Leto LXX Stev. 158 a V Ljubljani, v nedeljo, 12. julija I942-XX pos<"' Prczzo _ ccna L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rat. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo meato. Izključna poohlaščenka za oglaševanje italijanskega in lujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. Izhaja viak dao z|utra| razea p onedeljka lo dneva po praznika. S Uredolltvo Id apravai Kopllarleva 6, L|obl|ana. H Redazione, Amminlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiaua. | Telefon 4001—<005. Abbonamentl: Me«a 18 Lite; Estero, meta 20 Lire, bdiziuue domenlca. anno 34 Lir«, hatero 50 Lire. C, C fj Lubiaoa 10 650 per gU abbo-namenti: 10.349 per 1* tnserzloni. Filial«! Noro meato. Coneejsionarla esclmlv« per la pulibliellž dl provemenra Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana. II BoIIettino No 774 Violenti combattimenti nella zona di El Afamein Lavversario costretto ad un notevole ripiegamento — 45 velivoli inglesi distrutti II Quartler generale delle forzo armale co-munica: Violenti cnmhalllmenli si sono riaccesi nella zona di A In ni ei n. (orli attarchi nemiri sono siali ncllameiile infranli al centro della strelta e arro-slali nella parle setlenlrioiiulo dovo la lotta č stata parlicolarmente accanita. Nel settore ineridionale le truppe delPasse, con allacco di sorpresa. Iianiio coslretlo Pnvversario ad un notevole ripiegamento. L'nviazione italiana e tedesea ha dalo largo appoggio alle operazioni ler-reslri. il nostrn 5(1" slormo d'assnlto, agendo snlle immedialo retrovic ncmiche homhardava e mitrn-gliavn depositi di materiale e concenlramcnto di nulomezzi provocando esplosioni ed inrendi. In nit-ineriisi scontri duri rolpi venivano inflitti alta Raf clie perdeva 33 appareechi: 17 ahhajtuti dai caeein-tori ilaliaui tlel l°'o 4" slormo, ct 1(1 tla (jttelli ger-inanici. (ili aerodromi di Malta sono s(ati allacrali di giorno e di notte da formazioni di bombardieri rho ne h a nno colpito gravomeiite gli impianti, la caccia di scorla ha ahballtilo 12 velivoli britannici. Dalle azioni acrce della giornata tre noslri apparccchi non sono ritornati. tmKmmm Sijajna zmaga pri Donu Nemške in zavezniške čete so uničevalno pobile Sovjete pri Donu — 08.089 ujetnikov, 1007 tankov, 1683 topov in 540 letal uničenih — Msd 27. junijem in 7. julijem je bilo sestreljenih 223 angleških letal Hitlerjev glavni stan, 11. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kakor je bilo že objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške in zavezniške čete, odlično podprle po letaUivu. med napadalnimi operacijami zahodno ed Dona med 28. junijem in !l. julijem uničevalno pobile sovražnika. l'o zavzetju V o r o n e ž a dne 7. juliju je bila južno od Voruiieža preko Dona zasedena 350 km široka pokrajina ler zavzetih več mostišč preko reke. Med bojiščem oh Donu in med prej ogroženima, a zdaj ."(1(1 km v zaledju ležečima mestoma Darkov iu K ii r s k ni več nobenega omembe vrednega so-v rožnika. Po dosedanjih poročilih je bilo pri teh bojih prijetih 88.(189 ujetnikov ter zaplenjenih ali uničenih 10117 tankov ter 1688 topov, kakor tudi nepregledna množina drugega orožja iu vojnega gradiva vseli vrst. •Sestreljenih je bilo 510 letal. Število ujetni-kov in plena stalno narašča. V tem številu ni vsebovanih .'S!)0 tankov, ki so bili uničeni pri obrambi pred sovražnimi napadi severno in severozahodno od Orla. Naglo zasledovanje sovražnika se brez pr«-stankn nadaljuje. Letalstvo je podnevi bombardiralo pristanisra na k a v k a š k i obali in ob A z o v s k e m m o r j u ler je nadaljevalo z uničevalnimi napadi na umikajoče se sovražne kolone ter na dovoz v zaledju. Nasprotnik se je maral znatno umakniti - 45 angleških letal sestreljenih Vojno poročilo št. 774 Glavni Stan indijanskih Oboroženih Sil objavlja: Siloviti boji so se razvneli pri El A 1 a m e i-ii u. Močni sovražni napadi so bili docela zlomljeni sredi ožine in so se ustavili na severu, kjer je bila bitka posebno silovita. Na južnem odseku so osne cele z nenadnim napadom prisilile nasprotnika k znatnemu umiku. Italijansko in nemško letalstvo je obilno podpiralo boje na koptirm. Naše 15. krdelo napadalnih letal, ki je delovalo nad sovražnim zaledjem je bombardiralo in obstreljevalo skladišča gradiva in zbirališča vozil ler je povzročilo eksplozije in požare. V številnih spopadih so bili zadani tudi udarci RAF, ki je zgubila 33 letal; 17 so jih sestrelili italijanski lovci prvega in četrtega letalskega polka, 16 pa nemški lovci. Skupine bombnikov so podnevi in ponoči napadale letališča 'ia Malti, ki so jih močno zadele. Spremljevalni lovci so zbili 12 angleških letal. Iz včerajšnjih dnevnih polelov se trije naši stroji niso vrnili. Afriško bojišče, 11. julija. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Kakor poroča današnje vojno poročilo, se je moral sovražnik ire-cej umakniti na južnem odseku bojišča pri KI Alameinu zaradi nepričakovanega napada. Sovražnik je razporedil svoje čete tako, da je segalo njegovo desno krilo precej naprej in je imelo bojišče obliko polkroga. Da bi preprečile vsako nost na obkolitev, so osne čete izvedle napad r prisilile nasprotnika k umiku. Ta uspeh je bil v celoli dosežen. Sovražnik, kateremu je tudi grozila obkolitev, se je moral znatno umakniti na južnem krilu, tako da je prišlo v ravno črto z ostalimi silami. Zaradi tega premikanja, so morali Angleži zapustiti celo vrsto vojnih postojank, ki so jih zasedle osne čele. Te so si tudi zagotovile nadzorstvo nad črto, ki vodi od KI Alameina v El Ouattara in so premaknile svoje predstraže za nekaj kilometrov proti vzhodu od te črto. Zadnjo noč je sovražnik po živahnem topniškem dvoboju izvedel izredno silovit napad na obrežno cesto, toda napad je ostal brez uspeha. Stockholin. 11. julija. AS. Londonski dopisnik »Stockliolms Tidningena« piše: »Angleške oblasli Diplomatska zastopstva na Sajdamovem pogrebu Ankara, II. julija. AS. Danes zjutraj so prispeli s posebnim vlakom v Ankaro veleposlaniki Italije, Nemčije in Japonske ter poslaniki Romunije, Madžarske, Bolgarijo in Švedske na pogreb predsednika vlade Rcfika Saj-duma. Angleški izdatki in dolgovi Bcrn. 11. julija. AS. »Beruer Tagblalt« objavlja nekaj zanimivih statističnih podatkov o angleškem življenju med vojno in pravi, da je bilo od začetka vojne pa do konca leta 1041 potopljene okoli 48% angleške trgovske mornarice, ki je imela v začetku vojne za 21 milijonov ton ladjevja. Od takrat je po priznanju Churchilla samega šio-vilo potopljenih ladij začelo naraščati. Lela 1938-1030 je znašal angleški vojni preračun 10(38 milijonov funtov šterlingov. leta 1941-42 pa se jo ta vsota početvorila na 4788 milijonov šterlingov, do-čim predvidevajo za proračunsko lela 1942-1943 5386 milijonov funtov šterlingov. V primeri z letom 1038-39 so se neposredni davki potrojili in povprečni davek vsakega državljana je poskočil od 27 na 50%, tako da mora vsak Anglež od vsakega šterlinga, ki ga dobi, dati polovico državi. Celolni državni dolg se jo povečal na 8103 mili j. nič ne zakrivajo, da bo premirje, ki je nekaj časa vladalo v Egiptu, namesto neopravičenega optimizma lahko prineslo nevarnost. Egipt še ni rešen,« telefonirajo odslej angleški dopisniki iz Kaira. Časnikarji, ki so poslali v London optimistična poročila, so bili trdo prijeti. General Au-chinieck je poslal v London tri posebno dopisnike, da naj lam pred oblastmi odgovarja za >resne težave, ki so jih povzročili s svojimi brzojavkami o ugodnem položaju.« To so dopisnik agencije Reuter ter dopisnika lislov »Daily Herald t in Daily Skeleli«. V Kairu je bila cenzura strogo po-ostrena in vsa poročila skrbno pregledajo, preden smejo priti v časopisje. Zadnje dni je sovražnik severno in severovzhodno od Orla po velikih izgubah napadel le s slabimi silami. Napadi so bili odbili. Lastni protinapadi so bili uspešni. .Iiigozahodun od R r i e v a obdane sovražne sile mi bile še bolj stisnjene. Njihova obrambna sila je v glavnem zlomljena. Izpatlui poskusi posameznih sovražnih skupin so ostali brezuspešni. Na bojišču pri V o I h o v ii so se izjalovili s tanki podprli krajevni sovjetski napadi v deloma srditem boju iz bližine. Posamezni vdori -o bili v protNuiikili očiščeni in je bilo pri teiii pokoli-ranih I!) sovranžnih tankov. Težko topništvo je i dobrim uspehom obstreljevalo važne naprave v Leningradu. V finske m zalivu so skupine finske vojsko v težkih dvodnevnih bojih onemogočile sovražni dvodnevni napad na olok S o ni mer i. Tega uspeha so deležne tudi nemške lahke pomorske sile. Pregnale so v topniškem boju sovjetske tnpnicarske in prevozne ladje ter so prijele nekaj ujetnikov. Na visokem severu je letalstvo bombardiralo sovražno pehoto in topniške postojanke na polotoku It i lin č i. V Severnem morju so bombe uničile dre sovražni trgovski ladji s 13.00(1 tonami, en rušilee in eno slražno Indio. Poleg lega je letalstvo v zalivu Kola potopilo 6000 Ionsko sovražno trnovsko ladjo. Sovjetsko letalstvo je včerai zgubilo 01 letal: sedem lastnih letal ie pogrešanih. V Egiptu se odigrava jo srdili boji pri K I Alameinu. Močni nngloški napadi na srctl-n ii in severni del neinško-italijmiske fronte so bili odbili. Na južne m odseku jc bil sovražnik vr/vn nnznj 7 nenadnim napadom nemških in italijanskih čet. Močne letalsko skupino so podpirale boje na vsem bojišču, napadale so skladišča goriva in zbirališča vozil ter v zračnih bojih sestrelilo v! angleških letal. Napadi nn letališča na Malti so nnredili ponovno razdejanja. Spremljajoči lovci so sestrelili 12 angleških letal. V čnsu od 27. junijn do 7. julijo je izgubilo angleško letalstvo 227 letni. Od tega so sestrelile enote nemške vojne mornarice 27 Mnl. V isleni času je bilo v boju proti Angliji zgubljenih ^4 lastnih letal. Berlin. II. julija. AS. Vrhovno nemško poveljstvo objavlja, da so nemški bombniki v zaporednih valovili napadali sovjetske železniške zveze v zaledju južnega odseku vzhodnega bo- Obisk ministra Ricoardija končan Italija in Nemčija za stalnost denarja in cen gospodarstvu držav osi in Evrope. Berlin, 11. jul. AS. Uradno poročilo o obisku italijanskega ministra za zamenjavo in valute Riccardija v Berlinu in o njegovih tamošnjih posvetovanjih je v tujih krogih po nemški prestolnici vzbudilo posebno zanimanje. Zlasti poudarjajo med razgovori isto razdobje, ko je minister Riccardi z zastopniki nemškega gospodarstva razpravljal o pripravi-evropske gospodarske konference. O tem načrtu, pravijo v nemških gospodarskih krogih, ni šo nič znanega. Toda naravno je, da države osi, dedinje novega reda, ki se odgovornosti za ta novi red zavedajo, upoštevajo tudi pri svoji običajni izmenjavi pogledov posledice, ki bi jih taki sklepi utegnili imeti za vso evropsko celino. To je obširno povedano tudi v uradnem poročilu, ki ugotavlja, da smatrata italijanska in nemška vlada ohranitev stalnosti denarstva in stalnosti cen kot enega najvažnejših činilccv za zagotovitev donosnosti v Obisk italijanskega ministra za zamenjavo in valuto v Berlinu se je končal. Prijateljskega izmenjavanja misli med ministrom Riccardijeni in nemškim ministrom za gospodarstvo Funkom 6e je kot zastopnik nemškega zunanjega ministrstva udeleževal predsednik nemške komisije za gospodarske stike z Italijo minister Clodius. V razgovorih se je še enkrat pokazala popolna skladnost pogledov med Italijo in Nemčijo glede presojanja vseli gospodarskih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Zlasti so ugotovili, da smatrata obe vladi ohranitev stalnosti denarstva in cen kot bistveni činilec za zagotovitev osne in evropske gospodarske moči. Državi se bosta tega načela bodisi pri izmenjavi blaga in pri vzajemnem plačevanju, bodisi pri gospodarskih odnašajih z drugimi državami. Skvadristi v borbi proti partizanom Rim. 11. julija. AS. V gverilski balkanski vojni zaslužijo posebno omembo dejanja skvadri-stičnih bataljonov. Možje revolucije izpričajo za mejami med ljudmi, ki jih jo zapeljalo mednarodno prevratno zločinstvo, pravice tiste vere, s katero so se uveljavili že v Italiji. Tedaj so bili odločna manjšina, danes pa so vojaki novega reda, ki spreminja svet. Možje eskadre so borci po krvi. V balkanskem gorovju se skvadristični bataljoni bore proti fanatičnemu zvitemu sovražniku z vso odločnostjo ter vsiljujejo sovražniku borbo. 7. ba- taljon skvadrislov iz Milana, 170. bataljon ^VcsprK in 68. bataljon »Toscano. so ponovnokrat dokazali svojo bojno dozorelost in svojega visokega duha požrtvovanja. Z obsežnimi akcijami so v bratskem sodelovanju z edinicami vojske zadali partizanom najhujše izgube. Prav je, da je prisjni fašizem zastopan s svojimi najboljšimi možmi v borbi proti balkanskemu boljševizmu in da so ti zastopniki listi možje, ki so vsak čas dokazovali svojo zvestobo in se dnevno žrtvovali za svoje svete cilje. \\ Pomen Malte stalno pada •Nekje na bojišču, 11. julija. AS. Posebni dopisnik agencija Štefani poroča: Neusmiljeno se nadaljuje letalska ofenziva na Malto. Podnevi in ponoči prihajajo skupine bombnikov nad cilje, ki so važni bodisi za pomorsko, bodisi letalsko vojskovanje. To letalsko napadalno delovanje ni lahko, ker sovražnik z največjimi žrtvami zadržuje na otoku-precejšnje sile lovskega letalstva, ki se vsakikrut spusti v boj z našimi bombniki. Da bi se sovražna lovska letala izognila uničenju ali poškodbi med našimi lovskimi napadi, so ob vsakršnem znaku za našo morebitne napade razpiše po letališčih ter so dvignejo v zrak. To so dogaja seveda podnevi. kajti ponoči so dvignejo šarim nočni lovci. ki delujejo na določenih odsekih nad otokom, kakor tudi i/.veii otoka. Večkrat jo bilo /o povedano: za RAF jo Malta potrata angleških letalskih sil, ki branijo oporišče, katero je v mnogih ozirili izgubilo svoj prvotni pomen. Malta je danes lo nekak prehodni most nli letalonosilki! za letala, ki prihajajo iz Anglije v Egipt. Tegn oporišča se. poslužujejo bombniki m ogledniška letalo. Za lovska letala jo vprašanje prevoza mnogo težje, kor so sposobna lo zu kratke polete. V Egipt jih spravljajo iz Anglijo tako, da jih na letalonosilkah pripeljejo v Gibraltar, nato pa na Sredozemlje do južnih Bnlearov, odkoder polete na Malto. Za daljši polet niso zmožna. To velja seveda za normalno »Hurrienne« in »Spillirejo<. Du bi bili sposobni zu daljšo polete, so namestili nanjo rezervno bencinske tanke. S toni pa letalo že zgubi mnogo bojno sposobnosti. Kadar jih na takoin |>o-letu prestrežejo italijanska letala, so angleški lovci ravno zaradi loga mnogo na slabšem in so vedno v velikem številu sestreljeni jišra. Postaja Povorino je bila razdejana. Ve liko skladišče blizu posinjo jo zgorelo. Zado in onesposobi jeni /o za vsakogar očividui. Berlin, II. jul. \S: I/ vojaškega vira se je izvedelo, 1i11 se boji v ju/nem odseku vzhodnega bojišča razvijajo po nučrlii. Nemške in zavezniške čete zasledujejo sovražnika na begu. Nem-ke predslrnže s,, n.i ver mestih dospelo do Dona. ga prekoračile 111 zasledujejo sovražniku /c vzhodno 01I Donu. l etalstvo mu 110 da miru. Mogočne skupino bojnih leta I neprenehoma razbijajo topove ob bregovih Dona. Včeraj jo bilo uničenih 12 topov. Tako so lahko tudi drugo nemške četo prekoračile Don. Letala so spustila v /rak va/en most na Donu in mnogo sovjetskih tankov ju vojakov, ki se niso mogli umaknili, jo bilo uničenih. Tudi n.i bojišču pri Vorone/u «0 letala pomagala razganjati sovjetsko skupine, ki poskušajo razbremenilne napade od severov/hodne strani. Nadaljnji letalski napadi so veljali notranjosti ruskega o/etu-mlja, zla-li pokrajini južno od Moskve, kjer je bilo napadenih 14 tovornih vlakov. Berlin. II. jul. AS I/ vojaških krogov «0 je izvedelo, dn so nemško bojna in lovska le-tn'la jugozahodno od kraja Suhiniči napadla zbirališča sovražnih čet in oklepnega orožja, pripravljenega zn napad. Uničenih jo bilo I") tankov in I topniška postojanka. Tudi v pokrajini Bjeloj na srednjem odseku vzhodnega bojišča so letnln napadla /hirajoče «e sovjetsko čete. Po dosedanjih poročilih' je bilo nn srednjem odseku vzhodnega bojišča sestreljenih 16 nasprotnih lctul. Nemci v Rosošu Riga, 11. julija. AS. Glasilo sovjetsko armado »Rdeča zvezda« priznava, da so prednje straže Borko ve armade vkorakale v Rosoš oh železniški progi Moskva—Rostog. okrog 200 km južno od Vn-roneža. Rdeča armada se je umaknila na nove defenzivne postojanke. Timošenko pred katastrofo Berlin. 11. julija. AS. Globoko prodiranje nemških in zavezniških čet v sovjetsko ozemlje zadnjih deset dni je dalo berlinskemu tisku povod za pobijanje smešnih trditev sovražne propagande, ki je bila potem, ko jo zanikala sončno luč z ozirom na padec Voroneža, prisiljena postopoma pripravljali angleško-aineriško javnost na najhujše. Ti-mošeukov obrambni sistem — piše Zvviilf Ulir Blatt« — je v vsakem pogledu propadel in armade rdečega maršala so pred velikansko katastrofo, katere pomena še ni mogoče predvideli. . Bursen Zeilung- in . Viilkisrhor Beobachter« pišeta o otožnem priznanju Tirncsa*. po katerem so nemški uspehi na vzhodu dokončno razpršili utvare o poslabšanju napadalnih zmožnosti nemške armade«. Sovražnik je na begu proti vzhodu, za petami pa so 11111 nemške in zavezniške čelo. Hitrost lega bega zadnje dni opravičuje pesimistična predvidevanja v nasprotnem taboru. »Deutsche Allge-nieine Zeilung piše, da so zavezniki dobili milostni udarec s potopitvijo velikega konvoja, namenjenega v ruska pristanišča. Izguba 237.000 Ion vojnega gradiva je udarec, ki ga ne bo mogoče popraviti z golo propagando. Zato pa so je Churchill odločil, da bo debata o katastrofi v Lei*»ucm morju v spodnji zbornici za zaprtimi vrati Trgovski sporazum med Finsko in Romunijo Helsinki, 11. julija. AS: Med Fin«KO m Romunijo je bil podpisan nov trgovski sporazum, ki določa kontingent iz voznega in uvoznega blaga mod obema državama. Sporazum jo podpisal za Finsko finski preskrbovalni minister Ramsny, za Romunijo romunski finančni minister Rasmarica. Egipt bo še naprej nevtralen Ankara. 11. julija. AS. Po poročilih iz Kaira se je egiptovska zbornica sestala na tajno zasedanje. kjer se posvetuje o položaju. Po seji jo zbornica potrdila odločitev Egipta, ostali še naprej izven spora. Willkie bo nadziral zaveznike 'Zenevn, 11. julija. AS: Iz Washingtona se je izvedelo, da je severnoameriška vlada pooblastila NVendela \Vilkieja. naj obišče zavezniške države ter so prepriča o njihovem resničnem gospodarskem in vojaškem položaju ler po povratku o tem podrobno poroča v Beli hiši. Srebrni jubilej tehniške srednje šole Ljubljana, julija. Skoraj neopaženo je šel lani mimo naše javnosti jubilej ene naših najbolj pomembnih šol, namreč 30leluica tehniške srednje šole, oziroma državno obilne šole, pod katerim imenom je bila I. 1911. ta šola v Ljubljani ustanovljena ter se jc pozneje razvila v sedanjo tehniško srednjo šolo. Tehniška srednja šola pa je letos, ob zaključku šolskega leta, dovršila 25 letnico svojega pravega obstoja. Leta 1917, dat; 19. junija, je namreč tedaj pristojno innislrstvo za javna dela na Dunaju končno podpisalo odlok, s katerim sla bila na državni obrtni šoli ustanovljeni stavbna strokovna šola z višjimi oddelki in višja obrtna šola mehansko-tehniške smeri S loma dvema odsekoma je la šola šele dobila pravi značaj srednje šole in prvi maturanti, absolventi tehniške šole, so zapustili zavod leta 1921. Tako je bila končno ta želja le uresničena in Ljubljana je na pre j skoraj zapuščenem M i r ju dobila krasno in za tedanje razmere naravnost razkošno opremljeno šolsko |>oslopje, sedanjo tehniško srednjo šolo. Od tedaj dalje je ta šola |>ošiljaln v svet leto za letom same strokovno jzvežlmne mladeniče in mladenke, ki so ogromno doprinesli k napredku naše obrti. Ta šola je v glavnem prispevala k spreobrnitvi mnenja naših staršev, da le gimnazija nekaj velja in pa poleni zagotovljena uradniška kariera — ali kariericn pisarja. Spoznali so. da more dobro uspevati ludi obrtnik, ako ima res strokovno podlago iti prodiralo je mnenje, da more ljudstvo napredovati le tedaj, če ima tudi strokovne delavce. Krono pa je ta zavod dobil lota 1917. ko je dobil značaj popolne srednje šole. Zakaj študij na srednji tehniški Soli je celo težji, kakor na gimnaziji, zahteva od mladeniča in mladenke no samo ogromno znanja, temveč tudi mno- go spretnosti in pa praktičnega urjenja v delu. Tako jo zavod pričel pošiljati v svet tudi absolvente srednje tehnične šole, ki so so mogli'mirno spustiti v tekmo z absolventi podobnih srednjih tehniških šol iu politehnik v tujini ter jih pričeli v marsiknkem oziru celo prekašati. Nešteto obrti, tovarn, podjetij je vzcvetelo po zaslugi teh absolventov, pa tudi naše javne ustanove, razna stavbna |M>djelja, elektrarno, tovarno so dobile kader domačih izobraženih in strokovno izšolanih delavcev, tako da dotok lujcev ni bil več potreben. Celo več: na jug in drugam so naši fantje že pričeli iskati zaslužka in |K>vsod so jih radi sprejemali ter so povsod našli dovolj zaslužka. Tehniška srednja šola ima zdaj naslednjo oddelke: Tehniško srednjo šolo v ožjem stnaslu s štirimi odseki, namreč: arhitektonsko,gradbeni oddelek s 4 letniki, strojni oddelek tudi s 4 letniki, prav tako elektrotehniški oddelek s prav tako 4 letniki in geomelrski oddelek z enim letnikom, ditlje ima naslednje delovodske šole: strojno, elektrotehniško iu strugarsko, dalje k i pa rs ko-re-zarsko in keramično šolo. Ženska obrtna šola pa ima oddelke za šivanje, za perilo, za izdelovanje oblek iu za vezenje. Torej se tudi dekleta na tej šoli uče res praktičnega in koristnega znanja, ki jim pride v življenju vse bolj prav, kakor nekaj slabega znanja matematike, klasičnih jezikov ali celo morda nekaj brenkanja na klavirju. V palači srednje tehniške šole je ob ustanovitvi gostoval tudi del naše tehniške fakultete, ki se jo potem razvila v neposredni soseščini v skupino novih poslopij. Na ta ali oni način moremo reči, da je bila tehnična srednja šola tudi nekaka mati ali vsaj botra naši tehniški fakulteti. So ena strokovna šola je dolgo časa gostovala v tej šolski palači, namreč trgovska akademija. Najvišje cene na živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov. pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu koinisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih jo ta odobril. Z odlokom VIIl/2 št. 2089/15 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 13. julija 1912-XX, zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati. so naslednje: Kislo zelje na drobno 3 L, kmečko kislo zeljo 2.50 L. kisla repa 2 L, nova repa 1.50 L, zeljnale glave 3.80 L, olirovt 3.50 L, karfijola 5 L. buče 1.50 L, bučke 4 L. kumare 6 L. kumarice za vlaganje, večje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 L. majhno pa, ki jih na kilogram gre 125 komadov. pa 12 L. stročji fižol 4.80 L, grah 4.50 L, kolerabice 3 L, rdeča pesa 3 L, rdeči korenček brez zelenja 3 L, črna redkev 1.50 L. redkvica 3 L. osna/oni hren 4 L, šopek zelenjave za juho 0.25 L; peteršilj 1 L. por 3 L. zelena 4 L, čebula 2.50 L. šalota 4 L, česen 6 L. glavnata solata 3 L, radič 3 L, Špinača 4 L. beluši 8 L. raharbara 4 L, novi krompir 2.25 L, češnje hrustavke 6 L. navadne češnje 5 L, vrtne in gozdne jagode liter 8 lir. liter borovnic 4 L. liter stihih bezgovih jagod 8 L. kilogram šipka 8 L, kilogram svežega lipovega cveljn 10 L. kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. jajca 1.75 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 17 na zelenem pairju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce. da mora biti po ieh cenah naprodaj vse blago zdravo, olrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo bili vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, Zavod za zadružništvo začel z delom Zavod za zadružništvo v Ljubljani je začel poslovati v polnem obsegu dne 1. t. m. Pri Zavodu je ustanovljen -tudi že zadružni sosvet, v katerem so predstavniki najvišjih slovenskih organizacij. Zavod bo izvrševal pravice in dolžnosti revizijskih zvez, obe zvezi, tako Zadružna zveza, kakor Zveza slovenskih zadrug pa bosla nadaljevali svoje delo kot poslovni zvezi. — "Narodni gospodar preneha z mesecem julijem biti organ Zadružne zveze in postane organ Zavoda za zadružništvo. prevzemajoč »Zadružni vestnik«, dose-daj glasilo Zveze slovenskih zadrug. Uredništvo -Narodnega gospodarja« je poverjeno dr. Emilu Čeferinu in Dolfu Schauerju, lajnikoma Zavoda za zadružništvo. enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Prevečkrat se na trgu sliši izgovor, da je blago že prodano in rezervirano. Zato naj kupci kupljeno blago takoj odnoso, da prodajalke ne bodo več imele izgovorov, češ, da je blago že prodano. Pri leni opozarjamo prodajalke in prodajalce. da mora biti vse blago na klopi ali na stojnici vsakemu očitno izpostavljeno, ne pa morda shranjeno pod klopjo ali celo prikrito za stojnico. Izgovorov na »rezervirano« blago kontrolni organi ne bodo upoštevali, pa naj bi bilo blago rezervirano za kogar koli. Poleg »rezerviranja« blaga pa opozarjamo spet na nesmiselno in škodljivo pre-plaeevanje, saj so gospodinje lahko brale prav občutne kazni, ki so doletele razne preplačevalko in tudi preplačevalce. Ugodnosti za Dopolavoriste v zdraviliščih in toplicah O. N. D. ni zamudila nobene prilike, da ne hi v okviru danih možnosti pohitela pomagati in olajšati stroške okrepčila in odmora svojih članov, nudeč na ta način delavstvu v času zasluženega dopusta okrepitev in počitnice v zdraviliščih in toplicah I. j. krajih, sicer težko pristopnih materialnim možnostim dopolavoristov brez posredovanja ustanovo Dopolavora, kateri je tudi to pot uspelo obdržati za svoje organizirance serijo ugodnosti in popustov v najbolj znanih in lekovitih zdraviliščih in toplicah. Hotel »Terme« in hotel »Apollo« v Agnano (Napoli) sla odobrila dopolavoristom 15% popusta na skupni abonma za lečenje, kopeli, peči in blata ler nadalje izjemno ceno za celotni penzion in sicer za »Tertne« 59.-— in »Apollo« 47,— lir. Termalno zdravilišče Castrocaro (Forli) daje 10% popusta na normalno cene za zdravljenje. Zdravilišče »Konte di Fiuggi« (Frosinone) daje na normalno tarifo za abonente za samo jutro v dobi 15 dni popust v ceni od 62.55 lir na 40.35 lir in za celodnevno zdravljenje do 79.05 na 48.20 lir. Termalno zdravilišče »Konto Anticolana« (Ki-uggi) (Itlje izreden popust abonentom na 15 dni in sicer: normalna cena samo jutro L 44.35, za dopolavoriste L 28.70; normalna cena za jutro in popoldne L 79.05, a za dopolavoriste L 44.20. Skupen abonma za oba izvira stane člane Dopolavora L 68.55 Gornji popusti veljajo od 1. septembra do konca zdraviliške sezone. Toplice »San«cmini« (Temi) dajejo 20% popusta na vstopnino in pijače (slatina). Toplico »Bulirame« (Viterho) dajejo 10% popustil na normalno tarifo. Toplice »Biigni di Luccac dajejo 10% popusta na normalno tarifo za zdravljenje. Toplice »Ei|iii« (1'ivizzano-Apuania) dajejo 10 odst. popusta na normalno tarifo v svrho zdravljenja. Toplice »Valdieric (Cuneo) dajejo v meserih juniju, juliju, septembru (avgust izključen) 50% popusta na normalne tarife v svrho kure in 20r/c popusta na cene v ->Grande Albergo Reale« in Nuovo Piccolo Savoiai. Kupoprodaja srebrnih predmetov Visoki komisariat je izdal pod VIII. No. 1306/2 —1912 z. dne 3. julija 1942 naslednjo okrožniro: V zvezi s čl. 1. odst. 1. kr. ukaza z dne 17. oktobra 19-11-XIX. (SI. list št. 574/105), ki dopušča kupoprodajo predmetov v celem ali delno iz srebra, katerih čisla kovina ni težja od kg 1.200, se določa, da se imajo med naštetimi predmeti razumeti: 1. staro srebro, čigar teža ne presega prej označene meje, 2. srebrne palice, katerih čisla kovina ni težja od kg 1.200. Sporoča se dalje, da jo dovoljeno prelilje in predelava starih srebnih predmetov, katerih čista kovina ni težja od kg 1.200, v palice ali drugo predmete, toda vselej ne težje od kg 1.200 čisto kovino. Navodila ljubljanskim kopalcem V nedeljo ho mestna občina izročila ljubljanskim otrokom in odraslim neplnvačem veliko mladinsko kopališče, ki sega ob Pru>lah in Trnovskem pristanu od zatvomic na špici ipo do prulskega mosta. Prostor za sončenje na obeh bregovih Ljubljanice je dolg okrog 450 metrov! V strugi bo voda tnko plitka in toliko prostora, do bodo v čisti mlačni vodi lahko hkrati čofotali, bredli in se učili plavati vsi ljubljanski otroci, saj je struga od zatvornice do prulskega mosta dolga 250 in široka 25 m. Z visokega brega bodo hodili kopalci v vodo pri dveh stopnicah na vsaki slrnni. ker bodo v vodo vodile štiri stopnice. Ob Trnovskem pristanu postavljajo /e tudi štiri preproste kabine za slačenje, seveda bo pa tukaj tudi stranišče. Prav tako bo na iprulski strani preprosta kabina za slačenje in stranišče. Struga bo otrobi jena kamen ja, črepinj in alg. vse je pa tudi poskrbljeno, da v kopališče ne bo prihajala vodo iz. kanalov. Voda bo torej snažna ter jo mestni fizikat poskrbel, da bo v njej popolnoma varno zdravje kopalcev. Na dolgih kamnitih rampoh se bodo kopalci sončili kot nn stopnicah, na zelenih tratnh bodo pa polegli in se razgibali na soncu. Posebno ob Trnovskem pristani! je dosti prostora za sončenje, saj je trata med strugo in cesto ipo-vpreeno široka po 20 m. Spremljevalke najmanjših bodo pa lahko posedale ]K> klopeh na trati ol> vsem kopališču. Za plnvače Ivo dovoljeno plavanje nad špico od zatvornice tja do nies-tnega kopališča, prav tako pa tudi v Gruberjevem prekopu od Knr-lovškega mosta navzgor skoraj do špice, kjer je Ljubljanica kopalcem zaprta prav tako kot tudi breg na obeli straneh poslopij na špici. Zaprti prostori so kopalcem seveda označeni s tablami. Enako bo tudi nn Prtilskem mostu opozarjala tabla, d« se nikdo ne sme kopati pod mostom samim niti dalje v strugi Ljubljanice skozi mesto. ?.c danes pa opozarjamo, naj se nad zfltvornico in posebno v Gruberjevem prekopu kopljejo samo popolnoma izurjeni pla-vuči. ker mestna občina ne more pri kopališču prevzeti prav nobene odgovornosti, saj bo tudi to kopališče občinstvu na razpolago popolnoma brezplačno. Tako Ihi spet odiprto nekdanje vojaško kopališče na Trnovskem pristanu predvsem otrokom in neplnvačem. Ljubljanica nad | zatvornico in Gruberjev prekop nad Karlov-škim moslom bosla pa dovoljena plavačem. Everost Portable Mod. 90 lir 1.875.- Še prvovrsten materija! (švedsko jeklo), najmodernejša konstrukcija. Izključno pravico prodaje ima samo A. Kovačič, Ljubljana, Prešernova 44. Rabljene stroje vzan emo v protiračun — Največja in najmoderneie urejena precizna delavnica za vsa popravila kompliciranih pisalnih in računskih strojev, register b'agajn, gramofonov in nalivnih peres je „E V E R E ŠT-S ER V IS", Prešernova 44. tel 26-36, kjer Vam vsa popravila izvršijo proti garanciji, zelo hitro in po zelo solidni ceni I — Za večja popravila zahtevajte v naprej proračun od Everest*servisa, Prešernova 44 f P. Benigen Snoj O. F. M. Prišlo je poročilo, da je umrl v Ameriki v Lemontu frančiškanski ztatomašnik p. Benigen Snoj. Pokojni je bil mnrkantna osebnost med našimi izseljenci, saj je skoraj vse svoje duhovniško življenje le njim daroval. Po nekaj letih svojega dušnopustirskega delovanja doma, kjer je bil knteliet v Kamniku in v Novem mestu, se je oglusil za misijonsko delo . med izseljenci v Egiptu. Nad 15 let je deloval med njimi z veliko vnemo in z mnogimi uspehi. Nato se je preselil v Sveto deželo, kjer je skrbel za slovenske in tedaj avstrijske romarje. Naši starejši jeruzalemski romarji se ga še spominjajo. O Sveti deželi je še v poznih letih sanjal in je vedno gojil srčno željo, da bi umrl v Palestini. Goreča /olja se mu ni izpolnila. Ko je obhajal srbrni mašniški jubilej, je prišel domov nu obisk. Takrat je bil ravno ustanovljen frančiškanski komisariat v Ameriki. Predstojniki so ga poslali v Ameriko zr provincialnega komisarja. To odgovorno službo je opravljal več terminov. Poleg tega po je vršil dušnopastirsko delo med našimi. Začel je v Newyorku, kjer je ustanovil slovensko faro sv. Cirilu in Metoda. — Ko so bile kupljene in ustanovljene ameriške Brezje in so frančiškani tam odprli svoje šole /a mlade klerike, je prišel p. Benigen k šoli in je poučeval nn bogoslovju. V bogoslovnih strokah je bil pater Menigen dobro podkovan, saj je vedno študiral. Ko je prevzel zopet službo komisarja, je v I e-montu odprl redovni noviciat in on je bil prvi magister novincev. Po nekaj letih je bil poslan v Johnstown, kjer je prevzel organizacijo nove slovenske žunnije sv. Terezije Deteta Jezusa. Tu je pozidal novo cerkev in samostan. Kratko dobo jo bil tudi župnik v Detroitu. Zadnja leta je preživel pri Mariji Pomagaj v Lemontu, kjer je sklenil svojo življenjsko |>ot. Pokojni jo bil kot ura natančen redovnik in otroško pobožen dnhovnik. K jer koli je deloval. so ga imeli /a svetnika. Bil pa je tudi izobražen. Zelo dobro se jc privadil angleškega jezika, četudi je prišel v Ameriko že precej v letih. Govoril je skoraj vse slovanske jezikp. Nemščino in italijanščino pa je obvladal ipopol-nomo. Tudi francoščina mu ni bila tuja. Izseljenski duhovnik pač vsP to potrebuje. Iz Rima je bil imenovan za vizitatorja italijanske frančiškanske provineije v Ameriki. P. Benigen se je rodil v Zagorju oh Savi leta 1876. Z 19 leti je stopil v red sv. Frančiška in jo pel novo mašo leta 1890. Pred dvema letoma je obhajal v Lemontu svoj zlati mašniški jubilej, obenem pa srebrnega, kar je deloval med ameriškimi Slovenci. Pokojnega je poznal in spoštoval vsak ameriški Slovenec, večina osebno, drugi pa po njegovih spisih. Imel je namreč spretno pero in je mnogo pisal v našem časopisju. Pokojni jc bil stric naših dveh duhovnih bratov Snojev. R. I. P. Domače kumare na trgu Sobotni živilski trg je bil tako rekoč na Vodnikovem trgu v znamenju marelic in kumar. Kakor je bilo v petek na veliko izbiro gorizijskega stročjega fižola, tako je imel sobotni trg na kupe marelic, ki so šle drugače hitro v kup. Grosisti so prejeli nad poldrug vagon marelic, toda zaradi dolge vožnje je bilo innogo pokvarjenih, ki so jih bili grosisti prisiljeni določiti za marmelado. Marelice so bile po 12 lir kg. Tudi breskve so bile po isti ceni. Trg so sedaj že zavzeli zgodnji domači pridelki. Mnogo je sedaj na trgu lepe in debele kolerabice. Pesa, prav debela in lepo rdeča, prihaja na trg v vedno večji množini in zato je nekoliko cenejša. Na trg je prišel včeraj v večji množini domači fižol, ki je bil po 5 do 6 lir kilogram. Je to nizki stročji fižol, ki poprej napravi stroke ko visoki. Zanimivo je dalje, da je bilo ob prvili jutranjih urah na izbiro še nekaj kupov uvoženega fižola, ki je prišel iz Gorizije. Ta fižol so branjevci prodajali po 4.80 lire kilogram. Danes je bilo dalje na trgu veliko uvoženih in domačih kumar. Lepe kumare so bile po 6 lir kilogram. Na izbiro so bile tudi v večji množini drobne kumarice za vlaganje. Teh je bilo za 12 lir 100 komadov. Borovnic je bilo mnogo. Gredo že bolj h koncu. Glavni kraj, od koder prinašajo letos borovnice, je Golovec, mnogo jih nabero tudi po gozdovih okoli Turjaka. Pravijo, da so letos borovnice okoli Smlednika izredno dobro obrodile. Nekatere okoličanke iz sostrskega predela so prinesle več košar češenj na trg, ki so jih prodajale po 5 do 6 lir kg. Dunajski kreditni zavod, o katerega poslovanju v bivši Jugoslaviji smo v včerajšnji številki poročali, ni lastnik Ljubljanskega kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, temveč je delno udeležen pri Splošnem bančnem društvu, ki ima podružnico v Ljubljani in o kateri je bilo govora v včerajšnjem poročilu. Kronika diplomatskih zgodb in spletk: i dunajski kongres Arthnr Hcrmann piše v svoji knjigi o kongresu, da so si vsi nekaj želeli. Rusija je hotela Poljsko. Prusija Saško, Švedska Norveško, Avstrija, da ji Bavarska vrne Tirolsko in Predarlsko, ohranitev stanja na Poljskem in premoč v Italiji. Posamezni nemški kralji, knezi in samostojni vojvode so želeli, da bi se jim povečalo ozemlje njihovih dežela. Ko jo princ Ligne v svojih spominih zapisal, »da na kongresu vsi kriče mir! pravica! ravnotežje! oko vdanost in hvaležnost. Pridigal je župnik g. duhovni svetnik I. Debevec, poudaril pomen prisrčne cerkvene svečanosti. G. srebrnomašnik je po rodu iz Mengša. Bog ga ohrani še dolgo vrsto let. S Spodnjega štajerskega Umrli sta v Mariboru gospa Ljudmila Strelec, stara 64 let. vdova vo notarju, in gospa Marija Kamer, vdova po železničarju, /.adnja je doživela častitljivo starost 92 let. V mariborski bolnišnici sta umrla Uršula Skofič, delavka iz Pesnice, stara 74 let, in Franc Ostruh, orožniški stražmojster v pokoju in posestnik iz Radvanja, star 62 let. V Radencih je umrl kopalni mojster Anton Gobec, star 54 let. Splašen konj povzročil nesrečo. V Mariboru se je pred avtomobilom splašil konj in divjal po ulicah. Voznik Jurij Osvatič je padel z voza pod kolesa in se hudo poškodoval po glavi. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. — Ko-larski vajenec. 17 letni Alojzij Veble iz Maribora se je pri delu z nožem močno urezal v levo stegno. Tudi njega so morali prepeljati v bolnišnico. Iz Hrvatske Banja Luka se pripravlja ta novo hrvatsko prestolnico. Poročali smo že, da je hrvatska vlada na Poglavnikov predlog sklenila sčasoma prenesti hrvatsko prestolnico iz Zagreba v Banja Luko. Ta sklep hrvatska vlada počasi izvršuje ter je dosc-daj prenesla v Banja Luko že sedež vrhovnega hrvatskega sodišča. Z izdelavo novpga regulacijskega načrta za Banja Luko, so predvidena tudi zemljišča za palače posameznih ministrstev. Tako se n. pr. mudi v Banja Luki že dalje časa poseben državni odbor, ki je že prevzel prostor, na katerem bo stala palača novega hrvatskega notranjega ministrstva. Zemljišče so pričeli že zravnavati in urejevati ter bodo v kratkem pričeli tudi z zidanjem samega poslopja. Vzgledu notranjega ministrstva bodo sledila tudi ostala hrvatska ministrstva. V Banja Luko se bodo preselili iz Zagreba vsi državni uradi in ministrstva razen zunanjega ministrstva, ki bo ostalo še zanaprej v Zagrebu. V Zagrebu ostanejo ludi še nadalje vsa inozemska diplomatska zastopništva. Poostreno nadzorstvo nad prevozom živil. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je z najnovejšo odredbo prepovedalo vsako prevažanje in pošiljanje živil po železnici ali pošti. Hrvatske državne oblasti mislijo na ta način zatreti prekupčevanje z živili, na drugi strani pa oblasti zagotoviti pravičnejšo razdelitev živil med prebivalstvo. Visoko hrvatsko odlikovanje za voditelja nove Španije. Poglavnik je odlikoval voditelja nove Španije generala Franra z veleredom krone kralja Zvonimirja z meči. Odlikovanje je izročil generalu Francu hrvatski poslanik v Madridu, Iz Srbije Smrt vzgledne slovenske žene. V Paračinu v Srbiji je umrla za možgansko kapjo gospa Marta Knateljc, žena inženirja g. Leona Knafeljca. Ob udeležbi slovenske kolonije so jo položili k večnemu počitku v Paračinu v torek, dne 7. t. m. Naj počiva v miru! Uredba o ureditvi srbskeaa aradbencaa ministrstva. Srbska vlada je na predlog svojega gradbenega ministra inž. Kuzmanoviča predpisala uredbo o ureditvi in poslovanju gradbenega ministrstva. Po tej uredbi ie gradbeno ministrstvo vrhovna upravna in nadzorna oblast za izvajanje in vzdrževanje vseh javnih in itiv-ni uporabi namenjenih cest, poslopij, vodnih, strojnih in elektro-stroinih naprav. Ministrstvo ima Štiri oddelke. Občcqa. nddelek za ceste, hi-drotehnični in ar hit ektonsko-st rajni nddelek. Posamezni oddelki imajo več odsekov. Za razpravo strokovnih vprašanj čisto načelnega značaja, kakor tudi za pretres ostalih važnih gradbenih vprašani, obstoja v srbskem gradbenem ministrstvu tudi starešinski svet, v katerem so: ministrov pomočnik, vsi načelniki in šef pravnega odseka. Za izvrševanje stalne zunanje tehnične službe obstojaio pri okrožnih načelstvih in pri upravi mesta Belgrada okrožni tehnični odseki. Cilede ureditve uradniškega vprašanja v področju gradbenega ministrstva in njegovih ustanov. uredba določa, da se inženirji, arhitekti in tehničarii ženskega spola ne bodo mogli več sprejemati v službo v gradbenem ministrstvu. Žensko osobie. ki ga je uredba zatekla v tej službi, ho ostalo še zanaprei v službi,'to da ne bo moglo zavzemati nobenih starešinskih položajev. Pn uredhi se ukinejo tudi tehnični oddelki pri okrajnih glavarstvih. Dve bližnjici, ki služita vsemu svetu Prvi pogumni mornarji, ki so pred stoletji začeli odkrivati zemeljsko oblo, so morali na svojih Jadrnicah prejadrati ogromne razdalje. Tudi v kasnejši dobi, ko so začeli voziti pamiki po vseh morjih, je bila pot okrog zemljo le še presneto dolga. Kdor je hotel objadrati zemeljsko oblo iz Evropo v San Francisco, v Tokio, Bombay in nazaj v Evropo, torej prvič okrog Južne Amerike in drugič okrog Južne Afrike, je moral prevoziti 67.000 km. Ko sta bila zgrajena Sueški in Panamski prekop, se je ta pot skrajšala skoraj za eno tretjino, za celih 20.000 km. Morska pot krog in krog sveta se je skrčila na ta način na 47.000 km. Se bolj pa so se skrčila nekatera krajša potovanja. Morska pot iz Genove do Abe-sinije je merila, preden je bil zgrajen Sueški prekop, 20.000 km. Čez Sueški prekop pa doseže parnik iz istega pristanišča svoj cilj že po 4500 kimoterov dolgi vožnji. Podobno je s Panamskim prekopom. Morska pot iz Ne\vyorka v San Francisco mimo rtiča llorrn v Južni Ameriki je merila 25.000 km. Isti cilj doseže danes parnik, ki gre čez Panamski prekop, po 10.000 km dolgi vožnji. Sueški prekop je dokaj stara zamisel. Že 1250 let pred Kr. so zgradili faraoni Sueškemu prekopu podoben kanal, ki ga je pa kasneje zasul puščavski pesek. 600 let kasneje so vnovič faraoni poskusili zgraditi ta prekop, ki je že do tedaj veljal življenje 120.000 delavcev. Toda šele perzijski kralj Dnrej je okrog leta 500 pred Kr. vncrtič dokončal ta prekop. Leta 610 po Kr. so je bilo 52% angleških, 137» italijanskih, 0% nemških, ostale pa so se razdelile na druge države. Panamski prekop. Leta 1513 je prekoračil španski osvajalec Balboa kot prvi helokožec ožino, ki veže Severno in Južno Ameriko in je tako prvi zagledal Tihi ocean z Ameriške celine. Že leta 1520 se prvič omenja načrt nekakšnega Panamskega prekopa. Seveda ta načrt ni prišel do izvedbe, pač pa so Spanci zgradili med Atlantskim oceanom in Tihim morjem na tej ožini tlakovano cesto, ki je služila nad 200 let vsemu tovornemu prometu. Ostanke te ceste jo mogoče najti še danes. Panamski prekop leži na Panamski ožini in gre od severozahoda proti jugovzhodu. Zgradil ga je ameriški inženir Goethals. Gradili so ga v letih 1906 do 1914. Po osmih letih je bil torej zgrajen tik pred prvo svetovno vojno. Panamski prekop je dolg 82 km in globok najmanj 12.5 m. Po njem vozijo lahko še pamiki z največ. 42.000 hrt. Izreden so začeli graditi Panamski prekop, so v bližnji in daljni okolici polili vsa močvirja s petrolejem zato, da hi uničili zalego moskitov in tako preprečili širjenje tro-pičnih nalezljivih bolezni. Samo na enem mestu pri tako imenovanem Culebra predoru, kjer se je zagrizel prekop v grič, so morali odstaniti 150 milijonov kuh. metrov kamenja in peska, torej še enkrat več kakor pri vsem Sueškem prekopu. Vsega skupaj je delalo oh Panamskem prekopu 65.000 težakov, med njimi 12.000 iz Evrope. Strokovni delavci so bili plačani v zlatu, domačini in drugi težaki pa v srebru. Tudi lu redčile nalez- Parnik} na poti skozi Sueški prekop kanal obnovili Arabci, leta 765 pa Je bil spet zasut V 17. in 18. stoletju so večkrat padli novi predlogi za zgraditev Sueškega prekopa, vendar je prodrl šele Francoz Lesseps, ki je zgradil prekop po načrtih inž. Negreolija, ki je bil svoj čas generalni inšpektor avstrijskih železnic. Gradili so ga deset let, od leta 1859 do 1869. Leži v Egiptu in jo podaljšek Sueškega zaliva. Hkrati je meja med Afriko in Azijo. Sueški prekop je dolg 171 km in je globok vsaj 12 m. Po prekopu vozijo lahko pamiki, ki imajo največ 42.000 brt. Ko so začeli graditi Sueški prekop, so v gradbeno območje morali najprej napeljati kanale s pilno vodo. Dokler tega kanala ni bilo, je namreč delavcem donašalo pitno vodo vsega skupaj 16.000 kamel, kar je veljalo vsak dan 8000 frankov. Pri kopanju prekopa so odkopali, dvagnili in ostranili 75 milijonov kubičnih metrov peska in kamenja, torej 30krat toliko, kakor vsebuje kamenja največja faraonska piramida, tako imenovana Keopsova. Za zgraditev je egipčanska vlada dal na razpolago 25.000 felahov, delavcev domačinov, med katerimi so večkrat razsajale kolera in druge nalezljive bolezni. Velikanska so pokopališča ob graditvi prekopa umrlih delavcev. Končno so domači delavci vsi zbežali in po vsej Evropi so morali nabirati delavce, katerih je vsega skupaj prišlo v Egipt 30.000, preden je bil prekop dograjen. Lastnik Sueškega prekopa je francoska družba s sedežem v Parizu. Največj idelničar le družbe je Anglija, ki je leta 1875 prav poceni odkupila 177.000 delnic od zadolženega kediva v Egiptu. Slroškj za gradnjo Sueškega prekopa so znašali nad eno milijardo-lir, vendar znašajo njegovi letni dohodki več kot vsi gradbeni troški. Leta 1938 je šlo kozi prekop 5994 trgovkih ladij s skupno nad 25 milijoni 800 tisoč tonami. Od tega jjive bolezni delavstvo tako, da so morali napraviti velikanska pokopališča umrlih težakov. Panamski prekop je last Združenih držav, ki so « pomočjo denarja povzročile revolucijo, s katero je bila ustanovljena samostojna Panamska država, od katere so potem kupile pas Panamskega prekopa za 10 milijonov dolarjev. Ta pas sega 8 km na vsako stran kanila. Panamski prekop je veljal do današnjega dne — v nasprotju s Sueškim prekopom so namreč vzdrževalni stroški zaradi zatvornic izredno veliki — približno petkrat toliko kakor so znašali gradbeni stroški Sueškega prekopa. Vsi dosedanji dohodki so seveda manjši kakor celotni gradbeni stroški, vsega skupaj imajo Združene državo s prekopom kakor tri čtrt milijarde lir izgube. Razstrelivo Izrednega nčinka. Leta 1895. je završalo po vsem sveut. Učenjak Savvbridge v angleškem mestecu Exeter je sporočil svetu, da je odkril razstrelivo z izrednim učinkom. Angleško vojno ministrstvo je njegovo razstrelivo preizkusilo in vsi strokovnjaki, ki so bili navzoči pri teh poskusih, so kar strmeli. Kazstrelvio, ki ga Je Savvbridge odkril, je bilo neprimerno bolj silovito, tako da so napovedovali vsi popolen preobrat v tedanji vojni tehniki. Stotisoče in milijone so ponujali Savhridgeju kupci izuma iz drugih držav. Savvbridge izuma seveda ni maral prodati, saj bi ga tudi angleška vlada radevolje bogato nagradila. Kljub temu strahote njegovega razstreliva svet ni okusil. Prav v dneh, ko je angleška vlada hotela s Savvbridgejem podpisati pogodbo, je z.letel njegov laboratorij v zrak. Pri tem je bil ubit izumitelj sam. iz razvalin pa, ki so ostale, ni nihče mogel ugotoviti, kakor je Savvbridge prišel do vojega izuma. Križanka št. 43 1 2 3 4 5 3 7 i 10 U 13 14 lo 10 17 is 19 20 21 22 23 24 25 20 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 3/ 38 39 4J 41 42 43 44 45 40 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. obrtnik, 6. starogrški slikar, 10. leposlovna oblika, 15. velika ptica, 20. del trdnjave, 21. južen sad, 22. del posteljnine, 23. blago, imetje, 24. slovenski zemljepisec, 25. grška gora, 26. električni pol, 27. zdravilna rastlina, 28. prebivalec Hrvatske, 30. odposlanec (tujka), 33. leposlovna oblika, 36. vrsta glasbila, 39. rokodelec, 42. pripadnik izumrlega naroda, 44. mizarsko orodje, 47. svetopisemska oseba, 50. rob, kot, 51. Mencingerjev roman, 52. švicarsko letovišče, 53. kraj pri Litiji, 54. popotnik, 55. severnoafriško pristanišče, 56. japonsko mesto, 57, čreslovina. Navpično: 1. morska riba, 2. slonov zob, 3. dolenjski kraj, 4. slovenski zgodovinar, 5. vodna žival, 6. zadnjeindijska državica, 7. šahovski izraz, 8. grško pristanišče, 9. kocina, ščet, 10. pritok Donave, 11. ruska reka, 12. božanstvo (tujka), 13. oblika vode, 14. starogrški junak, 15. dolenjski kraj, 16. velika ptica, 17. preprosto orožje, 18. koroška gora, 19. industrijska rastlina, 28. zgled, ideal, 29. svetopisemska oseba, 30. državna blagajna, 31. nordijsko moško ime, 32. svetopisemska oseba, 33. zvok, ton, 34. suha zemlja, 35. poldrag kamen, 37. srednjeazijsko višavje, 38. arabsko pristanišče, 40. jarem, 41. severnoitalijansko mesto, 42. finsko pristanišče, 43. vojvodinski kraj, 44. del posode, 45. razdobje (tujka), 46. žuželka, 48. svetopisemska oseba, 49. del obraza. Rešitev križanke št. 42 Vodoravno: 1. Laba, 5. Sana, 9. Nora, 13. Ko-he, 17. dim, 20. Eda, 21. Raba, 22. rosa, 23. hoja, 24. Zala, 25. vaba, 26. lopa, 27. vada, 28. reka, 29. loj, 30. slika, 32. soda, 33. sito, 34. revija, 36. telo, 38. Zeta, 40. čaka, 42. Tula, 44. bar, 45. igo, 46. Dane, 47. lava. 48. lani, 49. Tomo, 50. Kana, 51. roka, 52. Noli, 53 nota, 54. Ren. Navpilno: 1. Levstik, 2. Ada, 3. Rabilon. 4. arak, 5. Salazar, 6. Abo, 7. napotek, 8. Arad, 9. No-vačan, 10. osa, 11. radikal, 12. ahat, 13. Korotan, 14. oje, 15. bakelit, 16 Ezav, 17. Daltbor, 18. ilo, 19. Majaron, 31. lega, 32. seno, 33. Savo, 34. runo, 35. Jame, 37. oda, 39. Ala, 41. ali, 43. ata. \rr Otroške obleke iz ostankov in starih oblek Pravični sodnik V daljni Kini je živel mandarin z imenom Fang-Su. Po lastnem mnenju je bil najmodrejši in najpravičnejši sodnik ne samo v nebeškem cesarstvu, ampak na vsem božjem svetu Pa tudi ne bi bilo varno, če bi ga hotel kdo ozdraviti tega prepričanja. Ugovarjanje bi lahko imelo kaj bridke posledice. Tako je nekega dne sedel Fang-Šu na svojem sodnem prestolu in sodil dvema podanikoma. Liu-Sen, lačen, star berač, je ukradel iz pekarije kruh, Hoang-Li, eden najbogatejših trgovcev mesta, si je na nepravičen način prisvojil veliko vsoto denarja, ki je bila last nekega njegovega kupca. Obema je bila krivda dokazana. Fang-Šu je po svoji navadi z velikim dostojanstvom in v globoki resnobi osrečil grešnika z dolgim nagovorom. »Služabnik pravice sem,« je dejal med drugim, njen najpodložnejši suženj in najrahlejšim njenim migljajem sledim. Pravičnost me stori jasnovidnega, da zločinca takoj najdem, napravi me slepega, da nc vidim človeka, ampak samo greh. Oba sta grešila proti enaki postavi in jaz vaju bom kaznoval z enako strogostjo in pravičnostjo. Vsak od vaju dobi pet in dvajset udarcev s palico.« Pomignll je sužnju. Ta je zapustil dvorano in se vrnil z dvema drugima, ki sta nosila v rokah cel kup palic. »Takoj bosta dobila vsak svoj del,« je menil Fang-Šu. »Ker pa je pravica moja gospodarica, ne sme vrhovna oblast trpeti škode zaradi grehov mojih podložnikov. Vsak obsojenec mora plačati palico, s katero bo tepen in hlapca, ki ga bo tepel.« Pri teh besedah je vzel Fang-Šu najmočnejšo palico iz sužnjevih rok in jo podal beraču: »Vzemi jo, stane samo dva novca.« »Gospod, je trepetaje odvrnil Liu-Šcn, »ko bi jaz imel dva novca, prav gotovo nc bi bil ukradel kruha.« »To ti verjamem,« je smehljaje 6C rekel sod- nik. »Ista pravica, ki te kaznuje, ti odpušča tudi del kazni, ki ie nositi ne moreš. Vzemi to palico brez plačila in ti suženj izvrši svojo dolžnost brez nagrade« Suženj je pograbil berača in ga s lilo vlekel na dvorišče Spotoma je srdito vihtel palico po zraku, kakor da preizkuša njeno moč. Fang-Šu je vzel drugo palico in jo dal Hoang-Li-ju: »Tale bo ravno pravšna za tebe,« je strogo dejal. Trgovec je vzel palico v roke. Mehka je bila, kakor da sešita iz blaga. Pa saj tudi je bila. »Da, gospod, pravična je tvoja sodba, ta palica bo dobra zame.« »A stane pet tisoč taelov.« »To ni preveč za tako lepo palico, gospod,« je malo kislo dejal Hoang-Li« plačam jih. »Nagrada za 6užnja, ki te a tem bije, je...« »Dovoli, gospod,« je bogataš prekinil sodnika, »daj, da ga najprej preizkusim, kake bo opravil svoje delo. Prisežem ti, če bom jaz zadovoljen, bo tudi on.« »To je pravična zahteva,« je odvrnil Fang-Šu, »dovolim ti.« Obsojenec se je ulegel na divan in suženj je pričel deliti kazen. Pa če bi izbrano palico še tako vihtel, bi kaznovani udarce komaj čutil. Kljub temu je suženj udarjal s toliko previdnostjo, kakor da bi ga vsak močnejši zamah veljal par taelov. Medtem ko je bilo z dvorišča čuti divje vpitje in kričanje tepenega reveža, ki je ukradel kos kruha, je ležal ropar milijonske vsote udobno na divanu in se zadovoljno smehljal nad udarci svojega rablja. Tedaj je napravil Fang-Šu strog In resen obraz in očitaje opomnil sužnja: »Hej ti, ali čuješ, kako oni tam zunaj kriči? Pred pravico so vsi enaki. Stori svojo dolžnosti« Bogati tat je jel kričati na vse pretege. Njegov krik je bila zmes smeha in veselega vpitja. »Tako je dobro,« je zadovolnjo kimal Fang-Šu. »Zdaj je pravici, moji vzvišeni Gospodarici, zadoščeno.« Ko je pšenica dozorela Zavela je poletna sanica po dolenjskih gričih. V vetru je valovilo klasje, rumeno kot zlato, zibalo se je po njivah in njih šum je bil kot šepet matere zemlje: »Glej, človek, kako obilen sad ti dajem, kako bogato ti poplačam tvoj trud!« Kmet je čul ta šepet, razumel svojo blago zemljo, saj ona je vse njegovo bogastvo. Trda je, njegove roke jo obdelujejo, znoj prepaja grudo in jo prepoji do kamenja, ki je pod njo. Oral je in vlekel hrano, scjal, sedaj pa jo iz semena pognal zlat klas, zlato kmeta. Ko je stopal Palčev oče ob njivi in smu-kal med prsti pšeniSno klasje, si je dejal: »Zeti no treba, žeti, da zrnje samo ne popada na zemljo,« šel je preko travnika, zavil poj senčni poti med bukovjem do svoje gorice. Obstal je pred hramom in se zagledal okrog. Vseokrog so bile sončne gorice, njive, med drevjem so se belile hiše sosednih kmetov. Na liolmih so kraljevale cerkvice — štirinajst se jih je videlo izpred njegovega hrama. Odklenil je vrata, iz omarice na steni-je vzel pisano majoliko in si natočil vinH. Počasi je prigrizo-val črnega kruha in pil pridelek svojega vinograda. Ozrl se je na brezo, ki ie stala ob hramu. Precej visoko je že bila letnica, vrezana v lubje. Spominjala ga je dne. ko je kot mladi gospodar prvič bral grozdje, ko je točil trgačem starine, in rezal kruha. Še vedno dela to, mnogo let pa je od tega, kar je prevzel gospodarstvo. Počasi je zaklenil in odšel skozi vinograd proti domu. Pri mlaki je napajal živino hlapec Tinče. Pri večerji je bila vsa družina zbrana in pridno so zajemali mlečno kašo iz sklede. »Zeti bo treba, žeti! Matica, ti boš šla vabit žanjice, ti, France, boš pa pripravil voz, da bomo speljali v kozolec. Žito je zrelo in bogato je obrodilo. Bali smo se toče, pa nam je Bog dal dobro letino,« je dejal Palčev oče. »Zeti? Ali naj bomo mi prvi v vasi, ki bomo sklepali srpe in načeli njivo?« je ugovarjala mati. »Kaj zato, če smo prvi. Naša njiva je najbolj na soncu in škoda je vsiik«;a zrna, ki &ade na zemljo. Ko boste plele korenje, se oste pa jezile.,« je odgovoril. Kar je rekel Palčev oče, je ostalo. Trd gospodar je bil, ni si pustil ugovarjati od nikogar in samo on je smel odločati o delu prihodnjega dne. Kakor je rekel, tako je moralo veljati. Tako je Manca odšla v vas, da izprosi žanjice. Vse so rade žele na Palčevi njivi, velika je bila kot nobena druga. Pridno je bilo treba žeti. da so do večera zvozili v kozolec. »Manca, ali naj pridem tudi jaz?« jo je vprašal Vrtačnikov Tine, ko jo je srečal med durmi. Manca se je obrnila vstran, da Tine ne bi videl njenih zarudelih lic. »Le kaj boš delal? Žanjejo samo ženske.« »Bom pa kopice spravljal in vozil h kozolcu. Pa bi mednje spravil še tebe, da bi te gledal.« je smeje odgovoril. »Saj nisem Mati l>ožja v oltarju, tisto se gleda.« »Že res, toda tudi tebe bi gledal. Manca, saj veš, da te imam rad,« je čisto nalahno dejal, da ne bi slišala mati. ki je devala v peč lonce. Bog ne daj, z burkljami bi ga nagnala. To se ne sme govoriti. Ne sme? Če se mil pa jezik kar sam zavrti in pove tisto, kar je v srcu. »Lahko noč.« Odletela je Manca s praga, krilo za njo je frfotalo. Skoraj tekla je, srce pa ji je močno utripalo. Le kaj je to? Zapela bi sredi vasi in zasmejala bi se od sreče. Kmalu bi pozabila stopiti še k Lahanovim, da bi Malko vabila k žetvL Ko je bila že noč, je Manca slonela na oknu in gledala v zvezdnato nebo. Bolj svetle so bile danes zvezde, prijetnejši vonj je imelo cvetje na oknu. Zalajal je pes v vasi, od hriba pa je odmevalo vriskanje fantov. Zapeli so pesem o rožnatih licih, o deklici zali. Manci pa je bilo srce, trepetalo je v njej, saj je čula Tinetov glas in sedaj je vedela, da (Kije njej. Kako ji je rekel? »Saj veš, da te imam rad.« Tako je bilo slišati to in še so ji besede šumele v ušesih. Ko je Palčev oče prišel na njivo, je bila že četrtina požeta. Pridne so bile žanjice. »Le malo jionehajte, preveč ste se zagnale, še zmanjkalo vam bo do večera. Tja pod jablano stopite in pomakajte, da boste imele moči,« jih je opomnil in vse so ga ubogale. Gledal jih je, njihove žive rute so bile kot pisani metulji. Da, tudi on je bil nekoč mlad, pa je stal takole na njivi in lamo ena ruta mu je bila všeč. Skrivala je temne lase njegove Zalke. Sedaj pa sta že oba stara, osivela. Mnogo truda sta imela, a vsaj to dobro vesta, da njihovi otroci ne bodo nikoli mogli reči, da jim nista pripravila lepega polja. Hiša je brez dolga, ko bo France pripeljal nevesto, bo zlahka izplačal tudi doto Manci in Tilki. Ko so se že kadili sirovi štruklji na mizi, je stopila Tilka do njive in poklicala žanjice in pomagače. Teknili so dobri štruklji vsem, delo daje tek, še bolj, če je človek mlad. Zalivali so kosilo s cvičkom in se menili. Ko pa so končali, so zopet odšli na njivo. Do večera so pospravili vso pšenico v kozolec. Vrtačnikov Tine je pomagal in podajal Franctetu zlato snopje. Ko je padel zadnji snop, je žanjica naredila križ in dejala: »Bog bodi zali val jen!« Zazvonilo je A ve Marijo in vsi so molili. Njih srca so se zahvaljevala Bogu za dar, ki so ga prejeli. Iz sklede na mizi se je kadila vroča kaša. Dobra je bila in s tekom so zajemali. Po večerji pa je Pnlčev stric nategnil harmoniko in mladi pari so se vrtili na skednju. Ko so se utrudili, pa so posedli po trati in zapeli: Že stalo je klasje zarumenelo, žanjice, le pridite žet, saj Bog bogoslovji je naše delo, v sončne žarke odet je svet. Zadonela je pesem v tihi večer, pesem zemlje, pesem kmeta, vabljiva pesem zlatega klasja. To in ono za ženske Prve navijalke za kodranje las Že v davni dobi so si znale ženske kodrati lase. Ženske v starem Rimu so si lase celo že žgale z močnim železom. A tudi ženske modernih narodov so poznale kodranje las. Tako so našli na Danskem, ko so izkopavali stare grobove, ostanke neke ženske, ki so tičale v njenih še dobro ohranjenih laseh številne zlate navijalke, ki pač niso mogle biti v okras, pač pa »o služile za navijanje in kodranje las. Potek bojev za sebastcpclsko trdnjavo Nemški generalni major Sehulz opisuje naskok na Sebastopol v listu »Berliner Lokal Anzeigerc in pravi med drugim: Borba za Sebastopol se je začela že lani v jeseni, ko je imela ti. armada nalogo, da prodre od Perekopa do Krima in du zavzame Sebastopol. Spomladi se je potem napad na to trdnjavo obnovil, in sicer s severne strani in se je izvršil hkrati na mesto in pristanišče. V trdnjavi sami so imeli boljševiki več divizij več mornariških pehotnih brigad, dalje strelske in delavske bataljone, gojence pehotnih, mornariških in topniških šol, več 10 tisočev oboroženih delavcev in 5 bataljonov metalcev granat. Naskok se je začel 2. junija ob 3. zjutraj. Mesto je začelo že prvi dan goreti in nemško topničarstvo je pet dni podnevi in ponoči ne-nehoma obstreljevalo Sebastopol. 2e prve dni je bilo vrženih 000 granat. Boljševiki so se bili jako spretno poskrili v skalnate luknje z odprtinami komaj 50 centimetrov. Zato je bilo treba sleherno postojanko zavzeti od blizu z ročnimi granatami. Najhujšo nalogo so imeli pehota in pa pionirji. Mnogi boljševiški vojaki, ki so bili prišli iz svojih lukenj, so s poslednjo granato ubili same sebe, kakor se je glusilo tudi povelje boljševikov. Boj zn severne trdnjave je nn ta način trajni 14 dni. Topniški ogenj je bil tako hud, da je bilo ko v peklu, ko se je vrsta naših bojnih čolnov prebredla čez zaliv. Prehod se je posrečil. Napad nemških čet se je izvršil s tako naglico, kakršne še ni videla zgodovina. Prvega julija Dolgin-Debeluh-Ost rogled Risbe- ROM — Besedilo po K. 3. ERBENU »TAMLE GRE MOJ TOVARIŠ. VZEMI GA V SLUŽBO, GOSPOD!« RECE DOLGIN. žffi »POKLICI GA, NAJ POVE, KAJ ZNA!« RECE KRALJEVIČ. »MALO DALEČ JE. SKOČIM RAJŠI PONJ!« STEGNjENI DOLGIN VZAME TOVARIŠA POD PAZDUHO IN NESE K GOSPODU. se je začel vpad v mesto samo. Boljševiki so se umaknili nn polotok Kerzon in so bili stlačeni nn prostoru dva in pol kvadrtua kilometra. V hudih, vprav peklenskih bojih so bili potol-čeni. Številke povedo, kako so bili ti boji silni. V 70 dneh je bilo na Sebastopol vrženo 50.0(1(1 ton jekla in železa, kar je toliko kot 100 muni-rijskih vlakov. Poleg tega je bilo uporabljenih 24.000 ton bomb vseli kalibrov, ki so jih bombniki pometali na Sebastopol tako da je bilo vsega vrženih 74.000 ton jekla iu železa na trdnjavo. Protiletalski topovi so oddali 1S0.000 strelov, pri čemer niso všleli manjši kalibri. Polkovnik v. Koltitz pa še dodaja: V 14 dnevnem neumornem napadanju so se naše čete pomikale od trdnjave do trdnjave, od bunkerja do bunkerja, od postojanke do postojanke, do znliva Severnaja in so bili na po-stojankah visoko nad morjem. Potem pa jih je presenetila najdba, da so v 12 jaških, ki so bili 60—70 m globoki, čakali še boljševiki. V jaške so vodili vhodi, ki so bili zavarovani z dvema metroma betona. Boljševiki so ždeli ondi z ženami otroki in kravami. Dva dni je trajal boj za te jaške. Ponoči smo jih skušali obdati z umetnim dimom. Zaman. Nato smo poskusili s hudimi eksplozivnimi snovmi Nič ni zaleglo. Tedajci pa so ponoči boljševiki sami nenadoma pognali v zrak vse jaške z ženami, otroki, možmi in kravami vred. 1 roba je bilo mimo drugega zavzeti tudi neko lnunicijsko tvornico ob cesti, ki je vodila vzdolž zalival Posrečilo se je. Nato pa je bilo treba zavzeti še nasprotno ležeče višine, skalovje v polkrogu, ki je bilo polno lukenj z boljševiškitni metalci granat in strojniškimi oddelki. Po nadčloveškem naporu se je posrečilo tudi to. A že je prišlo poročilo, da je v nekem predoru 1500 žensk in otrok. Pozvali smo straže, naj se vdajo. Odgovorili so nam z ročnimi granatami in slednjič so predor zazidali in pustili le enu odprtino. Skozi to smo na vse načine hoteli prisiliti ženske in otroke, da bi prišli ven. V drugih predorih je gorel bencin, ki so ga zažgali bol jševiki. Vsi, ki so bili v predorih, so tako sami sebe usmrtili. Zgodovina skoraj da ne pozna hujših bojev, kot so bili ti za Sebastopol. Važni izumi, ki so propadli •m Barvno fotografijo so izumili že pred 50 leti Šele v zadnjih letih so ljubitelji fotografije lahko sami preizkusili najnovejše odkritje: barvno fotografijo, ki nam za zdaj omogoča izdelovanje barvnih diapozitivov in obeta v bližnji prihodnjo-sti tudi možnost barvnih kopij. Ogromna dela, dolgoletnih poskusov in sredstev največjih tovarn fotografskega tvoriva jo bilo treba, pieden je ta izum dozorel toliko, da je bil uporaben. Ali ni čudno, da je bil prav ta izum znan že pred 50 leti, ko je bila črno-hela fotografija še v povojih? V zadnjih desetih letih minulega stoletja je presenetil namreč neki dr. Herhert Franklin v Čikagu v Ameriki svoje prijatelje s fotografskimi posnetki v čudoviti pristnih naravnih barvah. Bil je celo tako ljubezniv, da je v barvi fotografiral predmete, ki so mu jih dali njegovi znanci. Mi dogrede se je pohahal, da je odkril skrivnost barvne fotografije ie pred nekaj leti in da jo uganja zdaj zgoij za zabavo. Njegov izum je či sto enostaven, tako da nima posebnega truda z delom. V tistih časih tud ičrno-bela fotografija še ni bila prav nič vpeljana me damaterji. Za.o njegov izum ni vzbudil takšne pojornosti, kakor bi jo danes. Vendar so F'ranklinovi prijatelji iz-najditelju svetovali, naj si zgradi večjo delavnico, češ da bo brez dvoma zaslužil težke dolarje s posnetki v naravnih barvah. Franklin je. res zgradil veliko delavnico in začel z delom. Že prve dni pa se je zgodila nesreča. Razvijal je plošče od odprtem ognju v pečici z ogljem. Zatopljen v delo je pozabil, da uhajajo iz pečice strupeni plini, iker ni odprl ven-iilatorja, se je kaj kmalu zgrugil nezavesten v delavnici in so zadušil. Tako je pred 50 leti odnesel Franklin s seboj v grob skrivnost v barvni fotografiji, zakaj iz preostalih izdelanih barvnih fotografij nihče ni mogol razvozljati pravega postopka za barvno fotografijo. Skrivnost feničanskega stekla — odkrita in izgubljena, 2e stari Feničani so poznali skrivnost izdelovanja izredno čistega stekla v raznih barvali. Vse, kar so ustvarili kasnejša stoletja, vštev-ši sodobno industrijo, na tem polju, se s steklom starih Feničanov ne more meriti. Dva tisoč, let je bila pokopana skrivnost o feničanskem sleklu, ki jo je odkril okrog leta 18G0 Italijan Luigi Taranti. Njegova barvana stekla so vzbudila naj večje presenečenje. Iz neštetih krajev domače države in z vsega sveta so prihajala naročila, ki jim nili zdaleka ni mogel ustreči, ker tako na debelo ni mogel izdelovati stekla. Najlepša steklena okna v Italiji je za časa življenja izdela prav Taranti. toda ves čas je molčal kot grob. Nikomur ni zaupa! skrivnosti, ker ni hotel izdati skrivnostnega postopka. Ko je nenadoma umrl, zopet nihče ni več znal izdelovati n.jegovsga stekla. Kemija je sicer skušala neštetokrat odkriti skrivnost Taranti jevega stekla. Kakor je odpovedala pri steklu Feničanov, tako je tudi zaman skušala prodreti v skrivnost molčečega Taranta in še danes ne vemo nič več o tem steklu Umetna slonova kost. Prav tako kot Taranti, je postopal neki Škot, ki je okrog leta 1D00 na lepem začel prodajati biljardne krogle iz umetne slonove kosti. Vsi Škoti so varčni in zato tudi ta ni zapravljal denarja s tem, da bi dal svoj izum patentirati. Pač pa je molčal ko riba in tudi njegova družina ni imela pojma, na kakšen način izdeluje krogle iz umetne slonove kosti. Mnogi so preiskovali njegove krogle, pa tudi niso zvedeli ničesar več. Resnica je bila ta, da je možakar prodajal krogle trikrat ceneje, kakor so tedaj veljale krogle iz pravo slonove kosti. Bile so slonokoščenim tako podobne po barvi in kakovosti, da jih od pravih niso mogli ločiti. Le kemiki so lahko ugotovili, da niso iz slonove kosti. Škot je zaslužil lope donarce in umrl, ne da bi komu povedal svojo skrivnost. Romunija obdelala II milijonov hektarov zemlje Vodja romunskega naroda maršal Antonescu je v svoji poslanici romunskim kmetom poudaril, da so kljub pozni pomladi in težavam sedanjega vojnega stanja v šestih tednih obdelali in zasejali v Romuniji 11 milijonov hektarjev. S tem je romunsko kmetijstvo dobilo poljedelsko bitko. Maršal Antonescu se je za izvršeno delo najtopleje zahvalil vsemu romunskemu kmečkemu ljudstvu ter jo izjavil, ds bodo zato dobili romunski kmetje brez- • plačno na razpolago potrebno pluge ter živino, svi-1 nje in perutnino za zboljšanje sedanjih pasem. | ŠPORT Nedelja v znamenju prvenstvenih | prireditev V soboto in nedeljo bodo imeli v Bologni malo olimpijado. Stadionsko areno bodo odprli atletskim prvakom, ki so bodo kosali za najboljše rezultate v tekih, skokih in molili. Za naslove državnih prvakov se bo potegovalo čez 40(1 atletov, med. njimi tudi nekaj imen zvenečega mednarodnega slovesa. Da omenimo samo nekatere: Monti v te-u na 100 ni. Lanzi v tekih na 400 in 800 m. Com-pagner v skoku v višino, Taddia v metanju kladiva in Cousolini v metanju diska. Pri državnem prvenstvu, ko so zbrani vsi najboljši atleti, se rado zgodi, da pade tudi ta ali oni državni rekord. No bo odveč, če si ob tej priložnosti ogledamo znamke, od katerih l>o danes ta ali ona padla. Italijanski rekordi v lahki atletiki: 100 m Meriani Orazio 10.4 sek. 200 m Meriani Orazio 21.2 sok. 400 m Lanzi Mario 40.7 sok. 800 m Lanzi Mario« 1.40 min. 1500 m Beccali Luigi 3.49 min. Življenjska izkušnja 5000 m Beviaqua Giusoppe 14.37 min. skok v višino: Campagner Altredo 1.98 m skok v daljino Matfel Arturo 7.73 m troskok: Binl Francesro 15.01 111 skok s palico: Romeo Mario 4.15 m disk: Consolini Adolfo 53.34 111 kopje: Agosti Mario 65.23 111 klodivo: Taddia Tosco 51.08 m krogla: 1'rofeti Angolo 15.37 111 Državno prvenstvo v lahki atletiki, ki bo nocoj končano v Bologni, bo dalo tudi lasno sliko v državni reprosentanci. katero bodo poslali na atletski trohoj Italija —Nemčija—Madžarska. V B razredu nogometnega prvenstva bodo danes zaključili z dolgotrajnim tekmovanjem za točke. Nas bo zanimalo zlasti vprašanje, kateri dve moštvi bosta obstali nn vrhu in prešli v prvi razred 11.1 mesto Napolija in Modene. Bari, ki vodi z 48 točkami jo že na varnem, zn drugo mesto pa bo imela Vicenza zadnjo priložnost, da se poslovi od B razreda in kvalificira za vstop v tovarišijo najboljših. Tudi v Nemčiji so danes no vrsti tri prvenstvene prireditve. V Kirchbergu se bodo spogledali najboljši plavači. v Saarbrilckenu pn kolesarji, ti bodo tekmovali na 135 km za državno cestno prvenstvo. Igralci rokometa pn bodo nocoj zvedeli. kdo je državni prvak 70 I. 1942. — onajstorica Mngdeburga ali Walckowa? >No morem ti povedati, kako odvratne so mi te moderne ženske.t šport v kratkem Rekorder Lanzi je dobil povabilo na gostovanje v Stockholmu, kjer bi se naj pomeril s švedskim prvakom v tekih na srednje proge Oun-darjem Iloeggom Ni še gotovo, če ho prišlo do tega dvoboja, zanimvo pa bi bilo vsaj čitati o tekmi mod italijanskim in švedskim prvakom, katerima v Evropi nt enakovrednih. Tudi v Berlinu pripravljajo veliko mednarodno atletsko prireditev, na koleri bi radi videli znamenito tekaško trojico: Lauzija, Haogga in Nemca Rudolfa llarbiga. Vse tri nameravajo poslati v hoj za rušenje svetovnega rekorda v loku na 1000 tu. Mednarodna atletska prireditev v Berlinu bo 1. in 2. avgusta. Na Norveškem se obeta dobra letina. Po poročilih iz Norveško bo letina v celoti zadovoljiva. Povsod se pozna da prebivalstvo izkorišča letošnje zgodnje pridelke, dobava mleka jo narasla, ker so krave dobile primerno krmo no pašnikih. Le potrebe po mosu šo no morejo hiti krite v zadostni meri, pač pa jih koristno izpopolnjuje ribolov. MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ienltovanjskib Oglasih je beseda po L I.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa |* beseda po L 0.60. Davek »e računa posebej. Mal« oglaae je treba plačati tako) pri naročilu. g Službe j Dobe: Gospodinjska pomočnica za vsa hišna dela ali po-strežnlca za celi dan, se Išče za 1. avgust. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4037. b Pošteno dekle dobi čedno sobico proti opravljanju nekaj postrežbe. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4059. b Postrežnico kuharico pridno, pošteno, varčno, se sprejme takoj k dve-članskl družini, hrana ln plača dobra, čas dela po dogovoru, - ponudbe poslati na upr. »Slovenca« pod »Varčna kuharica« 4061. b Kuharica za vsa domača dela, z dobrimi priporočili _ dobi stalno mesto pri tričlanski rodbini. Nastop v 14 dneh ali preje. Naslov v upravi »SI.« pod št. 4053. Gospodinjsko pomočnico pošteno In zanesljivo, ki zna kuhati, sprejmem. Plača 250 lir. Naslov v upravi »Slovenca« 4092. Sodi Postrežnico iščem za popoldne. Dolenc Aškerčeva 42. b j Službi j Klelo: Gospodična z dolgoletno prakso v blagajniških poslih, išče temu primerno službo. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna in poštena« 4073. a Dekle vajeno vsega gospodinjstva in kuhe, Išče službo k manjši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4037. a Iščem mesto praktlkantinje v trgovini ali pisarni. Ponudbo n& upravo »Slov.« pod značko »Takoj« št. 4052. a Čevljarskega pomočnika in vajenca, ki se je že učit, sprejmem za stalno. Ponudbe upravi »Slov « pod Novomesto št. 4032. Mlajša postrežnica zmožna tudi šivanja, išče zaposlitve. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4101. a Italijanskega korespondenta, veščega slovenščine in italijanščine, strojepisja, stenografije ter event. knjigovodstva, Išče vele-tndustrljsko podjetje v ljubljanski pokrajini. — Lastnoročno pisane ponudbe staviti upravi »Slovenca« pod zn. »Spreten« št. 4046. Prodajalko-začetnico marljivo in strogo solidno v vseh ozlrlh, Išče za takoj za novo pričeti vlno-toč poleg trgovine. Trgovina: Leopold Grabrijan, Metlika. b Iščem dekle za gospodinjska dela, ki zna enostavno kuhati za kraj v Italiji na deželi (letovišče). Prednost ima ona, ki že poseduje dovoljenje oblasti za potovanje. Plača po dogovoru. Potni Btroškl se povrnejo. Pogoji so povsem ugodni. Kratko pnnudho na upr »Slovenca« pod »S. G.« 40G8. b Brejo kravo dobro mlekarlco, prodam, Moste, Zaloška cesta 149. Kravo 8 mesecev brejo, dobro mlekarlco, prodam, \Ve-ster, Hradeckega c. 8. j Prodamo Železen štedilnik se proda. Ogled v ponedeljek dopoldne. Berlot, Povšetova ulica 82. I Otroški globok voziček naprodaj za 680 Ur. Isto-tam pletena košarca z modročkom. Marenčlčeva. št. 3, Moste. t Šivalni stroj pogrezljlv, Izredno dobro ohranjen, lepo bosansko preprogo 2X3, gramofon s plošče I 400 lir, stara harmonika 350 lir, naprodaj v trgovini »Oarled«. Mestni trg 3. vhod skozi vežo, 1 prvovrstni od 300—400 t. 8 komadov naprodaj. Gostilna Pod Trančo, Stari trg I. t Zvon dunajski in ljubljanski v originalni vezavi, dobro ohranjen, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca pod značko »Zvon« št. 4054. Lepo spalnico kompletne ln kuhinjsko opravo, posamezne kredence, mize in še drugo predmete ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vežo. s Prodam več raznega pohištva, nekaj dobrih gramofonov, konjsko opremo ter več voz. Jernejeva c. 26. š Zimo za modroce vseh kvalitet kupite najugodneje pri »2 I M A. Jager Milan, prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv Petra o. 17. tel. 20-42 Predilnica Fu Ine, tel. 20-45. dobro ohranjeno, na motorni pogon, veliko, močno. s čiščenjem žita, ki pada v vreče. Ogleda se In proda: Kmečka gospodarska zadruga v Šiški, Ljubljana VII. 1 Vhodna vrata 160 x 250 cm, dobro ohranjena, prodam. - Grum, Moste, Tot na Fužine 6. Satnice rabljene, AZ okvirjene, In ^koro novo trča lntco za trčenje medu, prodam. Medarna, Ljubljana, židovska ul. 6. 1 g Kupimo fj Smrekovo čreslo lepo. idrivo. suho In ježlca — kup) vsako količino usnja rna J t.avrlč, St Via prt Stični . Ljubljana. Krojaške odpadke volnene In bombažne, pletlljske In šiviljske od-rezko, kakor vse tekstilne odpadke, kupuje Gerk man. Hrenova ulica 8 k Gramofon in plošče rabljenei tudi v neuporabnem stanju, kupujemo In plačRmo najvišje dnevne cene! »Evcrest«, Prešernova 44. k Knjižno omaro dobro ohranjeno, kuplmn. Ponudbe na društvo Mati gospodar, Gallusovo nabrežje 33. k Zdravilna zelišča vseh vrst kupuje Phar-macevtlka — Ljubljana. Karlovška c. 2. k 1 Sebe I Oddalo: Sostanovalca k sinu, sprejme dobra družina. Naslov v upr. »Slovenca« 4072. s Malo sobico »kabinet«, oddam mirni gospodični. Naslov v upr. »Slovenca« 4091. s mejo: Sobo s kabinetom išče profesor. - Cena postranska. stvar. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Profesor« 4050. ■ Hladilno omaro skoraj novo, ugodno prodam. Naslov pri upravi »Slov.« pod št. 4070. I Profesor išče sobo ali dve sobi, po možnosti s telefonom ln kopalnico, v sredi mesta. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Profesor« 4026, a Pisalni stroj nemški »Mercedes«, ame-rlkanskl »Underwood« in »Pvemington« ter amerl-kanski soštevalnl »Sund-strand«. proda »Torpedo« Miklošičeva 18. 1 Slamnik prodam ; čevlje novo lahke št. 43 zamenjam za manjša. Prinesem osebno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hitro« 4103. Kupujte pri naših inserentih 2 74. Krik in klir je vzdrnmil očeta Serajnika in druge tovariše v skalni votlini. Vsi so začeli metati skalovje v glo-bočino in tako so se srečno rešili nočnega napada in turške krvolovčnosti. Proti jutru so se šele spravljali starci in žene pod skalnati krov, kjer so se počutili zopet varne. Vsi so hvalili Zaliko in jo poveličevali kot rešiteljico. Almira ni iskala pred hudim dežjem zavetja. Sla je tja na rob, kjer ji jc bil izpodlctel strašen načrt. Tu je slonela vsa obupana. Gledala je v prepad, zbegana kakor morilka. V srcu jo je peklo. Zdelo se ji jc, kakor da ji nekdo trgu drobovje. Preklinjala je kamen, ki je preprečil njen namen. Motila se je proti mrtvi prirodi, ki ni pospešila njenega načrta. 276. Tedaj je zaslišala zamolkli glas, ki ji je udaril na uhod: »Almira! Almira! Moja glava! Bog mi pomagaj! »Tak klic in stok se je čul iz globočinc. Deklici zastane sapa, ko zasliši svoje ime. Nepremično zre v temni prepad. Iz njega odmeva le jok in stok. In drugič sliši svoje ime: »Almira! Almira! Deklici od groze in strahu vztrepeta po vsem životu. Pohištvo Modroce patentne posteljne mreže otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po ni/.ki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mestni tre 13 BPgitntI l6^«"! Goslilno oddam Gospodična poltena lil solidna, s služIlo. išče majhno posojilo proti mesečnim odplačilom. Ponudbe nr upravo »Slovenca« pod : »-Vestno vračevanjo 3DD9«. <1 v najem v centru mesta, ker te preselim v svojo hišo. - Naslov v upravi »Slovenca« 6t. 4002. m Kuhinjske opreme moderne, solidna Izdela-va, proda po zelo nizki ceni. mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. S j Poizvedbe | za živali Izgubil se je .mjhrn črn psiček pasme »Podgana«. SIU1 na Ime vTačt«. Dotlčnega, kamor so je psiček zatekel, prosim. da ga proti nagradi odda llattellno Angelo, Aljaževa 35. j Filatelija Filatelisti! Ugoden nakup raznih znamk, Jol albumov, katalogov, fllatellstlčne literature - nudi filatelija Mladinske založbe, Ljubljana, Stari trg 30. Telefon 41-61». litijo: Dvosobno stanovanje s kopalnico. Išče mirna stranka za takoj. Tonud-be na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 4063. mu Za prevode Kupim Novi naslovi Frančiškanska al. 3. Telefon 4513. Vse denarne in trgovske posle IzvrMro hitro tn točno. Obrnile se na: Rudolf Zor«, Gledališka ul. 12. Telefon 8S-10 Lepe pisarniške prostore oddam. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Lepa pisarna« št. 4003. m parstvo. Tržaška c. 0. j Uolciul B Vajenca za krznarsko obrt sprejme L. Rot, krznaratvo: Mestni trg 5. v Vajenca sprejmem proti takojšnji plači Gustav Puc, Instalacija vodovodov In klc-v Pozor stavbeniki in hišni posestniki! Naznanjam eenj. občinstvu, da sem pričel samostojno obrt s polaganjem parketov ter starim struženjem. — Se priporoča JOSIP BRLEČ, Ljubljana, Kolodvorska 28. Najboljše šivalne stroje doblto pri znani tvrdki Ivan Jax ln sin, Ljubljana, Blelvvelsova cesta 36 »" Una certezza assoluta Quando affidate a G'glio i I compito
  • ionai'e: I izolacijo. Pohitite vzorec Miiabelli — V.Caravita 15 — itapoli_ LJUBLJANSKI ATOGRA (I . -v' Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30 Romantična glasbena komedija iz starih dunajskih časov Ljubi Avguštin PAUL HORBIGER - MARIA ANDERGAST KINO MATICA - TEL. 22-41 Slava in beda slavnega umetnika Strast Barbara Stanwyck. Adolphe Menjou, Williatn Holden ild. KINO UNION - TEL. 22-21 Zanimiva in globoka ljubezenska drama, ki se odigrava na trapezih cirkusa in v arenah velikih gledališč in varietejev „Smej se bajacol" Fosco Giacbetti in Laura Solari _KINO SLUHA - TFl. 27-30 KINU KOUELJEVO TEL. 41-04 PAL JAVOR V senzacionalnem filmu Balalaika Krasen film o deželi sanj in večne pomladi Nekje v Tibetu Ronald Coltnan — Jane Wiay Predstave, delavnik ob 17"SU nedelia 14M0 in 17nri ZAHVALA. Za vsa izražena sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše nepozabne soproge, mamice, tašče, stare mamice, sestre, svakinje in tele, gospe Frančiške Pečan soprogo delovodje v pokoju izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikom, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti in nas tolažili ter kakor koli počastili njen spomin. Vsem iskreni Bog plačaj! Sv. maša zadušiiica bo v cerkvi sv. Jakoba dne 13. t. m. ob 7 zjutraj. Žalujoči ostali. Giovanni Vergas 14 Tone lievolja Roman. »Ali Vi dobro zaslužite z vinskimi tovori?« jc vprašala Mena. v »Da Poleti, ko človek lahko hodi tudi ijio-noči, tedaj imam lep zaslužek. Ta uboga žival si pač zasluži svoj kruh. Ko bom prihranil nekaj krajcarjev, bom kupil mulo in si botn lahko opomogel, da bom zares voznik, kot boter Počasne. Dekle je z največjo pazljivostjo poslušalo kar je govoril Alfio in medtem je siva oljka šn štel n, kot da bi deževalo, in sejala po ipoti rumene zvite listke. »Glejte, že prihaja zima in vsega tega ne bo mogoče napraviti pred poletjem.« je pripomnil lxiter Alfio. Mena je z očmi sledila senco oblakov, ki je hitela po polju. kakor da bi se razpršila «iv0 oljka. Tako so hitele misli v njem glavi in dejala mu je »Veste, boter Alfio. s tisto zgodijo o sinu gospodarja l' ort u na ta Čebule ni nič. kajti prej moramo plačati dolg /a volčji lxib.« »To me veseli.« je odvrnil Muha. »Tako vsaj ne lioste odšli i/ soseske.« »Sedaj pa. ko se vrne Tone od vojakov, si bomo z dedom in vsemi ostalimi pomagali da plačamo dolg. Mati je vzela v tkanje platno za Gospo.« »Tudi poklic lekarnarja je lep!« je pripomnil M u Ii n. V tem se je na stezi pokazala botra Venera Zuppidda, z vretenom v roki. » Bog!« je vzkliknila Mena. »Ljudje prihajajo!« in zbežala je v hišo. Alfio jc udaril osla z bičem, liotcč oditi tudi on. Za Ljudske tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii »Oh, boter Alfio. kaj se Vam mudi?« mu je rekla Zuppidda. »Hotela sem Vas vprašati, če je vino, ki ga peljete Santuzzi, iz istega soda, kot ono iz preteklega tedna.« »No vem. Vino mi dajo v sodih.« »Jesih za solato!« je odvrnila Zttpipidda, ipravi strup. Tako je Santuzza obogatela in da bi prevarala svet. si je stavila na prsi svetinjico Marijine Hčere. Lepe stvari pokriva tista sveti-njica! Dandanes, če hoče človek napredovati, se mora lotiti tega poklica. Če ne, gre nazaj kot lak, kot Nevolje. Sedaj so vlovili »Previdnost«, ali veste to?« »Ne. nisem bil tu, toda botra Mena ni vedela ničesar o tem.« »Novico so prinesli sedaj in gospodar Tone je tekel proti Botolu, da bi videl, kako vlečejo barko proti vasi in zdelo se je, kot da bi stari imel mlade nnjre. Sedaj si bodo s '■Previdnostjo« Nevolje lahko vnovič opomogli in Mena bo znova dobra partija.« Alfio ni odgovoril, ker ga je Zuppidda srepo gledala s svojimi rumenimi očesci in dejali je, da sc mu mudi iti izročit vino Santuzzi. ^Meni noče ničesar povedati!« je zagodrnjala Zuppidda. »Kot da bi ju ne videla z lastnimi očmi. 7. mrežo hočeta skrivati sonce.« »Previdnost« so vso razdejano z vleki i na obrežje, tako. kot so jo bili našli onstran Mlinskega rta, s krnnm med klečmi in s hrbtom v zrak. V trenutku je pritekla na obrežje vsa vas. možje in žene in gospodar Tone. pomešan med množico, je tudi on gledal, kot ostali radovedneži Nekateri so tudi brcali v trebuh .Previdnosti', da bi tako razpočena zadonela, knt bi ne bila več last nikogar. Ubožec je v živo čutil tiste brce. »Lepo previdnost imate!« — mu je dejal don Franco, ki je prišel jrnlorok in z ogromnim klobukom na glavi, da bi jo tudi on pogledal, kadeč svojo pipo. izdajaieij: ini »Ta je zdaj dobra za podkuriti,« je zaključil gospodar Fortunat Čebula. Boter Rožič, ki je bil izkušen v stroki, je dejal tudi, da se je morala [ladja potopiti iznenarla. ne da bi tisti, ki so bili na njej imeli čas reči: »Kristus, pomagaj mi!« Kajti morje je pomedlo jadra, jani-liore, vesla in vsako stvar in ni pustilo niti enega lesenega klina, ki bi trdno držal. »To je bilo očetoVo mesto, kjer so nove vilice za vesla.« je rekel Luka. ki je bil splezal na rob. »In tu spodaj je bil volčji bob « Toda od volčjega boba ni ostalo niti eno zrno, ker je morje vse odplavilo in očistilo. Zato se Martizza ni ganila: od doma in ni hotela več videti .Previdnosti', dokler bi njene oči gledale. »Trebuh je dober in iz n jega se da še kaj napraviti.« je nazdnje pomorlroval smolar mojster Zuppiddo in tudi on brcal ,Previdnost'' s svojimi ogromnimi nogami. »S par skledami smole vam jo znova postavim na morje. Ne bo več barka, ki bi lalvko kljubovala viharnemu morju ker bi jo močan val v bok udri kot preperel sod. Toda za ribolov med klečmi in za mirno letno dobo bo še lahko služila.« Gospodar Čebula, boter Rožič in boter Colt, so poslušali, ne da bi rekli tiesede. »Da.« je končno zaključil resno gospodar Fortunat. »Rajši, kot pa da bi jo vrgli na ogen j.. .« »Radujem se iomu!« je dejal stric Križ. ki je tudi tam gledal, z rokami na hrbtu. »Kristjani smo in mora nas veseliti dobro bližnjega. Pregovor pravi: >y.eli dobro svojemu bližnjemu, da ga boš tudi ti nekaj deležen.« Dečki so se namestili na .Previdnosti' skupaj z ostalimi paglavčki, ko so tudi hoteli splezati nanjo. »Ko bomo pošteno zakrpali ,Pre- Jože Sotija vidnost', je dejal Aleš, »bo kakor ,Marija' strica C"ole.< In dajali so si na moč posla, puhali in mučili so se, da so tudi oni vlekli in pehali barko pred vrata smolarja mojstra Zuppidda, kjer so bili veliki kamni, da bi barko visoko pridržavali in zajemalka /a smolo ter sklada-nica reber in obitkov, prislonjena ob zid. Aleš si je bil neprestano v iaseh z dečki, ki so hoteli stopiti na barko in tudi oni pomagati pihati v ogenj pod kotlom s smolo in ko jih je dobival, je cmereč se grozil: »Ko bo zdaj moj brat Ione prišel od vojakov! ...« In v resnici si je Tone preskrbel listine in je dosegel svoj odpust, četudi mu je ta jnik don Silvestro zagotovil, da če bi še šest mesecev služil vojake, bi osvobodil nabora svojega brata Luko. Toda Tone ni hotel služiti niti šest dni več, sedaj, ko mu je umrl oče. Luk« bi napravil kot on, ki je objokoval svojo nesrečo tam doli, kjer se je nahajal in bi najrajši ne delal ničesar več. ko so mu sporočili vest o očetu, če bi ne bilo tistih pasjih predpostavljenih. »Kar se mene tiče.« jc dejal Luka, »grem rad k vojakom, da zamenim Toneta. Na ta način, ko se bo on vrnil, boste lnliko spravili na morje ,1'j-evidnost' in ne bo nihče več potreben. »I a je pravi pravcati Nevolja!« jc pripomnil gospodar Tone. vriskaje. »Čisto tak. kot n jegov oče BoStjanež, ki je imel srce široko kot morje in dobro kot božje usmiljenje« Neki večer, potem ko so se vrnile barke z morja, je gospodar Tone dospel zasopel domov in dejal: »Tu je pismo: prav sedaj mi jr