Posamezna Številka I Din. mesečno, ie se spre jema list ▼ upravi, naročnina 4 Din, na doni in po pošti dostuvljen list 5 Din - Celoletna uaročnina je 90 Din, polletna 25 Dio, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratoui po dogovoru POA/£D££JSK/ SLOVENEC Uredništvo. Kopitarjeva ul. št. 6/il 1 Telefon št 2050 in 29% — Rokopisi »e ne vračajo Uprava Kopitarjeva ulica štev b Poštni ček račun Ljubljana H. 17'» Telefon štev. 2549 Program slov. katoh razumnistva Slovesna proslava 20 letnice SKAS Ljubljana. 22- januarja. Skromno in skoraj neopaženo je pred tednom objavilo Slovensko katoliško akademsko starešinstvo proslavo svoje 20 letnice; toda ta proslava, Id je dosegla na današnjem dopoldanskem zborovanju v beli dvorani holela Uniona najizrazitejši in najpopolnejši svoj zunanji izraz, j>a obenem pokazala najgloblje in najtoč.rpneje bistvo delovanja in prizadevanja SKAS v zadnjih 20 letih, ni bilo zato nič manj veličastno po udeležbi ter notranji jwvezano-sti članstva SKAS, ki je od vseli krajev Slovenije prihitelo na ta zbor. Uvod v današnjo slavnost so bili cerkveni govori v kongregacijski kapeli pri sv. Jožefu, ki so se vršili v četrtek, petek in soboto zvečer; tem govorom je vsak večer prisostvovalo predvsem ljubljansko članstvo SKAS. Govorili so gg. prof. dr. Ujčič, dr. Ehrlich in dr. Odar. ziil željo, de bi bil današnji dan za SKAS res svetal, lep dan, da bi zborovanje usj»elo in dalo novih lepih misli />a uspešno delo za slovenski narod, nato j»a je dal besedo posameznim zastopnikom, ki so po vrati v imenu svojih organizacij čestitali SKAS k jubileju. Akademik Ložar. predsednik Akademske zveae, ki združuje kat. akademska društva Danico, Zarjo, IiortK). Cirilovo društvo bogoslovcev v Ljubljani ter društvo Slomšek v Mariboru ter v z.ad-njem času ustanovljeno društvo visokošolk »Savica«, je v svoji čestitki naglasi!, da je SKAS zrustlo pred 20 leti z živo potrebo časa. ki je kakor današnji zahteval skupnosti in pripravljenosti. Zaradi tega .je SKAS tudi lahko v najkrajšem času svojega obstoja postalo kulturno ognjišče slovenskega naroda. Govornik je končal z željo, da bi iz vrst SKAS izšlo slovenskemu narodu še mnogo Krekov in Jegličev. Dr. Ca m pa je v imenu Prosvetne zveze izrekel željo, da bi SKAS tudi v bodoče bilo. kakor doslej vedno, prava križna roža naših akademskih starešin. Akademik Kad man je zborovalcem v slo-vaščini tolmačil pozdrave in čestitke slovaških katoliških akademikov in seuiorjev, razen tega pa se je SKAS zahvalil tudi osebno za veliko naklonjenost in raaumevanje. lci jo je starešinstvo pokazalo v vprašanju izmenjave naših in slovaških akademikov. s čimer se ideja slovanske vzajemnosti v resnici dejansko izživlja. Akademik O in a ti o n je v imenu Slovenske dijaške zveze dejal: »Upamo, da bodo 'JO letni mornarji z ujjoiii zmage zajadrali v nove vodo in bodo prinesli domov svojemu očetu slovenskemu narodu zdravilno rožo.< S tem so bili pozdravi izčrpani ter je pu - I uik dr. M. Natlačen dal besedo dr. K. Capudru, ki je v svojem temeljitem poročilu jKxlnl vso zgodovin« in razvoj SKAS. Ideja m ustanovitev SKAS je izšla prav r-prav iz Gorice, odkoder je bilo v decembru 100? razposlano starešinam vabilo, naj bi se /.brali na Bledu 6. januarja 1906. » Treba je, da se snidemo vsi iz vseh slovenskih pokrajin, de ohranimo in oživimo to. kar smo na vseučilišču imeli, smisel za "vseslovenske potrebe I« so j*mivali goriški starešine. Ta prvi sestanek se je j>oteni tudi res vršil. Na sestanku so razpravljali o organizacijskem, kulturnem in političnem delu. Govoril je tudi dr. J. Kretk. Pri razpravi o političnem delu sta govorila dr. J. Brejc in dr. Brecelj o j>otrebi politične edinosti, naj deželne meje odpadejo, Koroške Slovence morajo vsi Slovenci zase reklamirati. Poudarila se je tudi potreba Narodnega sveta. Ta prvi sestanek jju kljub dobri volja in veliki gorečnosti članov sklicatelje* ui rodil še |x>j>olnih uspehov. Konkretno je bilo S K AS ustanovljeno šele leta 1011, ko je biki desetletnica Zarje, oairoma šele 22. decembra 1912, ko se je vršil prvi občni zbor. Ob ustanovitvi je štelo društvo 78 članov. Vojaui je razvoj društva seveda močno zadržala. Ko se je 8. junija 1919 vršil tretji občni »bor, je bilo treba delo Obiranj« Slonov začeti nnova. Tedaj je štelo SKAS 128 starešin. To število |M se je stalno dvigalo ter je bilo 1922 že 227 Članov, leta 1928 že 304. od 20 letnici pa je število članstvu narastlo na 430. Vstt leta obstoja so člani SKAS iniciativno posegali na vsa j>olja javnega življenja. Zunanji izraz delu SKAS je Akademski dom ua Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki ga jc SKAS s pomočjo zadruge »Akademski domc sezidalo 1920. Akademski dom je seveda zdaj že premajhen in komaj še za silo ustreza svojim namenom. Med važne uspehe dela in žrtev Starešinstva spada tudi obnovitev dijaškega lista "Men lorj a<, ki se je Sklenila ua ^arešinskom sestanka v Tacmi dne 11. aprila 1920. Pod sedmimi predsedniki je delovalo SKAS preteklih 20 let. Bila so težka lela. Težka je bila naloga vsakokratnega predsedniku. V vsej tej dobi so siali kat. akad. starešine v prvih vrstah slovenskega javnega življenja. Prišli so na najodgovornejša mesta. Danes še ne, ampak nekoč bo zgodovina ocenila to delo. Naj bi se uresničila prerokba dr. Kreka ob desetletnici Danice: »Danica, blagor ti! Slovenski katoliški narod bo štel grajenje svojega doma j*) dekadah tvojega življenja!' Nato je predsednik dal besedo dr. M. Kreku, ki je izvajal v glavnem naslednje Dr. Marko Natlačen Danes zjutraj ob 8 je v isti kongregacijski kapeli daroval sv. mašo škof dr. Gregorij Hožman. Maši je prisostvovalo veliko število članov; kapelica je bila natlačeno polna. K tej skupni maši so prišli tudi mnogi akademiki, člani katoliških akademskih društev. Pred mašo je imel škof dr. Hožman kratek nagovor, v katerem je katoliško inteligenco pozival zlasti k delu v Katoliški akciji, ki v današnjih dneh pravilno pojmovana nikdar ne more biti dovolj izživljena. Med sv. mašo so člani in akademiki prejeli skujnio sv. obhajilo. Doj>oldne ob 10 pa so se skoraj vsi ljubljanski ter velika večina zunanjih članov SKAS zbrali v beli dvorani Uniona. kjer je predsednik dr. M. Natlačen ob pol 11 začel slavnostni zbor. ki ga je s svojim obiskom j>0častil tudi knezoškof dr. Rozman. Tik pred začetkom zborovanja se je v dvorani pojavil tudi minister na raz.p. dr. Anton Korošec, loplo pozdravljen od vseh prisotnih. P ozdravi iz vse države in s Slovaškega Predsednik dr. M. Natlačen je pozdravil vse prisotne, v prvi vrsti škofa dir. Rozmana (ki so mu zborovalei ob tej priliki napravili tople ovacije), dalje zlasti naraščaj, bodoče člane SKAS. akademike, člane naših katoliških akademskih društev, zastopnika Prosvetne zveze dr. Camtpo, zastopnika bratske, kulturno nam sorodne organizacije sen torija ta slovaških katoliških akademskih društev, obenem zastopnika osrednjega odbora kat. slovaških akademikov v Bratislavi, g. akademika Kadmana. Potem je prebral še pozdravna pisma in brzojavke, ki so jih iz raznih krajev domovine poslali odsotni člani ter drugi odličniki. Škof dr. Srebrnič je [X>slai s Krka zborovalcem pozdravno pismo. v katerem piše mod dirugim: »K iSKieno hvaležnostjo do Boga gleda lahko SKAS na 20 letino dobo svojega življenja in z moškim ponosom se mora vsak član veseliti, da spada v njegovo sredo. Ni sicer Simono v javnosti nastopalo, ali v luči Činjenice, da je delo člana vedno v gotovem smislu tudi delo organizacije, kateri pripada. nudi SKAS sijajne dokumente za zgodovino slovenskega naroda. V duhu gledam na drage in nepuaa'bne tovariše in prijatelje, ki so za časa svetovno vojne in po njej zvesti ljubezni do domače grude, i/, kalne so izšli, razvili prapor svobode za slovenski narod, zanj sc nesebično žrtvovali, zanj trpeli in vse napravili, da bi pod tem iwaj)orom na temelju svojih katoliških verskih svetinj slovenski narod našel in hodil pota boljše bodočnosti. tn v duhu gledam na one, ki pod istim praporom, prežeti ljubezni do istih verskih svetinj, vat rajajo še danes naprej... Njihova neujiogljiva značaju ost. njihovi prejasni zgledi v duhu katoliške ideje govore več kot debele knjige, kaj daje SKAS svojemu narodu.. Ob zaključku pošilja škof dr. Srebrni?, vsem udeležencem svoj blagoslov. " navdušenim ploskanjem so dali zborovalei duška svojemu veselju nad lepim škofovim pismom. Lz Nikšiča sta poslala brzojavne pozdrave člana David Zupan in dr. Tine Dabeljak. Iz Maribora se je zborovanja spomnil z brzojavom bivii poslanec Žebot. Zaradi bolezni odsoten se je Stanom pridružil s toplim pismom g. dr. Josip Dermnstia. Tople brzojavne čestitke je poslalo tudi sorodno hrvaško katoliško akademsko starešinstvo iz Zagreba. Po tem uvodu je predsednik dr. Natlačen iera- Misli ob 20 letnici SKAS (Iz govora Dr. M. Kreka) Postavljeni smo v čas, ki ga označuje socinlno-razredna borba, socialna stiska, kulturni boji in lažni kvarni Du v toki dobi more siovensko katoliško starešinstvo zmagovito izvrševati svoj program, mora biti predvsem njegova organizacija sama vsa zdrava in trdna Ze te razmere so po sebi zdravilno sredstvo. Kot rentgenova svetloba so. Posijale so med nas in nam pokazale vsa bolna mesta. Čim hujše so, tem lepše prosevajo vse zdrave in tem bolj temni so v tej svetlobi bolniki. Bolezni modernega časa Najboljše zdravilo je dobra volja. Z dobro voljo iztrebimo in zavrzi mo vse nevšečnosti, ki »o se nas morda v komodnejših časih lotevale in smo jih končno v večji ali manjši brezbrižnosti mogli prenašati, sedaj pa jih ne smemo, Zavrzimo ves šport iskanjil jirobleniov radi problematike, zavrzimo moderni subjektivizem, ki K" tolmačenje ve-kotrajnih neizpremenljivih načel in vodil jxistav-ljal v ubogo, izpremenljivo, omahljivo in omejeno človeško naravo. Opustimo hvaljenje in slavljenje pozitivizma, ki vzgaja duha proč od metafizike in smatra eksj>eriment in opazovanje za najzanesljivejše sjx>znavno sredstvo. Ne dopustimo, da bi nam voljo in nrav inficiral individualizem, ki praktično ne da nič drugega kot enostransko j>re-cenjevanje osebnosti in vodi človeka preko dobre in pravilne meje osebnostnih [»ravic v poseganje v pravice družbe in skupnosti. Ne domišljnm si, da sem poklican svariti slovensko kat. izobruženstvo pred temi boleznimi. Ne trdim, da so se uaa te modernistične boleaiu prijele. Priznam, da danes n1 primeren čus, d« bi o boleznih premišljevali. Omenil sem Jih le zato. da jiodčrtnm. da se kljub slovesnosti vseh svojih ranljivih mest zavedamo in da naglasitti prepričanje. da so to vendarle slabosti, ne p« uiorda samo veselo znamenje novegH življenja in novih pobud. V nejjosredneni boju proti katoliški jkujmosti mora položaj vsaj inteligenca takoj pregledati, prepoznati in se po tem ravnati. V laki vročini dneva neha normalna komodnost. ko si lahko privoščiš brez večje ^kode marsikaj tudi v domači hiši. V boju je treba vse moči v eno smer, vse sile za isti cilj. vsa sredstva za isti uspeh, brez obotavljanja. To je tista izredna situacija, v kateri »mo ms znašli .ob 20 letnici: • «—*.tll|til » —__.Mtij \ leni času pričakuje ljudstvo od svoje inteligence vsak čas. k vsaki izpremembi jasno in nedvomno vodilo. Zdaj gleda ljudstvo na zglede svojih izobraženih tovarišev in v zanesljivosti, da so to njegovi najboljši, po njihovem zgledu ravna. Toliko večja je danes naša odgovornost. Toliko bolj je danes nam samim potreba jasnosti. V tem je opravičilo, da ob svoji slovesnosti premišljujemo o svojem programu. Absolutnost in univerzalnost katoliških načel Naslov nam pove. da sino organizacija katoliškega izobraženstva. Za današnji dau je treba dodati. da katolišlvo razumemo v celem njegovem značaju absolutnosti in univerzalnosti. Ono edino je za nas merilo za vrednost in resnico, za vse življenje in dogajanje. Katoliška načela v vsem. splošnem in podrobnem, v velikem ili vsakdanjem, so za nas absolutno in brezpogojno, napram vsakomur, navzgor in navzdol merodajna. Ni to lako. da bi mi katoliško vero uvrščali .,ot istovrstno |>oleg vseh drugih kulturnih gibal in pojavov in poleg drugih dušnih jiotreb. To je mogoče v katalogu, v praktičnem življenju katoličana [ia ne. Za nas je katolištvo zrak. v katerem živimo, je oko. skozi katero vse gledamo. Vera naša mora stati nad vsem, njo mora čuvati vse. kakor je Bog nad vsem in vodi vse. Ni danes moja naloga govoriti o vzgoji zu lčnjn n vodstvu družine pod tem merilom in vodilom Za nuna nas naše stališče v družabnih razmerah, kjer je naše gledanje in naša skupnost danes nnjbolj napadana. Katoličani in država Odgovorimo si nn vprašanje, kako gle.lanr« ko' katoličani na državo. Država je ustan )va, dami |io naravi in ledaj j>o božji volji kot stvnriteljici narave. Kot laka je del moralnega svetovnega reda in ureditve. Zato ima katoličan po svoji vesti in verskem nauku moralno obveznost n.io-nm dr žavi. Toda država za katoličanu ni nikoli nekaj primarnega kol je vera. » ..■'.-.» .. rti o. rtiot, o ueon.ijeu.j vladati ,n gospodarni in tudi !u»e v lasti imeti DrŽavo pn verski mu Mini trd ščiti / božjo zapovedjo močneje In varneje, kot bi jo moglo katerokoli njeno lastno sredstv.. Katoličan se podredi državni oblasti, kakor to iffcno zahteva sveto pismo. Toda tega katoličani ne delamo radi države samo, ampak iz še višjega, trajnejšega nagiba, radi božje zapovedi. Vera in božja zapoved nam je pa tudi edino merilo in temelj, ua katerem, radi katerega in jio katerem iou'.no ' * t . . , _ ' poljje\ m. .n »rlvt ta svoje namAue. V " ' * n Njeno udarjanje v lo polje bi sicer lahko napravilo mnogo škode, a brezpravno tu bilo, ker bi ne bilo zvezano z virom vsega prava In oblasti, ki je Bog in vera naša. V vseh zadevah, ki jih jk> veri reklamira rerkev zase. ♦ ' t v . /' je vsak katoličan notžan iz-pol nje vati in izvrševati odredbe cerkve. Ver« i vsemi tvojimi moralnimi nauki, je tudi za drž.ivo obvezna, ona je in uioru biti tudi zanjo principiutn in conditio sine qua non. Drugo tako vprašanje, o katerem je s kato liškegu stališča treba zopet in zojiet govoriti, je Vprašanje preosnove družbe iz sedanjega kapitalističnega v nov pravičnejši red. Socialno reformna stremljenja so tako gotove neobhodna in ueizogibna kakor je sebičnost in mamonizem ena uajtrdovratnejših zlih strasti človekovih. Radikalna ta stremljenja morajo biti, ker je posledica te slabosti strašna in trajna. Katoličani so dolžni i nujrudikatnejšimi sredstvi neprestano delati, da bo družba tako urejena, da Ik> čira j>oi»oliieje jxi evangeljskih načelih živela, da bo ves socialni red zgrajen pod vidikom najvišje zajiovedi ljubezni do Boga in bližnjega iu zlasti stremeti zu tem, da bo po svoji notranji konstrukciji družabni red čim precizneje izključeval in onemogočal tako obupno socialno brezpravnimi, kakor jo povzroča in dopušča današnji sestav iu organizem družbe Zuiota zmot j>a je reševati socialno vprašanja broz zveze z veni iu eorkvijo. Zmota je v bistvu enaka v malem kot v velikem. Kot je marksizem v vseh oblikah in variantah s katoliškega stališča zmota, tako je zmota vsako drugo reševanje soei-jainegu vprašanja v večji nli manjši disharmoniji s tozadevnimi nauki in navodili cerkve. Vsako oddaljevanje od lozadevnegu stališča cerkve, nas oddaljuje od vira in od delilke milosti. Zavestno zagovarjanje cerkvenemu nauku nasprotnega stališča v socialnem vprnšnnju pa je greh, greh večji ali manjši, če ne greh iz nevere, pn greli i/, nepo •lušnosti. Ne bojmu se, da bi naš razvoj gledanju na so ciulne probleme kaj utrpel na elusticiteti, če priznavamo in obdržimo Ui nauk Cerkve. Bog je obljubil, da je Njej dal vso resnico iu du je O n z njo vse dni. Vsak katoliški inleligent, ki je le par sentenc o socialnem vprašanju prebral, vidi vso immen-znosl naloge socialne reforme. Brez milosti, brej izredne pomoči božje je srečna in koristna social na reforma Sisitovo delo. Najmanjši odtenek zvezo s cerkvijo in milostjo je v tem, kol v vsakem delu, več vreden kot ejiohalne iznajdbe človeškega duha. Zato je vsako oddaljevanje od cerkvenega nauka socialnorefonnnim katoliškim stremljenjem škodljivo že s tega čisto zgolj versko-načelnega stališča in nauka o organski zvezi s Cerkvijo. Z duhovnimi in materijalnimi dobrinami, k* jih je Bog dal slovenskemu rodu, lako ravnati in upravljati, da bo čim srečnejša družina: v vednein skrupuloznein soglasju in ob neprestani pomoči cerkve, to je slovensku socialna reforma. Nu tej nalogi delali, vse njene možnosti izčrpavati, za najubožnejše in najpotrebnejše se izživljati, to pa naj bo čast in veselje slovenskega katoliškega intelektualca. Skozi katoliško oko, ki pravično odmerja ljudstvu kar je po Stvnrnikovi volji njegovega in državi, kar je po naravnem redu njenega, gledamo Na narodno stališče To gledanje nam preko vseh zavijanj in zmea, preko vseh prisilnih tolmačenj in pojmovanj kaže vedno enako in neizpreinenljivo, da je narodnost pojem za označbo ljudstva kot nosilca suupne, enotne posebne kulture. Narodnost je tedaj uunov-na realiteta, ki je državne meje ne preminjajo. Njo ustvari ljudstvo iste krvi \ teku zgodovine, z oblikovanjem svoje skupnosti. Zato je narodnost neodsvojljiva in neodtujljiva lastnina ljudstva. Tujo lastnino uničuje, če kuka oblast narodnosti škoduje, le svoje bruni ljudstvo, ki se upira vsakim ovirani zu razvoj narodne kulture ali relo okmitvi že izvojevunih narodnih pridobitev in doseženih narodnih uspehov. Soglasje z brati To pojmovunje nas postavlja v lepo soglasje /. drugimi narodi, s katerimi smo v skupin državi navezali »ivojo usodo. Po našsm, edino pravilnem pojmovanju, narodnost prav tako kot državu ni ne kaj primarnega, univerzalnega, ampnk imu svoje pravo le iz Bogu. Narodi prav tako kot države imajo dolžnost, dn se uvrste v božje načrte, v bo/.io družino ljubezni in občestvenostk. Domovinska ljubezen je pod tem vidikom zapoved in krepost. Slovenski katoliški izobraženci, ki so znali s svojim ljudstvom pola utirati preko zgodovinskih prelomov v narodno državo in domovinsko ljubezen izpričujejo s svojimi dejanji, delajo to v vsakih razmerah po neizpremenjeno veljavnih naukih sv. Tomaža Akvinskega, da je namreč prav tako pod grehom zapovedano domovino ljubiti in jo spoštovati, kot je zapovedano ljubiti iu spoštovati roditelje. Odklanjamo pa vsak enostranski nacionalizem v pojmu nacionalnegu egoizma, ki ni nič drugega kot bolestno pretiravanje narodne zavesti, ali pa zavestno potvarjanje in uporabljanje tega pojma /.a kritje drugih šo škodljivejših namenov. Ljubezen do lastnega naroda ne sine nikdar voditi v sovraštvo, k zatiranju ali k nadvladi drugega naroda. Vsako tako stremljenje je uzurpatorsko, ki v naravnem redu nima svojega mesta. Zato je boj proti njemu načelno pravilen in pravičen boj, kot je pravičen in opravičen vsak boj za ohranitev eksistence. To bi bilo skromne pripombe k danes najbolj občutljivim točkam našega programa. Po pori Missiie Mahniča, Kreka in Jegliča Na splošno bomo pa rekli: Naše društvo je zrastlo iz zendje, ki sta jo preorala Missia in Mahnič, Smo drevo iz kaplje srčne krvi Janeza Evangelista, ki je prestajalo vse ujme in skušnjave ob trdni podpori demantnega jubilanta dr. Jegliča. Ob teh vzorih smo prestali prvih 20 let, nanje se bomo naravnavali tudi v bodočnosti. Zapovedi za nas so sklepi slovenskih katoliških shodov. Ob 20 letnici vsebuje seznam naših članov imena največjih slovenskih mož, naših vodnikov in nčenikov, naših cerkvenih knezov in katoliških državnikov, umetnikov in znanstvenikov, pevcev in oblikovalcev, oračev in sejalcev naše kulture. To je pač tako odlična, častna dedščina, da bo že ta sama v moški dobi društva močna zbiralna sila vseli slovenskih katoliških izobražencev. Ker pa vemo, da bo borba v bodočnosti težja in nevarnejša, bomo najskrbnejše gledali, da ne pustimo ob strani stati neizrabljene prav nobene sile. Za svojo sveto dolžnost smatramo združenje vseh slovenskih ka- toliških izobražencev in ohranjevanje katoliških Slovencev vseli stanov in slojev v enotnih katoliških kulturnih združenjih. Na znotraj naj bo naše društvo razsežna in bujno mnogolična delavnica, naj bo motor slovenskega gibanja, srce slovenskega življenja. S poglobljenim razumevanjem in razširjenim vizirjem pristopimo bliže drug k drugemu. Čisla iskrenost, svetla odprtost sta tisti solnci, ki moreta izžgati klice strujarstva in pojave nezaupanja. Ti dve solnci porajata vedno toliko novega, da vežeta nastajajoče z odslopajočim, da mlade v veselju upe-Ijujeta v družbo starih in starim srca vnemata ob uspehih mladih. Z iskreno diskusijo o vseh vprašanjih kulturnega in socialnega življenja Slovencev, ki nas vse zanimajo in zanimati morajo, moramo v starešinstvu ustvariti živo torišče koristnega uveljavljanja dobrih misli. V tem je tudi največje jamstvo, da preko dnevnih brig ne bomo pozabili načel in idealov. Tako ozračje bo v veselju do dela in do žrtve vnemalo nas same in tiste, na čijih delo bomo za skupen uspeh apelirali. V taki zdravi medsebojnosti bomo mogli dosegati najvišjo stopnjo svobode, ki jo je zmožna človeška narava: v državi svobodna, v Bogu vezana in prav zato osvobojena. Iskrenim, ki hočemo asketsko vse žrtvovati radi soglasja in enotnega nastopa vseh katoliških sil, upajmo, da nam bo tudi dan dar čim popolnejšega razumevanja, čim ostrejšega dojemanja in srečnejšega izpolnjevanja ukazov in povelj našega zapovednika, ki je: Bog, naš trpeči brat in slovenski narod! Zborovanje je v odlični meri pokazalo vso živahnost i« žilavo vztrajnost naših nnjodlič.nejših slovenskih katoliških mož; pokazalo je tudi živo borbenost in globoko miselnost, ki preveva vse katoliške starešine, tn steber naše katoliške inteli- ( gence. Po zborovanju se je popoldne ob 1 vršilo v j veliki unionski dvorani intimno skupilo kosilo, kjer : so se po večini zbrali vsi zborovalci. Med kosilom:, ki s« ga je med drugimi udeležil tudi knezoškof dr. Gregorij Rožman in ministrski predsednik na i razpoloženju dr. Anton Korošec, je bilo izrečenih ; več pomembnih in prisrčnih napilnic in pozdravov NEDELJSKI ŠPORT Zgradi naj se most do mladine Občni zbor Popoldne ob 4 »e je nalo v Akademskem domu vršil redni občni zbor SKAS. O delovanju društva je bilo izdano posebno »Izveetje«, ki so ga dobili vsi člani. Sledile so volitve novega odbora ter Je bil za predsednika SKAS izvoljen soglasno za pri-liodnji dve leti vseuč. prof. dr. A. Gosar, v odbor [>a gg. dr. Juro Adlešič, Miloš Stare, Loj/.c Hartman, prof. Jakob Šolar, ing. Janez Umek, dr. V. Valenčič. llaz, n tega so bili izvoljeni tudi odbori odsekov. Za revizorje so bili izvoljeni dosedanji predsednik dr. M. Natlačen, g. Miklavčič in dr. Logar. Po izvolitvi je poudarjal novi predsednik dr. Gosar. da bo glavna naloga odbora, da zgTadi most mod starejšimi in mlajšimi. Širokog-rudniosti je treba. da se bodo različna gledanja na današnja vprašanja mogla uapešno reševati. Zavest, da so načela ista in trdna, mora družiti. Treba pa je razgovorov, da se stvari pojasnijo in porazgovorijo iskreno in prijateljsko. Na predlog dr. Ogrizka iz Celja so bilo z ob-inega zbora poslane vdanostne brzojavke škofoma dr. Jetrliču v Gornji grad in dr. Srebrniču na Krk, prijateljska brzojavka pa ravnatelju Remcu v Kru-ševac. Občni zbor je bil s lam ob 16.43 končan. Češki Saši si i skušati zasesti vojašnico Praga, 22. jan. tg. Ccški fašisti so preteki« noč poskušali zasesti v okolici Brna vojašnico 43. pcšpolka. Splezali so čez ograjo na zadnji strani in presenetili glavno stražo. Poveljnik stražo pa je bil toliko pri sebi. da jc še pravočasno alarmiral vojaštvo in policijo, tako da so napadalce po kratkem boju prijeli. V boju jo bil ubit cn civilist, ranjenih pa je bilo pot oseb, med njimi dva vojaka. Napadalce so večinoma polovili še v vojašnici, kjer je bilo aretiranih 24 oseb, osem pa so jih potem prijeli doma. Povzročitelj pirta pa jc ušel. Naša kraljevska dvojica v Sinofi Bnkarcšt, 22. jan. 1. Nocoj se je odpeljala s posebnim vlakom vsa romunska vlada t Sinajo, kjer bo tekom jutrišnjega dopoldneva slovesno sprejela jugoslovansko kraljevsko dvojico, ki prihaja na obisk k romunskemu kralju. Snežni zameti Belgrad, 22. Jan. 1. Zaradi velikih snežnih za-melov so bile odložene vse semifinalne nogometne tekmo belgrajske nogometne podzveze. Tekmovali bodo prihodnjo nedeljo. — V Sremu je bil prekinjen avtobusni promet. Pokvarjenih jo tudi več .elefo.iskih prog. ProtUaponski atentai London, 22. jan. ž Agencija Kuoming potrjuje , e.-ti o atentatu na vrhovnega poveljnika japonske i oiske v Mandžuriji generala Muta in predsednika inaniUurske vlade Ceng Siu Lua. Prvi je bil pri atentatu lažje ranjen, predsednik vlade pa je dobil icike poškodbe. Napad se je odigral v trenutku, ko sla gmeral Mula in predsednik mandžurske vlado izstopila iz kolodvora t Sing Hingu na avto. Napadalec je sprožil več revolversklh strelov; bil ie takoj aretiran. Atentator je kitajski nacionalist. Pri tej priliki je bil ranjen tudi šofer, ki je danes *jiur»j v bolnišnici umrl. General kirgiske pokrajine Sing Lin je bil zamenjan in aretiran, ker ob-Hic.jit <»m, da jc bil t zvezi z atentatorjem. Beigivd, 22. jan. 1. Na predlog gozdnega ln rudarskega ministra je napredoval s kraljevim ukazom iz 4. položajne skupine II. stopnje v 4. pol. skupino I. stopnje ing. Cvetko Božič, ravnatelj »ozdneca ravnateljstva ▼ Ljubljani, Ljubljana, 22. januarja. Kljub precej debeli snežni odeji niso danes tekmovali samo smučarji, ampak so se pomerili tudi nogometaši. Po dolgem presledku sta se nam predstavila tudi vodilna slovenska kluba Ilirija in Primorje, ki sla pa razočarala celo svoje najvuetejše pristaše. Takega nogometa, kot sta ga nam pred-vodla ta dva kluba danes, gotovo ni nihče pričakoval. V tem pogledu je Ilirija precej prekašala svojega domaČega rivala; kajti, če pomislimo, da jo je tepla drugorazredna ljubljanska reprezentanca in s takim bazenskim rezultatom, potem je izraz poraz celo premil za ta njen neuspeh. Mariborski Železničarji so pa odpravili, ne baš težko, domače Primorje z repultatom 4 proti 3. Ljubljanski nogomet, ali bolje rečeno, oba vodilna slovenska kluba sta doživela danes* lo, kar je vsak človek, ki trezno motri naše športne razmere, pričakoval. Pa ne more biti drugače. Mesto, da bi izrabila kluba ugodno ziino za trenintfe. oduosno tekme, pa sta jo pustila vnemar. Popolnoma drugače so delali organizatorji nogometnega turnirja za brezposelne igralce. Č« že finančni uspeh ni bil tak, kakršnega smo vsi želeli, pa so vsaj z današnjo reprezentanco proti Iliriji dosegli tak uspeli, kakršnega po vsej priliki zaslužijo, ne glede na to, da so dosegli mnogo več kot so pričakovali največji optimisti v njihovih vrstili. To je edina pozitivna stran našega nogometnega športa v tej zimski dobi, vse drugo je pa v precejčnjem zastoju, ali bolje povedano, nazadovanju. Svoboda—Grafika l : 0 (0 : 0) Kot prvi par na Heriresovom igrišču sta si stala nasproti Svoboda in Grafika. Kljub temu, da je Svrboda proti vodilnim domačim klubom že večkrat igrala z uspehom, ni mogla priti Grafiki do živega. Igra je bila vseskozi mirna In precej Izenačena. Ni bilo kakih posebnosti, vendar je Grafika tako žilavo moštvo, v katerem imajo naša drugorazredna moštva prav resnega konkurenta. Sodil je g. Jančigaj. Reprezentanca ljubljanskih drngorazre.lnih klubov — Ilirija 9 : 2 (3 : 1) Takoj po zaključni turni reki tckuii je bil izročen Hermesu lep pokal, ki je izšel kot zmagovalec iz tcvra turnirja. Nato pa je nastopila reprezentanca ljubljanskih drugorazrednih tkhubov proti Iliriji. Reprezentanca Je odpravila naš vodilni klub narav uost s bazenskim rezultatom, ki nas precej spominja na poraz j, ki smo jih evoječasuo doživljali od vodilnih klubov v državi ne na domačih, ampak na njihovih tleh. Za vzroke vemo tisti, ki resno želimo napredek našemu športu, in oni, ki vodijo klube. Z ozirom na to. ker vemo. da se stvar vsaj zaenkrat ne bo spremenila, bi bila v tem pogledu v^aka beseda popdnonia odveč. Samo v enem smo si menda vsi edini: da je skrajni čas, oziroma i skrajna potreba za zdravljenje teto nezdravih razmer. Sodniku g. Zupanu sta se pojavili moštvi v naslednjih postavah: Reprezentanca II. razreda: Bermek (Korotan) — Sernec (llermes), Broar (Jadran) — Poljšak (Slovan). Kretič (Hermes) — Zaje (Jadran), ŠkraJ-nar (Hermes). Zupančič (Hermes), Mokorel (Hermes), Sluga (Slovan). Ilirija: Malič (Krvina) — Doberlet, Berglez — Dr. A. Gosar Zadel, Varšek, Žitnik — Ilovar, Lah, Svetle, Mah-kovec, Pfeifer. Reprezentanca je bila ves čas v premoči, kar najbolj nazorno dokazuje rezultat. Zlasti je ubijal notranji napadalni trio, ki je izvedel nebroj lepih kombinacij in nevarnih situacij pred nasprelriko-vtm golom, iz katerih se je običajno izoimil gol. Da je reprezentanca tako zaigrala, je vzrok edino ta, ker je skozi vso zimo nedeljo za nedeljo igrala v že omenjenem turnirju. In danes so ti požrtvovalni fantje zasluženo želi »voje uspehe. Ilirija je danes tako odpovedala, kakor malokdaj. Vsako akcijo ji je sproti razbila reprezentanca, vsak poiskus se je izjalovil. Vzrok: zimski počitek. Rezultat pa je izražen v številkah, več ni povedati. Igra je potekala takole: Prvi gol zabije takoj v 2. minuti reprezentanca. V 4. minuti izenači Ilirija. V 8. minuti postavi reprezentanca 2 : 1, v 12. minuti pa zviša na 3 : 1 v svojo korist. V drugem polčasu so pa goli kar deževali. Najprej pestavi reprezentanca 4 : 1, nato se Iliriji še enkrat [ »osreči potresti nasprotnikovo mrežo. Spanje 4 : 2. Nato pa reprezentanca bo:nbarJira iliri-janski gol in zvišuje rezultat, dokler ne doseže končnega rezultata 0 ; 2 v svojo korist Rezultat odgovarja poteku igro. Sodil g. Zupan. Železničar—Primorje 4 : 8 (3 : 2) Primorje si je po daljšem počitku izbralo za nasprotn;ka mariborskega Železničarja, ki je domače meštvo zasluženo odpravil z gornjim rezultatom. Primorje je prvi polčas še precej zadovoljivo zaigralo, dočim so bili v drugem polčasu celo najvernejši pristaši nezadovoljni z njegovo igro. Kolikor je domaČe moštvo popokalo, t >liko bolj so se gostje uveljavljali. Igra je bila vseskozii fair, tako da sodnik g. Luke-šič ni imel težkega stališča. Sneg pa je kljub temu. da je bil povaljan, močno oviral reden potek igre. Krivo je tudi to. ker igralci prema1© ali pa nič ne trenirajo na takem terenu. Publike je bilo zelo malo. Malo po pol tretji se predstavita sodniku g. Lukežiču moštvi v naslednjih postavah: Železničar: Pischef — Frangeš A., \Vagner — Frangeš F., Frangeš E.. Glavič — Ravnjak, Pavlin, Eferl Golinar, Konrad. Primorje: Stare — Jug, Hasel — Sočan. Sla-mič, Pišek — Zemljak, Erman, Juzlč, S'apar, Uršič. Železničar nam je nudil lepo igro in je bil zlasti v drugem polčasu v lahni premoči. Igral je smisr'ni kombinaoijski nogomet, s katerim jo resno ogrožal vrata domačinov. Napad je uspešno podajal in ustvarjal epasne situacije, iz katerih je štirikrat poslal žogo v mrežo domačinom. Primorje je bilo v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, dočim je v drugi polovici odpovedalo. Tudi Haselova pomoč na desnem krilu nI nič pomagala. ZemPak je zastrelil štiri nadvse zrele i>ow'cije iz neposredne golov e bližine. Nolranji trio jo samo prvi po!črs zadovoljil. Moštvo je bilo precej pod svojo običajno formo, ne glede na to, da jo bila postava v gotovih delih ponesrečena. Tudi za to moštvo velja isti vzrok kot za Ilirijo: zimski počitek. Prvi polčas je končal 3 : 2 za Železničarje, drugi pa 4 : 3 prav tako za Železničarje. Rezultat odgovarja poteku igre. Sodil Je g. Lukežšč objektivno. »nT Nedelja zimskega športa v Maribora SMUŠKO PRVENSTVO MARIBORSKE ZIMSKOSPORTNE PODZVEZE. - NEOBIČAJEN ODZIV TEKMOVALCEV. - MEDNARODNO UMETNO DRSANJE. Maribor, 22. januarja. Zimskosportnl dnevi, ki jih letos prireja Mariborska zimskosportna pod zveza, so se pričeli danes z smuškimi tekmami za prvenstvo podzveze in z mednarodnim umetnini drsanjem. Za obe prireditvi je vladalo v Mariboru kakor tudi na področju cele podzveze veliko zanimanje. Smuške tekme so bile letos sploh prva tekmovanja, ki jih je dopustila neobičajno mila zima, drsalnih prireditev v takem obsegu pa naše mesto tudi še ni doživelo. Smuške tekme za prvenstvo podzveze so se vršile pod pobočjem Pohorja s startom in ciljem v Kadvanju. Odziv k tekmam je bil neobičajno živahen. Vsi klubi iz področja podzveze so prijavili svoje tekmovalce in število prijav je bilo nekaj nad 100. Obenem s pod 7. v ranimi prvenstvi so priredili . o, , ... , . , štirje mariborski klubi in sicer SSK Maraton, Mn-radi hirtenlierske afere. Sklenili so, da je treba , rjborsuj smučarski klub, SSK Maribor in Zimsko-afero prijaviti Zvezi narodov. 0 podrobnostih le j Sportui odsek SPD svoja klubsika prvenstva. Senior-akcijo sc bo sklepalo šele pozneje. Vsekakor pa ska proga je merila na daljavo 16 km ter je šla od je Franciji in mali antanli na tem, da so čimprej ; gostilne Anderle proti Slovenski Kalvariji, prekora-dosežo sklep, da se v Avstrijo pošlje preiskovalna I čila to višino na sedlu in se obrnila nato preko p>v komisija j lja proti Limbušu. Pri Robiču v Limbušu je zavila c,Ilnv, v t mn \ ' proga na levo ob potoku na Reiserja, od tu dalje ' do Lovca in po pobočju Pohorja nazaj do Radvnnja, SmedcrcTo, 22. jan. 1. Delavci, zaposleni pri j kjer je bil cilj na startu. Proga je bila precej težav-smederevski vodni zadrugi, so pri izsuševalnih ' na ter je imela preko 6 km hudega vzpona. — ,ln-delih naleteli na čudno najdbo. Ko so kopali novo i niorska proga je vodila na daljavo 10 km_"totako Hertenberška afera pred Zvezo narodov Pariš, 22. jan. tg. >Echo do Pariš« poroča, da so imeli zastopniki male antante v Ženevi privaten sestanek s francoskim delegatom Massigilijcm strugo malega potoka, so naleteli na široko jamo, v kateri je bilo preko 200 kač. Pet od njih je bilo dolgih čez dva metra in pol. Kače so na mrazu kmalu poginile. Ljubljana Ljubljana, 22. januarja. Za Človeka, ki ni zimski športnik, so podobne nedelje, kakor je bila današnja, v resnici dolgočasne. Pota in ceste za daljše sprehode skoraj niso pripravne, daljših izletov na deželo pa si itak tie more privoščiti vsak. Zaradi tega vsak sameva do- preko Kalvarije, od tu dalje do razpotja v Pekre zavila skozi vas Pekre ter se priključila pod Reiser-jem na seniorsko progo. — Start se je pričel točno ob 9. Za seniorsko prvenstvo je startalo skupno 72 tekmovalcev, za juniorsko pa 25. Vsi tekmovalci so bili iz klubov v področju podzveze, le eden je startni za ljubljansko Ilirijo, ltazven mariborskih klubov so startali tekmovalci iz Ptuja, Celja, Ruš, Slo-venjgradca iu Sv. Lovrenca na Pohorju. Organizacija tekem, ki je bila v rokah preizkušenih propa-galorjev smuškega športa iz Maribora, je brezhibno delovala. Markacija proge je bila vzorna, le žal, da so se znašli zlikovci, ki so na mnogih meslih mar- ma ali pa si poišče razvedrila v bližnji kavarni ali i kacijo. ki je bila izvršena snoči, odstranili. K sreči *.. . . ... ... . i____.1! l1 !: r> n ■ X 11» rt nt o o an l.',i>o» nroirA . gostilni. Vsa živahnost takih zimskih nedelj se v najpopolnejši meri Izpričuje v takih in podobnih lokalih. Mladina 6eveda ob takih dnevih ne poseda rada [»o kavarnah. Kar je mladega sveta, je skoraj brez izjeme zvezan z najnovejšim ljudskim športom, s smučanjem. Železnica je danes prvič poskusila z zimskim smučarskim izletniškim vlakom v Bohinj in v Planico, ki se je menda dobro obnesel. Vsa Gorenjska se je spremenila v smučarski raj. Skoraj ga že ni praznega prostora, ki jo količkaj primeren za smučarje, da ne bi bil temeljito prekrižan podolgem in počez s smučarskimi stezami. V ljubljansko bolnišnico so danes pripeljali dve novi žrtvi tega lepega zimskeoa športa. V Kranju je pri smučanju padel ter si zlomil desno nego dijak Branko Baroha; v Ljubljani pod Rožnikom pa si je prav tako pri smučanju zlomil levo nogo dijak Marijan II i r m a n. Smrt puščavnika V bolnišnici je ponoči umrl znani puščavnik Janez Mlinar, ki je zadnja leta živel v neki votlini blizu Moravč, pred dobrim tednom pa so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Mož je bil zanimiv pojav svojevrstnega čudaka, ki so ga zlasti ljudjo okrog Moravč dobro pnznall. Svoj čas je mož romal tudi v Sveto deželo. O svojem samotarskem j so reditelji pred pričetkom lekem še enkrat prevozili progo ter vrzeli v markaciji zopet izpolnili. Junak dneva je bil priznani naš tekmovalec Mu-šič Ljubo SPD, ki je prevozil progo v izbarneui času 1,04.55. Tesno za njim je sledil lanskoletni pod-7,vezni prvak Herbert jurič 1,06.34 in kot tretji Ivan Heller, SK Rapid, 1,06 46. Sledili so Roman Rozin, Sokol Ruše, Franc Ivič, Mar. smuč. klub, Franc Pin-tar, Železničar, Franjo Frič, Sokol Ruše, Herbert Konig, MS K, Adolf 1'ijavec, ISSK Maribor, Franc Seidler, SSK Maraton, in drugi. Mušič, Jurič in Sei-dler so si obenem osvojili prvenstvo svojih klubov. V juniorskem prvenstvu je dosegel najboljši čas Vodenik 57.38, nato sledi Kralj, Herič, Podbev-šck, Lettner in ostali. Vsi so z ozirom na naporno progo in razmeroma na najboljše snežne razmere vozili zelo dobro, zlasti če se upošteva, da tekmovalci razen Mušiča niso imeli zadostnega treninga. Tekme so bile obenem izbirne za podzvezno ekipo, ki so udeleži državnega prvenstva v Bohinju. Mednarodno umetno drsanje je bila druga športna atrakcija današnje nedelje, ki je našla med občinstvom neobičajen odziv. Prireditev se je vršila pri Treh ribnikih na drsališču Olepševalnega društva. Kot že uvodoma omenjeno, drsalnih prireditev v našem mestu kljub ugodnim pogojem do sedaj še nismo imeli in zalo je bila današnja velikega propagandnega pomena za ta lepi šport. Zimsko- življenju je sam napisal zanimivo povest. Moža bo- 1 športni podzvezi gre vse priznanje, da je prireditev do Dokaoali v oonedeliek ob IX doooldn* Mko vzorno organizirala, ker ie s tem n«!™™« izvršila veliko za napredek drsalnega športa v našem meslu. Prireditve so se udeležili iz inozemstva graški drsalci, ki uživajo v avstrijskem drsalnem športu, ki je priznano najboljši, zelo dober glas. Nastopili 60 večinoma člani GAC iz Gradca in sicer mo sterski par avstrijske Štajerske gospa Ridi Jau-eruik-Grandl in njen brat Pepo Jauernik, dalje gospa Dietz-SchrHtwieser, ki Je v lanskoletnem avstrijskem prvenstvu zasedla drugo mesto, mojster-ski"drsalec Evvald Buchler, prvak Štajerske Rudolf Zettelmann, član KOE. iz Gradca in znani plesni pur Beno in Herla Maschek, mojstra umetnega plesa na ledu. Od naših drsalcev norimo predvsem omeniti državnega prvaka Pavla Sclnvaba, dalje Thumo. Avčina in gdč. Jelko iz Ljubljane (sami člani Ilirije) ter naše domače mariborske mojstro Toneta Mnjerja od ISSK Maribora in Barloviča, Baumla in Btihla od SK Rapida. Smušfeo prvenstvo LZSP v Kamniku Včeraj in danes so sevršile v Kamniku tekme za letošnje prvenstvo LZSP. Prijavilo se je vsega ."6 tekmovalcev. Tekme so se vršile pod pokroviteljstvom kamniškega župana g. Kratnarja. Kamniška mestna občina je poklonila lep pokal za letošnjega prvaka LZSP v kombinaciji. Za tekme je pokazalo naše 0bčinst"0 veliko zanimanje, saj je bilo na startu in na cilju pol Kamnika. Proga, katero so morah' prevoziti tekmovalci, je bila precej naporna in je šla od Zapric na Milji vrh ler čez Sidraž na Stolnik in za zidom smodniš-nice na cilj, ki je bil nasproti tovornemu skladišču na Grabnu. Tekmovalci so 6e t'kole plasirali: 1. Joško Janša (Ilirija) 1:23 4-8, 2. Stane Bervar (Ljubljana) 1:27.52, 3. Girandon Karel 1:29.55, 4. Jenko Boris (Ilirija) 1:32.16, 5. Senčar Lado (Ljubljana), 6. Jakopič Avgust (Ljubljana), 7. Jaki (Ilirija). V nedeljo dopoldne so se vršili skeki za oceno I v kombinaciji. Snežne razmere ua skakalnici so j bile idealne in tekmovanje je bilo prav zanimivo. ' Najdaljši skok je dosegel šramel, ki je skočil 27.5 metra, Palme pa jeskoctl 24 metrov. Poznalo se mu je, da je premalo treniral. Vsega je tekmovalo v kombinaciji 12 tekmovalcev, ki so se skupno z rezultati v teku plasirali v temle redu: 1. Bogo šramel (Ljubljana) 455.5 točk, 2. Stane Bolje (Ljubljana) 418.5 ločk, 3. Franc Palme (Ljubljana) 418.3 točke, 4. Jakopič Avgust (Ljubljana) 301, 5. Legovič (Ljublj.), 6. Bručan. 7. Jakelj, 8. Kosmač, (vsi Ilirija), 9. Podjed (Zagorje), 10. Brač č Naslov prvaka v kombinaciji za leto 1933. in pokal kamniške mestne občine je torej tudi letos osvojil Bogo Šramel. Popoldne se je vršilo konkurenčno tekmovanje v skokih, ki je privabilo od blizu in dnleč tako veliko število publike. Tekmovalcev je bilo 15. Prvakoma Šramlu ln Palmetu se je zelo približni Pribo-šek Rezultati so bili naslednji: 1. šramel 331 točk, 2. Palme 310, 3. Pribošek 299, 4 Subic, 5. Bručan L., 6. Strohsnck. 7. Bračlč, 8. Stergar, 9. Starman, 10. Jakopič Avgust itd. Razglasitev rezultatov je bila v restavraciji Kumar, kjer je župan g. Kratnar izročil prvaku podzveze pokal mestne občine, predsednik LZSP g. Gnidovec pa je z lepim nagovorom zaključil usp 'o prvenstveno tekmovanje in razdelil plakete iu da-plome, Ivan Trinko-Zamejski (Ob sedemdesetletnici) Trst dejansko izumira Dežela se še drži Ze v zadnji številki »Ponedeljskega Slovenca« smo poročali, kako število rojstev v Trstu neprestano nazaduje in kako je glavni državni tožilec za vso Julijsko Krajino grajal zločine proti materinstvu. Povdaril je posebno razliko med mestom in rliJŽelo, ki je slovenska, in v kateri število rojstev še vedno prekaša število umrlih. Do danes so nam že prispeli podatki, na podlagi katerih lahko primerjamo ljudsko gibanje v Trstu samem in v pokrajini. V Trstu je bilo v preteklem letu 3444 rojenih, medtem ko je umrlo 3567 ljudi, tako da zaznamuje Trst 123 duš primanjkljaja. Prve štiri mesece se je v Trstu rodilo okoli 10 otrok na 1000 prebivalcev, pozneje je ta količnik čedalje bolj padal in je zadnje mesece znašal -komaj 7.77. Povprečno v eelem letu je bil količnik 9.27. Največ ljudi je umrlo v marcu (538), ker je takrat razsajala v Trstu hripa. Vsa tržaška pokrajina šteje 350.000 ljudi, od teh odpade na Trst nekaj pod 250.000 prebivnlcev. Na deželi so bili rojeni 1003 otroci, umrlo pa je 1120 oseb. Ce primerjamo ljudsko gibanje med 100.000 prebivalci dežele in 100.000 prebivalci Trsta, ugotovimo, da se je v Trstu rodilo na dan 3.7 otrok, umrli pa so 4 prebivalci; na deželi se je rodilo povprečno 5.37 otrok na dan, umre pa H.07 prebivalcev. Tržaški listi pozivajo tržaško prebivalstvo, naj primerja te številke in izvaja posledice. Ščitimo svoje gozdove Italitansko prebivalstvo zapušča gore Beneška Slovenija — pravljični svet lam za gorami ob Nadiii in TVru in vendar nai izza davnih stoletij, ko to naši pradedje pridrli od severa do Čedada in od vzhoda do Vidma in slrahovali Lan-gobarde, dokler te nito z njimi poravnali in spri-jatnili in je naš tloventki jezik vladal celo na dvoru iedajtkih vojvod, kar priča Pavel Diakon, govoreč o Gisulfovem sinu Rodualdu. Langobar-dov ie davno ni več, nai rod pa je ot/al in iivi in danes tvoje slovensko življenje, čeprav je po letu 1S66 odrezan od naiega narodnega teleta. V tej zemlji te je rodil v Trčmunu pod Mala-jurjem 25. januarja 1863 v preprotli kmečki hiši Ivan T r tnko — oče beneških Slovencev in dane* nettor slovenskih petnikov. 1t prijazne gortke vati. odkoder je gledal preko Nadiike doline v Čedad in ie v Videm, ki te je tvellikal tam daleč doli v nepregledni ravnini, ga je izvabilo v svet hrepenenje in ielja ttariev, da bi postal »gospod*. Sel je ono pol, ki jo lako lepo opituje v »Ovčjem kaplanu*: v Čedad, da te v meščanski Mi privadi kolikor toliko lalinščiui (Naši paglavci, str. 53), potem pa v temeniško gimnazijo no Videm, kjer te je kar začudil, ko je dobil slučajno v roke prvo slovensko knjigo, ki je vnela v njem navdušenje za materin jezik. »Dobro pomnim,* pravi, »kaj sem moral prestali v šestem razredu, preden sem se naučil brez učitelja, brez slovnice in brez tlorarja malce tlorenščine, in sicer skrivaj, ponoči.* Da je na mladega gimnazijca odlično vplival tudi stari kaplan šentpeterski, reter Podreka, prri beneški slovenski pesnik, priznava Trinko sam, ko pripoveduje, kako mu je posojal slovenske knjige in ga navduševal zanje. (Cf. Mohorjev koledar za leto 1924). Po končanih gimnazijskih študijah je vstopil Trinko v videmsko bogoslovje. Preden je bil posvečen, je moral 1886 odslužiti še vojake, nakar je še isto leto 20. junija pel v domači vasi novo maio »s nemnlim veseljem, povzročenim iz ve( razlogov, med katerimi ni bil zadnji, da je v oni priložnosti triumfirala slovenska ideja. Počastili so ga na njegovih »ojcetih* s slovenskimi pesmimi, izmed katerih je bilo troje v Vidmu tiskanih.* (Rutar 176). Novomašnik Trinko ni šel v dušno pastirstvo. Poklicali to ga v videmsko nadškofijsko semenišče za pretekla, kjer je postal čez štiri lela profesor | škofijske gimnazije, pozneje pa profesor filozofije in teologije v bogoslovju, kar je ie danes. Kaj pomeni Trinko kot vzgojitelj in profesor v dobi skoraj pol stoletja, ve oni, ki je kdaj hodil po Beneški Sloveniji. Pa se ni udejstvoval naš jubilant samo za katedrom, tudi kot politik je mnogo, mnogo koristil svoji ožji domovini. Ponovno eo ga njegovi rojaki volili in poslali v videmski pokrajinski zbor in še leta 1928 v izvršilni odbor Iju-dovcev — partito popolare, ki so ga visoko cenili, saj je bil mož na svojem mestu. Politično se je teve vedno udejstvoval kot zvest, lojalen italijanski državljan, skrbeč pa pri tem zlasti za dobrobit svojih ožjih rojakov. Živeč na skrajni meji naiega življa, se je Trinko vendar živo zanimal za vse naie slovensko kulturno gibanje. Mnogi se ga gotovo še spominjajo s predvojnih katoliških shodov in velikih zborovanj naše Dijaške zveze v Ljubljani. Potem, ko se je naučil »malce* slovenščine, je Trinko že leta 1884 priobčil v Ljubljanskem Zvonu nekaj pripovedk kot »Narodno blago iz Beneške Slovenije*, naslednje leto »Pesmi beneškega Slovenciw pod pravim imenom, poslej pa je pel kot Zamejski ali pa pod iifro 1. T. ali D. /. T. Oglašal se je tudi v »Slovanu*, ki sta ga izdajala Hribar in Tavčar, in v »Domu in svetu*. Leta 1897 so izšle v Gabričlcovi »Slovenski knjižnici* (snopič 60—61) v Gorici »Poezije. Zložil Zamejski*. — Kritika je te pesmi sprejela hladno, čeprav bi jih bili lahko še danes v novi izdaji veseli. Izza tega leta se Zamejski ni več oglašal v naših revijah s pesmijo — gojil jo je sicer ie, vsaj prigodniiko, kol vemo — zato nas je pa vodil s spretnim peresom po svoji ožji domovini, te lela 1890 je v Ljubljanskem Zvonu opisal življenje Petra Pod-reke, ki se ga je spomnil ob stoletnici ludi v goriški »Mladiki*, leta 1S98 smo pa z zanimanjem brali v Domu in svetu njegovo »Beneško Slovenijo*, brez katere bi najbrž ne imeli Rutarjeve knjige. Prav tako prijetno in prisrčno je pisal o tvojih rojakih in njihovi pokrajini za Uršo slovensko javnost v Mohorjevem koledarju 1905. V Domu in svetu se je leta 1907 zopet oglasil in nas peljal o Rezijo, ki so jo le redki kdaj videli (»Haj-dimo v Rezijo*). O Beneški Sloveniji je pisal tudi šc v Jadranskem almanahu za 1923. vStaro, toda ie vedno živo »n občutljivo srce* je Trinka, kot pravi, leta 1929 zopet vrnilo leposlovju. V »Goriški Mohorjevi družbi* so izšli njegovi »Naši paglavci, črtice in slike is beneiko-tlovenskega pogorja*. V prisrčnem predgovoru tc pisatelj opravičuje, a s svojimi deveterimi zgodbami, ki tii čudovito Ičpi tpomini na njegovo mladost, je gotovo razvetelil vte, ki so knjigo brali. Nekaj podobnih črtic je itto leto izilo tudi v goriiki »Družini*. Trinko je ludi izvrsten prevajalec. Ob Preier- Pariški »Temps« je te dni priobčil zanimive podatke o gibanju prebivalstva v goratih krajih v Italiji. Te Številke dokazujejo, da je italijansko prebivalstvo začelo naglo zapuščati visoke gore in se seliti v dolino. Iz nekaterih vasi se je izselilo kar 7096, posebno v Piemontu število alpskega prebivalstva neprenehoma pada. V provincah No-vara, Vercelli, Aosta, Turin in Cuneo je v dobi od leta 1881 do 1921 padlo prebivalstvo za 20%, in v nekaterih krajih celo za 35%. V zgornji dolini Aoste je znašalo število prebivalstva 1. 1871 17.072, 1. 1011 pa 14.794. Prav tega leta je bilo v dolini Med koroškimi kmeti vre Champorcher 1897 ljudi, leta 1921 pa 1149. Tudi po vojni se ta pojav nadaljuje. V krojili, ki ležijo 800 metrov nad morsko gladino v okolici Bergama, se je število prebivalcev od leta 1921 do leta 1931 znižalo za 9.22%, v provinci Brescia za 8.09%. Ljudstvo zapušča gore, ker ne more s svojim kmetijstvom več konkurirati kmetu v dolinL ki uporablja pri delu stroje. Poleg tega so s prevelikim sekanjem gozdov gore opustošili, tako da prebivalstvo nima več dela za življenje. Protestni pohod v Vetikoveu Orožnik zabodel najemnikovega sina Radi neplačanih pravdnih stroškov bi se morala v torek dne 17. t. m. vršiti pri najemniku Juriju Urbasu v Spodnjih Trušnjah pri Velikovcu dražba živine in poljedelskega orodja. Velikovški rubeinik je dospel v spremstvu dveh orožnikov, ker se je najemnikov sin Franc Urbas zojierstev-ljal sodnijskemu organu že ob priliki zarubljenja. Ko je hotel rubežnik odpreti vrata v svinjski hlev, se mu je zoperstavil zopet Franc Urbas, ki je poprej vrata zabil. Prišel je na pomoč orožnik Lutz, s katerim se je najemnikov sin spri. Med obema je prišlo do pretepa, pri katerem je orožnik vzel bajonet in po naključju zadel Urbasa v b'ižino srca. Urbas je v eni uri umrl. Radi tega tragičnega slučaja se je prebivalstvo v velikovškem okraju močno razburilo in v sredo se je zbralo okrog 1000 posestnikov v Velikovcu ter protestiralo pri okrajnem glavarstvu proti nasilnemu postopanju orožništva. Velikovški okrajni glavar Friedl je obljubil, da orožnika Lutz in Jaklič, ki sta bila navzoča, tako dolgo ne bosta opravljala službe, dokler zadeva ni popolnoma pojasnjena. Ta slučaj je izrabil koroški Landbund za veliko manifestacijo. Vodja velikovške organizacij", znani renegat Gtančnik iz fct. Štefana pri Vovbrah je s kričečimi letaki vabil vse prebivalstvo iz okolice na pogreb, ki se je vršil v četrtek, dne 19. t. m. v Vovbrah. Kljub slabemu vremenu se je pogreba udeležilo okrog dvntisoč oseb iz bližnje in in daljne okolice, celo iz Labudske doliie so prišli pristaši Landbunda. Po cerkvenih obredih in nagovoru domačega župnika je deželni vodja Landbunda. inž. Šumi v svojem nagrobnem govoru protestiral proti sedanji nasilni metodi iztirjevanja zaostalih davkov, obresti, prispevkov za social. zavarovanje in pravdnih stroškov ter zahteval, da morajo pristojne oblasti tudi te metode prilagoditi žalostnim razmeram, ki vladajo med kmečkim prebivalstvom. Pohvalil je tragično umrlega kot zavednega zastopnika kmečkih interesov in omenil velikanske zasluge, ki si jih je rajni pridobil v svetovni vojni in v plebiscitnih bojih. Med govorom je prišlo celo do medklicev in govornik sam je moral prositi za mir. Pošteno občinstvo pa se je zgražalo nad tem, da se je pogreb zlorabljal v politične namene. Sfidrnarfta vabi otroke s sladščicami Znano nemško šolsko društvo »SUdmarka« jc od začetka svojega obstoja polagala največjo važnost na šolske razmere med Slovenci. S spretno taktiko je dosegla, da so njeni pristaši zasedli vsa važnejša mesta šolske uprave ne samo na Koroškem, temveč tudi r Maribom, Celju in v Ljubljani. P« njeni inicijativi bo se ustvarile takozvane ntra-kvistične šole za Koroško, ki še danes veljajo za koroške Slorente in po katerih še danes uspešno prorvita germanizarija sloTcnske dere. Knr šulvo-rajnsko usmerjeno nčiteljstvo v šolskih urah ne more doseči, to mora urediti šolsko drnštvo SUdmarka. Preskrbela je vsem šolam t slovenskem ozemlju nemške knjižnice, v katerih se slavi in poveličuje nemški narod, nemška kultura in moč tor pomen nemštva za reli svet. Razventegn pa prireja po nekaterih utrakvističnih šolah božičnice, pri katerih razdelijo domači faktorji društva, ki so po večini nčitelji sami. šolske potrebščine, obleko, čevlje, perilo in slaščire. V nagovorih, ki so nem- nori stoletnici je prevedel nekaj njegovih pesmi v italijanščino, prej pa je že seznanil italijansko javnost, ki se je zanimala sa naše slovstvo, s Stri tarfevim »Gospodom Mirodolskim*. Italijanom je tolmačil tudi lepote ruskih pisateljev, lako Gognljr vega »Tarasa Buljba*. Trinkovo znanstveno delo ni nič manjše. Dolga je vrtla njegovih filozofskih teoloških in historičnih razprav, ki jih je napisal v latinskem in itatijan tkem jeziku. Da bo tlika naiega jubilanta popolna leolikor jo moremo podati na tem mestu, naj po vemo ie, da je Trinko tudi — slikar. Ob sedemdesetletnici, ko se bodo zbirali okoli tvojega očeta rojaki v Beneški Sloveniji, se častitljivega jubilanta s hvaležnostjo in ljubeznijo spominjamo ludi mi, ieleč mu. da bi ga ljubi Rog ohranil ie in šc v blagor mladini in narodu, i: katerega je izšel in ki bolj ko kdaj potrebuie u teh časih preizkušenih mož — vzornikov. Dr. J. L. ški in slovenski (!), se slavijo zasluge nemškega šolskega društva ter radodarnega nemškega naroda. Ob konca se zapoje uemško-koroika narodna himna, ki se je morajo nalašč za to prireditev naučiti. lansko leto jc priredila SUdmark* po dosedanjih poročilih botičnire v Selah, v Podljubeljn, Velikovcu, kjer je biLi obdarjenih okrog 2011 otrok, Krča nje pri Orebinju in v Bilčorsil. To so vzgojitelji mladine! Na neki utrnkvistični šoli je učitelj iifcncem IV. razreda narekoval sledeči diktat, ki ga prinesemo v prevodu: Ko so kranjski Slovenci in Srbi I. 1918—1919 vpadli v deželo, so morali pretrpeti prav prebivalci Rožne doline veliko težav. Posebno t Borovljah so divjali. Najboljše mole in žene so pregnali iz svojih domov, jim grozili s smrtjo ali pa jih zavlekli v ljubljanske in belgrajske ječe. flele slavna plebiscitna zmaga jih je osvobodila sovražnega robstva. Mariborska kronika Maribor, 22. jan Ziv-žnv, kamor si stopil; ob Treh ribnikih in Meljskem hribu, pod Pohorjem, vsepovsod- Potem prireditve zimskosportne podzveze, o čemer je govora na drugem mestu; v gledališču premi jera »grofice Marice« Je bilo sila življenja, ki jc v živahnem pulzu dnjalo današnji nedelji poseben pečat. In potem še številni občni zbori. Včeraj zvečer so se sestali k rednemu občnemu zboru člani tukajšnjega SK Rapida. Na občnem zboru, ki ga je otvoril in vodil klubov podpredsednik dr. Brandstatter, se je podala bilanca živahnega športnega udejstvovanjn, ki gn izkazuje omenjeni klub v svoji teniški, lnhkontletičnl, nogometni in zimskosportni sekciji. To življenje je bilo nnjživnhnejše zlasti v teniški in lahkoatletični športni panogi, kjer si je klub priboril tudi najlepše uspehe. Volitve niso prinesle nobenih iz-prememb v zasedbi posameznih odbomiških mest in je bil izvoljen dosedanji odbor z dr. Blanke-jem kot predsednikom in dr. Brandstlllterjem kot poslovodečim podpredsednikom. Danes dopoldne je nudila mala dvorana Narodnega doma izredno živahno sliko; zbrala se je v njej naša emigrantska mladina, organizirana v tukajšnjem prosvetno-podpornem društvu »Nanosu«, k rednemu občnemu zboru, ki so ga poselili tudi drugi vidnejši emigranti, ki živijo v Mariboru. Občni zbor je s pozdravom vsem navzočim otvoril predsednik Koruza. Na lepe uspehe je moglo to društvo pokazati v prvem letu svojega plodonosnega In koristnega delovanja, fte posebna zahvala pa gre kulturno-znanstveni sekciji, ki ji načeljuje agilni Danilo Viher, kakor je razbrati na podlagi podanih poročil. Osnovala je knjižnico, ki šteje že lepo število poučnih in leposlovnih del, in razen tega čitalnico, kjer se vsak dan zbira članstvo. Podporni odsek pa je tevršll veliko nalogo s tem. da je preskrbel lepemu številu brezposelnih hrano, razen tega pa tudi uredil društvene prostore v ogrevalnico. Cnst tn priznanje temu delu! Pri volitvah je bil v glnvnem izvoljen dosedanji odbor. »Pri Orlu« pa so zborovali hišni posestniki. Redni letni občni zbor je otvoril in vodil predsednik Društva hišnih posestnikov Otmar Megli?. pozdravil je uvodoma predsednika Pokrnjin-ske zveze v Ljubljani g. Fr51ichn in zastopnika studenških hišnih posestnikov g. Novaka. Pregledno in izčrpno poročilo o društvenem delovanju je podal najprej predsednik. Društvo se je zavzemalo za interese hišnih posestnikov in odposlalo nn pristojna mesta več resolucij. Društvo je sodelovalo pri Pomožni akciji in zbiranju prispevkov za zgradil jo Protituberkuloznega nzila. Tajniško poročilo je podal zdravnik dr. Marin, blagajniško pa g. Merčun. Skupno premoženje znaša ca. 100.000 dinarjev. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z O. Megličem nn Čelu. Pri slučajnostih so se obravnavala razna aktualno društvena vpraSanja. Članarina ostane ista. G. Fr3Iich je kritiziral po-višek o obdavčbi hiš od 6 na 12. Tudi so se oglasili k besedi Se drugi navzoči hišni posestniki, ki so iznašali razne pritožbe, zlnstt s posebnim oziram na postopanje mestnega električnega podjetja. Smučarski tečaj SrD priredi v Ljubljani v dneh od 28. do 27. t. m. prvi petdnevni smuškl teiaj z« začetnike in manj izvežbane smučarje. Prijave s prijavnino 25 Din sprejema pisarna SPD v Ljubljani na Masurykovi cesti 14, pnlnča »Grafike«. Zbirališče v ponedeljek dne 23. t. m. ob 14 30 pri Ce- šnovarju ob Dolenjskem mostu. Tečaj vr»li r.vezni učitelj J. Kveder. Smernice novega goriškega prelekta Smernire novega goriškega profekta. Dr. Nikolaj Henrik Trotta, ki je bil imenovan zn goriškega prefektn namesto gosjtodn Tienga, ki je odšel v Trst, je nastopil svoje mesto pretekli ponedeljek. Novi prefekt je bit doslej po večini uradnik v notranjem ministrstvu. Pred vojno j*' služboval v Genovi; po vojni je bil poslan na Dunaj, kjer je sodeloval pri razdelitvi premoženju pokojne Avstro-Ogrske. Nekaj časa je kot komisar upravljal pro vinco Pescarn. Zn prefektn je bil imenovan šele 28. julija 1932. Ob svojem nusto|iii je naslovil nn svoje urndništvo poslanico, v kateri pravi, da bo vladal v smislu zahtev režimn in po navodilih g. MusBolinija; izvajal bo nnčela fašističnega režima, ki je režim sile. toda predvsem tudi režim pravičnosti. Nobenega upravičenega glasu ne bo preslišal. Delal bo na moralnem, političnem napredku gorlSke pokrajine in bo imel pred seboj narodne smotre, ki ne poznnjo nobene izjeme. V zaključku pozdravlja armado, vse svoje uradnike in župane in »prebivalstvo dolin in gora*. V poslanici tudi pravi, da se zaveda važnosti goriške profekture, ki se nahaja na meji. Na pozdravno brzojavko tržaškega župana I * i -taeca je novi tržaški prefekt Tiengo odgovoril: »Ponosen sem in ganjen, dn sem bil imenovan v Trst, s katerim me vežejo ideali mladosti in velika ljubezen, ki jo čuti vsak Italijan zn itnlijansko zemljo sv. Justn.« Fašisti nočejo norega leta Italijanski tisk je po višjem nalogu ob začetku letošnjega leta opustit običajne politične in gospo-dnrske preglede čez preteklo leto. Osrednje glasilo fašistične stranke »Popolo d' ltalia« je te dni priobčilo zanimivo pojasnilo v tej zadevi. List pravi, da se za fašiste začenja leto 28. oktobra, torej na dan obletnice fašističnega pohoda v Rim, in ne 1. januarja. Za prihodnje leto znukazuje fašistični organ, naj se sploh ob novem letu opusti navada, da si prijntelji voščijo srečno novo leto. To je žalitev tašističnega stun. V tem pogledu ne sme biti nikake popustljivosti. Drugi list dostavlja »emu, dn je dan 28. oktobra tudi praktično pravi začetek novega letn, ker se takrnt vrnejo vsi s počitnic in se res lotijo dela za novo leto. Drobne vesti Fašistične božičnice. Kakor vsako leto, so tudi letos šole in otroški vrtci, ki jih vodi društvo >lta-lia Itedenta« priredili božičnice, ki bi se |>o italijanskem običaju morale vršiti prav za prav na dnn Sv. Treh kraljev. Zalo jih tudi oficielno nnzivajo »Befnna fnscista«. Otroke obdarujejo z raznimi darili, včasih tudi z blagom za obleko in obuvalom. Prireditve se vršijo še te dni. Tako so priredili božičnice v Sv. Križu pri Trstu, v Nabrežini In v vseh okoliških šolah, nndnlje v Dulovljnh. v Tomaju, kjer je bilo obdnrovanih okoli 350 otiok ter v Rodiku in Koprivi. Nov otroški vrtec. Preteklo nedeljo je društvo »ltalia Kedenta« odprlo nov otroški vrtec v Ren-, čah pri Gorici. Vrtec že posluje, vendar so službeno otvoritev prenesli na jioznejši čas. — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanic žolča bod-ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-JoscS- 1,rcnčico obenem se pa zmanjša pritisk krvi ..a možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josel« vodo pn ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in speccrijskih trgovinah Smučnrji, orgnnizirani t Dopolnvoru po primorskih mestih so priredili včeraj velik zle t na Črni vrh, kjer se je vršila smučarska tekma za darilo »Lino Donienghini«. Na Črnem vrhu je snega okoli 40cm in temperatura se suče okoli 3 |>og ničlo. Beneško darilo Cresu. Beneški fušjo je sklenil, dn bo s svojim denarjem obnovil tri leve nn otoku Cresu, ki so jih dnin avstrijska oblastva odstraniti leta 1797, ko so morali Benečani zapustiti Cres. Cres namreč sam ni imel dovolj denarja, da bi zopet postavil te leve, izmed katerih je eden bil na zvoniku. Fašisti silijo mlnde moči v urade. Fašistična stranka pritiska na vse občine, dn bi zmenjale starejše uradniške moči z mlajšimi. Starejši uradniki naj se upokojijo, da napravijo mesto mlajšim. Nn-rodna banka iBanca d' ltalia« je izdaln nedavno ukaz. da se morajo upokojiti uradniki, ki so stari 65 let ali pa imajo že 40 let službe. Recitarijski večer priredi v soboto ob 20 mladinska podružnica »Soče« v Ljubljani pri »Leni«. Recitirali bodo Bogomir Mngajna, Ciril Kosmač in L Grahor. Vabljeni so vsi člani in prijatelji Pri- Oglašujte v Ponedeljskem SLOVENCU! Koruzo za Krmo oddaja naicenei* veletrgovino lita in ni«>ke A. VOLK. LJUBLJANA Rrtllrva rma /t tllMniMIlIHNIlllll Proda se radi prezaposlenosti popolna oprema tovarne za brezalkoholne pijače N« razpolago j* »•« Inventar, kompresor, okrog 4000 steklenic z recepti in izgotovljenih esenco* za 100 hektolitrov pijač«. Produkcijski stroSk' «o pod vsako konkurenco, enako okus in izdatnost. Cena 40.000 Din. Redks prilika r.a dobro in traino eksistenco. Vzame s« tudi hranilna knjiga N.Vanč-n* informacije Dri Tovarni Pelikan, Dol. Lendava. Ali ste že poravnali naročnino? Sadovi nemške revizionistične gonje Narodne manjšine - prepadi med narodi Med nemškim in belgijskim tiskom se je v zadnjecn času vnela prav ostra polemika radi razmer v pokrajini Eupen-Mulmedy, ki je bija v smislu mirovne pogodbe odtrgana od Nemčije in priključena Belgiji. Duhove je razdražil posebno zadnji incident, to je izgon nemškega kaplana Gillesa, ki je deloval v mestu Eupen. Med vojno je bil vojni k ura t v nemški armadi, a nedavno 60 ga belgijska oblastva izgnala, češ, da je bil nemški agitator in da je prekršil pravice katoliškega duhovnika, ki je bil poleg vsega nemški državljan. Gilles je bil prav za prav rojen v okoliciEupena, a mu belgijska oblastva do 1. 1026 niso dovolila povratka domov. Ves Čas je obdržal nemško državljanstvo. Nemci se pritožujejo, da so začela belgijska oblastva izvajati asimilacijsko politiko. Dejstvo je, da skušajo Belgijci čedalje bolj preprečiti stik belgijskih Nemcev s sedanjo INeavčijo in da so zavrnili potno dovoljenje že marsikateremu Nemcu, ki je hotel iti predavat, m marsikateremu društvu, ki bi bilo rado šlo na obisk nemške posestriine v Eupen-Malmedyju. Spor je toliko bolj zanimiv, ker se je pre- .i a..j: .. ,'pcii. Tul-n in katoliška u razvila močno agitacijo proti krščanski ljudski stranki. Enpen-Malwedy» ker se Belgijci smatrajo za izzivane. Draži jih posebno nemška revizionistična gonja, ki si je Kupen-Malcnedy postavila za svoj smoter. Napetost je tako huda, da so hoteli nemški nacionalisti na vsak način preprečiti razstavo »Sto let belgijske umetnosti«, ki je bila v Berlinu le s težavo otvorjena v soboto. Izsilili pa so odstop predsednika Akademije lepih umetnosti. Ekspanzivna sita Nemcev peša „Narod brez prostora" — kmalu „narod brez otrok"! pod Dre: Nemška revizionistična propaganda se vrsi starim geslom »Volk oline itaum« (narod j rez prostora). Nemci zahtevajo kolonije in nekdanje zemlje nazaj pod pretvezo, da se bodo sicer na tako tesnem ozemlju, kakor je današnja Nemčija, zadušili. Značilno je, da so tudi Italijani vrgli v svet isto krilatico. Saj je Mussolini nekoč dejal, da sc mora Italija ali razširiti ali eksplodirati! »Ponedeljski Slovenec« je že večkrat navedel številke, ki dokazujejo, da je pričelo tudi v Italiji število rojstev naglo padati in da jx>- nesel tudi v katoliške vrste. belgijska stranka Tako je v Eupen-Malnieayju r "ski st v kateri se zbirajo Nemci, kakor so listi že poročali, je škof. kateremu je pokrajina podrejena. javno pozval belgijsko stranko. katoličane, naj volijo za Nemški centrum se silno za- nima za položaj v Eupcn-Malmedyju in je nedavno izdal javno poslanico na svoje rojake v Belgiji, v kateri se je zavzel zanje. Nemci celo grozijo, da bodo vso zadevo spravili pred /.vezo narodov, ako ne mbere belgijska [»"''''ka novega kurza napram Nemcem. Zabeležiti je treba, da se tu pa tam tudi na belgijski strani kak glas oglasi v prid Nemcev. V ostalem pa ni upanja, da bi se kurz proti Nemcem menjal. Belgijska ženska društva so priredila te dni na bruseljskih ulicah veliko demonstracijo. Zahtevale so podpiranje brezposelnih žena in obenem vzklikale proti novim davkom, s katerimi so posebno žene prizadete. šneceriisho m hoioniiaino blago umetna gnojila, cement itd. itd dobavlja Gospodarsha iveza v liublianl ■i ii m i IIIIMMIII III i f IM——wn-- Naročajte ,Slovenca'I tzdeiujejose nainovejSi modeli otroških in igra' nih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. — Najnižje cene — Ceniki (ranko Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles m otroških vozičkov Ljubljana. Karluvsku cesta št. 4. 191 Naroči Poned. Sloveneca! staja italijanska zahteva po novi zemlji čedalje munj upravičena. Pri rokah imamo podatke, ki jih navaja »Lokal-Anzeiger« o razvoju nemškega prebivalstva, Te številke dokazujejo, da bo v kratkem nastopil čas, ko bo celo sedanje ozemlje, ki ga je Nemcem odmerila versaillska mirovna pogodba, morda nemškemu ljudstvu preobširno. »Lokal-Anzeiger snm pravi, da bo nemški narod postul »Volk oline Kinder« (nurod brez otrok), uko bo število rojstev tako nazn-dovalo, kakor nazaduje danes. V preteklem letu se ie v Nemčiji rodilo komaj 16 otrok nn 1000 prebivalcev, to se pravi, du se v Nemčiji dunes rodi sorazmerno manj otrok kakor v Franciji, ki je bila doslej znana kot enu najslabših držav v tem pogledu in kjer se danes rodi 17 otrok ua 1000 prebivalcev. Leta 10*51 je bilo v Nemčiji rojenih skupno 1,030.000 otrok, med tem ko se jih je rodilo v 1. 1901, ki je bilo rekordno leto, 2,032.000. Prebitek rojstev nad smrtjo je znašal I. 1930 305.000, med tem ko je bil I. 1906 nič manj kukor 910.000. L. 1930 je število rojstev v primeri s prejšnjim letom nazadovalo /.a 20.000. 1. I93| za 96.000, čeprav se je število porok zvišalo na 70.000. V Berlinu se rodi komaj 9 otrok na 1000 prebivalcev! Sorazmerno število rojstev puda že od leta 1780. ko se je rodilo kar 39 olrok na 1000 prebivalcev. L. 1900 jc znušnlo to število 35, 1. 1910 30, 1. 1914 26. 1. 1922 23. I. 1926 19.9. 1. 1930 17.5. Prebivalstvo je danes v Nemčiji pač še dovolj gosto naseljeno, sni ima Nemčija danes |ioleg tega še 5 milijonov brezposelnih. Učenjaki računajo, da se bodo delovne moči do 1. 1950 šc množile, tedaj pn bo nastala stagnacija in nemški narod bo stopil nn pot nazaj. Nastalo bo veliko pomanjkanje delovnih sil. Za pojav se posebno zanimajo Poljaki, kei bi Nemci hoteli njihovo Pomorje (poljski koridor) prav s to pretvezo, dn potrebujejo zemljo zn ekspanzijo in dn združijo Vzhodno Prusijo s Prusijo samo. Plodovitost ie pri Poljakih neprimerno večja kakor pri Nemcih, zato se Poljakom v tem pogledu ni treba mnogo bati. Tvrdka DomaČi slovenski zavod še Vzafcrcitd zavarovalnica v Ltubifani v lastni pa ač ob Miklošičevi in Masarykovi cesti. Sprejema v zavarovanje 1. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stnvb« kakor ludi stavbe meri časom eradbe b> vs? premično blago tnobmje. /vouove in enako, c) poljske pridelke žito iti krmo 2. sprejema v z i v I je u ? k - ni oddelku tavarovnuje m- do >etie >n -mri niro&k* osledica mrzlega zraka ali pa neusmiljenih sunkov voza. In ker sta bila bi •metra, ie iRpas zaklical šoferju: — Ou.j, Peter!... Ustavi pred gostilno, ne pr» 4 občinsko hišo. Najprej bova kaj jedla... Na krmilniku sloneči šofer je odgovoril leno: — Dobro. Cez nekaj minut sta se pripeljala v Colanesti in avtomobil se je sunkoma ustavil pred krčmo, ki se je skromno, a vabeče skrivala ze cerkvijo. N.i jiragu krčme sta sedela dva kmeta, t p po tned solmi ln gledala nezaupno stroj, ki je utrujeno puhal. Zdravnik je zlezel iz velikega kožuha, iztegnil otrple noge ter si otepal pral:. — Ali dobiva kaj prigrizka, botra? — je dejal kmetoma, ki sta vstala. — Eh gospod, kakor na deželi... — je dejal starec prijaznega obraza ter dolgih in omaščenih las. Na vratih krčme se je pojavil sila spoštljivi in iznenadeni gostilničar. — Izvolite gospoda, izvolite!... Imamo vse karkoli želite ... Zdravnik Ispas je nameril korak k vhodu. V tistem hipu se je pojavil, kakor da je prišel iz zemlje, slep berač z raztrgano in umazano srajco, bos in prepasun z vozlasto vrvjo. V eni roki je držal sivo krznato kapo, v drugi debelo palico Bližal se je, mrmrajoč z zateglim, žalostnim glasom: »Usmilite se ubogega slepca .. hvala nebesom ... bodi vam Bog milosten!...!' Ispas se je nekoliko obotavljal, nato je obstal, vzel iz žepa novec ter ga vrgel v beračevo kapo. Nato je stopil v gostilno, slepec pa se inu je zahvaljeval, pobral denar iz kupe in zardel od radosti. Sedeč za mizo, je zdravnik razločno slišal glas dolgolasega kmeta, ki je ostal zunaj: — Glej ga no. denar imaš, ej! Zdaj pa ga hitro zapij! ... Takoj nato je zaslišal zoprni in izzivalni beračev glas: — Naj ga zapijem. saj sem ga jaz zaslužil, ne i on mene! — Med južino je zdravnik ueprestano razmišljal o slepem beraču. Morda se je rodil slep? Ali pa je izgubil vid po kakšni bolezni? K"ko žalosten je pogled na krepkega moža, ki berači! Ispas je jedel in se vedno boli jezil nanje, ki imajo možnost la.j~.Rti bedo človeštva, a se ne zmenijo za to. V enem požirku ie izpil čašo ledenega piva in si dejal odločno: »Tegi nesrečneža moram še enkrat videti! Ni izključeno da je n.jecova slepota ozdravljiva. Pomagati mu je treba in ga ozdraviti če je mogoče Plačal je, si zopet nadel kožuh ter šel iz gostilne vedre volje, ker se mu j" vnovič nujala prilika izvajati svoje apostolsko delo. Na pragu se je zbralo veliko število kmetov, ki so obknžili avtomobil ter izpraševali šoferja. Zup-in in notar, ki sta zvedela, da je prispel imeniten gospod, sta naglo prihitela praznično oblečena. — Kje je berač? _ je vprašal zdravnik, bližajoč se avtomobilu. — Tu nekje mora biti — j« takoj odeovoril neki kmet. — Kje si, slepec? Pridi sem. boljar te kliče!... Ali si sedel že k pijači? Berač se je naglo pojavil, prožil kapo ter še bo'estneje in obupneje zntožil. fspas se je ljubeče približal slepcu, toda slepčeve tožbe so bile prepojene s strašnim smradom po žganju. -— Pil si, nesrečnež, kaj? — ga je pokaral sočutno. — Gorje meni, gospod, moj greh... Hvaljen bodi gospod... samo kozarček, samo kapljico. Kaj naj počne človek, ki ga je Bog tako kaznoval? Polni bridkosti so dnevi mojega življenja... Usmilite se ubožca, gospod ... — Dobro dobro — ga je prekinil nekoliko ne-voljno zdravnik. — Pridi bliže, da vidim, kaj imaš na očeh! Pozorno ga je ogledoval, mu odprl oko za, očesom, obrnil trepalnice in ga pri tem izpraševal: »Od kdaj ne vidiš? Kaj čutiš, ko ti pritisnem prst na očesno belino? Zakaj si se vdal beračenju?« Berač pa je vzdihujoč pripovedoval, da je o veliki noči minilo sedem let, odkar ne gleda več dnevne luči ... nenadno je to prišlo — zvečer je legel zdrav, zjutraj pa se je nesrečnež prebudil slep!... Ni imel denarja, da bi se dal preiskati po zdravniku, in Bog ga je obsodil, da mora beračiti po vaseh .. . Kmetje so se gnetli okrog njega, ga dražili s prostaškimi besedami in se prekanjeno smejali za zdravnikovim hrbtom. — Da, da! — je zamrmral Ispas, ko ga je natančno preiskal. — Smrdiš po žganju kakor pra-sec, nesrečnež! Sram te bodi! ... S seboj te vzamem. v bolnišnico, čez teden dni pa se vrni domov zdrav in močan. Potem ti ne bo treba več beračiti... Slepec ga je zmedeno poslušal ter mrmral prestrašen in srečen: — Ali res gospod?... Kmetje so se začeli z vnemo razgovarjati o sreči, ki je doletela njihovega berača. Takoj so se n"šla usmiljena srca: ta mu je dal srajco, drugi suknjo, tretji krznato kapo. . Neki mladenič je naglo prihitel z brivno britvijo in škarjami in ga je kar tam na pr: gu krčme obril in ostrige I, da je bil podoben kakemu boljarju. Dve uri pozneje, ko se je zdravnik vračal od županstva, je bil slepec lep kakor roža. Ispas ga je posadil poleg šoferja in odpotovali so med glasnimi časlilkami kmetov Zdravnik je z veliko zadovoljnostjo ogledoval pred seboj ob šoferjevi strani sedečega berača. »Evo,« si je govoril, iinoža, ki je uničeval svoje življenje z beračenjem in žganjem! Nekaj dobre volje, pa bo zopet koristen član družbe .. . Eh, če bi tako mislili vsi tovariši, koliko človeškega gorja mani bi bilo na svetu!...« Naslednjega dne je prišel v bolnišnico prej kakor navadno, zbral okrog sebe bolniške strežnike in jim z genljivimi podrobnostmi slikal beračevo usodo. Bil je ginjen, neprestano si je brisal naočnike in pot na čelu. »Zdaj pa mi privedite tega človeka; takoj ga bomo operirali. Preprosta operacija. In tako bomo v nekaj minutah izpremenili revno razvalino mesa in kosti v krepkega moža!« Ispas je napel prsa. medtem ko 90 ga strežniki z občudovanjem in spoštljivo gledali. Neka debelu strežnica je kmalu pripeljala človeka, ki je gngal z glavo »em in tja ter prestriš no in neprestano brbljal: »Bog vam daj zdravje!.,. Bog naj vas čuva!.. Operacija je čudovito uspela in čez osem dni je prišel berač z jasnimi očmi v operacijsko dvorano, da se zahvali zdravniku in se poslovi od njega. »Ali je res?-;: ga je sj>rejel Ispas, žareč od radosti. "Zdaj vidiš bolje od mene. zakaj, glej me, jaz moram nositi naočnike!... Tako je! Od danes naprej si lahko poštenjak, si-li me razumel? Delati moraš, ne smeš več piti in postati moraš mož, kakor so drugi!...« Mož je v zadregi nekaj jecljal in poljubil zdravniku roko. Še nikdar ni Ispas občutil večje radosti kakor v tem hipu, ko je videl dve svetli solzi na očeh, katerim je on vrnil luč. Ob slovesu je stisnil beraču roko, mu dal tudi denarja in mu zabičal: »Le še pridi, ali si me. razumel? Pridi tne obiskat. .« Doktor Ispas je bil ves dan dobre, volje in pripovedoval je vsem, da je dvignil iz blata in teme nesrečnega človeka. In vso noč se mu je sanjalo o beraču, ki se mu je zahvaljeval in mu jokajoč od radosli zatrjeval, da se pošteno preživlja z lastnim delom ... Dva tedna pozneje je Ispas zagledal v bolnišnici berača. »No, kako li gre? Kaj je novega?« ga je vprašal vzradoščeni zdravnik. ■Dobro, gospod,« je odvrnil berač godrnjaje. »Torej si prišel v Bu-karešl? Nisi me pozabil? Lepo je, da si me obiskal... Gotovo si prišel, da ti preiščem oči? ..« Kmet se ni približal. Vrtel je klobuk med prsti ter preslojial z noge na nogo. Rad bi nekaj rekel, pa ni znal ali si ni upal začeti. Zdravnik je zapazil, da je mož v zadregi, pa ga je prijazno bodril: »Nekaj bi mi rad povedal, kaj? Nič se ne boj, kar povej 1« »Prišel sem. gospod, da mi zopet denete na oči, kar ste mi sneli!« je sunkoma izustil berač z glasom, ki je izdajal veliko nevoljo. »Kaj si rekel? Kako si rekel?« je govoril Ispas, ki ni verjel svojim ušesom. »Prav tako, kakor sem rekel, gospod ... Ker vi sle me upropastili. gospod, danes si ne morem prislužiti grižljaja kruha. Mar mi je za vaša zdra ! vila! Sedem let sem živel, kakor žive vsi ljudje; v petero vaseh so mi dajali vsega. Zdaj zaman čakam, zaman moledujem, nihče mi ne da ne praška moke. ..« Zdravnik Ispas je obstal, kakor da je treS?'lo vanj. V obraz je bil škrlatnordeč, na sencih so ee pokazale kaplje potu Nekaj časa ga je zmedeno gledal, nato pa je nenadoma vzrojil: »Poberi se, osel! Poberi se, sicer te obrcam, podlež!« Kmet se Je uporno vzravnal. »Uničili ste me, gospod, in zdaj me podite. Kaj? Lepo je to od vas, gospod, kaj ne? Kruh ste mi vzeli iz ust in pustili ste me sestradanega,- Ni mogel nadaljevati, zakaj zdravnik je pobesnel kakor ranjen tiger, se zakadil vanj ter ga nagnal 9 pestmi in brcami. »Cujte podleži!« je vpil Ispas, stopajoč z velikimi koraki in tleska,joč z rokami ves razjarjen. »Cujte, to vam je tat! osel! podlež! Cujte! Cujtel„. Podlež!«