_ ...	Aoltnlna	plačana	v	gotovini.
Štev. 177.	V	Ljubljani,	torek,	9.	avgusta	1921.	Leto	I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
ggammtBMBBBOIMSBSSsasBsirsnstKSsiBiS^!^ :r ggg£3aiMttii4iBMMBHWMia—
 	—-------- --------------------- —~	Uredništvo	In	upravnišhio	•	Ro-
pitarjcvi ulici štov. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 323 r=
CENE PO POŠTI:	BS ^BfPB ^HL	BH	iBjkt, j	CENE PO POŠTI:
*«	c- mi.	lili ^11111® ^IflreSm^ŽliSlir	^garaf HH	^Ei||ssfe§|l	za četrt leta K 36*—
s S? K! 'gz h ^BPf^ «■ B	m	im mm1 «-•-««»* >*-
V UPRAVI STANE MESEČNO K10- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 8® VIN.
pc»- — ......... miii i'-------------------.’	————m ^wasa^=x^aemmnamam
Stefan Protit in Stipica Sadit. Protlfeva akcija.
Rimske Toplice, 7 .avgusta. (Izv.) V soboto se je mudil tukaj predsednik hrvat-ske republikanske seljačke stranke Štipica Radič in je imel s Stojanom Protičem daljši razgovor, ki je bil informativnega značaja. Stojan Protič in Radič se najbrže v kratkem zopet sestaneta.
Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) O razgovoru med Stojan Protičem in Radičem je današnja »Pravda« prinesla intervju, ki ga je imel Pravdin zagrebški dopisnik s Proti-cem. Tekom razgovora, ki je trajal skoro dve uri, je Radič izjavil Protiču, da načela, ki jih zasleduje danes, zasleduje že od leta
1899 dalje. Dalje je naglašal, da so Slovenci, Hrvati in Srbi samo etnografsko en narod, dočim so si po svoji kulturi in zgodovini popolnoma različni. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, če bi se naša država uredila po vzoru Švice.
'Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) V političnih krogih se govori, da se vrne Stojan Protič še tekom tega meseca v Belgrad in prične z energično akcijo. V to svrho bo začel izdajati tudi svoj list,
Rimske Toplice, 8. aprila. (Izv.) Danes je Stojan Protič odpotoval v Rogaško Slatino.
HasilJa tiemBlirstsfeiti faflsteo e Sairasclil.
Zoper iasisss otroke.
V	Jugoslaviji doživljamo zgodbe grškega Kronosa, ki je sam svoje otroke požrl. Ta Kronos je liberalizem, pri nas or-ganiziran v demokratski stranki. Sedaj se je zagnal z vso svojo silo in z vsem državnim aparatom, ki mu je na razpolago, zo, per tiste, ki so otroci liberalizma.
Morda bo kdo zmajal z glavo in rekel:
To ni mogoče, saj so komunisti bili v ostrem boju z demokrati in je njihov cilj v popolnem nasprotju z državnopolitičnirr.l ideali demokratov, liberalizma sploh. In vendar je tako. Marxova teorija, o kateri pravijo komunisti, da jo dosledno izvajajo, temelji na načelu svobodomiselstva:	Ti
sam si svoj bog, sam svoja morala. Edini ozir za tebe naj bo tvoj egoizem. To je ate-^cno-materialistično svetovno naziranje, ] . Še kdo prepričan, da je s tem življenjem konec vsega in da nima življenje na em svetu nobenega višjega pomena ka-K°r edino in izključno: uživanje in da je smisel tega življenja samo borba močnej-Se.§a proti slabejšemu, potem je čisto naravno, da delavstvo, stoječe na ateistično-jnateriaii stične m stališču, ne povprašuje, katera sredstva so dovoljena v dosego zastavljenih ciljev, ampak izbira samo sred-stya, ki se mu zde uspešnejša. In v tem °ziru so si komunisti in socialisti popolnoma enaki; eni niso opustili misli na socialno revolucijo, ker jo smatrajo za najboljše sredstvo za svoje naiftene, drugi pa jo načeloma ravnotako odobravajo, taktično Pa jo zametujejo kot sedaj neprimerno orožje in zato naglašajo evolucijo — razsoj poiom parlamentarizma in organizacije.
Da so komunisti, ki so jim demokrati Sedaj nastavili nož na grlo, res otroci liberalizma, se vidi tudi v taktičnem postopanju obeh strank. Liberalci se poslužujejo^protiustavnih, nasilnih sredstev, da uničijo komuniste, v imenu zakona jim prepovedujejo samoobrambo; delajo torej P° istih načelih, kakor komunisti, ki niso povpraševali po zakonu, ampak jim je bilo merodajno načelo: »Kar moreš, tudi smeš.« Razloček v njihovi taktiki je nebistven: Komunisti so se navduševali za terorizem °d spodaj, demokrati pa za terorizem od 2goraj. Zato tudi ni slučajno, da so demo-,kratje odobravali teroristično postopanje komunistov in jih pri tem podpirali, kadar so bili prepričani, da ni naperjeno direktno zoper nje. V živem spominu se še dnevi želeničarskega štrajka, ko smo mi načeloma obsodili terorističen nastop komunistov, ki more delavstvu tudi dejansko Škodovati. Demokratsko časopisje je tedaj plavalo v veselju; tudi minister dr. Kukovec, gostobeseden v živi besedi, se bo morda spominjal, kaj je tedaj pisaril in ko med svojim tedanjim in današnjim nabiranjem našel veliko nasprotje.
Danes obsojamo mi, ki smo za red in Sakon, vsako nasilno metodo zoper komuniste ravno tako, kakor smo obsojali za časa štrajka in sedaj teroristično gibanje med komunisti. Tiste, ki so se pregrešili zoper zakon, naj zadene zaslužena kazen, nikakor pa ni pravilno, da se vzame možnost obrambe tistim, ki niso ničesar zagrešili in v bistvu zastopajo ravno isto ate-istično-materialistično svetovno naziranje kakor derookratje. Trdili bi lahko celo več, da se široke mase komunistov niti ne zavedajo, da jih vodijo ateistično-materia-listični motivi in je v vrstah preprostih-komunistov brez dvoma neprimeroma manj hogotajcev kakor v vrstah demokratov. So torej samo zapeljani. Na pravo pot jih pa n e boste spravili z nasiljem, marveč s poukom, z vzgojo in s politiko čistih rok. Saj ni dvoma, da je korupcijska politika demokratov premnogo ljudi gnala med komuniste, misleče, da bodo našli tam lek zoper korupcijo. Korupcija bo pa vedno Jn povsod tam, kjer se ne uveljavljajo krščanskosocialna, ampak samo načela ateističnega materializma.
POŠTNI PROMET Z MAŽARSKO.
Belgrad, 8. avgusta. Dounava se, da se prične s 1. septembrom t. 1. promet poštnih zavojev med našo kraljevino in Mažarsko. Promctovalo se bo z zavoji do 20 kg. Takse bodo tiste, ki so določene v splošni poštni konvenciji. Pisemska pošta za Srednjo in Severno Evropo se že nekaj idni odpravlja preko Mažarskev
Split, 8. avg. (Izv.) Demokratski elementi nadaljujejo s svojo teroristično akcijo, ki postaja vedno bolj neznosna in vzbuja med ljudstvom največje ogorčenje. 7. t. m. ob pol 2. uri popoldne so ti fašisti napadli soprogo sinjskega sodnika gospo Melade, načelnika krajevne katoliške organizacije za Sinj g. Dediča in urednika »Narodne Politike« g. Matuliča iz Zagreba. Napadli so jih s palicami in kamenjem. Policija, ki se je nahajala v neposredni bližini, ni nastopila proti napadalcem, pač pa je ustrelila v zrak, da razžene množico, ki se je nabrala in se zgražala nad tem nasiljem. Nasprotno pa je po dogodku mestni glavar šel v frančiškanski samostan in tam brez vsakega vzroka izvršil preiskavo, tekom katere je našel na nekem zapuščenem kraju dva revolverja in nož, ki jih je nekdo podtaknil. Radi tega odkritja je dal zapreti gvardijana Kotaraša, ki je bil izročen drž. pravdništvu. Izgredi fašistovskih band, ki jih tvorijo po večini deomkratski študentje in druga poulična svojat, se nadaljujejo. Streljajo cele noči in vznemirjajo prebivalstvo, ki se zgraža nad tem postopanjem. Zelo sumljivo
Sefa minlsirskesa sneta.
Belgrad, 8. avg. (ZNU) Včeraj je bila v poslopju konstituante ministrska seja, na kateri se je dovolil izvoz ječmena, ^ izvoz ostale živinske krme pa še ni dovoljen. Izmed kreditov, ki so bili predloženi kabinetu v odobrenje, je bil odobren kredit poldrag milijon dinarjev za čiščenje in zavarovanje zimskih pristanišč v Pančevu in Mješaniji. Nadalje so bili odobreni nekateri krediti vojnemu ministru. Pri razpravljanju o notranjih razmerah države je referi-ral notranji minister Pribičevic o preiskavi radi atentata na regenta in ministra D raško viča. Nato se je govorilo o raznih tekočih vprašanjih. Pri tej priliki je bil odobren in podpisan ukaz o upokojenju načelnika ministrstva za agrarne reforme Ra-verta. Za načelnika splošnega oddelka ministrstva za agrarne reforme je imenovan načelnik ministrstva za promet Leovac, za novega načelnika oddelka za kolonizacijo v ministrstvu za agrarno reformo pa je imenovan tajnik obrtniške zbornice Miroslav Stojadinovič. Seja je trajala do ‘20. ure.
KOMUNIKE O ATENTATU NA DRAŠKOVIČA.
Belgrad, 9. avgusta. (Izvirno) Ministrstvo notranjih del je izdalo komunike o uspehih preiskave glede atentata na ministra Draškoviča. Preiskavo vodi glavni državni pravdnik Urban v Zagrebu. Iz tega komunikeja je razvidno, da je poskušal prvi atentat na Draškoviča, ko je odhajal iz demokratske zabave pri »Kolar-cu«, neki Nikola Petrič in Mile čolakovic, ki ga je aretirala ljubljanska policija in ga poslal^ v Zagreb.
SPOJITEV ZEMUNSKE POLICIJE Z BELGKAJSKO.
Belgrad, 9. avgusta. (Izvirno) Ministrstvo notranjih del je izdalo naredbo, da se zemunska policija spoji z belgrajsko in pripade pod upravo belgrajske občine.
NOV JUGOSLOVANSKI KONZULAT.
LDU Belgrad, 8. avgusta. (ZNU) Ministrstvo za trgovino in industrijo je določilo, da se v Milanu otvori trgovinski konzulat države SHS. Priprave za otvoritev
<se že vrše.
je postopanje glavarja. Njegov nastop utemeljuje sum, da je delal sporazumno z ljudmi, ki so podtaknili orožje.
Split, 9. avgusta. (Izv.) Dne 7. t. m, sc je vršil v Sinju pogreb kmeta Mariča, ki se je pri jahanju konja smrtno ponesrečil. Njegovega pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva. Ze med pogrebnimi svečanostmi so demokratski študentje motili s streljanjem in so izzivali udeležence. Ko pa so se po pogrebu vračale posamezne gruče kmetov domov, so jih ti fašisti napadli. Vsled tega je prišlo med kmeti in izzivači do spopada in kmetje so razgnali fašiste. Policija, ki je ves čas, ko so fašisti izzivali in napadali ljudstvo, mirno gledala, je navalila na kmete in jih razgnala z brutalno silo. V celi gornji Dalmaciji je ljudstvo zelo razburjeno.
Split, 9. avgusta, (Izv.) Državno pravdništvo je gvardijana Kofuraša izpustilo, ker se je dognalo, da je bila njegova aretacija popolnoma neutemeljena. O celi stvari vodi državno pravdništvo natančno preiskavo.
Odsek za zananje zadene.
LDU Belgrad, 8. avgusta. (ZNU) Iz dobro poučenih virov se doznava, da bodo nekateri poslanci večine sedaj ponovno sprožili vprašanje o ustanovitvi stalnega parlamentarnega odseka za zunanje posle. Ta odsek bi imel razpravljati po vzoru podobnih odsekov v parlamentih zapadnih držav vsa važnejša vprašanja naše zunanje politike, zunanji minister ali njegov namestnik pa bi odseku referiral o eventualnih važnejših vprašanjih zunanje politike, tako da bi imel potem parlament neposreden vpliv na zunanjo politiko. Ta odsek bi odločal v plenumu o imenovanju novih diplomatičnih zastopnikov in uradnikov v inozemstvu ter v zunanjem ministrstvu. Doznava se, da je vprašanje ustanovitve zunanjega odseka ena izmed točk novega vladnega programa, za katerega udejstvitev delujejo sedaj delegati demokratskega in radikalnega kluba. Nekateri poslanci menijo, naj bi sestavili ta odsek samo večinski poslanci, dočim so drugi poslanci za to, naj se .volijo delegati v ta odsek po proporcu.
3*oUtični dogodki.
-f Napad na jugoslovanske katolike. »Avala« je časnikarska agencija, ki je v rokah judov. Njen lastnik A. Mousset je te dni priobčil v »Journial des Debats« članek, v katerem ostro napada katolike. Ton njegovega članka je nad vse surov, kar je pa razumljivo, kajti ta gospod, ki mu je dala naša viada v roke najvažnejše podjetje, je žid. »Avala« se vzdržuje iz državnih sredstev, h katerim v veliki meri prispevajo ravno katoliki. Naravno, da so katoliški krogi ogorčeni nad takim postopanjem vlade;
+ Zastopniki ministrov, ki so odšli na oddih. Finančni minister dr. Kumanudi bo nadomestoval za njihove odsotnosti ministra za šume in rude dr. Križmana, ministra za trgovino in industrijo dr. Mehme-da Spaha in ministra za vere dr. Milivoja Jovanoviča.
-f- Jugoslovanska demokratsko-radi-kalna ali radikalno-dcmokratska SHS
stranka se bo imenovala stranka, ki jo bosta sestavljali združeni stranki srbijanskih radikalcev in SHSarskih demokratov. Stvar jc čisto naravna, ker se stranki po-popolnoma nič ne ločita, obe sta skrajno konservativni, kapitalistični, buržujski, in če so kdaj stali v nasprotju, so bili le osebni vzroki. To bo zanimivo, ko bodo v eni vrsti korakali buržuazni Velesrbi in ultra Jugosloveni, belorokci in črnorokci v znamenju jedinstva države, radikalno- in demokratsko jasno po trdnih načelih, brez ozira na levo in desno, v borbo za korita -f- Jugoslovanskemu konzulu v New-yorku je predsednik Združenih držav Har-ding odvzel pravico nadaljnega uradovanja radi njegovega nekvalificiranega in čudnega postopanja, o katerem smo že poročali. Demokratsko »Jutro« nam je takrat morda predbacivalo po svoji stari navadi tendencioznost.
4- Pretendenti za albanski prestol.
Vse politične organizacije v Albaniji kandidirajo za prestol razne prince. Razlog je ta, da se vprašanje meja reši čimpreje na konferenci ambasadorjev. Kot glavni kandidat se ii- .nuje sin Abdul Hamida, in princ Ghika, ki je nedavno iz Rumunije odšel v Italijo.
-j- Duševni revčki. Na Dunaju se je vršilo zborovanje novoosnovanega društva »Stara Avstrija«, na katerem je bil izvoljen odbor, v katerem so razni prosluli monarhisti. Društvo je avstrijsko šovinistično in zatem karlistično. — Pomilujemo uboge revčke na duhu, ki nimajo nobenega drugega dela.
-f- Nove volitve na Švedskem. Kralj Gustav je 19, julija razpustil obe zbornici švedskega parlamenta. Nove volitve so razpisane na sredo meseca septembra, potem, ko je stopila v veljavo splošna nova volivna pravica. Soglasno s to novo postavo smejo vse ženske, stare nad petindvajset let voliti ter biti izvoljene za vse javne urade, razentega so podelili volivno pravico vsem osebam brez vsakih prejšnjih omejitev, ki so se tikale plačevanja davkov. Število ljudi, upravičenih do volitve, je na temelju nove postave poskočilo za 165 odstotkov.
+ Wil?on — odvetnik, Bivši anieri-kanski predsednik Wilson je bil dne 25. junija sprejet v okrožnem sodišču, kjer je dobil dovoljenje, da sme izvrševati odvetniške posle. Wilson bo postal član odvetniške tvrdke Wilson, Colby in Tumulty.
-f Vrhovni svet. Na današnji seji vrhovnega sveta je francoski izvedenec La-reche izrazil svoje mnenje, da se mora gorenješlezijsko industrijsko ozemlje razdeliti in po večini pripasti Poljski, Meja bi se v splošnem krila s takozvano Sfor-zovo črto. Italijanski zastopnik je obrazložil posredovalno stališče. Seja je bila končana ob šestih, — Vrhovni svet ni po zaslišanju izvajanj strokovnjakov sklenil ničesar končnoveljavnega v gorenješlezij-skem vprašanju. Delegati so se sporazumeli, da bodo v tem vprašanju odločili šele tedaj, ko bodo imeli na razpolago vse potrebne informativne date. Vrhovni svet bo jutri zaslišal člane medzavezniške komisije v Opolah, ki bodo poročali o sedanjem političnem položaju na plebiscitnem ozemlju. Začetkom seje je ministrski predsednik Briand v pozdravnem nagovoru z zadovoljstvom poudarjal navzočnost ameriškega zastopnika, To izjavo so udeleženci sprejeli s soglasnim odobravanjem.
Grška uprava v Mali Aziji. Grška vlada sedaj organizira v okupiranem teritoriju svojo upravo. Izdani so bili proglasi narodu, naj se mirno vrne na svoje delo, obenem je bil dan rok 24ih ur za predajo orožja. Proti onim, ki v tem roku niso oddali orožja, se je postopalo najstrožje.
-f Potreben dementi. Tržaški »Lavo-ratore socialista« od 4. avgusta poroča pod naslovom »Lov za komunisti se nadaljuje; 14,000 aretiranih« to-le: »Aretirance grozno mučijo. Na primer: obešajo jih za noge nad ogenj, da jih lako s silo pripravijo do izpovedi. Ne samo to, mučijo jih toliko časa, da mučenci izpovedo in potrdijo, kar jim policija sugerira.« To je tako * neverjetna, gorostasna vest, da mora vlada zadevo pojasnili in vest dementirati.
+ Citat na pravem mestu. Mariborski s Straži« je bil zaplenjen članek o komunistih. Na zaplenjenem mestu je priobčila »Straža« citat iz »Jutra« od 1. maja, ki se glasi: »V nobeni državi ni toliko svobode, kakor v naši pod sedanjim režimom.«
\
Stran %	___________________________
Volitve v ©fert^o
, Odborom, skupinam ia zaupnikom.
Reklamacijsko postopanje za volitve v obrtno sodišče je razpisano od 9.—18. t. m. Zato pozivamo vse odbore in zaupnike, da store svojo dolžnost. Opozorite vsakega delavca, ki ima volivno pravico, da pogleda v imenik je li vpisan ali ne in če je pravilno vpisan. Volivno pravico ima vsak delavec, ki je že eno leto v Ljubljani ter zaposlen pri podjetju spadajočemu pod obrtno sodišče.
Volivni imenik je na vpogled: od 9. ilo 18. t. m. od 10. (lop. do 8. zvečer vsakdan v tajništvu SLS za Ljubljano Jugoslovanska tiskarna II. nadstr. Dne 14. do 15. t. m. pa od 9. do 12. ure.
Dolžnost vsakega delavca z volivno pravico je, da nemudoma pogleda v imenik.
Ne dajmo si vzeti iz rok še to pravico, ki jo imamo.
Za posamezne stroke se določi in objavi še posebej, da bo dana možnost vsakemu, da stori svojo dolžiost.
Pozor! Včeraj je bilo pomotoma objavljeno, da je volivni imenik na vpogled 'tudi v J. S. Z., Stari trg. Opozarjamo, da je volivni imenik samo v tajništvu SLS v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje, na vpogled.
JDnevni dogodki.
— Jugoslovanski Orli na potu v Strass-bourg. V ponedeljek, 1. avgusta se je odpeljalo zastopstvo Jugoslov. Orlovske Zveze (med nijmi tekmovalna vrsta Orlov) na prireditev franc. kat. gimnastov v Strass-bourgu. Peljali so se čez Maribor, Dunaj (tu so jih brati Čehoslovaki in ondotne kršč.-soc. organizacije nad vse prijazno sprejeli), Monakovo v Strassbourg. O rta-daljnem poteku bomo še poročali.
— Mariborski občinski zastop. Včeraj se je vršila prva seja novega občinskega zastopa. Seji je predsedoval župan Grčar, ki je takoj po otvoritvi seje predložil občinskemu svetu novi pravilnik, ki je bil sprejet. Nato se je vršila volitev 18 odsekov. JDS ni zastopana v nobenem odseku, ker je vsako izvolitev že a priori odklonila. Nato je sledilo nekaj nujnih predlogov, med temi tudi predlog soc. demokrata Bahuna, naj se izpremeni ime Gosposke ulice kot nedemokratično. Obč. svetnik g. Krepek (SLS) ga je dobro zavrnil z opombo, da se socialna vprašanja ne rešujejo z jzpremem-batni uličnih imen. Nato je občinski svet rešil nekaj personalnih zadev.
— Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1921—22 otvorjeni sledeči oddelki: L višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3 .stavbna rokodelska šola; 4, strojna delovodska šola; 5. ele-ktro tehnična delovodska šola; 6. mizarska in strugarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. posebni tečaji za obrtnike; 10. javna risarska šola. (Vpisovanje v 1. letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 15. septembra t. L, v višje letnike pa dne 19. septembra. Dne 16. septembra bo vpisovanje v L letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami 4., 5., 7. in 8., dne 17. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko in strugarsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra, v oddelke pod 9. in 10, od dne 21. do 24, septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15, oktobra (v ta odedlek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 16, septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno in višjo strojno šolo ter v žensko obrtno šolo dne 17, septembra. Pri oddelkih pod 9. in 10, se prične pouk dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev itd., so razvidne iz razglasa v Uradnem listu št. 93 z dne 8, avgusta 1921 in z objavo na razglasni deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole.
— Žensko delo v gostilniški obrti. Češkoslovaška vlada je izdelala zakonski načrt, s katerim se ureja žensko delo v gostilniški obrti. Načrt med drugim brezpogojne prepoveduje žensko nočno delo v gostiinali iri hotelih. Zaradi te točke se je praska trgovska in obrtna zbornica odločno izrekla proti načrtu, češ da je žensko nočno delo v gostilnah in hotelih neobhod-no potrebno in da se mora sploh sprejeti stališče, da je žensko pridobitno delo popolnoma enakopravno z moškim in ne sme biti zanj nobenih omejitev. — Gospodom hotelirjem je v mislih samo lastni do-oiček.
— Siiivbinska akcija na Češkoslovaškem. Kakor znano, je Češkoslovaška republika sklenila poseben zakon za pospe-Šenje slavbne delavnosti. Ustanovil se je poseben državni stavbni lond, iz katerega naj bi država dajala kredite za zgradbo stanovanjskih hiš. Viri za ta fond pa niso izpolnili pričakovanj in tako stavbni akciji manjka potrebna gotovina. Vendar se polagoma dela ter je država dala dpslej
»Novi 'Čas«, 'dne
141 občinam 425,4 milijona kron in stavbnim zadrugam 554.5 milijona kron ,skupno torej skoro 1 milijardo kron za zgradbo hiš.
— Prebrana v Češkoslovaški. Češkoslovaška republika ima s prehrano velike težave, ker država še vedno iz svojega doplačuje razliko med nakupnimi in prodajnimi cenami za žito in moko. Za vse ne-imovite sloje preskrbuje moko in kruh državni žitni zavod, ki ima ogromen deficit. Prav te dni je češkoslovaška vlada predložila parlamentu zakonski načrt za najetje dvemilijardnega posojila, s katerim naj se pokrije primanjkljaj žitnega zavoda. Razprava je bila zelo burna; govorniki so očitali, da vlada v žitnem zavodu največji nered, tako da ni niti mogoče sestaviti točne bilance in danes sploh nihče ne ve, kolik je pravzaprav deficit zavoda. Vendar je bil zakon sprejet z vsemi češkimi glasovi proti glasovom nemških socialnih demokratov in komunistov. — Prehranjevalni odsek je sklenil, da se določj množina moke za vsako posamezno osebo na P/% kg na teden, in sicer odpade na vsakega 1 kg krušne moke in VŽ kg moke za kuho. Cena kruhu je za 1400 gramov težak hleb 3 K, moka za kuho je po 4 K
1 kg. Najrevnejši sloji bodo dobivali kruh po dosedanji ceni 2 K za hleb.
— Zakon o obratnih svetili na Češkoslovaškem. Te dni so v češkoslovaški narodni skupščini obravnavali zakonski načrt o ustanovitvi obratnih svetov. Poročevalec Tayerle, narodni socialist, je na-glašal, da je to prvi korak do demokratizacije proizvodnje. Zakon daje tudi temelj za premostitev razlik med posameznimi proizvajalnimi skupinami. Obratni sveti se ustanove po vseh samostojnih obratnih podjetjih, ki zaposlujejo najmanj 30 delavcev. Obratnim svetom daje zakon pravico ugovora ozir. posveta v slučaju odpustov posameznih delavcev ali pa večjega števila njih; vendar le tedaj, kadar gre za odpust delavcev, ki delajo v enem in istem podjetju že najmanj tri leta. Zastopnikom nameščencev v obratnih svetih morajo gotova podjetja predlagati svoja finančna poročila, razen tega imajo nameščenci pravico, da pošiljajo v upravne svete svoje zastopnike in,prisostvujejo njih sejam. — Pravico, da voli v obratni svet, ima vsak 201etni nameščenec, ki služi v podjetju najmanj tri leta. — V razpravi so se oglasili češki in nemški socialni demokrati, ki so predloženi zakonski načrt ostro kritizirali kot docela nezadosten, vendar so izjavili, da bodo zanj glasovali, ker kljub vsemu pomenja korak naprej. Komunisti so predlog odklonili. Zakon je bil sprejet.
— Strašna nesreča z ročno granato. Ko so želi žito, je našla Katarina Albreht iz Zaplane na Brcncetovi njivi ročno granato, katero je pobral Franc Čuk misleč, da je konzerva in jo nesel tja, kjer je klepal srpe. Tja je prišlo več otrok, katerim je bila ročna granata dobrodošla igrača in so jo odnesli na cesto. S kamnom je pričel po granati tolči 7 letni Rudolf Tavčar in granata je eksplodirala. Učinek eksplozije je bil grozen: na mestu sta obležala mrtva brata 7 letni Rudolf in 5 letni Jože Tavčar iz Preste št. 10, 5 in pol letna Marija Križaj je živela še približno 1 in pol ure, nato je umrla. Rajnemu Rudolfu Tavčarju je odtrgala granata obe roki in mu raztrgala usta in brado. Jožetu Tavčarju je zadala granata smrtno rano na prsih in na ramah; Mariji Križajevi je pa odtrgala levo nogo. Nesrečne otroke so pokopali v Zaplani.
— Poškodovana žena. Žena vratarja vevške papirnice Marija Holozan je prala v Ljubljanici perilo. Ko je šla po stopnicah, se je prijeljal mimo tvorniški avto, s katerim vozijo papir iz tvornice v skladišče. Avto je zadel v kamen, pretresljaj je povzročil, da je padel z njega 50—70 kg težak ovoj in se strkljal po stopnicah in zadel ilolozanovo, razbil njen škaf in jo poškodoval na vratnih kosteh in na rebrih.
— Uboj v Rušah pri Mariboru. Na nedeljski veselici v Rušah sta se sprla gimnazijski abiturient Fran Serajnik in 211etni delavec A. Trnek. Med prepirom je Trnek sunil z nožem v Serajnikov vrat in mu prerezal dovodno žilo. Vsled izgube krvi je Serajnik umrl. Morilca so aretirali.
— Velika poneverba. Ogrski splošni posojilnici v Budimpešti je Schonfeld Ign. poneveril za 300.000 K vrednostnih papirjev. Poleg tega je ostal še 40.000 K dolžan. Pobegnil je baje v Jugoslavijo.
— Od svojega moža je pobegnila Mar-šič Marija iz Trsta. Doma je zapustila tudi
2 mala otroka. Seboj je odnesla 8 yjuh, 2 zimski maji, zlato verižico, zlat prstan, več brisalk in drugega perila ter približno 5353 italijanskih lir. Kakor se je dognalo, je pobegnila z nekim zidarjem Anton Ilešičem, s katerim je zadnje čase živela skupaj v Borovnici. Ker je doznala, da jo mož zasleduje, sta oba dne 25. julija izginila neznano kam.
— Tatvine. Posestnici Pavlini Pesjakovi iz Kamne gorice je bilo ukradeno iz gozda na Vrečah 6 smrek in dva borovca.
—	Na Goričanah sta bili ukradeni Mariji Gradišnikovi dve zlati. uri. z malo vratno
9. avgusta 1921;
verižico. Gradišnikova je oškodovana za 40.000 kron.
— Ukradena goveja živina na Dolgi njivi. Dolga njiva je pašnik na planinah blizu koroške meje, na katerem se pase živina posestnikov iz Grahove. Ker mislijo Grahovčani, da so vsi ljudje pošteni, kakor so sami, niso preskrbeli pastirja živini pa-seči se na planini, samo majerco so imeli, da je krave molzla. To priliko so izrabili nepridipravi, kateri so ukradli 6 volov in eno telico, v vrednosti 47.500 kron, ki so jih odgnali na Koroško.
— Strupen mušji pik. Neko zagrebško gospo je te dni pičila navadna muha. Kmalu so se pojavili znaki zastrupijenja krvi in gospa se je morala dati nemudoma operirati. Vsled težke operacije bo gospa trajno nosila sledove.
— Zdravstvena senzacija. Iz Njujorka poročajo: Zdravniki so pred kratkim pri operaciji napravili štiri šive v srce IGlet-nega Franka Farmo, ki se je po nesreči zabodel z jako koničastim nožem. Dve uri po opericiji je deček že zamogel sedeti, in zdravniki upajo, da bo okreval.
— Obsojeni tatovi. Jakob Učakar in Jože Povž iz Ihana sta 23. majnika vlomila pri Mariji Učakar v Selu in ii odnesla razno blago vredno 2990 kron. Izvedla sta še druge tatvine. Jakob Učakar je bil obsojen na 5, Jože Povž pa na tri mesece težke ječe. — Ljubljanska policija je aretirala in ugotovila, da je Franc Seleš vlomil pri Tancerjevih v Jesenicah in oškodoval Tancerjeve in Frančiško Šlibar za 3784 kron. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je bil obsojen na tri mesece težke ječe.
— Omejen promet na Donavi. Vsled suše je Donava silno padla. Radi tega se je sklenilo, da se omeji promet ladij iz Bel-grada na Dunaj samo na manjše ladje.
— Denarne pošiljatve v inozemstvo. Ker je dovolil finančni minister izvoz denarja, je verjetno, da bo začetkom septembra dovolil minister za pošto in brzojav promet denarnih pisem v inozemstvo po predpisih mednarodne poštne konvencije.
— Upor jetnikov v Pittsburgu v Ameriki. Dne 18. julija se je uprlo v Pittsburgu 1135 jetnikov v takozvani Western Peni-tentiary. Skušali so premagati stražnike ter pobegniti preko zidov. Štirinajst oseb, med njimi devet kaznjencev je bilo ranjenih v boju, ki se je razvil in trije bodo najbrže umrli. Požar, katerega so zanetili kaznjenci, je uničil glavno poslopje, obednico in več manjših poslopij, v katerih so bile delavnice. Tekom tega časa so skušali kaznjenci, ki so najbrž domnevali, da jih hočejo pustiti v plamenu, prodreti skozi policijski kordon, ki je bil takoj postavljen krog jetnišnice. Policisti so pričeli streljati, Šele potem, ko so ogenj pogasili, je bilo zopet mogoče jetnike pomiriti, a vodstvo jetnišnice je izjavilo, da ni bil ta splošni upor posledica panike, ki je nastala vsled požara, temveč da so namenoma uprizorili požar, da bi kaznjenci ušli v splošni zmešnjavi.
£jnbljattski dogodki.
Ij Občinstvu v vednost in ravnanje,
Zaradi večje varnosti municijskih in vojačkih skladišč na ljubljanskem polju in vsled tega vse ljubljanske okolice je vojaška oblast odredila, cla se straže pri vseh vojaških objektih pomnože. Poleg tega se od mraka do zore popolnoma zatvorijo poti, ki vodijo mimo topniškega materija-la fstarih in novih topov itd.) skozi vojaška skladišča. Dovoljeni prelaz je le mogoč v spremstvu stražnikov, Poti, ki vodijo od pokopališča neposredno mimo municijskih barak pri vojaškem skladišu, so podnevi in ponoči za vsak prehod popolnoma zaprte.
li Veliki vzorčni semenj v Ljubljani. Priprave za ljubljanski veliki semenj so v polnem teku. Gradbene načrte je izvršil arhitekt Costaperia. Vse bo popolnoma moderno urejeno. Semenj se vrši v septembru.
lj Vlom pri I. C. Maijer-ju. V noči od 7. na 8. t. m. je bil iz hodnika na strani proti Lingarjevi ulici izvršen vlom v trgovino L C. Mayer, kjer je bilo ukradeno okoli 16 kosov moškega, samo finejšega modnega blaga. Ko je tat lezel skozi vdr-tino v vratih, si jo natrgal obleko in je kosec obvisel na vratih. Tat je bil oblečen v črno obleko iz bombaŽevine.
lj Nadležen berač. V Kolodvorski ulici je policija aretirala 1. 1854 v Grižanih rojenega posestnika Franca Baraca iz Lica, ker je v družbi svojega desetletnega sina nadlegoval mimoidoče z beračenjem. Ko so Baraca preiskali, so našli pri njem 1813 K 80 v priberačenga denarja. Baracu bi ne bilo treba beračiti, ker bi se s svojim posestvom lahko preživel.
lj Razne tatvine. Neznani tat je odnesel visokošolcu Beg Dušanu med kopanjem v Gradišči temne, z belimi pikami posejane suknjene hlače, vredne 700 K. — Posestniku Petru štepicu v Sp. Šiški je bilo ukradeno iz poda 5 srpov in 2 lemeža od pluga v vrednosti 1000 K.
Širite ..»OlII £ilS“
Sfev. 176.
Socialni vestnik.
s Znižanje delavskih plač v Angli,ji. Od začetka leta je znižana v Angliji plača trem milijonom delavcev, a v drugi polovi-ni leta bo znižana še enemu milijonu. Med temi se nahajajo tudi železničarji.
s Generalni štrajk na Kitajskem. Pa* riški . Chicago Tribuna: poroča iz Tokija, da je pošiljanje vojaštva v Kobe, kjer je izbruhnil generalni štrajk delavcev, povzročilo med prebivalstvom veliko razburjenje. V Toki ju bo pričelo v kratkem štraj-kati 20.000 delavcev, če se ne zniža delovni čas in poviša plača. V Kobe je izbruhni' štrajk med delavci v arsenalu.
Nov posclski rsd na češkoslovaškem.
V	češkosovaškem parlamentu pripravljajo nov poselski red po načrtu nemško-avstrijskega, ki obsega približno isto, kar so dosegle naše služkinje. Sprejeli bodo pa tudi določbo o »delavni pripravljenosti«, ki jo vsebuje nemški poselski red
JCatoliški obzornik.
Verski pokret v Ukrajini. List >Nou-velles Religieuses« poroča v svoji zadnji številki o velikem gibanju med Ukrajinci) ki stremi za tem, da se ustanovi narodna ukrajinska cerkev, povsem neodvisna od moskovskega patriarha. Ta pokret je razširjen po celi Ukrajini, pred vsem pa v Tauridu in Clierzonu. Verniki zahtevajo da se vsi odbredi služijo v domačem jeziku. V Cherzonu se je nedavno sestal cerkveni kongres, da razpravlja o teh vprašanjih in da definitivno sklene ustanovitev ukrajinske narodne cerkve. Po dveh dneh razpravljanja pa je kongres sklenil sledeče: Ukrajinska cerkev je neodvisna od Ru“ sije in se ujedini z rimsko-katoliško ter se odslej pokorava papežu. Sinod ukrajinske cerkve pa je neposredno podložen gali-škemu nadškofu Andreju Szeptickemu. Zahtevajo, da se čita sv. maša v ukrajinskem jeziku in da se morajo pravoslavni samostani reformirati. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. Z vodstvom ukrajinske cerkve je bil poverjen kerzonski škof Aleksis, velik prijatelj cerkvenega zedinjenja z Vatikanom.
ZADRUŽNIŠTVO.
*
Skupščine prodajalen I. delavskega konsumnega društva bodo po sledečem redu: V Prevaljah dne 14. avgusta po prvi službi božji, ob 11. uri dopoldne istega dne v M e ž i c i. 21. avgusta po Prv* službi božji v Sv. Križu pri Ko-sta-n j e v i c i in v Cerkljah pri Krškem. 28. avgusta po prvi službi božji v Breznem, popoldne po litanijah v Rušah. Na skupščinah se bodo med drugim volili zaupniki, člani, pridite na skupščine v obilnem številu.
J^aša društva.
d Fantovski večer ŠentpeterskegA Orla se vrši v sredo točno ob 8. uri zvečer v šentpeterskem prosvetnem društvu. Vsi bratje naj se zanesljivo udeleže. — Predsednik.
d Sestanek v Rokodelskem domu se vrši v sredo 10. t. m. ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi pomočniki člani Rokodelskega društva, da se sestanka zanesljivo udeleže.
d Udeležencem počitniškega sestanka! 1. Vsi udeleženci in udeleženke počitniškega zborovanja S. D. Z. imajo za vožnjo v Ljubljano in nazaj na vseh progah drž. železnic 75% popust voznih cen (polovična vozovnica za sem in tja) ter 50% popust na progah južnih železnic. Prihodnje dni razpošljemo tovarišem in tovarišicam tozadevne izkaznice. Vsi oni, ki se za zborovanje še niste prijavili, prijavite mi pred vsem svoj naslov, da vam moremo dostaviti izkaznice za znižano vožnjo. Seveda mora prijava vsebovati tudi, kdaj rabite hrano in stanovanje. 2. Prehrana za tov. akademike in srednješolce stane za vse dni zborovanja 60 kron. Hrana bo zadostna in prvovrstna. Tovariši bogoslovci bodo z vsem oskrbljeni v semenišču. Za tovarišice še cena prehrane ni določena. Bo pa še bolj ugodna. 3. Prijave za zborovanje pošiljajte na naslov podpisanega. Čas je še do srede 17. avgusta. — Peršuh.
d Zbor gojencev in gojenk Ljudskega odra. Danes zvečer dramatični tečaj v Ljudskem domu. Pridite vsi točno. Začetek ob 20. uri. — Igralski zbor iskreno vabljen!
Odgovorni urednik Anton M ar inč »k. Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiskarna r Ljubljani.
r	F. BRUHAT	J*
KS S	LJUBLJANA	S
>o	VsMtiiD mm\m in Mm	§
i -s	po konkurenčni canl.	S Ct> =»
si	Mestni »ra