Iz zgodovine keršanskc Ijudske šole. (Dalje prih.) V Ze mesca januarja I. 1774. prieela je učilniška komisija v Požunu svoje seje; presedoval je kraljevi sodnik (Judex curiae) Juri grof Fekete. Po naj višjem ukazu posvetovala se je, kako da bi se zamogle šole in učilništvo zboljšati; mesca niarca nasvetovala je napravo zgledne (norraalne) šole v Požunu. Splošni šolski red, razglašen dne 6. grudna 1. 1774. ni bil sprejet na Ogerskem brez pretresovanja; dve leti po njegovem razglaševanji vzeli so pod predsedništvom kr. namestnika vojvoda Alberta Saksonsko — Tešerskega v posvetovanje na drobno izdelan načert za Ogersko; tamošnja dvorna kancplija ga je predložila, in potem, ko ga je cesarica poterdila, razglašpn bil je povsod. Izversten ta načert posnet po splošnem šolskem redu bil je ogerski deželi tako primeren, da bi ji bil, ko bi bil djansko vpeljan, naklonil ravno tiste dobrote, kakoršnih deležne so postale druge dežele po občnem šolskem redu. Zapreke, kakoršne stavile so sp šolam po drugih krajih, stavile so se tudi na Ogerskem; učeniki bili so nevedni, treba jih je bilo še podučevati; ni bilo potrebnih šolskih knjig za razne deželne jezike, svetovnim učenikora niso zaupali. Zgubljevali so se ti pre.sodki po druzili deželali, tako tudi na Ogerskem. Po preteklih 3. letih poročila je ogerska dvorna kancelija, da ni bilo slišati pritožeb o zavodu in učenikih. Ako pa nihče ni zoperval, pomagal pa tudi nihče ni. Po drugih deželah skušale so se mesta in vasi, aristokratija in višja duhovsčina — ali od vsega tega na Ogerskein ni bilo nič kaj slišati. Vlada, se ve, da je storila, kolikor je bilo v njeni moči, in cesarica je zabtevala od prejeainikov kraljevih posestev zavezne pisma (reverse), po kterih se zavežejo, da hočejo skerbeti za napravo novib šol, ravno tako od duhovnov, ki so dobivali kraljeve beneficije, da liočejo šolstvo podpirati v vsakem obziru. Pozneje so pa menda na to pozabili. XTovi učilniški in šolski sisteni je bil veljaven za celo deželo z ozirom na vse keršanske verp. Šolske knjige so bile tako spisane, da bi jih mogli rabiti učenci raznih ver brez spodtikljeja; za keršanski nauk naj pa ima vsaka vera svoje knjige, verski prepiri prepovedani so bili učenikom. Ta modra naredba je po nekterih krajih dober sad obrodila, in bilo je po katoliških šolah več protestantov — posebno pa nezedinjenih Grekov. Ali to se je le malokje zgodilo, in protestantje so nalasč ukljubovali. Ker je bilo veliko nekatoličanov skupaj, niso kar nič storili za šole, češ da bi jim nihče ne očital, da radi vbogajo katoliško vlado. Dokler je bila cesarica živa, skrivali so svoj upor; kakor hitro pa je minula njena vlada, ukljubovali so očitno. — V kratkem rečeno: osnovana je bila šola kej modro; ali na Ogerskem ni bilo deiavcev, da bi delali po tej osnovi. V Banatu delali so naprpj na podlagi pred več let postavljeni. V tej deželi, za ktero je vlada prav po očetovsko skerbela, zgoditi se ni moglo za šole dragače, kakor da je vlada to reč v roke vzela. Xa Dunaji je zastopovala ilirske zadeve c. k. dvorna deputacija. V deželi pa je bila c. k. deželna vlada za Banat; leta 1774. bil je njeni vodja Jožef žl. Brigido iz Brezovica. V tem letu imeli so tudi sinodo metropolit in škofje n. z. greške cerkve, kjer je bilo govorjeno od šolstva. Vsled tega posvetovanja predložila je ilirska dvorna deputacija 15. septembra I. 1774. v Banat načert za trivialne šole, kteri je imel 49 toček; 29. novembra I. 1774. poterdila je cesarica ta načert, ki je namenjaval serbsko šolstvo popolnoma prenarediti; napraviti bi se imelo namreč 373 novih šoi, 21 popraviti, iu 19 pa razširiti; potrebni Ies naj se pa iz c. gojzdov brez plačila da tistim soseskam, ktere bodo v letu in dnevu šole postavile. Vendar to se ni moglo tako hitro zgoditi, kakor so upali. Še le I. 1776. poklicali so na Uunaj Teodora Jankoviča, zaslug polnega ravnatelja šol, da bi na Dunaji popolnoma spoznal novo metodo; Jankovič je znal svoj čas dobro obračali; skerbel je za svoje izobraženje; pokazal je način, po kterim se da novo metodo za ilirske šole porabljevati, in je z ozirom na posebne okolisčine v svoji domovini spisal potrebne knjige za učitelje. Preden je Jankovič Dunaj zapustil, naznanil je ilirski dvorni deputacii M kandidatov za učiteljstvo, ktere naj bi deželna vlada poklicala, da bi se na Dunaji pri sv. Ani podučevali. CDalje prih.)