Glas zaveznikov Leto I - Št. 64 o/rmacjsf IS S O TUJKI** Podpis japonske predaje Uvodni govor Mac Arthur j a - Besedilo pre-dajne listine - Podpisnice • zmagovalke A /. S. GENERALISIM ČANGKAJŠEK Cena 2 liri TRST, ponedeljek 3. septembra 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. Pellico 8. - Telefon it. 98864 OGLASI: Cena za milimeter vlSlne (širina ena kolona): trgovski I* 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36) (objave L. 9, finančni in. pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Uniona Pubbllciti Italiana S. A., Trst, via Silvio Pellico it. 4, tel. 91044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Nete York, 3. septembra Rfi(3o 1 Te tv York je objavil poročilo svojega dopisnika na krovu ladje «Missouri», da je jajponski zunanj minister 8’ge-ndtsu podpisal predajno listino ob 03.38 po tukajSnjem času. Ameriški zunanji minister James Byrnes je izjavil ob uradni japonski predaji: «Upamo, da bo končno na Japonskem nastala vlada, ki bo naslonjena na vse ljudske plasti, vlada, ki bo hotela mir in bo spoštovala pravice drugih narodov. Mi in naši zavezniki bomo sodili, če bo imela bodoča vlada voljo prispevati k miru in varnosti sveta ali ne.» Japonska se je brezpogojno predala Združenim državam in vsem zavezniškim silam. Uradno je bila predaja podpisana na sestanku, ki je trajal 20 minut na krovu veličastne okleprAoe «1iissouri* v tokijskem zalivu, ki ga je pokrival mrak. Dva japonska odposlanca sta podpisala listino o brezpogojni predaji, s katero je prišel cesar in japonski narod pod oblast generala Douglasa, Mao-Arlhurja, vrhovnega zavezniškega poveljnika. MacArthur je nasovil Japoncem te-le besede: «Kot vrhovni po- veljnik zavezniških sil izjavljam, da je moja trdna volja izvrševati mojo nalogo pravično in strpljlvo v soglasju z navadami v deželi, ki jo predstavljam In bom zato zastavil vse potrebne moči za popolno, hitro in zvesto izvrševanje prodajnih pogojev». zZbrali smo se zastopniki velesil, da naprarAmo sporazum o pogojih, ki bodo utrdili mir. Problemi, ki izhajajo iz različnosti idealov in nazorov so biti rešeni na suetovnem bojišču. Mi smo tu le, da jih tolmačimo». *Zbrali smo se tu, ki predstavljamo večino svetovnih narodov, v ozračju Izdajstva, krutosti in sovražnosti. Naša naloga kot zmagovalcev je, prikazati premagancem naše dostojanstvo, s katerim bomo dosegli'najsvetejše cilje, h katerim bomo pritegnili vse narodi brez izjeme in zvesto izvrševali nalege, ki nas tukaj čakajo», «Moja osebna želja in upanje je ohranitev vseh dobrin, ki jih je pridobil svet v krvavem boju in moja najgloblja želja je, prinesti 'wftu svobodo, enakost in pravico. Pred vami leži listina, ki obsega pogoje za predajo japonskih cesarskih sil. Kot vrhovni poveljnik v imenu zavezniških narodov javljam, da je moja trdna volja, kakor tudi sil, ki jih predstavljam, izvrševati točno do kraja in zvesto vse pogoje predaje. Sedaj vabim. zastopnika japonskega oesaf-ja, japonske vlade in japonskega cesarskega glavnega stana k podpisu listine o predaji*. Besedilo listine o japonski predaji 1. Po nkazu in nalogu ce-sarja, japonske vlade in glavnega cesarskega stana priznavamo s to listino vse pogoje, ki jih obsega izjava, katero so iz- predsedniki vlad Združenih držav, Kitajske in Melike Britanije v Potsdamu 26. julija, katere je potrdila pozneje tudi Sovjetska zveza. Navedeni štirje narodi bodo imenovani v tej listini »Združeni narodi». 2. Z razglasom tega ukaza se morajo zavezniškim narodom brezpogojno predati glavni japonski cesarski stan, vse japonske oborožene sile in 0d Japoncev odvisne armade,- kjerkoli se nahajajo. 3. Ukazujemo vsem japonskim silam, kjerkoli so namešče-15 e in japonskemu narodu, takoj Prekiniti sovražnosti, ohraniti in ,,epoškodovati vse ladje, letala, 'ojnško in zasebno lastnino in izvrševati vse ukaze, ki jih bo dal vrhovni poveljnik v imenu zavezniških narodov ali japonske oblasti po nalogu pričujo-6eSa poveljstva. 4. Zapovedujemo japonskemu cesarskemu glavnemu stanu iz-.odredbo poveljstvom japon-G ,8 .1,1 njim odvisnih armad, ■J. , s« nahajajo, za takoj- šnjo, brezpogojno Jredajo. 5. Zapovedujemo vsem civilnim, vojaškim m pom„rsWm p„- ^ jn u0n! posluia« in izvrševati odredbe in navodila, ki jih bo izdaj vrhovni poveljnik v imenu zavezniških narodov prt livrie. vanju te predaje. Odrejamo vsem omenjenim Poveljnikom da ostanejo na svojih mestih in nadaljujejo svoje naloge, do-Mer ne bomo prejeli navodil od zgoraj omenjenega poveljstva. 6. S to listino se zavezujemo za japonsko vlado in njene podrejene, da bomo zvesto sodelovali in izvršili vse, kar je bilo določeno v Potsdamski izjavi, sledili vsakemu povelju in izvršili vsako akcijo, ki bi jo zahteval vrhovni poveljnik imenu Združenih narodov za izvrševanje omenjene izjave. 7. Zapovedujemo japonski cesarski vladi in japonskemu cesarskemu glavnemu stanu takojšnjo osvoboditev vseh zavezniških ujetnikov, bodisi vo jaških ali civilnih' internirancev, ki so sedaj pod japonskim nadzorstvom, njihovo vzdržavanje in takojšen prevoz na mesta, ki bodo označena. 8. Cesarska oblast in japonska vlada bosta pri vladanju dtžave podrejena najvišjemu poveljniku v imenu Združenih narodov, ki bo izvršil vse potrebne ukrepe za izvrševanje pogojev predaje.* Japonska podpisnilca listine predaji, zunanji minister Mamoru Sigemibu in general Jošijiro Umesi, sta se obvezala - ZMA^OJE J^iVJD JAPONSKO Govor predsednika Trumana Spomin in zahvala vojnim žrtvam - »Sedanja zmaga je uspeh načel svobode posameznika in spoštovanja človeške osebnosti, ki bodo ostala vodilo tudi v bodočnosti,) Truman in Forestal-delavstvu v ” Sest let dela za zagotovitev svobode - Pot v novo življenje Washlngton, 3. septembra Predsednik Truman in mornariški minister James Forreeal sta v svojih govorih delavstvu vseh narodov, poudarila dan dela v mirni dobi po (testih letih ter izrekla svoje spoštovanje delavstvu, ki je kovalo orožje za to vojno ter pripomoglo k celotni zmagi. Truman je poudaril, da svet ne bo nikoli pozabil njihovega prizadevanja. Dodal je: »Pred šestimi leti so^ Združene države in ves svet poklicale delavstvo naj pridne z dnevi dela v vojski. Demokracije zahodne Evrope so pristale na dvoboj s totalitarizmom. ,Mi v Združenih državah smo uživali 2 leti miru. Toda že tedaj je naša odločitev mogla biti le ena. Miru ni bilo modi dosodi, dokler ni bilo strto nasilje. »Stojimo na pragu novega sveta*. Korakamo v novo dobo velikih vprašanj, Ta vprašanja je postavilo življenje. Nasi možje in naše žene niso odnehali, dokler niso izvh-«111 nalog, '‘ki jih je zahtevala varnost svobode. Niso se obotavljali zavarovati to svobodo. Forrestai je povdaril, da bi brez častnega prizadevanja m dosego, dim vedje proizvodnje, ki ga je pokozalo delavstvo, »e ne končala vojna ter je dodal: »Delo je ogradilo ter vzdrževalo najvedjo mornarico sveta. V neverjetno kratkem dasu je delavstvo izdelalo nad 37.000 ladij, izgotovilo v mnogih Primerih v nekaj dneh delo za katera bi sicer rabilo nekaj mesecev*. Izjava predsednika Beneša London, 3. septembra v razgovoru z Reuterjevim dopisnikom na Češkoslovaškem je predsednik Edvard BeneŠ poudaril, da je še vedno nevarnost, da bi Nemčija utegnila zopet postati velika vojaška siia In nevarnost za svetovni mir, če bl bili zavezniki tako nespametni, da bl ji to dopustili. Na vprašanje, de po - njegovem mnenju Nemčija sme biti pripu-ščena med Združene narode, je Be-neš odgovoril: «Vsekakor, toda to bo odvisno od Nemcev Samih. Vsi upamo, da nam bodo Sčasoma sami dokgzall, da so vredni dlani človeške družbe, ki zaslužijo zaupanje. Mi moramo skušati preoblikovati in prevzgojiti sovražne narode. Mi ne nameravamo ravnati z njimi kota sužnji*. Zaključek razgovorov o Tangerju London, 2. septembra Dopisnik «Thnosa» iz Par'za sporoča, da so izvedenci Velike Britanije, Franclje, Združenih držav in Sovjetske zveze zaključili razgovore o vzpostavitvi mednarodne tirad it ve v Tangerju. Uradnega sporočila ne bodo Izdali pred prihodnjim torkom. Dopisnik dodaja: Določila pogodbe bodo objavili, ko bo Španka vlada izpolnila te določbe. Nesreča Titovega sina Beograd, 3. septembra , S'n maršala Tita, Žarko Broz, ki je bil pred nekaj dnevi zaradi slučajnega strela Iz revolverja ranjen, je na poti okrevanja. Poročnik Broz j« bil že prej izgubil desno roko. Oklepnica »Missouri*, 2 septembra Predsednik Truman je po radijski zvezi z oklepnico »Missouri* v Tokijskem zalivu ob podpisu japonske predaje, spregovoril sledeče besede: , ,«Američani Misli in upi vse A-merike, da vsega civiliziranega sve-ta so nocoj osredotočeni na oklepnico »Missouri*. Na tem majhnem koščku ameriškega teritorja, na tej ladji, zasidrani v tokijskem pristanišču, so Japonci uradno položili orožje Podpisali so brezpogojno' predajo. Pred štirimi leti so bile misli ln upi vsega civiliziranega sveta zbrane Vkoli drugega koščka ameriškega teritorija, to jo Pearl Har. borja, Silna pretjna vsej človeški civilizaciji, ki se je tam pričela, je zdaj izginila. Pot. v Tokio je bila dolga In krvava. Ne bomo pozabili Pearl Harbourja, Japonski milita risti ne bodo pozabili oklepnice »Missouri«. Zlo, ki so ga povzročili japonski vojni hujskači, ne more nihče nikdar popraviti ali pozabiti. Toda uničeii smo razdiralno in zločinsko . silo. Njihove armade in ostanki njihove mornarice so zdaj brez moči. Mi vsi smo hvaležni Vsemogočnemu Bogu, ki nas je ohranil v temnih dneh velike nevarnosti skupno z našimi zavezniki, ki je iz nas slabih naredil najvedjo bojno silo v zgodovini in s čigar pomočjo smo sedaj potlačili aile tiranije, ki so pripravljale uničenje civilizacijo. Hvaležnost vojnim žrtvam Bog hoče, da v tej slovesni uri ne pozabimo drugih nalog, ki jih moramo Se rešiti, ki jih ‘moramo rešili z istim poghmom, z isto vnemo ter z isto potrpežljivostjo, kot smo rešili preizkušnje in vprašanja preteklih štirih let. Prva naša misel, misel hvaležnosti in globoke predanosti, se dviga k tistim našim dragim, ki so v tej strašni vojni padli ali bili pohabljeni. Na kopnem,-na morju in v zraku so ameriški možje in ameriške žene dali svoje življenje, da bi napočil dan končne zmage in bi bil na ta način zagotovljen obstoj civiliziranega sveta. Nobena zmaga ne more poplačati njihove izgube.''Mislimo' na tiste, katerim je smrt iztrgala može, sinove, brate in sestre, ki so jih tako ljubili. Nobena zmaga ne more vrniti tistih, ki so jih želeli videti. Le zavest, da bo zmaga, katero' so omogočile te žrtve, služila pametnim namenom, lahko nudi nekaj tolažbe. Mi pa smo odgovorni, da bo ta zmaga spomenik tistim, ki so padli zanjo v boju. Odgovornost leži. na vseh tistih milijonih mož in žena naših oboroženih sil in naše trgovske mornarice, razpršenih po'vsem svetu, katerim •jaški moči naše države ter so dobavljali našim zaveznikom sredstva za odpor in za zmago nad sovražnikom. Spominjamo se civilnih mobilizirancev in tistih tisoceč ameriških drža.ljanov, ki so sprejeli na sebe osebno žrtev ter se dali v teh letih boja na razpolago naši vladi, mislimo na mobilizacijska središča in na prehranjevalne urade, na civilno obrambo in na osebje Rdeče-ga križa, na može in žene, ki so bili priključeni vojaški službi in so sodelovali pri vojaških predstavah. Naše misli se dvigajo k vsem tistim ki so se udeležili skupnega boja za ohranitev svobode'in ugleda sveta. Mislimo na našega pokojnega predsednika Franklina D. Roosevelta, branitelja demokracije, tvorca miru ln sodelovanja na svetu. Naše misli se dvigajo k našim hrabrim zaveznikom v tej vojni, k tistim, ki so se upirali napadalcem, k onim, k: niso bili dovolj močni za odpor, ki pa so zato gojili v svojem ljudstvu ogenj odpora, mislimo na one, ki so ostali v nesreči nezlomljivi In so se upirali, dokler jim niso mogli Združeni narodi nuditi orožja in ljudi, kar jim je oihogočilo zmago nad silami zla. Zmagovita načela svobode To ni le zmaga orožja, marveč tudi svobode nad*nasUJem. Iz naših tovarn so prišli tanki in letala, ki so si utrli pot v srce sovražnikovega ozemlja; lz naših ladjedelnic so izšle ladje, ki so orale vse oceane, da bi prinesle naše orožje in našo pomoč. Na naših poljih so pridelovali živež za naše armade, za našo mornarico ter za naše zaveznike na vseh delih sveta, iz naših rudnikov in tovarn so pri. hajale surovine ter izdelki, ki so nam dali potrebno opremo za zmago nad našimi sovražniki. Toda žarišče vsega tega so bila volja,' duh in odločnost svobodnega naroda, ki pozna svobodo in se zaveda, da je za njeno ohranitev vedno vredno plačati kakršno koli ceno Duh svobode nam je dal moč in nas je delal nepremagljive v boju Sedaj vemo, da je ta duh svobode, svobode posameznika in spoštovanje človeka najbolj žilava in najbolj trajna moč na vsem si>etu. In tako na dan zmage obnavljamo svojo vero in z voj. ponos v naš način življfjnja. Imeli smo dan veselja za to zmago. Imeli smo dan molitve in vdanosti. Sedaj na dan zmage nad Japonsko zopet objavljamo svojo vero v načela, ki so naredila (te nas najmočnejšo silo na svetu in za katerih ohranitev smo se tako trdo borili. Ta načela dajejo vero, upanje in možnost, ki jih ljudje potrebujejo, če hočejo napredovati. Si>oboda ne naredi sti prisrčnosti in strpnosti. Kot predsednik Združenih držav proglašam nedeljo 2. /Septembra 1945 kot dan zmage nad Japonsko. To še ni dan za formalni oklic konca vojne in prenehanja sovražnosti. Toda to je dan, ki se ga moramo Američani vedno spominjati kot dneva hvaležnosti. Bog nam je pomagal doseči ta dan zmage; z njegovo pomočjo bomo za nas same in za ves svfet v bodočih letih do-lspodargka vprašanja. Maršal "lito Iz Jugoslavije Predsednik vlade maršal Tito Je izdal sledeča imenovanja; za predsednika poljedelskega sveta Je bil imenovan Moša Pijade; za/predsod-nlka začasnega narodnega zbora ln člane poljedelskega sveta pa. Vaša Cubrilovič, minister za polje, delstvo, Sreten Vukosavljevič, minister za agrarno reformo, Filip Lakuš, podpredsednik začasne skup-, ščlne in Vlado Segert, minister za poljedelstvo v Bosni in Hercegovini. Maršal Tito je priredil kosilo na čast šestih članov 'tmerUkega kongresa, ki so obiskali Jugoslavijo. Kosila so se udeležili podpredsednik Kardelj, minister za informacije Kosanovič in predstavniki začasne zbornice z dr. Ribarjem na čelu. V razgovorih z maršalom Titom so ameriški predstavniki kazali mnogo zanimanja za Jugoslovanska go- segli mir ln blaginjo! Kralj Mihael na obedu pri sovjetskem zastopniku London, 3. septembra Radijska postaja Bukarešta Je javila, da Je romunski kralj Mihael obedoval skupno s sovjetskim političnim svetnikom pri Zavezniški nadzorni komisiji A. V. Pavlovom, s katerim se je dalj časa raztovarjal. je' odgovoril na mnoga vprašanja ln podčrtal, da Je za jugoslovanski narod vprašanje prehrane in prevoza najvažnejše vprašanje. Maršal Tito je dodal, da Je rešitev vprašanja. prehrane najtežja zaradi po. manjkanja prevoznih sredstev. Nato Je napil gostom s tem besedami «Dovolite mi, da dvignem kozarec na zdravje predstavnikov ameriškega naroda, ki so danes naši dragi gostje. Stalinov govor Obračan za poraz v rusko-japonskl vojni 1904 Čestitke vojskam vseh Združenih narodov * • ' uovatt. Svoboda narvu\ je Božja previdnost ohranila živijo- mch ^ Mh ne vsa- nje po letih žrtev, neudobnosti -nevarnosti. , ) ’.•> Naša misel se dviga k vsem tistim možem, ženam ln otrokom, ki so v teh letih v osamelosti pteživell bridke ure bolesti in strahu. Naša misel se dviga k milijonom ameriških delavcev, gospodarstvenikom, kmetom in rudarjem j skratka . k vsem tistim, ki so prispevali k vo- ko družbo varno, daje pa ljudem možnost napredovati, biti srečen in pošten, bolj kakor • kateri koli drugi način vladanja, v zgodovini. In ta dan je pokazal, da daje svoboda ljudem največjo silo in naj-večjo moč, ki so jo kdaj koli dosegli. Skupno z drugimi Združenimi narodi bo mogla Amerika zgraditi svet miru nademeljih pravlčno- London, 2. septembra Moskovska radijska postaja je prenašala govor generallslma Stalina ob Japonski predaji, Svoj govor je pričel ob 12.30 po našem času Trajal je osem minut. «Danes, 2. septembra so predstavniki japonske države in oboroženih sil podpisali brezpogojno predajo. Japonska je priznala popolen poraz, ter položila orožje/, ko so jo premagali na morju in/kopnem ter jo z vseh strani stisnili. Plamen svetovnega /napada na zahodu je bkl omejen /prod štirimi meseci, ko se je bila Nemčja prisiljena vdati. »To pomeni, da je končana druga svetovna vojna. Trditi smemo, da so že doseženi potrebni pogoji za svetovni mir.» »Japonska je pričela s svojo napadalni politiko naši deželi 1904 »Značilno Je, da je 37 let kesneje Japonska ponovila isto kretnjo proti Združenim državam, ko je 1941 napadla pomorsko oporišče Pearl Harbour ter se Isto tako brez bojev polastila številnih ameriških enot.» «V vojni 1904 Je bila Rusija poražena, Japonska pa je pridobila Južni del Sahalina ter povečala nadzorstvo nad Kuirili. Tako je zaprla vse zalive proti Tihemu morju in tudi vse naše zalive proti, Sovjetski Kamčatki ter polotoku Clukci. Ta roparski napad Japonske proti naši deeli se ni omejil samo na te dele. Leta 1918 po vzpostavitvi sovjetskega režima v naši deželi je Japonska izkoristila sovražno razpol.oženje Velike Britanije, Francije, Združenih džav proti Sovjetski zvezi, zatipala Je v njihovo podporo ter ponovno napadla našo deželo, zasedla sovjetski Daljni Vzhod ter 4 leta zatirala naš narod ter ropala po teh ozemljih.* »Se več. V letu 1938 je Japonska izvršila napad na predel jezera Kanka z namenom, da obkroži Vladivostok, Sledeča leta pa je po-novlls svoj napad drugje z namenom, da prodre v sovjetski predel ter da pretrga prekosiblrsko že. ieznlco ln tako lojil Daljni Vzhod od Sovjetske zveze*. Ko je pripomnil, da so japonaki napadalci bili odbiti pfl vseh teh krajevnih napadih, je Stalin nadaljeval: »Toda poraz ruskih čet v rusko- japonski vojni v letu 1904 Je zapustil bolečo sled v duži našega naroda. To je bil madež v zgodovini nase dežele. Nas narod je z zaupanjem pričakoval dan, ko bo porabil Japonsko in opral ta madež. ’Mi ia starega pokolenja smo pričakovali ta trenutek 40 let, zdaj smo ga dočakali. Danes je Japonska priznala svoj poraz ter podpisala brezpogojno predajo. To pomeni,'da bodo Južne dele Sah&llna U' Kup-llsko otočje vrnili Sovjetski zvezi. Nad sovjetski narod ni hranil svojih sil za dosego tega zmagoslavnega dne. Pretrpeli smo huda leta, toda zdaj moramo potrditi: zmagali smo. Od tega trenutka dalje smemo reči, ds' je naša dežela varna pred nemškim vpadom na zahodu ter japonskim na vzhodu. Dolgo zaželjenl mir so dočakali narodi sveta. Čestitam vam moji dragi sonarodnjaki, možje in žene, za to veliko zmago ter srečen zaključek vojne. Slava oboroženih sil Sovjetske zveze, Združenih držav, Kitajske in Velike Britanije je n^-minljiva*. Stalin je zaključil avoj govor |a sledečimi besedami: »Moč nase dežele je v življenju in napredku*. delovati pri izvedbi omenjenega splošnega ukaza, istočasno, je rekel polkovnik, je ZVU predlagata, da se nadaljuje z izvedbo spolnega ukaza št. 11 in sicer s tistimi strankami, ki so fc izrazile, da so pri-pravljenMfodctovati*. Polkovnik je ponovno poudarjal, da želi, da bi tise politične stranke, ki so na ozemlju, ki ga upravlja ZVU, sodelovale pri izvedbi omenjenega * načrta. sZelo se bojim, je nadaljeval polkovnik Bovvman, do bodo odklonilno stališče osvobodilnega sveta pri sodelovanju krajevnih uprav imeli za podminiranjee Rekel jez, da bo ZVU nadaljevala z delom prihodnji teden s sodelovanjem osvobodilnega sveta ali pa brez njegovega sodelovanja. Polkovnik je rekel: sZelo mi je žal, da se je to zgodilo. Pripombe k demonstracijam Naslednje vprašanje je bilo: «Ali pri demonstraciji, ki jo zavezniške oblasti dovolijo, ne smemo pričakovati, da se proti tistim, ki izvršuje- ■ jo svojo pravico, ne bo postopalo po istem merilu kakor proti onim, ki kršijo zakon, ker se udeležijo pro-tldemostraclje? Ali se mora dopustiti, da tisti, ki se udeležijo legalne demonstracije, pridejo pred sodišče in so kaznovani prav tako kakor oni, ki motijo zakonito do-vedjeno manifestacijo?* Polkovnik Bowman Je pripomnil: teoretično bi bilo pravično, da bi bilo ravnanje proti udeležencem legalne manifestacije drugačno kakor proti onim osebam, kf priredijo protidemonstracijo. V takih primerih je bila policija vedno kar najbolj tolerantna. Polkovnik Bow-man je videl razliko med spornimi strankami v tejle obliki: Ce udeleženci dovoljene demonstracije z ničemer ne izzovejo spopadov, po. tem v polnosti Izvršujejo svoje pravice; vsakdo pa, ki a« po drugi strani udeleži nedovoljenega zborovanja, zagreši prestopek. Pa tudi ti. sti, ki se udeleži dovoljene demonstracije,, in se spozabi, da v besedah ali dejanjih zagreši nasilja, izvrši postopek. »Bilo bi brezuspešno* je pripomnil polkovnik Bovvman, »poizkušati zapreti vse udeležence kake nezakonite demonstracije*. Polkovnik je potem opomnil organizatorje nezakonitih demonstracij, da jih bo dal brez nadaljnjega zapreti. Ne bo trpel ali dovolil ni-kakega nasprotovanja dovoljenim demonstracijam, kadar bo policija menila, da utegnejo povzročiti nasilna dejanja. eMisllm, da je ves problem v vprašanju dobre vzgoje. Po mojem , milen ju je zelo bedno, če kaka organizirana skupina tvprlzori nezakonito demonstracijo proti kaki dovoljeni manifestaciji:/. Pri tem polkovnik ^ovvman navedel znani izrek Voltaira, ki ga je označil za največjega liberalca veeh časov: sNc odobravam tega, kar pravite, toda do smrti bi se boril za vašo pravioo, da smete to povedati». »Osribno menfm, je pripomnil polkovnik Bciwman. n'dovoljena demonstracijo *i žalitev mene -ta-ljansko zastavp v Trstu in v vsem pasu pod zavezniško zasedbo?* Polkovnik Bovvman Je odgovoril: »Na javnih zgradbah, ki jih nadzira ali jih ima zasedene ZVU, je do. voljeno izobesiti samo zastavo Združenih držav in Velike Britanje,-ki morata biti izobešeni druga po-leg dnige. Na vojašnicah in v taboriščih je lahko Izobešena zastava dotične skupine. Kjer so torej Jugoslovanske čete v sestavu 13. korpusa, sme biti izobešena jugoelo. vanska zastava. Nobene omejitve pa ni za izobešanje zastav na zasebnih hišah in bivališčih. • Dovolilnice za Ljubljano »Ali je mogoče iti Iz Trsta v Ljubljano brez dovoljenja in mogoče Priti iz Ljubljane v Trst prav tako brez dovoljenja?* »Cv «.) dovoljenja potrebna, katera oblast jih zore izdati?* t Nadaljevanje na 2. strani) Stran n 4* GLAS ZAVEZNIKOV ?. septembra 1945 Tiskoma konferenca (Nadaljevanje iz 1. strani) Major Moody, lastnik varnostne straže, je odgovoril: nn zahvalil novinarjem za udeležbo. Ko je 1. 1920 profesor Einstein obiskal dr. /Adamija prorektorja vseučilišča v Liverpoolu, ga je v-prašaia dr. Adamljeva hčerka, zdaj lady Brainova, ki je ravno čitala VVellsov . roman * Osvobojeni svet*, ali bo po njegovem mnenju kdaj mogoče, ujeti sončno energijo kot opisuje pisatelj v svojem romanu Lady Brainova jč zdaj objavila Einsteinov odgovor. Einstein je rekel: «Gotcvo, gospodična.'Ne sicer še danes, toda mogoče jutri; upam pa, da se to ne bo zgodilo V3aj še petdeset let*. Einstein je še dodal, da ni prepričan, če bo človeštvo celo takrat zadosti zrelo, da bi moglo pametno uporabiti to silo. To se je zgodilo 1. 1920, dve leti po končani pr-vl svetovni vojni. Od tlej je preteklo že 25 let ali četrt stoletja. To Izjavo je dal slavni znanstvenik v času, ko je bilo videti, da stojimo na pragu dolge dofie miru. Pod vročično' delavnostjo znanstvenikov in tehnikov, ki jo je povzročila druga svetovna vojna, in izdatki kakšnih petsto miljonov funtov je ta doba prišla četrt stoletja prej. Silo, ki jo skriva v sebi atom, so sprostili in podjarmili za dosego ciljev, ki jih je postavil človek. Vse to se je zgodilo v polovici tistega časa, katerega je napovedal veliki znanstvenik kot dobo, ko bo mogoče človeštvo toliko napredovalo, da bo znalo pametno uporabiti novi vir energije. Sodelovanje Tržačanov v boju proti terorju Polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadeve. Zavezniške vojaške uprave za Julijsko krajino je na tedenski tiskovni konferenci naslovil na tržaško pre-bivalviatvo poziv, da pomaga vojaški policiji pri zatiranju izgredov po mestu. Na neko vprašanje, stavljeno polkovniku, je ta dejal, da ao v nedeljo 19. avgusta pri namenoma organiziranih izgredih izivali prebivalstvo v privatnih hišah mesta. Pripovedovali so, da so najemnike silili k razobešanju zastav. Menimo, da organizatorjev teh izgredov ne bi bilo težko razkrinkati. «Namerava Zavezniška vojaška uprava, zaključuje vprašanje, dovoljevati v mestu tak teror?« Polkovnik Bowman je odgovoril, da Zavezniška vojačka policija dobro opravlja svojo težko nalogo. Toda tudi tržaško prebivalstvo mo. ra sodelovati ter obveščati policijo o takih kriminalnih dejanjih. Policija ne more opravljati svojega dela, če ji ne bo pomagalo meščanstvo. Določbe o izvedbi ukrepov za Psvojno brezpsselnosi Ustreljen poveljnik taborišča Mathauaen Monakovo, 3. septembra United Press poroča, da 'Je 24. maja v bližini Gusena v Avstriji ameriška patrulja ustrelila generala SS oddelkov, Fr.anka.Zierein3a, poveljnika zloglasnega taborišča Mathausen, kb je ta hotel pobegni-ki je poveljeval okoli tl. Ziereins, tridesetim taboriščem, kjer so pc strelah na tisoče oseb, ie pred sva jo smrtjo pripovedoval o množičnih streljanjih ln o krutostih, ki jih bodo preučili na bližnjem procesu proti vojnim zločincem v Niirnberiru. GOSPODARSTVO PLAVAJOČI DOK V TRSTU Plavajoči dok,' ki mmm Uho vidimo na obrežju ob trgu Unitd, je edini te vrste v severnem Jadranu. V Trst so ga pripeljali, da bi bil pomoč ladjam, ki čistijo Jadran min Byrnesove izjave o zakonu o posoji in zakupu Washington, 3. septembra Objavili so Bymesovo izjavo o ukinitvi zakona o posoji in zakupu. Nekateri dopisniki so stavili ameriškemu zunanjemu ministru Byr-nesu sledeče vprašanje: «Ali se more sklepati iz Izjave predsednika Trumana, da bodo brisali dolgove, ki Jih Imajo Združeni narodi po zakonu o « posoji in zakupu*? Byrnes je odgovoril: «Ta dotnne-va je brez vsake podlage. Ml r.s bomo sklepali pogodb,* po katerih bi nam naši dolžniki morali plačevati *■’ dolarjih, ki Jih nimajo. Toda to po drugi strani ne pomeni, da ne bi mogli skleniti pogodb po zakonu o «po3ojl in zakupu*. Minister je ponovil nedavno izjavo predsednika^ Trumana, da je bil Iz Sloveni/e Iniciativni odbor za pospeševanje obnove Slovenije je sklical v dvorani ljubljanskega magistrata širšo konferenco. Uspeh 8 dnevne zbiralne kampanje je preko 200 vagonov starega železa. Vendar to ni zadovoljivo in zlasti so ostale vasi nerazgibane in niso množično sodelovale v tej akciji. Na iniciativo ministrstva za gozdarstvo organizacijo v Sloveniji množično sečnjo drv. namen zakona * »zmagati in doseči mir*; • ponovil je tudi Izjavo iz zadnjega predsednikovega poročila o tem zakonu: «To, da dosežemo dolgo dobo varnosti in gospodarske cilje Združenih narodov, je naea^ naloga, če nočemo zgubiti zmage/ ki smo jo izvojevali za ceno velikanskih žrtev*. Minister Byrnes je dodal: «Ni treba brati več, kakor je bilo dejansko napisano v poroči lu. Predsednik ni izjavil ničesar, kar bi razširjalo to izjavo. Ona samo prikazuje dejstva, na katera Ee Z naglo rastočo obnovo Industrijske proizvodnje narašča v enaki meri potreba premoga. Zato gredo vsi napori za tam, da se poveča proizvodnja. Leta 1940 je dosegla celotna proizvodnja premega v Jugoslaviji 7.336.000 ton, od-, tega je odpadlo na Slovenijo 2.346.500 ton. Celotna potreba premoga za drugo polletja letošnjega leta bo znašala S.BSp.OOO ton. Od tega odpade na železnice in pomorski promet 982.000 ton, na kemično industrijo 200.000 ton Itd. Okupacija in vojna sta povzročili veliko škodo vinogradom v Sloveniji. Strokovnjaki računajo, da je uničenih nad 2.000 ha vinogradov ter bo izpadlo okoli 45.000 hi vina na leto. Škodo cenijo na 2.25 milijarde din. Najobčutnejša je škoda na področju Krško-Brežice, v Bell je treba ozirati pri teh pogodbah, j. Krajini, na Kraau ln v Ljutomer- | a kem okraju. Obnova uničenih vinogradov je: zelo težavna. Ponekod to mogoče z normalnim obdelovanjem marsikaj rešiti, ha velikih površinah pa bo treba obnavljati vinograde v celoti. Skupno, bi potrebovali okoli 4 milijone trsov na leto. Pred vojno so v slovenskih trsnlcah vzgojili na leto okoli 800.000 do 1.000.000 trsov. K dosedanjim vinarskim okolišem »e bo v združeni Siovenji priključilo na Primorskem se pet novih: vipavski, brdski, kražkl, tržaske-primor-ski in okoliš slovenskega dela Istre. T- vinarski okoliši bodo gotovo Imeli v gospodarstvu velik pomen in bodo veliko prispevali k splošnemu gospodarskemu napredku Slovenije. Pred mariborskim vojaškim sodiščem bo v kratkem javna razprava proti zloglasnim poveljnikom SS divizije «Princ Evgen*, ki so bili odkriti v ujetniškem taborišču v Dobovi. Ti so: general Avgust Schmidt, polkovnik Mihael Gross, divizijski intendant major Rihard Miller ln SS Gruppenfiihrer Walter Hasenstahl. ' Okrog 160 delegatov industrijskih Podjetij ^ in predsednikov sindikalnih podružnic mariborskega okraja 38 prisostvovalo skupnemu sestan-Uu. Pretresali so vprašanja o naba- 1 sP*^ou m SroSodoV*v zvC e“‘'irskih Izgradijo* hiVbrež' dinice. | primeru niso imeli resnici na liu- Sovjets-ka zveza je zaprosila ustanovo UNRRA za 700 milijonov aclavcev. Združene države bodo žene države bodo prispevale največ denarja za ustanovo UNRRA: 1 milijardo in 350 milijonov dolarjev., Druga po vrstnem redu je Velika Britanija (322 milijonov dolarjev). Sovjetska zveza je doslej dala 200.000 dolarjev, obljubila pa je še poldrugi milijon. Kitajska je dala 687.500 dolarjev in obljubila 'se novih ,200 tisoč, Franclja je plačala 40^.000, obljubila pa 800.000 dolarjev Združene države bodo vplačale same 40% celotne vsote, ul jo računajo na 2.5OO.O0O.OCO dolarjev. Doslej je Amerika dala ustanovi UNRRA! že 70% vsega denarja, ker so oeftale države v velikih zaostankih. Prošnje Sovjetske vzeze za podporo je druga po velikosti, kajti Kitajska je zaprosila za 945 milijonov dolarjev pod-'pore. Preko tržaškega in gdanske-ga pristanišča bo UNRRA kmalu oddala Evropi za 300 do 350 milijonov blaga. Veliki Britaniji so dovolili 2 milijardi dolarjev podpore, Franclji pa 600 milijonov. Ameriška industrija je dobila s koncem vojno v roko nekaj novih nemških iznajdb, ki jih zdaj pridno preučujejo- Med važnejšimi iznajdbami so: letalo, ki se lahko dvigne več tisoč metrov višje kot najboljše ameriško letalo; Izboljšani Rentgenov! žarki za zdravljenje raka: nove metode za pridobivanje sintetičnega gumija; pridobivanje nitro-eelulozo na nov način; Izboljšanja pridobivanja umetnega bencina; električni kabli, ki prenašajo dvojne napetost, kakor jo zmorejo ameriški kabli; nova odkritja o taljenju kovin pri visokih temperaturah. Nova navodila za čiščenje častnikov in f a Statičnih uradnikov Polkovnik H. P. Robertson, višji častnik za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu, je v soboto izjavil, da ysi bivši častniki ali fašistični uradniki,, zoper katere so preložili razprave na podlagi splošnega ukaza štev. 7 Zavezniške vojaške uprave v Julijski krajini jih morajo sedaj vključiti v odredbe gori imenovanega ukaza, in Sicer od nedelje 2. septembra naprej. Včeraj so objavili nov ukaz štv. 7a, ki odreja, da so vse osebe, zoper katere so preložili razprave, zdaj podrejene sodišču komisije za čiščenje. Vse stopnje in kategorije častnikov in uradnikov te odredbe, spadajo pod novi splošni ukaz štv. 7a, ki pravi: «Vsl oni, ki so častiki ali uradniki ‘od 10 do vključno IB stopnje, ki zavisijo bd prejšnjega ministrstva za vzgojo, so od tega trenutka podrejni odredbam splošnega ukaza št. 7 ter morajo izpolniti, podpisati ter izročiti osebni popis v soglasju z gorimonovanlm ukazom. Za vlaganje prošenj, za nadzor-gtvo nad brezposelnostjo in za izplačevanje podpor za ((Povojno brezposelnost«, veljajo ista določila -kot za podpore, ki jih predvideva zakon za obvezno zavarovanje za neprostovoljno ' brezposelnost, v kolikor Jih niso spremenile posebne določbe Zavezniške vojaške uprave ali Narodnega zavoda za socialno zavarovanje, s posebnim odnosom na izvedbo določil o ((Povojni brezposelnosti«. Delavci, ki imajo pravico do podpor ((povojne brezposelnosti«, morajo osebno predložiti uradom Narodnega zavoda za socialno zavarovanje, ali občinskim uradom svojega bivališča, redno prošnjo, ki Ji morajo priložiti naslednje dokumente: potrdilo podjetja} družin, ski list; Potrdilo o bivanju; potrdilo o vpisu v Delovni 'urad. V potrdilu podjetja mora biti izrečno naveden vzrok dopusta ali prekinitve dela. V potrdilu o bivališču, mora biti izrečno naveden datum odkdaj živi brezposelni v občini, ki mu je izdala t« potrdilo. Izplačevanje podpor bo v prostorih Narodnega zavoda za sociahp zaverovanje, ali občin, ali v drugih prostorih,1 ki bodo pravočasno spo. rečena, v času od 1. do 16. vsakega meseca, z izjemo občine Trst in morebiti tudi Tržiča, Pc-dpor ne smejo izplačevati drugače kakor ob določenih dnevih, razen v primerih če je brez poselili spet dobil zaposlitev. Nadzorstvo nad brezposelnostjo se bo nadziralo s podpisovanjem, dvakrat na teden. . Imenski seznam uslužbencev s točno označitvijo, če so odpuščeni ali na dopustu, bo do najhitreje pcslalj na namestitveni odsek «Delovneg%urada». Delodajalci morajo nemudoma izročiti Delovnemu uradu seznam tistih delavcev, ki zaradi izgube prosijo za podporo na osnovi veljavnih predpisov. Za informacije in za predpisane formularje se morajo delodajalci obračati na urade Narodnega zavoda za socialno zavarovanje, Via Obriti št. 1. [ Za večjo jasnost in za hitro rešitev prošenj za dodelitev ((povojne brezposelnosti*, ki jo je pred nedavnim ustanovita- Zavezniška vo. jaška uprava, morajo vsi delavci, ki gredo na dopust ali bodo prekinili delo’ po 1. septembru, upoštevati naslednja navodila: Določila za deloda jalce Delodajalci morajo izpolniti za vsakega odpuščenega ali odstavljenega delavca, potrdilo na določen formular v namen, ki ga predvideva Narodni zavod za socialno pomoč. (Povojna brezposelnost 22). Ne smejo uporabljati navadnih ) potrdil o dopustu, ki jih uporabljajo pri brezposelnosti za obvezno zavarovanje ln jih imajo delodajalci na razpolago. , Da bodo spise ((Povojne brezposelnosti« lahko hitro rešili, je potrebno, da je potrdilo izpolnjeno kar najbolj točno, zakaj tamkajšnji podatki tvorijo neobhodno po tre b- Uprava židovske občine Pdpolkovnik Armstrong, komisar za tržaško področja, je imenoval odbor za posebno upravo v tržaški | no snov za presojo o obstoju delavčeve pravice ža podelitev ■ »povojne brezposelnosti«. židovski občini. Parts, 1. septembra Francosko pravosodni minister je sporočil, da so francoska sodišča od osvoboditve do konca julija izrekla več kot 1600 smrtnih obsodb proti kolaboracionistom. Minister je dalje izjavil, da čaka obsodbe še 25.000 obtožencev. Točno število obsojencev je 1629. Na dosmrtno ječo je bilo obujenih 757, na prisilna dela 5328 ta na zaporno kazen 12,209 oseb. , 'V čdbord šo:’ Klement Kerbcs, komisar, člani odbora pa Lina Antona, odvetnik Josip Bollafio,1 dr. Gaddo Glass, dr. Henrik Koritzky-Orsini, Julij Majer, Anr.ando Mi-san, Paolo Polacco in Arrigo Ra-venna. Obvestilo Ker se je opazilo, da so pri objavljanju imen oseb, ki prosijo za ponovni sprejem v službo, ta imena čestokrat napačno prepisana, sporoča predsedstvo komisije za čiščenje da bodo za take prošnje merodajni seznami, nabiti na uradni dc3ki komisije. < Gledališče Verdi. Prihodnji koncert pod vodstvom dirigenta jAnto-nlna Volte, to v četrtek 6. septembra. Izvajana bo glasba Mendelssohna, Beethovna, Reaplghija in Muaorgskega. RADIJSKI SPORED Ponedeljek, 3. septembra 18.15 poroš.la svojcem; 19.30 boj za slovensko šolstvo v Trstu v preteklosti; 19.45 glas Z. V. U. v slovenščini; 20 poročila v slovenščini; 20.30 koncert baritonista Smerkolja Sama in sopranistko Krki j Justine; 2TgŠM Z. V. U. v italijanščini; 21.15 pestra -glasba; 22.10 glasba na orgijah; 32.30 deklamacije; 22.40 romantična glasba; 23 vecti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasba. Torek, 4. septembra Poročila v slovenščini! 7.15-7.30; 12.30-12.45; 20-20.15; 23.10-23.20. Obvestila svojcem: 14.10-14.20; 19.15-19.5. Mladinska ura od 19.30 do 20 ure: Nastopajo mladinci iz Proseka pod vodstvom Zdravka Kanteta. Poidita morajo najhitreje izročiti Narodnemu zavodu za socialno pomoč v bloku za vse delavce, ki so na dopustu ali odpuščeni, s sprem. Ijevalnim pismom, v katerem jč naznačeno Število izročenih notrdil. Delodajalci bodo vsakemu delavcu, ki je na dopustu ali odpuščen, izročili odrezek potrdila, katerega mora delavec s svoje strani predložiti uradom Narodhega zavoda za socialno pomoč, skupno s prošnjo ža podelitev ((povojne brezposelnosti«. Tisti, ki bivajo v občini Trst Potrdila o odpustu (Povojne brezposelnosti 22) bodo delodajalci iz. ročill neposredno na sedežu Narodnega zavoda za socialno pomoč, ki bo uradno zahteval potrdila o bivanju in o družinskem stanju. Delavec bo dobil od delodajalca (Odrezek, s katerim se mora prijaviti nastavitvenemu 'uradu Zavez, niške vojaške uprave. Prošnja Izpolnjena na predpisanem obrazcu Narodnega zavoda za socialno pomoč (Povojna brezposelnost' 21) 1 opremljena z zgoraj orne-njenim odrezkom, Via Industria, Via Oorsica a}i na sedežu v Via Corsi št. i Ko bo delavec vložil prošnjo,' bo moral predložiti potrdilo o vpisu v Delovni urad. Delavci, ki bivajo v drugim občinsh pod nadzorstvom zavezniške vojaške uprave Zgoraj omenjeni delavci se morajo ravnati po istih predpisih, kot veljajo za delavce v Tr^tu, le pro. jnje morajo vložiti svojim občinam, skupno s potrdilom o bivanju, ki ga zahteva prizadeti, izpolni pa občina na hrbtu obrača (Povojna brezposelnost 2.2/2). Glede kontrolnega podpisa se morajo vid delavci ravnati po določilih občin in uradov Narodnega zaveda za socialno pomoč. Delavci, ki so bi ld odpuščeni po prvem marcu t. 1. in že. uživajo pod. poro ia brezposelne po obveznem zavarovapju, kakor tudi tisti, ki jim ta podpora iz kakega vzroka in priznana in ki smatrajo, da imajo pravico do podpore ((povojne brezposelnosti«, morajo predložiti potrdilo o odpustu, potrdilo o bivanju in potrdilo o prijavi v Delovni urad, upoštevajoč pri tem kolikor mogoče gori navedena določila za odpuščene delavce ali za delavce, ki so bili odpuščeni po 1. 9. 1945. Vse delavce opozarjamo, da do. be podporo «pcvojne brezposelnosti« poleg brezposelne podporo obveznega zavarovanja. Osvobodilna nagrada in izredna doklada Okrožni urad za delo v Gorici sporoča, da so odsotni delavci z dela zaradi bolezni ali nezgode za na-daljšo dobo, določeno za ohranitev službenega mesta, vključeni med upravičeno odsotne, ki imajo pravico do nagrade osvoboditve. Delavci, ki so bili odpuščeni od podjetja samega po 15. marca 1945, prejmejo celotno nagrado, toda le če so na dan odpusta že opravili 4 mesečni rok službe. Nagrada se zniža sorazmerno za krajšo službeno dobo. Nagrada osvoboditve pripada tudi: delavcem, ki so jih uvrstili v armado in eo sedaj vojni ujetniki in kil imajo na osnovi zakonskih določb in veljavnih delavnih pogodb, še pravico do službemega'mesta. Nagrada osvoboditve je prosta vsakega prispevka za socijalno skrbstvo, bolniško blagajno in kakršnega koli državnega davka. Za stavbena in slična podjetja se nagrada osvoboditve odmerja v stotinko nagrade za vsak delavni dan, dejansko'Izvršen od delavca v zadnjih 100 delavnih dneh pred 28. aprilom 1945. Obremenitev gre v breme tozadevnih' delodajalcev, pri katerih je delavec v tej dobi opravljal svoja delo. Glede izredne doklade se določa: a) za poglavarja družine se ima delavec ali namestnik, ki prejema družinske doklade; b) posebna doklada se izplačuje samo za efektivno izvršene delovne ure, in sicer do največ 8 ur in po sorazmerni delitvi zneskov, navedenih v razglasu. St. 4. Izvrši se tako, da se dnevni zneski delijo z 3, a mesečni z 180; c) dodatna doklada se izplača po točno odmerjenem znesku kakor je določeno v razglasu štev. 4, za vse družinske člane; d) izredne doklade izplačujejo podjetja delavcem, Ki so odsotni zaradi bolezni, nezgode, nosečnosti, dojenja po odmeri 30% od 1. do 10. dneva bolezni ali nezgode in po odmeri 50% za nadaljno dobo, in sicer do maj-dalšega roka, kakor je določeno, po kolektivnih pogodbah za ohranitev službenega mesta. Industrijska združenja v Trstu so nadalje določila svojini članom, da je izredna nagrada podvržena dohodniškemu davku C2 odnosno 2% v korist družinam vpoklicanih. Trgovska zbornica javlja, da bodo od srede 5. septembra dalje, razdeljevali pralno milo, in sicer 100 gr na osebo. Cena je 100 lir za kg. Povojna podpora za brezposelne Z ozirom na vprašanja ki jih je sprejela Zavezniška vojaška .uprava, e poroča ta da ne bodo zaračunali nobenega dodatnega prispevka niti delodajalcu nita delojemalcu zaradi povojne podpore brezposelnim. Obehem Zavezniška u-prava opozarja, da bodo prispevke za socialno zavarovanje oba stranki, to je delodajalci in delojemalci plačevali strogo po zakonu, ki sedaj ureja posamezne ustanove. Zakoni so isti, kj so bili v veljavi pred dobo fašistične republike. Tudi poravnati bo treba zakasnela plačila, ki jih delodajalci dolgujejo tem ustanovam. Ponovno plačevanje t*eh prispevkov s strani delojemalcev za socialno zavarovanje na ozemlju Julijske krajne, ki je ped Zavezniško vojaško upravo, še bo vršilo po enakih odredbah, KI so. jih izdali v Severni Italiji, kjer so plašila teh prispevkov ukinili za časa fašistične republike. Sodbe na razpravi v Ob zaključku petkovega proce3a smo prejeli naslednje podrobnosti: Prvi je izrazil svoje mnenje predsednik, ki je dejal, da njegove odločitve niso naslonjene na pripadnost obtežence.v tej ali oni politični stranki. • Predsednik je nato objavil sodbe: Dolce Gianlauro, Ruzzier Giuseppe in Pizzarelli Vittorio, obsojeni vsak na 12 mesecev zapora, od katerih, je esern mesecev pogojnih; Tomičlč Ludovico, oproščen; Posar Domenico, razprava odgodena na ponedeljek; Marši Albino , oproščen; Rizzi Angelo, Pescatori E-milio, Cescot Attilio in Vittorelli Enrico, vsak na 6 mesecev zapora, od katerih 4 mesece pogojno; Fa-bris Pietro, oporoščen. V hrvaščini poučujem na laheki hiter način italijanščino, angleščino l.i druge jezike: Lingue straniere, Giulia 4?. «Glas» 56950 G. Finančni Intendant, ki ga je Zavezniška vojaška uprava imenovala za oskrbnika premičnin In nepremičnin, ki so pripadale ukinjenim Smdakaln.im ustanovam in drugim fašističnim organizacijam opozarja vse tiste osebe, ki so protizakonito j odnesle karkoli, last gori omeje- J nih ustanov, da jih najkesrveje j do 5. t. m. vrnejo tej Intendan- j ci; pri tem opozarjamo, da vsalc-dor, pri katerem bi našli omenjene predmete po tem roku, zapade kazni po 14. čl. ukaza št. 13. Zavezniške vojaške uprav^ Vse esebe naprošamo, ki so prejelo rednim potom v oskrbo kakršen koli predmet last omenjenih organizacij, da ga naznanijo' s podrobno prijavo Inttndancl ;■ Rešitev sobotne križanke št. S Vodoravno: 1. fes, raj; 2. opera; 3. dob, nag; 4. anoda; 5, ro, jkr, G. S. (Gregorčič Simon); 6. aapiriral; 7. ta, van, da; p. katar; 9. vrh, ali; 10. no, Gka, oj; 11. avemarija. Navpično: 1.,'5. ta 9, Federativna Demokratska Jugoslavija; 2. osa, rov; 3. soba, K. H. (Knut Harr.sun); 4. njiva, Om (Ohm); 6. Drina, ar; 7. rana, Ra; 8. gad, loj. DIREKTOR poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik. Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK D'ANGELO GUERR1NO, rojen 1. 1926; do meseca decembra 1943 pri brigadi iSrecko Kosovel*. Kdor ve kaj o njegovl prosim sporo- čiti mami: D Angelo Ana, Ajsch vica pri Gorici, via Mandria 18. NINA FEDOROVA ČEBULE Poln jih je bil vsak prostor, vsak kamen, vse poti in vsi trgi. Molče so se premikali. Ropot, katerega sem zaslišala, je bil ropot njihovih ko- bo, ne sredstev, niti primernih pro. štorov. Ko se je^ kakšna izčrpana družina nastanila na tleh, je s tem prido- rakov. Bil je kot teža ogromne, pre- bila majhen košček zemlje in z njo mikajoče se množice. Bližali so se počasi, vedno bolj sem jih razlikovat la. Bili so Kitajci, vse prebivalstvo kitajskega dela mesta Harbina. Zapustili so svoja stanovanja v zadnjem trenotku, ravno tedaj, ko jih je voda izgnala iz svojih domov. Vsak je nosil težko prtljago. Vsak Je rnosil kaj ali koga. Žene so nosile otroke. Mnogo mož je nosilo starčke nh ramenih in otroke v narodjih- Tri generacije so se počasi premikale proti gričku in nosile s se. boj to, kar e, smogle. Ko so dospele na vrh grička,i so si začeli 'urejevati svoje stvari in graditi hiše. Kitajci so kot ptice, ki 4si lahko imeli resnici na lju- lastninsko pravico. Matere so začele dojilj, odrasli so se zbrali okoli materinega krila, se stiskali drug K drugemu in tako nestavili kro-šek, ki so ga imenovali «Hiša».' Očetje so preskrbeli najcenejšo streho, in hiša je stala »otova. Se so se dvigale ogromne množice z nizke strani mest% Hodile so po praznih prostorih, ki šo jih nalašč pustili v ta namen. Nastale niso ne n«prilike, ne prepiri. Obvladala je vse, naravna oblast, brez,zakonov, ki Je nadzorovala vse in ki je dajala vsem enake pravice. Red in pravica so neobhodno potrebne v takih primerih, za nadzorovanje nad časom in nad življenjem. Tukaj ni bilo prostora za prepire in za preganjanja. In vendar, tudi v teh okoliščinah so se dogajale*stvari, katere je vo-dita usoda. Čeprav smo vsi ljudje, vsi moremo živeti na enak način. V tem primeru so bili najsrečnejši oni, ki so' dobili majhen prostor ob vrtnem zidu, kateri jim je služil kot epefra. Drugi so dobili samo pločnike. Bolj oddaljeni, so se morali zadovoljiti z blatno in s polzko zemljo, tam pa pobočju grička. V dopolnitev nezgode, je nastala grozna nevihta: bliskanje, grmenje in deževje; dež, ki Je trajal cele tedne. Tudi drage strani mesta Harbina so bile že poplavljene. Zdelo se je, kakor da hoče reka Sungari pokazati vse,, kar ji je v moči. Posledice poplave so bile strašne. • Ljudstyo, navajeno na higlJeno in na snago, se ne naleze z lahkoto kolere, a na Kitajskem so celo oni, ki so cepljeni kakor tujci, včasih pomrli. Med poplavo, zaradi hepri-lik in nezgod, zaradi mleka, ki se je takoj skisalo in zaradi vlažnega in plesnivega kruha, tudi vsi higijen-ski ukrepi niso nič pomagali. Mnogokrat je ljudstvo prijazno samo v primerih potrebe. A poplava Je zdaj postajala splošna skrb. Vsi so si medsebojno pomagali: be. li in rumeni, bogati ali ubogi,- pri-, jatelji in neprijatelji. Mnogo posla so imeli tudi otroci. «Mladi razisko- valci« so rešili skoraj polovico živine, ki je bila v nevarnosti; deklice so rešile mnogo psov in izgubljenih mačkr Matere so pomagale s tem, da so darovale hnfno in obleke, očetje denar. Vrstovi in privatna ozemlja so postala otroška zaveti, šča. Vsaka cerkev, vsako društvo, vsaka skupina Je nudila to, kar Ji jc bilo v moči. Japonska kolonija je nudita zdravila, Kitajska delavce, Rusi zdravnike in bolničarke. vsi SO jokali, vsi molili. Tretina dela »m truda spomladi, bi lahko preprečila nezgodo. Zadostovala bi zgraditev jeza. Poplava je trajata dva meseca in Pol: dva meseca in pol pomanjkanja, revščine, 'strahu, umazanosti, vlage, kolere, tifusa ln drugih bolezni. Težko si je predstavljati to, kar ee je dogajalo v malih kitajskih šotorih, kjer ni 'bilo mogoče ne ži. veti ne umreti. Pogostoma se je slišalo hupanje reševalnih avtomobilov, ki se niso mogli približati krajem, kjer so potrebovali pomoč. Gosta in tesno zdfužena množica je reševalnim avtomobilom preprečevala pot naprej. Primorani so ustavili avtomobile in poslali do bolnika ali mrtveca nosilnico. " Dež pa je padal dalje..*, V naši hiši smo imeli polno pri. jateljev, ki so prišli iz dolne strani mesta. V družini smo bili štirje; ob poplavi nas je bilo triindvajset. Neko noč Je zapel*pri vrtnih vratih zvonec. To je bilo nekaj izrednega. Ce si namreč hotel do našega zvonca, si moral mimo cele družine, nastanjene ob našem vrtnem zidu.. Vrtna vrata smo )?. tega razloga rabili kar najmanj mogoče. Stanovalce vrtnega šotora smo vedno obvestili, kadar smo odšli na trg in kadar smo pričakovali zdravnika, tako da so lahko vrtni reveži premaknili šotor in čakali trenotka, ko so l&hko spet zasedli svoje prejsne pbostore. A ono noč je zvonec spet zazvenel. S služabnikom sem odšla odpirat. Zunaj je stal mož, stoječ V najglobljem poklonu. Nisem mo-gla videti njegovega obraza. Za njim je stala družina, ki je stanovala pri vratih. Dež Je lil kot iz škafa. Mož, ki Je pozvonili pri vratih, je vprašal v narečju, če imamo malo vrele vode. Povabila šerp. ga, naj vstopi. Povabila sem tudi družino, bivajočo v šotoru i>ri vratih, ki j« zaspano čakala,pod dežjem. " (Nadaljevanje prihodnjič).