TRST, nedelja 1. januarja 1956 Leto XII. ■ Št. 1 (3239)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93-808, 37.338
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-»«» IN 94-638 — Poštni predal 559	UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — lej.
št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Petiico 1-1!.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zi vsak riffih višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finantno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 li® beseda, . NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210« Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Sloveni/e, Ljubljana, Stritarjeva 3-T., tel, 21-928, tekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2. - 375 . izdaja založništvo tržaškega tiska U.ZOZ-Trst
Ko danes te enajstič, odkar izhaja na; dnevnik, odkar je naše ljudstvo z naj-večjimi žrtvami omogočilo, da se v našem mestu lahko sliši napredna slovenska beseda, moramo kljub zaupanju in prepričanju, da se svet nujno in nenehno približuje idealu boljše bodočnosti, ugotoviti, da se smoter delovnega ljudstva v borbi za splošne demokratične in socialne pridobitve, pač ni izpolnil. Vendar pa nismo pesimisti, temveč gledamo kakor vedno — na položaj v ste tu in pri nas realistično, zlasti zato, ker so ravno v preteklem letu začenjali izginjati tisti črni oblaki, ki so mnoga zadnja leta označevali mednarodni položaj.
Pri tem pa nikakor ne zapiramo oči pred očitnimi dejstvi, predvsem pa pred dejstvom, da smo trenutno zašli po zadnji ženevski konferenci v določeno krizo.
SLOVENSKA GOSPODARSKO KULTURNA ZVEZA v Trstu želi srečno in uspehov polno novo leto vsem včlanjenim društvom in ustanovam in vsem naprednim Slovencem.
Vendar pa nas ravno realistična ocena sili k prav tako važni ugotovitvi, da ta kriza ne more spremeniti tistih osnovnih teženj za o-hranitev in utrditev miru v svetu in za splosno pomiritev ki mora nujno sloneli na realni ideji koeksistence. Danes je pač že slehernemu politiku povsem jasno, da narodi nočejo biti več objekt politike 'etikih, in da je prav ta 'žavest odločilni či-mtelj bodoče mednarodne politike. Lahko torej le.čemo, da je ideja koeksistence kot smo, ki je posejano v plodna tla, v katerih klije, tuko ca bo iz njega pognala krep-Pa rastlina, ki bo mogla kljubovati vsem neurjem.
Zato je nujno, da se bo morala uvrstiti v takšen mednarodni okvir dogajanj tudi zunanja politika dežele, c kateri živimo, dežele, ki bo samo v tem okviru lahko reševala svoja notranja vprašanja.	.	...
Mnoga izmed teh vprašanj so prav v zadnjih mesecih vrtila na vrsto z vso svojo nujnostjo in z vsemi svojimi protislovji ter zahtevajo korenitih in odločnih rešitev ze v novem letu, v katero danes vstopamo. Ni dvoma, da se bodo morala reševati na podlagi spoštovanja demokratične ustave in prav nic ni slučajno, da je novi načelnik države izvajanje ustave že ob svojem nastopu postavil na prvo mesto, saj je s tem dal le izraza zahtevam prebivalstva, ki so postale tako glasne, da jih ni Lito več mogoče ignorirati. Dosledno izvajanje ustave pa pomeni v prvi vrsti odpravo fašistične zakonodaje in s tem splošno demokratizacijo političnega življenja. Pomeni pa tudi za nas Slovence izvajanje tiste njene določbe, ki jamči narodnostno enakopravnost in spoštovanje naših mpnjšinskih pravic ne glede na še posebej podpisani londonski memorandum, In se kljub poteku več kot enega leta od njegovega podpisa ne izvaja.
Trenutno stojimo pred reševanjem mezdnega vprašanja, ki se je v preteklih lp~ tih v bolj ali manj prikritih oblikah vleklo skozi vse politično dogajanje v deželi tn ki je v teh mesecih — kot nas uči zgodovinska zakonitost o periodičnih zaostritvah na tem področju — sprožilo vrsto mezdnih gibanj, ki jih napoveduje gibanje držilvnih nnmeščenceu in stavka srednješolskih profesorjev. Ponovne smo torej v razdobju, ko mezde ne odgovarjajo vec najnujnejšim življenjskim potrebam, ko je "“i”0 začeti z reševanjem mezdnega vprašanja na enem kraju, da bi se ga moglo in mora o postopoma rešiti v celoti in na Vseh sektorjih.
Izvajanje ustave itt rešitev tega vprašanja brez dvoma v bodoče m e moralo predstavljati važen korak naprej za zboljšanje pogojev borbe delovnega ljudstva za njegove pravice-Takšna povečana razgibanost ljudskih tn nožič bi predvsem odvzela mnoge možnosti u-veljavljanja reakcionarnim
silam in jim mogla tako izpodkopati njih pozicije. Hkrati pa bo tako gibanje množic imelo blagodejen vpliv na korekcijo dosedanje kom-informovske politične linije, ki je postala že neživljenjska, pretoga in tudi nesocialistična.
Ce bodo odgovorni državniki hoteli in v tem hotenju
uspevali, v omenjenem smislu reševati najnujnejše probleme, bo tudi naše mesto in naše ozemlje moglo bolj vedro gledati v bodočnost. Saj tudi za naše kraje predvideva ustava posebno avtonomijo, a zgodovina tržaškega gospodarskega razvoja zahteva posebne ukrepe, ki so izraženi v splošno znanih postavkah za uresničenje svobodne cone za naše ozemlje. Brez izvedbe obojega si pač ne moremo zamisliti pri nas pravilnega in pravičnega razvoja političnega življenja, še manj pa gospodarskega in socialnega napredka. Zato izražamo vsekakor soglasno željo vsega prebivalstva če tudi ob vstopu v novo leto ponovimo zahtevo, naj se reševanje obeh vprašanj pospeši in v letošnjem letu tudi reši, saj so te zahteve minimalne in zato tem nujnejše■ Brez njihove rešitve ne bo mogoče odstraniti niti one največje sramote, ki jo je Trst doživljal v preteklem letu in ki se ji pravi množično izseljevanje v daljno Avstralijo iz največje luke Srednje Evrope, ki bi morala v vsakem pogledu napredovati in se razvijati namesto, da že desetletja zaostaja in tudi nazaduje.
In slednjič imamo za svojo dolžnost, da na današnji dan še enkrat ponovimo, naj se preneha z zapiranjem in sojenjem antifašistov, naj se preneha z diskriminacijo in naj se začnejo spoštovati podpisane mednarodne obveznosti■ Prepričani smo, da je to in vse, kar smo našteli bistveni del začetka one demokratizacije dežele, ki si jo vse delovno ljudstvo želi in zahteva.
Kratek novoletni odmor v Rimu v znamenju zakona o pooblastilu
Včeraj je zasedal ožji sindikalni odbor in koordiniral spreminje vatne predloge - Vse več glasov o nesoglasjih med Segnijem in Goneilo Se bo vladni.seji v sredo posrečilo razvozlati zapleteni položaj?
(Od našega dopisnika)
RIM, 31. — Tudi za Novo leto bo premor v političnem življenju v Rimu zelo kratek. Predsednik vlade Segni je spet odpotoval na Sardinijo, kjer bo preživel .Novo leto s svojo družino. Ob svojem odhodu je v kratki izjavi izrekel novoletna voščila vsem državljanom.
Danes pa delo še ni počivalo, ali vsaj ne povsem. Ponovno se je sestal ožji odbor medparlamentarne posvetovalne komisije in nadaljeval diskusijo o vladnih načrtih za ureditev pravnega položaja državnih nameščencev. Odbor sestavljajo poslanec Ceccheri-ni (ki obenem zastopa UIL), Ghezzi (CISL). Fiorentino (CGIL), Passacantilli (CIS-
lati komisija na plenarnih se- bi zelo spremenilo njeno pr-
jah, ki bo tako lahko hitreje nadaljevala delo.»
Glede Gonellovega zadržanja opažajo v rimskih političnih krogih, da se minister ne upira predloženim spremembam, temveč kaže, kot je tudi izjavil socialistični senator Pieraccini, «veliko razumevanje«. V političnih krogih se vprašujejo, ali naj to pomeni, da bo vlada pristala na vse predlagane spremembe. kar
Dobri nameni novih članic OZN
BEOGRAD, 31. — Agencija Jugopress je ob Novem letu zaprosila zunanje ministr-e evropskih in nekaterih drugih NAL), Tagliendo (avtonomni I držav, ki so bile nedavno sindikati), Grillo (D;rstat), | sprejete v OZN, naj odgovo-Perucci (šolska fronta). Seji j re na vprašanje, kakšen po-so prisostvovali tudi predsed- men pripisujejo sprejemu in
‘	lznlrn n T n m lclttuh C V mn DP—
nik meoparlamentarne komi-
sije sen. Zotta, poslanec Cap-pugi in senator Bitossi. Odbor se je ukvarjal s koordiniranjem spreminjevalnih predlogov,- ki so bili predloženi med plenarmini sejami komisije.
Po seji je minister za upravno reformo Gonella izjavil: «Tudi danes se je nadaljevalo delo ožjega sindikalnega odbora za poenotenje spreminjevalnih predlogov. Videti je, da bo s to proceduro delo hitrejše in bolj organično, in to na osnovi glavnih črt vladnega besedila, ki ostane osnova vse diskusije. Jutri bom lahko bolje proučil današnje delo. V ponedeljek bo spet začela de-
T1TOVA NOVOLETNA VOŠČILA
MIR BO OHRANJEN
toda ne brez težav
Ideja mirne koeksistence se med narodi in državami vedno bolj uveljavlja
mi državami z izgovorom civilizacijske misije in varuštva.
Ob koncu svojega voščila ugotavlja predsednik republike, da Jugoslavija stopa v novo leto z velikim upanjem, da bo S še večjimi uspehi gradila srečnejše življenje. Gospodarske možnosti Jugoslavije so danes tako razvite, da se s pravilno organizacijo, razdelitvijo dohodka, varčevanjem in pametnim upravljanjem lahko odstranijo vse težave, ki ovirajo normalno življenje in brez potrebe ustvarjajo včasih zaskrbljenost državljanov.
KAIRO, 31.
V novoletnem voščilu jugoslovanskim narodom iz- Kaira ugotavlja predsednik Tito, da s« je preteklo leto, ki je bilo polno dogodkov mednarodnega pomena, končalo bolj a.i manj srečno. To je pozitivno učinkovalo na pomiritev v svetu povrnilo je zaupanje, da je mogoče ohraniti mir in da je nastala doba mirnega reševanja mednarodnih vprašanj. Pri tem je tolažljivo, da ta ideja vse bolj dozoreva tudi pri odgovornih ljudeh v svetu, ki zavračajo vojno kot sredstvo reševanja spornih vprašanj med narodi. Predsednik republike poudarja, da ni treba preveč tragično jemati napovedi o novi hladni vojni,
Kajti sile miru so danes tako številne in moralno tako močne, da se bodo tisti, ki skeptično gledajo na možnost mirnega sporazumevanja ,11 sodelovanja, morali podrediti prevladujočemu stremljenju narodov. To ne pomeni, da bo v prihodnje šlo vse gladko, da ne bo začasnih težav. To nam ne sme jemati poguma, da ne bi nadaljevali borbo za zmago miru, mirnega sodelovanja med narodi in koeksistence med državami, zlasti še, ker vidimo, da se ideja mirne koeksistence vse bolj uveljavlja.
«Plemenite človečanske težnje naših narodov po mtru,
mirnem sodelovanju jn enakopravnosti narodov, malih in velikih, razvitih in nerazvitih, ugotavlja predsednik republike, so spodbujale mene :n moje sodelavce na pot v daljne države, ki streme za istimi cilji, da bi jih še bolje spoznali hi poglobili sodelovanje njimi.
Ko se govori o državah, ki «so imele svoje kolonije, se pogosto govori o njihovi ((blagodejni civilizatorski« vlogi.
Jaz sem te dni imel prilož nost, da se prepričam o na sprotnem. Nikdar človek, ki sam ne vidi, ne bi mogel ver-)eti, kako afriški narodi stre me< da bi si zagotovili svojo neodvisnost, da bi se sami upravljali jn (ja prav zat0 kažejo globoke simpatije, zaupanje in spoštovanje do naše
države, ker Je ta na svojo ,d_
stavo zapisala svetla načela o jem* o vrsti konkretnih >n eiiakopravmh in pravilnih od- tualnih vprašanj ls^iejna-
kako si zamišljajo svojo delavnost v organizaciji.
Italijan:—i zunanji minister Martino ugotavlja, da je Italija vedno imela Združene narode za najučinkovitejše sredstvo za zbližanje med narodi in izraža prepričanje, da je edino z iskanjem sodelovanja v tej mednarodni organizaciji mogoče olajšati probleme in iskati njihovo rešitev-
Albanski zunanji minister Behar Stila poudarja, da bo Albanija storila vse, da bi prispevala k uresničenju plemenitih ciljev Združenih narodov, izraža željo, da bo dejstvo, da so zdaj vse balkanske države članice OZN, prispevalo k prijateljskemu sodelovanju med njimi in izraža prepričanje, da bodo Združeni narodi novo torišče prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Albanijo.
Avstrijski zunanii minister Figi ugotavlja, da bo članstvo Avstrije omogočilo Avstriji posredovalno vlogo.
Bolgarski zunanji minister Mejčev se zahvaljuje Jugoslaviji za podporo, ki jo je dajala za sprejem novih članic ,n ugotavlja, da so so o povečanjem univerzalnosti OZN ustvarili še ugodnejši pogoji za izpolnitev njene naloge za izboljšanje odnosov med državami, ne glede na njihovo družbeno ureditev.
Predsednik vlade in zunanji minister Libije Mustafa Ben Halin ugotavlja, da sprejem Libije v Združene narode omogoča Libiji, da na svetovnem področju sodeluje z raznimi državami za _ uresničenje nacionalnih teženj a-rabskih narodov in da ji zagotavlja tesnejše sodelovanje z afriškimi in azijskimi državami po načelih bandunške konference.
Vlade Bolgarije, Romunije, Madžarske, Albanije, Ceylona in Laosa so izrazile jugoslovanski vladi svojo hvaležnost za podporo, ki jo je Jugoslavija dala njihovih državam za sprejem v OZN.
votno besedilo in tudi njene prvotne namene. Druga možnost je, da vlada sploh ne bo upoštevala predlogov komisije in dala zakonsko moč svojemu načrtu, preden bo potekel rok za pooblastilo. V tem primeru pa je računati z zelo ostro reakcijo vseh sindikatov, tudi demokristjanskih, in govoriti o možnosti splošne stavke nikakor ni tvegano.
Za sedaj se zdi, da izhaja Gonellovo stališče predvsem iz želje, da se delo ne bi zaviralo in da bi šlo čim hitreje izpod rok. Poluradni «Mes-saggero«, ki večkrat izraža mnenje predsedstva vlade, zaradi tega danes še enkrat kritizira ministra Goneilo in mu očita nedoslednost, saj je bil končno on tisti, ki je bil odgovoren za sestavo vladnih načrtov.
Ker vlada na drugi strani velika nejasnost glede možnosti podaljšanja roka zakona o pooblastilu in ker je to možnost kljub Segnijevim nasprotnim trditvam podpiral celo neki poluradni komentar, se zdijo upravičeni glasovi o novih nesoglasjih v vladi, tokrat med Segnijem in Gonel-lo. V nekaterih krogih zatrjujejo, da je Gonellovo zadržanje v tolikšnem nasprotju s ■ Segnijevim, in* to že nekaj mesecev, da ni mogoče razumeti, ali je Gonella v vladi aktiven minister ali kot zavora. Dejstvo, da ga vladno poluradno glasilo večkrat kritizira, je tudi zgovorno.
Vse to je še bolj zapletlo že tako zapleteni položaj. Ministrski svet ki je bil preložen na sredo, ke‘r se bo Segni šele v torek vrnil v Rim. gotovo ne bo imel lahkega dela, da položaj vsaj kolikor toliko razčisti teden dni pred potekom pooblastila.
Podpredsednik vlade Sara-gat pa je na;, isal v glasilu PSDI »La iv.’jsti.:-.a:' članek, v katerem daje pregled leta 1955 in predvidevanja za naslednje leto, zlasti s strankarskega stališča PSDI. V članku poudarja Saragat potrebo pospešenega izvajanja reform, ki so že v načrtu.
A. P.
sodilo. Vendar v pristojnih krogih nočejo dati nobenih podrobnosti, ne o času, kdaj bo letalo gotovo, ne o njegovem tipu in velikosti.
Ce atomski reaktor sam zase ni več nobena skrivnost in če že poganja elektrarne in tudi podmornice, je glavni problem, ki ga je treoa rešiti pri atomskem letalu, Kako zavarovati posadke pr:J atomskim izžarevanjem. Reaktor je treba opremiti z zadostnim oklepom, ki pa ne sme biti pretežak. da letala ne bi preveč obremenjeval,
V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo letalski reaktor uporabljal uran 235. Nekaj gramov te prvine bi dovoljevalo letalu večkratni polet okrog sveta z nadzvočno brzino.
Članek „Pravde“ ob Novem letu
MOSKVA, 31. — Moskovski radio navaja članek «Pravde», ki v pregledu mednarodnih dogodkov v letu 1955 piše, da «se kolonialisti borijo z vsemi sredstvi, vštevši letalsKe napade, bombe in koncentracijska taborišča, da ohranijo kolonialni sistem«. Kljub temu, nadaljuje list, je narodnoosvobodilno gibanje narodov Vzhoda imelo velike uspehe. Omenjajoč ustanavljanje vojaških blokov na Bližnjem vzhodu in Srednjem Vzhodu piše »Pravda«, da ti vojaški pakti «niso nič drugega kot izraz kolonializma v njegovi novi obliki«. ((Potrebno je, da si Iran, Turčija, Pakistan in nekatere druge države to zapomnijo.«
Na koncu očita list zahodnim vladam, da hočejo pokopati ženevskega duha.
NIKOSIJA, 31- — V Fama-gosti je bila danes vržena bomba v stanovanje nekega britanskega častnika, ki pa je bilo takrat prazno. Bomba je povzročila samo materialno škodo- Aretirali so pet oseb.
Krišna Menon obolel
NEW YORK, 31. — Indijska delegacija pri OZN je objavila včeraj zdravniško sporočilo o zdravstvenem stanju Krišne Menona, predstavnika Indije pri Združenih narodih in glavnega Nehrujevega diplomatskega sodelavca.
Pred osmimi dnevi je dobil Menon napad slepiča in mora še ostati v postelji. Zdravniško poročilo pravi, da njegovo stanje «ni zadovoljivo«.
$bečft& mm teto!
Pospešena gradnja atomskega letala v ZDA
WASHINGTON, 31. — V laboratorijih ameriških tovarn pripravljajo atomski reaktor za letala. Zdi se, da bo reaktor montiran najprej na nekem letalu mornariškega letalstva, verjetno na bidiopla-nu. Dalje zatrjujejo, da bo atomsko letalo lahko vzletelo precej prej, kot se je doslej
važni komentarji o razgovorih tito-naser
Posredovanje med Egiptom in Izraelom bi bilo iluzorno, kajti krivci so na Zahodu
Zdravilo za sedanjo napetost je treba torej poiskati pri samem izvoru, t. j- tam, kjer so začeli ustanavljati pakte v arabskem svetu
*
KAIRO, 31. - V skih krogih v Kairu	J	•
da je izmenjava "isti med predsednikom Titomjn Naser-
nosih 'ned narodi v svetu in se vztrajno zanje bori.«
Maršal Trto nadalje poudarja da se je med potovanjem prepričal, da so razvite države dolžne pomagati onim državam ki 50 nedavno dosegle svobodo, če naj se odstranijo vzroki za razne spo-pade, ki
izhajajo iz ^e p0 cfrnitd šibkimi lu nerazvit:-
ga sodelovanja in „0 .. „	.
rodnem položaju, vst1ev nji vzhod, prispevala k nstvar-janju tesnega Pr‘jmetjsiva
in medsebojnega razu^tom med Jugoslavijo in ■ES P Inozemski diplomatski P valci pa se posebno za	J
za razgovore o	J
Srednjega vzhoda 9led glasove, ki so se Pzad skom pojavili v zahodnem -sku, da bi razgovori J-ito-
Naser lahko pripeljali do ustvaritve novih elementov, ki bi pomirjevalno vplivali na napetost v tem delu sveta.
V diplomatskih krogih v Kairu poudarjajo, da bi bilo naivno pričakovati hitro rešitev zapletljajev na Srednjem vzhodu, za katere niso krive neposredno prizadete države, temveč v največji meri razne koncepcije zahodne politike. Politični opazovalci v Kairu poudarjajo, da bi bilo zato iluzorno pričakovati pozitivni učinek kakršnega koli posredovanja med Egiptom in Izraelom.
Korenine zapletljajev na
Srednjem vzhodu leže mnogo bolj globoko, zato bi bilo treba poiskati zdravilo za sedanjo napetost pri samem izvoru. Po mnenju v Kairu bi bila edina realna pot za popuščanje napetosti revizija določenih koncepcij politike tujih sil, ki so izbrale takšne metode za gradnjo svojih pozicij in vpliva na Srednjem vzhodu. Kritiki te politike smatrajo, da se je z ustanovitvijo paktov v tem delu arabskega sveta povečalo nezaupanje med narodi, ki upravičeno dvomijo v iskrenost namenov, da bi se s podobnimi sredstvi lahko ustvaril mir.
Z volitvami za novo skupščino stopajo Francozi v novo leto
V kratki, a srditi volilni kampanji Je bil glavni argument polo-žaj v Sev. Afriki - Sedanji volilni sistem onemogoča, da bi prišla res do izraza ljudska volja - Pregled strank in volilnib grupacij
RABAT, 31. — Po neuradnih vesteh je zaradi ločenih napadov maroških upornikov v letu 1955 zgubilo v Maroku življenje 533 ljudi, od katerih 458 Marokancev. Ranjenih je bilo 1.292 oseb, od katerih 1.070 MaroktVceu. V tem številu niso vštete žrtve neredov v Ded Zem, Kurigbi, lmmuzeru in drugod, kjer je bilo ubitih sto Francozov.
V gornjih številih niso vštete žrtve francoskih represalij, katerih število bo težko ugotoviti, ker uradne statistike o tem molčijo.
PARIZ, 31. — Danes opolnoči se v Franciji zaključi volilna kampanja, ki s,cer n: trajala dolgo, a je bila izredno ostra in je zanjo vladalo večje zanimanje kakor so pričakovali. Ves čas pa je v tej kampanji bil glavni argument Alžir. Vsi kandidati so na volilnih zborovanjih obravnavali to vprašanje, za katero se volivci živo zanimajo, ker gre za to, ali bodo njihovi sinovi še dalje morali prelivati kri na afriških tleh za interese tamkajšnjih mogotcev, ki so si nagrabili o-gromna bogastva in zato odločno zagovarjajo kolonialno politiko ter zahtevajo proti afriškemu prebivalstvu politiko sile in zatiranja. V ponedeljek bodo volivci izrekli svojo sodbo, glede katere se v listih pojavljajo raznovrstna napovedovanja. Toda zapleten volilni sistem, ki velja v Franciji in ki ga je Faure s vsojimi spletkami obdržal tudi za sedanje volitve, ne dovoljuje, da bi pri volitvah prišla do kraja do izraza ljudska volja. Zato ni mogoče reči, da bo rezultat volitev verna slika razpoloženja volivcev.
V zadnjih urah volilne kampanje se po mestih in po deželi vrstijo volilna zborovanja vseh strank in skupin, katerih razvrstitev je sledeča:
Na skrajni levici je KPF, ki je po drugi svetovni vojni dobila največje število glasov kot stranka- Pri volitvah leta 1951 je dobila 5,031.000 glasov, t. j. 26,5 odstotka. Toda zaradi volilnega sistema, ki velja v Franciji, je kljub temu, da je v glavnem dobila približno enako število glasov kakor leta 1946, dobila v skupščini 94 poslancev namesto prejšnjih 183. Njen program teži danes za tem, da bi prišlo do sestave vlade, ki bi jo KPF podpirala in ki bi bila prvi korak do ljudske fronte. Na volitve gre KPF sama in ni povezana z nobeno stranko, če izvzamemo manjšo skupinico progresi-stov. Njihov predlog za povezavo so socialisti in druge stranke ((republikanske fronte« zavrnili.
Socialistična stranka je leta 1951 dobila 2,892.000 glasov t. j. 14,5 odstotka in ker se je povezala z drugimi strankami centra, je v skupščini dobila 105 poslancev. Po volitvah leta 1951 pa so socialisti prešli v opozicijo, ker je prišlo do globokih nasprotij med njima in demokristjani zaradi šolske politike. Na volitve gredo z reformističnim evropeističnim programom, ki poudarja ((atlantsko zvestobo«. Za sedanje volitve so se povezali z drugimi strankami v republikansko fronto.
Demokratična in socialistična zveza odporu je tudi povezana v republikanski fronti, in to le deloma, ker se je razcepila na dva dela. od katerih eden, ki mu načeluje Pleven, se je povezal z desničarsko koalicijo Faura in Pinay.a. Leta 1951 je UDSR dobila v skupščini 24 poslancev. Program te skupine je podoben radikalnemu in v njej se zbirajo predvsem intelektualne skupine.
Radikalna in radikalno socialistična stranku je tudi razdeljena v dve skupini in
njeno ime je ostalo skupini, ki jo vodi Mendes France in ki se je vključila v republikansko fronto. Leta 1951 je ta skupina dobila 75 poslancev. V zadnjem času se je organizacijsko spremenila iz ((volilnega kluba« v politično stranko. Tudi njen program j-: Mendes France ((moderniziral« in mu dal večji reformistični značaj.
«Zbtrunje republikanske levice» je bilo ustanovljeno leta 1946 kot svobodno združenje strank in gibanj, ki so pobijale komunizem, ki je tedaj bil povezan s socialisti in ljudskimi republikanci. Ta skupina ni do sedaj nikoli šla na volitve kot samostojno gibanje. Letos, ko je bil Faure izključen iz radikalne
MRP (ljudsko republikansko gibanje) je demokristjan-ska stranka. Leta 1951 je dobila 2,110.000 glasov, t. j. 12,3 odstotka in 88 poslancev v skupščini. Ta stranka se zavzema za evropeistično in a-tlantsko politiko. V notranji politiki je v ostrem sporu s socialisti zaradi šolskega vprašanja, ker socialisti zahtevajo ukinitev državne podi pore privatnim cerkvenim šolam.
Zmerni. To je skupina desnice in desnega centra, ki združuje neodvisne republikance, neodvisne kmete in odpadniške goliste ARS. Leta 1951 so te stranke sestavljale tako imenovani »nacionalni center«, ki ga je Pinay v zadnjem času reorganiziral. Neodvisni republikanci, katerih glavni voditelji so La-niel, Reynaud in Pinay, so leta 1951 dobili 49 poslancev; neodvisni kmetje in kmetje so dobili 49 poslancev. Zmerni so tedaj dobili skupno 2,407.000 glasov, t. j. 13,1 odstotka. Ko se je leta 1952 ((Zbiranje francoskega ljud-
stranke, pa je tudi ta skupina stva«, t. j. golisti, razcepilo,
praktično postala stranka ministrskega predsednika in je postavila lastne liste, na katerih pa so tudi nekateri men-desistični radikali. Njen program je pravzaprav Faurov vladni program.
je 32 poslancev te skupine ustanovilo gibanje ((Republikanske in socialne akcije« (ARS), ki se je pridružila skupini zmernih. Zmerni podpirajo Faurov program in so povezani z njegovim »zbira-
njem republikanske levice«. V nekaterih okrožjih so se povezali tudi z MRP
Republikansko socialno gibanje je še edini ostanek go-lističnega gibanja, ki je leta 1951 dobilo 3.987.000 glasov, t.j. 21 odstotkov in 106 poslancev. 76 poslancev tega gibanja je razdeljenih na več skupin; Njihova levica, ki jo vodi Jacuues Chaban-Delmas, se je priključila republikanski fronti. Drugi so se povezali s skupinami desnega centra in desnice. Njihov volilni program ni jasen in temelji, kar se tiče zunanje politike, na nacionalizmu.
Združenje za obrambo trgovcev in obrtnikov (UDCA) je fašistično gibanje, ki ga je ustanovil Poujade leta 1953 iz protesta proti previsokim davkom. To gibanje nima nobenega določenega programa razen tega, da se zavzema za' sklicanje «Etats generaux», da ((sondirajo želje ljudstva«. Razen tega zahteva reforme davčnega sistema. Poujade trdi, da ima njegovo gibanje milijon pristašev, vlada pa zatrjuje, da jih je samo 450 tisoč. Na volilnih zborovanjih so pristaši tega gibanja uporabljali proti nasprotnikom prave fašistične metode in povzročali povsod nerede in pretepe.
Bulganin izraža oplimizem
za razvoj mednarodnega položaja
Sovjetski ministrski predsednik sodi, da bo v letu 1956 dosežen nov napredek v izboljšanju mednarodnih odnosov - Stališče ZSSR do razorožitve, atomske bombe in sestanka šHrih velikih
MOSKVA, 31. — Moskovski radio je oddajal besedilo intervjuja, ki ga je dal sovjetski ministrski predsednik Bulganin Charlesu Schottu, novinarju agencije ((American Te-lenews Agency». V intervjuju izraža Bulganinv prepričanje, da bo v letu 1956 dosežen nov napredek v izboljšanju mednarodnih odnosov.
Na vprašanje, ali sodi, da je ženevski duh še vedno živ in da bo tudi ostal živ, je Bulganin odgovoril:	»Zgodo-
vinski pomen konference načelnikov štirih vlad v Ženevi je v tem, da je duh sodelovanja in vzajemnega razumevanja, ki se je takrat pokazal, ustvaril nove možnosti za izboljšanje mednarodnih odnosov in odprl perspektive za ohranitev trajnega miru med narodi. Narodi vsega sveta hočejo mir in sovražijo vojno, hočejo, da bi ženevski duh, ki poživlja u-panje v mir in boljšo prihodnost, postal še močnejši in si zadal večje cilje. Zaradi tega smo prepričani, da tega, kar je bilo storjeno v Ženevi na konferenci načelnikov štirih vlad in kar je že vplivalo na zboljšanje mednarodnega položaja, ne bo mogoče več uničiti«.
Na vprašanje, kaj sodi o mrtvi točki, na katero je zašla ženevska konferenca zunanjih ministrov, in o možnosti sklicanja nove konfe-
rence načelnikov vlad, je Bulganin odgovoril: «Ceprav konferenca zunanjih ministrov, kot je znano, ni dosegla soglasnih sklepov v vprašanjih na dnevnem redu, je vendarle prispevala k boljši razjasnitvi stališč udeležencev, kar bi moralo olajšati kasnejšo rešitev samih vprašanj. Kar se tiče nove konference načelnikov vlad štirih velesil, je seveda lahko koristno samo, če se vsi udeleženci lotijo nujnih mednarodnih vprašanj in pri tem pravilno u-poštevajo interese vseh zainteresiranih strani«.
Tretje vprašanje ameriškega novinarja se je tikalo a-tomskega orožja. Bulganin je dejal, da mrtva točka, na kateri je vprašanje atomskega orožja, ni posledica obstoja nuklearnega orožja. «Ce doslej še ni bila najdena rešitev za vprašanje prepovedi atomskega in termonuklearnega orožja, je to zaradi tega, ker nekatere velesile niso na to pripravljene pristati. ZSSR pa stalno podpira zmanjšanje oborožitve in oboroženih sil, brezpogojno prepoved atomskega in termonuklearnega o-rožja, vzpostavitev učinkovitega mednarodnega nadzorstva in izvedbo vseh sprejetih sklepov«. Bulganin je nastopil proti tezi, da je možnost termonuklearne vojne avtomatično
Vzhod vodikovo bombo; »takšne trditve lahko samo zmanjšajo budnost narodov, ki se zevzemajo za popolno odstranitev nevarnosti atomske vojne«, je dejal Bulganin in še pripomnil da se prav v onih krogih, kjer razširjajo te »nevarne ideje«, obenem govori o potrebi krepitve lastne a-tomske moči. ZSSR je mnenja, da sedanje mrtve točke ni mogoče premostiti z nadaljevanjem oboroževalne tekme, temveč z novimi poskusi, da bi se dosegel sporazum o prepovedi atomskega orožja in o razorožitvi.
Končno je Bulganin o perspektivah miru za novo leto dejal, da so bili za leto, ki se zaključuje, značilni »pomembni uspehi sil, ki stalno in aktivno podpirajo zamisel zmanjšanja mednarodne napetosti«. Vlade vseh držav, zlasti pa vlade velesil, je dejal Bulganin, morajo upoštevati željo narodov po miru in če bodo hotele vedno bolj iskati možnosti za utrditev medsebojnega zaupanja, bo leto 1956 prineslo nove uspehe v borbi za prenehanje hladne vojne.
Končno je Bulganin še poslal svoje pozdrave ameriškemu ljudstvu in dejal da bt »prijateljsko sporazumevanje med ZDA in ZSSR pomenilo
izključena, ker I velik prispevek k stvari U' imata že tako Zahod kot j trditve splošnega miru«
Mali oglasi
Ljudska prosveto
PRIMORSKI DNEVNIK
Danes, NEDELJA 1. januarja
Novo leto, Dragovid Sonce vzide ob 7.47 im zatone ob 16.30. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 21.05 im zatone ob 9.42. Jutri, PONEDELJEK 2. januarja Makarij, Zlatarn
»POM INSKI UMEV1
Na današnji dan je leta 1881 začel izhajati »Ljubljanski Zvon*.
PONEDELJEK, 2. januarja 1956 Tit ST POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Iz kulturnega sveta; 12.55 Pevski duet in harmonika; 13.30 Iz operetnega sveta; 14.00 Harry James; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Mozart: Koncert za klarinet in orkester; 18.30 z začarane police; 18.40 Strauss: Suita iz opere «Kavalir z rožo*;
19.00 Poje Jussi Bjoertiing; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Športni komentar; 20.30 Zabavna glasba;
21.00 Predavanje; 21.15 Debussy: Izgubljeni sin; 21.53 Moskovski: Španski ples; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti; 22.15 Operna glasba: 22.45 Liszt: Madžarska fantazija: 23.00 Večerni ples: 23.30 Polnočna glasba.
K O P E K
7.15 Jutranja glasba; 7.40 Koledar in jutranja glasba; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 »Novoletna vrtavka*, variete za otroke; 11.30 Furlanske in tržaške pesmi; 14.00 Slovenske narodne pesmi; 14.25 Glasba po željah; 16.30 Igra orkester Percv Faith; 16.45 Novela; 17.15 Glasbeni intermezzo; 19.30 Znane melodije Roberta Stolza in Pranaa Leharja; 19.45 Primorski, vestnik: 22.45 Plesna glasba. *
Ideale. 14.30:	»Protivohunstvo*,
C. Gable, L. Turner.
Impero, 13.30: «Annie» (Oh, mein papa).
Italia. 14.30:	«Simfonija ljubez-
ni* (Schubert), C Laydu, M. Vlady.
S. Marco, 14.00: «Med dvema ljubeznima*, G. Garson.
Kino ob morju ob 21.00 Silvestrovanje.
Moderno. 14.00: «Frou-Frou», D. Robin. G. Cervi.
Savona. 14.00:	«Pred orkanom*,
V. Heflin, N. Olson.
Viale. 14.30: »Pesem izseljenca*, Luciano Tajoli.
Vittorio Veneto. Danes ples.
Azzurro. 14.00: «Amerikanec». G. lord, U. Thiess.
Belvedere. 13.30: «Crni prestol*, Burt Lancaster,
Marconi. 14.00: »Princ študent*. A. Blyth. E. Purdom.
Massimo. 14.00: »Neustrašni mož*, K. Douglas, J. Crain.
Novo cine. 14.00: «Cigan». Domna Corcoran.
Odeon. 14.00: «Toto v peklu*. M. Frau. F. Franco.
Radio. 14.00: «Vitezi okrogle mize*. R. Taylor, A Gardner.
Venezia. 15.30: «Rob Roj. škotski upornik*, R. Todd. G. Johns.
Skedenj. 17.00: «Zgodba o Glen-nu Millerju*.
IZVAJANJE ZAKONA 0 POVIŠANJU NAJEMNIN
ZAKON NE DOLOČA
a v tomatičnega po v išan ja
Spore med najemniki in hišnimi lastniki glede poviškov najemnin rešuje druženje najemnikov, v najslabšem primeru pa sodišče
PO ODOBRITVI SKLEPA 0 NAJEM U 2 MILIJARD 50 MILIJONOV LIR POSOJILA
Nerealna finančna politika
demokristjonske občinske uprave
Kdo bi se vselil v nova stanovanja, kjer bi znašala najemnina od 25 do 29 tisoč lir mesečno? Stališče Zavoda za ljudske hiše
Tovarišem v Koroneu!
Vil Q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PRVA UPRIZORITEV »GLEDALIŠČA V KROGU* V TRSTU
Ko stopamo iz starega v novo leto, je naša dolžnost, da se spomnimo tudi onih, ki tega praznika ne bodo obhajali v krogu svojih družin, onih, ki čakajo v zaporu, da bo pravica prevladala krivico, ki čakajo, da bodo dobili zadoščenje za prestane muke.
Skedenjskim antifašistom, ki že devet in pol mesecev sedijo v koronejskih zaporih želimo srečno novo leto 1956, da bi v tem letu, in čimprej, prišli na svobodo, ki jim je bila protizakonito odvzeta. Želimo, da bi se tisti, ki odločajo o njihovi usodi, zavedli storjene krivice, da bi upoštevali ustavo, londonski sporazum in vse ostale svečano podpisane obveznosti, ki tako nedvoumno pričajo o storjeni krivici. Želimo, da bi sploh prenehali s preganjanjem ljudi, ki so se odlikovali v antifašistični borbi in da bi bilo zadoščeno vsem, ki so v tej zvezi karkoli pretrpeli.
Srečno novo leto želimo tudi vsem ostalim, ki jih je ozek, preozek zakon o odporniškem gibanju spravil za zamrežena okna, čeprav so z neštevilnimi žrtvami pripomogli k svobodi svoje domovine in vsega človeštva. Zahtevamo, da bi bilo enkrat za vselej onemogočeno uvajanje sodnih postopkov proti antifašistom!
MILAn BEGOVIC
Drama v treh dejanjih (dveh delih)
Prevedel Pavel Golia
, Nastopata ŠTEFKA DROLCEVA v vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega moža
Režiser JOŽE BABIČ
Premiera
v četrtek 5. januarja 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu «1. maj*, Vrdel-ska cesta 7
Ponovitve; v petek 6. januarja 1956 ob 16.30 in ob 20. uri, v soboto 7. januarja 1956 ob 20.30 in v nedeljo 8. januarja 1956 ob 16.30 in ob 20. uri
VSE PREDSTAVE V DVORANI NA STADIONU «1. MAJ*
Mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen. Prosimo cenj. obiskovalce in starše, ki kljub našim opozorilom vodijo k predstavam svoje otroke, da tokrat upoštevajo naše navodilo, ker otrokom ne bo pod nobenim pogojem dovoljen vstop. * « *
Ker bo SNG to predstavo uprizorilo samo v dvorani na stadionu in v Prosvetni dvorani v Gorici, vabimo vse naše prijatelje iz mesta in okolice, da si uprizoritev ogledajo v gori navedenih dnevih.
Kaj bodo torej napravili s 600 milijoni lir, ki so jih namenili rušenju starega mesta? Ali jih boč.o imeli v blagajni in zanje plačevali 7,5-odstot-no obrestno mero? Ali pa jih nameravajo porabiti za druga javna dela, ki bi jih lahko napravili v okviru, rednega proračuna, ne da bi bilo treba obremenjevati občinsko pasivno bilanco s tako visokim o-brestnim posojilom.
Na vsa ta vprašanja bodo morali prej ali slej odgovoriti. S posojilom 2 milijard 50 milijonov lir so obremenili občino s plačevanjem 184 milijonov lir letno za dobo 25 let. Sedaj pa že govorijo o novem posojilu 1 milijarde lir za zidanje stanovanj, ki ga Zavod za ljudske hiše baje noče najeti, ker je ugotovil, da ni vredno "zidati stanovanj s tako visokim obrestnim posojilom. Takšna je torej »socialna* politika sedanje de-mokristjanske občinske uprave, ki ji botrujejo republikanci, socialdemokrati, liberalci in v zadnjem letu tudi dr. Agneletto.
ljudske hiše, kot smo to že omenili, ne more najti med svojimi tisočerimi najemniki 365 družin, ki bi zasedle nova stanovanja in pustile dosedanja stanovanja družinam iz starega mesta, kdo drug bo lahko zasedel nova stanovanja, a hkrati pustil svoja prazna?
Zato vprašamo demokristjane in njihove bratrance, ki upravljajo občino, za koga bodo zidali nova stanovanja s posojilom, ki ga hočejo najeti, če ne bodo ta stanovanja zasedle družine, ki sedaj stanujejo v starem mestu, ki ga hočejo porušiti? Ponovno ugotavljamo, da občina ne bo mogla začeti rušiti starega mesta, dokler ne bo našla za tamkajšnje stanovalce drugega stanovanja. Iz gornjih ugotovitev pa je razvidno, da jim občina drugega ustreznega stanovanja ne more dati. Zaradi tega je vse kričanje o »socialnem* pomenu najetega posojila in rušenje starega-mesta samo prah v oči prebivalstvu, ki bo moralo nositi breme posojila za 25 let.
NEDELJA, 1. januarja 1956 I TltST l'(l!S IA.IV A
9.30 Zabavna glasba; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 11.45 Dunajski motivi; 12.00 Oddaja ?a najmlajše — «Trnjulčica», nato Koncert pestre operne glasbe;
13.30 Reklamna voščila in novoletna voščila otrok; 14.30 Glasba po željah; 16.00. J. Hendrich: «In odvedel ju je v Egipt*, rad. igra; 16.50 Wagner:	preludij k
operi «Mojstrt oevci norimber-ški»; 17.00 Koncert Slovenskega okteta; 17.27 Plesna giasba; 18.00 Čajkovski: .Koncert za klavir in orkester št. 1;	18.35 Ritmične (
popevke; 18.52 Slovenski motivi; 19.15 Po domovih naših prednikov; 19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport; 20:05 Veseli motivi; 20.30 Poje zbor Slovenske filharmonije: 21.00 Musastescu: »Sen zimske noči*, radijska igra; 22.30 Nedelja v športu; 22.50 Pestra operna glasba.
Tit N T t.
12.00 Orkester Bruna; Canfora:
14.30 El Campanon: 15.00 Operna glasba; 15.30 Reportaža z nogometne tekme; • 17.15 'Simfonični: koncert, dirigira Carlo Maria Giulini; 20.00 Tržaške, vesti: 21.00 Novoletni variete; 22.30 Koncert violinista Leonida Kogana.
U O I’ K It
Slovenska poročila: 6.30.	(.45
13.30. 14.30. 19.30 tu 23.30.
ilivatska poročila: vsak dan oi> 20.20
Italijanska poročila: 6.15. 12.30
19.00 in 23.00
7.15 Srečno Novo leto; 7.40 Ko-; ledar in jutranja, glasba; 10.39 Žena in dom; 10.50 Iz komičnih oper; 15.10 Glasba po željah; I
16.30 Igra orkester David Rose; j 16.45 Norman Corvvin: »Brez naslova*, slušna . igra; 17.20 Glasbeni intermezzo; 19.30 Lahka glasba; 19.45 Primorski vestnik;
22.30 Šport: 22.40 Koktail za Novo leto.
111 vi ■ k I.« -V Krm -a viiA’riz- -327.1 lil. 202,1 111. 212.4 m
Poročila ob 5.00.	6,00	7.00
13.00, 15.00. 17.00. 19.00. 22.00.
6.00 Z veselo glasbo v Novo leto; 8.00 Srečno Novo leto; 9.00 Rdeča kapica (radijska igrica Pina Vatovca v prevodu Lojzeta Krakarja); 9.30 Od melodije do melodije; 10.00 Novo leto — novo tudi za potrošnike; 10.20 Obiskali so nas v letu 1955; 11.15 Odda-a za beneške Slovence; 11.35 Priljubljene melodije; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Koncert lahke glasbe izvaja orkester radia Ljubljana; 13.15 Zabavna glasba; 16.30 Novoletna nagradna glasbena u-ganka; 17.30 Radijska igra - Anriv Tlchy: Ptičje strašilo (prva izvedba); 18.30 Operetna in lahka glasba; 20.00 Koroški večer: 21.30 Mali glasbeni mozaik: 22.15 Igra plesni orkester radia Ljubljana.
iirr.v izi.i a
16.45 Paul Gčraldy: tiRobert in Marjana*; 17.50 Športno popoldne; 20.30 Tedenska revija filmov; 21.00 Nastopata zakonca Cugat; 21.45 Film: «Zapor z odprtimi vrati*, po noveli Čehova; 22.10 Poje Tina De Mola; 22.45 1 Športna nedelja.
BOŽIČNI POPUST PRI MOTC GUZZI. »Cardellino* . »Zigolo* normalni - luksuzni 10.000! tiAi-rone 250» turizem, šport 30.0001 Izkoristite takoj! Obiščite nas! Na ogled pri Cremascoli, Fabio Severo 18.
KOLESA, moška ln ženska, rabljena, po 8.000 lir. kolesa za prevoz blaga po 24.000 -lir ino-torna kolesa po 50.000 lir, na obroke. Marcon, .Ul. Pleta 3,
ODDAM SOBO ga eno osebčU. s
1. januarjem, Viale Mtramare 25-V. desno.
BEKE (vrbe) proda Rudolf Košuta, Sv. Križ štev. 149.
UGLEDNO PODJETJE sprejme prizadevnega 14-letnega dečka kot vajenca za poklic trgovskega pomočnika. Informacije V skladišču na debelo, Ul. Machiavelli št. 28.
TUDI LETOS RAZVESELJENA OTROŠKA SRCA
Razdeljevanje paketov predsednika republike
V okoliških občinah je bilo včeraj dopoldne razdeljevanje paketov, ki jih je revnim o-trokom podaril predsednik republike Gronchi s soprogo. Rakete je razdelil vladni generalni komisar dr. Palama-ra, katerega so spremljali podprefekt dr. Macciotta in predstavniki vojaških oblasti-
Prvo razdeljevanje paketov, v katerih so bile igrače in drugi koristni predmeti, je bilo ob 9. uri v Miljah, nato pa v Dolini, na Repenta-bru v Zgoniku in končno v Nabrežini. Dr. Palamara se je z Repentabra odpeljal v Trst, zato je v Zgoniku in Nabrežini razdelil pakete podprefekt dr. Macciotta. Pri razdeljevanju paketov so bili navzoči poleg učiteljstva tudi župani posameznih občin.
Otroci so bili s paketi zelo zadovoljni in so se zanje zahvalili. V treh slovenskih občinah so razdelili po 36 paketov, v Nabrežini pa 50.
Dr. R. HIavaty
za ieto 1956, je edini koledar, ki ima samo vesele dni — razen žalostnih. Povsod stane 100 lir
Tudi letos ni Dedek Mraz pozabil malčkov in jih kakor vsa druga leta razveselil z darovi. Otroci so nestrpno pričakovali dobrotljivega in malce hudomušnega starčka s častitljivo snežnobelo brado. V četrtek popoldne je Dedek Mraz v Barkovljah in v VI. Ruggero Manna obiskal 350 otrok in jih obdaroval ob primernem nagovoru.
Preden pa je začel Dedek razdeljevati darove, je tov. Marsič pripravil svoj lutkovni oder. Butke so nastopile v treh prisrčnih igricah, ob katerih so se otroci zabavali in ves čas tudi pridno sodelovali z junački na odru z raznimi spodbudnimi vzkliki. Seveda so vsem malčkom za časa predstave kar žgjr$le očj od veselja in 'navdušenja.
Potem so prišli na vrsto zavoji. Otrokom je prinesel Dedek Mraz slaščice, sadje in oblačila. Razen tega so dobili šoloobvezni otroci v zavojih tudi vsak po lepo knjigo in zvezke, najmlajši pa igračke. Zato ni nič čudnega, da so otroci vsi presrečni zapustili obe veseli prireditvi s takšnim hrupnim živžavom.
ZOBNI ZDRAVNIK
ordinira za ustne in zobne bolezni ter zobno pro-tetiko v Ul. Lavatoio 4-1 dnevno od 15. do 18, ure
Prosvetno društvo kTABORu pri Divači priredi danes ob 15. uri
ljudsko dramo v petih dejanjih in sedmih slikah
«UNI0N»
Svetovno znana za. varovalnica-od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512-35939 Prokurator RAVNIK
Lovski tat
GOSTILNA GUŠTIN
Zgonik
Za polnoštevilno udeležbo se priporoča društveni odbor.
Na konservatoriju «G; Tartini*
Natečaj za profesorje teorije in solfeggia
Konservatorij «G. Tartini* v Trstu razpisuje natečaj za tri profesorska mesta za glasbeno teorijo in solfeggio za «proste tečaje* za šolsko leto 1955-56. Prošnje na kolkova-nem papirju, opremljene z o-verovljenimi podpisi, je treba poslati tajništvu zavoda do 12. ure 15. januarja. Prošnjam je treba priložiti vsa umetnostna in strokovna spričevala, ki so predpisana za natečaj. Informacije se dobe na tajništvu vsak dan od 11. do 12. ure.
Prosvetno društvo v Barkovljah.
Prosimo vse pevce, da se torkove vaje udeleže polnoštevilno. Odborova seja bo v sredo 4. januarja ob običajni uri.
Ul. sv Fran-	V'\\ /y.
čiška 20/111.	I
tel. 37-338	[/ .. M
spreletna in-
serate male r AIHBI oglase, osmrtnice m arugo od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure.
Rossetti. 14.00: »Državljan vesoljstva*, J. Mo-row, F. Domergue.
Excelsior. 14.00: «Lov na roparja*, C. Grant, G Kell.v.
Fenice. 14.00: «20.000 mili pod morji*. K. Douglas, J. Mason.
Nazionale. 14.30:	»Policija trka
na vrata*, C. Wilde. R. Conte.
Filodrammatico. 14.00: Walt Dis-ney: »Lilli in klatež*. Cinema-scope.
Superciiiema. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 14.00: «Lord Brum-mel*. E. Tavlor. S. Granger.
Astra Rojan. 14.30: «Mostova pri Toko-Riju», W. Holden, G. Keilv.
Capitol. 13.30: »Najlepša ženska na svetu*, G. Lollobrigida, V. Gassman.
Cristallo. 13.30: «Neustrašni mož*, K. Douglas. J Crain.
Grattacielo. 14.00: «Rimske zgodbe*. V. De Sica. Toth, S. Pampanini.
Alabarda. 13.30: «Simfonija ljubezni* (Schubert), C. Laydu, M. Vlad.v.
Aristoc. 14.00: «Vsi smo iz Milana*, C. Campanini. C. Crcc-colo
Armonia. 14.00: «Timberjaek». S.
Hayden. V. Ralston.
Aurora. 14.30: «Doiga siva vrsta*, T Povver. M. 0’Hara.
Garibaldi. 14.00: »Tihotapka Ali-na», G. Lollobrigida, A. Naz-zari.
Odbor za božično nagrado za dobroto je pod predsedstvom župana Bartolija končal svoje delo in določil, da dobe omenjeno nagrado za leto 1955 pater Pietro Damiani ter gospodični Caterina Flander in Carmela Umari.
Carmela Umari posveča že dve desetletji mnogo skrbi bolnikom, ki jih obiskuje v bolnišnicah in na domu ter jim na razne druge načine pomaga, čeprav je pohabljena zaradi otroške paralize še izza svojega detinstva.
Caterina Flander je že 22
let v službi kot gospodinjska pomočnica pri dveh sestrah, ki sta bili nekoč premožni, pa sta obubožali. Skupno z njima živi v uboštvu, in hodi drugam delat, da jima pomaga. Ena izmed sester je stara že 80 let, je slepa in je zato stalno potrebna pomoči. Pater Damiani pa skrbi za številne ctroke v nekem zavodu v Pe-saru
Odbor pa je tudi pohvalil deklico Anno Pirozzi, gospo Emilio Coral, gospoda Attilia Wertha, gospo Giuseppino Co-mici ter zakonca Ido in Al-fonsa Rossija.
Včeraj opoldne je bila v dvorani «Teatro Nuovo* svečana izročitev nagrad, ki so obstajale iz 100.000 lir in spominske značke. Tej svečanosti so prisostvovali poleg članov odbora, kateremu načeluje župan, tudi najvišje civilne, vojaške in cerkvene o-sebnosti.
TURISTIČNI URAD
Davčni seznami na vpogled
1'ržaška občina sporoča, da bodo od 2. do 6. januarja med 9. in 12. uro na IV. odseku za davke in takse izpostavljeni na vpogled občinstvu glavni in dodatni seznami davkoplačevalcev državnih in občinskih davkov za 1956 in prejšnja leta.
Ko zapade rok, bodo poslali sezname občinski blagajni v izterjatev. Po zapadlem datumu plačila bo občinska bla. gajna prisilno izterjala davke na podlagi zakona.
Proti vpisu v seznam je dovoljena pritožba prefektu, ki mora biti izročena najkasneje 6 mesecev po zadnjem dnevu objave-
Ul- Ciceronc, 4 - Tel- 29243
ZA IZBOLJŠANJE MEZD KOVINARJEV
delavnica mehaničnih izdelkov
Pričakuje se zaostritev borbe za doklado za menzo
TRST — UL COK1 l 2 — TEL. 361-41
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehanicn- izdelke, obdelavo kovin, avtogeno m elekiiično varjenje.
Popravila na krovu: inotoijev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih In napravah na krovu.
Rešitev pa je treba najti tudi za vprašanje nove delovne pogodbe za kovinarsko stroko
Za izredno prazniško delo
Mesarski pomočniki zahtevajo izredni dodatek
Zveza trgovcev z mesnimi proizvodi je sporočila s pismom sindikalnim organizacijam, da ne bo plačala mesarskim pomočnikom, ki so delali 26 decembra, doklade za prazniško delo, češ da so morali mesarji tistega dne odpreti mesnice na ukaz prefekture, čeprav so skupno z uslužbenci temu nasprotovali-
V odgovor na pismo je Delavska zveza obvestila urad za delo, prefekturo in Zvezo trgovcev z mesnimi izdelki, da bo nastopila po normalni poti da dosežejo mesarski pomočniki to, kar jim po pogodbi pritiče za opravljeno delo na praznik sv. Stefana-
V ta namen bo zahtevala sklicanje obeh strank na prefek-
~buit - Aqudlnia (tačadrn te£e{č9J-Z9&)
VREME VČERAJ
Naj višja temperatura 9,1, naj-nižja 7,7. ob 17 uri 8,1 stop., zračni tlak 1007 raste, veter 33 km rna uro vzhodnik-severovzhod-nik. vlaga 60 odst., padavine 2,1 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,3.
HRENOVKE (FRANKFURTER) ORIGINALNE KRANJSKE KLOBASE KNACKWURST
EXTRAWURST - KRAKAUER ORIGINALNI
in vsi ostali tipični dunajski proizvodi
0
—=—	====-
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Canunello. Drevored XX septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sporna, Ul. Mor.torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10:	Vtelmetti,
Borzni trg 12; HarabagUa v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju poslujeta vedno
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Benussi, Ul. Cavana 11: Crcce verde. Ul. Settefontane 39; Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la. Korzo 14; Ravasini. Trg Li-berta 6; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10.
Vsi produkti NMumiflcia Vienne-se so opremljeni s IIDEČU Ž3AČKO
naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Naročnina znaša:
mesečno	lir	400.
četrtletno	»	1.100,—
polletno	»	2.100.
celoletno	»	4.100,—
za INOZEMSTVO
letno: lir 8.000.—
\ ITTADELL®
Nesreča na delu
Včeraj popoldne okoli 16. ure so morali sprejeti na ortopedskem oddeiku 41-letnega težaka Umberta Biaginija iz Rojana št. 14, kateremu so zdravniki med pregledom u gotovili verjetni zlom gležnja desne noge.
Biagini je izjavil, da se je ponesrečil že predvčerajšnjim dopoldne med delom v lesnem pristanišču pod Skednjem. Med premikanjem desk je namreč nerodno stopil in še nerodneje padel na tla.
Ce ne bo komplikacij, bo Biagini okreval v 10 ali najkasneje v 15 dneh.
LOTERIJA
69 52 63 34 76 54
49 18 89	7
50 45 56 54 83 61
2 24 35 40
BENETKE
BARI
CAGLIARI
FIRENZE
GENOVA
MILANO
napoli
PALERMO
ROMA
TORINO
riRIDESETA flLI ALK A
vogal Ul. Genova (bivSi StruKel) Telefon 37.861 IX.. septembra: 16 - Telefon 06*376
Samo nedeljska številka
mesečna naročnina.
lir 100.-
letna naročnina:
» 1.000-
Isto za INOZEMSTVO:
lir 2.000,-
Dežni plašči, površniki, plašči, oble-ke, jopiči, hlače, montgomery itd.
Nafvečfa izbira« najboljše znamke, najnižje cenel
miite in citajte
Pii motiki dnemikl
Zneske lahko vplačate na naš poštni rač. št. 11/5374
t
O perspektivah nadaljnjega razvoja italijanske demokracije
Popuščanje mednarodne napetosti omogoča postopno sprostitev vseli tistih objektivno naprednih sil, ki jih je razsajanje blokovske politike sililo k sodelovanju v vladnih koalicijah s pretežno konservativno usmerjenostjo - Na vodstvu KP leži odgovornost, da podpre ta proces demokratičnega razčiščevanja in tako olajša nastanek široke, organizacijsko razčlenjene, a politično enotne socialistične opozicije, ki edina lahko zajamči nadaljnji demokratični razvoj dežele
Ce se v začetku novega leta vprašamo kakšne so perspektive bodočega političnega razvoja v Italiji moramo pač ugotoviti, da še ne stojimo pred tako nedvomnimi dejstvi, ki bi nas določneje poučila o njegovih obrisih, aast nam zlasti zadnji politični in parlamentarni dogodki nakazujejo neko smer, ki utegne oobiti v bližnji bodočnosti vedno jasnejše poteze smelega koraka na poti fc političnemu in socialnemu napredku italijanske demokracije.
Prva značilnost italijanskega političnega življenja je nedvomno odraz spremembe, ki je nastala v mednarodnem položaju. S prenehanjem napadalne blokovske politike je mednarodna napetost na mah popustila, kar je povzročilo upadanje blokovske napetosti tudi v notranjem političnem življenju vsake posamezne države in s tem postopno sprostitev demokratičnih in naprednih sil. Popustitev mednarodne napetosti in prehod na politiko mednarodnega sodelovanja je, kljub še vedno
ne zaveznike — zavezništva z njimi pa še niso prekinili tn ga za sedaj tudi ne nameravajo prekiniti, ker so še prepričani, da morejo vplivati na demokratični razvoj dežele bolje, če ostanejo povezani s krščansko, kakor pa iz vrst leve vladne opozicije. Pri tem jih baje vodi pomislek, da ne bi s svojim izstopom iz vladne koalicije povzročili pri krščanski demokraciji usmerjanja v desno (te nevarnosti pa ne bi smeli pretiravati), mnenja pa smo, de je tako njihovo zadržanje prej posledica druge, realnejše bojazni, namreč, da bi v takem primeru ne mogli obdržati pobude za socialistično opozicijo, ker bi v takem primeru nedvomno prešla v roke politično bolje kvalificiranih sil. Dolgoletno hlapčevanje kolebajoči politiki krščanske demokracije je italijansko socialno demokracijo politično Pre~ cej obrabilo, da bi mogla računati na kakršen koli uspeh, ker bi v spremenjenih pogojih na tak uspeh mogli nedvomno računati le Nennijevi
ima skupno le konfesionalno osnovo, različno pa socialno poreklo svojih članov, povsem naraven pojav. Pa tudi poudarjena nadrazrednost njenega političnega programa, te' se izraža v nekakšnem krščanskem korporativizmu, ne more navdušiti tistega nemajhnega dela njenega članstva, ki izhaja iz delavskih vrst Težnje tega članstva pa se ne morejo uveljaviti, ker je vodstvo stranke trdno v rokah ljudi, ki so povezani ^krščanskimi« tn nekrščanski-mi pridobitnimi krogi v mestu in na deželi, tako da je sedanjemu strankinemu tajniku Fanfaniju izredno težko usklajevati te nasprotujoče s’ sredobežne notranje sile, kaT ima za posledico, da je njegov «integralizem» prej politična in socialna utvara, nakar dejanska praktična možnost.
Vsi zgoraj omenjeni elementi vplivajo na to, da je sedanja Segnijeva vlada hkrati stabilna in nestabilna, da dobi njena politika zdaj podporo 2 desne, zdaj z leve stra-
Svečana prisega 15 ustavnih sodnikov pred predsednikom republike Gronchijem. S to prisego se začenja nova etapa ustavnega življenja v Italiji. Upamo, da se bosta začela s tem konkretno izvajati tudi čl. 3 o enakopravnosti vseh državljanov in čl. 6r katerim se republika obvezuje, da bo s posebnimi zakoni ščitila narodne manjšine
obstoječim nesloglasjem glede nekaterih še nerešenih vprašanj, blagodejno vplivala na notranje politično življenje in opogumila vse tiste, v bistvu napredne sile, ki jih je. frontalni napad predstavnikov vzhodne in zahodne blokovske politike prisilil na to, da so se v svoji politični dejavnosti vezale na družbene sumljive vladne koalicije, kljub temu, da se niso mogle strinjati z njihovo politiko socialne konservativnosti in nepremičnosti.
In v tem moramo iskati tudi vzrok za padec prejšnje SceIbove vlade. Scelba ni propadel toliko zaradi nasprotovanja njegovemu vladnemu programu, kolikor zaradi tega, ker je njegova splošna politična usmerjenost prišla v ostro nasprotje z novim položajem, ki je zahteval novo politiko pomiritve in soctal-ne naprednosti tudi v notranjem političnem razvoju dežele. Nova Segnijeva vlada, predvsem pa splošna po.ttična usmerjenost njenega predsednika, je bolje ustrezala novemu položaju in je vzbudila ob svojem nastopu novo upanje in pričakovanje, predvsem v vrstah demokratično tn napredno mislečih ljudi.
A ne samo upanje in pričakovanje je rodilo pupušca-nje mednarodne napetosti. empak tudi novo in pogum-vejšo politično dejavnost vseh tistih sil, ki so bile do sedaj t (členjene v voz kolebajoče vladne politike. Najprej so odločno nastopili republikanci, ki dajejo vladi le pogojno pomoč. Republikanci so prvi izrekli svoje nezadovoljstvo in nasprotovanje politiki vladne koalicije, ki ji premoč krščanske demokracije v njej daje pečat klerikalne konfesionalnosti, kar predstavlja resno oviro ea uveljavljenje tistih načel v notranjem političnem življenju, ki so tako imenovanim laičnim strankam izredno pri srcu.
Za republikanci je nastopilo še levo krilo liberalne stranke in dokončno z Malagodijem, ki ga dolže. je podredil stranko koristim industrijskega in agrarnega monopolističnega kapitala. Razcepa v radikalni stranki in ustanovitve nove radikalne stranke še ne moremo o-ceniti v celoti, vendar pa gre za pojav, ki kaže, da je proces sprostitve demokratičnej-ših sil u teku, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na krepitev tiste široke demokratične fronte, v kateri ima italijanska demokracija najboljšo in najmočnejšo oporo za svoj nadaljnji razvoj. Socialni demokrati niso še pokazali
svojega nezadovoljstva, kljub temu, da se morajo, od časa do časa, jeziti na svoje vlad-
socialisti. A tudi glede tega si voditelji socialne demokracije niso edini, in tudi pri njih obstaja močno levo krilo, ki le čaka ugodnega trenutka za novo politično povezavo, ki bi bila v večjo korist nadaljnjemu razvoju italijanske demokracije.
Tudi krščansko demokracijo pretresajo močna notranja nesoglasja, kar je pri stranki, ki
ni. Res je sicer, da je do sedaj dobila podporo največkrat od socialistov in komunistov, a dolgo to ne bo moglo trajati, ne da bi se pri tem še bolj zaostrili odnošaji predvsem med samimi strankami vladne koalicije, zlasti med levimi in desnimi krili le-teh. Katero krilo bo pri tem odneslo zmago pa je odvisno v glavnem od političnega razvo-
ja v deželi, predvsem pa od razvoja dveh	najmočnejših
strank vladne koalicije, od socialistične m	komunistične
stranke.
Kako se socialistična tn komunistična stranka vključujeta v ta proces demokratičnega razčiščevanja med strankami sedanje vladne koalicije m kako gledata na nedvomno krepitev demokratičnih in socialistični h sil v deželi?
Ko govorimo o teh dveh strankah, ju — kljub očitni sorodnosti v stališčih — ne moremo strpati v isti koš. Na osnovna vprašanja italijanske demokracije gledata sicer obe približno enako, dasi se prt Nennijevih socialistih opaža čedalje več znakov, da jim dosedanja oblika politične povezanosti s KP. ne ustreza več pri vedno očitnejši težnji, da bi vodili samostojnejšo politiko. Kazno je, da so socialisti razumeli prej sedanjo potrebo po čimvečji politični prožnosti, kljub temu, da jim je pogled še vedno zamrežen s starim blokovskim gledanjem, vendar vsekakor v manjši meri kot se to dogaja pri KP, kateri nova sovjetska politika ustvarja v glavnem le preglavice, koristi in v vsakodnevnih problemih praktično uporabnih naukov pa iz nje do sedaj še niso znali potegniti.
Blokovska mentalnost pa se tudi pri Nennijevih socialistih kaže v tem, da se y svojih težnjah po čim samostojnejši politiki svoje stranke obračajo pretežno na demokrščansko stranko in ji ponujajo svojo podporo za politiko demokratičnih in socialnih reform. Proti takemu taktičnemu prijemu bi ne imeli ugovorov, če bi Nenni s svoje strani ne kazal tako očitnega nezanimanja za vse poskuse naprednih. političnih sil, ki jim je edini cilj vzpostavitev politične enotnosti med vsemi dejansko demokratičnimi in socialističnimi silami, ker more le taka močna fronta italijanskega delovnega ljudstva obrzdati krščansko demokracijo in jo prisiliti na sprejem od Nennija ponujane podpore. Dokler pa bo Nenni — v svojih stremljenjih po samostojnejši politiki — koketiral s krščansko demokracijo, hkrati pa - si utvaejdl, da jc v njegovi moči všteta tudi KP (takšna, kakršna je danes), do takrat je povsem izključeno, da bi njegova prizadevanja mogla roditi uspeh.
In tu je potrebno izprego-voriti še nekaj besed o politiki italijanske Kp. Vodstvo te stranke se še ni povsem osvobodilo starega ideološkega kalupa, kljub temu, da je
zov taktične politične prožnosti, ki je zlasti v nekaterih vprašanjih preprečila, da bi se vladna politika pomaknila v desno. Se vedno pa je zmotno prepričano, da je re-štev italijanske demokracije v zbiranju vseh demokratičnih naprednejših zd pod vodstvom njegovega političnega monopola. Se vedno živi v utvari, da bo nadaljnji razvoj neizbežno privedel vse te sile k njim, namesto, da bi razumelo, da je, ravno obratno, mesto komunistov povsod tam, kjer se bije bitka za demokracijo, na način tn v oblikah, kt jih ne more in ne sme ono diktirati, ampak demokratično prisluhnili, predvsem pa demokratično sodelovati povsod in z vsemi, ki so pripravljeni prispevati svoj delež v borbi za čim naprednejši razvoj italijanske demokracije. V borbi za demokracijo je treba biti dosleden pristaš demokratične prakse predvsem v lastni hiši, in šele takrat moraš računati, da ti bodo zaupali tudi drugi.
Nadaljnji razvoj italijanske demokracije je odvisen torej v precejšnji meri od tempa, s katerim se bo vodstvo KR osvobodilo balasta nekdanje protidemokratične in protisocialistične kominformovsko -blokovske ideologije tn poli-tike in pokazalo novo gledanje, ki ga današnje stanje v italijanskem javnem življenju terja od slehernega demokrata tn socialista, ki mu je demokracija in napredek resnično pri srcu.
To pa je eno najbolj pe-lečih vprašanj, tudi zaradi tega, ker je treba imeti vedno pred očmi dejstvo, da ne gi e podcenjevati reakcionoi-nih sil, ki so še vedno močne in se vedno očitneje pokažejo zlasti takrat, kadar se, n javnem življenju razpravlja o vprašanjih s kolikor to-likor napredno vsebino, kakor smo imeli priliko videti c primerih javne debate o pristojnih vojaških sodišč, Tremellonijevega zakona proti davčnim utajam, itd.
DUŠAN HREŠČAK
Dvorana za elektrolizo v tovarni aluminija v Ražinah pri Šibeniku
REZULTATI DESETLETNEGA DELA JUGOSLOVANSKEGA LJUDSTVA
Z zgraditvijo težke industrije postavljeni temelji za odstranitev gospodarske zaostalosti
200 novih industrijskih objoktov, 25 hidrocentral, 28 termncentral, tisoči kilometrov novih železniških prog - Delež industrije v skupnem narodnem dohodku se je v primeri z letom 1939 leta 1955 podvojil, proizvodnja premoga se je dvignila od 7 na 15 milij. ton, odprli so 17 novih rudnikov itd.
Z osvoboditvijo dežele je bil v Jugoslaviji strnjen odločilen, vendar ne tudi zadnji korak na poti, ki si jo je nova Jugoslavija začrtala za dosego končnega smotra -— izgraditve socialistične družbe. Z osvoboditvijo so si jugoslovanski narodi priborili pravico do politične svobode, la pa ostane navadna fikcija, če se hkrati ne uveljavi tud; na področju gospodarskega življenja, v lastninskih odnosih, iz katerih morajo izginiti nasilje, dominacija posameznikov in skupin ter družbena neenakopravnost na sploh. Smisel jugoslovanske revolucije je mogel biti samo v borbi za tako svobodo in demokracijo, ker bi drugače vloženi napori bili zaman.
S pridobitvijo in fiksiranjem rezultatov osvobodilne-zadnje čase dalo več doka-Iga boja je bil, kot rečeno.
storjen samo prvi korak. Na-oaljnji pogoji za dosego končnega cilja pa so se mogli u-stvariti z organiziranim posegom vseh delovnih ljudi nove republike, da se najprej zgradi ustrezna materialna osnova, brez katere bi bilo iluzorno stremeti za podobnimi smotri.
Najprej se Je začelo z obnovo. zatem so prišli na vrsto zaključni objekti in u-strezna oprema, ki so bili zh njihovo postavitev vloženi ogromni napori in pretežni del narodnega dohodka Zavest, da je treba ohraniti ter obvarovati pridobitve o-svobodilnega boja in revolucije, če naj se dežela otrese stoletne zgodovinske zaostalosti in razvije v napredno neodvisno državo s socialistično družbeno ureditvijo, je zahtevala, da se v prvi vrsti zgra-
OB ODPORU KROGOV GOSPODARSKE DESNICE PROTI ČLENU 17
Tremellonijev	zakon	p
prvi korak	k pravičnejšemu
Delež neposrednih davkov je v tridesetih letih padel od 26,40 odstotka na 18 % vseh davkov, kar kaže, kako davčni vijak prizadeva predvsem revnejše sloje
V soboto 17. decembra je poslanska zbornica po poletnem presledku odobrila «za; kon Tremelloni«. ki uveljavlja nekatere ostrejše predpise za zatiranje davčnih utaj in zajema nekatere velike dohodke, ki so se do sedaj izmikali plačevanju davkov. Ze v petek pa so pričeli s »stavko« borzni agenti v protest proti sprejetju člena 17 omenjenega zakona, saj do' loča ta člen točno kontrolo nad borznimi operacijami in s tem uvaja obdavčenje tudi velikih dobičkov z borznimi špekulacijami. V soboto 17. decembra pa so se sestali v Milanu borzni agenti iz vse Italije, medtem ko je .(Nacionalni svet prokura'orjev in borznih agentov« izglasoval resolucijo, v kateri je sklenil, »nadaljevati s ' prekinitvijo dela, dokler ne bo finančnim trgom omogočeno normalno izvrševanje njihovih funkcij«, kar pomeni z drugimi besedami, dokler ne bo preklican člen 17 omenjenega zakona.
Vzroki stavke borznih agentov
Izredno oster nastop borznih agentov vse Italije je na prvi pogled čuden, saj omenjeni člen ne prizadeva neposredno njihove dohodke in so oni poleg tega celo uradno imenovani kot javni funkcionarji, kot so notarji, in ne stavkajo iz gospodarskih razlogov temveč ker se upirajo izvrševati z zakonom predpisano uradno dolžnost.
«Zaaon o davčnem izenačenju«, kot se uradno naziva obravnavani zakon, namreč hoče vsaj nekoliko urediti ita lijanski davčni sistem in vsaj
delno prisiliti velike mogotce, da oodo plačevali davke. Znano je, da v Italiji do sedaj bogatini praktično niso plačevali davkov. Davčne kvote so v osnovi proporcionalne in je progresiven samo dopolnilni davek, večino državnih dohodkov pa sploh ne prinašajo neposredni davki, ki se plačujejo na ugotovljeni dohodek, temveč posredni davki, ki se plačujejn na izdatke in jih torej v praksi plačata skoro enako Marzotto in njegov delavec.
Italija ni bila nikoli dežela naprednega davčnega sistema in so tradicionalno državni dohodki nastajali predvsem s pomočjo posrednih davkov, ki nimajo samo izrazito protisocialnega značaja, temveč hkrati preprečujejo povečanje potrošnje in rast proizvodnje.
stre kritike ne samo vseh naprednih slojev v Italiji temveč celo uradnih ameriških krogov, saj predstavlja enega izmed pomembnih vzrokov za vsestranski počasen napredek. 'fak sistem koristi Izključno zelo ozkim krogom italijanskega velekapitala in — nekaterim ameriškim filmskim zvezdam, ki raje prejmejo v Italiji desetino holy-woodske plače in ne plačajo davkov.
V itoke globe
za kršilce zakona
Pri vaem tem pa niti ne gre toliko za kvote, katere
je treba plačati’ na ugotovljeni dohodek kot za dejstvo, da veliki kapitali z najrazličnejšimi spletkami ubeže izJ pod uaara davčnih komisij, O tem smo lahko v italijanskem tisku vedno brali šte-
Po računih znanega publi- vilne konkretne primere. Ta-cista Ernesta Rossija je zna- ){0 smo ;ahko na primer čita-šal delež neposrednih davkov , jj	je	drimni	Gosta	samo
v triletju 1922—1925 le 26,401 ena petrolejska ladja prine-odstotkov celotnih davčnih sja na jet0 Več kot je prija-
celotnih
dohodkov Italije. Fašizem ie nato v vrsti ostalih daril velekapitalu se stalno slabšal to razmerje na škodo neposrednih davkov in predvsem na škodo celotnega italijanskega naroda tako da je ta odstotek znaša’ v triletju 1937—1940 le še 23.3 odstotka.
Po vojni bi lahko upravičeno pričakovali, da se bodo v spremenjenih razmerah tudi v temeljih spremenile državne finance. Žal ni bilo tako, temveč se je položaj nadalje stalno slabšal in se giblje sedaj odstotek neposrednih davkov med 17 in IH.
Tako naravno*4 škandalozno stanje je že povzročilo o-
vila dohodkov. Kje pa je njena ostala petrolejska flota, ki šteje desetino ladij? Kje je njeno glavno premoženje, ki niti ni v ladjevju temveč najrazličnejših industrijskih panogah itd.? O Marzottu se govori, aa samo v Trstu zasluži več od prijavljene pol milijarde lir njegovih skupnih dohodkov na leto.
Prvi poskus odpraviti tako stanje je predstavljal zakon »Vanoni«, sprejet 1951. leta. Ta zakon je prinesel sicer nekatere ugodne rezultate, saj so se na njegovi osnovi od 1951 do danes skoro potrojili državni dohodki od neposrednih davkov. Vendar je šlo to
predvsem na račun povečanega števila davčnih prijav, saj je zakon predpisal obvezno prijavo	dohodkov številnim
ljudem, ki prej sploh niso plačevali neposrednih davkov.
Novi	zakon #Tremelloni»
naj bi izpopolnil zakon o davčnih prijavah tako, da bodo imeli državni organi močnejše orožje v rokah za borbo proti davčnim utajam. Zakon o davčnem izenačenju zaradi tega točno določa, kdo je odgovoren za sestavo davčne prijave in med drugim predpisuje, da morajo davčno prijavo podpisati tudi direktorji in glavni računovodje družb. S tem se znatno razširja odgovornost in odpadejo raznovrstni izgovori.
' Prav tako predstavlja zanimivo novost uvedba prisege v spornih	primerih. Največjo,
za Italijo naravnost revolucionarno novos".. pa predstavlja člen 31 omenjenega zakona, ki določa visoke globe za one. ki sploh ne predlože davčne prijave in člen 32, ki predpisuje zapor do 6 mesecev za sledeče kršitelje:
1. Za tiste, ki morajo podpisati davčno prijavo in ki so dopustili, da v prijavi niso bile zabeležene nekatere aktive, da so bili prijavi prilo-žemi fiktivni ali ponarejeni dokumenti.
2. Za tiste, ki v prijavi navedejo neobstoječe pasivne postavke.
3. Za tiste, ki izpustijo odtegljaje, napravljene v breme uslužbencev ali jih navedejo nepravilno.
4. Za vsakogar, ki zagreši poneverbe zato, da bi skril dohodke pred plačevanjem davkov.
S tem členom je bilo uzakonjeno izredno važno načelo — davčna utaja predstavlja zločin, ki ga zakon kaznuje z zaporom To v modernem kapitalističnem svetu ni nič novega, saj ima podobna določila zakonodaja Amerike, Anglije in drugih držav. Vendar pa pomeni za Italijo ta določba skoro revolucionarno novost, saj je do sedaj vsaj v očeh javnega mnenja (tistega mnenja namreč, ki plačuje" veliko večino tiska) neplačevanje davkov naravnost naravna pravica.
Kljub omenjenemu pomembnemu napredku pa seveda zakon «Tremelloni» še vedno ne rešuje dokončno vprašanja italijanskega davčnega sistema in to zaradi vrste pomanjkljivosti tega zakona med katerimi je na prvem mestu člen, ki določa izred-ho nizke kazni za davčne u-taje.
Postopno odpravljanje
ukoreninjenih zlorab
Poleg tega pa bo zakon le postopoma in s težavo izpre-menil v koreninah gnili sistem «bustarel», »klientel« in drugih pripomočkov, ki skr-be zato, da se na čim elegant-nejši način ne prijavijo dohodki in seveda tudi ne plačajo davki.
Pričetek dejanskega reševanja tega vprašanja, odnosno dosledno izvajanje sedaj sprejetega zakona je torej odvisno od tega, koliko vpliva bodo imele na vladne kroge sile levice, odnosno kakšna bo moč napredno usmerjenega javnega mnenja Italije
S. B.
di težka industrija kot osnovni porok vsakega nadaljnjega razvoja. Mobilizirane so bite za to vse sile, vsa materialna in duhovna sredstva. Proces za industrializacijo in višjo tehnično opremljenost države je potekal skozi različne razvojne faze, kot jih je pač vsakokrat narekovala specifičnost venomer menjavajočih se splošnih in posebnih pogojev.
Obenem je v tem procesu prišlo do ustreznih družbenih sprememb, katerih najvišji izraz je bila ustanovitev delavskih svetov, a izven proizvodnih središč nove oblike družbenega upravljanja na raznih področjih javnega življenja ter ustvarjanja. To sodelovanje in soodločanje državljanov v proizvodnji ter v ostalem javnem življenju pomenita bistven delež v razvoju socialistične demokracije. pri čemer pride do sprostitve številnih družbenih i-niciativ, človeških energij in ustvarjalnosti. Ob splošnem vsestranskem naporu in ob pomoči državnih, družbenih ter političnih ustanov se je bitka za industrializacijo ter splošno gospodarsko izgraditev države razvijala zadovoljivo, dasi hkrati z velikimi žrtvami,
V Jugoslaviji ni šlo za »eksperimentiranje«, kot skušata to prikazati v prvi vrsti zapadno malomeščanstvo in buržoazija, ki si menda še danes nista na jasnem, v čem je pravzaprav resnični pomen razvoja. Bilo je res potrebno večkrat menjati oblike in metode dela, kot so to narekovale okoliščine naglega razvoja in menjavajoče se situacije, pri čemer so se vsako-kiat porajali tudi novi pogoji z ustreznimi novimi potrebami in zahtevami, ki jih je bilo treba reševati z novimi sredstvi, toda prav to so značilnosti razvoja, a sam pojav je opaziti povsod, kjer se je neka zaostala dežela nenadno znašla v določenih u-gednejših okoliščinah ter se začela naglo razvijati.
In glede napak? Brez dvoma so te bile in se niso skrivale. Kjer se mnogo ustvarja, in to v težavnih okoliščinah, je razumljivo, da se delajo napake. Te se neogibno pojavljajo hkrati z objektivnimi in subjektivnimi težkočami on vsaki novo postavljeni nalogi, pri katere reševanju se medsebojno prepletajo številni nasprotujoči si vplivi in učinki, izhajajoči od oseb ali družbenih ter naravnih zakonov.
Toda poglejmo, kaj se je v Jugoslaviji poleg napak še stbrilo. V teku desetih let se je tu zgradilo nad 200 novih industrijskih objektov (brez vojne industrije), okrog 25 velikih in večje število manjših hidrocentral ter 28 termo-central, odprlo se je nad 30 novih rudnikov kroma, železa, premoga, svinca, boksita idr. Zgrajenih je bilo na tisoče kilometrov novih železniških prog (več v zadnjih osmih letih, kot prej ves čas stare Jugoslavije), novih cest. stavb, mostov itd. itd. V primerjavi z 1. 1939, ko je delež industrije v skupnem nacionalnem dohodku znašal komaj
temi največje Zvornik, Jablanica, Vinodol, Vlasina, Jajce 1 Mariborski otok, Mavrovo Gornja Zeta. Slap Zete itd., bedo še povečale proizvodnjo električne energije, ki je 1. 1954 znašala 3 milijarde 440 milijonov kW, se pravi trikrat toliko kot pred vojno. Leta 1939 je v Jugoslaviji bilo vsega 1-75" doilometrov električnih napeljav visoke napetosti, v letu 1955 3500 kilometrov. Razvoj industrije pa še vedno zahteva groditev novih elektrarn. V načrtu je tudi postavitev 5 sistemov hidrocentral (Cetina, Trebišnica, I-drijca, Lika in Gacka s 7 milijardami kW) za izvoz elek-
Velik napredek tudi v ladje-delniški industriji
trične energije v Avstrijo, I-talijo in Zapadno Nemčijo-Jugoslovanski premogovniki so 1. 1939 dali okrog 7 milijonov ton premoga, danes se je proizvodnja dvignila na nad 15 milijonov ton letno Odprtih je bilo 17 novih rudnikov (Gacko, Gračamca, Mjevlje, Križevci, Košutica idr.), v večjem številu starili sc proizvodnjo mehanizirali to odprli nove jaške, odkrita so bila nova nahajališča. Po dosedanjih cenitvah razpolaga danes Jugoslavija z lezervami okrog 100 milijonov ton črnega, 1800 milijonov ton rjavega premoga in z 19 milijardami ton lignita. S temi in ostalimi gospodarskimi pridobitvami, ki jih ne moremo vseh našteti, je Jugoslavija bistveno spremenila svojo gospodarsko strukturo ter se uvrstila med industrijsko razvite dežele.
Za razvoj poljedelstva, ki ga je bilo nujno treba vsklu-diti z industrijsko proizvodnjo. so bili v prvi vrsti vloženi veliki napori, da se proizvodnja na tem področju mehanizira, posebno, ker si brez tega ni mogoče zamisliti sodobnega racionalnega, izkoriščanja zemlje. Vendar za to ni zadostovala sama mehanizacija, ki je v širokih razmerah sploh ni mogoče uporabiti brez ustreznih organizacijskih oblik v samem pro-
23.1 odst., je bil ta v 1. 1954 cesu proizvodnje, slonečih na
že 'dvakrat večji in je znaša) 42.8 odst. Nove centrale, med
principu obdelovanja zemlje na velikih površinah. Zaradi
konservativne, drobnolastnin-ske ter individualistične miselnosti predvsem majhnega in srednjega kmeta, ki predstavljata najštevilnejši sloj jugoslovanskega kmečkega prebivalstva, poljedelske proizvodnje v splošnem doslej še n uspelo postaviti na tako sodobno osnovo, dasi so bili v tem pogledu zabeleženi tudi spodbudni primeri.
Proizvodni učinki obeh sektorjev se potemtakem še niso mogli zadovoljivo vskladi-ti kar predstavlja zg organski harmonični razvoj jugoslovanskega gospodarstva eno glavnih ovir in osnovno nalogo, ki jo je treba v bodoč« rešiti. To bo storjeno, ker so za to podani vsi osnovni pogoji, čeprav ni mogoče pričakovati uspeha kar čez noč, ker pač prehod iz zaostalega gospodarskega stanja v naprednejše ne more biti stvar enega dne.
Osnove težke industrije in elektrifikacije so postavljene, na njih bo zdaj laže graditi še ono, s čimer se bodo lahko izboljšali življenjski pogoji jugoslovanskih delovnih ljudi, ki so to s svojim požrtvovalnim dolgoletnim delom zaslužili.
Okrog tega se je tudi vrtela diskusija na zadnjem plenumu jugoslovanske Socialistične zveze, ki je na njej nastopil kot referent predsednik Tito. V svoji analizi razvoja jugoslovanske ekonomike se je s kritičnim pregledom dotaknil opravljenega dela in pri tem ugotovil, koliko tega je bilo storjenega napak, koliko z uspehom, koliko samo na pol. Razumljivo, da je napake obsodil, kakor je tudi giajal delo, ki je bilo opravljeno samo na pol. To je pri ljudeh, ki resno pojmujejo svoje naloge in dolžnosti, samo po sebi razumljivo, ker ja v skladu z njihovo vestjo, odgovornostjo in tudi zavestjo, da je samo tako moč napake odpraviti in nadaljnjemu delu zagotoviti, da se bo uspešneje razvijalo.
Bistven« spremembe v jugoslovanski gospodarski poli-t.ki, ki jih je v svojem referatu napovedal predsednik Tito, prenehanje z investicijami v ključne objekte, dvig življenjske ravni ljudstva z okrepitvijo razvoja industrije za široko potrošnjo, zagotovitev pogojev za dvig poljedelske proizvodnje, da bi živil ne bilo treba več uvažati, sprememba v strukturi jugoslovanskega uvoza in izvoza, skladno s spremenjeno strukturo v splošni jugoslovanski ekonomiki, kakor tudi s potrebo. da se na tem področju zmanjšajo pasivne postavke v canosu do inozemstva, odprava nekaterih še obstoječih škodljivih tendenc in pojavov itd., vse to hkrati z že omenjenimi uspehi avtentično dokazuje pravilnost dosedanje osnovne smeri in naporov, vloženih za razvoj gospodarstva kot osnove nadaljnjih družbenih sprememb v socialističnem smislu. To obenem dokazuje, da se notranje splošne in gospodarske razmere v Jugoslaviji čedalje bolj utrjujejo in normalizirajo v korist in blaginjo vsega prebivalstva.
d. I.
r
NASA	PROSVETNA	DRUŠTVA
Namesto uvoda
vr vrvi vrsti gre zahva- \ tiste, ki bi lahko delali to-' la uredništvu Primor- r,n	»*----
skega dnevnika, da se je odzvalo pobudi Slovenske
prosvetne zveze, naj uvede periodično rubriko posvečeno ljudskoprosvetnemu življenju Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji.
Res je, da daje vsako prosvetno društvo pregled svojega dela na občnih zborih, da se na zborih SPZ obravnavajo razna splošna vprašanja ljudske prosvete, ki so tudi ponatisnjena, in da listi prinašajo poročila o raznih prireditvah; toda vse to je premalo. Občni zbori društev žal niso redni in so povečini o-mejeni na najbolj aktivne člane. Poročila na teh zborih so mnogokrat skopa in suhoparna ter se omejujejo zgolj na zunanje uspehe ali neuspehe. Recimo: pevski zbor se je v zadnjem letu povečal za toliko in toliko pevcev, nastopov je imel toliko in toliko, zanimanje za knjižnico raste. Ali; po tolikem času je u-spelo oživiti pevski zbor, tudi dramska družina pridno vadi in bo v kratkem nastopila itd.
Morda poročila res ne morejo biti drugačna. Največkrat poroča tisti, ki ima največ zaslug, da je prišlo do uspehov, zato ne more zaradi skromnosti povedati koliko časa je to delo terjalo, do koliko ljudi je stopil, kolikokrat jih je nagovarjal, naj pridejo sodelovat, kako ga morebitni neuspeh ni pobil, koliko ponižanj je doživel. Pa tudi če poroča o uspehih drugih sodelavcev v društvu, te «podrobnosti> zamolči, ker računa, da so prisotnim vse te stvari' znane. Na-splošno si naši ljudje neradi kadijo pa si tudi ne želijo sodbe ostrih jezikov, da hvalijo, zato da bi bili hvalieni.
Dokaj podobno je tam, kjer prosvetnega življenja ni in bi lahko obstajalo, ali je veliko preskromno za možnosti, ki so v posameznih krajih. Preveliko razumevanje za težave in občutek nemoči dajejo potuho nepripravljenosti, da bi se potrudili najti pravih poti. Kritika, ki je gotovo ne manjka, ostaja med štirimi stenami ali se izrodi v sarkastično opisovanje poteka seje odbora nedelavnega prosvetnega društva, kar avtor kljubovalno objavi v listu, o katerem ni znano, koliko je doslej pripomogel k delovanju ljudske prosvete na Tržaškem.
Za vse to bo rubrika v Primorskem dnevniku dopolnilo. Poleg tega, da bo vsebovala prerez dela naših društev na splošno, bo v njej prostora za opisovanje tistega, na videz drobnega toda odločilnega dela, ki ga opravljajo organizatorji, odborniki, pevovodje. režiserji, knjižničarji in vaditelji. To bo skromna oblika priznanja, ki jim ga dolgujemo, bo pobuda za
da stojijo ob strani in praktično napotilo vsem tistim, ki ne vedo, s katere strani bi začeli. Prav tako je rubrika namenjena vsem, ki bi hoteli s konstruktivno kritiko prebudili svojo okolico.
V mnogih društvih imamo izkušene odbornike in dobre organizatorje. Rubrika ne bo mogla biti popolna, če ti ne bodo svojih izkušenj posredovali drugim, posebno mlajšim. Gre za najbolj preproste stvari, od načina, kako naj odbor smotrno dela, o delokrogu in dolžnosti posameznih odbornikov, kako reševati gmotna vprašanja, kako naj bo urejen sedež, da bo vabljiv, do napotil, kako pripraviti izlet.
Nekateri pevovodje, feži-serji in knjižničarji vidijo, kako se po drugih društvih mučijo z različnimi težavami, ki bi se dale premostiti. Koristno bi bilo, da bi o tem pisali. Prav gotovo niso vsi zadovoljni s pesmimi, ki jih pojejo nekateri pevski zbori. Razgledan glasbenik bo lahko u-spešno pokazal na konservativnost, anahronizem in nekritičnost pri izbiri programov.
O razširjenih nalogah naših društev v zvezi s slovensko šolo, pravicami slovenskega jezika in slovenskega človeka je že bilo govora, toda so v mnogočem tako nove, da jih bo treba na tem mestu podrobneje obravnavati, če želimo, da jih bodo društva izpolnjevala.
Končno se tudi zavedamo, da ni delo osrednje prosvetne organizacije povsem zadovoljivo, zato bi bilo dobro, da bi vsi tisti prosvetni delavci, ki menijo, da imajo o tem kaj reči, tudi napisali.
,B. RACE
V Šmilim.SKEM PROSVETNEM DRUŠTVU RAŽE NAJVEČ VOLJE 00 DELA MLADINA
Skupina škedenjskih mladincev, ki jih je naš fotoreporter posnel v društvenih prostorih, ki so si jih sami uredili po svojem okusu
Dosedanje delo še ne zadostuje
Po nekaj letih mrtvila »o v Skednju spet začeli migati, namreč v prosvetnem društvu. In začela je vprav mladina, kar je zelo razveseljivo in da upati, da se bo prosvetno življenje lepo razvijalo.
Pred dobrim letom je začela poslovati knjižnica, ki ima zdaj približno 700 knjig. Posamezniki prav radi segajo po dobrem čtivu in si pogostoma sposojajo knjige. Zadnje čase kaže za knjižnico veliko zanimanje zlasti mladina in se je tako število bralcev znatno povečalo.
Na sestanku, ki je bil pred dvema mesecema, so raz-
Za razmah goriških društev
so potrebni	mtre
v	v
Standreško prosvetno društvo «Oton Zupančič», ki je med naj-starejšimi, naj bo za vzgled ostalim prosvetnim društvom
Zveza slovenskih prosvetnih društev za Goriško, ki je bila ustanovljena že leta 1947 in ki je lani junija pristopila k Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi za Goriško z namenom, da daje nasvete in pobude za kul-turno-prosvetno delo, je bila pomemben činitelj v kulturnem in družbenem življenju na sploh goriških Slovencev v zamejstvu; bila je in ostane torišče vsega prosvetnega izživljanja na podeželju in v mestu. V ZSPD je vključenih 17 prosvetnih društev iz raznih krajev Goriške, od Brd do Stivana.
ki bodo z žrebanjem razdeljene med tiste naročnike .PRIMORSKEGA DNEVNIKAi
ki bodo najkasneje do 31. tega meseca plačali celoletno ali polletno naročnino za leto 1956
1. radijski aparat
2. usnjen potovalni kovček
3. ženska potovalna toiba
4. prt in prtiči za čaj
5. luksuzna aktovka
6. srebrna filigr. zapestnica
7. umetniško izdelan šah
8. knjižni opirači (kroparski izdelek)
9. lesena skrinjica (gorenjski izdelek)
10. pepelnik (kroparski izdelek)
11- servis za liker (v naiodnih motivih)
12. vaza (kroparski izdelek)
13. namizna garnitura (v hrvaških nar. motivih)
14. šatulja (v narodnih motivih)
15. kroparski stenski okrasek za cvetice
Naročniki za vse leto pridejo v poštev pri žrebanju vseh nagrad, tisti za pol leta pa samo pri nagradah od 8. do 15.
Navedena darila bocln pred žrebanjem razstavljena v Tržaški knjigarni Razdeljevanje nagrad bo v soboto 18- februarja 1956 v prostorih našega uredništva
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Kako si je lutkovni oder že utrl pot med mladino
Ob začetku novega leta tmamo navado, da pregledamo opravljeno delo in si vsaj v grobih obrisih začrtamo pot, po kateri bomo šli v novem letu. Jaz tega ne bom storil, pač pa se hočem spomniti nekega dne. To je bilo 14. decembra 1947: bila je nedelja in slovensko prosvetno društvo v Rojanu je javilo tamkajšnjim otrokom veselo novico. Ni bil to rukole «Habemus popom«, kot to najavijo v Rimu ob izvolitvi novega papeža. Bil je to skromen začetek malega lutkovnega odra, ki je tistega dne odigral rojan-skim otrokom, ki so se zbrali v mali dvorani gostilne »Maria Longas svojo prvo predstavo. O tem dogodku sicer niso poročali veliki časopisi, niti radio. Vendar pa se je ta skromna predstava čez deset dni ponovila, to pot je lutkovno gledališče ponovilo svoj program v prostorih slovenske ljudske sole
Kasneje je lutkovni oder ta svoj program izpopolnit m igral dalje. In če bi hotel navesti vse kraje, kjer se je ta oder pojavil s svojim malim ansamblom, bi moral navesti skoro 400 imen krajev,
Ob deseti obletnici obstoja našega lutkovnega odra pa vendarle nekaj želim in
to je, da bodo čez dve leti razmere ugodnejše in da bodo gmotne razmere lutkovnega odra vsaj znosne. Do tedaj pa — do boljših časov — so to zaenkrat le moje pobožne želje. Sicer bi ta misel ne sodila sem, vendar menim, da vsakdo razume, da so tudi gmotne razmere eden izmed pogojev za obstoj in razvoj. In zato upam, da me Pavliha — ko se bo seznanil z vsebino teh vrstic — ne bo seznanil s svojo gorjačo, kot to naredi z vsakim, ki mu nasprotuje. No, spet sem nekaj pozabil. Saj mi ne boste zameril i. Pozabil sem vas seznaniti s Pavliho. To je naš prvi in glavni igralec in je prisoten skoro pri tsaki naši prireditvi. No, spet sem zašel- Nekdo rne je naprosil, naj mu nekaj napišem o delu lutkovnega odra. Toda to bi bilo zelo skromno in kmalu opisano, nekaj tega sem že omenil t. j. število predstav. Temu bom dodal še število občinstva. Na vseh predstavah . je bilo nad 30.000 otrok in skoro 10.000 odraslih. Tudi odraslim so se lutke prav tako priljubile kot otrokom, katerim so postala potrebne skoro tako kot malica, ki si jo vzamejo s seboj v šolo.
Povsod si vsi, veliki in mali, še posebno mali, že-
lijo še in še lutkovnih predstav. Saj bi lahko lutkovni oder obiskal vsak še tako majhen kraj, če bi seveda naš mali vodeči ansambel imel malo več prostega časa in če se ne bi «ta malin Pavliha, ki je z vsemi cunjami vred komaj 40 cm visok, ne zameril obstoječim paragrafom. Ampak kot pri vsaki predstavi si je tudi tu Pavliha našel izhod■ In v kolikor ne bo zmogel sam, mu bodo, kot pri vsaki predstavi, pomagali psi mali in veliki otroci.
In takrat bodo lahko nastopili tudi novi lutkarji, k t jih je Slovenska prosvetna zveza po svojem odseku ljudske prosvete vzgojila. Ti. so se že predstavili našim otrokom, ki so jih z velikim veseljem sprejeli. Tako so na produkciji zaigrali:	Graciela Stoka in
Inko Starc »Čarobno batino«, Anico Kralj in Elvira Kalc igrico «Kužek in muca», Frida Valeti( in Vojko Cesar «Kužka in muco na izletu». In tem novo peče-čemm lutkarjem se bodo pridružili še novi trt novi lutkarji tako, da se bo število predstav pomnožilo, da se ve bodo otroci niti utegnili oddahniti, kaj šele, da bi po svoji navadi rekli: »Skoda, da se je že končalo».	M.
Mnoga izmed teh društev i-majo že bogato predvojno tradicijo, iz časov, ko je bila slovenska beseda še živa na odru in tudi v javnosti. Ta društva so po vojni s podvojeno silo in s pomočjo mlajših generacij ostro zasadila plug v kulturne brazde in kljub težavam, na katere so naletela, so ogromno pripomogla k razvoju slovenske kulture na Goriškem.
Eno izmed takih društev je brez dvoma prosvetno društvo «Oton Zupančič« iz Standreža, ki je med najstarejšimi na Goriškem. V svojih vrstah šteje 220 članov, ki redno plačujejo članarino in se tudi zanimajo za razvoj in napredek društva. V preteklih letih je to društvo imelo vrsto uspelih. pevskih in dramskih prire-. ditev. Kdo se ne spominja «Miklove Zale« in ((RokoV-* njačev«, dveh odrskih del. ki sta privabili gledalce tudi iz najbolj oddaljenih vasi na Goriškem. Zato Stan-drešci ne bi smeli opustiti dramske dejavnosti; morda bi zaenkrat poizkusili z manjšimi deli, pozneje pa bi zopet postavili na oder kako večjo ljudsko igro, ki je po tematiki najbližja našemu prebivalstvu. Stan-dreški pevski zbor, ki je pnd vodstvom tov. Lupina dosegel lepe uspehe, redno vadi, njegove vrste je zadnja leta izpopolnila predvsem mladina, vendar pa si nekateri mladinci in mladinke iščejo razvedrila v kinu in na motorju, rie udeležujejo se redno pevskih vaj, kar slabi zbor in mu onemogoča pravilen razvoj. Morda bi društvo lahko bolj pritegnilo mladino, če bi organiziralo več zabavnih večerov, ki so se pokazali za zelo uspešne in s prirejanjem skupnih izletov. Toda največja težava je tako v Standrežu kot v ostalih krajih na Goriškem v pomanjkanju prosvetne dvorane, v kateri bi se prirejale prireditve, ki bi oživile celotno prosvetno dejavnost v vasi.
Skoraj nikjer na Goriškem ni prireditvenih prostorov, tisti, ki so (v Revmi. Sovodniah in v Podgo-n), pa ne ustrezalo pred--pisom oblasti, ki so nasproti nam izredno rigorozne in iz leta v leto odlašajo s ko-lavdacijo dvoran in tako o-nemogočaio večji razvoj našega prosvetnega delovanja. Osrednje prosvetne dvorane na Goriškem, ki je bila ža-lišče in zbirališče ljubiteljev pesmi in dramske besede, nimamo več. Ljudskega odnosno Trgovskega doma, ki je bil last «Trgov-sko-obrtne zadruge«, nam oblasti še vedno niso vrnile ter se pravda za njegovo vrnitev vleče že od a-prila 1950. leta. Kot znano, so fašistični voditelji v Gorici, s federalom Asenanti-jem na čelu, z ustrahovanjem, pretnjami in drugimi sredstvi zlomili odpor likvidacijskega odbora in ga prisilili. da je stavbo prodal.
Nekaj časa po prihodu i-talijanskih edinic v Gorico je ZSPD lahko najemala dvorano v Ljudskem domu za svoje prireditve, toda go-riški šovinisti so s pomočjo ezulov in ob brezbrižnosti oblasti onemogočili vsako prireditev. Končno je bila dvorana dana v najem «Legi Nazionale« in s tem je bil onemogočen kakršenkoli nastop goriških Slovencev v stavbi, ki je bila zgrajena s trdim delom in žulji goriških Slovencev. V mestu ZSPD ni mogla dobiti boljšega prireditvenega piostora, kot dvoranico pri
«Zlatem pajku«, ki jo je tudi najela in pred kratkim uredila tako, da ustreza vsem zakonskim predpisom ter v njej lahko gostuje tudi Slovensko narodno gledališče iz Trsta.
Goričani so bili vedno ljubitelji dramske umetnosti in so takoj po vojni ustanovili dramsko skupino, s katero so se občinstvu predstavili z ve{ deli. med njimi z Linhartovim ((Matiček se ženi«, s Cankarjevim ((Jakobom Rudo«, z Molierovim ((Namišljenim bolnikom« in drugimi. Zal je ta dramska skupina zamrla, šele srednješolci in akademiki, včlanjeni v dijaškem društvu ((Simon Gregorčič«, so v zadnjih letih zopet oživili dramsko dejavnost v Gorici, pa tudi na podeželju, kjer so z uspehom gostovali. Člani društva ((Simon Gregorčič« so nudili vaškim dramskim skupinam režiserje in igralce, udeležili so se športnih tekmovanj in če bodo s tem nadaljevali tudi v bodoče, bodo izvršili poslanstvo ljudskih prosvetiteljev, ki jih na žalost danes ne moremo najti v večini slovenskih u-
.čiteljev in profesorjev na Goriškem- Ti izobraženci so se, kot kaže, od svojega naroda popolnoma odtrgali. Nimajo, ne časa ne volje, da b( ju žrtvovali za ljudstvo, iz katerega so zrasli, ((preobremenjeni« so s strahom in ponižnostjo pred oblastmi.
Zelo slabo so na Goriškem obiskane knjižnice (razen centralne knjižnice v Gorici), ki jih ima sicer večina prosvetnih društev, toda knjige leže zaprašene in zapuščene na knjižnih policah. Krivda je na društvenih odborih, ki bi se morali redno sestajati in podajati obračune dela in predvsem zamenjati ljudi, ki svojih nalog ne vršijo. Predvsem pa bi morala društva imeti redne letne občne zbore, ki Di brez dvoma prispevali k večjemu razvoju posameznih društev in k splošnemu kulturno-prosvetnemu delovanju goriških Slovencev. Da bi se te naloge izvedle pa mora poskrbeti ZSPD, odnosno SKGZ. ki je odgovorna za kulturni razvoj slovenskega človeka na Goriškem.
D. M.
pravljali o poživitvi društvenega delovanja in ugotovili, da mladina kaže za to vedno večje zanimanje. Zaradi tega je bil nato sestanek same mladine. In ni ostalo samo pri ugotovitvah in načrtih. Mladina si je ustanovila odsek za namizni tenis, šah in damo.
Zdaj se fantje in dekleta redno zbirajo vsak večer, igrajo namizni tenis, šah ali damo in imajo razne turnirje. Osamosvojiti se hočejo in ne stojijo križem rok. Prostore so si sami uredili po svojem okusu, sami so si pripravili mizo za tenis, pobarvali stole in mize. Pa ne samo to, Sami so si tudi postavili pravila in se držijo discipline. Novi člani tudi v tem sledijo zgledu svojih tovarišev. Med člani so dijaki in vajenci, ki obiskujejo večerne tečaje, nato pa pridejo v svoje društvene prostore, kjer se počutijo kot doma. Tako so se že privadili temu, da oi jim bilo čudno in dolgočasno, če se ne bi zbrali v društvu. Starši so zadovoljni, da se njihovi otroci zbirajo v društvu, da imajo tam zdravo razvedrilo, da se tam vzgajajo in izobražujejo. Včasih pa pridejo tudi sami pogledat, kaj delajo in se spomnijo na svoja mlada leta, ko so tudi oni aktivno sodelovali pri prosvetnem življenju. Qme-nimo naj še to, da se vsi dobro razumejo, da je med njimi pravo tovarištvo, disciplina pa pride do izraza tudi v tem, da vsak skrbi, da je tudi izven društva v zgled drugim, na delu, ali v šoli.
Prav gotovo ne bo ške-denjska mladina obtičala le pri namiznem tenisu, šahu
PODPORNO DRUŠTVO «DIJAŠKA MATICA«
vošči vsem svojim plemenitim dobrotnikom in vsem rojakom
srečno novo leto
in dami in bo ustanovila tudi druge odseke, da se do vsestransko razvijala in napredovala.
Vse kaže, da bo na prihodnjem občnem zboru mladina prevzela levji delež v vodstvu društvenega življenja. In to povsem upravi-
Igralska šola pri SNG
Prvi interni nastop bo že sredi prihodnjega februarja
Ura izgovarjave in pravorečja v igralski šoli SNG
Ko smo letos prvič objavili vabilo za vpis v igralsko šolo, je marsikdo z odobravanjem pozdravil ta sklep vodstva našega SNG. Bili so pa tudi takšni, ki tudi ob tej priložnosti niso mogli skriti kritične osti in so ob besede priznanja pritaknili še svoj «končno#... Zato bo koristno, če povemo, da letos le obnavljamo igralsko šolo in ji v zvezi z novimi potrebami tudi organizacijsko dajemo stalnej-šo obliko kot doslej.
Začetki vzgoje novega igralskega naraščaja so tesno povezani z obnovitvijo rednega gledališkega dela v Trstu 1. 1945. 2e naslednje leto so se v Gorici zbrali prvi gojenci in pod vodstvom Nade Gabri jelčičeve obiskovali večmesečni igralski tečaj. V letu 1947 se je tečaj nadaljeval v Trstu. Poglavitno vzgojno delo je bilo poverjeno N. Gabrijelči-
čevi, pokojnemu M. Košiču, | M. Sancinu in R. Nakrstu ter E, Starčevi. Teoretični del tečaja pa sta vodila dr. A. Budal in prof. Ravbar.
V tej soli so se oblikovali mladi talenti, ki danes delajo v poklicnih ansamblih v Trstu in drugod. To so; Tea Starčeva (SNG - Trst), Berta Ukmarjeva (Mestno gledališče - Ptuj), Silvij Kobal, Julij Guštin (oba SNG-Trst) in Ernest Zega (GSP-Koper).
Zadnja leta si je vodstvo SNG prizadevalo vzdramiti zanimanje za igralski poklic pri mnogih posameznikih, a brez vidnega uspeha. Morda je naše delovanje spodbudilo rojakinjo v Gorici, ki že tretje leto študira na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in oba mlada Tržačana, ki sta se le tos vpisala v seminar za gledališko režijo na ljubljanski Akademiji.
Mimo vseh pričakovanj
pa je letošnji razpis igralske šole pritegnil precejšnje število mladine iz Trsta in okolice. Dvakrat tedensko so vsi gojenci zbrani na predavanjih, ki jih vodita dr. A. Budal (zgodovina domačega in tujega slovstva) in Stane Starešinič (izgovarjava in pravorečje). Razen tega pa člani SNG:	Štefka
Drolčeva Jožko I.ukeš, Miha Baloh in Stane Starešinič dvakrat tedensko s posameznimi gojenci vadijo dramsko igro. Studijski program je razdeljen na tri etape in se bo nadaljeval v treh sezonah. Toda že prihodnje leto, ob zaključku prve študijske etape, se bož do gojenci predstavili javnosti z igro, ki jo bo režirala Nada Gabrijelčičeva. Sredi februarja pa bo zaključena produkcija, na kateri bo vsak gojenec pokazal ali ima dovolj pogojev za nadaljevanje študija.
L B.
1
«
jamči foMati ohub, originalen Inoj VaSili o tlak in dajo č.a% o loga n ce oboj V-aii oboSnoM
Trst, Ul. F. Filzi 21-1 st. B - Telefon 28-748
Magazzini Felioe
Trst - Ul. Carducci štev. 41
(NASPROTI POKRITEGA TRGA — telef. št. 90-513
Srajce— hlače — spodnje hlače — nogavice — rokavice — itd beli jopiči za mesarje in natakarje
Velikanska izbira delovnih oblek
jopičev in moških in ženskih halij
Vse po najnižjih cenah I
širni plačilnimi pogoji pri
»UmmVoaltoMfiiecb
Korzo Garibaldi 4 - Trst - Tel. 41>248
IMP0RT — ESPORT
ELEKPR0TEHNIČK1 MATEHIJAL ZA NIŠKI ViSORI NAP0N ELEKTRIČNI STROJEVI — PRIBOR ZA TEHN1ČK1 UREU ALATNt STROJEVI I ALAT — SPRAVE ZA bRODARSKU
INDUSTRIJO
TRST - TRIKSTK - m FflBIU FILZI, 5
Tel. 37-7BI) ■ Telegr. RADI0SA
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ E X P O R T
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CRISPI 14 — TEU 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 — TEU 96-510
TeTgeJMcmt)
66
55
UVOZ
IZVOZ
Papir - Celuloza - Kemični artikli Ind. naprave in stroji - Elektr. material
Ul. Commercialel5/a -Tel. 24-619
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
TRSr - UI.Moreri 7 Telefon šl 28373
v vse kraje, tudi v inozemstvo
TRST, UL. C. BATTIST1 23-1. Tel.44 208 Telegr. IMPEXPORr.TRIESI E
UVAŽA«
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAZA« tekstil,kolonialno blago in raz. novrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
.ti«.	.	n«.	.	«1». . n«. .«11. »UU UU«	J	fcVI*	-	*****	.m. ***** ***** ***** *****	* *l * *	**li* ***** * *« * - *«■«* ***** ***** ***** -... *	***** ***** ***** ***** **l * *	*****	*****	*****	*****	*****	*****	*****	*****	*****	*****	-	*■*	*	*****	*****	*****	*****	*****	*i*^«	■«*«*-	^U*	**l|*	**U*	«***||*	*W|“	**U*	*****	*****	*****	*ll«*	*****	*	VI	*	*	*\l**	*	VI	**	* VI* * vijf* *LI|/	* VI * *	vVli* *A| J-*	* VI * *	* VI * *	«JI|,* *VI1* *)S' ||-	ig|V ll' if v»l* vlil* -Ifl* *Mi* viU*	SV,/l*-
■J5!& -5r?<£ ‘SiJS’ •2Tt£’	iRK	-JEir	■***■-JejS- -5(qt- -St55-	■S1,??-	-5^^-	■$£;&	-5l$c	■jRtr	-35:^	■»rlr	w	■?Wc’	-SRJr	-3Wc	-s^c	-5l?6-	-9T;?r	•3wir	-5^	-sEft-	;3c	-5t:1c	•sRS	-^;!c	-5m<c	-3ChS-	-StjS-	•SBlc	-38|r	-5fcjc	-sMlt	-SETr	-31^	■*{£■	fr	-^.fr
I
I
Srečno	novo	leto
I Hi I I
i	’	i
c ^::s- ^::s-	^:is-	-s;is-	^i*s-	-s;«-	-atiie-	^e-	^e-	*i6-	«i?s-	■sfss-	-st-igr	^:s-	^	:s-	-s;5e-	-s;s-	-si;«-	-g:s-	-s:s-	-s;s-	-sc^-	-siie-	-StIs-	-s;ss-	-aiie	^»e-	«*■	-»le-	^me-	^tas-	«as-	*«-st}e-	^rse-	*is-	-*;s-	-stijs-	^-s-	-s;s-	-s;s6-	-stut	-ats-	^»s-	-5?*5&	^tie-	-^js-	-at«*- -se» •*«** •*»*«	-sb» -s«*- **«-	-at*-	-s*»s-	-**•	-3W6-	o
TRGOVINA JESTVIN
MILAN BEVK
TRST	i	Ulica	Sonnino	9,	tel.	41-572
želi vsem svojim cenjenim klientom srečno in uspehi polno novo leto
TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA
ŠIRCA
TRST	Stara	istrska	cesta	216,	tel-	93-249
želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto
KROJAŠKA DELAVNICA
VLADO PREMRU TRST	Ulica	Ginnastica 35, tel. 45-447
želi cenj. klientom srečno in uspeha polno novo leto
HOTEL COLUMBIA
Lastnik: Lipanje Franc
Tekoča topla in hladna voda — Centralna kurjava — Kopalnice, dvigalo — Telefon v vseh sobah
TRST	Ulica	Geppa	štev.	18
Za prenotacije pokličite tel. 23-741, 311083
HOTEL «ALLA POSTA»
TRST	Trg	Oberdan 1, tel. 24-157
želi vsem svojim gostom srečno novo leto
MIRODILNICA
TEODOR SCIIEIMER
BARKOVLJE	Ul.	Cerreto,	tel.	28-641
želi svojim odjemalcem srečno novo leto
MESNICA
Barkovlje
MILIČ - EMILI
Miramarska cesta 155, tel. 31-787
želi vsem svojim odjemalcem srečno in uspeha polno
novo leto
MLEKARNA
KARIŠ
TRST	Ulica	sv.	Marka	40
želi srečno novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem
KROJAŠKI SALON
KOŠUTA
TRST	Ul. Raffineria 5, tel. 95-489
želi vsem cenjenim klientom srečno novo leto
FOTO STUDIO
«EDI»
TRST, Ul. Oriani 2-1., tel. 93-295 (B. Vecchia, nasproti Ulice Madonnina)
želi svojim klientom obilo sreče v novem letu 1956
TRST
F- RUPENA n asi.
Ulica Udine 15, tel. 38-648, 23-573
Generalno zastopstvo istrskih rudnikov v Rasi za Italijo. — Lesno zastopstvo: Exsportdrvo, Zagreb; Istra Import Export, Reka; Sipad, Sarajevo želi srečno in uspeha polno novo leto
SEDLARSKA DELAVNICA
IVAN DOLES
TRST	Ulica	G.	Gozzi	št.	1
Izdeluje in popravlja aktovke, konjsko opremo, kovčke in drugo. Popravlja in barva usnjene jopiče želi vsem cenjenim klientom srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
BRATA VIŠINI
TRST	Ulica	Roma	15,	tel.	23-094
želi srečno in uspeha polno novo leto 1956
MANUFAKTLRNA TRGOVINA
TRST
KRISTAN SUSIč
Rojan, Ulica di Roiano 2
želi vsem svojim cenjenim klientom srečno novo leto
, CVETLIČARNA
«IVANKA»
TRST	Ulica deiristria 12, tel, 95-052
Vedno dobro založena s svežimi cvetlicami. Zeli srečno novo leto
Trgovina sadja in zelenjave
SILVA ČOK
TRST-Barkovlje	Ulica	Bovedo	22
želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto
\ KAVARNA BIFE’
BRATUŽ
Gorica	Ul.	Mameli	14,	tel.	34-78
želi vsem svojim cenj. gostom srečno novo leto
ČUK
GORICA	Korzo	Verdi	26	-	Trg	Cavour	8
Šivalni stroji «NECCHI», kolesa, motorji, radioparati želi srečno novo leto
j TRGOVINA JESTVIN
JOŽE CIGOJ
GORICA	Ul.	dclle	Monache	17,	tel.	24-05
želi svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto
IVAN BRIC
zaloga vina in likerjev ter najboljših domačih in briških vin
GORICA	Ul. Croce 4, tel. pis. 34-97, stan. 20-70
želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto
AVTOPREVOZ
GORICA
BRATJE DOLJAK
Ulica Donizzetti 27, tel. 20-97
želi srečno in uspeha polno novo leto
Trgovina jestvin
ŠČUKA
Barkovlje	Ulica	Perarolo	št.	2
želi svojim cenj. odjemalcem mnogo uspeha v novem letu
TRGOVINA OBUVALA
«FIORENTINA»	jllI3,	.
TRST	Ul.	Tarabocchia 2, tel. 96-536
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto
Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje
LA GORIZIANA
Gorica	Ulica	Duca	D'Aosta 88, tel.	28-45
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
želi srečno novo leto
Podjetje lesnega goriva in oglja
KARLO M1SCHOU
GORICA	Ul. Angiolina 23, tel. 23-29
želi svojim cenj, odjemalcem srečno novo leto
KMEČKA BANKA
r. z. z. o. j. Ustanovljena leta 1909
GORICA
Ul. Morelli 13, tel. 22-06
želi vsem svojim članom srečno in uspeha polno novo leto
AVTOPREVOZ
JOŽE GORJAN GORICA	Foscolo	1L	tel,	21-10
želi srečno novo leto 1956
VINICOLA ISTRIANA RAZNOVRSTNA vina TRST	Ulica	Fonderia	6,	tel.	93-200
vošči srečno novo leto
BAR «CELLINI»
LISJAK - LISI ANI
TRST	Ulica Cellini 3, tel. 24-386
(blizu centralne postaje)
želi vsem cenjenim gostom srečno novo leto ter se toplo priporoča
MLEKARNA
FORNAZARO
TRST	Skedenjska	ulica	97
vošči cenjenim klientom srečno novo leto
AVTOPREVOZNIK ALOJZ ŠTROSAR
Gorica, Ul. Fornica 2
želi uspeha polno novo leto
AVTOPREVOZNIK
STANKO ŠAULE
Gorica, Ul. Ugo Foscolo št. 21, tel. 37-11
želi srečno in uspeha polno novo leto
Urarna in zlatarna
MARTIN ŠULIGOJ
Gorica, Ul. Carducci 19
Popravila zajamčena
cene zmerne želi srečno novo leto
A	
KAROSERIJA	BEMBIČ
TRST	Ulica Cologna 48, tel. 44-970
izvršuje vsaka popravila avtomobilov in predeluje ka-	
roserije	zeli srečno novo leto
Mirodilnica
ANTON PODGORNIK
Gorica, Trg De Amicis št. 12	tel.	30-09
želi svojim cenj. odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto
FRANC KOMEL
avtoprevoznik (tudi za Jugoslavijo)
Gorica, Trg D« Amicis št. 10	tel.	22-04
želi srečno novo leto 1956
LESNI TRGOVEC
VITTORIO MISERI
Gorica, Ul. Ariosto 5 tel. 33-35
želi srečno novo leto
1 RIBARNICA MARČELA PERTOT
Barkovlje, Ul. Perarolo 2 želi vsem svojim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto
TVRDKA
IVAN PLAHUTA
Gorica, Ul. D’Aosta 7 tel. 27-41 Moto Benelli-N.S.M.
želi vsem svojim klientom srečno novo leto
TVRDKA
IGNAC PLAHUTA
Gorica, Ul. D’Aosta št. 4 Kolesa, motorji, nadomestni deli
želi obilo uspeha v novem letu
Strojno mizarstvo
ANTON ČERNIGOJ
GORICA
Ul. Duca D'Aosta št. 30 telef. 25-98
želi srečno novo leto
Hotel - restavracija
“PRI ZLATEM JELENU,,
GORICA Pred škofijo
vošči srečno novo leto
Pekarna in slaščičarna
SANCIN
TRST	Skedenjska	ulica	125
želi svojim cenj. klientom srečno in veselo novo leto
Podjetje ŠVARA
elektromehanična delavnica za avtomobile in motocikle TRST,	Ulica Giulia 28, tel. 96-742
vošči srečno novo leto
PAPVROS M. Ferfolja
UVOZ
IZVOZ
papirja, grafičnega materiala ter zaloga vseh vrst ovojnega papirja
TRST	Ulica	F.	Severo	10,	tel.	36-453
želi srečno in uspeha polno novo leto
Elektroinstalacijsko podjetje
MILAN AMBROŽIČ
TRST	Ul.	Miramar,	tel.	29-322
želi srečno novo leto
SLOVENSKA TRGOVINA
TRST
FRANC UDOVIČ
Ul. Mazzini 46 in na Trgu Ponterosso 2
nudi vsakovrstno modno blago po najnižji ceni in se priporoča •
želi srečno in uspeha polno novo leto
KINO
«PROSVETNI DOM»
v Nabrežini
želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem srečno novo leto
Trgovina železnine in stavbnega materiala
JOSIP TERČON
NABREŽINA
želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem srečno novo leto
Papirnica in tiskarna
BERNARDI
Trst, Ul. Mazzini 44	tel.	93-667
želi srečno novo leto
Gradbeno podjetje
KARLO BAN
Trst, Ul. Maiolica 1-1	tel, 90-821
projektira in izvršuje raznovrstne objekte, opremlja lokale, gradi stanovanja v kondominiju
želi srečno novo leto
Zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
VIRGILIJ VELJAK
TRST	Ulica	Molin	a	Vento	3,	tel.	95-392
želi svojim odjemalcem srečno novo leto
GOSTILNA OSTROUŠKA
TRST	Ulica	S.	Nicolo	štev.	3
želi vsem cenjenim gostom srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN IN DELIKATES TRST	Ulica	Battisti 13, tel. 98-300
Postrežba na dom
želi vsem svojim cenj. klientom srečno novo leto
Srečno novo leto!
EMPORIO DEL THE’
TRST	Ul.	Udine	1	(vogal	Ul.	Commerciale)
TRGOVINA JEfjTVIN
MARIO GREGOR1
TRST •	Ulica	Torrebianca	43,	tel.	24-004
Dostavlja na dom
vsem klientom želi srečno novo leto
Tvrdka
I RATELLI NASCINBEN
Nadomestni deli avtomobilov TRST	Ulica	Coroneo	39,	tel.	24-955
vošči srečno novo leto
Krojaški salon M- MOZETIČ Trg Garibaldi 11	tel.	90-280
za dame in gospode — velika izbira modernega blaga plačilne olajšave želi srečno novo leto vsem svojim klientom
PODJETJE
JOŽE SILA
UVOZ	IZVOZ
vsakovrstnega lesa
TRST	Ulica	F.	Filzi 23, tel. 37-004
želi srečno in uspeha polno novo leto
Dobro znana trgovina s čevlji
GEC
TRST-Rojan	Trg	Tra	i	Rivi	2,	tel.	31-198
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto
MILAN ŠVAB SOAVE
Import — Export sanitarnega materiala
PROJEKTIRANJE — MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV in VODOVODNIH INSTALACIJ — KLEPARSTVO
TRST, Ul. S. Giusto 16
želi svojim klientom srečne novo leto
tel. 93-609
A	
Srečno in veselo novo leto vošči	vsem cenjenim
klientom	
MLEKARNA	
TROŠT BAREJ	
Trst	Ul. Rossetti 8
BUFFET «TOMAŽIČ»
TRST. Ul. Cassa di Risparmio 3
tel. 35-301
vam postreže z najboljšim domačim vinom in domačim pršutom ter
želi cenjenim klientom srečno novo leto
FODERAMI
A. PERTOT
TRST, Ul. Ginnastica 22
tel. 95-998
želi svojim klientom srečno in uspeha polno novo leto
s. JAZBAR
Urad in lesno skladišče TRST, Lesno pristanišče
tel. 44-552
SKLADISCE VEZANIH PLOSC. FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA
želi srečno novo leto
BELTRAM UVOZ	IZVOZ
Ulica Valdirivo 3	tel. 36-991
Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države
želi srečno novo leto
DRUŠTVENA
GOSTILNA
NA OPČINAH
ki vam nudi dober kozarec domačega vina, domače klobase tei izvrstno domačo kuhinjo
želi srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP ŠKABAR
Opčine, Narodna ul. 42 želi srečno novo leto
tel. 21-026
Mizarska delavnica
MARJAN ŠKERLA VAJ
Opčine, Narodna ul, 156
želi svojim klientom srečno novo leto
Z najboljšim blagom postreže
TRGOVINA IN PEKARNA
ZORA ČOK
Opčine, Narodna ulica 63
želi svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto
N E PODRUŽNICA AJDOVŠČINA ST 6551 43300.0 TEUEFON AJDOVŠČINA 17 Zli POSTAJA AJDOVŠČINA • SRZOlAVf^F NASldv fEKST.ll AJDOVŠČINA
V novem letu 1956 želimo obilo uspehov in napredka vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem!
Kolektiv
BOLEHATE
I
I
T
E
na srcu, jetrh, žolču, na ledvicah na ženskih motnjah, na izčrpanosti ?
RADENSKO
KAKAVKO .111 ,\ 10 It AIAO VODO
TOVARNA «G0Sfl» - «ALFA R0ME0>:
Tam nudi
moderne ovtobuse in trolejbuse Za informacije obrnite se na:
Tovarno «Gošu» ■ Smederevska Polanka <ARAUT0» - TRST, Ul. Galatti 24
Olajšave pri plačilu želi srečno novo leto
FRUCTUS"
IZ
<
£>
Ca3
te
ua
SG
<
se
Q
X
>
H*
ec
o
N
SVOJE BOGATE ZALOGE NUDI Trti PREKORISTNE PREDMETE
Uporabe parnega lonca F A W K I N S ne sme pogrešati nobena hišna gospodinj; več. Hranili se boste bolje in prihranili z njegovo uporabo 80% na gorivu in času.
TRAVALIN - trajno goreča peč idealne oblike na drva in premog bo ogrela zadnji koti ček Vašega stanovanja - kakor centralna kurjava. Prihranili boste 80% goriva.
Cena male peči L 40.000.— srednje »	»	45.000.—
in velike »	»	50.000.—
Pralni stroj
HOOVER Je neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu, ker Vam opere čisto in brez truda v pičlih 7 minutah.
ZAPOMNITE SI TVRDKA
me
j|ocožž&
TRST,
TrgS.Giovannil tel. 35-019
Gesla „eh Dssare" s
TRST — UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA)
VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO*
1 . "j ,	=	MACIM	PRŠUTOM.	    :	=3
ZELI SREČNO NOVO LETO
se priporoča svojim cenjenim odjemalcem ter jim ob tej priliki želi srečno in uspeha polno novo leto	9 "ia Adamič
	« M ^ '®mifeiiiSpp!' nudi najboljše pogoje
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE	pri nabavi In prodaji * ■ 	 		- jp vsakovrstnega blaga o
■ r h *i • • • | ,v'ftne*T [H/lir 		~	 BLED Delovni kolektiv «Lesno ind. podjetje Bled» s svojimi lesno - industrijskimi obrati Boh. Bistrica, Jesenice. Gorje, Rečica in tovarna lesne moke v Soteski izdeluje rezan les iglavcev, lesno moko, zaboje in njih sestavne dele, stavbno pohištvo, sredice, lesno volno in lesne vrvi za tu in inozemstvo. Srečno novo leto 1956!	k li tv sta ui* vaidiui vo 13, tel. 28-4.41), 31*986
	PODJETJE ZA IZPOSOJANJE FILMOV IN UPRAVA KINEMATOGRAFOV i, i KOPER zeli srečno novo leto!
KMETIJSKA ZADRUGA r. z. z o. j.
KOPER IN OKOLICA SEDEŽ KOPER
želi obilo uspeha in napredka vsem delovnim ljudem
Trgovsko podjetje
SOČA - KOPER
KOPER
želi vsem delovnim ljudem uspeha polno novo leto 1956
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE
JI
GORICA
II
Prehrana in industrijsko blago za široko potrošnjo
ŠEMPETER PRI GORICI
želi srečno novo leto
Tovarna sadnih likerjev
.FIUCTIL
Obilo sreče in poslovnih uspehov	„	„
v novem letu 1956 AJDOVŠČINA
želi kolektiv tovarne <FRU61AL»
P'iinzvmunio ;
——■——	.... bombažno in stanično prejo vseh vrst, bombažne in stanične
———~	modne tkanine za ženske obleke, posteljno perilo - kanafas itd.
Lastna predilnica, tkalnica in oplemenilnica Cene solidne - kvaliteta prvovrstna
V novem letu želimo obilo sreče vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
R
Železniška postaja Maribor - Studenci - Tek. rač. 640 T S, tel. 22-71, 29-46
Iz trgovine,
ali iz lastnega vrta?
Zelenjavo štejemo med najbolj zdravo in cenjeno hrano. Marsikatera hrana bi bila brez nje premalo tečna, naša prehrana pa enostranska. Odkar poznamo vitaminsko vrednost zelenjave, jo toliko bolj cenimo. Kako zelo se stopnjuje potreba po zelenjavi, bi nam mogla povedati skladišča, mestni trg iz trgovine na drobno. Velik del izdatkov za prehrano zavzema zelenjava. Nele meščani, tudi deželani trošijo leto za letom več za raznovrstno zelenjavo. Nekoč nisi dobil v vaških trgovinah tega> blaga, danes so te z njim dobro založene a tudi cene se dobro 'razlikujejo od onih v mestu.
Niso redki primeri, da znašajo izdatki podeželskih družin za zelenjavo na leto šestino, petino izdatkov za živež, kar pomeni, da dosežejo nekaj desettisočev. Nekatere delavske in kmečkg gospodinje se tega zavedajo in si kot skrbne žene prizadevajo, da bi te izdatke skrčile ali se jih celo iznebile. So že tudi družine, ki pridelajo povrtnine nad svojo potrebo za trg.
Kaj pravijo na to one gospodinje, ki imajo ob hiši prikladen kos zemljišča (dovolj velikega, sončnega, vlažnega, zaščitenega pred burjo z vodo v bližini), kjer se žal bohoti trava in plevel? To vprašanje naslavljamo gospodinjam zato, ker pretežno vodijo one hišne račune in kot takšne najbolj občutijo v družini gospodarske težave. Te naraščajo in zahtevajo od delovnih ljudi vedno večjo natančnost, previdnost in strogost v gospodarstvu, zahtevajo predvsem večjo pridobitno sposobnost, v našem primeru večje in boljše izkoriščanje tč razpoložljive zemlje, ki ,ie je po naših naseljih še dovolj. Ce se vprašamo, kaj je bolj gospodarsko:	kupbvati po-
vrtnino v trgovini od peteršilja dalje, ali poskrbeti za lasten pridelek, ki je bolj svež la zato bogatejši z redilnimi snovmi ter hkrati tudi cenejši, moramo s pametno sodbo priznati, da je vrednost lastnega pridelka daleč nad kupljenim.
Cuje se eden in isti že izrabljen izgovor: Ni za to (za vrt) časa — je drago: — ni zelenjava okusna — ne uspeva itd.
Redki so primeri, da nam čas ne dopušča napraviti si pri hiši vrt, oziroma že obstoječega umno obdelovati. Lahko je domača delovna sila preveč zaposlena, rahlega zdravja itd, za najemanje tuje delovne moči pa hiša ne tvega. Na splošno pa lahko trdimo, da je vedno na razpolago toliko časa, da si moremo vsaj v daljšem roku primerno urediti zemljišče za zelenjavo m še kaj drugega; Ce temu dodamo še zdravje, zadoščenje ,oddih (to pride v poštev pri tovarniškem delavstvu) in druge prednosti ki nam jih to deio nudi, tedaj moramo i«go\or, da ni
za to časa, pretežno odkloniti.
Da je povrtnina iz domačega vrta draga, malo okusna in ne uspeva’ Vse to zna biti resnično in ima eden m isti koren. O tem bi lahko rekli tako-le: Premalo vemo kaj povrtnina od zemlje zahteva, premalo damo zemlji m premagalo od nje (z vrta) dobimo. Zato zelenjava ne uspeva, je predraga in neokusna.
Jesenski in zimski čas je primeren za ureditev vrta, da bo dal čimveč lepe in okusne ter tečne zelenjave, ali da se bo doma pridelana zelenjava izplačala.
Za hišno potrebo zadošča 100—150 Kv.m vrta. Prekopljemo jo pred mrazom čim globlje. Pred zimo prekopana zemlja je izpostavljena mrazu in vlagi. Zaloga vlage v zemlji bo rastlinicam v zgodnji pomladi dobrodošla. Ce hočemo dati zemlji še toploto, ki naj zemljo tudi segreje in t&ko pospeši njeno rahljanje in jo oskrbi s potrebno hrano, jo moramo hkrati tudi dobro pognojiti z dobrim (vdelanim, mastnim) hlevskim gnojem. Zimski mraz zemljo tako zmrvi, da ni ob setvi (saditvi) potrebno ponovno kopanje ,marveč zadostuje, da jo z motiko plitko okopljemo in nato z grabljami poravnamo.
Vse rastline ljubijo rahlo, luknjičavo ali prezračeno tlo; to velja toliko bolj za povrtnino. V tem smislu deluje hlevski gnoj, ta gnoj je toliko bolj izdaten, če smo ga obilno zalili z gnojnico, ker takšen da zemlji več dušič-nate hrane, iil je neobhodno potrebna za čvrst razvoj listov (radič, solata itd.).
Odlično gnojilo je kompost, ali mešanica raznih odpadkov (smeti, pepel, kuhinjski odpadki, cestno blato i.dr.). Ako mu dodamo še hlevski gnoj, bo kompost še boljši
Učinek gnojenja bo toliko večji, če damo temu gnoju še umetna gnojila. Na vsakih 100 kv.m vrta pognojimo:
za zeljnato povrtnino in plodove (paradižniki, kumare i.e.)	5 kg superfosfata (ali
6 kg Tomaževe žlindre) 3 kg kalijeve soli, 2 1/2 kg čilskega solitra, ali amonijevega sulfata;
za korenasto povrtnino in čebulnice: 3 kg superfosfata (kostne moke ali 4 kg Tomaževe žlindre), 2 1/2 kg kal. soli in 2 kg amonijevega sulfata;
za stročnice (fižol, grah i.dr.) 5 kg superfosfata, 2 kg kal. soli, 1 1/2 amonijevega sulfata.
Tomaževo žlindro trosimo pozimi, ker se počasi razkraja, čilski soliter (naglo raztop-ljiv) pa trosimo v treh obrokih, da bolj zaleže. Ako tlu primanjkuje apna, damo še okrog 6 kg apna.
Ako bomo poskrbeli še za dobro seme (sadike), rastline pravilno posadili in jih o-skrbovali, bomo z uspehom zadovoljni.
DOPiSS	S	PO
BAZOVICA.
Po videmskem sporazumu je opaziti pri nas nekaj več prometa, saj se v našo vas stekata dve cesti iz Jugoslavije. Domačini vedno bolj zahajajo- na Kras, z druge strani pa prihajajo naši sosedje z onstran meje.
V preteklem letu je odšlo 8 Bazovcev in Bazovk v Avstralijo, da bi tam našli lepšo bodočnost. To je žalostno, da domačini odhajajo, v naše kraje pa prihaja vedno več ezulov.
Pri nas nujno potrebujemo primerno dvorano, da bi v njej lahko razvijali svoje kulturno življenje in včasih l-meli, zlasti mladina, potrebno razvedrilo in zabavo. V vasi je sicer dvorana, a je v župnikovih rokah. Drugje morda to ne bi predstavljalo ovir za splošen razvoj kulture, pri nas pa ni tako. Našega župnika poznajo tudi drugod zaradi njegove nestrpnosti, posledice pa najbolj občutimo mi vaščani. Nestrpen je in vsiljiv, da nam že več časa gre prav na živce — u soda priimka pač! Pred božičnimi prazniki je zbral nekaj otrok, ki so po vseh hišah vsiljevali ((Katoliški glas« Velika zamera, če ga je kdo odklonil. Pevsko društvo «Li-pa» ne sme peti v cerkvi ob pogrebih, češ da je titovsko, pridige v nedeljah imajo izrazit propagandistični značaj, prilika o dobrem pastirju pa za Bazovico ne velja.
In še nekaj, kar marsikaj pove in osvetli. Naš župnik ima svojo dramsko družino članice in člane pa je že cb začetku opozoril, da ne smejo imeti nobenih stikov z Jugoslavijo in da ne smejo sploh tja. Morda računa, da bo za te «zasluge» in izvajanja San-tinovih navodil promoviran za kanonika!
Ce ne že to, bo verjetno prihodnjo nedeljo prečital ta članek na prižnici in se zgražal: «Glejte jih, kako blatijo duhovnike!« Pa naj rajši pove. če ni res, kar smo napisali.
no nastopil. Lani smo tudi priredili proslavo stoletnice slovenske šole v Borštu. To je bil velik kulturni dogodek za našo vas in za ves Breg.
Omeniti moramo še svojevrstno božično darilo. Za božične praznike so namreč pripeljali iz Trsta in postavili oh cestah napise samo s poitalijančenimi imeni naših vasi.
Lahko bi navedli še marsikaj zanimivega, a pri tem bi se morali spomniti na stvari, ki vsakega našega zavednega Slovenca pečejo in žalostijo. Za danes pa pustimo to ob strani in stopimo v novo leto z veselim srcem in trdnim upanjem v boljše dneve.
KINO
PROSEK-KONTOVEL
Prosek uošči vsem svojim cen j. obiskovalcem srečno novo leto
Gostilna G R G J C Padriče 3 - javni telefon
uo##i vsem svojim cenj. gostom srečno novo leto
Mesnica Ermenegildo SCAREL
Goriča, Travnik 8
tel. 21-35
želi vsem svojim klientom srečno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC
Zeli vsem svojim cenjenim gostom srečno in uspeha polno novo leto
S D I V N O
Mi se precej zanimamo za kmetovanje in bi radi v tem napredovali. Kot druge vasi smo tudi mi v zadregi zlasti glede oranja in bi nam trak-toi res dobro služil. Želimo, da bi občina to in druge naše potrebe bolj razumela in jih s primernimi ukrepi tudi upoštevala.
Zadnji dan starega leta je praznoval svoj 73. rojstni dan naš sovaščan Silvester Kos-mina. Leta ga še niso tako obtežila, da bi se izneveril koristnemu branju knjig in časopisov. Za dnevne dogodke, ki ga zanimajo, izve iz »Primorskega dnevnika«, na katerega je stalno naročen. Želimo mu še mnogo zdravih in čvrstih let.
BORŠT
UiCiin/ioAhici d. d.
IMPORT - EXPORT vseh vrst lesa - trdih goriv ta strojev za lesno industrijo
Telefon: Ul. Cicerone 30214 Scalo legnami 96715
TRST
Sedež: Ul. Cicerone 8, II
AVT06ARAŽA ..Roiano"
TRST-HOJ AN — UL. MOREM) ST. 7 — TEL. 35-b08 privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa št. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov In motornih koles — Odprto t udi ponoči —
Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vs kraje, tudi v inozemstvo
I' I*	H	Zastopamo razna Jugoslo-
IMPORT EXPORT vsinska podJe‘ia « industrijske stroje, orodje IRSI - ULICA t.ABIU FllZl 17/1 in teh„ični msUeria,
Tol. 35-907 - Telegi.; TKCHNAI LUN	««.
Vršimo vsakovrstne izvozne in uvozne opei^cljT]
Krasno vreme za božične praznike je privabilo gruče izletnikov iz mesta na deželo. Prišli so s kolesi, z motorji, avtomobili in z vlakom, mnogi pa peš, saj je od Ka-tinare, pa tudi iz mesta do nas ob lepem vremenu prijeten sprehod.
Leto 1955 je za nami. Na splošno se skoraj ne bi smeli pritoževati. Da začnemo z letino: sena je bilo, vina tudi, oljke so še precej lepo obrodile, tudi drugih sadežev je bilo razmeroma precej. Toče na srečo ni bilo, pa tudi burja, ki je včasih toliko škode naredila, nam je v preteklem letu prizanesla. Zdravstveno stanje prebivalstva je bilo na splošno zadovoljivo, pač pa je nekaj hudih nesreč globoko odjeknilo med našimi ljudmi.
Prosvetno življenje je bilo pri nas precej razgibano. Glasbena Matica iz Trsta je v oktobru ustanovila glasbeno šolo, ki jo obiskuje lepo število učencev in učenk- Folklorna skupina je vadila skoraj vse leto, nastopila pa je povsod, kjer se je le nudila prilika. Isto bi lahko rekli tudi o pevskem zboru prosvetnega društva ((Slovenec«, ki je med letom večkrat jav-
korenja in repe, kar vse prav dobro vnovčimo. Včasih smo te pridelke z vozički vozili v Trst, zdaj pa jih oddamo kar v vasi trgovcu, ki pride k nam s tovornikom. To je poleg živinoreje naš glavni vir dohodkov; krompirja pridelamo le za svoje potrebe, sejemo pa tudi nekaj žita, kar pa se večkrat ne izplača.
DOBERDOB
6ROČANA
Iz naše vasi se bolj poredko oglašamo; pa naj bo za novo leto nekaj, sicer nič posebnega in novega. Pot po vasi je slaba in zelo potrebna popravila. Čeprav smo od sedeža naše občine najbolj oddaljeni, bi se lahko spomnili tudi na nas.
V Gročani je najbolj razvita živinoreja, lahko pa bi se še bolj razvila in prinašala večje dohodke, če bi zboljšali travnike in sejali deteljo. Imeli bi lahko dosti več mleka, ki ga ne bi bilo več treba voziti z vozičkom na Pesek in od tam z avtobusom v Bazovico, ker bi za večjo količino prav gotovo prišel kakšen trgovec v vas. Lahko bi tudi v vasi napravili zbiralnico za mleko, kar bi bilo zelo koristno.
Pri nas pridelamo precej
Poštno poslopje še ni dokončano, čeprav bi moralo bili že pred dobrim mesecem. Občina doslej ni dobila sredstev, s katerimi bi najela delavce, da bi opravili notranja dela in tako omogočili otvoritev novega poštnega urada, ki je v Doberdobu zelo potreben. Začasno deluje poštni «-rad na občini v majhni sobici, ki ne odgovarja potrebam urada. Novo poslopje je tudi zelo majhno in prav nič prijetno; domačini pravijo, da je prej podobno hlevu, kot pa modernemu poštnemu posiop-
» • , ,
Vprašanje asfaltiranja do-
berdobske ceste je še vedno nerešeno. O tej stvari se je že dosti govorilo in pisalo, toda potrebno bi bilo, da občina bolj zainteresira pokrajinsko upravo, pod katere nadzorstvo ta cesta spada.
Doberdobci smo se zelo razveselili otvoritve nove prosvetne dvoranice in ostalih prostorov, v katerih bomo lahko lepše razvili našo prosvetno dejavnost. Naša mladina je bila pred leti tako na športnem kot na kulturnem
področju zelo aktivna. V okviru našega prosvetnega društva ((Jezero« je priredila vrsto uspelih kulturnih prireditev, na katerih so naši mladinci in mladinke nastopili s folklornimi skupinami ali pa s komedijami, s katerimi so potem uspešno gostovali tudi v drugih krajih na Goriškem ir celo na Koroškem. Ta dramska skupina bi morala sedaj, ko ima pripraven pro. stor za vaje in nastope, ponovno oživeti. Seveda bi pri tem potrebovala pomoč ZSFD iz Gorice, lahko pa bi režiserja nudili tudi goriški srednješolci iz kluba «Simon Gregorčič«, ki so nam že večkrat pomagali.
SOVODNJE
DOL
S
predstave v Boljuncu
Kino dvorana je bila na božič in na Stefanovo nabito polna
Ta prizor je posebno vzbujal smeb v dvorani
Člani orkestra glasbene skupine
Našo vas doberdobsko županstvo precej zanemarja. Zadnjič nas je končno obiskal župan skupaj ž dvema občinskima svetovalcema. Pregledali so pot, ki pelje od Devetakov do Palkišča, katera je bila v zelo slabem stanju, kasneje pa so poskrbeli za njeno popravilo, ki ga je izvršilo nekaj domačih delavcev. Ker pa dela nihče ni nadzoroval, je pot sedaj :e v slabšem stanju, kot je bila pred popravilom. Tudi glede luže pri Vižintinih bi se morala občina odločiti. Nekateri vaščani so sicer proti temu, kar je večina že davno predlagala, da bi jo namreč pokrili, ker se v njej nabira umazanija, zadnje čase pa je sploh brez vode in tudi živine ni mogoče več napajati. Obenem pa je luža tudi na nevarnem mestu za potnike, ki gredo ponoči tod mimo in ne vedo zanjo. Razsvetljava je zelo slaba in marsikdaj se je že kak nesrečnež nehote okopal v luži.
Potem, ko se je štandreška nogometna ekipa »Juventina« preselila iz Sovodenj na svoje novo igrišče, naša mladina ni hotela ostati križem rok. Najprej je igrišče popravila in si preuredila slačilnico, nato pa je zbrala navdušene nogometaše doma in v okolici in si ustvarila novo nogometno ekipo «Sovodnje#, katera je sedaj vpisana v drugo pokrajinsko nogometno skupino-
Prvič so nastopili 3. decembra proti nogometni enajsterici iz Zagraja. Premagali so jih z 1:0. Domačini in tuji ljubitelji športa so z zanimanjem sledili igri in navdušeno pozdravili prvi uspeh naših mladih nogometašev. 11. decembra pa so «Sovodnje» nastopile proti «Juventini B» v Standrežu. Igra je bila zelo lepa in obenem tudi zanimiva. Obe moštvi sta si kar najbolj prizadevali. V začetku je sicer vodila Juventina z 2:0, pozneje pa so se naši fantje popravili in rezultat je bil 4:2 v njihovo korist.
Na svoji seji so občinski svetovalci odobrili denarno | pomoč našim mladim nogometašem, ki bodo poskrbeli za dobro ime naše vasi.
SREČNO NOVO LETO 1956
želi
Hadi* \fifuutba
tPrst, Ul. Imbriani 14 Telefon št. 37-666
Izključni zastopnik: TELEFUNKEN, MINERVA GRUNDING - BRAUN - GRAETZ
Zveza vojnih invalidov narodnoosvobodilne vojne v T rstu, želi vsem svojim članom srečno in uspeha polno novo leto
PESEK
Pred božičnimi prazniki so ob obmejnem bloku začeli zidati vojašnico. Zgradil, bodo dve stavbi, eno za stanovanje, drugo za stražo
Preteklo leto nam m prineslo velikih novosti. Zimi je bila pozna in kaže, da bo tudi letos tako; za božič milo vreme in deževno, spomladi pa mraz in sneg.
Sredi avgusta 1955 je po mučni bolezni umrl v starost' 68 let naš vaščan Ivan Fi-del iz znane gostilničarske družine. Pokopali smo ga na domačem pokopališču v Bazovici. Bil je zaveden Slovenec in napreden kmet. Malo pred njim pa je umrla še v najlepših letih Amalija Čermelj por. Bak. Bolehala je precej časa in je zapustila moža in dva otroka.
Ze dolgo časa ni bilo na Pesku in v Gročani nobene pc-roke; zadnji pa se je rodil Jordan Kapun, ki ima že tri leta in je edini fantek v vasi; edina punčka pa je Suzana Fidel, ki se je rodila pred 4 leti.
J A M L J E
Zadnje čase so se razširile vesti, da bodo v zimskem času zaprli obmejni blok pri naši vasi. To bi zelo prizadelo našo in bližnje vasi. Videmski sporazum tega ne predvideva, govori le o krajšem urniku v zimskem obdobju.
Odkar imamo poštni urad v Doberdobu, pošta ne deluje več tako redno kot prej, ko je bil naš poštni urad v Ronkah. Poštar nas obišče le dvakrat v tednu, kar je premalo. V Doberdobu bi lahko uredili, da bi nas obiskoval vsak dan ali pa vsaj vsak drugi dan.
«Ovinek smrti«, po katerem je znana naša vas po vsem Goriškem in Tržaškem, je na božič zopet terjal svoje žrtve. Točno opoldne sta se prevrnila z vespo dva mladeniča s Tržaškega, od katerih je eden v zelo slabem zdravstvenem stanju v tržiški bolnici. Kmalu zatem je sledila diuga nesreča prav na istem kraju. Vsekakor bi morali popraviti ta del glavne ceste Gorica-Trst, ki je terjal že nešteto človeških žrtev in predstavlja strah za vse, ki vozijo tod mimo.
DOLINA
Zadnje čase bolezen in nesreče ne prizanašajo naši vali Kar 10 domačinov je te dni v bolnišnici: eni zaradi bolezni, drugi pa zaradi nesreč.
Kaj bi rekli o preteklem letu? Letina ni bila ne dobra ne slaba. Zaradi dežja se je pokvarilo precej sena in nekateri kmetje ga morajo že zdaj kupovati. Oljk smo nabrali več kot prejšnja leta in jih že dva tedna stiskajo v vaški zastareli oljarni. Vinski pridelek je bil srednji, s češnjami pa smo imeli težave, ker so zadnja leta črvive, pa jih tudi prodati nismo mogli prav lahko, kakor tudi ne graha. Potrebno bi bilo nekaj ukreniti, da v novem letu ne bi bilo teh nevšečnosti, ki slabo vplivajo na krnela in mu jemljejo voljo do dela. V prvi vrsti bi se pač morali za stvar bolj zanimati kmetje sami in s pomočjo strokovnjakov bi našli pravo pot.
TRGOVINA S KUHINJSKIMI POTREBŠČINAMI
BOGOMIL KRALJ
PROSEK št. 212 želi cenjenim odjem aleem srečno novo leto
FRANC BERGINC
TRST — UL. F. F1LZI 8 (vis. priti.) — tel. 28-748
IMPORT - EXPORT
TER
RAZNA TRGOVSKA ZASTOPSTVA
momA PODJETJE FRANC 1.IPOVEC
Vsakovrstni
prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiai 1400 za tu in inozemstvo
GARAŽA:
Ul. Timeus 4. tel. 90-296 STANOVANJE:
Ul. F. Severo 6, tel 33-113
B. ČIBEJ
Instalacijsko podjetje za elektriko, vodo in plin
Stikala, žarnice, likalniki.
Električni in plinski gorilniki.
Vodne in plinske pipe itd■
GORICA - UL. CARDUCCI 15 - Tel. 30 11
C. G. R.
COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE
SOC. A R. L.
|
Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37 940, 28352 UVOZ IZVOZ
ARBON
Nova precizna ura švicarske znamke
I
Izredne cene
J, Moška in ženska ura pozlačena, s 7 rubini
2. Kronograf, pozlačen .
3. Avtomatična moška lira, pozlačena..........
Ženska ura okrogle ali kvadrataste oblike, 18-karatno zlato.......
5, Ženska ura iz 18-ka-ratnega zlata z zlato (18 karat) zapestnico
Vse ure ARHON se prodajajo s petletno garancijo
7.500	lir
16.000	lir
18.000	lir
11.000	lir
18.000	lir
Pohitite,
ARHON
zahtevajte od svojega urarja uro znamke
V novi tovarni „Erma“ v Šmarjah pri Kopru
V Šmarjah pri Kopru že dober mesec obratuje nova tovarna »Erman, kjer sestavljajo radiu sprejemnike, letos pa bodo začeli izdelovati tudi razne gospodinjske aparate.
V tovarni je že zaposlenih 150 domačinov, skoraj samih
mladih deklet: Na sliki del montažnega oddelka
Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke
Zaloga „ Liquigas a " in vseh vrst štedilnikov Zoppas
RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine Trg Monte Re 4 (pri šoli)
MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo
DEŽNE PLAŠČE
POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN MONTGOMERY
 	z<?	dame,	gospode	in	otrok«
Popolno jamstvo za vsak nakup po
n
\ NEPREKOSLJIVIH CENAH!
Obiščite nem in so prepričajte
MAGAZZINI del CORSO
TRIESTE - Corso Italia
(ang. p.za della Borsa); tal. 29-Ml
'MORSKI DNEVNIK ,  ---------------
U BO V	LETOŠNJEM	LETU	KONECBARTOLUEVEGA
olitikantstvo in proračunski primanjkljaji značujejo demokristjansko upravo v Trstu
I	"  -----------------------------------------
•avna skrb jim je bil « Odbor za obrambo italijanstva» - Milijardni primanj-aji in nepotrebna ter draga posojila - Posebni statut uprava dosledno ignorira
etos zapade mandat občin-1 nih predlogov. Nič bolje niso
jnu svetu, ki je bil izvoljen	'	....
Jmajskih volitvah 1952. le-,Tedanje volitve so se vr-, pod znanimi okoliščinami (,lnega zakona, ki ga je iz-štiristranska vladna koa-* a in ki je določal za ouči-,.z nad 10.000 volivci tako ,novane povezane liste <ap-jjntamento). Na osnovi te-]zakona se je demokrščan-. stranka s pomočjo social-rokratov, liberalcev in re-likancev polastila večine ■inskih uprav tudi v tistih fnah, kjer so imele opozi-*ke stranke skupno več gla-1 kot stranke vladne koali-r, zahvaljujoč se zakonu, ije določal, da ima volilna % ali pa povezana lista, ki j dobila relativno večino, ivico do dveh tretjin sve-'ilcev v občinskem svetu.
1 tretjina pa je bila raz-ena na vse ostale liste, a osnovi tega krivičnega ona je vladna koalicija, rav je dobila manj glasov ! druge stranke, dobila 40 60 mest v občinskem sve-!Levji delež so si zagoto-j demokristjani in zasedli 7eč in najvažnejša mesta dboru.
a župana je bil potrjen ; Bartoli, eksponent demo-tjanske desnice. Ponovna »litev Bartolija je že te-označevala demokristjan-občinsko politiko, ki se jostopoma razvijala v ved-bolj protiljudsko in škod-b za mestno upravo. De-fristjani so dobili v roke jno v času, ko bi se mora-denarna pomoč EBP me-najbolj občutiti. Program ienj ladij je bil v polnem l. Ladjedelnice so bile sko-popolnoma zaposlene. Gra-so ali pa so bile že zgra-; nove prekooceanske lad-jtipa »Victoria«, «Asia», jgustus« in druge. Vojaška ava je bila tedaj precej 'kosrčna pri denarnih pod-ah in kritju občinskega nanjkljaja, bil je čas, ko dobra občinska uprava <o mnogo pripomogla pri podarskem napredku me-
emokristjani pa so ubrali nacionalistične strankar-politike. Na upravnem ročju so pustili, da gredo Sri vedno slabše in so to nje s svojimi upravnimi grami še poslabšali. Na i pristojnem področju ob-ike uprave, ki bi jim mo-
avili občino in njena pod-a v obupen finančni polj. Ne da bi obujali pre-lost, ki nam sedaj ne mo-nič pomagati, moramo o-niti, da je bila tržaška ob-i do prve svetovne vojne ino aktivna. Po prvi sve-ni vojni pa je zaradi no-gospodarsko-političnih o-iščin in nedemokratične ob-
Primanjkljaje je morala aj občina kriti s posojili. 1941, leta se je zadolžila 380 milijonov lir, kar je ;edanji vrednosti predstav-o ogromno vsoto. Od 1945 1954 pa je vojaška uprava la letne primanjkljaje z lz-nimi denarnimi dodatki, ki o šli v breme občine. Hkra-je občina dobivala velike dite «a fondo perduto« za Ijetje Acegat, ki je lahko lovilo in povečalo javne u-ge in mestno prometno ežo. Kljub tem ugodnostim demokristjanska uprava :dla v vedno večje dolgove primanjkljaje, ki jih preDi-stvo močno občuti, ker so ■adi tega nabili posredne /ke na vse predmete širo-potrošnje, hkrati pa zane-rjali neposredno obdavčenje oseb, ustanov in podje-ki imajo velike dobičke, dosedanjo občinsko dejav-st demokristjanske uprave iko označimo v naslednjih kah;
. Vse dosedanje štiriletno o demokristjanov je slone-na strankarski nacionaii-5ni politiki. Ukvarjali so se jdvsem z vprašanji, ki z žinsko upravo niso imela . skupnega. Tako so v ou-skem svetu dajali prednost litičnim vprašanjem v zve-s teritorialno pripadnostjo ista, namesto da bi se u-arjali z upravnimi vprasa-Vsa dejavnost župana in bornikov je bila povezana neslavnim početjem «Odbo-za obrambo italijanstva sta in Istre«, ki mu je edsedoval župan Bartoli- V činski palači so bili sestan-na katerih so stranke koa-ije skupno s fašisti razprav-ile o demonstracijah, poli-nih akcijah, nacionalistični opagandi, o vsem, kar ni i-2I0 nič skupnega z občin-
0 upravo. Upravna vpraša-a pa so bila prepuščena bi-kratom, ki so se po zgiedu voljenih upraviteljev u-•arjali bolj s strankarskim ,t z upravnim delovanjem. Bartoli je spremljal iz Tr-a v Genovo nove ladje, ki
bile zgrajene v Trstu s trškim denarjem in za Trža-
1 Lloyd. Dejansko geslo de-okristjanov je bilo:	»Trst ; sme gospodarsko napredo-jti!» Odvisen mora biti od italijanskih finančnih pod-jr»; Italija mora dobiti Trst jubožan, da bo po njeni vr-itvi lahko vsak najmanjši apredek viden.
V občinskem svetu so za-smarjali upravna vprašanja i dajali prednost političnim, i so se včasih razvila v nerjanje nasprotnikov in o-vljale strasti nasilja in so-raštva do vseh tistih, ki ni-a mislili kot oni. Odklanjali •> vsako sodelovanje opozi-fje, zavračali vključitev pred-tavnikov oppzicije v občin-
vodili personalno politiko. Sprejemali so v službo samo svoje politične zaupnike, natrpali občinske urade in občinska podjetja z nepotrebnimi uslužbenci samo zato, da s.i v raznih uradih, oddelkih in podjetjih spremenili politično pripadnost uslužbencev v svojo korist in povečali svoje sindikate. Nič jim ni tilo mar, da so zaradi tega občinska uprava in občinska podjetja bredla v vedno večje primanjkljaje. Za Slovenca in levičarja ni bilo mesta v občinski ali sorodni ustanovi. Izbira osebja se v teh letih ni vršila po strokovnosti in sposobnosti, ampak po politični pripadnosti. Ni nobena skrivnost, da je bilo potrebno škofovo priporočilo za službo pri Acegatu. Jasno je, da je takšno stanje povzročilo hude posledice na gospo-darsko-finančnem področju.
2. S svojimi rednimi dohodki tržaška občina ne krije niti stroškov za osebje. Samo ta ugotovitev zadostuje za dokaz, v kakšnem finančnem položaju je občina. Vse ostale stroške mora kriti z dotacijami. L. 1953 je ZVU dala tržaški občini za kritje primanjkljaja in za finansiranje javnih del 3 milijarde 516 milijonov 965 tisoč lir. Lani pa je občina dobila samo za kritje primanjkljaja rednega proračuna 2.5 milijarde lir dodatka. K tej vsoti je treba dodati še 2 milijardi lir izrednega vladnega nakazila in 669 milijonov lir za Acegat.
Za to katastrofalno finančno stanje, v katero je zabredla občina, se občinski odbor izgovarja na «izredno in neurejeno politično stanje mesta, ki je bilo šele po desetih letih po končani vojni priključeno domovini« in na »posledice desetletne tuje okupacije«. V resnici pa m tržaška občina nikoli dobila toliko kreditov «a fondo perduto« kot jih je dobila v teh povojnih letih. Nočemo s tem zagovarjati vojaške okupacije, ki si gotovo m prizadevala za blagostanje prebivalstva, ampak predvsem, da bi si pridobila naklonjenost krogov, ki so od tega denarja imeli največje koristi. S tem, da je vojaška uprava zanemarjala nadzorovanje kreditov in stro-
Do sedaj ni občinska uprava izpolnila niti ene točke Posebnega statuta, ki določa med drugim, da morajo biti pripadniki jugoslovanske etnične skupine na tem področju enakopravni pri dobivanju in izvrševanju javnih r.lužb, funkcij, poklicev in nazivov; enakost glede vstopanja v javne in upravne službe, pravilno zastopstvo v administrativnih položajih; enakost ravnanja glede uporabljanja jezika itd. V občinskem svetu je župan prepovedal slovenskim svetovalcem govoriti v slovenščini, v občinskih u-radih niso namestili niti t nega slovenskega uradnika in nočejo uradovati v slovenščini, V vseh občinskih ustanovah in uradih se v tem pogledu ni nič spremenilo.
Kot smo že v začetku omenili, zapade letos mandat sedanjemu občinskemu svetu in bi morale biti razpisane nove volitve. Zato si skušajo demokristjani pridobiti med prebi-
valstvom ugled in utrditi položaj z novimi obljubami javnih del, rušenjem starega -ne-sta, gradnjo novih trolejbus-nih prog in zidanjem stanovanj. Da bi dosegli vsaj začetni propagandni učinek, so sklenili najeti 2 milijardi in 50 milijonov lir posojila s 7.5-odstotno obrestno mero. Samo za amortizacijo posojila in za obresti bo morala občina plačevati letno 184 milijonov lir za dobo 25 let! To posojilo je baje zadnje «dariio» mestu sedanje demokristjanske občinske uprave pred novimi volitvami. Zato je izključeno, da bi upravitelji, ki so vsa ta leta posvečali svoje delovanje nacionalizmu in šovinizmu, mogli upravljati občinske finance in gospodarska vprašanja v korist prebivalstva. Zaradi tega se morajo sedaj, če hočejo kaj poljubiti volivcem, zateči k posojnom, ki bodo za leta in leta močno obremenili tržaško pasivno bilanco.
S. S.
Pogled na del mesta s starim pristaniščem in obrežjem
škov, je delala predvsem u-slugo demokristjanom, ki se 1 biti naiholi Dri srcu so hočejo sedaj ponašati z «ve-avh, občino mPniena ood- hkimi j«vnimi deli«, »obnovitvijo Acegat« in podobnimi «uspehi», ki jih pripisujejo «uspešni dejaynosti svoje občinske uprave«. Ce pa stvari podrobno proučimo, vidimo, da so ti uspehi zelo majhni nasproti tistim, ki bi morali biti doseženi, če bi se občinska uprava pravilno ukvarja-
 ____________________la z upravnimi vprašanji. L-
ske uprave postala pasiv- [ nako se je dogajalo pri podjet
' ju Acegat, ki je zašlo v strahovit primanjkljaj, kar je priznal župan sam.
Acegat je največje občinsko podjetje. V povojnih letih je prejelo okrog 4 milijarde kre-oitov. Se pred nekaj leti je bila njegova bilanca aktivna in si ni nihče mislil, da bi moglo biti drugače. Nenadoma pa so demokristjani, ki podjetje upravljajo, predložili občinskemu svetu proračun s precejšnjim primanjkljajem. Na ugovore so se in se še vedno izgovarjajo na povišanje plač uslužbencem. Pozabljajo pa povedat., da je primanjkljaj v tem podjetju nastal prav tedaj, ko je bila mestna prometna mreža obnovljena in povečana, ko se je število potnikov na tramvajih, v trolejbusih in avtobusih stalno večalo, ko so bile obnovljene in povečane plinske naprave in se je število koristnikov občinskih u-slug zelo povečalo. Vse to je omogočilo podjetju mnogo večje dohodke kot v letih, ko je bilo še aktivno. Kljub temu se primanjkljaj iz leta v leto veča in spravlja podjetje v obupen finančni položaj.
Na davčnem področju so sledili politiki obdavčevanja potrošnikov. Na vse predmete ljudske potrošnje so nabijali najvišje davčne tarie, medtem ko so in še vedno zanemarjajo neposredne davke oziroma obdavčevanje o-seb, podjetij in ustanov, ki i-majo velike zaslužke. Tudi pri odmeri družinskega davka so vzeli v poštev najnižji osnovni odbitek in niso upoštevali pravičnega progresivnega obdavčevanja, tako da so visoki letni dohodki sorazmerno manj obdavčeni kot pa srednji in nižji dohodki.
Za dokaz demokristjanske protiljudske davčne	politike
naj navedemo samo tale primer; 1. 1946 je občinska u-prava pobrala 180 milijonov Ur trošarine, 1. 19&5 pa 1 milijardo 800 milijonov lir trošarine; obremenitev	posred-
nih davkov na osebo je 1946 znašala 868 lir, 1955. leta pa 12.402 liri na osebo.
3. Nacionalistična in šovinistična politika demokristjanske občinske uprave	se je še
posebno izražala v	odnosih
do Slovencev. Ko je bivša ZVU določila novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu slovenskim srednjim šolam, je župan osebno protestiral proti temu sklepu in zagrozil, da se bo o tem vprašanju po prihodu Italije v Trst še govorilo. Občina noče odpreti slovenskih otroških vrtcev v mestu, ki jih starši slovenskih otrok že leta in leta zahteva jo in ki jih je bivša ZVU že obljubila, noče dati slovenskim otrokom niti enega za-
v
ke komisije iri občinska pod- bavišča (»ricreatoria«), čepra ttja ter niso upoštevali no- je v Trstu 12 zabavišč za ita-«nih konkretnih in korist-J Ujanske otroke.
Pereča vprašanja podeželskih občin in njihovega učinkovitega reševanja
Vprašanja kmetijstva, brezposelnosti, stanovanj in krajevnega turizma še vedno tarejo podeželje
.
Kriza kamnoseške industrije povzroča v nabrežinski občini precejšnjo brezposelnost. (Na sliki žerjav v nabrežinskem kamnolomu)
DevinsKo-nabrežinsKa
občina
Tri slovenske občine se razprostirajo od severa proti zahodu na samem začetku kra-ške planote:	repentaborska,
zgoniška in devinsko-nabre-žinska občina, ki skupno z dolinsko in miljsko občino obdajajo Trst in se končujejo na bližnji jugoslovanski meji. O repentaborski, zgoniški in de-vinsko-nabrežinski občini govorimo po navadi kot o neki celoti, o občinah, ki so med seboj povezane ne samo zaradi svoje lege temveč tudi zato, ker jih družijo skupni problemi. Ta povezanost se odraža predvsem v praksi, saj so občine povezane tudi »uradno«, po konzorcijih za kraški vodovod, za zdravstveno in živinozdravniško službo itd., ki sorazmerno obremenjujejo vsakoletne občinske proračune.
Predvsem moramo ugotoviti. da je gospodarski položaj teh občin- — ne glede na nekatere njihove specifične probleme' — povsem odvisen od položaja v Trstu, saj so občine oziroma njihovo prebivalstvo z neštetimi vezmi povezani z mestom, z njegovo industrijo, trgovino itd. Kriza v Trstu pomeni tudi krizo v tržaški okolici, blagostanje v mestu pa bi se odrazilo tudi v okoliških občinah.
Poleg tega pa so občine še drugače povezane s središčem področja. V Trstu je vladni generalni komisariat, je prefektura, pokrajina, finančna intendanca in vsi ostali oblastveni organi, od katerih je v največji meri odvisno, kako bo posamezna občina »zvozila« iz enega finančnega leta v drugo. Kaj pomagajo vsi gospodarski načrti, ki jih sestavijo posamezne občinske uprave, kaj pomaga predložitev do najmanjših podrobnosti izdelanih občinskih proračunov, ko pa v Trstu — nekaj tu. nekaj tam — črtajo one postavke, ki so za občino bistvene važnosti.
Vse to smo omenili predvsem zaradi tega, da se ne bi spustili v svet številk, primerov in citatov, ki bi nam prav gotovo z vso natančnostjo prikazal gospodarski položaj naših občin in njihovo odvisnost oid Trsta, a bi zavzeli preveč prostora. Zato se bomo tudi v nadaljevanju omejili le na nekaj- najvažnejših misli.
Nekaj o devinsko nabre-
ž inski občini. Občino tarejo podobni problemi kot v ostalih občinah, saj je močno pasivna, dohodkov pa je zelo malo. Kamnoseška industrija kljub raznim načrtom in obljubam še nadalje preživlja krizo, v devinskem predelu pa se ni storilo nič takega, kar bi lahko v večji meri prispevalo k razvoju turizma na tem področju. Na eni izmed sej občinskega sveta so govorili o možnosti ustanovitve igralnice, take kot je v Benetkah in ki bi krila vse lzaatse, toda predlog so nadrejene oblasti odločno zavrnile.
Poleg tega se mora občinski svet ukvarjati tudi z vprašanjem kolonizacije občine. Potem, ko so pri štivanu sezidali ribiško ezulsko naselje, ne da bi za to dobili občinsko dovoljenje, gradijo sedaj v Sesljanu drugo' še večje naselje, kjer bodo novi prebivalci pripomogli k potujčevanju naše zemlje. Bilanca je glede tega vprašanja za občinsko upravo skrajno neugodna in se nikakor ne moremo otresti misli, da je bilo v tem pogledu vse premalo storjenega.
Repentaborska
občina
Na najmanj problemov naleti pri upravljanju občine re-pentaborska občinska uprava. To je razumljivo, saj je repentaborska občina najmanjša med vsemi občinami področja in je prav zaradi tega v povojnih letih lahko uspešno rešila najvažnejša občinska vprašanja. Res je, da občinskim upraviteljem tudi danes ne manjka dela in skrbi za občino, saj je znana tendenca nadrejenih oblasti, da bi se vse okoliške občine finančno osamosvojile:	kolikor dohod-
kov, toliko izdatkov! To je po našem mnenju sicer izključeno, kajti občine, ki nimajo industrije in trgovine, kjer prebiva v glavnem pol kmečko pol delavsko prebivalstvo, nimajo sredstev, da bi se lahko same vzdrževale. V repen-taborski občini, kot seveda v vseh ostalih občinah, so že povišali davke in storili vse da bi povečali občinske dohodke. Toda zaradi naraščajočih izdatkov ne bodo mogli proračuna uravnovesiti.
Ce smo se pri repentabor-ski občini zaustavili le za trenutek, se bomo nekoliko več pri zgoniški, saj je med vsemi občinami najrevnejša in je bila menda tudi najbolj zapostavljena. Medtem ko_ se ostale občine lahko ponašajo danes s kolikor toliko dobrim cestnim omrežjem, so ceste v zgoniški občini prašne in zanemarjene, tako da privabijo le malokakega turista v prijazne vasice. Občinski dohodki so pičli in Ker ni bilo sredstev, je vzdrževanje cest pomenilo hudo breme za občinske upravitelje. Sedaj je vzdrževanje cest, tudi občinskih, prevzela pokrajina in upamo, da bo z večjim razumevanjem poskrbela, da bodo tudi ceste v zgoniški občini, sčasoma ure-
jepe- ,t Zgoniška v -v občina
Občinska uprava je že neštetokrat predlagala in zahtevala, naj bi Briščike z znano jamo proglasili kot turistični področje ter v tej zvezi tudi zahtevali popravilo poti, ki
vodi s ceste Opčine-Prosek v Briščike. Postavka-za ureditev omenjene poti, ki je danes v obupnem stanju, je skoraj v vsakem gospodarskem načrtu, toda doslej je bila tudi redno črtana. Čeprav je vsakemu od-činskemu upravitelju jasno, da bi valorizacija Briščikov ugodno vplivala na povečanje občinskih dohodkov, pa to očitno ne gre v glavo nadrejenim oblastem, ki se kdo ve iz kakšnih razlogov temu upirajo. Upajmo, da bo v tem letu tudi tej nad vse upravičeni zahtevi ugodeno.
Na splošno moramo reči, da so občinske uprave v preteklih letih storile svojo dolžnost, seveda v okviru sredstev, ki so jih imele na razpolago. Dobre volje nd manjkalo, čeprav bi lahte, posvetili nekaj več časa sejam občinskega sveta. Zdi se, da naši občinskr--up6av4teljii ne čutijo prevelike potrebe po javnem razpravljanju o vseh zadevah, ki se tičejo o-bčim, čeprav bi morale biti prav te seje tribuna, s katere bi šel glas izvoljenih predstavnikov našega ljudstva.
DolinsKa občina
Dolinska občina ima 14 vasi in 5000 prebivalcev, meri pa približno 32 kv. km. Prebivalstvo se v glavnem u-kvarja s kmetijstvom, zlasti vinogradništvom, poljedelstvom in živinorejo. Sadjarstvo ni dovolj razvito, v nekaterih predelih uspeva oljka, vrtnarstvo pa je šele v začetni fazi pri Domju. Industrije ni, razen kamnoloma v Boljuncu, ki zaposluje povprečno 18 do 20 delavcev in za katerega občina dooiva letno 120 tisoč lir najemnine. Domačini, ki imajo zemljo in je nimajo dovolj, da bi se z njo preživljali, ali pa tisti, ki se nočejo več ukvarjati s kmetijstvom, so delno zaposleni v tržaških tovarnah in podjetjih ter na raznih priložnostnih delih. Pri Seladu je bilo skozi celo leto zaposlenih povprečno 50 delavcev, ki so urejali nekatere cestne ovinke, dvorišče pred šolo v Mačkovljah in pred novim županstvom ter kanalizacijo v Boljuncu in Ricmanjih.
Tudi ti- kraji občutijo brezposelnost; računajo, da je nad 100 moških in približno 50 žensk brez zaposlitve. V nekaterih vaseh, posebno v Boljuncu in Dolini, je še nekaj peric ter mlekaric. Število teh pa je v zadnjih letih znatno padlo, ker je ta poklic zelo naporen.
Kmetijstvo v dolinski občini bi se lahko lepo razvilo in prinašalo kmetom lep zaslu-cžk, če bi ga preusmerili in začeli z intenzivnim obdelovanjem zemlje, kakor zahteva sedanji razvoj in bližina mesta. Nedvomno je vprašanje kmetijstva v dolinski občini najvažnejše, a žal se tega mnogi še ne zavedajo. To bi morala spoznati zlasti mladina, ki tudi v dolinski občini, čeprav še ne v toliki meri kot po nekaterih drugih okoliških vaseh, zapušča zemljo. Tudi vprašanje brezposelnosti bi bilo skoraj v celoti rešeno, če bi rešili vprašanje kmetijstva. Mnenja smo, da bi se morali odslej zanimati za to vprašanje tudi občinski možje in uprava s pomočjo in sodelovanjem raznih organizacij in ustanov, ki imajo nalogo skrbeti za tukajšnje kmetijstvo.
Skoraj vse vasi v dolinski občini občutijo stanovanjsko krizo. 70 ^ružin je že vložilo prošnjo za stanovanje. Vladni komisariat pa noče odobriti kreditov za stanovanja,
Ceste so zdaj na splošno u-rejene. zlasti glavne; nekatere bolj oddaljene vasi pa se glede tega še pritožujejo, kot Jezero, Botač in Draga.
Tudi dolinska občina ima pogoje za razvoj turizma. Ze sama Glinščica bi za to zadostovala, saj je že dolga leta neštetim meščanom priljubljena izletniška točka. Ce bi kje drugje imeli v taki bliži-
ni mesta tako lep in zanimiv kraj kot je Glinščica, bi ga zna li dobro uporabiti v turistične namene. Tega bi se morali zavedati zlasti gostilničarji in občinska uprava, ki bi morala dati primerne pobude.
V tako obsežni občini kot je dolinska, imajo javni telefon z zelo zastarelo aparaturo le v Dolini in Boljuncu. v drugih vaseh pa ga sploh ni. Potrebno bi bilo, da bi ga napeljali posebno v večje kraje in bi telefonsko omrežje povezali direktno z mestom.
O javnih delih, ki so jih v letu 1955 napravili v dolinski občini, smo sproti poročali, prav tako o odobrenih predlaganih delih za prihodnji gospodarski načrt. Zdaj so v teku dela za ureditev vaških poti v Ricmanjih. Ker denarna sredstva, ki jih imajo na razpolago, ne bodo zadostovala, so zaprosili še 10 milijonov lir v okviru prihodnjega gospodarskega načrta.
MiljsKa občina
Miljska občina ima izrazito industrijski značaj, zlasti po novi razmejitvi, ko je bil priključen k Jugoslaviji deber del Miljskih hribov ter Plavje, kjer je bolj razvito kmetijstvo. Glavni industrijski objekti v miljski občini so ladjedelnice Sv. Roka in Felsze-ghy, na ozemlju miljske občine pa je tudi čistilnica «A-quila», od katere ima občinska blagajna precejšen dohodek. V omenjenih ladjedelnicah je zdaj zaposlenih približno 850 delavcev. V začetku preteklega leta je bilo vprašanje obstoja teh ladjedelnic, zlasti ladjedelnice Sv. Roka. zelo kočljivo, ker ni bilo od nikoder naročil. Zadnje mesece pa se je stanje zboljšalo. Ladjedelnica Felszeghy ima zagotovljena naročila in delo za vse leto 1956, ladjedelnica Sv. Roka pa je nekoliko na slabšem, ker ima v delu sa-
mo eno ladjo, ki jo bodo letos dokončali, za naprej se bodo razmere poslabšale, če ne bodo pravočasno dobili novih naročil.
V miljski občini je zelo pereče vprašanje brezposelnosti, saj računajo, da je približno tisoč ljudi brez dela; zadeva pa je še bolj kočljiva zaradi prihoda ljudi, ki so zapustili svoje kraje po novi razmejitvi in tako povečali število brezposelnih. Z delovnimi centri, kjer so zaposleni samo e-zuli, so nekoliko omilili krizo v teh vrstah. S prekvali-fikacijskimi tečaji pa je bila le v mali meri omiljena kriza zaposlitve.
Stanovanj bi v miljski občini potrebovali vsaj 600. Z državno podporo so v preteklem letu zgradili 27 stanovanj. V Miljah sedaj dokončujejo še 34 stanovanj, v Zav-ljah pa 27; za ezule pa bodo začeli zidati 120 stanovanj.
Kakor je znano, ima miljska občinska uprava velike težave s svojim prevozniškim podjetjem Acna, ki je še vedno pasivno, posebno odkar so med Trstom in Miljami upo-stavili trolejbusno zvezo. Zaradi nove trolejbusne proge je odpadla tudi pomorska zveza s Trstom, ker se prebivalstvo raje vozi s trolejbusom kot s parnikom. Z druge strani pa je nova tro-lejbusna zveza z mestom pospešila razvoj turizma, saj se je zelo povečal dotok Tržačanov v to malo in značilno mestece. To je prineslo občini tudi večje dohodke v obliki trošarine. Za razvoj turizma so pomembne tudi razne prireditve, ki se že nekaj let ponavljajo v Miljah, kot miljski karneval, predstave gledališkega ansambla Baseg-gio, umetniške razstave, športne igre in koncerti.
E. K. - A. B.
TVRDKA
KltEZ UIBLTER
NABREŽINA
vam audi;
Šivalne stroje Singer Radioaparate Philips Kolesa Legnano • VVolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele
Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah
INFORMACIJE telefon 22 523
Elektro-inštalacilsko podjetje — Sprejema vsa naročila ln popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. rel 29-322.
Viale Miramare 29.
SE PRIPOROČAMO!
		
	BAR «ADRIATICO»	
Gorica		tel. 32-57
želi vsem	cenjenim gost om srečno novo	leto
ZaložmStvo Tržaškega Tiska
kliše
fotografija
tablice
tiskovine
TRST - ULICA MONTECCHI TELEFON: 95-873, 90-810
Nadomestni deli, pribor, brušenje cilindrov za ,	-	avtomobile,	motorna	ko-
QT0	U mm mm I aa	lesa in Dieslove motorje
Tvrdka Cremascoli, Ul. Fabio Severo 18
želi srečno novo leto
MESNICA
DANILO PUNTAR
Prosek 6
želi vsem svojim cenj. klientom srečno novo leto
GORIŠKA NABAVNO - PRODAJNA ZADRUGA Gorica, Ul. Don Bosco 48
tel. 26-08
želi srečno in uspeha polno novo leto
GOSTILNA
PAVLIN
Gorica, Ul. Monache 17
želi vsem svojim gostom srečno novo leto
in uspeha polno
		
■ MLEKARNA		
	JOSIP FERFOLJA	
TRST, Ulica	Manzoni 15	tel. 94-696
želi svojim	cenj. klientom uspeha polno	novo leto
Srečno novo leto želi vsem klientom
GOSTILNA PLES
DEVIN
Kolektiv podjetja
AVTOPREVOZNISTVO
SEŽANA
želi veselo in uspeha polno novo leto 1956
EDVARD FURLANI
TRST, Ul. Milano 18	tel.	351-69
Krmila za živino, umetna gnojila, žito, žveplo, modra galica, stroji za obdelavo zemlje, orodje, vsakovrstna semena itd.
želi srečno novo leto
A	
Zaloga stavbnega materiala	
FRANČIŠKA DANEU -	DANIELI
Opčine, Narodna ul. 77	tel. 21-034
želi klientom srečno novo leto	
KNJIGARNA IN PAPIRNICA Opčine, Proseška ulica
18
želi srečno novo leto
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
s sedežem v Trstu, Ul. Foscolo 1 in poslovalnicama v Ul. Flavia 23 in v Miljah, Ul- Roma 1 želi svojim članom in cenjenim odjemalcem srečno novo leto
125 c cm. 150 ccm. 150 G. S.
Originalni nadomestni deli «PlAGGlO» Prodaja na obroke Ugodna prodaja rabljenih vesp
TRST
za prodam nadomestne dele in delavnica
Ul. Sv. Frančiška 46 • TeL 28-940
Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev
Tvrdka z električnim materialom
GIOVANNI MIZZON
OTCCMO |C SCT
tel. 30-48
Gorica, Corso Verdi 39
želi srečno novo leto
UVOD
se v Ameriko odpravlja na ponovno fehtarijo. — Egipčani svoje strelce hecajo nad Izraelce.
Za potrebno municijo drugi na skrivaj skrbijo. Vilfana smo pokopali, dolgo bomo žalovali.
važna je le ena stvar:
Ker sentimentalen veter je zapihal širom sveta, staro, mlado zaskrbljeno stavlja le vprašanje eno:
Kaj bo rekel Townsend Peter? Kaj princesa Margareta?
Mesec dni nihče ni dihal, dokler je ta veter pihal. Končno pride le rešitev, in je padla odločitev.
Javnost je zastonj se bala, stvar se dobro je končala: Srečo sta oba imela, ker se srečno nista vzela.
Do spoznanja sta prišla, da pregovor še velja:
Ce ne gresta dva narazen, v zakon morata za kazen.
Trgovina z jestvinami
ANDREJ OBERSNEL
Trst, Ul. Maiolica 1
Srce me zaboli, Matilda, kadar te poljubim. Ze je tvoj o-braz bled in prozoren, in le malokdaj se zasveti pod to mehko kožo kaplja krvi; že se prikazujejo na tvojih ustnicah sledovi uvenelosti, in ie včasih zatrepeče na treh krasnih valutah bolna rdečica. Zdi se mi, da poljubljam obraz mrličev, Matilda!... Koliko dni še? — in tvoje sklenjene mrzle roke se bodo o-Klepale svetega razpela, m venec iz belih rož bodo ovili krog tvojega čela!...
Kadar sem prišel k njima na posete, sedela je mati moje ljubice v visokem, starinskem naslanjaču, zakopana v blazinicah, s sključenim hrbtom, in gubave, koščene roke so bile naslonjene na ročaje. Pila je lipov čaj in molila rožni venec. Vzdramila se je le časih za hip, pogledalu z nezadovoljnimi, sivimi očmi krog sebe in opomnila nekaj povsem tujega in nepričakovanega, kakor da se pogovarja z dušami davno umrlih oseb.
Midva z Matildo pa sva slonela ob oknu in najina lica so se skoro dotikala. Zastor je bil odgrnjen in videlo se je daleč po vsi lepi krajini. Tam na zahodu, tam na rdečem sončnem prahu se je svetil gozd, kakor posejan z rubini; visoko nad belimi poslopji, pod goro se je dvigal stolp, obit z zlatimi pločami; nebo je plavalo nad nama kot jasno, tiho morje; a tam spodaj so šumeli črni hrasti in pod njihovimi debli so se raztezale vedno širje in dalje nedoločne sence. Sanjalo je tam doli in šepetalo; to je bila temna voda, ki se je valila v lenih, širokih valovih, prav mimo najinega okna.
nKaj se ti zdi, kaj je na oni strani, tam v sončnem prahu? Tu pri nas ni nikdar take svetlobe... Jaz mislim, če bi stopila tja, postalo bi tudi ondi hipoma vse temno in strašno.»
((Zakaj mtsliš tako?«
eCesar se dotaknem, zdi se mi, da izgubi v tistem trenutku vso lepoto. Rožo de-nem na prsi in uvene... Ali je to samo v mojih očeh, ali je morda v resnici tako? — Glej, senca je prišla do stolpa...«
Matilda se J.e nagnila niže4 in njen obraz se je pritisnil k mojemu, spreletelo me je mrzlo po vsem telesu; njeno lice je bilo hladno in njene oči so gledale vprašujoče in prestrašeno.
«Ah, da bi se moglo daleč... daleč... daleč! Ali vidiš ono gorko, rdečo svetlobo?... Kakor da zahaja vse življenje in da ne pride sonce nikdar več...s
Poznalo se je. iz njenegu glasu, kako se je mučila dolge noči brez spanja, s potnim obrazom in z naporno dihajočimi prsi. Čutila je, da se ji bliža nekaj strašnega, a ona se je odvračala in zatiskala trepalnice.
O mrtvih deževnih dneh, kadar ni bilo vse naokrog ničesar drugega kakor siva, dolgočasna megla, — ali o sončnem zahodu, kadar so pričele stopati od neba velike, tihe sence, — postali so njeni pogledi vznemirjeni, in govorila je zmedeno in hitro, kakor da sanja v vročici. Ne mogla bi si razlagati svojega strahu, a v srcu ga je čutila vedno jasneje.
O smrti ni govorila nikdar in zdi se mi, da tudi mislila ni nanjo. Kadar sem jo videl, kako se je oklepala življenja m sonca z vsemi svojimi željami, kako je iskala nervozno svetlih žarkov in glasnega veselja,da bi se ubranila svoje nejasne slutnje. — zdela se mi je podobna metulju, ki frfota z onemoglimi krili krog razcvele rože, opaja se v njenem vonju m umira v zadnji razkošni pijanosti...
uA jaz te ljubim, Matilda! Ne v sentimentalnih besedah, ki sem jih govoril včasih o krasnem večeru, ko sem te pritiskal k sebi, ti ljubica moja, — ne v pismih, pisanih v krasnem, patetičnem slogu in posejanih s parfumiranimi ver Zi, — ne v vročih poljubih m objemih nisi mogla videti moje ljubezni. Moja ljubezen je skrita globoko v srcu, grenka in trpljenja polna: — ljubezen človeka, zaljubljenega v mrzlo marmorno soho, kakor je bil zaljubljen Henrik Heine, naš ljubljeni Žid...
Oprosti, Matilda, da zakrivam svoj obraz z masko tradicionalne ljubezni, polne predpotopnih besed. Kadar skinem to težko masko, izlilo se bo iz mojih oči toliko vročih solz, da ne bo treba zalivati tvojega groba. Matilda!... A zdaj so te solze še globoko skrite... nagni se k meni in ljubi me!...»
* * •
To so stari papirji, kakor se lahko pozna iz sentimentalnega sloga in visoko letečih izrazov. Črnilo je obledelo in robovi so začeli rumeneti...
Ah, da! Na Matildinem grobu raste trava, — visoka trava, pomešana z osatom. Ni ga bilo, da bi zalival rožam na gomili, in moje solze so se posušile izredno hitro...
Moja današnja ljubica ima polne, rdeče ustne, in oči črne in žive kakor satan.
Ime ji je Ntneta.
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto
APRIL
Res je, da v aprilu v modi šale so, a ne povsedi;
Na otoku Cipru kuha se Angležem resna juha; atentati se vrstijo, po svobodi tam kričijo. — Azijci in Afričani V Bandungu so složno zbrani modro zaključujejo, novo dobo kujejo. — Dunajčanje v Moskvo grejo, da odločno tam povejo:
Mir deset se let že sklepa.
To hitrost je. Hvala lepa! Moskva pravi: Saj bo mir! Prav odveč je vsak špetir. — Churchill je končal svoj boj, gre v zasluženi pokoj.
Einstein tudi se odpravi in za večno nas pozdravi.
Manufakturna trgovina
EMPORIO BARRIERA
Trst, Ul. Oriani 7
tel. 94-457
želi srečno in uspeha polne novo leto
"žtvi Tlv?— DUH teh!EKI
NOVEMBER
Padla jasna je beseda, svet z zaupanjem jih gleda, Duh ženevski se rodil je in ves svet razveselil je.
Da le zdravje bi imel in da ne bi izpuhtel!
Kajti če se spet zgodi, da človeštvo ponon, padlo vse tedaj bo v nič in pobral bo vse hudič!
Trgovina z mešanim blagom
CIRIL BUDIHNA
Gorica, Ul. Veniero 6
želi srečno novo leto 1956
Srečno novo leto vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem, sorodnikom in znancem trgovina
HERMAN KRIŽMAN
AVGUST
BAZOVICA
Kadar rtaro leto jenja in se letnica nam menja, je starinski običaj, da ozremo se nazaj:
m inf
Gostilna in zaloga vina
M A a h rob at
FERNETIČI 3
JANUAR
Vkoreninjena navada ta je, da francoska vlada v krizi se otepa rada:
Tudi zdaj spet enkrat pada. V daljno Burmo Tito plove, da tam Unuja pozove v trdno zvezo medsebojno in prepreči vsako vojno. — Da nam čas hitreje mine, Bartol piše nam spomine. Kdor sledil spominom tem bo do konca, vsem ljudem znan bo kot Metuzalem.
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom obilo sreče v novem letu in se nadalje priporoča z najboljšimi vini, vipavski m teranom ter domačim pršutom
Trgovina z jestvinami
Je v Ženevi konferenca, ki je prejšnje le še senca, kaže, da ženevski duh je precej postal že suh. —
Ne ustraši Bulganin himalajskih se višin; s Hruščevom čez nje leti, Indijce da pridobi.
Všeč prav vsaka je navada; vse prenašata prav rada; dobrodošel vsak fakir je, takšna njuna skrb za mir Je, V Vidmu sodba gorostasna je zadela partizane.
Vsakemu koj stvar je jasna: Taka sodba ne ostane!
Splošni so protestni klici proti novi tej krivici. —	*
VIDAU
BANI
Ker na zemlji satelitov je premalo, za graditev še umetnih odločile so se razne velesile.
To bo stalo drag denar...
Kaj nam šol in bolnic mar?! Satelit je glavna stvar! —
V Izraelu, v Cipru posa noč in dan, da je veselje; vroče je in take želje polaste se še Maroka. —
V Vidmu karta je sprejeta, ki ugodnosti obeta
nam obmejnega prometa. —
V istem Vidmu manj prijeten je škandalček nogometen,
ki tako zaključi se. da gre moštvo v serijo B.
želi vsem svojim cenjenim klientom srečno novo leto
Hča Cul pa
Končno je podpisan mir z Avstrijo. Potrebovali dolgo so, da so se zbrali.
To rekord je. Ni hudir! — Bulg&nin, Hruščev dospela v Beograd sta in objela s Titom vse Jugoslovane. Čisto nepričakovane sta izrekla tam besede: «Konec naj bo zmote, zmede! Vse bilč falzificirano je do zdaj in sfabricirano. Vsi so krivci kaznovani, mi pa semkaj smo poslani, da podamo vam roko«, živel Tito! Harašč! —
GOSTILNA
JOŽEF KRIŽMANČIČ
FEBRUAR
BAZOVICA 113
želi srečno in veselo novo leto
Obilo uspeha v novem letu želi ' "	’	GOSTILNA
Kroglje
DECEMBER
GOSTILNA
«NINT»
Trst, Ul. Valdirivo 32 želi vsem svojim cenj. gostom uspeha polno novo leto 1956
SEPTEMBER
Trgovina z jestvinami
KAREL PAHOR
TREBČE
želi cenjeni klienteii srečno in uspeha polno novo leto
Tudi letos kakor lani Tito spet čez morje gre, da prijateljstvo ohrani in da poglobi ga še.
Abesinsko ljudstvo klanja možu se, ki mir oznanja. — Da spoštuje se navada, slavna je francoska vlada v krizo zopet se podala m volitve razpisala. —
Ker na plačah res so vbogi, štrajkajo vsi pedagogi.
Ugoditi bi želela
vlada jim, a kje bo vzela? —
Cvetličarna in mesnica konjskega mesa
ŠVAGELJ
Opčine, Proseška ul. 35	tel. 21-482
želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto
V Argentini slaba setev dozoreva v burno žetev.
Bil nikakor ni Peron tak državniški kanon,
kot si nam je to predstavljal in po svetu se proslavljal. Samo kratek direndaj, pa zletel je v Paragvaj...
In ne bo ga več nazaj. Vladajo možje zdaj novi, stari samo so dolgovi. —
V Vidmu se fašizem zgane in be #.'Hue partizane
tja za '4i.ee pred sodnijo. Glas ogorčenja se čuje, toda vlada nadaljuje pustolovsko polomijo. —
Se na mejah Izraela dolga polka je začela; velesile pa za pester poskrbele so orkester. —
V Moskvi tam pa so od vraga Malenkov račun polaga,
ki na ta način konča, kot bi rekel dvakrat dva, da ga Bulganin odžaga. — Skuša v Franciji Pinay skrpat vlado, pa ne gre.
Faure sledi mu in uspe. --
V Trstu kriza že pritiska... škedenjcem to nič m mar, njim le pust je glavna stvar, vse tam skače, pleše, vriska. —
Srečno novo leto želi vsem svojim gostom
GOSTILNA
Opčine, Proseška ul. 35
KROJACNICA
ALBIN FILIPČIČ - FILIPP1
Opčine, Proseška ul. 35
želi vsem svojim klientom srečno novo leto
Prav uspešne konference, srečo, zdravje za Slovence, plodno delo brez izgub, izpolnitev vseh obljub vsem želimo v novem letu. Lušno naj bo na tem svetu!!
GOSTILNA «AL GAMBERO
OKTOBER
MAREC
(Pri	raku	Franc	Košuta)
Pristna domača vina, prvo\istna kuhinja, kraški teran Trst,	Ul. Udine 37	tel.	24-938
vošči	cenjenim klientom	obilo	uspeha	in	sreče	v no-
vem letu
Pa oglasi se Vidali:
«Lepo reč so spakedrali!
Ne priznavam take sprave, to brez mene je, brez glave!« Toda prišel je namig in Vidali je bil tih. — Vladna kriza pride v Rim, Scelba spremeni se v dim. Segni zdaj je nova sila, ki dobi pooblastila. — Poglavar burmanski Unu srečno je pristal v Zemunu, da prijateljstvo podčrta; vsa so srca mu odprta. — kmalu Nehru mu sledi, njemu isto se godi. — Nogometna «gloria* pičla je v Turinu: Štiri — ničla!
PEKARNA
ZAFRED
Trst, Čampo Belvedere 2
želi svojim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto
UA PIPAN
(ki je prej vodila gostilno «Pri treh rožah«) lastnica gostilne PANADA Toči pristna vina in vam postreže z izborno domačo kuhinjo
Trst, Ul. Rossini 10	tel.	37-909
želi cenj. gostom mnogo sreče v novem letu
JULIJ
V mali Švici, tam v Ženevi važni so nastali dnevi. Eisenhower, Eden, Faure, Bulganin, Hruščev na zbor skupni so se pripeljali. Sprva so sicer držali figo v žepu, toda kmali nezaupanje jih mine; figa kakor kafra zgine.
* Nabrežini za dve uri komisarja so dobili,
?ePiljo vzame jim po sili 'n Potem jo spet odkuri. ^iemu koj rekurz sledi,
^ v arhivu zdaj plesni. _ . ®lba kliče nam adijo n Prisrčno vse pozdravlja
Tovarna eteričnih olj
JANOUŠEK
Ustanovljena leta 1883
Trst (Barkovlje)	tel. 29-963
eterična olja za parfumerijo in za mila, esence in arome za likerje in za bonbone
Dogodivščina oktobra je zares špecielno dobra. Drugo zdaj ljudem ni mar,
želi srečno novo leto cenj. odjemalcem
ZADNJA LUTOSNJA SEJA MESTNEGA SVETA
Z glasovi večine odobrili
občinski proračun za leto 1956
'lov. Šuligoj zahteval poplavilo Ul. Lalterini, tov. Pavlin pa jo priporočil, naj zn odmero družinskega davka temeljiteje pregledujejo dohodke
Z izglasovanjem občinskega pioračuna za leto 1956 s sedmimi vzdržanimi glasovi se je včeraj zaključila zadnja seja v letošnjem letu. Preden so svetovalci zapustili dvorano, jim je župan izrekel novoletna voščila
Pred odobritvijo proračuna je odbornik Bettiol čital posamezne postavke, o katerih se je razvila diskusija- Precej svetovalcev se je dotaknilo družinskega davka. Bveto-valec lov. Favlin ;e dejal, da bi se morali pooblaščeni organi temeljiteje zanimati za dohodke posameznih davkoplačevalcev, ker obstajajo možnosti, da marsikdo pomanjkljivo prijavi svoje dohodke. Svetovalec Batti (KP1) je nasprotoval predvidevanemu povišku družinskega davka za deset milijonov lir.
Po odobritvi dohodkov z de-mokristjanskimi glasovi je sledila diskusija o stroških. Brez sleherne pripombe je bil o-dobren prvi del stroškov v višini 1.335.670.000 lir, ki predstavljajo gibanje kapitala.
Precej besed je bilo pri obravnavi postavke za vzdrževanje cest. ŽV.c:c*a!ec tov. Šuligoj je priporočil, da bi županstvo čimprej uredilo Ul. Cattertni, ki je zaradi velikega prometa v zelo slabem stanju. Batti pa je rekel, da j? treba popraviti Ul. Lungo Isonzo. Zupan je zagotovil, da bodo zahteve svetovalcev sporočili občinskemu tehničnemu uradu. Z izglasovanjem stroškov je bil proračun sprejet.
spevke do 27 decembra; Jožef Komjanc- 1-000 lir, Ivan Ciglič 500, Avgust Klanjšček 400, Jožef Humar 500, Ivana Klanjšček 500, župnik Ciril Sedej 1000, Alfonz Koršič 500, orožniki iz Steverjana 1000, finančni stražniki iz Steverjana 1.300. finančni stražniki iz Valerišča 500, baron Teu-fenbach 1.000, baronica Tacco 2.000, Jožef Perin 1.000, Jožef Rožič 300, Anton Vogrič 400, Ciril Klanjšček 500, Hermene-gild Podversič 200, primo Cre-j sta 500, Nada Maraž 500, Lad-ko Maraž 1.000.
IZ STEVERJANA
Prostovoljni prispevki za revne otroke
Steverjansko županstvo je pričelo z nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov, s katerimi bodo obdarovali revne otroke. Darove prejema tajništvo županstva do 6. januarja. Objavljamo imena darovalcev, ki so darovali pri-
G'<ibe v novembru
Mestni stražniki so v mesecu novembru zabeležili skup-
no 333 glob s katerimi je bilo 233 oseb kaznovanih zaradi prekrškov pravilnika mestnega prometa. Nadalje je cestna policija kaznovala 40 oseb, mestna policija 30, poljski stražniki 8, tržna policija pa 12 oseb. Zaradi nepravilnega urnika trgovin so stražniki kaznovali 6 oseb, za prekršek pravilnika o higieni 1, gradbenega pravilnika pa 2 osebi Občinski psoderec je v istem času zajel 12 psov, ki so bili po mestu brez nagobč. r.jka; 1 oseba pa je bila kazno vana zaradi prekrška pravilnika o psih.
Verjetno bo poročilo mestnih stražnikov iz decembra meseca vsebovalo več glob, saj so bili tu številni prazniki.
VIDEMSKI SPORAZUM
V novembru 39 uvozn h
■m 28 z/ozn.h dovoljenj
Na podlagi videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo je bilo v mesecu novembru izdanih 39 uvoznih in 28 izvoznih dovoljenj. Za 45,253.000 lir so uvozili drva za kurjavo, premog, konje, govedo za delo in za zakol, meso, suho meso, prašiče za zakol, maslo, krompir, cement in razno; izvozili pa so; nadomestne dele za avtomobile in kolesa, električni material, tkanine, drogerijske izdelke, južno sadje in razno blago v skupnem znesku 56,738.175 lir.
Kompenzacijski avtonomni račun je bil sledeči; prejeta plačila od , 1. januarja s saldom dne 31. decembra 1954 — 448,093.629 lir, izvršena plačila od 1. jan. 195*1 — 351 milijonov 112.125 lir, obvezna plačila za operacije v teku znašajo 80,976,839 lir. Na razpolago je še 16,004.665 lir.
TRI URE IGRE VČERAJ N A OLIMPIJSKEM STADIONU V RIMU
immiline ne more nihče »slaviti
Atalonta ni izkoristila enajstmetrovke, ki bi ji zadostovala za neodločen rezultat
TRAVNIK JE ŽE SPREMENIL LICE
NOVE GRADNJE V GORICI
Zgradili bodo dve novi bančni poslopji - Lično Donatijevo naselje pod bolnišnico Brigata Pavia - Kaj je z gradnjo nebotičnika?
Gorica se je v zadnjih letih nekoliko spremenila. Nove stavbe so zrastle v samem središču mesta in ji dale nekoliko modernejše lice; cela naselja pa so zrastla na Roj-cah, kjer bivajo ezuli, pri Madonnini, kjer je cela vrsta ljudskih hiš in posebno še med Stražicami in pevskim mostom, kjer je zrastlo mnogo ljudskih hiš in lično Do-natijevo naselje. Poleg tega pa je bila zgrajena v Ulici Paolo Diacono nova vojašnica gasilcev, ki je najmoderneje opremljena. Po 40-letnem odmoru pa je bilo zgrajenih tudi nekaj šolskih poslopij. Nastala je nova industrijska šola, ljudska šola na Rojcah, o-tioški vrtec v Pevmi in ljudska šola v Stražicah, ki je v zadnjih tednih zbudila mnoge komentarjev, ker je to šolo
Operni pevci iz Ljubljane konec meseca v Gorici
Peli bodo operne arije, narodne in umetne pesmi
Konec meseca bo Gorica bolj izpolnila vrzel, ki je v doživela še en lep dan: o bi- goriškem kulturnem življenju skali nas bodo ljubljanski o-
perni pevci, ki bodo gostovali v gortški prosvetni dvorani z opernimi arijami, narodnimi in umetnimi pesmimi, sopranistka Vilma Bukovčeva, naš goriški rojak tenorist Miro Brajnik in basist Vladko Korošec- Pri klavirju jih bo spremljala pianistka Dana Hubad-
Do gostovanja bo prišlo na iniciativo dijaškega kluba Simon Gregorčič, ki je stopil v stik z ljubljansko koncertno poslovalnico-Ce se spomnimo nastopa slovenskega okteta ter navdušenega sprejema, ki mu ga je pripravilo goriško prebivalstvo, tedaj smo lahko prepričani, da bodo naši ljudje tudi znanim opernim pevcem, katerih bomo imeli čast poslušati že ta mesec, pripravili nepozaben večer. Nič ni prijetnejšega za nastopajoče kot hvaležno občinstvo, ki ceni umetnikovo izvajanje.
S tem koncertom se bo še
zadnja leta boleče zevala zaradi hudih in marsikdaj težko premostljivih težav.
DEŽUHNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18*- tel. 21-24; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 -tel. 25-76.
KINO
CORSO. 14.00: «Najlepša ženska na svetu«, panoramsko platno, G. Lollobrigida in V. Gassman.
VERDI. 14.00:	«Nad	usodo«,
cinemascope, E. Parker in G. Ford.
CENTRALE. 15.00: «2ivio, general Josč!», P. Armenda-riz.
V1TTOR1A. 16.00: »Moja žena ima raje svojega moža«, cinemascope, B. Grable.
MODERNO. 15.00: «Vrni se«. Y. Šanson in A. Nazzari.
Poslopje nove osnovne šole v Stražicah, za katero je po mnenju domačih strokovnjakov občina potrošila preveč denarja
zgradila občina po načrtih tu-j'h inženirjev, proti volji gori-Žkih. Ta šola je sicer zelo moderna, toda z denarjem, ki je bil zanjo porabljen bi lahko zgradili kar dve slični šoli.
Travnik dobiva novo lice. Na mestu, kjer je pred dvajsetimi leti stala stara vojašnica in kjer so se, še pred leti širili razni vrtiljaki za Andrejev semenj, so danes štiri mogočne zgradbe; dve stavbi INCIS, ki sta z estetičnega vidika grdi in še dve drugi, ki sta tik pred zgraditvijo in kateri gradi Zavod za socialno zavarovanje. V teh dveh stavbah bodo prostori za trgovine, za urade Socialnega zavarovanja in tudi stanovanja. Ta del mesta bo pridobil tudi z zgraditvijo nove palače avtomobilskega kluba, ki bo zgrajeno v Ulici Roma med palačo Esso in
INAIL. Tu bodo prostori za uiade evtokluba in nekaj stanovanj. Zgradba bo štirinadstropna in se bo arhitektonsko skladala s palačo INAIL. Temelje za to zgradbo so pravkar začeli kopati. Ne duha ne sluha pa ni več o nameravani gradnji nebotičnika poleg palače Esso.
Poleg pokritega trga je bila zgrajena in že izročena svojemu namenu nova zgradba kmetijskega konzorcija, na mestu nekdanjega vojaškega zabavišča pa je že pod streho nova stavba Beneške katoliške banke. Druga banka, ki si bo zgradila nov sedež je Goriška posojilnica, ki bo podrla nizke stavbe ki so postavljene na križišču Korza Verdi z Ul. Diaz. Tam bo zgrajena petnadstropna palača, ki bo zelo moderna in katere gradbeni stroški bodo znašali okrog 300 milijonov lir. Palača bo imela neko novost za Gorico; pritlično galerijo, ki bo praktično pomerila novo ulico, ker bo v njej precej trgovin in izložb. Nekatere izmed nizkih stavb, ki so na parceli, kjer bo stala palača, so zadnje dni začeli podirati.
V Ulici Diaz, na mestu stare gasilske vojašnice, pa bodo začeli — ko bo občina imela denar — graditi novo stavbo Tehnične srednje šole, ki je sedaj v stavbi na Senenem trgu, kjer so postali prostori pretesni za vedno večje število študentov. Bomo videli kdaj bo tudi ta stavba pod streho.
Tako bo izgledalo poslopje nove Ljudske posojilnice, ki ga bodo zgradili v letošnjem letu na Korzu Verdi
Rezultata:
Roma - Atalanta 3:2 (2:0) Fiorentina - Napoli 4:2 (1:0)
RIM, 31. •— Gledalci, ki so se danes zbrali na rimskem olimpijskem stadionu, so se lahko nagledali nogometa: dve tekmi, v katerih so nastopila štiri solidna moštva: letošnji prvak na lestvici, dve nadaljnji, ki se borita vsaj za drugo mesto, za katero bi se končno še lahko potegovalo tudi četrto.
V prvi tekmi je nastopila Roma proti Atalanti. Moštvi sta se predstavili v sledečih postavah.
Roma: Panetti, Stucchi, Losi, Giuliano, Cardarelli, Ven-turi, Ghiggia, Costa, Galli, Pandolfini, Nyers.
Atalanta:	Galbiati, Cattoz-
zo, Corsini, Angeleri, Zannier, Vittoni Longoni, Annovazzi, Rasmussen, Bassetto, Brugola.
To tekmo je sodil sodnik Corallo.
V prvih minutah tekme domači ne kažejo posebne sigurnosti. Toda kmalu prevzamejo vodstvo in napadi proti Atalanti se vrste precej pogosto. Vendar pa se nudi tudi Bergamaskom nekaj zrelih priložnosti, ki jih pa ne uspejo izkoristiti.
Končno doseže Roma v 32’ svoj prvi gol. Nyers strelja kazenski strel. Nekdo od Ata-lante je odbil s pestjo, toda sodnik ne ustavlja igre. Žogo dobi Costa, ki strelja, a vratar zopet odbije tako, da dobi žogo Galli, ki brez oklevanja pošlje v mrežo. Šest minut pozneje je uspešen Ghiggia, ki je dobil zogo od Coste. Prvi polčas se torej zaključi z 2:0.
V drugem polčasu se Atalanta še znatno popravi in nikakor ne igra podrejene vloge. Roma je sedaj nevarna le v osamljenih protinapadih, medtem ko ima pravo igro v rokah Atalanta, po dvajsetih minutah igre Bergamaski zmanjšajo razliko. Annovazzi pošlje žogo z roba igrišča Bassettu,, ki z lahkoto zabije gol. Igra postane še bolj živa in med igralci Rome se zlasti odlikuje Ghiggia. Upanje, da bi Atalanta lahko izenačila, se pa kmalu izjalovi. Ghiggia je streljal iz kota. nekdo od Atalante je odbil, toda Costa, ki je obrnjen vstran od gola, strelja čez glavo proti golu. Corsini zadene z glavo žogo in jo tako .pošlje v .lastni gol, potem ko je presenetil vratarja. Atalanta bi lahko zopet zmanjšala razliko, ko ji je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška vratarja Panettija, toda Panetti je An-novazzijev strel ubranil. Vendar pa v 33’ Atalanta le pride do svojega drugega gola, ki ga je tudi zabil Bassetto, ki je v teku dobil žogo od Brugole. Kmalu za tem obleži zelo aktivni srednji napadalec Atalante Rasmussen na tleh in končno ga odnesejo z igrišča, kamor se ni več vrnil. Gostje igrajo odprto tudi v desetih in Roma mora kar paziti, da ne pride do neljubega presenečenja.
* * *
Do začetka druge tekme, v kateri sta nastopila Napoli in Fiorentina, se je nabralo že čez 60.000 gledalcev. (To je bila druga in zadnja tekma, ki jo je moral Napoli igrati na nevtralnem igrišču zaradi znanih dogodkov na svojem stadionu.)
Moštvi sta nastopili tako:
Fiorentina:	Sarti, Magnini.
Cervato, Chiappella, Rosetta, Segato, Julinho. Montuori, Vir-gili, Gratton, Prini.
Napoli:	Bugatti, Comaschi,
Posio, Ciccarelli, * Trere, Granata, Vitah, Beltrandi, Jepp-son, Vinicio, Pesaola.
Sodil je Liverani iz Torina.
V začetku tekme so gledalci dobili vtis, da bo Napoli Fiorentini zelo nevaren, kajti njegov napad je bil znatna bolj opazen. Toda polagoma prihaja Fiorentina «do, sape«. Tekma je na znatni višini, a sedaj je že jasno, da Toskan-ci prekašajo nasprotnike v tehniki igre. Pri Napoliju je začetni elan že precej upadel in napad Fiorentine postaja vedno bolj nevaren. Odlikuje se zlasti Montuori, ki je dosegel tudi prvi in edini gol prvega polčasa. Virgili je prejel žogo in jo poslal naprej Mon-tuoriju. Ta je predriblal Tre-reja in nato še vratarja Bu-gattija, ki je prišel iz gola; Montuoriju sedaj ni bilo več težko najti žogi pot v prazna vrata. Obramba Fiorentine pa onemogoča vsak poskus Napo-lija, da bi zaključil kako akcijo z golom.
Tudi drugi polčas se začne z iniciat vo Napolija, toda o-bramba Fiorentine je na mestu. V 7’ pa je že rezultat 2:0. Julinho poda Virgiliju, ki z volejem pošlje v mrežo, ne da bi Bugatti sploh imel kaj časa misliti na obrambo. Igra je sedaj nekoliko upadla in Fiorentina zopet očitno prevladu je. V 20’ pa doseže Napoh prvi gol po Vitaliju. Venda- pa Fiorentina že dve minuti nato zopet poveča razliko Virgili poda z leve Primju, ki strelja proti nasprotnemu kotu. Bugatti odbije postrani žogo, ki jo dobi Montuori m postavi 3:1. Četrti gol za Fioren-tino doseže Virgili s strelom iz daljave v teku. Končni rezultat pa postavi Jeppson, ko pretvori v gol enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška Magninija nad Pesaolo,
Gledalci so bili zadovoljni, da so videli dve odlični tekmi, zlasti drugo, in pa tudi lepo število golov: v obeh tekmah se jih je nabralo kar 11.
122.000.000 bi rod dobil
Camillo Fabbroni iz Gros-seta je mislil, da bo prelisičil totocalcio. Ko je že oddal nekaj formularjev in so bili nanje že nalepljeni kontrolni listki, je prosil, naj mu jih dajo nazaj, da bo še nekaj pogledal. Pri tem je uspel, da je vrnil en formular manj. Ko so se tekme končale, si je na nekem formularju napisal 13 pravilnih rezultatov in nato nalepil kontrolni list izmak-njenega formularja ter se naslednjega dne pojavil s tri-najstko. (Dobil bi 122 milijonov!). Toda sprejemalnica je v tam času že opazila, da manjka en kontrolni listek in je o tem dala pravočasno obvestilo.
Po zaključku preiskave — to se je zgodilo ze 1. 1954 — so sedaj Fabbronija spravili pred sodišče zaradi več prekrškov, ki jih je zagrešil s svojim goljufanjem.
Najbo jši strelci jugos ovanskeqa prvenstva
Po prvi polovici jugoslovanskega nogometnega prvenstva je na čelu strelcev član Rad-ničkega Prlinčevič s 13 goli. Največ golov na eni tekmi pa je dosegel Mujič (Velež), ki je Dinamu sam zabil pet golov (od šestih).
Lestvica najboljših strelcev je taka:
13: Prlinčevič;
12: Mujič;
10: Veselinovič, Ognjanov;
9: Benčič, Petakovič, Bekič; 8: Vuka|, R. Ognjanovič;
7: Jelisavčič, Bobek;
6: Matošič, Živanovič, Tomase v ič;
5: Jocič, Milutinovič, Mihai-
lovič, Herceg, Milovanov, Rajkov, Medved, Zelenika, Kulovič, Radovič, Radonjič, Vučekovič. Vasovič;
4: Sekularac, Josič, Krstič I, Živkov, Ferhatovič, Bubanj, Jezerkič, Matoš, Jerkovič, Abadžič.
Tekma Atalanta - Lanerossi ne bo veljala za totocalcio v nedeljo 8. januarja, ker bo odigrana ze 6. januarja, veljala bo torej prva rezervna tekma Catania - Livorno.
odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KIMO ŠKEDHM3
predvaja danes 1. t. m. ob 17. uri Universal film:
Zgodba
o^B. Millerju
V ponedeljek 2. t. m. ob 17. uri film:
Sporni otrok
(Razdvojena srca)
C. Borchers, Y. Mitchell Zgodba o slovenskem otroku, ki so ga nacisti med vojno izročili nemški družini, katera ga po vojni staršem noče vrniti.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes L t. m. ob 16. uri barvni film:
Pustolovščine Petra Pana
»41X0 V KKIŽIJ
Danes, 1. januarja 1956 ob 16. uri
čucUini
čio-išek
DANNY KAYE, VIRGINIA MAYO
predvaja danes 1. januarja z začetkom ob '5. uri in v ponedeljek 2. jan. ob 17. uri barvni film:
Vesela četa
Igrajo: VITTORIO DE S1CA, DANIEL GELIN in SILVANA PAMPANINI
ZGODILO SE JE...
V vojašnici, kjer je bilo 1000 mož in ena ženska.
Vošči svojim cenj. obiskovalcem srečno in uspeha polno novo leto
AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
SEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) e
l! E Sl E Z Sl E K SI E OLAJŠAVE PRI PLACllP Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu .. i
4BCDEFC
HIJKL
Rutic
: i-i- i n n
&
delavnica
lil
T R S T
Ul. F. Crispi 15 Telefon 952M
ŽELI SREČNO NOVO LETO
ISTRA - BENZ
KOPER
s svojimi servisi: Izola, Piran, Buje, Umag in Novi grad se priporoča svojim cenjenim odjemalcem ter jim želi mnogo uspeha v novem letu!
Ai Grandi Magazzini
Ul. Cavana 8, vogal Ul. Felice Venezian
nadaljuje se zelo uspešna začetna prodaja po cenah, ki jih doslej še niste videli.
Jutri se začne najbolj osupljivi «črni teden« prodaje volnenih tkanin m draperij po polovičnih tovarniških cenah.
TWEED volnen dvojna širina od 780 lir naprej Tussor volneni za obleke dvojna širina 890 lir Volneno blago za ženske plašče dvojna širina 1350 lir Vetras za zavese po 58 lir m Montgomeryi od 2.250 lir naprej Volneno blago za moške, ženske in otroke
Tisoč drugih ugodnih priložnosti.
Preden se odločite za nakup, oglejte si izložbe
GRANDI MAGAZZINI
Ul. Cavana 8, vogal Ul. Felice Venezian
HGUY DE MAUPASSANT
/jcf timi
64.
(LEPI STRIČEK)
Potem so govorili o zasedanju, ki se je imelo pričeti. Laroche-Mathieu je jel nabuhlo besedovati, pripravljajoč učinkovite puhlice, ki Jih bo čez nekaj ur razlival na tovariše. Zamahoval je z desno roko, dvigal v zrak zdaj vilice, zdaj nož, zdaj založaj kruha, vtem ko se je, ne da bi katerega gledal, obračal k nevidni skupseini ter izkašljeval svojo sladko zgovornost, zgovornost zalega, lepo počesanega fanta. Majceni zavihani brki so mu štrleli nad ustnico pokonci kakor dva škorpijonja repka, in z briljantino namazani, nad sredo cela razčesani lasje so se mu ob sencih zaokroževali v dva pramena po okusu podeželskih gizdalinov. Nekoliko predebel je oil, malce zabuhel, čeprav še mlad; trebuh mu je napenjal telovnik. Zasebni tajnik, očitno že vajen takih besednih prh, je mirnodušno jedel in pil; Du Roya pa je v srcu grizla ljubosumnost na njegove uspehe in mislil si je: »Beži, beži, čelju-stalo! Kakšni bebci so vendar ti politiki!«
In primerjajoč svojo lastno vrednost s klepetavo važnostjo tega ministra, si je ponavljal: «Preklemano, ko bi le imel sto tisoč frankov gotovine, da bi se mogel ponuditi za poslanca v naši lepi rouenski deželi, ali bi prekanil svoje vrle, zvite in okorne Normance vkljub njihovi debeli porednosti: kak državnik bi bil, poleg teh neprevidnih gobezdal!«
Gospod Laroche-Mathieu je besedoval vse do kave; potem, ko je videl, da je že pozno, je pozvonil, velel, naj mu pripravijo voz, in pomolil časnikarju roko;
«Torej ste me dobro razumeli, dragi prijatelj?«
»Docela, gospod minister, zanesite se name.«
In Du Roy se je zložno napotil proti uredništvu, da bi začel svoj članek, kajti do štirih ni imel kaj početi. Ob štirih je moral v rue de Constantinople na snidenje z gospo Je Marelle, ki ga je tam obiskovala redno po dvakrat na teden, v ponedeljek in v petek.
Ko pa je stopil v uredništvo, so mu dali nujno zalepko; bila je od gospe Walterjeve, in v nji je bilo napisano:
»Brezpogojno moram danes govoriti s teboj. Važno je, zelo važno. Pričakuj me ob dveh v rue de Constantinople. Lahko ti storim veliko uslugo.
Tvoja do smrti vdana VIRGINIE.« •
«Prekleto», je zaklel, «kakšen klop!« Obšla ga je tolikanj' nad mero slaba volja, da je pri tisti priči spet odšel, preraz-jarjen, da bi mogel delati.
Potem ko se mu je vdala, jo je bilo napadlo; strahovito kesanje, in na treh zaporednih snidenjih je ljubčka obsipala z očitki in kletvami. Ti nastopi so mu jeli presedati, in ker je bil te zrele ženske in njene dramatičnosti že naveličan, se je kratko malo zalezel, v upanju, da bo pustolovščina s tem končana. Tedaj pa se ga je ta brezumno oklenila in se vrgla v to ljubezen takisto, kakor se obupanec s kamnom na vratu vrže v reko. Iz slabosti, iz ugodljivosti, iz ozirov se ji je dal znova ujeti; in ta ga je zdaj uklepala z neobrzdano, utrudljivo strastjo ter ga preganjala s svojo ljubeznijo.
Sleherni dan ga je hotela videti, vsajc trenutek ga je z brzojavkami klicala na bežna svidenja ob kakem uličnem vogalu, v kaki trgovini ali v kakem javnem vrtu.
Tam mu je s kratkimi, zmeraj istimi stavki ven in ven ponavljala, da ga ljubi in obožuje, ob slovesu pa mu prisegala. da je «presrečna, ker ga je videla«.
Skazovala se je povsem drugačno, nego si jo je prej zamišljal; hotela ga jo omamiti z dečjim milovanjem in ljubezenskimi otročarijami, smešnimi za njend leta. Dotistihmal je bila strogo . ..tena, devica po srcu, zaprta vsakršnemu čustvu, brez vsakega znanja o poltnih rečeh; vse to se je bilo mahoma zbudilo v tej pametni ženi, ki je bila s svojimi štiridesetimi leti podobna bledi jeseni po hladnem poletju; pre
vzelo jo je kakor nekakšna uvela pomlad, polna drobnega, na pol vzbrstelega cvetja in nerazvitega popja, čuden razcvet dekličje ljubezni, zapoznele, vroče in prostosrčne, obstoječe iz nepričakovanih zaletov, vzkrikljajev šestnajstletne deklice, vznemirljivih dobrikanj in mikov, ostarelih, ko še mladi nikoli niso bili. Pisarila mu je po deset pisem na dan, trapasto blaznih pisem v čudaškem, pesniškem in smešnem slogu, okrašenem kakor indijanščina, s samimi živalskimi in ptičjimi imeni.
Komaj sta bila sama, ga je jela objemati z vsemi nerodnimi ljubkostmi velike goske, z nekam smešnim šobljenjein ustnic in s poskakovanjem, ki ji je stresalo preobilne prsi pod blagom oplečka. Posebno se mu je gabilo, poslušati, kako ga je imenovala »podganica moja«, »kužek moj«, «mucek moj«, «draguljček moj«, «pravljična ptička moja«, «moj zaklad«, in gledati, kako mu vsakič, preden se mu vda, zaigra majhno komedijo otroške sramežljivosti, prestrašenih, boječih zgib-ljajev, ki so se ji zdeli ljubki, in drobnega igračkanja, kakršnega bi bil pričakoval od pokvarjene inštitutke.
Vpraševala ga je: »Čigava so ta usta?« — In kadar ni precej odgovoril: »Moja,« — ga je nadlegovala s tem vprašanjem toliko časa, da Je bil od živčnosti nazadnje ves bled.
Po njegovih mislih bi bila morala čutiti, da je v ljubezni treba skrajnega takta, spretnosti, razsodnosti in doslednosti; če se mu je že vdala, ona, zrela žena, mati otrok, gospa iz imenitnega sveta, bi se mu morala vdajati resno in dostojanstveno, z nekakšnim udržanim zanosom, strogo, mogoče celo s solzami, vendar s takimi, kakršne je prelivala Dido, nič več pa ne z Julijinimi.
Venomer mu je ponavljala: «Kako rada te imam, moj mali! Imaš tudi ti mene tako rad, kaj, detece moje?« Ni je mogel več slišati, da ga je klicala »mali moj« in «de-tece moje«, ne da bi ji bil najraje rekel «stara moja«. Pravila mu je: »Kakšno norost sem napravila, da sem te uslišala, žal mi je pa ni. Ljubezen je tako sladka!«
Vse to se je zdelo Georgesu iz teh ust neznosno. Mrmrala je: «Ljubezen je tako sladka,« — takisto, kakor bi rekla to naivka v gledališču.
In potem ga je togotila s svojo nerodnostjo v ljubkova- '
njih. Pod poljubi tega zalega fanta, ki ji je tolikanj močno razplamenil kri, se ji je bila poltenost nenadejavši zbudila, in tako je zdaj prinašala v svoje objeme nekakšno nespretno ognjevitost in resnobno prizadevnost, ki je pripravljala Du Roya v smeh in spričo katere so mu prihajali na misel starci, ki se skušajo naučiti branja.
In kadar bi ga bila morala zmlinčevati v svojih rokah in ga goreče gledati s tistim globokim, strašnim očesom, ki ga imajo nekatere ženske, ko jim cvet mladosti že vene, a so vendar še veličastne v svoji zadnji ljubezni, kadar bi ga bila morala gristi z nemimi, drgečočimi ustnicami in ga treti pod svojim gostim, vročim mesom, upehanim, a nenasitljivim, se je premetavala kakor frklja in se spakovala, da bi bila bolj ljubka: »Tako lada te imam, mali moj. Tako lada. Daj svoji zenkici plav plav lep poljubček!«
V takih trenutkih je blazno vzkipelo v njem; najraje bi bil zaklel, pograbil klobuk in pri odhodu loputnil ^ vrati.
Prve čase sta se bila često videla v rue de Constantinople, ali Du Roy, ki se je bal, da bi ne naletel na gospo de Marelle, je nahajal zdaj nešteto izgovorov, da se je ubranil teh snidenj.
Tedaj se je začelo, da je moral skoraj vsak dan k nji, zdaj na kosilo, zdaj na večerjo. Pod mizo mu je stiskala roko, za vrati mu je pomaljala ustnice. Ta pa se je najraje igral s Suzanno, ki ga je zabavala s svojimi veselimi šalami. V punč-kastem telesu ji je vihral gibčen, poreden duh, nepreračun-Ijiv in potuhnjen, zmeraj v nastopu, kakor lutka na semnju. Norčevala se je iz vsega in iz vseh, zmeraj oborožena s trenutku prikladno zbadljivko. Georges je spodbadal njen polet in jo navajal v podsmehovanje; tako sta se čudovito dobro razumela.
Vsak trenutek ga je klicala. — »Slišite, lepi striček! — Pridite sem, lepi striček!«
Pri tisti priči je zapustil mamico in stekel k dekletcu, ki mu je zamrmralo kakšno hudomušnost na uho, da sta se ji potem iz vsega srca smejala.
/Nadaljevanje sledi)