Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44, 1994, s. 215 - 246 
GDK: 921 (497.12) 
SPREMEMBE LASTNINSKE STRUKTURE GOZDOV ZARADI 
DENACIONALIZACIJE IN NJIHOVE GOZDNOGOSPODARSKE 
POSLEDICE 
Iztok WINKLER* , Mirko MEDVED"'* 
Izvleček 
S političnimi in gospodarskimi spremembami po l. 1990 se v Sloveniji spremmJa 
lastninska struktura. Za gozdove je zlasti pomemben proces denacionalizacije po II. 
svetovni vojni podržavljenih gozdov. Dosedanja raziskovanja kažejo, da je povprečna 
velikost vrnjene zasebne gozdne posesti 30 ha, vendar jo bodo v povprečju dobili 3 
dediči. 40% denacionalizacijskih upravičencev oz. njihovih dedičev doslej ni imelo 
gozdov. Z denacionalizacijo se bo sicer povečalo število lastnikov gozdov, povprečna 
zasebna gozdna posest pa le malo. Polovica denacionalizacijskih upravičencev in 
dedičev je nekmetov. 
Ključne besede: denacionalizacija, zasebni gozdovi, Slovenija, zasebni lastniki gozdov, 
gospodarjenje z gozdovi 
CHANGES IN THE FOREST OWNERSHIP STR UCTURE 
DUE TO DENATIONALISATION AND THE IMPACT ON 
FOREST MANAGEMENT 
Abstract 
After 1990, political and economical changes were introduced in Slovenia, which in 
turo are bringing about marked changes in the ownership structure. The ownership 
structure of forests will be affected particularly by the process of undoing the 
nationalisation of forests that followed World War II. Recent surveys say that the 
average size of a forest property returned to the private sector is 30 hectares, 
which is to be shared on an average by three heirs. Forty percent of the rightful 
claimants or their heirs have not had a forest property so far. The process of 
denationalisation will lead to an increase in the number of forest owners, though 
the average size of a private forest property will remain virtually unchanged. Half 
of the rightful claimants or their heirs are non-farmers. 
Key words: denationalisation, small-scale private forests, Slovenia, non-industrial 
private forest owners, management of forests. 
• Dr., red. prof., Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 
•• Mag., asistent, Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 
216 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
KAZALO 
1 UVOD ....................................................................................... 217 
2 JAVNO MNENJE IN DENACIONALIZACIJA .............. 218 
3 TEMELJNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJE 
LASTNINSKE IN POSESTNE STRUKTURE 
GOZDOV ................................................................................. 219 
4 ZNAČILNOSTI ZAKONA O DENACIONALIZACIJI.. 219 
5 PROCES DENACIONALIZACIJE GOZDOV ................. 220 
6 RAZISKAVA MED UPRAVIČENCI IN DEDIČI 
DENACIONALIZIRANIH GOZDOV ................................ 222 
6.1 Odnos in stališča do pomena gozdne posesti ................... 223 
6.2 Pravice in obveznosti lastnikov gozdov ............................... 227 
6.3 Gospodarjenje z gozdom in opravljanje dela v gozdu ..... 230 
6.4 Oprema in varnost pri delu v gozdu .................................. 235 
7 POVZETEK ............................................................................. 239 
SUMMARY ............................................................................. 242 
VIRI .......................................................................................... 245 
1 UVOD 
217 
Winkler, I., Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
Politične in gospodarske spremembe po letu 1990, ki so dosegle vrh z 
osamosvojitvijo Slovenije in sprejemom nove Ustave (1991) bistveno vplivajo 
na lastninsko strukturo v državi in tudi v gozdovih. 
Dosedanja tki. družbena lastnina dobiva povsem jasno opredeljenega 
lastnika. V gospodarskih podjetjih je stekel proces lastninskega 
preoblikovanja v smeri privatizacije, premoženje večine negospodarskih 
organizacij pa je postalo državna last. Družbeni gozdovi, s katerimi so 
doslej upravljala in gospodarila gozdnogospodarska podjetja, so na podlagi 
Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij postali državna last in z njimi 
gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Drugo premoženje gozdarskih 
podjetij se lastnini enako kot v drugih dejavnostih. 
Z ustavo je zajamčena pravica do zasebne lastnine, ki ni več kakorkoli 
omejena v obsegu (doslej največ 45 ha gozdov, razen v gorskih predelih), 
vendar je treba lastninsko pravico izvrševati tako, da je zagotovljena njena 
ekološka, socialna in proizvodna funkcija. 
Hkrati pa je stekel drug, enako pomemben proces. Na podlagi Zakona o 
denacionalizaciji se je začelo nekdanjim lastnikom vračati tisto premoženje, 
ki jim je bilo odvzeto po II. svetovni vojni z ukrepi agrarne reforme in na 
podlagi podobnih predpisov. V gozdarstvu bo ta proces zajel okoli 180.000 
ha, gozdov kar bo bistveno spremenilo lastninsko in posestno strukturo 
slovenskih gozdov. Ta proces spremljamo tudi raziskovalno, pri čemer nas 
posebej zanimajo gozdnogospodarske posledice denacionalizacije gozdov. V 
začetku l. 1994 smo na treh območjih Slovenije analizirali 132 odločb o 
denacionalizaciji, ki se nanašajo na 4075 ha gozdov (10% površine, vrnjene 
do konca leta 1993). Anketirali smo 183 upravičencev oziroma dedičev 
denacionaliziranih gozdov. V analiziranih primerih je denacionalizacijski 
postopek trajal povprečno 7 mesecev. 
218 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
2 JAVNO MNENJE IN DENACIONALIZACIJA 
Center za raziskavo javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti 
za družbene vede v Ljubljani spremlja v okviru javnomnenjskih raziskav tudi 
odnos do procesov privatizacije in denacionalizacije. Na splošno imajo 
državljani Slovenije pozitiven odnos do vračanja odvzetega premoženja, 
čeprav se kaže, da je ta vse bolj kritičen. V preglednici 1 je prikazan 
odnos Gavno mnenje) do vračanja premoženja v letih od 1991 do 1993. 
Preglednica 1: Odnos do vračanja premoženja (v % ) 
Table 1: Puhlic opinion about the retum of property (in %) 
Leto Zelo Pozitiven Nevtralen Negativen Zelo Ne vem Skupaj 
pozitiven negativen 
Year Veiy Positive Neutral Negative Veiy I don't Tota/ 
JJOSitive ne1<ative know 
1991 14.2 36.8 26.l 10.5 2.7 9.7 100.0 
1992 10.2 37.5 25.2 12.6 3.0 11.4 100.0 
1993 13.2 36.l 23.l 13.7 5.1 8.7 100.0 
Vir: SJM 1991-1993 
Preglednica 2: Mnenja o oblikah vračanja premoženja leta 1991 (v %) 
Table 2: Puhlic opinion about the retum of property in 1991 (in %) 
Vrsta Oblika vračanja V naravi Kot odško- Sploh ne Skupaj 
premoženja In kind dnina 
Sort of property Form of Property Payment of No Tota/ 
retum indemnity retum 
Vrnitev tovarn, podjetij in trgovin 
Retum of factories, companies, shops 25.4 47.5 26.0 100.0 
Vrnitev odvzete kmetijske zemlje in 
gozdov 61.5 25.3 12.4 100.0 
Retum of farmland and forests 
Vrnitev cerkvenih gozdov in objektov 
Retum of church forests and buildinf!S 31.8 29.2 37.9 100.0 
Vrnitev sanatorijev in bolnic 
Retum of hospitals 29.8 35.3 33.6 100.0 
Vrnitev umetnin 
Retum of works of art 55.4 25.1 18.5 100.0 
Vir: SJM 1991 
219 
Winkler, l, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
Pred sprejemom zakona o denacionalizaciji, ko še niso bili znani vsi okviri 
in rešitve zakona, so se anketiranci večinoma zavzeli za različne oblike 
vračanja premoženja: v naravi, kot odškodnino ali pa so bili mnenja, da 
premoženja sploh ne bi vračali. 
Velika večina anketiranih državljanov je tudi menila, da ne bi smeli vračati 
odvzetega premoženja tujcem ( 59.3%) in obsojenim sodelavcem okupatorjev 
v II. svetovni vojni (55.6% ). 
3 TEMELJNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJE LASTNINSKE IN 
POSESTNE STRUKTURE GOZDOV 
V Sloveniji je bila že doslej večina gozdov (63%) v zasebni lasti. Zasebna 
gozdna posest pa je močno razdrobljena. V tem stoletju se je povprečna 
zasebna gozdna posest več kot prepolovila in je znafala leta 1990 le 2,7 
ha. Na te spremembe so vplivali številni vzroki: prodaja dela gozdov, kadar 
lastnik zaide v gospodarske težave, prodaja dela gozdov zaradi modernizacije 
kmetije, delitev gozdov zaradi izplačila dediščin ali dote. Po II. svetovni 
vojni se je zasebna gozdna posest zmanjšala pri 20% lastnikov, povečala pa 
pri 12%. Na zmanjšanje gozdne posesti so najbolj vplivali dedovanje (36% ), 
agrarna reforma (30% ), krčitve gozdov zaradi gradnj~ infrastrukturnih 
objektov (21 % ) in prodaja (10% ). Spreminjanje poklicne sestave prebivalstva 
po II. svetovni vojni je močno vplivalo tudi na socialno strukturo lastnikov 
gozdov. V začetku tega stoletja je bilo v Sloveniji 73,3% kmečkega 
prebivalstva, leta 1991 pa le še 7,6%. Posebno v času ekstenzivne 
industrializacije je podeželje zapustilo mnogo ljudi, ki so se odselili v nove 
industrijske centre. Mnogi med njimi so obdržali vse ali pretežni del 
gozdov. Leta 1990 je bilo že okoli 40% lastnikov gozdov nekmetov, nanje 
pa je odpadlo 22% zasebne gozdne posesti. 
4 ZNAČILNOSTI ZAKONA O DENACIONALIZACIJI 
Na podlagi zakona o denacionalizaciji bo vrnjeno nacionalizirano premoženje 
fizičnih in zasebnih pravnih oseb, ki jim je bilo odvzeto po II. svetovni 
vojni predvsem na podlagi predpisov o agrarni reformi ali drugih predpisov. 
220 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Pretežno gre za premoženje fizičnih oseb, med pravnimi osebami pa je 
najpomembnejši razlastitveni upravičenec cerkev, 
Zakon določa, da se premoženje vrača praviloma v naravi, uprav1cenec pa 
lahko namesto tega zahteva tudi denarno odškodnino, ki pa jo dobi 
izplačano v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada. Denacionalizacija 
gozdov v naravi se lahko odreče, kadar gre za gozdove, ki so naravni 
rezervati ali služijo za opravljanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti. 
5 PROCES DENACIONALIZACIJE GOZDOV 
Denacionalizacija bo predvidoma zajela do 
denacionalizacije teče razmeroma počasi, od 
1991, do konca leta 1993 je bilo prejšnjim 
180.000 ha gozdov. Proces 
uveljavitve zakona, decembra 
lastnikom vrnjeno 41.000 ha 
gozdov. Posamezni denacionalizacijski postopek traja povprečno 7 mesecev. 
Doslej je bila denacionalizirana gozdna posest skoraj v celoti vrnjena v 
naravi, le za 14 ha so denacionalizacijski upravičenci zahtevali denarno 
nadomestilo. To je v veliki meri tudi znak nezaupanja do obveznic 
Odškodninskega sklada, za katere država ne jamči. V naši anketi je 5% 
denacionalizacijskih upravičencev odgovorilo, da bi bilo pripravljeno namesto 
gozda vzeti tudi ustrezno obveznico, če bi zanjo jamčila država. 
Vrnjeni gozdovi pomenijo za 60% upravičencev povečanje dosedanje gozdne 
posesti (v nadaljevanju stari lastniki), 40 % upravičencev oziroma njihovih 
dedičev pa doslej ni imelo gozdov (v nadaljevanju novi lastniki). Gozdovi se 
sicer vračajo nekdanjim lastnikom, ki pa mnogokrat niso več živi, zato 
pravico do vrnitve posesti uveljavljajo njihovi dediči. Kadar dobi gozd več 
dedičev razlaščenca, ga bo treba razdeliti. Raziskava je pokazala, da je bila 
doslej povprečna vrnjena gozdna posest 30 ha, dejansko pa jo bodo 
podedovali povprečno po 3 dediči. Približno 60% dedičev je že 
dogovorjenih, kako bodo delili oziroma uživali vrnjene gozdove. Večina (52 
% ) jih želi, da se vrnjeni gozdovi fizično razdelijo med dediče, 15% jih želi 
gospodariti s temi gozdovi skupno, 27% pa jih meni, naj gozd prevzame 
eden izmed dedičev, preostale pa naj izplača. Pri slednjih se večina 
zavzema za izplačilo v 2 - 3 letih, 6% dedičev pa se namerava odpovedati 
dediščini gozda. 
221 
Winkler, L, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
Zaradi denacionalizacije se bo torej v Sloveniji močno povečal delež 
zasebnih gozdov, povprečna zasebna gozdna posest se bo nekoliko povečala, 
dobili pa bomo tudi nekaj večjih in velikih lastnikov gozdov s površino nad 
1000 ha gozdov. 
To domnevo potrjuje primerjava velikostna strukture zasebne gozdne posesti 
leta 1990 (t.j. pred denacionalizacijo) in strukture gozdne posesti, ki je 
predmet denacionalizacije. 
Preglednica 3: Struktura zasebne gozdne posesti v Sloveniji leta 1990 in 
struktura denacionalizirane gozdne posesti (v % ) 
Table 3: The structure of private forest property in Slovenia in 1990 and the 
structure of denationalised forest property (il1 %) 
Velikost Število lastnikov Gozdna površina 
gozdne Posest *Denacion. Posest *Denacion. 
posesti 1990 posest 1990 posest 
Size of Number of owners Forest area 
forest Property *Denation. Property *De1Jatio1J. 
property 1990 property 1990 property 
Do 3 ha 76.2 25.2 25.4 1.6 
Up to 3 ha 
3 - 5 ha 9.2 10.7 13.2 1.7 
5 - 10 ha 8.9 18.5 22.6 4.6 
10 - 15 ha 2.8 10.2 12.3 4.6 
15 - 30 ha 2.3 15.0 16.3 12.2 
30 - 50 ha 0.5 7.6 7.2 11.0 
50 -100 ha 0.1 7.9 3.0 20.7 
100 - 200 ha 2.6 12.1 
200 - 500 ha 2.1 23.0 
500 - 1000 ha 0.1 2.7 
1000 - 2000 ha 0.1 5.8 
* Na podlagi vzorca 30.000 ha denacionaliziranih gozdov. 
* Based on the sample of 30,000 ha of de1Jatio1Ja!ised forests 
V navedenih primerjavah niso upoštevani morebitni cerkveni gozdovi. Cerkev 
je imela do nacionalizacije okoli 40.000 ha gozdov in je sedaj 
denacionalizacijski upravičenec, vendar še ni dogovora, ali bo gozdove dobila 
vrnjene v celoti v naravi ali kot odškodnino, še zlasti zato, ker je del 
nekdanjih cerkvenih gozdov na območju, ki je proglašeno za narodni park. 
Če bo cerkev dobila vrnjene vse gozdove v naravi, bo poleg države največji 
individualni lastnik gozda. 
222 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Pričakujemo, da bo dobra polovica denacionalizacijskih upravičencev dobila 
gozdno posest manjšo od 10 ha, vendar pa le slabo desetino celotne 
denacionalizirane površine. Le majhno število upravičencev bo dobilo gozdno 
posest večjo kot 50 ha, vendar pa skupaj več kot polovico denacionalizirane 
gozdne posesti. 
Za oceno gozdnogospodarskih posledic je pomembno, kako se bo 
spremenila sodo-ekonomska struktura lastnikov gozdov, saj ta kaže na 
navezanost lastnika na gozd, njegovo pripravljenost, usposobljenost in 
opremljenost za gospodarjenje z gozdovi. 
Med denacionalizacijskimi uprav1cenci oziroma njihovimi dediči smo 
anketirali 50% nekmetov, 28% mešanih, 3% ostarelih in 19% čistih kmetov. 
V sodo-ekonomskem smislu z denacionalizacijo torej ne bomo okrepili 
kmečke posesti oziroma posesti tistih, ki so gospodarsko močno navezam m 
odvisni od dohodkov iz gozdov. Nasprotno, še bolj se bo povečal delež 
nekmečkih lastnikov gozdov. 
6 RAZISKAVA MED UPRAVIČENCI IN DEDIČI 
DENACIONALIZIRANIH GOZDOV 
Raziskavo med upravičenci in dediči denacionaliziranih gozdov smo opravili 
v prvi polovici leta 1994 na treh industrijsko in ruralno različnih predelih 
Slovenije (občine Jesenice, Škofja Loka in Maribor-Ruše). Kriterij pri izboru 
občin je bila uspešnost poteka procesa reševanja denacionalizacijskih 
zahtevkov. Raziskava je potekala v dveh fazah. V prvi smo analizirali 
odločbe (končne ali začasne) o denacionalizaciji, ki so jih izdale posamezne 
občine. V njih smo dobili osnovne podatke o nacionalizaciji posesti, o 
upravičencu, dedičih in o vsebini denacionalizacijskega zahtevka, površini 
gozda in številu vrnjenih parcel. V drugi fazi pa smo anketirali upravičence 
in dediče razlaščene gozdne posesti. Anketa zajema predvsem vprašanja o 
pomenu in odnosu do nove gozdne posesti, o poznavanju pravic in 
obveznosti pri gospodarjenju z gozdovi, oblikah gospodarjenja v bodoče ter 
o usposobljeosti, opremljenosti in motiviranosti lastnikov (s pomočjo 
družinskih članov) za delo v svojem gozdu. Skupno smo analizirali 132 
223 
Winkler, I., Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
odločb o denacionalizaciji in opravili 183 anketiranj. Pri analiziranju razlik 
med kategorijami lastnikov smo uporabljali kontingenčne tabele. 
Rezultati so prikazani na več načinov - glede na sodo-ekonomske kategorije 
ter ločeno za stare in nove lastnike. Ob domnevi, da je naš vzorec dovolj 
reprezentativen, marsikje predstavljamo tudi povprečne vrednosti za vse 
anketirane skupaj. V preglednici 4 je prikazana struktura anketiranih -
ločeno za stare in nove lastnike glede na sodo-ekonomsko kategorijo. 
Preglednica 4: Struktura anketiranih denacionalizacijskih upravičencev 
oziroma dedičev 
Table 4: The structure of the rightful claimants or their heirs swveyed 
Sodo-ekonomska 
kategorija Skupaj anketiranih Stari lastniki Novi lastniki 
Socio-economic Tota/ of owners 
categories swveyed Former owners New owners 
n % n % n % 
Skupaj 
Tota/ 183 100.0 111 60.7 72 39.3 
Čiste kmetije 
Full-time farms 35 19.1 35 19.l o o.o 
Mešane kmetije 
Part-time farms 51 27.9 45 24.6 6 3.3 
Ostarele kmetije 
Senior farms 6 3.3 4 2.2 2 2.1 
Nekmetijska posest 
Non-farm property 91 49.7 27 14.7 64 35.0 
6.1 Odnos in stališča do pomena gozdne posesti 
Vprašani so imeli možnost odgovarjati na vsako vprašanje o pomenu 
gozdne posesti. Stališča smo merili v petih stopnjah po lestvici Likertovega 
tipa, pri čemer je pomembnost naraščala z ocenami od 1 do 5 (1 -
nepomembno, 2 - malo pomembno, 3 - srednje pomembno, 4 - pomembno 
in 5 - zelo pomembno). Stališča o odnosu lastnikov do gospodarskih vidikov 
gozda (prvih pet kolon v preglednici 5) prikazujemo s povprecmm1 
vrednostmi ločeno po sodo-ekonomskih tipih posesti. V šestem stolpcu je 
224 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
tudi skupno povpreCJe. V splošnem lahko sklepamo, da je gozd 
najpomembnejši za ostarele ( 4.53) in čiste kmetije ( 4.46). Pri mešanih 
kmetijah je povprečna vrednost teh stališč za okrog 15% nižja (3.84), 
medtem ko je pri nekmetih nižja za 42% (2.67). 
Preglednica 5: Stališča anketiranih do pomena gozda glede na sodo-
ekonomski tip gospodinjstva (povprečne vrednosti odgovorov) 
Table 5: Views of the oMJers surveyed on different aspects of a forest property 
according to socio-economic categories of househo!ds (average values of 
answers) 
Sodo-ekonomski *Ostarela Čista Mešana Nekmetijska Skupaj 
tip gospodinjstva kmetija kmetija kmetija posest povprečje 
*Senior Fu/1-time Part-time Non-farm Tota! 
Lastnina gozda predstavlja farm farm farm property average 
Les za vzdrževanje 1 4.33 4.77 4.10 2.80 3.59 
Wood for maintenance 
Drva za kurjavo 2 5.00 4.74 4.20 2.53 3.50 
Wood for heating 
Finančna rezerva 3 4.83 4.49 3.76 2.95 3.53 
Financial reserve 
Pomemben del posesti 4 4.33 4.26 3.73 2.71 3.34 
Important part of property 
Dohodek 5 4.17 4.06 3.43 2.34 3.03 
Income 
Skupaj povprečje za 1-5 6 4.53 4.46 3.84 2.67 3.40 
Total average for 1-5 
Ugled 7 3.67 2.86 2.63 2.04 2.42 
Status 
Delovno okolje 8 2.50 3.54 2.59 1.26 2.11 
Working environment 
Gozd bi prodal 9 1.00 1.00 1.12 1.78 1.42 
Preference for se/Jing forest 
• V sodo-ekonomski kategoriji ostarela kmetija je bilo anketiranih le 9 gospodinjstev. 
• Nine householders only were surveyed in the socio-economic category of a senior farm. 
Med vidiki gospodarske pomembnosti gozda lastniki na prva tri mesta 
uvrščajo: 
225 
Winkler, l, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
Sodo-ekonomska 
kate orija 
Čista kmetija 
Mešana kmetija 
Ostarela kmetija 
Nekmetijska poset 
Če razlagamo ta stališča 
gozdovi, potem lahko za 
tudi naslednje: 
Čista: povprečna 
gozda je 
Rang pomembnosti 
1 2 3 
Les za Drva za kurjavo Gozd predstavlja 
vzdrževanje rezervo 
Drva za kurjavo Les za Gozd predstavlja 
vzdrževanje rezervo 
Drva za kurjavo Gozd predstavlja Les za vzrževanje & 
rezervo Gozd pomemben del 
posesti 
Gozd predstavlja Les za Gozd pomemben del 
rezervo vzdrževanje posesti 
iz vidika pomembnosti in načina gospodarjenja z 
posamezne socio-ekonomske kategorije ugotovimo 
vrednost 
4.67 
treh 
zelo 
najpomembnejših 
pomembno. Iz 
vidikov 
gozda 
pridobivajo tehnični les in les za kurjavo, zato so 
stalno prisotni. 
pomena 
predvsem 
v gozdu 
Mešana: povprečna vrednost treh najpomembnejših vidikov pomena 
gozda je 4.02 - pomembno. Podobno kot čiste kmetije, le da 
na prvo mesto uvrščajo pomen drv za kurjavo in so manj 
ekonomsko odvisni od gozda. 
Ostarela: povprečna vrednost treh najpomembnejših vidikov pomena 
gozda je 4.72 - zelo pomembno. Pomembno je pridobivanje 
lesa za kurjavo, v ospredje pa prihaja pomen gozda kot 
rezerve, zato je tudi poseganje v gozdove, predvsem kar 
zadeva pridobivanje tehničnega lesa bolj občasno. 
Nekmetijska: povprečna vrednost treh najpomembnejših vidikov pomena 
gozda je 2.82 - srednje pomembno. Na prvo mesto uvrscaJO 
pomen gozda kot rezerve, na drugega pridobivanje tehničnega 
lesa in tako kot na ostarelih kmetijah štejejo gozd tudi za 
pomemben del posesti. Kljub temu pa ne smemo spregledati 
dejstva, da je vrednost najvišje izraženega stališča za skoraj 
dva vrednostna razreda nižja kot pri čistih in ostarelih in več 
kot za en vrednostni razred v prime1javi z mešanimi 
kmetijami. 
226 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Velike so razlike tudi v stališčih do dela v gozdu, kar je razumljivo 
predvsem pri tistih, ki so bili do sedaj nelastniki gozdov in pri nekmečkih 
posestnikih (1.26). Nekoliko pa preseneča velika razlika - kar za eno 
vrednostno stopnjo - med mešanimi (2.59) in čistimi kmetijami (3.54). 
Vsi anketirani (izjema so ostarele posesti) so dokaj podobnega mnenja 
glede ugleda - statusa, ki ga prinaša lastnina gozda in menijo, da je malo 
do srednje pomembna. 
Med čistimi in ostarelimi kmetijami nihče ne bi prodal gozda oziroma 
prodajo gozda enotno ocenjujejo kot nepomembno. Tudi lastniki gozdov na 
mešanih kmetijah prodajo gozda štejejo za nepomembno. Še največ 
možnosti, da bi gozd prodali, izražajo nekmetje, kljub temu, da je glede na 
celotno lestvico stališč to najbližje stopnji - malo pomembno. 
Ugotavljali smo tudi razlike v izraženih stališčih, glede na to, ali so pred 
denacionalizacijo že imeli gozd (stari lastniki) oziroma ali so bili do 
denacionalizacije brez gozda (novi lastniki). Pri vseh stališčih so razlike 
statistično značilne. Novi lastniki so v povprečju izrazili za eno stopnjo nižje 
stališče. Razlike so visoko značilno različne pri vseh "gospodarskih" vidikih 
stališč ter pri vidiku dela v gozdu (stopnja tveganja manjša od 1 % ). 
Stališča v zvezi s prodajo gozda se razlikujejo pri tveganju manjšem od 5%. 
Še najmanjše značilne razlike so v videnju gozda kot pomembnega dela 
posesti (stopnja tveganja 10% ). Izjemo predstavlja le stališče glede 
pomembnosti ugleda, ki ga naj bi prinašal gozd kot lastnina. Tu so razlike 
med starimi in novimi lastniki statistično neznačilne. 
Ugotavljali smo tudi razlike med starimi in novimi lastniki znotraj sodo-
ekonomskih kategorij mešana kmetija in nekmetijska posest. Pri mešanih 
kmetijah značilne razlike v stališčih nastopajo le pri drveh za kurjavo in pri 
gozdu kot pomemmbnem delu posesti (stopnja tveganja 10% ). Neznačilne, a 
dokaj velike razlike so še pri stališčih: gozd prinaša ugled, gozd je 
pomembna rezerva in pri pomenu gozda za pridobivanje tehničnega lesa. 
Stališča starih lastnikov so v povprečju višja. 
227 
Winkler, L, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
Pri nekmetijski posesti pa so značilne razlike v izražanju stališč naslednje: 
pri drveh za kurjavo ter pri pridobivanju tehničnega lesa (stopnja tveganja 
5%) in pri gozdu kot pomembnem delu posesti (stopnja tveganja 10% ). 
6.2 Pravice in obveznosti lastnikov gozdov 
Lastnike gozdov smo tudi vprašali, kako so seznanjeni s pravicami m 
obveznostmi, predvsem v povezavi z Zakonom o gozdovih iz leta 1993. Za 
odgovore so imeli 3 možnosti, in sicer: 1- nisem seznanjen, 2- seznanjen 
sem deloma, 3- seznanjen sem v celoti. Vprašanja in rezultati analize 
odgovorov so prikazani v preglednici 6, struktura odgovorov na posamezna 
vprašanja pa v grafikonu l. 
Preglednica 6: Seznanjenost lastnikov s pravicami in obveznostmi pri 
gospodarjenju z gozdom 
Table 6: The owners' knowledge of rights and duties related to forest management 
Številka Značilnost razlike med 
Ali ste seznanjeni s tem: vpra- socioeko- starimi in novimi 
šanja Rang nomskimi lastniki 
Question kategorijami 
number Differences between: 
Are you aware with of the fol/owing: Rank socio-economic former 
categories and new 
owners 
Da imate pravico sodelovati v postopku 
sprejemanja GG načrta? 
That you are entitled to participate in 1 v •• •• 
the procedure of adopting a forest 
management plan? 
Da imate pravico sodelovati pri 
pripravi gozdnogojitvenih načrtov? 
That you are entitled to participate in 2 IV •• ** 
the preparation of a s11vicultural olan? 
228 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Da imate pravico do odškodnine ali 
davčne olajšave kadar je uživanje 
lastnine omejeno, če je gozd razglašen 
za varovalnega ali za gozd s posebnim 
namenom? 
That you are entitled to the an 
indemnity or tax relief if a restriction 
was placed on your property, for 
example, your forest was dec/ared a 
protection area or a forest with a 
special function 
Da mora država ali lokalna skupnost 
vaš gozd, ki ga razglasi za varovalnega 
ali gozd s posebnim namenom, na vašo 
zahtevo odkupiti?" 
That the govemment or Joail council 
must purchase your forest provided it 
was declared a protection area or a 
forest with a special function if you 
Jodee such a claim? 
Da bo Zavod za gozdove po 
predhodnem posvetovanju z vami izdal 
odločbo v upravnem postopku o 
potrebnih gojitvenih in varstvenih delih 
ter o količini in strukturi dreves za 
največji možni posek? 
That, having discussed the matter with 
you, the Slovenian Forest Service will 
issue a decree on required silvicultural 
and preservation tasks, prescribing the 
limit on the quantity and structure of 
trees for le/Jing? 
Da je posek na golo kot način 
gospodarjenja z gozdovi prepovedan? 
That c/ear cutting as a forest 
manaeement measure is not allowed? 
Da je za gozd treba vsako leto, ne 
glede na sečnjo, plačevati davek? 
That a tax on the forest is to be paid 
annually reeardless of felline? 
3 VI 
4 VIII 
5 III o o 
6 • 
7 II 
229 
Winkler, L, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
Da bo potrebno, ne glede na sečnjo, 
plačevati letno pristojbino za 
vzdrževanje gozdnih cest? 8 VII 
Jhat an annua/ fee far the 
maintenance of forest roads will have 
to be paid, regard!ess of fel/ing? 
•• 
• 
o 
,.,. 
,. 
o 
Razlike značilne na stopnji tveganja 1 % . 
Razlike značilne na stopnji tveganja 5% . 
Razlike značilne na stopnji tveganja 10%. 
Razlike niso značilne. 
The differences are significant at sig11ifica11ce leve/ 1 %. 
The differences are significant at significance leve/ 5%. 
Jhe differences are sig11ifica11t at significance leve/ 10%. 
Jhe differences are insignificant. 
Grafikon 1: Struktura odgovorov iz preglednice 6 
Jhe structure of the answers from Table 6 Graph 1: 
Zaporedna številka vprašanja / Question number 
6 
7 
5 
2 
3 
8 
4 
o 20 40 60 80 100 120 
Število odgovorov / Tota! answers 
--- ---
19 
19 
140 160 180 
Lastniki so najbolje seznanjeni s prepovedjo sečnje na golo (6), saj je ta že 
dolgo uzakonjena in ni novost v Zakonu o gozdovih iz leta 1993. Razlike v 
poznavanju prepovedi golosečnje so značilne med starimi in novimi lastniki, 
čeprav jo tudi slednji dokaj dobro poznajo. Tudi to, da je treba od gozda 
plačevati davek (7) jim ni tuje. Davke so lastniki gozdov plačevali že prej, 
vendar le, kadar so pridobivali les in ne vsako leto kot je predvideno v 
novem zakonu. Med različnimi kategorijami lastnikov so visoko značilne 
razlike v poznavanju odločb, ki jih izdaja Zavod za gozdove (5). Predvsem 
230 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
nekmetje in novi lastniki gozdov so najmanj seznanjeni s tem. Tem je tudi 
pravica do sodelovanja pri izdelovanju gozdnogojitvenih načrtov (2) in pri 
sprejemanju gozdnogospodarskih načrtov (1) manj znana. Poudariti pa 
moramo, da so s tem precej bolje seznanjeni stari lastniki nekmetje kot pa 
novi lastniki nekmetje. 
Ne glede na sodo-ekonomsko kategorijo in ne glede, ali so lastniki stari ali 
novi pa so slabo seznanjeni s pravicami, ki se nanašajo na odškodnine in 
davčne olajšave (3) ter možnosti odkupa s strani države oz. lokalne 
skupnosti v primeru, da imajo varovalni gozd (4). Zelo slabo poznajo tudi 
obveznost plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest (8). 
6.3 Gospodarjenje z gozdom in opravljanje dela v gozdu 
Lastniki nameravajo z denacionaliziranim gozdom v večini primerov 
gospodariti sami v sodelovanju z jedrom družinskih članov (60.6% 
vprašanih). Nadaljnjih 11.5% namerava v gospodarjenje vključiti še širšo 
družino. Skrbnika oziroma upravitelja gozda namerava najeti 13.1 % 
anketiranih lastnikov gozdov. Gozd namerava prodati 7.6% lastnikov. 
Preostanek lastnikov ne namerava v gozdu početi ničesar ali pa se niso 
odločili za nobenega od naštetih odgovorov. Nihče pa ne namerava gozda 
dati v zakup. Seveda so razlike v načinu gospodarjenja med sodo-
ekonomskimi kategorijami zelo velike. Na čistih kmetijah nameravajo 
gospodariti le sami z ožjim jedrom družine, nekmetje pa le v tretjini 
primerov. Ko smo analizirali strukturo odgovorov ločeno za stare in nove 
lastnike, smo ugotovili pri starih visoko značilne razlike (stopnja tveganja 
0.1 % ) v odgovorih, pri novih lastnikih pa ni značilnih razlik, ne glede na 
to kateri sodo-ekonomski kategoriji pripadajo. Strukturo odgovorov po 
sodo-ekonomskih kategorijah pa prikazujemo v preglednici 7. 
Ne glede na to, da je več kot 60% anketiranih odgovorilo, da bodo sami 
gospodarili v gozdovih, jih bo precej manj tudi opravljalo dela v gozdovih. 
Kar tretjina teh ne bo sama opravljala sečnje in spravila lesa. Približno 
šestina pa ne namerava samih opravljati varstvenih in gojitvenih del. 
Lastniki bodo iskali različne izvajalce za dela v gozdu in si pomagali tudi z 
medsosedsko pomočjo. Struktura tistih, ki bodo predvidoma delali v 
231 
Winkler, L, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
gozdovih, je prikazana v preglednici 8. Prikazani so le povprečni rezultati, 
vedeti pa moramo, da so razlike med posameznimi kategorijami lastnikov 
precej velike. Razlike so značilno različne med vsemi kategorijami in vsemi 
lastniki skupaj ter tudi med starimi lastniki. Neznačilne pa so razlike med 
starimi in novimi lastniki v kategoriji nekmetje in tudi med novimi lastniki 
ne glede na sodo-ekonomsko kategorijo. 
Preglednica 7: Oblike gospodarjenja z denacionaliziranim gozdom (struktura 
odgovorov v % ) 
Table 7: Forms of management of denationalised forests (answers in 
%) 
Sodo-ekonomske kategorije posesti Čiste Mešane Ostarele Nekmečka pos. 
kmetije kmetije kmetije n=91 
Vsi lastniki n=35 n=51 n=6 27/64 
Stari/Novi 35/0 45/6 4/2 
-------------------- Full-time Part-time Senior Non-fann 
Socio-economic categories fann fann farm property 
Ali owners n=35 n=51 n=6 n=91 
Former/New owners 35/0 45/6 4/2 27/64 
Gospodaril bo sam oz. s pomočjo jedra 
družine 100.0 82.4 33.3 35.1 
Forests will be managed by the owner, 82/83 25/50 41/32 
assisted by nuclear famI1y 
Gospodaril bo s pomočjo širše družine 
Forests will be managed with the o.o 7.8 33.3 16.5 
aid of extended familv 9/0 50/0 23/14 
Za gospodarjenje bo najel skrbnika 
(upravitelja) o.o 2.0 o.o 25.3 
A bailiff (manager) will be hired to 0/17 23/28 
manaee the forest 
Gozd bo dal v zakup o.o O.O o.o o.o 
Forest will be Jeased 
Gozd bo prodal o.o 3.9 O.O 13.2 
Forest will be sold 4/0 15/12 
Z gozdom ne namerava početi ničesar 3.9 
No p/ans far the forest o.o 4/0 o.o 
Druge oblike gospodarjenja 33.4 9.9 
Other fonns of management 25/50 0/14 
Skupaj % 
Tota/ in % 100 100 100 100 
232 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Op.: Z manjšimi črkami je označeno razmerje v številu starih in novih lastnikov; 27/64 pri 
nekmečki posesti pomeni 27 starih in 64 novih od skupno 93 anketiranih. V enakem 
smislu so zapisani tudi deleži v tabeli - večje številke veljajo za vse skupaj, manjše po 
ločeno za stare in nove lastnike. 
Note: The relationship between the number of former and new owners is given in pearl. 
Far example, 27/64 far a non-farm property means 27 former and 64 new owners of 
the 91 surveyed owners in tata/. The same applies to percentages - figures given in 
brevier apply to alf owners together, while figures in pearl apply to former and new 
owners separately. 
Preglednica 8: Izvajalci posameznih del v gozdovih (deleži v %) 
Table 8: Execution of forest tasks (answers in %) 
Vrsta dela Sečnja Spravilo Gojitvena Varstvena Gradnja Prevoz 
Izvajalec del dela dela vlak lesa 
Type of wod Felling Skidding Silvicultura/ Preserva- Construc- Transpor1 
tasks tion tion of of wood 
Forest work wil/ tasks skidding 
be carried out: tracks 
Sam z družino 
By the owner and family 38.7 41.5 51.9 47.5 8.2 6.0 
members 
Medsosedska pomoč 
With the assistance of 20.8 18.0 13.1 15.3 4.9 2.7 
neiehbours 
Izvajalsko gozdarsko podj. 
Bv a forest enterorise 6.6 6.6 7.1 7.1 10.9 13.1 
Obrtniki 
Bv artisans 4.9 5.5 0.5 1.0 21.3 54.1 
Zadruga 
Bv a co-overative o.o 0.5 0.5 1.1 0.5 4.4 
Preko drugačnih oblik 
Other ways 4.4 3.3 2.2 1.6 2.7 6.0 
Nič ne bo delal 
By nobody 10.4 10.4 10.4 10.9 37.3 13.1 
Delo bo izvajal 
( organiziral) skrbnik 
(upravitelj) 10.4 10.4 10.4 10.4 10.4 9.8 
By a bailiff (manager) 
who wil/ oreanise work 
Ni odgovora 
No answer 3.8 3.8 3.8 3.8 3.8 3.8 
Značilnost Vsi lastniki 
razlik Stari lastniki 
glede na Novi lastniki 
soc-ek. kat. 
Signif. All owners 
differences Former 
owner.s 
between New owners 
soc.-ec. cat. 
233 
Winkler, I, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
o o o o o • 
• o o • •• o 
--- --- --- --- --- ---
o o o o o • 
• o o • •• o 
--- --- --- --- --- ---
Razlike med izvajalci pri različnih vrstah del so značilno različne med vsemi 
lastniki skupaj m tudi če primerjamo . samo stare lastnike. Pri novih 
lastnikih pa so razlike neznačilne. Tudi ko smo primerjali stare in nove 
lastnike v sodo-ekonomski kategoriji nekmečke posesti so razlike neznačilne. 
Lastniki se iz različnih vzrokov odločajo, da dela v gozdovih ne bodo 
opravljali sami. Za enaka dela kot so v gornji preglednici, so pri vsakem 
navedli glavni vzrok. Struktura odgovorov je v preglednici 9. 
Anketirani so se dokaj raznovrstno odločali pri navajanju vzrokov za 
neopravljanje dela v gozdu. Predvsem pri sečnji, spravilu, varstvenih in 
gojitvenih delih je struktura vzrokov dokaj podobna in precej enakomerno 
zastopana po vseh glavnih vzrokih. Pri prevozu in gradnji vlak pa so 
največkrat izjavili, da nimajo ekonomskega interesa pri tem delu in tudi da 
za to nimajo opreme. Tudi tu so razlike med sodo-ekonomskimi 
kategorijami značilno različne, če primerjamo vse lastnike ali pa samo stare. 
Razlike pa so neznačilne med novimi lastniki. Za razliko od primerjav v 
preglednici 6 in 7 pa so v primeru navajanja vzrokov za neopravljanje dela 
v gozdu, značilne razlike med nekmeti (stari - novi lastniki). 
234 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Preglednica 9: Glavni vzroki, zaradi katerih lastniki v gozdovih ne bodo 
delali sami ( deleži v % ) 
Table 9: The mair1 reasons why oMJers will not work in their forests (answers in %) 
Vrsta dela Gojitvena Varstvena 
Glavni vzroki Sečnja Spravilo dela dela Gradnja vlak Prevoz lesa 
Type of worl,: Felling SJ,:idding Silvicultu- Preserva- Construc- Transport 
ral tasks tion tasks tion of of wood 
skidding 
Main reasons: tracks 
Ne zna 
Lack of knowled!!e 20.9 18.6 22.2 24.1 5.1 5.0 
Nima časa 
Lack of time 17.6 10.5 20.8 21.5 3.9 4.4 
Nima opreme 
Lack of equipment 17.6 26.7 11.1 10.l 23.7 34.6 
Nima ekonomskega 
interesa 17.6 17.5 16.7 17.7 57.1 46.0 
No economic interest 
Ni sposoben za delo v 
gozdu 26.3 26.7 29.2 26.6 10.2 10.0 
Unable to do forest 
work 
Skupaj % 
Tota/ % 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 
Število odgovorov 
Number of answers 91 86 72 79 156 159 
Delež od vseh 
anketiranih 49.7 46.7 39.3 43.2 85.2 86.9 
Percentage of all oMJers 
surveyed 
Tudi oblike prodaje lesa bodo pestre (preglednica 10). Polovica anketiranih 
ni vnaprej odločena komu bo prodala les, zato bodo iskali najboljšega 
kupca. Približno v enakem deležu vprašani prisegajo na zadruge(13%) in 
gozdarska izvajalska podjetja (15% ). Nekaj manj kot petina (17%) 
anketiranih pa lesa ne namerava prodajati. 
235 
Winkler, L, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
Preglednica 1 O: Oblike prodaje lesa 
Table 10: Forms of wood sale 
Deleži Značilnost razlik med: 
Oblike prodaje odgovorov v socioekonomski- novimi in starimi 
% mi kategorijami lastniki 
Differences between: 
Fonns of wood sale Percentages socio-economic new and former 
of answers cate,E?ories owners 
Sam bo poiskal kupca 
Will find the buyer themse/ves 49.4 • •• 
Preko zadruge 
Throu,E?h a co-operative 13.l o • 
Preko gozdarskega izvajalskega podjetja 
Through a forest enterprise 14.9 --- ---
Preko drugih posrednikov (lesnih 
trgovcev) 5.9 --- ---
Through other middlemen (traders in 
wood) 
Ne bo prodajal lesa 
Will not sell wood 16.7 o o 
6.4 Oprema in varnost pri delu v gozdu 
O varnosti pri delu lahko govorimo šele, ko smo za neko delo 
usposobljeni. Naši lastniki pa so usposobljeni zelo slabo, zato bi bilo bolje 
govoriti o nevarnosti pri delu. O tem precej povedo tudi odgovori o tem, 
kje so se naučili opravljanja gozdnih del (preglednica 11 ). Opozoriti je 
potrebno, da so v tabeli deleži računani v vsaki celici glede na n=število 
anketiranih v sodo-ekonomski kategoriji. Vsakdo je imel možnost pritrdilno 
odgovarjati na več možnih odgovorov, zato vsote niti v vrsticah niti v 
kolonah niso 100% 
236 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Preglednica 11: Učenje opravljanja gozdnih del (deleži v % - n = 183) 
Table 11: Acquisition of skills needed for forest work (answers in %) 
Sodo-ekonomske kategorije čiste kmetije Mešane Ostarele Nekmečka Povprečje 
posesti n=35 kmetije kmetije posest vseh 
Opravljaja gozdnih del se je n=51 n=6 n=91 anketiranih 
naučil: 
Socio-economic categories Full-time Part-time Senior Non-farm Average of 
farm farm farm property ali oMJers 
Acquisition of skills needed for surveyed 
forest work: n=35 n=51 n=6 n=91 n=183 
Sam 
Se/f-taught 43 41 33 14 28 
Od staršev oz. sorodnikov 
From parents or re/atives 69 65 33 26 45 
Na tečaju-jih 
In course / courses 11 6 o 1 4 
V šoli (kmetijska, gozdarska) 
At schoo/ (aQiculture, forestry) 6 10 o 3 5 
Pri sosedih 
From neighbours 9 25 33 4 12 
Od gozdarjev 
From foresters 34 35 17 10 22 
Nekvalificiran 
Unqua/ified o 8 33 57 32 
Tretjina anketiranih se ne čuti usposobljene delati v gozdu, od tega je 
največ nekmetov 57%. Neusposobljenih za delo v gozdu je 14% starih 
lastnikov in 42% novih. Največ se jih naučilo delati od staršev in 
sorodnikov. Naslednja pomembna oblika učenja je samouk (28% ). Dobra 
petina je izjavila, da so se naučili delati tudi od gozdarjev. Po teh 
rezultatih sodeč lahko sklepamo, da so za delo v gozdu najbolje 
usposobljeni na čistih in mešanih kmetijah. Zelo malo pa se jih je 
usposobilo tečajjih. 
Dodatno bi se želela usposabljati za delo v gozdu natanko tretjina vseh 
anketiranih. Od tega je 57% čistih kmetov, 37% mešanih, 66% ostarelih in 
21 % nekmetov. Med starimi lastniki to predstavlja 43% in med novimi 
19% takšnih, ki bi se želeli dodatno usposabljati za delo v gozdu. Katera 
področja iz gozdarstva so najbolj zanimiva in za katero kategorijo lastnikov 
237 
Winkler, I., Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
je prikazano v preglednici 12. Pri izračunavanju deležev smo upoštevali 
samo tiste (n=62), ki so izjavili, da bi se želeli dodatno usposabljati za 
delo v gozdu. 
Več kot polovica ukaželjnih lastnikov gozdov najbolj pogreša znanja iz 
gojenja in varstva gozdov. Dobro tretjino jih zanima kaj več o vrednotenju 
in prodaji lesa, četrtino pa sečnja. Petino lastnikov, ki želi več vedeti, 
zanima tudi krojenje sortimentov ter vrednotenje oz. stroški gospodarjenja z 
gozdom. Zahteve po izobraževanju v različnih kategorijah lastnikov niso 
značilno različne, razen pri krojenju in pri željah pod "drugo" na stopnji 
tveganja 10%. 
Kako so anketirani lastniki opremljeni za delo v gozdu z osnovnimi stroji 
in varstveno opremo, prikazuje preglednica 13. 
238 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Preglednica 12: Zanimanje za različna področja usposabljanja ( deleži v %, 
n=62) 
Table 12: Forest tasks and the need for further training (answers in %, n=62) 
Sodo-ekonomske kategorije Čiste Mešane Ostarele Nekmečka Povprečje vseh, 
posesti kmetije kmetije kmetije posest ki se žele 
usposabljati 
Področje usposabliania: n=20 n=l9 n=4 n=21 
Socio-economic categories Full-time Part-time Senior Non-farm A verage of ali 
farm farm farm property owners 
Forest tasks of interest for i11terested in 
further trai11i11e: n=lB n=19 n=4 11=21 further train. 
Sečnja 
Fellini! 20 42 o 21 26 
Krojenje in standardi za 
sortimente 10 37 o 11 18 
Bucking and forests 
assortment standards 
Prevoz in nakladanje lesa 
Transport and Joading of o 11 o 5 5 
wood 
Spravilo s traktorji 
Skiddine with tractors 5 21 o 11 11 
Spravilo z žičnicami 
Cable vardine 10 10 o 5 8 
Gojenje gozdov (sajenje, 
nega) 45 52 50 74 58 
Silviculture (plantinJ!, te11ding) 
Vrednotenje oz. stroški 
gospodarjenja z gozdom 
Valuation, or analysis of cost 10 21 o 32 19 
involved in forest 
manaeement 
Vrednotenje in prodaja lesa 
Valuation and wood sale 25 47 25 36 35 
Varstvo gozdov 
Forest preservatio11 45 63 50 68 58 
Drugo 
Other forest tasks 60 32 75 26 42 
239 
Winkler, I, Medved, M: Spreminjanje last111i1ske strukture ... 
Preglednica 13: Stroji in varstvena oprema za delo v gozdu ( deleži lastnikov, 
ki imajo posamezno opremo oz. stroj) 
Table 13: Bask: harvesting and protective equipment far forest work (percentages of 
owners of individual pieces of equipment) 
Socio-ekonomske kategorije posesti Čiste Mešane Ostarele Nekmečka 
Stroji in varstvena oprema kmetije kmetije kmetije posest 
n=35 n=Sl n=6 n=91 
Socio-economic catef!ories Fu/J-time Part-time Senior Non-farm 
Harvesting and protective farm farm farm property 
equioment n=35 n=51 n=6 n=91 
Motorna žaga 
Chain saw 100 92 83 38 
Traktor 
Tractor 100 82 83 5 
Vitel 
Winch 96 63 67 3 
Prikolica za prevoz lesa 
Trailer far transoort of wood 60 39 17 3 
čelada 
Helmet 45 29 17 8 
Zaščitna obutev 
Protective footwear 49 47 17 13 
Zaščitna obleka 
Protective c/othinl! 34 27 o 4 
Razlika v opremljenosti je visoko značilno različna. Po pričakovanju jo 
imajo največ čiste kmetije. Z zelo veliko opreme pa razpolagajo tudi 
mešane in ostarele kmetije. Precej slabše pa je stanje pri opremi za varstvo 
pri delu. 
7 POVZETEK 
Na območju Republike Slovenije so že doslej prevladovali (63%) zasebni 
gozdovi, ki pa so bili močno razdrobljeni. Povprečna gozdna posest je 
znašala le okoli 2,7 ha. Velika večina lastnikov je imela gozdno posest 
manjšo od 5 ha. Drobljenje zasebne gozdne posesti je v Sloveniji proces, ki 
teče že celo stoletje. Na zmanjšanje zasebne gozdne posesti so najbolj 
vplivali dedovanje (36% ), agrarna reforma po II. svetovni vojni (30%) in 
krčitve gozdov zaradi gradnje infrastrukturnih objektov (21 % ). Na podlagi 
240 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
zakona o denacionalizaciji, ki je bil sprejet oktobra 1991, bo prejšnjim 
lastnikom vrnjeno okoli 180.000 ha gozdov. Zato je pomembno vprašanje, 
kako bo to vplivalo na posestno in lastniško strukturo ter posledice 
denacionalizacije na gospodarjenje z gozdovi. Do konca leta 1993 je bilo 
prejšnjim lastnikom vrnjeno 41.000 ha gozdov, kar kaže, da je proces 
denacionalizacije razmeroma počasen. 
Ta proces spremljamo z občasnimi anketami med novimi lastniki gozdov. V 
začetku leta 1994 smo na treh območjih Slovenije analizirali 132 odločb o 
denacionalizaciji, ki se nanašajo na 4075 ha gozdov (10% površine vrnjene 
do konca leta 1993). Anketirali smo 183 lastnikov (dedičev) 
denacionaliziranih gozdov. V analiziranih· primerih je denacionalizacijski 
postopek trajal povprečno 7 mesecev. 
Skoraj v celoti je bila doslej (do konca leta 1993) denacionalizirana gozdna 
posest vrnjena v naravi, le za 14 ha so denacionalizacijski upravičenci 
zahtevali denarno nadomestilo. V naši anketi pa je 5% upravičencev dejalo, 
da bi bilo pripravljeno namesto gozda v naravi vzeti tudi ustrezno 
obveznico, če bi zanjo jamčila država. 
Gozdovi se vračajo nekdanjim lastnikom, ki pa mnogokrat niso več živi, 
zato pravico do vrnjene posesti uveljavljajo njihovi dediči. Raziskava je 
pokazala, da je bila doslej povprečna vrnjena posest 30 ha, dejansko pa jo 
bodo dedovali povprečno po trije dediči. Med denacionalizacijskimi 
upravičenci oziroma njihovimi dediči smo anketirali 50% nekmetov, 28% 
mešanih gospodinjstev, 19% čistih kmetov in 3% ostarelih kmetij. V 
socialno ekonomskem smislu z denacionalizacijo tako ne bomo okrepili 
kmečke posesti. Nasprotno, še bolj se bo povečal delež nekmečkih lastnikov 
gozdov, ki jih je že doslej bilo okoli 40% in so imeli v lasti 22% površine 
zasebne gozdne posesti. 
Vrnjeni gozdovi pomenijo za 60% lastnikov povečanje dosedanje gozdne 
posesti, 40% upravičencev pa doslej ni imelo gozdov. Kadar dobijo gozd 
vrnjen dediči razlaščenca, bo treba gozd razdeliti. V času denacionalizacije 
je 60 % dedičev izjavilo, da so že dogovorjeni, kako bodo delili oziroma 
uživali vrnjeni gozd. Večina (52%) jih želi, da se vrnjeni gozd fizično 
razdeli med dediče, 15% jih želi gospodariti skupno, 27% pa jih meni, da 
241 
Winkler, l, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
naj gozd prevzame eden izmed dedičev, preostale pa izplača (večina se 
zavzema za izplačilo v 2-3 letih). Dediščini gozda se želi odpovedati 6% 
dedičev. 
Pri anketiranju smo lastnike vprašali, kakšen imajo odnos do nekaterih 
gozdnogospodarskih vidikov gozdne posesti. Analiza nekaterih vidikov kaže, 
da je gozd najpomembnejši za ostarele (povprečna vrednost stališč - 4,53) 
in čiste kmetije ( 4,46) . Pri mešanih kmetijah je povprečna vrednost teh 
stališč za okrog 15% nižja (3,84), medtem ko je pri nekmetih nižja za 42% 
(2,67). 
Med ljudmi na splošno velja prepričanje, da je gozd pomembna kmetova 
rezerva. Toda iz raziskave lahko sklepamo, da sta za čiste kmetije poleg 
tega še dva bolj pomembna, povsem proizvodna vidika in sicer pridobivanje 
tehničnega lesa za prodajo in vzdrževanje ter pridobivanje drv za ogrevanje. 
To pomeni, da je predvsem za čiste kmete še bolj kot gozd-rezerva 
pomembno gozd-lesni sortimenti, kar pomeni tudi permanentno pridobivanje 
dohodka iz gozda in ne samo ob izrednih prilikah. Nasprotno pa nekmetje 
uvrščajo na prvo mesto po pomembnosti ravno gozd kot rezervo. Takšen 
odnos do gozda ima pomembne posledice tudi na gospodarjenje z gozdom. 
Čisti kmetje so bolj finančno odvisni od gozda, zato morajo iz gozda stalno 
pridobivati les in del dohodka kmetije, ne glede na razmere na trgu z 
lesom. Nekmetje so veliko manj odvisni od stalnih virov dohodka iz gozda, 
zato se praviloma lažje prilagajajo tržnim razmeram. Na mešanih in 
ostarelih kmetijah so najvišje ocenili vidik pridobivanja lesa za kurjavo. Na 
ostarelih kmetijah in nekmetje na tretje mesto uvrščajo gozd kot pomemben 
del posesti, kar si lahko razlagamo tudi kot nekakšen statusni pomen. Gozd 
kot delovno okolje je najpomembnejši za čiste kmete. 
Stališča tistih, ki pred denacionalizacijo niso imeli gozda, so v povprečju 
nekoliko nižja, vendar značilno različna le pri stališčih o pridobivanju drv in 
tehničnega lesa. Prodajo gozda po ugodnih pogojih so najviše ocenili 
nekmetje (1.73), za čiste kmetije pa je prodaja gozda povsem nepomembna 
in nihče ne namerava prodajati gozda. 
Pravice in obveznosti lastnikov pri gospodarjenju z gozdovi so se precej 
spremenile po sprejetju Zakona o gozdovih v juniju 1993, zato nas je 
242 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
zanimalo, kako so z njimi seznanjeni. Zelo dobro poznajo prepoved secnJe 
na golo in obveznost plačevanja davkov od gozdne posesti. Predvsem novi 
lastniki in nekmetje slabo poznajo možnost sodelovanja pri izdelovanju 
gozdnogojitvenih načrtov in pri sprejemanju gozdnogospodarskih načrtov. Vsi 
lastniki precej slabo poznajo pravice povezane z odkupom varovalnih 
gozdov, odškodnin in davčnih olajšav ter obveznosti plačila pristojbine za 
vzdrževanje gozdnih cest. 
Lastnike smo tudi vprašali, kdo bo opravljal različna dela v njihovih 
gozdovih in kako so za ta dela opremljeni in usposobljeni. Pri tem so 
razlike med socio-ekonoskimi kategorijami ter med starimi in novimi lastniki 
zelo velike. Na čistih kmetijah nameravajo tudi v bodoče sami gospodariti z 
gozdom, v veliki meri tudi na mešanih kmetijah. Nekmetje bodo le v 
polovici primerov s pomočjo ožje in širše družine gospodarili z gozdom. 
Četrtina jih namerava najeti skrbnika oz. upravitelja. 
Samo tretjina vseh anketiranih lastnikov bi se želela dodatno usposabljati za 
gospodarjenje z gozdom. Največ zanimanja kažejo za področje gojenja m 
varstva gozdov. Zanima pa jih tudi usposabljanje s področja vrednotenja in 
prodaje lesa ter veščin pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov. 
SUMMARY 
Until now, private small-scale forests (63%) have already characterized 
Slovenia. The average forest property has been merely 2.7 ha, and the 
majority of owners have had a forest property of less than 5 ha. 
Fragmentation of private forest property is a process which commenced 
early in this century and has gone on ever since. The decrease in property 
size was mainly due to inheritance (36% ), the agrarian reform after World 
War II (30% ), and to deforestation on account of infrastructure projects 
(21 % ). Under the Denationalisation Act, which was adopted in October 
1991, approximately 180,000 ha of forest will be returned to former owners. 
Thus a question appearsas to how denationalisation will affect property and 
ownership structure, and forest management. By the end of 1993, 41,000 
ha of forest were returned to their former owners. The figure is indicative 
of the fact that this is a relatively slow process. 
243 
Winkler, L, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
The process of denationalisation is studied with surveys, which are carried 
out among new forest owners from tirne to tirne. At the beginning of 
1994, 132 rulings from three different regions of Slovenia, concerning 4,075 
ha of forests, were analysed (10% of the area was returned by the end of 
1993), and 183 claimants or their heirs of denationalised forests were 
comprised by a survey. On theaverage, denationalisation proceedings took 
seven months. 
Ali denationalised forest property was returned in kind (by the cadastral 
year 1993). The payment of an indemnity was demanded by claimants for 
mere 14 hectares. Of the persons surveyed, 5% of the claimants would 
have been ready to accept debentures in.stead of the payment in kind, if 
these had been guaranteed by the government. 
Forests are being returned to their former owners, but if they are 
deceased, their heirs are entitled to claim the return of property. The 
results of this study show that the average forest property returned so far 
to claimants was 30 hectares. But the property was inherited by 3 heirs 
on the average. Of the rightful claimants, or their heirs, surveyed for the 
purpose of this study, 50% were non-farm owners, 28% part-time farmers, 
19% full-time farmers, and 3% senior farmers. In socio-economic terms 
then denationalisation will not help to revitalise agrarian property. On the 
contrary, it will lead to a higher percentage of non-farmers as forest 
owners, who have represented 40% of ali owners so far with 22% of ali 
the private forest property. 
For 60% of the owners, the return of a forest property means an increase 
in their property, whilst 40% of the claimants have not had a forest 
property so far. If a forest is to be returned to severa! heirs, the 
property needs to be divided among them. Approximately 50% have 
already agreed on how the property would be shared out. Most of them 
(52%) are of the opinion that the returned forest would be divided 
physically among the heirs, 15% want to manage the estate jointly, and 
27% share the opinion that one of the heirs would become the sole 
owner, who would buy out the other heirs, say, in 2-3 years. Six percent 
of the heirs intend to renounce the inheritance. 
244 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
The owners surveyed were asked about their views on some aspects of 
the management of a forest property. According to the analysis of their 
answers, forest property is of most importance for senior farms ( average 
value of opinion - 4.53) and full-time farms (4.46). For part-time farms the 
average value opinions is lower by about 15% (3.84) and for non-farm 
property it is lower by no less than 42% (2.67). 
Contrary to a popular belief, a forest is not necessarily regarded as an 
important reserve by a farmer. The results of the survey show that for 
full-time farms there are two more important aspects, the production of 
technical wood for sale and maintenance, and the production of wood for 
heating. This means that the production of wood assortment is of more 
importance to full-time farmers than the forest as a financial reserve, which 
means that a forest is a permanent and not an occasional source of 
income. On the other hand, forest is primarily regarded as financial reserve 
by non-farmers. Such attitude towards the forest will certainly have impact 
on the management of forests. Full-time farms are financially more 
dependent on the forest, therefore they need to produce wood from the 
forest on a permanent basis as it represents part of the income of the 
farm, regardless of the conditions on the timber market. A non-farm 
property is less dependent on the income from the forest, and so it can 
as a rule adapt more easily to conditions on the market. Part-time and 
senior farms consider of production of wood for heating as the most 
important. For senior farms and non-farm properties, forest as an 
important part of estate ranks third, which may be attributed to the fact 
that a forest is considered as a status symbol. Forest as a working 
environment is of most importance to full-time farmers. 
The opinions' valuesof new owners, who had no forest property prior to 
denationalisation, are slightly lower on the average, though they differ 
significantly only as regards the production of wood for heating and of 
technical wood. Of ali the owners surveyed, non-farmers gave most points 
to the sale of a forest under favourable conditions (1.73), while full-time 
farmers regarded the sale as totally unimportant, and none of them would 
seli the forest. 
245 
Winkler, I, Medved, M: Spreminjanje lastninske strukture ... 
The Forest Act, adopted in June 1993, introduced a number of changes in 
the rights and duties of owners regarding the management of a forest. 
Therefore forest owners were asked questions about them. The results of 
the survey show that they are well aware of the ban on clear cutting 
and of the payment of taxes. But particularly new owners and non-farm 
owners are poorly informed about the possibility for their co-operation in 
the preparation of a silvicultural plan and in the procedure of adopting a 
forest management plan. Ali the owners know very little about their rights 
related to the sale of a protected forest, an indemnity or a tax relief, and 
about the payment of an annual fee for the maintenance of forest roads. 
Forest owners were also asked about forest work, as to who would carry it 
out and if they were equipped and qualified for it. Essential differences 
were found between socio-economic categories and between former and 
new owners. Full-time farmers and most part-time farmers intended to 
manage the forest themselves in the future as well. Only half of non-
farmers would manage the forest themselves, assisted by the nuclear and 
extended family. A quarter of them are going to hire a manager. 
As few as one-third of the owners surveyed considered further training as 
necessary. They are interested primarily in tasks related to silviculture and 
nature protection. Valuation and wood sale and skills required for the 
production of forest timber assortment are the fields of work that are also 
interesting for them. 
VIRI 
MEDVED, M., 1991. Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo (The 
participating of forest owners in forest production ). Magistrska naloga, 
Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 179 s. 
TOŠ, N., 1988. Metode družboslovnega raziskovanja. Državna založba Slovenije, 
Ljubljana, 215 s. 
VERDNIK, M., 1994. Gospodarjenje z denacionaliziranimi gozdovi v 
gozdnogospodarski enoti Lovrenc na Pohorju. Diplomska naloga, Biotehniška 
fakulteta Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 40 s. 
WINKLER, I., GAŠPERŠIČ, F., 1987. Zasebni gozdovi v Sloveniji - stanje in 
novejša gibanja (Privat forests in Slovenia - situation and newly trends). 
246 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Strokovna in znanstvena dela, Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo, 
Ljubljana, 94, 116 s. 
WINKLER, I., 1989. Nastanek in razvoj kmečke gozdne posesti v Sloveniji (The 
ongmes and development of agricultural forest holdings in Slovenia). Ljubljana, 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 33, s.153-84. 
WINKLER, I.,1992. Denacionalizacija gozdov. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 50, 2, s. 
95-101. 
WINKLER, l., Why not simply denationalise the forests. Slovenian Business 
Rcport, Ljubljana, 1, 5, s. 36-38. 
--1994, Šesto poročilo o uresničevanju zakona o denacionalizaciji. Poročevalec 
Državnega zbora Republike Slovenije, Ljubljana, 20, 11, s. 85-120. 
Zakon o denacionalizaciji. Ur. l. RS, št.27-1094/91 
Zakon o gozdovih. Ur. l. RS, št. 30-1299/93