili. V pretečenem fiskalnem letu je odpotovalo iz Zed. držav nič manj kot 290,000 naseljencev, in pravijo, da bo letos io število doseglo pol milijona, kar se doslej še nikdar zgodilo v zgodovini Amerike.
gresman Rainey, vodja demokratov v poslanski zbornici, je pa izjavil: "Odkar je postal Mr. Hoover predsednik, so se Zedi-njene države zadolžile za $4,000,-0«00,000. Ta dolg je nastal, ko je imel Hoover še republikansko večino v kongresu, in nikakor ne more dolžiti demokrate za dolg. Predsednik Hoover se je izkazal kot "popolna zguba" za časa svoje vlade."
Podražena pijača
Montreal, Kanada, 31. maja. Z. dnem prvega junija se podra-živ cena vse kanadske pijače, in sicer v nekaterih slučajih kar za 800 procentov. Opojna pijača je bila doslej v Kanadi zelo poceni, in vlada pričakuje novih milijonov zaslužka, ako podraži "pijače. Tako se podraži brandy od 5 do 40 centov pri steklenici, rum cd 5 do 15 centov, importirani ibrinjevec sod 10 do 25 centov. S Pričakuje se, d^ se bo radi tfga zvišanja tudi cene v Ameriki zvišale. Zaboj kanadskega žganja se je doslej v Ameriki prodajal po $65.00, dočim bo nova cena najmanj $90.00.
nine končno sporazumele, kar bo imelo za posledico, da bo strašna depresija, ki' tlači svet že tri leta, končno odpravljena.
Graduanti
V petek, 3. junija, se vrši gra-duacija na Cleveland Extension High šoli. Slavnost se vrši v John Hay višji šoli. Med onimi, ki bodo dobili diplome, je tudi več Slovencev, ki so zadnja leta posvetili svoje večerne ure študiji, in sicer: Stanley Lau-lich, Stephan Laurich, Vera Lu-strik, Joseph Osredkar, Mary Milner, Jack Tisovec in John jžust. Vsem graduantom naše 'iskrene čestitke!
cente od prodanega toka, znese $55,000,000 na leto. En cent davka na gasolin, znese $150,-000,000 na leto. Senat, je zboroval do 2. ure zjutraj v sredo, 1. junija.
stranka gotovo sprejela za svoj program odpravo prohibicije. V takem položaju se suhači obračajo k republikanski stranki, kot k zadnjemu zavetju. Predsednik Hoover je dobil te dni od suha-čev dobro svarilo, da če misli kako spremembo glede prohibicije, da pomeni to njegov poraz. Pristaši prohibicije so trdno izjavili, da če republikanci sprejmejo v svoj program točko, da so proti prohibiciji, da bodo suhači gotovo postavili svojega lastnega kandidata.
Vest iz domovine
Mr. Jos. Cerjak, 13613 Diana. Ave,, nam sporoča, da je prejel j iz domovine vest, da je umrla ; mati Marija Cerjak v vasi Rezi-: na, p. Brežice, v starosti 74 let. | V domovini zapušča hčer, v Clevelandu pa sina. Naj bo dobri ran j ki hladna rojstna zemlja!
V Washington
Mrs. Louise Zidanič, 8905 Rcsewccd Ave. se poda 1. junija v Washington, D.C. na par tedenski obisk k svojemu' sinu Joe in hčerki Emici, ki je tam za-pcsljena pri telefonski družbi.
"Gospodična s pošte"
Tako je naslov novi povesti, katero smo začeli danes priobče-vati. Povest je prestavljena izrecno za "Ameriško Domovino." Dejanje se vrši na deželi, z istimi šegami in navadami, kot smo jih videli doma v starem kraju. Povest je lepa, skrajno napeta in jo bo gotovo vsak naročnik z veseljem čital.
Obisk v domovini
želimo ji veselo snidenje in mnogo zabave.
Bivši policist
Aretiran je bil bivši policist Wiliam McLaughlin, ki je obtožen, da je nosil prepovedano orožje. Policista je zagovarjala njegova sestra Mrs. Kennedy, ki
Listnica uredništva
Naročnica. — Po našem mnenju mora mož skrbeti za otroke, toda ker nam slučaj natančneje ni poznan, vam svetujemo, da se obrnete na Legal Aid Society, kjer vam bodo izkušeni odvetniki dali pravi nasvet, ki je
je odvetnica, varščino je pa po- . stavil policijski saržent Kennedy, mož odvetnice.
Piknik godbe "Bled"
Priljubljena slovenska godba Bled priredi 19. junija na Mo-čilnikarjevi farmi zabaven piknik, na kar že sedaj opozarjamo občinstvo. Za ples bo igrala godba lepe komade in tudi več koncertnih točk se bo slišalo.
Ugodni prazniki
Pravo čudo je, da tekom nedelje in pondeljka ni bil nihče ' ubit od avtomobilov v Clevelan-1 du. Samo tri osebe so bile ra- j I njene.
V staro domovino se podasta na obisk Mr. in Mrs. John Str-gar, 19803 Cherokee Ave. Pose-titi nameravata vse večje kraje v Sloveniji, kot Ljubljano, Novo ' mesto, Krško, Maribor, če ima kdo kako naročilo za stari kraj, naj se oglasi na naslovu, kot zgorej omenjeno, in Mr. Strgar bo drage volje storil. Mr. Strgar odpotuje v petek zjutraj s posredovanjem slovenske potniške tvrdke August Kollander, ki ima svoj urad v S. N. Domu.
zastonj.
Sinko preminul
• Staršem Kline, 1049 E. 71st St., je umrl leto in pol star sinko Adam. Pogreb se vrši v četrtek ped vodstvom A. Grdina and Sons. Iskreno sožalje staršem!
Posvetitev škofa
Dne 8. septembra bo v katedrali v Clevelandu slovesno posvečen novi pomožni škof Mc-Fadden.
Smrtna kosa
Ob 1:45 danes zjutraj je preminul Ignac žnidaršič, p. d. Mo-horiček, 1206 Norwood Rd. Podrobnosti poročamo jutri.
Aretirani so bili trije Slovenci in bratje August, Ben in Jakob Ferine ter Italijan Joseph Caso-lari. Kakor poroča policija, je Gasolari izpovedal, da so bratje Ferme naredili načrt za umor in plačali njemu $50.00, da ga je izvršil. Udovču so vzeli preko $500.00. Preiskava se nadaljuje.!
Cherry, kjer je "pečlaril" dolga leta. Gre se za roparski umor.
Iz La Salle, Illinois, se poroča: Pred dobrim tednom so našli Ignaca Udovča, postarnega rojaka in samca, ubitega v njegovem stanovanju v sosednjem mestu
gre vsa čast in hvala našim čč. sestram učiteljicam fare sv. Vida, ki se trudijo in ubijajo z našo mladino. In za vse to ne zahtevajo plačila ne časti, ampak gledajo le za korist fare, za korist naše mladine. Mi, starši, smo lahko ponosni, da imamo svoje otroke v skrbi in pod nadzorstvom tako marljivih in de-
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto |6.S0 Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 18.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.50 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto »5.S0; pol leta »3.00; Četrt leta »1.75 Za Evropo celo leto »7.00, pol leta »3.50. Posamezna Številka I cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Offlce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 8rd, 1879.
0m PI	No. 128, Wed., June 1st, 1932
Davek na verižne trgovine
POROČILO IZ BELE LJUBLJANE
"AMERIŠKA DOMOVINA"

Če verjamete al' pa ne.
TRINERJEV0 I GRENKO VINO
proti zaprtju, slabemu apstitu, (lavo. bolu, Izgubi »panja. V vseh lekarnah.
-u-
"Res luštno je bit' na deželi..
lovnih učiteljic in voditeljev šo- | le sv. Vida.	:
Dolžnost nas veže, da se iz ; srca zahvalimo sestram učiteljicam za njih požrtvovalnost. Iz-ročajmo še zanaprej našo mladino v njih varstvo in naši otroci bodo v dobrem varstvu in dobro vzgojeni in poučeni.
Lawrence Bandi.
brata v potrebi, in tako ponovno dokažemo resnico pregovora: roka roko umije!
In pomnite, da je "Ameriška Domovina" dnevnik. Cesar danes nisem napisal, se napiše lahko jutri ali pozneje. Današnji dopis je uvod za novice iz krogov naših slovenskih farmarjev v Genevi in Madisonu,
ki bodo v kratkem sledile.
Madison.
MARIAN PFEIFER, NEW YORK:
V TEM CILJU NAŠ SPAS
Tisoče in tisoče neodvisnih in prej samostojnih trgov-cev je trust z verižnimi trgovinami že spravil na beraško palico. Tisoče eksistenc je uničil in pokopal tisoče malih ' trgovcev. Neusmiljeno se razširja trust in odpira nove tr- ! govine, v katerih garajo pod strogimi odredbami uslužben- ' ci, ki so odgovorni za vsako malenkost, ki imajo dolge ure in neprimerno male plače.	'
Godrnanje naroda radi razširjevanja teh verižnih trgo- ; vin je na dnevnem redu. Postavnim potom ni mogoče pre- { prečiti, da bi se ne širile verižne trgovine. Vsakdo ima pravico odpreti novo trgovino. Zato so pa v nekaterih državah segli po drugih sredstvih, da preprečijo uničevanje malega trgovca in njegove družine in preprečijo, da se bogastvo ne < zbira v rokah maloštevilnih, da potem tisoči trpijo. •
Ko je država Indiana uvedla velik davek na verižne trgovine, so se slednje pritožile na vse sodnije, češ, da je tak davek nepostaven. Na vseh sodnijah so verižnjki zgubili, in tudi najvišja sodnija v Washingtonu je odredila, da je postava, ki naklada izvanredne davke verižnim trgovinam, popolnoma ustavna.
To je bil prvi udarec verižnim trgovinam, in v drugih državah se pripravljajo na nadaljno akcijo, da omejijo poslovanje teh trgovin. Na pritisk tisočerih trgovcev in njih prijateljev je prišel glas obdavčenja verižnih trgovin celo v kongres Zedinjenih držav. Kongresman Celler iz New Yorka je imel te dni govor v poslanski zbornici kongresa, v katerem je povdarjal škodljiv vpliv verižnih trgovin, in obenem je pa stavil predlog, da se obdavči verižne trgovine s posebnim zveznim davkom. Pri tem je kongresman Celler izjavil:	n
"Najnovejša preiskava je dognala, da verižne trgovine nikakor ne prodajajo cenejše kot pa navadne trgovine, ki jih lastujejo neodvisni trgovci. Vodstvo verižnih trgovin si sicer na vse načine prizadeva, da umetno ustvari mnenje v javnosti, da je v njih trgovinah vse ceneje, toda preiskava je dognala, da to ni resnica. Sledeč bi bil primeren davek na verižne trgovine:
"Kompanija, ki lastuje eno trgovino, bi plačala $5.00 rta leto. Kompanija, ki lastuje dve trgovini, naj plača $10.00 od vsake na leto, tri trgovine $15.00 od vsake na leto, štiri trgovine $20.00 od vsake na leto, in pri petih trgovinah od vsake $25.00 na leto, in tako dalje, na primer, kompanija, ki bi imela 100 trgovin, bi morala plačati od vsake $500.00 na leto davka, in kompanija ki ima 200 trgovin, bi morala plačati $1,000.00 davka na leto od vsake trgovine.
"Ako kongres upelje to postavo, da se obdavčijo verižne trgovine, tedaj ne bodo samo sledile druge države, da upe-Ijejo enak davek, pač pa se bo širjenje verižnih trgovin kmalu ustavilo. Danes je v Ameriki 7,839 trgovskih verižnih podjetij, ki operirajo v celi Ameriki nič manj kot 20j,000 verižnih trgovin.
"Pomislimo, da so velekapitalisti, ki lastujejo verižne trgovine, izpodrinili iz trgovine nič manj kot 208,000 malili trgovcev. Lastniki verižnih trgovin dobivajo danes na lete od svojih odjemalcev nič manj kot $15,000,000,000 za skup-ljeno blago. Ako imajo pri prodanem blagu samo pet procentov čistega dobička, tedaj pomeni to, da dobijo kapitalisti iz svojih trgovin na leto $750,000,000 čistega dobička Ni čuda, da velekapital čimdalje bolj odpira verižne trgovine, ki v tem in drugem in v vsakem mestu, kjerkoli poslujejo, zberejo denar od ljudi in ga pošiljajo na borze v roke finančnih magnatov, ki potem z umetnimi špekulacijami pov > ročajo padec vrednosti in ustvarjajo krizo, kakor jo mora ni o ravno seda i orenatati.
Nad 80 odstotkov delnic verižnih trgovin lastuje ena sama družina v Ameriki. Ta družina je imela lansko leto čistega dobička $60,000,000! Pomislite, kam to pride! Koliko stotisoč neodvisnih ljudi bi se lahko preživelo s tem denarjem, dočim je denar ostal v rokah ene same družine, ki razpolaga z njim tako, da se žrtvujejo vsako leto samostojnost in obstanek malega trgovca! Kongres mora najti pot, da zopet ooživi malega trgovca in pritisne verižne trgovine, ki, kot noben drug trust ne more prinesti sreče in blagostanja splošnemu prebivalstvu.
DOPISI
Cleveland, O.—Ni minilo še leto dni, ko smo'imeli farani sv. Vida v Clevelandu pomemben dan. To je bilo o priliki, ko je naš župnik Rev. B. J. Ponikvar slovesno obhajal srebrni jubilej mašništva.. To je bil vesel dan za nas farane in sploh za vso slovensko naselbino, še bolj pomemben je bil dan 29. maja, ko je naš neumorni župnik B. J. Ponikvar obhajal srebrni jubilej delovanja v naši župniji. Obhajali smo ta dan v polni meri veselja iii radosti. Kljub temu. da so slabi časi, katere nekateri
zelo občutimo, je bila velika dvorana v S. N. Domu na St. Clair Ave. do kotička natlačena, čč. sestre učiteljice na,še farne šole sv. Vida so preskrbele za omenjeni dan bogat program. Potrudile so se, da je mladina osmega i-azreda izvrstno izvršila igro "Camouflage" (prevara) v angleškem jeziku. Vsak igralec je svojo vlogo izvrstno rešil. In to ni liifyk(} delo spraviti skupaj toliko mladine, vse od prvega do zadnjega razreda, in vsakega naučiti svojo vlogo, da se je program tako gladko izvršil. Zato
Cleveland, O.—Pa bi kdo rekel in trdil, da "na farmah" ni mogoče dobiti novic; novice prihajajo samo iz velikih mest, kjer so industrije, finance, kjer so strasti in tekme, politika in družabni boji, a na kmetih pa mirno in idilično življenje, ki ne pozna velikih potreb in zahtev, ne nudi nobene važne spremembe, ni nobenih romantičnih fcapletljajev, vse delo se vrši enolično, vsakdanje, dan je dnevu enak, noč noči—tako mislijo oni, ki žive dni tičijo v mestih in ne pomislijo, so naša mesta (za pokoro delavcem, naše farme pa za razvedrilo duha in telesa.
Pred nekako dvajsetimi leti i smi je Jernej Knaus, naša prist- 1 na mestna in farmarska kore- 1 nina, tako lepo zapel ono znano: : "Res luštno je bit na deželi . .." ' Če je kdo trdo delal vse svoje ' življenje, odkar je v Ameriki, : je to gotovo naš Jernej. Pri trdem delu pa si je znal ob ugodnem času poiskati priliko, pa je odpeljal se ven na deželo, kjer je v svežem zraku, v dobri družbi, med hojami, gabri, bukvami, jeseni, smrekami, topoli, hrasti in divjimi kostanji se odpočil in navzel novih moči za nadaljno delo. In pri svojih 60 križih je Jerneje danes še čvrst in zdrav, dasi v svojem življenju še en dan menda ni počival. S pridnimi rokami in pametnim razumom je tudi v jeseni svojega življenja mož korenjak.
Poslušal sem Jernejca in skušal ob vsaki priliki otresti prah mestnega Babilona ter iskati razvedrila na deželi. Peljali smo se ob nedeljah in praznikih "ven na deželo," največ proti zapadu ali jugu od Clevelanda, dokler nismo pred 12 leti zvedeli za lepe slovenske farmarske naselbine v Madisonu, Geneva, Thompsonu in v ondotni okolici vse povsod. Tedaj v resnici ni bilo mogoče še 25 naših rojakov naseljenih med prijaznimi hribčki in dolincami Madisona in Geneve. Danes dobite tam nad 200 naših prijaznih in gostoljubnih slovenskih farmarjev, ki so v pravem pomenu be sede korenine.
Ni čuda, da tekom zadnjih deset let vedno več Cleveland-čanov obiskuje naše farmarske prijatelje v Madisonu, Genevi, Thompsonu in v ondotni okolici. Nad 200 slovenskih farmarjev ondod ima tisoče sorodnikov v Clevelandu med mladimi in starimi, ki prav radi zahajajo v nadvse prijazna bivališča naših ljudi v Madisonu' in Genevi.
Naši slovenski farmarji sami se jako redko oglašajo v javnosti, ker so mišlenja, da se dobro blago samo oglaša. In resnica je to. Od leta do leta prihaja večje število naših rojakov na obisk v Madison in Ge-nevo. Prvotno zanemarjeni prostori nekdaj starodavnih farm so se pod spretno slovensko roko zboljšali, prenovili, olepšali in poživili tako, da je prava slast preživeti par dni počitka in kramljanja s temi prijaznimi ljudmi.
Kdo je mislil pred desetimi leti, da bo šel v jeseni v Madison in Genevo po grozdje, da si njega stisne par sodčkov "ohaj-čana?" Kar nič niso verjeli ljudje, da bi trta v Madisonu in Genevi rodila tako žlahten sad, kot na primer v Dover ju ali po drugih farmah na zapadu od Clevelanda, kjer so naši ljudje leta nazaj kupovali svoje grozdje od Nemcev in Ajrišev, češ, da je gospod oče nebeški samo Nemcem in A j rišem po-
delil poseben blagoslov za pridelek njih grozdja.
Danes pa je resnica, da naši slovenski farmarji v Madisonu * in Genevi pridelujejo boljše, ' bolj slastno in okusno grozdje, kot ga je kdaj pridelal kak Ne- ! mec ali Ajriš na zapadni strani 1 Clevelanda. To spoznanje prihaja počasi, toda gotovo. Prva ' leta naši ljudje v Madisonu in 1 Geneva seveda niso mogli tekmovati z drugimi, toda s pristno slovensko marljivostjo, razumom in upoštevanjem razmer, so naši slovenski farmarji v Madisonu in Genevi tako povzdignili svoje vinograde, da se lahko ponašajo, da so prvi med vsemi. Grozdje naših slovenskih farmarjev v Genevi in Madisonu ni dobilo samo priznanja v Clevelandu, kjer slovenska naselbina vsako leto potrebuje od 2,000 do 3,000 ton grozdja, pač pa se oglašajo zadnja tri leta slovenski in hrvatski kupci iz Pennsylvanije, West Virginije, Indiane in Illi-
noisa, ki vsi priznavajo, da grozdni pridelek slovenskih farmarjev v Genevi in Madisonu, Ohio, ga nima para.
Več let nazaj so naši ljudje naročali grozdje iz države New York ali iz države Michigan, precej rojakov je kupovalo grozdje celo iz Californije. Ne bom trdil, - da grozdje iz New Yorka ni dobro, nasprotno, .newyorsko grozdje je imenitno, in tudi grozdju iz Michigana ni dosti oporekati, svetujem pa, kdor je imel kapljo doma iz mi-chiganskega, californijskega ali newyorškega grozdja, in ni še poskusil pridelka vinogradov od naših slovenskih farmarjev v Madisonu in Genevi, ta naj poskusi. Prav gotovo se bo počutil tako, kot so se počutili ženi-tovanjski gostje v Kani Galilejski, ko jim je sam Krist na-točil najboljšega vina potem, ko je gostom zmanjkalo vsega dru ga . . .
Saj pravim, kam sem zašel. Novice sem hotel pisati iz dogodkov pri naših slovenskih farmarskih družinah v Madisonu in Genevi, v Thompsonu, \ Rock Creeku, v Trumbulu in v Perryu, pa me je pri čaši najfinejšega o h a j č a n a prevzela oglaševalna strast, ko se čudim, da se tako izvrsten ohajčar? sploh da pridelati iz madison skega in genevskega grozdja.
Pa vsega teg& niti zapisal ne bi, da se nisem spomnil, kaj so ti naši slovenski farmarji iz Madisona in Geneve vse naredili za svoje brezposelne rojake v Clevelandu, Collinwoodu, Eu-clidu, Newburgu in po splošni elevelandski n a s e 1 b i ni. Med najlepše čednosti kulturnega sveta spada gotovo hvaležnost. In če. je kdo hvaležen, sem gotovo jaz. Lansko leto so slovenski farmarji iz Geneve in Madisona podarili svojim brezposelnim rojakom v Clevelandu nad 200,000 funtov zdravega sadja in poljskih .pridelkov. Ne samo, da so to podarili, pač pa so tudi sami zbirali, vozili v
Cleveland in to vse na svoje stroške. In ker se mi je zdelo, da se na tem svetu vse tako hitro pozabi, sem zapisal te vrstice v spomin. Pri tem mislim, da nas slovenski farmarji v Genevi in Madisonu tudi v bodoče ne bodo pozabili. Bolj kot kdo drugi nas vselej poznajo.
In prav prijateljsko in roja-ško je, če se mi teh naših slovenskih farmarjev v Madisonu in Genevi spominjamo ob poletnih dnevih ter jih prijateljsko obiščemo, da se jim iskreno zahvalimo za njih toplo čuteče srce, za njih poznanje svojega
Naše izseljeništvo, ki predstavlja deseto banovino Jugoslavije deluje v živahnem tempu na kulturnem polju. Težka je naloga razvijati kulturni program in to v tujini, brez vsake podpore domovine. Narodni in prosvetni domovi so spomenik našega izseljeništva, največji izraz požrtovalnosti, medtem ko se mora vsak posameznik težko boriti za svojo socijalno pozicijo. Ta trud po prizadevanju kulturnega podviga je vreden globokega spoštovanja vsakega naroda. S kulturnim napredkom je tesno zvezan nadajjni obstoj našega izseljeništva, njihovih kulturnih domov in podpornih jednot.
Mladina je up vsakega naro- ( da! Treba jo je moralno in c gmotno dvigniti, dati pa občutek svobodnega udejstvovanja. Tu i rojena mladina, ki predstavlja i novo moč zdravega realizma, da- 1 lekovidnosti, modernejših prak- i tičnih upogledov in metod, bo i igrala najvažnejšo vlogo pri i splošni ureditvi domovine njiho- : vih očetov, že danes moramo po- i svetiti temu vprašanju največjo : pažnjo. Ta, mladina, ki pa je po-sečala do danes edinole ameriške šole, mora biti točno informirana z ozirom na bodočnost o splošnih prilikah Jugoslavije, Treba jo je zainteresirati o gospodarskem pogledu, o možnosti ekonomskega razmaha naše domovine, kakor o povzdigi kme- j tijstva in , industrializacije v najmodernejši formi. Nove moči praktičnega znanja svetovnega nazora so nam nujno in neobhodno potrebne. Nesmiselna politična borba„ ki se je izvajala v prošlosti naše domovine, je ubijala moralni čut naše mladine. Vendar pa še vedno prevladuje zdrav optimizem in ko bo država urejena, takrat nam bo aktivno sodelovanje naše mladinske emigracije dobrodošlo. Namesto,
da bi se visoke pozicije naše industrije odstopale tujcem, naj bi se na ista mesta zaposlilo našo noVo gospodarsko silo, ki predstavlja komercijalno dobro kvalificirano tukajšnjo našo mladino. Naša skupna dolžnost je, da že danes delujemo pri
stremljenju naše mladeži, saj je v njenem lastnem interesu kakor interesu njihovih starišev. Da pa se more ta ideja realizirati, smatram potrebno ustanovitev
Jugoslovanske kulturne c zajednice	i
Jugoslovanska kulturna zajed- t niča naj bi bila naj j ač j i pred- s stavnik našega kulturnega delo- ( vanja. članice kulturne zajednice se smatrajo vsa v njej včlanjena društva, neoziraje se na i njihovo politično opredeljenje—- ' kar znači da mora biti nova cen- . tralna kulturna organizacija, 1 strogo kulturnega značaja brez katerikoli političnega vpliva. Glavna naloga kulturne zajednice pa je:
Ustanavljanje knjižnic, čitalnic, kjer naj bi imel naš človek potom dnevnih novin iz starega kraja, gospodarskih publikacij in kulturnih revij priliko spoznavanja vseh splošnih prilik domovine. Prirejajo se večerni jezikovni tečaji spojeni z geografskim in historičnim predavanjem. Organizira se vsakoletno poučno ekskurzijsko potovanje v stari kraj, da ima tu rojena mladež priliko spoznavanja naravnih krasot, splošnih kulturnih in ekonomskih prilik domovi ne. Vsa naša prosvetna društva dobijo brezplačno ves potrebni materijal, kakor igrokaze, note I itd. Po vseh kolonijah se prirejajo filmska predavanja gospodarsko kulturnega značaja. Priredi se vsakoletna prireditev, pri kateri sodelujejo vsa društva-■ članice.
Do danes so morala vsa društva oglaševati svoje prireditve in seje, kar je seveda stalo mnogo denarja. Istotako bo naloga zajednice oglaševati na posebnem prostoru vsake novine seje in prireditve vsih v njej včlanjenih društev. S tem pa bodo zopet posamezna društva prihranila popreje ves v oglase investiran denar.
Za danes sem navedel obnove poteze zamišljene kulturne zajednice, medtem ko se da program zelo razširiti na splošno dobro našega naroda.
človek se vsak dan kaj novega nauči, ako je odprte glave. In tako sem tudi jaz zvedel nekaj v soboto, da sem sedaj na jasnem. Že dolgo me je namreč morilo vprašanje, zakaj imajo vsi naši farmer j i svoje vinograde tako blizu hiše. Tako so pri rokah, da bi skoro kar skozi okno obirali jeseni grozdje. Ta svetovni problem mi je rešil v soboto večer farmer Pintar,-ki je rekel, da sedaj, ko okopavajo trto, pa vselej, kadar obrne, stopi v hišo, da enega stisne. "Samo to je škoda," je rekel Pintar, "da nimam na vsakem koncu vinograda po eno hišo, pa bi lahko enega stisnil na tem koncu, enega pa na onen}."
Sedaj, ko far mer j i s pljugi o k o p u j e j o trto, pravijo, da "zvračajo" zemljo k trti. Jeseni jo pa "zvračajo" od trte. To "zvračanje" ni šlo v glavo našemu uredniku, ki se je čudil, da zemljo sploh kedaj zvračajo od trte. Po njegovem mnenju bi jo bilo treba vedno zvračati k trti, a nikdar od nje. Tone Debevec mu je nekaj časa tolmačil, ko je pa videl, da take stvari urednikom ne gredo v glavo, je rekel, da so tako delali, da delajo in da bodo, pa če se vsi uredniki na glavo postavijo.
Tudi John Anžiček iz Girarda je imel nekoč farme, tako pripoveduje ustno izročilo. Ker je bila farma bolj na samoti (seve, farme niso v mestu, ampak vse zunaj na deželi), je mislil, da bi dobil kakega hudega psa, ki bi kazal zobe raznim nepoklicanim gostom ponoči. Anžiček je sicer že imel malega psička, pa, ta je bil bolj za figuro, da je dajal glas od sebe. Anžiček je takole modroval: "če kupim velikega, hudega psa, .pa bo dajal ta mali štimo, ta veliki bo pa zagrabil, pa se bo stvar dobro izšla!"
In nekoč vidi pri nekem far--merju velikega psa, ki je bil priklenjen. Mislil si je, da mora biti to grozno hud pes, da ga imajo priklenjenega in da bi bil zanj ravno prave sorte. Pogovorita se s farmerjem za, psa in John ga prižene domov. Doma ga lepo priveže na močno verigo, da se ne bi morda mrha strgala in komu hlače pomerila. Toda pes je bil videti popolnoma normalen, zato ga Anžiček nekoč za. poskušnjo spusti z verige, da vidi, če bo res koga ugriznil. Toda pes je bil tak, kot drugi psi: vsakemu je prijazno pomahal z repom in bolj poznanim je celo v roke segel in sklepal ožje prijateljstvo na veliko mero.
"Saj ni tako hud, kot sem mislil," je rekel razočaran Anžiček, "pa je morda bolj hud ponoči." Neke noči ga, zbudi žena, češ, da je slišala zunaj nek ropot in da so gotovo roparji zunaj, ki iščejo vhoda v hišo.
"Nič se ne boj," je tolažil John ženo, "kar lepo zaspi. Saj sta zunaj naša psa; ta ma,li bo zalajal, ta veliki bo pa pograbil in če je kdo, jo bo gotovo ubral." žena ga pa le naganja, naj gre pogledat. "No, bom pa šel," se končno junaško odloči Anžiček. "Vzel bom revolver in zunaj pred vrati dvakrat ustrelil, če se res kdo plazi okrog hiše, jo bo gotovo ubral, ko bo videl, da smo tukaj ljudje, ki se ne tikamo z vsakim."
Potihoma stopi John skozi vrata na prag, pogleda okrog sebe, če je vse varno, potem pa vzdigne revolver visoko v zrak, zamiži in trikrat ustreli: bum, bum, bum. Komaj pa zagrme streli, pa že pridrvita okrog vogala oba njegova psa. Ta mali plane Anžičku med nogami v hišo in naravnost pod posteljo, ta veliki pa, ki je videl, da je na pragu drenj, se zapraši skozi okno naravnost v klet, da je kar mrežo potegnil za seboj. Tako je John spoznal hrabro srce svojih psov, na katera, je poprej toliko zidal.
Euclid, O.—Ker se čas naše proslave četrte obletnice "Ljub- s ljane" hitro nagiba proti svoje- i mu koncu, zato se prav tako hi- i tro z naglico vse pripravlja za to 1 proslavo. Tu in tam vidimo, ka,- i ko naši rojaki krasijo in barva- l jo svoje lize. Ako jih vprašate, 1 zakaj da vsi ravno sedaj lepšajo i lize, bodo rekli, da za parado če- i trte obletnice Ljubljane, katera se vrši na 5. junija. Parada se bo vršila doli k našim sosedom v Collinwood, pod vodstvom Mr. F. Svetka. Nadalje tudi po naši Ljubljani. Komur je le mogoče, naj se te parade udeleži. Natančneje o paradi sledi.
Nadalje bomo imeli ta dan tudi velik vrtni koncert na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., pri katerem bo nastopilo več pevskih društev in zapelo nekaj lepih in veselih slovenskih pesmi. Pevska društva so sledeča: Pevski odsek dramskega društva "Adri-ja," ki obstoji in se vežba nekako štiri mesece v našem domu. Drugo je društvo "Soča" iz Col-linwooda, ki ima izvrstne pevske moči, katere ste že slišali pri večkratnih nastopih. Tretje je pa nam dobro poznano slovensko pevsko društvo "Jadran,'' tudi iz Collinwooda. Tudi te smo že sli- j šali pri koncertih in operah. Vsa tri zgorej imenovana društva j nastopijo v nedeljo 5. junija ob j
2:30 popoldne na vrtu Slovenskega društvenega doma. Zatorej si vsi zapomnite datum, da se gotovo odzovete in udeležite te proslave. Upam, da boste veseli in zadovoljni, da, ste se udeležili, ker to bo vrtni koncert, kakršnega še ni bilo na vrtu našega S. D. Doma in morda ga tudi pozneje ne bo tako hitro. Vstopnina na koncert je seveda brezplačna vsakomur.
Nadalje smo tudi povabili na to našo četrto obletnico proslave Ljubljane nam dobro poznanega rojaka, pesnika in izbornega govornika, Mr. Ivan Zormana i i Clevelanda, ki se je radevolje odzval našemu vabilu, ter bo nastopil kot govornik na naši proslavi. Vsak ga bo gotovo rad slišal, ker vemo, da si bo za ta dan pripravil najboljšo temo, ki spada k takim prireditvam. Nastopilo bo še nekaj drugih govornikov, katerih imena bomo priobčili prihodnjič. Najbolje je, da pridete osebno in boste videli in slišali vsi in vse, kaj bomo imeli.
Kaj pa naši županski kandi-datje? Njč na,m niso še obljubili, kaj bodo storili za nas, ako bodo izvoljeni. Zatorej ven z izjavo, da bomo vedeli za koga voli-(ti. Volili bomo gotovo za onega, i ki nam bo dal najboljše pogoje.
Mathew Debevec, j	tajnik S. D. Doma.
LiiiiimiiiiniiiHnimniiiiiiiiiiiminiiiiiiii
Za naše gospodinje
jmniini|nmmiiminiiinniniiiiiimiinni
Paradižniki se lahko olupijo, ako se jih drži za trenutek na ognjem na štedilniku.
Kadar daste papir a t sobe, spravite razne odrezke od papirja, zlasti one, na katerih so naslikane rože. S temi papirajte predale pri omarah znotraj, kar jih jalco olepša.
Kadar okna ne tečejo rada gori in doli, je morda vzrok temu otrdela vrv, na kateri so pritrjeni uteži. Namažite te vrvi z milom in vrv bo postala voljna.
Sobne cvetlice je treba včasih omiti z milnico. Omočite voljno ščetko (najboljše tako iz blaga) v milnico in zbrišite prah z listov na cvetlicah. To jako poživi cvetlice.
Kadar so tapecirani stoli v sobi obrabljeni, oblecite jih z lepo-barvanim blagom. Pohištvo bo izgledalo kot novo.
Ako hočete očistiti mlinček za kavo, zmeljite skozi mlinček Pest riža.
VESTI IZ DOMOVINE
—-Tragika težavnega splavar-8kega poklica. Te dni je bil v Krškem Florijanov sejem, ki je Privabil posebno mnogo splavar-jev. Vzdolž obrežja so stali splavi savinjskih mornarjev. Vsak izmed njih dobro pozna krški •ttost, ki je zahteval že mnogo ^rtev. Tako je tudi ta dan po-stal žrtev pilotov krškega mostu Preizkušen splavar, gospodar, po domače Beštelak iz Okpnjine pri Mozirj u. Gospodar splava Beštelak je s svojim krmarjem nadaljeval vožnjo pot proti Breži-
cam. Usodno je bilo to, da sta s krmarjem izbrala prehod pod krškim mostom pri pilotih ob desnem bregu in ne, kakor ga splavar j i običajno uporabljajo, pri levih pilotih. Ob desnem bregu dela Sava brzico, ki je spla-varjem skrajno nevarna. Tok Save je gnal splav proti oddaljenim pilotom, splavarja pa sta ga ravnala proti bližnjim. Zgodilo se je, da je prvi del splava, na katerem je bil krmar, srečno prešel prehod, že v naslednjem trenutku pa je brzica pritisnila zadnji del splava z močnim sunkom ob pilot, da se je razbil, gospodarja Beštelaka pa je vznak vrglo v valove. Dasi nekoliko omamljen po udarcu, je Beštelak sredi razdivjanih valov še plaval in prišel med prednji in zaostali drugi del splava. Krmar z odtrganega splava mu je v vsej naglici priskočil na pomoč z desko, katere se je Beštelak oprijel, jo pa že .v naslednjem trenutku izpustil in izginil pod valovi. Medtem je priplaval na mesto tudi razbiti del splava, ki je nesrečnika pokril, da je bila rešitev nemogoča.
—Tri nesreče v Selški dolini. Mirne prebivalce Selške doline so močno presunile tri hude nesreče. Bridka usoda je najprej posegla na dom posestnika Tolarja v Zalem logu. Lani mu je požar uničil malone vso domačijo z gospodarskimi poslopji vred. To je mladega in čvrstega gospodarja tako potrlo, da je postal ves zamišljen. Bržkone v popolni duševni potrtosti si je sam končal življenje. Našli so ga obešenega. — Huda nesreča se je primerila uglednemu trgovcu in posestniku g. žbontar-ju v Rudnem pri Dražgošah. Dasi sta roditelja posvečala vso pažnjo svojemu otroku, petletnemu edincu, je hotela usoda drugače. Ko so žbontarjevi za nekaj trenutkov pustili otroka samega, se je napotil k bližnji škarpi in padel v vodo. Ko deteta ni bilo od nikoder, so ga pričeli iskati, dokler niso našli tru-pelco v nizki vodi. — Tretja žrtev nesreče je postal neki voznik uslužben pri industrijcu Hein-richarju na Trati pri Škof j i Loki. Voznik je prišel pod voz in so mu kolesa šla čez obe nogi. Ponesrečenca šo prepeljali v bolnišnico.
—Smrtna nesreča vojaka novinca. Nedavno se je na osebnem kolodvoru na Zidanem mostu pripetila huda nesreča. V neposredni bližini perona je bil do smrti povožen vojaški novinec Miha Slopšek iz Brezinj. V teh dneh odhajajo naši fantje k vojakom. Iz krajev ob Posav-ju so se poslavljali fantje v ponedeljek in odhajali v spremstvu občinskih mož z osebnim vlakom, ki vozi zgodaj zjutraj iz Zagreba proti Ljubljani. V Brežicah je vstopila na ta vlak večja skupina fantov, med njimi tudi Slopšek. Vsi so bili žida-ne volje, najbplj razposajen pa je bil Slopšek. Novinci so na Zidanem mostu izstopili. Tu jim je postaja dala na razpolago več udobnih osebnih vagonov, v katere so fantje vstopili. Ko so sprevodniki vsa vrata vagonov zapahnili, je stroj vozove potegnil proti Hrastniku. Vožnjo vagonov proti Hrastniku je opazil Slopšek, ki se je iz neznanega vzroka zamudil na peronu. Pognal se je s perona za vlakom. Več železničarjev ga je izkušalo s klici in tudi dejanski zadržati, toda Slopšek se je vsem iztrgal in je tekel ob vlaku, da skoči nanj. Tedaj pa se je spotaknil in padel tako nesrečno pod zadnji voz, da mu je šlo zadnje kolo čez trebuh. Vsaka pomoč je bila zaman in je mladenič v nekaj minutah izdihnil. Nesreča je vsekakor posledica preveč zaužitega alkohola. Slopšek v vinjenosti ni ubogal železničarjev, kar je plačal s svojim mladim življenjem. Nepojmljivo pa je dejstvo, da vinjenim tovarišem ponesrečenca ni segla ta strašna nesreča do srca. Fantje so dalje r j p veli in prepevali, kakor da se ni zgedilo nič posebnega.
—V Kostanjevici je umrl posestnik Anton Košak.
Pravni nasveti
. Piše Frank V. Opaskar .
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
Vsakdanji dogodek iz sodne dvorane:	,
"Ali je obtoženka v dvorani?" vpraša sodnik Geo. Harris na razporočnem sodišču.
"Da, gospod sodnik," odvrne neka žena in vstane raz sedeža.
"Ali ste vi žena pritoženca?" jo vpraša sodnik. "Da, gospod."
"Ali je vaš odvetnik tukaj?" vpraša sodnik.
"Ne, ker ga ne potrebujem." Sodnik ji nato prebere tožbo, katero je vložil njen mož za ločitev zakona in v kateri jo toži radi zanemarjanja njenih dolžnosti, in neznosnega trpinčenja, kakor pravimo po angleško "gross neglect of duty and extreme cruelty."
"Ali se hočete kaj zagovarjati?" jo vpraša sodnik.
"Seveda," mu odvrne toženka. "Jaz nisem zanemarjala svojega moža ne svoje dolžnosti in nikdar mu nisem kaj hudega storila."
Potem pa pokliče sodnik moža k sebi, ga zapriseže in vpraša: "Vi trdite, da jel vaša žena kriva v tem, da je zanemarjala svoje dolžnosti. Povejte, v čem je to storila."
"Gospod sodnik, nikdar mi ne skuha jedi, hiše ne posnaži, perila ne opere in ne zlika in nobene stvari mi ne zašije."
Sodnik se obrne proti ženi in ji reče: "Slišali ste pritožbe vašega moža, kaj pravite na to?"
"Jaz trdim, da sem bila vedno dobra proti njemu in da ga nisem zanemarjala. Nikdar ga nisem preklinjala in ne vpila nad njim kot to delajo druge žene. Nikdar ga nisem žalila in on nima pravice razporočiti me. Saj ga ljubim in hočem pri njem živeti."
Sodnik se zopet obrne proti možu: "Vaša žena trdi, da je vedno lepo z vami postopala in da vam ni riik'd'ai''rekla žal besede. Kako je to) da jo dolžite šla-bih dejanj napram vam?"
Mož se nasmeje in reče: "Nikdar mi ni rekla žal besede, nikdar me ni udarila. To je že res, ampak tudi ničesar ni storila pri hiši. Zjutraj, ko sem vstal, je ona kar naprej .ležala in sam sem si moral skuhati zaj-terk. Zvečer, ko sem prišel domov, ni bilo nič pospravljeno po hiši. Umazane cunje sem moral drugam nositi prat in večerje ni bilo nikdar drugače, da sem si jo sam skuhal. Ona je pa vedno naprej sedela v naslonjaču in kaj brala. Brigala se ni za nič in še zmenila se ni, če sem jo okregal."
"Ali je to resnica?" vpraša sodnik ženo, "da niste kuhali in ne čedili po hiši. To so vaše dolžnosti, katere mora vršiti vsaka žena preprostega delavca, kot je vaš mož."
"Ubijala se res nisem in pra-la tudi ne, ampak dobra sem bila proti njemu vedno, saj se še kregala nisem žnjim."
"Potem pa govori vaš mož resnico, ko vas toži zanemarjanja vaših dolžnosti."
"Seveda! Ampak to ni zanemarjanje ženskih dolžnosti in trpinčenje njega samega. Četudi mu nisem kuhala in prala, pa sem mu bila vendar dobra, ko je bil vedno tako-siten. Ko me je kregal, ga še pogledala nisem, nikar da bi se še žnjim prepirala."
Sodnik se ji nasmeje. "Preveč zahtevate od vašega moža, da bi on ves dan trdo delal in potem pa še doma kuhal in čedil sam. Ni zadosti, da se ne prepirate in ga ne preklinjate in da ga ne tepete. Dolžnpst vaša je pomagati mu, kolikor ste zmožni."
"No; pa vendar mu nisem nič hudega storila ..."
"Nič hudega in nič dobrega,'' odvrne sodnik. "Ni njegova dolžnost vzdrževati ženo samo
Na njegovo povelje so bili namreč v Angaro napeljali potoke nafte!
Na desnem bregu so med Ir-kutskom in poškavskim trgom izvirali mogočni studenci nafte. Ivan Ogarev je sklenil, da s to strašno snovjo zapali Irkutsk. Zato se je polastil neizmernih skladišč, v katerih je bila shranjena gorljiva tekočina. Treba bi bilo samo podreti del njihovih zidov in nafta bi začela iztekati v mogočnih curkih.
To se je zgodilo isto noč pred nekaterimi urami. Zato je plav, na katerem so se vozili pravi carski sel, Nadja in begunci, dr-čal po rudninskem olju. Prebili so zidove shramb, v katerih je bilo na milijone kubičnih metrov nafte, in gorljiva tekočina je udrla kakor hudournik po poševnih tleh v reko ter se razlila po njenem površju.
Tako se je znal vojskovati Ivan Ogarev! Bil je pač zaveznik Tatarov in se vedel kot Tatar proti svojim lastnim rojakom !
Zažgano predivo je padlo v Angaro. Hipoma se je vnela vsa reka, kakor bi po njeni strugi tekel sam vinski cvet. Ogenj se je razširil navzgor in navzdol z električno hitrostjo. Modrikasti ognjeni valovi so se zibali med bregovoma. Nad njimi so se valili gosti oblaki dima. Nekatere ledene gruče, ki so plavale navzdol, so se v goreči tekočini topile kakor vosek na razbeljeni peči in izhlapevajoča vodna para se je sikajoč vzdigo-vala v zrak.
Istočasno se je zaslišalo prasketanje pušk na severni in južni strani mesta. Topovi v taborišču ob Angari so začeli zamolklo grmeti. Več tisoč Tatarov je naskočilo okope. Lesene hiše ob obrežjih so se vnemale vsepovsod. Nočna tema se je umaknila strašni svetlobi.
"Tak vendar!" si je dejal Ivan Ogarev.
Po pravici1 si je lahko čestital. Njegov grozni načrt se je posrečil. Branivci Irkutska so bili naenkrat med tatarskim napadom in strašnim požarom. V zvonikih je bilo plat zvona. Vse, kar je bilo zdravega med prebivalstvom, je hitelo na ogrožene točke in h gorečim hišam, kajti požar bi se lahko razširil na vse mesto.
Vrata na Glavni cesti so ostala, skoraj nezastražena. Pri njih je bilo le malo branivcev, ki so jih po nasvetu Ivana Ogareva izbrali iz majhne čete pregnancev. Izdajavec je hotel namreč vso krivdo zvrniti na druge, češ, da je bilo nesreče krivo politično sovraštvo.
Ivan Ogarev se je s ploščadi vrnil v sobo, ki je bila od goreče Angare vsa razsvetljena, in se hotel izmuzniti iz palače.
Komaj pa je odprl vrata, je v sobo planila neka ženska v premočeni obleki in z razmršenimi lasmi.
"Sangara!" je vzkliknil Ivan Ogarev presenečen, ker si ni mogel misliti, da bi bila ženska kdo drugi kot ciganka.
Bila ni Sangara, ampak — Nadja!
V istem trenutku, ko je mladenka na ledeni plošči kot zadnjem zavetišču zapazila, kako se požar širi po Angari, in je prestrašena zavpila, jo je prijel Mihael Strogov in se z njo potop jI v vodo, da v globini najde zavetje proti plamenu. Plošča, ki ju je nosila, je bila tedaj od prvega irkutskega nabrežja oddaljena samo še kakih trideset sežnjev.
Mihael Strogov je pod vodo splaval h kraju in se z Nadjo povzpel na obrežje.
Končno je vendarle dosegel svoj cilj! Bil je v Irkutsku! "V palačo carskega namestnika!" je kliknil Nadji.
Prej kot v desetih minutah sta bila že pred vhodom palače. Ob njenem zidovju so sikali dolgi plameni iz Angare, ki pa je niso mogli zažgati.
Na oni strani so bile vse obrežne hiše v plamenu.
Mihael Strogov in Nadja sta brez težave stopila v palačo, ki je bila odprta za vse. V splošni zmešnjavi ju ni opazil nihče, dasi sta bila vsa premočena.
častniki, ki so prišli po povelja, in vojaki, ki so hiteli, da jih izvrše, so se gnetli v veliki pritlični dvorani. V tej gneči sta se Mihael Strogov in mladenka naenkrat zgrešila, da nista vedela drug za drugega.
Nadja je tekala po dvoranah v pritličju, klicala svojega tovariša in prosila, naj jo peljejo pred velikega kneza.
Pred njo so se odprla vrata, ki so držala v razsvetljeno sobo. Vstopila je in nepričakovano stala pred človekom, ki ga je že videla v Išimu in Tomsku, pred zločincem, ki je čez nekaj minut hotel mesto odpreti sovražnikom.
"Ivan Ogarev!" je zavpila na vse grlo.
Ko je lopov zaslišal svoje ime, je zatrepetal. Ako bi se zvedelo njegovo ime, bi spodleteli vsi njegovi načrti. Ostalo mu ni drugega, kakor ubiti vsakega, ki bi ga, izgovoril.
Ivaln Ogarev je planil proti Nadji.
Toda mladenka je zgrabila svoj nož in se naslonila na zid, hoteč se braniti.
"Ivan Ogarev!" je zavpila vnovič, dobro vedoč, da ji bo to prekleto ime priklicalo ljudi na pomoč.
"Ali ne boš tiho?" je siknil izdajavec.
"Ivan Ogarev!" je zavpila tretjič neustrašena mladenka z glasom, ki ga je njeno sovraštvo nodvojilo.	"
Ivan Ogarev je besen poteg nil bodalo izza paša, skočil proti Nadji in jo potisnil v kot dvorane.
Bilo bi po njej, ako bi lopova ne bila nenadoma zgrabila železna roka in ga treščila na tla. "Mihael!" je zavpila Nadja. Bil je Mihael Strogov. Slišal je, da je Nadja klicala na pomoč. Sledeč njenim klicem je prišel do sobe Ivana Ogareva in vstopil skozi odprta vrata v sobo.
"Nič se ne boj, Nadja!" je dejal in se postavil med njo in Ivana Ogareva.
"Oh," je vzkliknila mladenka, "pazi, brat! . . . Izdajavec je oborožen! . . . Tudi vidi dobro!
upanjem in občudovanjem gledala strašni prizor. Zdelo se ji je, kakor bi hladnokrvnost Mihaela Strogova hipoma prevzela tudi njo. Mihael Strogov je imel sicer samo svoj sibirski nož in ni videl svojega nasprotnika, ki je bil oborožen z mečem. Toda kakšna milost iz nebes ga je podpirala, da, ga je tako visoko nadkriljeval? Skoraj brez vsake vidne kretnje je spretno odbijal konico izdajavčevega meča.
(Dalje prihodnjič) -o-
Policija je začela "čistiti" Chicago
Chicago, 31. maja Zvezni prohibicijski agenti so začeli čistiti mesto Chicago, kot za nekako predpripravo za konvencijo republikancev, ki se snide v najbližjem času v tem mestu. Včeraj so prohibicijski agenti naredili pogon na 28 prodajalen z opojno pijačo. Aretirali so v njih 40 oseb. Nad IGO prohibi-cijskih agentov je na1 delu. Ponekod so se jim ljudje uprli, toda suhači so bili v takem številu, da je bil vsak odpor zaman. Mnogo prodajalen z opojnimi pijačami, ki so poslovale leta in leta, so začasno zaprli.
Farmarski sin je hotel ubiti starše
Wadesboro, Illinois, 31. maja. 24 letni Philip Jordan je napadel z britvijo svojega 72 let starega očeta, nakar se je vrgel na mater. Oba sta dobila močne poškodbe. Mati, ki je ležala poleg svojega moža, je končno prijela sina in ga držala, dokler ni prišla pomoč. Dobila je medtem številne rane. Sina so odpeljali v ječo, kjer je poskusil storiti samomor, ko se je z glavo zaletel v zid. Mlademu možu se je najbrž omračil razum.
Zamorec podpredsedniški kandidat
Chicago, 31. maja. William Foster je bil imenovan od komu^ nistične stranke za, predsedniškega kandidata, dočim so imenovali James Ford-a, Zamorca, za podpredsedniškega kandidata.
MALI OGLASI
Zahvala
Tem potom se spodaj podpisana najlepše zahvaliva vsem našim številnim prijateljem in prijateljicam za tako nepričakovani sestanek (surprise party) ob priliki mojega rojstnega dne.
Lepa hvala Mr. in Mrs. Ed. Posh za rabo prostorov in tako izvrstno vsestransko postrežbo. Srčna hvala Mrs. Mary Mako-vec za njen trud in delo, katerega je na tako tih in premeten način izvršila.
Povabiti toliko število bližnjih naših prijateljev; in prijateljic je veliko in mojstersko delo, posebno ker je bilo izvršeno brez naše najmanjše sumnje. Hvala Mrs. Frank Mervar za izvrstno vodstvo programa in ža njene ganljive besede. Hvala naši Jennie, katera nikdar ne pozabi svojih roditeljev. Imena vseh udeležencev nama bodo ostala'v nepozabnem spominu do konca našega življenja. Hvala vsem skupaj za- lepe Čestitke, darila ter za krasen zabavni večer. Ob priliki želimo in hočemo povrniti.
Mr. in Mrs. John Gornik.
za figuro v hiši. žena ima svoje dolžnosti za opravljat in ker [jih vi niste storili, vas razporo-
čim. Mož je prost in nima nobene dolžnosti vas še naprej vzdrževati, ker je krivda vaša, da ne moreta skupaj živeti."
Ivan Ogarev je vstal. Misleč, da bo s slepcem lahko opravil, se je vrgel na Mihaela Strogova.
Toda slepec ga je zgrabil z eno roko za prsi, mu z drugo* iz-vil bodalo in ga vnovič podrl na tla.
Ivan Ogarev, bled od besnosti in sramote, se je spomnil, da, ima meč. Potegnil ga je iz nožnice in se iznova vstopil pred Mihaela Strogova.
Tudi on ga je spoznal. Kaj mu hoče slepec? Boja s slepcem se mu pač ni bilo treba bati!
Nadja se je prestrašila nevarnosti, ki je grozila, njenemu tovarišu v tako neenakem boju, skočila k vratom in začela klicati na pomoč.
"Zapri vrata, Nadja!" je dejal Mihael Strogov. "Ne kliči nikogar, ker hočem stvar opraviti sam! Carskemu slu se danes ni treba bati tega lopova. Naj se le približa, ako se upa! Pričakujem ga!"
Ivan Ogarev se je potuhnil kakor tiger in ni izgovoril besedice, da slepec ne bi slišal niti njegovega koraka niti njegovega diha. I-Iotel ga je smrtno zadeti, preden bi ploh slutil, da se mu približuje. Izdajavec ni mislil na. to, kako bi se bil, ampak samo na to, kako bi umoril onega, kateremu je ukradel ime.
Prestrašena Nadja je z za-
Občno zborovanje
Občno zborovanje dramskega društva Anton Verovšek se vrši v petek, 3. junija, zvečer, v navadnih prostorih Slov. Del. Doma. Ob 8 uri je pričetelc redne mesečne seje, nakar se prične z občnim zborom. Na dnevnem redu je za rešiti več važnih stvari, kot so pravila, volitev odbora za prihodnje leto in več enakih zadev v korist društva. Ker je ta seja tako važna, je dolžnost vsakega člana, da je gotovo navzoč. Torej pridite vsi brez izjeme, stari in mladi na to važno zborovanje.—Predsednik.
Zahvala
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 55 S.D.Z. se na tem mestu iskreno zahvaljuje društvu sv Jožefa št. 110 in društvu Srca Marije št. Ill, K.S.KJ. v Barbertonu za prijazni sprejem in tako izvrstno postrežbo, ki so jo izkazali našemu društvu ob priliki srebrnega jubileja dne 29 maja, ko smo se mudili v njih prijazni naselbini, žal, da je Čas tako hitro potekel in smo se morali prehitro posloviti iz Bar-bertona in se vrniti v Cleveland. V prijaznem spominu nam ostane Barberton, dr. sv. Jožefa in dr. Srca Marije in ondotni Slovenci ! Bog vas živi. Za društvo Presv. Srca Jezusovega št. 55 S.D.Z. Geo. Smolko, predsednik, Joseph Grdina, tajnik, Stepan Graj, blagajnik, (Prekmurski Slovenci),
Prodajalec se sprejme
mlad mož, Slovenec ali Hrvat, ki stanuje na vzhodni strani mesta, ki ima avtompbil. Izvrstna prilika za poznanega moža, ki ima dobro osebnost. Pišite na urad tega lista svoje ime in naslov.	(139)
V najem
se da stanovanje, štiri sobe, zgo-rej, na 1238 E. 71st St. Kopališče, pralnica, velika klet in podstrešje. Garaža na razpolago. Vprašajte na 6211 Carl Ave.
(128)
Pozor!
Ker nameravam v kratkem odpotovati v staro domovino prosim vse one, ki mi dolgujejo, da se zglasijo pri meni, kot prosim tudi vse one, katerim sem kaj dolžan, da pridejo po svoje. Rad bi videl, da bi bilo vse poravnano in v redu.
Anton Ziherle 6009 St. Clair Ave.
Proda se
del farme, zelo poceni, od 20 do 40 akrov, 5 do 10 akrov gozda, s poslopjem ali brez. Farma se nahaja v Leroy, pri Painesville. Vzemite Road 86, potem pa Carter Road 3 milje. Vinograd, sadje. Lastnik V. Badalich.
(May 27. June 1. 3. 8.)
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 F.nslnei-r« Bldf. Tel. MAln 11BS
U R C i 0 do 5 ! ipontloljek. torek, četrtek
od 6:S0 do 8, in v soboto od- 2 — i. 6:30 — 8
18735 Chapman Ave.
Tel. KEnmore 2307-M
Naprodaj je
slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden prostor. Pokličite KEnmore 3153.
(X)
Delo išče
slovenski karpenter. Bi šel rad na farme, kjer bi lahko dosti pomagal. Za naslov se pozve v uradu tega lista.	(130)
NAZNANILO
Naznanjam članicam podružnice št. 10 SŽZ, da se udeležite seje v četrtek 2. junija, ker na tej seji bo volitev nove tajnice, ker jaz sem resignira-la maja meseca in sedaj si izvolite novo tajnico, da bo v vaše zadovoljstvo.
Louise Milavec, tajnica. ^
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽAUEC LEDU IN PREMOGA
1191 E. 10711» Si.
Pokličite« KEnmor« 4SSI
HyVIS
nmt
oiv
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi
Vsakega jc dolžnost. da sb udeleži VOLIT K V ŽUPANA in MISS LJUBLJANE. Dne 5. junija je zadnji dan volitev. Kdo «§ bo? Kdo?


A. ACHLEITNER:
Gospodična s pošte
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
Tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
Prvo poglavje
Osebni vlak Južne železnice je zavozil v malo postajo, ustavil se in puhtel iz svojega dimnika, tako da je bila trenutno vsa postajica zavita v gost ne-prodiren oblak dima. Le malo potnikov je izstopilo iz voza tretjega razreda: neka gospodična srednje postave, priprosto a elegantno oblečena, par kmetic, a iz oddelka za kadilce je izstopil mladenič, krepke, sveže postave — pravi tip človeka-kmeta, katerega tudi, mestna obleka ni mogla prikriti.
Od gostega dima se komaj vidi izhod, proti kateremu so potniki, odšli. Pri vratih pa je kričal postajni sluga, katerega so vsi sicer imenovali le "kolodvorskega vrabca": "Izhod! Pripravite vozne listke!" Ker je bilo le pet potnikov, ni bilo pri vratih mnogo drenja. že itak potrpežljivi ljudje oddajo svoje vozovnice ter odidejo mirno, veseli, da so prosti železniške tesnobe.
Kmetice se podajo proti bližnji vasi. Mladenič pa jo ubere po stezi, ki vodi za vasjo, naravnost v hrib. Niti najmanj ne briga za ljudi. Le hitro v pokrajino in gori, proti domu!
Pred postajo stoji edino še gospodična, z veliko torbo v desnici, ter se v zadregi ogleduje. Kako tudi bi tujka vedela pot v hribe! Razočaranje ji polagoma leže na obraz. Vsekakor je pričakovala, da jo bo kdo pričakoval z vozom — a nikjer ni nikogar. Konečno se odloči ter gre proti vasi, kjer že od daleč ugleda avstrijskega orla, a pod njim napis: "C. kr. poštni in brzojavni urad. C. kr. poštna hranilnica." že hoče vstopiti v urad sam, ko prišvedra od nekje star hlapec ter jo vpraša: "Brez zamere! Ali si ti nova poštar i-ca?"
Gospodična, katero je način vprašanja vsekakor osupnil, pritrdi, nakar pravi hlapec: "Košček poti od postaje sem te go tovo ni ubil, a meni pa je dobro storil ta četrt urice spanja. Ti si mlada, a jaz sem star. Pa brez zamere!" Vzel ji je torbo iz rok ter dejal, da bo zapregel, Ko bi pričakovala koleseljna, bi se nova ekspeditorica zelo motila, a vedela je tudi, da poseduje redkokdaj kaka pošta v hribih tako moderno vozilo. Voziček pa, ki bi imel služiti za prevoz v Je-
ki je veljal konju — in že sta odropotala po poti. Za njim se je podala tudi Lina, v mladih prsih kaj čudne občutke. Pot je delila vas v dva dela ter se že skozi vas polagoma vspenjala v hrib. Za vasjo pa je postajala ob hitrem potoku strmejša ter se nato izgubljala v gost smrekov gozd.
Mladenič, ki je odšel raz postajo kar po stezi, je v gozdu polagoma v koraku zastal. Iz veselih prs je odmevala prešir-na fantovska pesem, da je kar odmevalo od visokoležečih pečin. Kaj ne bi bil vesel! Končal je šolo, doktorsko diplomo ima v žepu. Danes se vračia doktor Ivan Gričar domov, tja v gorsko vasico, kjer mu je tekla zibelka in kjer je tudi rastel, dokler ga niso poslali nekega dne v šolo. Danes se je vračal, gnala ga je domov neodoljiva sila! Stran iz mesta! Poželje-nje po hribovskem zraku in planinskem življenju, po hribih in zelenih tratah je preveliko in predolgo moral mladenič pogrešati domovino, iz katere ga je pregnala mogočna očetova bese-se da! Vsakokrat, ko se je spomnil te očetove besede, se je moral nehote smehljati, čeravno so tekle ob slovesu od domačije bridke solze in ga je prijemalo neznansko domotožje, vendar je bil Ivan danes staremu hvaležen. Andrej Gričar, polgrun-tar iz Jezerske vasi je bil namreč prepričan, da je njegov poba Janez preneumen za kmečko delo, premalo postaven, da bi sploh mogel kedaj opravljati kmetovalske posle. Zato je tudi vstrajal pri svojem sklepu: poba je preneumen, zato mota študirati in postati gospod! Pod besedo "gospod" so v Jezerskih hribih vsi razumeli duhovnika, a Ivan se je po gimnazijski maturi izognil semenišču ter je sporočil očetu pismeno, da bo študiral medicino in sicer z ali brez njegovega, denarja in dovoljenja. Stari Gričar je sicer klel, a ker ni sin zahteval denarja, se je kcnečno udal. In tako se je Ivan preživljal s tem, da je jedel miloščino od vrat do vrat ter pod-učeval druge, mlajše učence. Kar pa, je med št^udiranjem prišlo slanine in črnega kruha, kaka potička in tudi kak goldinar v študentovo shrambo — nu, to je bila mamičina in Ivanova tajna. Ivan obmolkne, ker se baš do-
zerslco vas, je bil pod vsako kritiko. To šepasto, staro vozilo je vsekakor služilo v prvi vrsti prevažanju telet in prašičev, ker na njem je bilo dovolj ostankov, teh domačih živil, kakortu-di še pesek in apno. In vzmeti je imel voz, da je bilo človeka strah bolečin že ob samem, pogledu nanje. Nič boljši ni konj, star pincgauer, katerega je s takim ponosom vpregal stari hla pec, kakor bi imel voziti kronano glavo, še vedno gleda gospodična Lina s strahom umazano vozilo, nakar pravi: "Na tem vozu naj se peljem?"
Hlapec le prikima in pristavi: "Ako nočeš, moraš pač na-brusiti noge! Edino mesar ima v vsej vasi voziček, pa smo si ga zate, sposodili. Le prisedi, gospodična! Bolje je, slabo se peljati, kakor pa pete brusiti!" Ob teh besedah vrže Jože Linino torbo na voziček.
Lina pa premišlja, kaj ji je storiti. Med vožnjo bi si gotovo pokvarila obleko — a nove si vendar ne more s svojimi petnajstimi goldinarji na mesec tako kmalu kupiti. Zato tudi konečno odgovori začudenemu hlapcu, da, pojde raje peš.
Jože jo pogleda po strani, češ: ta "nova" pa je zdelasta, vendar se omeji le na kratek "Bigot!"
misli očetovega odloka". Ustne se mu zategnejo v smehljaj. "Preneumen sem bil za kmeta, zato sem postal doktor medicine. I, taka neumnost mi prija!" zavpije Ivan v gozd, a vsled nekakega šuma, mu zadnje besede skoro na ustnih zamrjejo. Izmed grmovja se prikaže gozdar ter opozori potnika, da je vpitje v gozdu prepovedano. Ivan ga vljudno pozdr'avi, a gozfdar si potnika natančno ogleduje. "Hm, zdi se mi, kakor bi vas pozna) od nekje," pravi. Ivan pa odvrne: "Seveda — saj sem — "
"Stoj! že vem: ti si Gričar-jev poba!" se smeje čuvaj ter poda Ivanu roko. Nekako dir-njen odvrne Ivan pozdrav, ker ga je skoro omalovažujoč odgovor vendarle osupnil.
V svoji grobi, hribovski navadi pa vpraša gozdni možak-"Si prišel najbrž na počitnice, poba, kaj ? Me veseli! Vendar mi pa ne plaši zverjadi s svojim glasnim petjem. Pa če boš hotel kedaj kasneje malo na lov, nu enega gamzka ti bom že dovolil, se pravi v mojem spremstvu. Saj veš, poba, da sem te vedno rad imel! Saj si bil najbolj lušten med vsemi!"
Sedaj pa je Ivan sklenil, da mora vendar malo povdariti častil ji voat svoje osebe ter pravi:
"Hvala, gospod gozdar! Ne bc mi ostajalo mnogo časa za lov, Par dni bom že lahko polenaril, potem pa moram pričeti s prak so."
Začudeno je pogledal starec mladeniča. "Brez zamere! Kaj boš pričel, poba?"
"Prakso! Končal sem študi je — sedaj sem zdravnik."
"Za živino?"
"Vendar ne! Ljudi bom zdravil."
"Tako? Nak, ta je pa nova! Počil bom za smehom! Doktor hočeš biti? ■ Mar nisi bil celo za kmečko delo preneumen? Na, sedaj pa si doktor! Nu, ti pa želim mnogo sreče! Mnogo dela ne boš imel, gospod doktor! Saj še stari zdravnik ne zasluži dovolj za pod zob! Nu, stara škatlja se te bo gotovo razveselila ! Bog naj te čuva, poba! Ko bo pa prišel zame čas slovesa, te bom že poklical, prej pa ne. Jaz se vedno sam zdravim, s ko-šutnikom. če ga boš kedaj potreboval, se le name obrni. Pa, Bog!"
Slabe volje je Ivan nadaljeval pot. Veselje do petja ga je minila. Vrnitev v domovino si je doktor Gričar vendarle malo drugače predstavljal. Ako tudi kmetje tako mislijo, kakor tale gozdar, potem bo njegova praksa v domačih krajih vsekakor trnjeva pot. Vendar so gozdarji ljudje svoje vrste, docela različni od kmetov. Pač je to posledica življenja v gozdu. S to mislijo se je Ivan potolažil, upanje se mu zopet vrne, ker se je zavedal važnosti vsega onega, kar se je na univerzi učil. Saj ni zamudil ves čas študij niti enega predavanja; najnovejša medicinska dela je temeljito preučil, najnovejša raziskovanja in razkritja na polju zdravilstva je sledil z največjim zanimanjem, tako da je položil vse izpite z odliko. In kaj je to v primeri s tem besedičenjem podivjanega gozdarja! Zamah s palico je pričal, da ne da zanje doktor Gričar niti počenega groša.
Polagoma se pot dviga in zapušča smrekov gozd. Ropot voza, ki je prihajal po poti, je napotil Ivana, da se je ozrl. I, saj ta odskakujoči, ropotajoči voz pozna! Ob njem gre Joža s pošte in s krepkimi) "gi" opominja konja, da mu ne zaspi sredi peti. Veselo zamrmra Ivan pred se: "Glej, glej, Jože je tudi še živ. In v tem mučilnem zaboju so me odpeljali tedaj v latinske šele. Nepokončljiv je tale voz za teleta in niti tedanji potok solz mu ni škodoval!" "Gi!" zopet zavpije Jože ter prepodi z bičem krviželjne obade. Iv\aii je počakal, da se je privlekel vpz bliže, nato pa je nekako z viška pozdravil starega hlapca. "Bog, Joža! Še vedno ste pismonoša?"
"Bog ga daj tudi vam! I, seveda, še vedno sem pri pošti. Mar ste trudni? Boste prisedli! Radi mene že lahko, samo pred vasjo boste morali zopet doli. Poštarica ne trpi zastonjkarjev, jaz pa sem dobrega srca, in vedno sem rad vljuden z ljudmi."
Ivan pa hodi s hlapcem ter hvaležno odvrne povabilo, ker je vedel, da bo konj itak vesel, če bo uspel na vrh hriba s praznim vozom. Hlapec pa se je skoro razjezil in dejal: "Bodite tako dobri in mi ne zaničujte vozička! Na njem so se vozili kaj bolj imenitni ljudje že, kakor ste pa vi, mlada kobilica!"
Ivan pa je vprašal, kkj je v vasi novega in s tem je odprl hlapčevo zatvornico. Dosti novega ni. Zadnji plaz je odnesel dve hiši. Grajščak je postal še večji posebnež ter sedaj sploh ne gre več iz hiše. Stara Zapo-tokarca, ki je bila že nad devet deset let stara, je umrla . . .
V Ivanu se je zganil zdravnik, zato je vprašal: "Kaj pa je manjkalo Zapotokarci, da je umrla?"
Suhopaxno je odvrnil hlapec: "I, zdravja!"
Ivan se je vgriznil v ustne ter molče koračil dalje.
Hlapec je nadaljeval s pripovedovanjem novic ter zagotovil, da je najnovejša ta, da bodo "pri Korlu" v nekaj dneh nastavili'
plzensko pivo, ker monakovskoj' se je kmetom že pristudilo. Pa še ta je nova, da bo najbrže prišel starejši Gričarjev fant jutri kot doktor domov.
Veselo je dejal Ivan: "Gričarjev poba ne bo prišel jutri."
"Tako? Zakaj ne?" je vprašal radovedni hlapec.
"Ker je že danes prišel."
Sedaj šele je Joža natančneje pogledal mladeniča, premeril ga od nog do glave, ter namah izbruhnil: "I, seveda! Seveda, da je že prišel — saj si ti! Sa-kramiš, pa si zrastel! Korenjak si postal!" Hlapec je zadovoljno gledal mladeniča,, ki ga je tako zaupno besedičenje vsekakoi nekoliko jezilo. "Kaj pa boš sedaj, poba? Pravijo, da si postal doktor. Sedaj boš gotovo ljudi zdravil? Saj je prav!* Stari zdravnik tako nič ne ve in daje vedno enake kapljice, ki so tako na salamansko grenke. Saj je prav! Jaz bom držal s teboj. Kadar se zopet enkrat ne bom počutil prav dobro, pa boš lahko mazal okoli mene, kolikor boš hotel. Jaz že lahko marsikaj prestanem, mene ne pokonča vsaka stvar. Jaz bom tvoj odjemalec, a seveda zahtevati pa ne smeš ničesar. Nasprotno: ako mi, daš deset goldinarjev, mi lahko kak prst odrežeš in zopet priflinkneš, da se priraste!"
Ivanu je bilo kvantanja dovolj. Zato je tudi zastal. V resnici ga je jezilo, ker so ga tile hribovci tako omaloževali. Ven dar pa, mar naj zameri tem otrokom narave? Kje neki naj bi izvedeli, koliko učenosti je treba, da si človek pridobi doktorsko pokrivalo? Medtem ko se je Ivan zatopil v take misli, je prišla po poti v hrib Lina, rdečih lic in zasopla. Da bi se umaknil, mu je nemogoče, zato tudi gospodično prijazno pozdravi. Tuja dama tu v tem hribu, pa sama, kdo bi le bila? Kot pravi hribovec ni mogel Ivan svoje radovednosti krotiti, in še predno se je zanesel, da je to nevljudno, že so klepetala njegova usta: "Dober dan, gospodična ! Gotovo prihajate s kolodvora in ste namenjeni v Jezersko vas? Da? Nu, tedaj imava isto pot. Ako mi dovolite, vas bom spremljal. Jaz sem doma iz Jezerske vasi. Predvsem pa mi dovolite, da se predstavim: Doktor Gričar!"
Lina se nasmehne in odvrne: "Jaz pa sem nova poštarica in bom še danes nastopila svoje mesto v Jezerski vasi."
Ivan jo je začudeno pogledal. Nekaj novega mu je bilo, da nastavljajo sedaj tudi ženske -uradnike. Nehote je dejal: "Tudi poštarice imamo dandanes?! Kaj človek vsega doživi, ako je dolgo z doma. Tedaj ne bo stara Podbregarca več poštna ekspeditorica ?"
"Baš njo bom zamenjala. V ravnateljstvu so namreč mnenja, da niso napol gluhi in napol slepi ljudje sposobni za poštno službo."	,
"Popolnoma na mestu. Tedaj gospodično bomo sedaj imeli na poštnem uradu. Prav je tako! Nu, gotovo bodo ljudje sedai rajši pisarili pisma!" Ivan se je vgriznil v ustne. Kako nerodno se je njegovo laskanje glasilo ! Saj kmetje okoli jezera nikdar ne pišejo, ker te umetnosti le malokdo med njimi zna.
Polagoma se je dvojica bližala vrhu hriba. Tam pa se jima je pokazala naenkrat mirna, jezerska površina.
"Kako krasno!" je vzkliknila Lina. Ivan pa je pripomnil, da je njegova domačija krasna in tudi dal duška veselju, da jo zopet vidi.
"Bili ste vsekakor v mestu, gospod doktor?"	'
"Seveda! Končal sem študije in nameravam nastopiti kot zdravnik v svojem domačem kraju. Veste, gospodična, za kmečko delo sem bil preneumen!"
Lina se je zahihitala: "Tako? Kaj poveste!"
"To se pravi: moj stari je prišel do tega zaključka in vsled tega sem moral v šolo. Pa saj sem tega vesel!"
"Rada verjamem, življenje
'v hribih ima svoje senčnate stra ni."
"Pač trdite to iz izkušnje?"
"Ne iz osebnih. Kar pa sem cula od tovarišic, vsekakor ni kaj vabljivo. Vendar pa mi bosta pomagala preko težkega začetka zdfnimanje in ljubezen do dela."
"Gotovo, gospodična! Rad vam bom na razpolaganje, ako vam bom mogel jaz pri tem v kateremkoli oziru pomagati."
"Hvala vam ! Vendar upam, da vas ne bom nadlegovala."
Ker sta medtem že prišla skoro do prvih hiš, se je zdelo Ivanu primerno, da se od spremljevalke poslovi. Naznačil je gospodični pot do poštnega urada, ki je bil nastanjen v neki kmečki hiši, nad katere vratmi se je šopiril dvoglavi cesarski orel. Sam pa je zavil med hišami, da čimprej pride do domače hiše. Marsikatere radovedne oči so sledile mlademu, krepkemu mo žu! Tedaj je ugledal pred seboj domačo hišo. Mehko mu je postalo pri srcu. Doma! Kako miren je dvor in hiša, čije šipe se blešče v solncu. Raz mostovž vise v svoji žareči barvni čaro-bi nageljni, njegovi ljubljenci, a geranije, fuksije in hortenzije v oknih dajejo vsemu nekaj domačega, ljubkega prijetnega. Ob pogledu na to lepoto je Ivan kaj lahko odpustil vsem, ker niso obesili nad vrata pozdravnega venca. Vsakdanja, kakor vedno, resna stoji pred njim jroj-stna hiša. Izpod okerne se čuje vsiljivo kokodakanje kokoške, ki ne more dovolj glasno razkriča-ti, da je zlegla jajce. Na polju zunaj pa so sestre, ki režejo koruzo ter jo spravljajo v šope. Ivan pogleda tja po polju ter se nasmehne, ker se domisli, da so sestre vendar, vsaj po mnenju njegovega očeta, bolj pametne. Zaukal je na glas, a iz hiše je pritekla ljuba mamica.
"Mati, ljuba, dobra mati!'' Prisrčen objem sledi temu po zdravil, a nato si belolasa kmetica ogleduje svojega sina. Iz oči ji odseva ponos. "Kako si zrastel, Ivan! In tako bradat si! Saj te skoro ne bi spoznala! Pa si sedaj res pri kraju s študijami?"
"Za sedaj že! V zdravniškem poklicu pa je treba študirati vse življenje! Zdravnik ne more nikdar nehati z učenjem. Vedno pride kaj novega."
Neverjetno in skoro prestrašena je jecala kmetica: "Ni slabo ! Za toliko denarja, truda in skrbi še nisi dovolj študiral? Na, ako to čuje oče! Nikar mu tega ne povej. Saj veš, kakšen je. Na doktorstvo tako nič ne -da. Pa vendar, pojdi v hišo sedaj. Skodelico mleka, masla in kruha sem že pripravila. Saj boš
lačen in žejen po tako dolgi poti." Vsa srečna je peljala mati sina v hišo. Prijetno je postalo Ivanu v starih, tako dolgo pogrešanih; okajenih prostorih in z izredno slastjo je srebal izvrstno mleko. Mati pa ga je gledala in se veselila, da njen ljubljenec tako korajžno zalagja. In povedala mu je, da je njegova
bi se še vedno lahko brez skrbi spoprijel s tremi mladimi. Mnogo manjša kmetica je zavpila prihajajočemu: "Stari, Ivan je srečno prispel."
"že vem!" je zagodrnjal stari Gričai4 ter se priklonil da ne zadene z glavo ob podboj. Ivan pa stopi očetu naproti ter mu ponudi roko v pozdrav.
čumnata že pripravljena in da je v njej tudi že veliki kovček, katerega vsebine se bratje in sestre tako vesele.
Ivan pa se zasmeje: "Veselje se jim bo spremenilo v ocet!"
"Zakaj? Otroci se pač vesele, da bo v, njem kaj zanje."
"Ljubi Bog, mati, z vseučilišča ne prinese človek drugega kakor, kar se je naučil in, če je bil srečen, doktorki klobuk."
Kmetica se začudi: "Tako velik klobuk je v ltovčegu ?"
Ivan se je požuril, da materi vse obrazloži, vendar ga uboga, priprosta hribovska ženica , ni mogla razumeti ter je vedno, le trdila, da so to zelo čudne stvari. "In za "gospoda" resnično nisi študiral?"
"Ne, postal sem zdravnik. Sedaj pa bom skušal prakticirati v svoji domači vasi."
■ "Tako, tako — samo če bo šlo!"
"Mera iti! Saj imam dobre volje in tudi sem se marsičesa naučil."
"Hm, že res! Saj veš, da ti jaz želim najboljše! A trda bo, trda, mislim. Stari doktor ne bo prepustil nobenega svojih odjemalcev. Ljudje pa tudi niso bolni tu gori. Kadar pa jim je
Hiter pogled z svetlih oči je premeril mladeniča, nato pa poda kmet roko sinu ter pravi hladno: "Bog te sprimi, doma! Tedaj si doštudiral? Na, saj je vzelo dovolj dolgo! škoda časa in denarja! Kaj boš pa sedaj?"
Ivan je imel na jeziku oster odgovor. Opazka o izgubljenem času in denarju ga je žalila, temveč, ker se je dovolj revno prebil skozi študentovska leta, ne da bi dobil kake omembe vredne podpore od očeta, pač'pa mu je še takse plačal nek dobrotnik. Da pa ublaži položaj, je hitro dejala mati: "Ivan je sedaj doktor in bo ostal pri nas,"
"Kaj pa bo?" vpraša stalri in iztegne roko po hlebcu kruha.
Z lahno tresočim glasom je odvrnil Ivan; "Pričel bom prakso v svojem domačem kraju. Prijavil sem se že deželnemu zdravniku in tudi drugo uredil. Sedaj pa si moram poiskati le še bolnikov."
"Te lahko iščeš na mesecu. Denar, ki smo ga izdali za to štu-diranje, že vidim, je bi bil vržen stran."
"Anipak, oče!" je vskliknila kmetica.
"čisto stran vržen, pravim. Saj še stari zdravnik ne zasluži
kaj, pomaga navadno pader.
"O, temu bom kaj kmalu vodo izpedkopal. že sedaj se veselim par zlomljenih nog, da jih bom lahko uravnal. In kakor je zdravljenje s serumi še mlado, vendar sem zadnje svoje goldinarje potrošil za nakup teh, da jih ob prvi priliki preizkušam. Videla boš, mati, da bom s temi kar čudeže delal!"
Mamica pa je začudena in skoro v zadregi gledala sina. Odmev težke hoje jo vzdrami, hitro mu zašepeče: "Oče prihaja! Dobro se drži! Saj veš, da je čudak!"
Visoke, mišičaste, koščate a vendar gibke postave je stari Gričar. Ne bi mu človek prisodil let, ako ne bi njegova dolga, gosta siva brada izdajala, da je že prekoračil prag starosti. Obraz mu je svež, roke velike, nabrekle dela, rtujalVa gola kolena, zamazane in oguljene jerha-ste hlače-dokolenke, rujava razpeta prsa in roke, v kolikor mu jih ni zakrivala groba srajc,a. Glavo pa mu pokriva star klobuk, kateremu se že skoro več ne pozna, barva. Tako je izgleda) svež, krepak in zdrav, kakor da
za življenje. Da ni v njegovem cki*ožju samostana, saj bi pri živem telesu stradal. Ga ni kruha v tem rokodelstvu! Nu, nekaj časa že lahko ostaneš doma. Da bi pa na dolgo in široko tu na-ckolo lenaril — nak, tega pa ne trpim, saj veš. Ako morajo drugi trdo poprijeti, tudi zate ne bo postopanja, ti, vseučeni dohtar, ki še pošteno ne znaš za grablje prijeti. Tako, sedaj veš, pri čem si! In name nikar ne računaj. Jaz ssm zdrav kakor hrast. Kadar pa mi je kaj, tedaj se že sam ozdravim. Sedaj pa se le lepo vdomači v rojstni hiši! He, mati, ali je njegova čumnata pripravljena ?" "Vse je. v redu, stari," odvrne kmetica.
Stari je pojedel krajec kruha, a Ivan je odšel v čumnato, da izprazni kovček. Vsakršno veselje ga je po tem očetovem sprejemu minulo, tako da je pustil knjige kar v kovčeku. Saj je že očividno, da ne bo dolgo ostal v očetovi hiši in da bo treba zopet kmalu misliti na skladanje knjig v kovček. Kljub vsej svoji ljubezni do starišev je čutil, da se je prepad med očetom in sinom vsled šolanja le poglobil.
THE OLD HOME TOWN	U. S. Patent 0(Bc» By STANLEY
DOC PILL.SBDELY F1G.U15ES FOI5 EVERY DOLLAR CALL WE SETS OUT OF BUCK CISEEK CfcOSS)N<5 WE <5JVES AWAY #29 WOISTM OF PROFESSJONAU ADVICE FteEE
© IMi Lee W. Stanley
Central Prest
S-27-3Z