I4j te glasilo slovenske: narodne podporne jednote UrvdaJAkl te «pr*v«Uki |n ■i tiir % Uw«dtii %f. Offlee cf saMleeMini Ntr 8». L*wm4*l« m Trltphon«! Uw»dal» L£TQ—YEAR XV. Sm.^ tteč^SSZi&SZ Chic.go, m., četrtek, 12. oktobra (Oct 12), 1922. STE V.—N U MBER 23». 9m te mcKn 1101, A«t •! Ost S, 1017, miUM m J«m >4, Itia gonzuMci » de- HARNI MESETARJ1 PLEŠEJO VESELJA. DELNICI OLJNIH PODJETIJ 80 PRINESLI MILJ0NE. Špekulant je in kapitalisti ao is-redno pomnožili svoja premoženja, ne da bi jim bilo treba poto-čiti ene znojne kaplje. New York, H. Y. — V Wall Sireetu »e je naselilo veselje. Kapitalisti. denarni mešetarji in borzijani, ki pripadajo k Standard Oil skupini, si manejo radosti roko in poplati jih srbe, da samega veselja zapletejo kankan. Delnice, naložene v oljnih podjetjih so izredno visoko poskočile v vrednosti. Laatniki ao obogateli za milj one in miljone dolarjev, ne da bi jim bilo treba izvršiti kak-kjio naporno duševno ali telesno delo. Duševno in telesno so delali drugi, vrednost delnic je pa na-raSčala. r 1 ' -------77 Predvčerajšnjim so' pokazale ,'elnice Standard Oil kompanije v Kesr Jerseyju, da se je njih vred-noet povečala za $255,000,000. Vrednost delnic Standard Oil družbe % New Yorku ae je pove čala za $275,000,000 nad najnižjo \rednoatjo v letu. Vrednost delnic Standard Oil kompanije v India ni je narasla za $150,000,000, vrednoat Standard Oil kompanije v Kaliforniji pa za $140,000,000. Oljni trust je bil razpuščen v letu 1911. Vrednoat delnic ni pri Čela padati, ampak ae je pričela množiti, tako da ae je vrednoat vseh drugih pet in trideaet enot povečala v teh letih za tri miljar-de dolarjev. Od tega čaae so raz* ne enote razdelile dividende v go-- to vini v ogromni vsoti ehe miljar-de dolarjev, Vrednost delnic ae je pa v tem čaau povišala le za eno miljardo dolarjev. Ob čaau razpusta oljnega trn sta ao govorili, da Rockefeller lastuje trideaet odatotkov delnic. Ako stsri John ni razdelil teh del nic med svoje sorodnike, tedsj se je njegovo premoženje v enajst letih pomnožilo približno za eno miljaido dolarjev. Samo v tem letu je naraalo za približno štiri sto miljonov dolarjev. To oaredotočenjc premoženja ae ni izvršilo, ker ao mogoče Ročke feller in drugi oljni magnet je ela bi ljudje. Amjiak to centralizacijo premoženja je povzročil sedsnji gospodarski sistem. Ta centrali zacija premoženja je podučljiva, ker pokazuje, da ee trusti nc mo rejo ubiti, dokler poetoji sedsnji gospodsrski sistem. Oljni trust je bil pred ensjst leti rszpuŠČcn. V teku teh let se je pa vrednost pomnožila za tri miljarde dolarjev. Tako, izgleda u bijanje trustov. živila v AMUttfin ao Ie VEDNO POLOVICO DRAŽJA KOT SO BILA PRED VOJNO. WashinKton, D. Č. — {Mer. Praee.) — Cene živUom v Zdrulenih državah ao ie zmirom 21 do 49 odstokov vil je, kskor so bile pred vojno., V zadnjih tridesetih dneh so cene celo naraatle od enega do treh odstotkov v dvajsetih mestih. Cene v septembru so bile v primeri s onimi leta 1918 • vjije v Richmondu za 49 odatotkov, v Washiugtonu 48, Buffalu 46, New Yorku 45, Chicagu, Baltimoru in Detroitu 44, Scrantonu 43, Charlo-stonu, Fall Riverju in New Have-nu 41, Mancheeteru, Milwaukeeju in 8t. Louiau 40, Atlanti, Phila-delphiji in Pittaburghu 39, Minne-apolisu 38, Omahi 37, Kansaa Ci-tyju in Little Rocku 34, Indiana-polisn 33, Denverju 26 in v Salt Lake Cltyju 21 odstotkov. PRIDELEK NA PREDIVU V MEHIKI Nil Waahington, D. 0. — Mehilka država Yucatan je uvedla zadruž no metodo za pridelovanje predi-va, ki aeveda ni vleč truatu za izdelovanje poljskih strojev. Trgovski department poroča, da letos ne bo pridelek prediva velik, ker j«1 malo delevalo v Yueatanu. Temu doetavlja trgovaki department, da je kljub temu položaj dober s gospodarskega etali-iča, ker ee bo trg zaradi alabega pridelka aam izravnal. Prilika bo tukaj, da ae proda predivo, ki ee ni moglo prodati v prejlnjih le tih zeredi izredno dobre letine. 800 POLICAJEV UBITIH PROHIBICIJE. RAD Milili. ZELO IBM AMERIŠKA IDEJA! Trgovska sbornioa v New Vorku priporoča prstne odtise in identifične karte sa vss. JAKO DEMOKRATIČNA IDEJA! ZA DELAVCE PBIHAJA RAJ, IZJAVLJAJO STAROOAB&- < NIKI. I takimi in snshiml f rasami lovs delavske glasove. Waskington, D. O. (Federated Press. Peui lian na). — Ali ste le slišali, da ometači zaslužijo po pet in dvajset dolarjev na dan, ko i« mamo Hardingovo administracij«» Ali ne veetc, ds so časi dobri iti' delavec je Uko telko dobiti, da se morajo podjetniki kar puliti zanje, da jih potegnejo is ene in-duatrije v drugo t Mora le biti tako, aaj je Uko tiskano v čaanikih. In če je vee resnica, bo imela re Seattlc, Waab. — (Federated Prem.) — Delavske vrsU v driavi VVashmgton eo ee v letoinji volilni kampanji atrmile pod aaatavo farmarske-delavake atrenke, katera ja pred dvema lotoma dobila 100,0000 glasov v tej driavi. Jaa. A. Duncan, tajnik delavskega sveta v Scettlu, je kandidat sa zveznega senatorja. Stranka ima kandidate v vaeh kongreanih in legi-alat urnih okrožjih ln sanje agiti-rajo strokovne unije in napredne farmarake organizacije. John G. Kennedy .bivši sooialiatlčni sider-v Chicagu, vodi kampanjo. stranka korieti od tega pri publikanaka ga pri voli- Waahington, D. C. — Uradniki aa uveljavljanje probibicijc po ročafe da je bUo preteklo leto ubitik 300 detektivov, šerifov In drugih polieijekih uradnikov, ki uveljavljajo prohlbiei jo. Nsj več je bilo ubitih na meji in obrežju kjer ao večni boji e tiboUpei opojnih pijač. New York, N. Y. — (Federated Press.) — Trgovska zbornica 1 državi New York je velika ljubi teljica demokracije in amerilkih idealov, toda njen isvrševslni od bor ima to napako, da etika okrog drugih narodov po avetu za dobri mi zgledi, s katerimi bi utrdil ameriško ustavo. Najmočneji stebri kajzeristične Nemčije in caristične Rusije menda ie nimajo dovolj privlačnosti za new yoriHto~titfovsko zbornico, da bi j|h adoptirala za protekeijo ame-rilke avobode. Napoeled ai je U orgenizacija velikega bualncsaa izmislila nekaj, na kar ae nieU kejzer, ne cer v njunih najbolj deliriČnih vizijah upala- niti misliti. Nsčrt trgovske zbornice je, da si morajo vsi prsbivalci Zdrulenih driav, državljani in nedržav-ljani, dati odtisnit prste in da morajo noaitl pri aebi identifikacijski list, to je izkaznico, kdo da so, kje stenujejo itd. Edina drŽava, ki jc doslej v mirnem čaeu ailila evoje podanike (podanike, ne državljane), da eo imeli identifikacijake listke, je bila carska Rusija, toda ruaki podaniki, ki ao morali Imeti U list kc, so bile samo prostitutke. Do-tični listki so imeli ime "šolti listki". Dali je alavna newyorška trgovska sbornics dobila svojo idejo is tegs vira, ni le znano. Trgovaki zborničarji modrujejo, ds bi ta srečna ideja zelo zmanjlala itevilo zločincev in volilnih sleparjev. Toda kaj pravzaprav hoče zbornica, je jaano iz enega eamega kratkega odstavka v njenem poročilu, ki ee glaei 1 "Zakon obveznih prstnih odtisov in sistema identifikscijc bi najbolj prijel nevsrne inozemce, ki pridejo v Ameriko s nemenom, ds Urijo nezadovoljnoet in punUr-ske ideje med neaeimiliranimi elementi naiega prebivalstva". Izvrševalni odbor trgovake zbor niee ee menda zaveda, da ae ta velika ameriika, demokretlčpe ideja ne sme ker tebiničmeninič ueiliti ljudem, zeto svetuje, da se odtieksvenje prstov uvede sprvs prostovoljno, medtem pe morajo goepodje veliki podjetniki, tovar-nsrji in bankirji, ki tvorijo trgov ake zbornice po deleli, Ki takoj na delo in "podučiti" ljudstvo o potrebi, da postane U prekoriat ns idejs splolna in obvezna kskor dsvek. Upetl je. da ne bo easerilko ljudstvo nikdar sprejelo tega ponižanja. Chicago in Okolica: V petek jeano in hladno. Lahki severno rapadni vetrovi. Temperatura v ^lnjtk 34. urah t najvilja 04. naj nitki M. Bol nos Ude ob 5*4, EIElTElJi PREIZKUSI SAM SVOJO TEORIJO . Las Angelca, OsL — Prof B. R. Baumgerdt neznanja, de pn.b- j»rih<»if»f Hijtatofli v jo izredno kel Golden, iupsn v Woburnu. trkleeotlh dneh po isprasnitvi. •®vo VBt0J° » Sullivsn, Iupsn v Sslemu, jo sporočil čssnlksrjem, ds ne bo dovolil" obdrlsvsti kuklukaovakih shodov v maetu. "Mi ne msrsmo Klana in njegovih dejsnj v tem mestu", je isre-kel Childs. iupsn v Newtownu. "Nobeni orgsnisseiji, ki nssto-ps tako proti zakonu, mira in redu, ne bo dovoljeno obdrlavati ehodov v Medfordu", je rekel Haynes, župan tega meete. Zupani Mahoney v Lawreaeu, Keith v Breektonu in MePhetree v liynnu ab napravili podobne izjave. Brown, župan v Lovrellu, je pa dfejal, da bedo vaškega člana ta savriene organizacije, ki pokale evojo glavo v mestu, pognsli is mesu. TOVORVI AVTOMOBIL SE JE PREKUCNIL. Maloien je bil s nkradenim žganjem Chicago, DI. — Policijaka po> aUja na Maxwellovi ulici je prejela obvestila, da tatovi praznijo Dotrlingovo ekledUče žganje. Te* koj ao ae odpcljeli s avtomobilom na lice mests. Ko ao doapeli do Dowliogovega ekladilča, ni bilo aledi o tatovih. Nekej minut ka-aneje je bile policija sopet obve-Mene, de leii ne vogelu Oeemnej-ste ulice in Lsflinove ceste pre-kuenjen tovorni avtomobil, pa VELIKS POTATOST GRŠKIH DIKTATORJEV. 400,000 Grkov ss pripravlja m beg Is Trasije, ki je isgubljena sa OrHjo. NOVA VSTAJA UOROftA _______ Atn - - Atene, U« okt. — Nova grlk* vlada, obetojeia is vojalkih la mornarUkih poveljnikov in po-Usnjena ob zid, ko je Anglija eb^ nila hrbet Grkom ln pristala ne zahtevo Kamela, da morajo Turki dobiti Traeijo uaaaj, ae je udala V "bolje voljo" ln eprejeU premirja. Velika potrtost vlada v Atenski in na askatsrih javnih poslopjih so rssobesill črne zastave v znak žalovanja ss Isgubljena Traeijo | Usti so prinesli vest o kapitulaciji v črnem okvirju. Vlsds js oklicala obsedno sta> nje v Ateasb, Soluna in drugih mestih, ko so prilsli sti, pristali KonlUntins, rsti preti B.Turlke civilne oblssti, ki pre-vssmejo Trsoijo v svoje področje, morsjo imeti toliko landarjev kolikor je potrebno sa vsdrlevs-nje rede. Turki esmi odloČijo o Itevilu poliosjev in njih Isstnl-kov. 6. IsprssniUv vshodns Trsoijo in spretuembs civilno sdmlnistrs-olje ss ims izvršiti pod dirskejjo medzeveznilkih misij. Zsvesnilki kontlgsnti okupirajo vshodno Trscijo v svrho vsdrievsnjs reda in mira v deleli, ko jo isprasnljo grlks čete In dokler jc ne seeede turlke srma ds. 8. Medssvesnilke misija in vo-jalki kontlgsnti zspusts Trscijo po trideeetih dneh od dneve, ko jo Grki izpraznijo. 9. Vse lete engoreke vlsds čim najhitrejie zapusti osemlje, ki je pod okupacijo savecnilkih let. V okolllime Čanaka in Ismida se ustsnovlte novi nevtralni eonl| meje novih con določi posebna mola na komisija, v kateri ima biti po eden častnik vsake ssvssnilks države in eden angorsks vlsde. 10. V cerlgredaki polotoški coni ae savesnlika okupacija rasUri od točke ob Ornem morju vzhodno aedem kilometrov proti Podemi hi nato do Mtrandle, Murteklijs, Kihtagluja, Hlreklija, Kare, Minaa Čiftiika, Kad i ko ja, Jenidle, Kis dlje Čiftiika in Kalikratlje. It Zaveznlllu okupacijska cona na polotoku Galipoll uklju se nt je pe pridno noeijo žganje proč. Zopet je bil odposlan odde- *«J* poloUka Južno od Uk policije, ki je videl, keko ljud je noeijo proč žganje. Policija je napravite kmalu red, a obenem je dognele, da je izginile tudi po lovlee igenje. MOTORISTA MORATA V JBOO. evoje gla Behle In Bulara. J2. Angoraka vlada mora epo Itovati vee te cone, dokler jih aa vezniike lete ne Izpraznijo. 13. Angoraka vlade ee zavele, da na bo tranaportirala vojalkih čet v Traeijo, predno bo retiflel-rana mirovna pogodbs 14. Pogoilbe premirja postane veljavne čez tri dni )*• podpiea — Glcnway Ma zon, dr., bogatin iz Miliraukecja, bojpioral sodetl pet let, ker je V "K pijenoeti povosd s svtomobllom I Pralno je Idle pogwlha podpl nekega pasanta. Njegovi edvokat J« Herriagton pre je ao es trndiil. de mu pribore l»a»olu pali o moči ansMke prostost. Najvilje aodll^e ja od -Idejno »ornerieo te armade. Re ločilo proti njemu Jndeon Montgnmery je hit ob sojen ns štirinajst let jele, ker je e evojim avtomobilom ubil tri e-cehe, ko ae šakale, da vstopijo na vos ulične Šeteaniee. Taka obsodbe eo bde izrečene v Milveokeejn proti motoristom, ki si dosdšljsjo, da imajo pravico V kel je, da hodo turški naoionalUtll Imeli v Angliji molnega sovrsini| ks, sko ae odločijo zs vojno i Is se pe odločijo za sdr, dobili bodo vseeno, ker zahtevajo. Iferrington je tndi odredil, de ee Je ei»gl*4ke drednetha "fron Duke", ki je prepelje vala eafte| But delegacijo U Urlgrsda v Ma danijo te ohreuo, negirale I ■■ de ie Jo nsA korskanjs V cijo, ki ss ims braniti do kaplje krvi. V Atenah je Močne vojaške patrulje neprene-homs korakajo po nliesk is strs« šijo jsvns poslopje. Odrln, Tracija, It okt. - t vshodnl Trseiji js nsstala velik s panika med grškimi prebivalci, ko so isvsdsli« ds bodo Turki v O, dneh sopet goepodarjl dežele, Grki ss priprsrljsjo ns b^, na splošno Iseelitev, "Ksm bom vodil 400,000 bsgtm* csvt" je vprašal Kssnofon Dsa* oos, civilni governor Trseije, ke Je prejel veet, ds ss Js griks vla-da podels. Neto je dodali "Teke velike kateatrofe nI Grška v vaej svoji dolgi sgodovinl dolivala ka* kor je U." PODJETNIKI PRIPOROČAJO PRIZNANJE RUSUE. Otalssfs, 01. ~ Ust "Msnnfso- turers News", ki govori SS pod« jetnike v Illinolsu, pravi, ds jo rusks forma vlade emorllke, čs« prav je podobna primitivni vlad« nI formi v novoangleikih koloni-Jeh. List nadaljuje, da al Uko ala* ba reč, eko ae prizna eovjeteke vlade, kot mialijo nekateri ljud« Je. Liet naštela, da je neepasset* no nedeljeveti mehiško politiko bivlega predsednika Wlleona ali politiko tajnike Htigheea, po ka* terl nej ee ne prizne vlada, de* kler ni teka, kot jo zahteva ame« rilka vladna mera, Združene d«t žave ne morejo spreobrniti RueU Je, ravno Uko ne morejo uravna* ti eveU. SE JE VRNIL V OH 10 A OOI Chicago, III, — (Ped. Preee.) — "Vojna je končena in lliemarek je spet ta! Deniokraeijs je relena in mesde grodo sopet doli" Take je dejsl sprevodnik ne Kendolpk Kt kari, ko ee je ozrl na snsnl oemlki hotel, ki je zadnjih pet tel noell ime "Kendolph". Pred voj* ao je lili znan pod imenom "Bia-marek " in zdaj ima ime. . M ../;.,_ ji t - - - pela videl kadarkoli je pogledal ako«. okno. Oder je Ml torej bro pripravljen aa Igro l#| ga pritiske"« Uko da bo Ueorg« lahka rekel, da je Terke ne mir in ebveroval nove PROSVETA GLASILO SLOVENSKI MAAOPKK fOOfOHl Jt LASTNINA »LOVINSEE i^AKODNE POMORU* l Csss of1mw p* degvoro. JbkogjdjeaomS^o. Nara^oiaa: Zsdmjsot drls»e (Uvso Uu la fl7tl M tH __ l.SS m trt aieeeee, 1» ■ HIII«I»I 6s.es_ "PROSVETA" PROSVETA i—LJM— Četrtek, 12. oktobra, i«??. =3 — ■MM SLIKE YL NASELBIN. MfII ENLIGHTENNERr Orp— al SUvasla N—to—I S«oiflt Mf. 11 Nub^rtrfiaOI UalUŠ StOtM (MMft CUcage) tS Ch- «, I* 60. and for«if» wlrki SS — per fesr. ■BŠtifiB MEMBES J lis Dat«« v afcU»aj« a. pr. (Ofct. JIM) iwwl 4« «•■ js s «•• ^ 4a.no, da •« na M **ta»i llal. M Milni FbmvIIB pfBf®* KAKO REŠUJEJO REPUBLIKANSKO STRANKO V KANSASU! Governer Allen in njegovi pripadniki se zdaj trudijo, da rešijo republikansko stranko poraza pri volitvah v novembru. Tega ne nameravajo izvršiti ns U način, ds Izdelajo boljši politični in gospodsrski program od drugih političnih strank, ampak njih metoda ja bolj enostavna. Takih metod se poslužujejo demagogje, kajti njih metoda je, napraviti razdor med farmarji ln delavci, dasi-rsvno privatni velebizniški interesi enako izkoriščajo farmarje in delavce. Allen se poslužuje približno tele govorancs: "Večkrat sem se začudeno vpraševal, kaj bi se zgodilo, sko bi dvanajst tisoč farmarjev v Združenih državah ustvarilo močno zvezo pod vodstvom velikega voditelja in bi rekli, da ne delajo, dokler ne povečajo dohodkov od svoje delovne moči za petdeset odstotkov, dobe šesturnegs delavnika in prost popoldan v sobota Ako ss ksj takega zgodi, bi ns bilo mesa in moke za železničarje in rudarje. Ako bi farmarji izvršili kaj takega, bi jih vsi obsojali kot divjake..." Allen s takimi govorancaml pokazuje, da prav malo ve, kaj se godi v Združenih državah. Ss ni minilo toliko let« da bi se Allen ns mogel spominjati, da so farmarji v okolici Chicaga zastavkali in niso hoteli dovaiati mleka v mesto, dokler jim mlekarski privatni interesi niso plačali cene za mleko, ki so jo zahtevali. Pri takih govorancah pozabi Allen tudi povedati, ako bi farmarji res zaitrajkali, da bi ne bilo tudi zanj ln njegove pripadnike mesa in pšenične moke ln ns samo za železničarje in rudarje. Inteligentni farmarji v Kansasu seveda ne verjamejo otrobam, ki jih vsše Allen na svojih političnih shodih, kajti jssho jim je, da delavci ne diktirajo cen, po katerih mortjo farmarji prodajati svoj« produkte, ampak da tisti gospodje, ki narekavajo cene za farmarske produkte, sede v Wall Streetu, in da nekateri izmed njih še ne vedo, kako izgledajo plug, brana, osipalnik ali drugo poljsko orodje. Zelo trda mora presti starogardnim republikanskim političarjem v Kansasu, ksdar se v političnem boju poslužujejo take demagogične metode. Olda. — Dani so v Prosveti dopisi it nsjrazličnej lik krajev Združenih drŽav, is naše naselbine, vendar ie nisem videl nobeoegs. Za 16 naj jaz lo opiiem nafto naselbino. Mesto Hartahorne iteje kakih 6,000 prebivalcev. Tod skosi vodi proga Ročk Island železnice, ki ima tu tri premogorove, katerih dva obratujete, tretjegs ps bodo odprU v par dneb. Delo bi ae mor da dobilo, e zegotovo ne vem, ker ljudjs pritiskajo sem is vseh kra-jev, nedejsje se, da ttodo gotovo tu dobili stslno delo, ker lsstuje jsme železniška družba in tako ne primeajknje železniških vosov. Delo tu je precej težko, kar tudi miaHm, de je vzrok, da ni naših rojakov toliko tu nastsnjenih. Reši pa moram, da aem še delal v slsbšem kroju in tudi manj zaslutil kskor pa tukaj. Rojake v tukajšnjem okrožju organizacije U. M. W..pf A. bi o-po zori l no prihodnje volitve. Te-kret se jim bo nndila prilika, da glasovnieo povejo svoje mnenje glede dosedanjih distriktnih u-rsdnikov, ki so se teko pridno trudili no zodnji konvenciji v Moekogl, do bi pokopeli edini delo vski liet na jugozepedu, "0-klahoma Lcaderja", ter pripravili unijo ob $25.000. Izčrpali so.o-branabni in pensijaki sklad, da morejo aedoj starčki čakati na ono tprno penzijo. Izrazili so se, do se glasove ino-zemcev lshko dobi za psr kozarcev "močnega", s čemur so po-kasaU, koliko vodo o inossmsih in koko jih spoštujejo. Zo državne volitve se' tudi že aedoj bije hud boj. Zo governorjs imamo dva kandidate, in sieer podpirs enego trgovska zbornica, drngegs ps delavtks strsnks. Kandidat delsvske strsnke je J. C. Wslton, sedsnji župsn v 0-klahoma Citjrju in Slon unije, oz. brotovlline železniških strojevodij. Delavci ne posabits no svojega kandidete, ki gotovo ne more biti alebŠi od onega, ki sastops velike lntereee. Poodrav vaem zavednim delov-ccm, stavkarjem pa uspek. — Aatoa Pechar. KAJ BO SEDAJ? NekdanH In dana-*nji "čudeži" H Streljanje duhov. »» LeU 1656. je Robert Houdin slovni francoski čarovnik, bil po-slon v AlŠirijo no čudno odpo-slonatvo, na kakeršno gotovo še ni nihčs šel. Pohodi Arsbosv v divjih slširskih pokrejineh so bili nsperjeni proti frsneoski nadvladi in se spreminjali v prsvi rebeljon po oeli dešeli, kar eo &aj-več povzročili marabotje ali alžirski svečeniki. Ti mošje, v kotero je verovelo prebivalotvo, da imejo nadneravno moč, ao pregovorili ainove puetinj, da ea zoper stsvijo proti franeoaki oblaati. O aebi ao trdili, da imajo več moči, kakor vaa oborošena firancosks armsds. Vsa vstaja onegs leta ni bila drugegs kot neksko hujsks-nje ljudi od strani "čarovnikov." Francoska vlada js prišla do zsključks, da bi uporne Alširce P rs v lahko premagel Freneos, ki ims neksko "nednerevno" moč, in eieer silnejšo kot elširski svečeniki, me robot je. No to način bi preprešili rebeljon in nsprsstani napadi na fraaeoeke čete bi prenehali. Vlado je najela nekega Roberta Houdina, o katerem je šel glae redi "čarovništva", do bo ssšoral domsčine v Alširu. Z namenom, da bi marabotje ae izvedeli a od potiš ništvu Houdina po franeoaki vladi, ja šel "šarov-nik" v AUirijo Ujao. VUda js mešal med drugo in jo nabasal v puško. Dal je puško marabotu, da jo na njega ustrelil, a nič ao mn ai pripetilo. Izatreljeno krogljo jo imol v svojih ustih med zobmi, as ds bi ss mu drugašs kaj pripetilo. Uapeh Houdina je bil še jako veUk in marabotje ao ga takoj ametreli, da je v "čudodelnosti" enak njim. Houdinovo ime je zaslovelo povsod, da sO je tako odpravil po dešeli v naselbine šejkov ter mod divje bedulne ter pokazovsl svoje "čudeža". Začel je pokasovsti svoje "etreljanje d uko v", a čemur je dobil v očeh vražarakib domačinov tako moč, da je kmalu odklenkalo alavi marabotov. Ko je Houdin dospel v veliko alžirsko aelo, je videl, kako jo šel glss o njegovi moči deleč pred «>jim in sprejeli so ga kot člove-|ta, ki je neranljiv pred kroglja-mi, kar je povzročilo veliko zanimanje in množice ao ga pričakovale. V vasi je prvo poklical pred se vse boljše osebnoati in jim po-vedsl, ds ima čarobno puško, a katero bo lahko postreljsl vse hudobne duhove v selu. Marabotje so bili že jezni nanj, ko so videli, ksko zatempeva njihova slavs pred tujim čarovnikom, a kaj so loteli, če pa mu krdglja is puške ne nsprsvi nič šslegs. Samo pridi so k njegovim predstsvam "čsrovnij" in strmeli Postavili so se šejki in marabotje ob niskl steni in pričskovoU, esko bo Houdin streljsl,hudobne-fs duha. Houdin pa je slovesno n previdno nabaaal svojo pulko, neksj mrmral asm pri sebi, potem po nenadoma zaklical, da je navzoč hudobni duh. "Duh", je rekel Houdin, "se plaši in sluti nevsrnost, žeto* je zbežal. Bržkone se je skril za steno." Hitro je popsdel puško, šel pro-steni in trikrat ustrelil. Potem je odložH puško proč in se boječe zrszil napram gledalcem, da se boji, do je duhe ssmo ranil. Nato je šel gledat s vaškimi veljaki o-toli stena in našel na tleh svežo n še mlsčno kri, to je bilo nf me-etu, kjer j* po njegovem zatrdUu stal duh. . v Nikdo ne more popisati navdu' šenjs, ki je zavladalo za franeo-skego čarovnika med Alžirei po deželi. Slava marabotov je bila pozabljena. Domačini so jih srna-ttaU le še sa pritlikavce napram mogočnemu francoskemu Čsrov-ntku, ki je lshko zsdržsl krogljo nanj ustreljeno, je videl duhove, jih snel priklicati is onsgo sveto n potem jih streljsti, da ja tekla kri. Toda Robert Houdinovo zvijača glede atreljonja duhov je bilo tako enostavna kot ao bili enostavni možgani Alžircev, ki ao atali kot priče njegovim "Čudežem". Naboji, ki jih je izatrelil is svoje "Čudežne" puške, so biU precej veliki. Ns zunsj so sicer zgledell, ds ao iz kovine, notrsnj-ščina ps > bilk napolnjena z rdečo tekočino, ki sc je razlila, ko je kroglja ssdels ob ksk predmet po izstreljenju. Oni, ki so videli to str&jsnje, seveds niso opszill nič .Iruirctfe kot svežo kri na tleh, ki je tekla duha.' • Iz Jacksona, Cal., poročajo, da je državni pravdnik okraja, v katerem se nahaja zlati rudnik Argonaut, podal izjavo, v kateri jasno pokazuje, da so ravnatelji dnilbe, ki lastuje rudnik, zakrivili strašno katastrofo, pri kateri Je 47 rudarjev izgubilo življenje. ' Državni pravdnik konstatira, da v rudniku nf bilo potrebnega gasilnega orodja. Ako bi bil rudnik opremljen s potrebnim gasilnim orodjem, tedsj bi bilo mogoče pogasiti ogenj. Glsvni jamič je bil zelo buh in v njem je bilo veliko gorljivega materijala. V Muldoonovem hodniku so se nabrali plini in če bi bil motfočtudi beg is rudnika, je zelo dvomljivo, da bi novi uslužbenci našli izhod is rudnika. Ker veliko rudarjev ni znalotitatf angleščine, niso kažipoti imeli sanje vrednosti. v*— I^i_i J LJ J , ,,, T I m*" v Aumjo tajao. v Uda je Jasno Je torej povedano, kdo je zakrivil nesrečo v hitre poskrbelo. do js po seli de-rudniku. Ze dokazi, ki jih navaja državni pravdnik, so ieii šel glas o "nadnaravni" mo. Uko prepričevalni kdo jc zakrivil nesrečo, da js nopo» r *rtneo*k**e *erovaika ki ne- m4 izpratrvatl, kdo Ja krive. .SfcttttSSoiO wt Vb kaj se boadaj zgodilo. Ali pridejo mogoče zdaj benem marabotje, da bodo videli krivci pred sodišče zaradi uboja? Kadodeinika" m aa prophšaii a Hj, zgodilo ae bo to, kar smo doživeli ob čaau drugih "T,1 »TJ*!^ g takih katastrof. Ubiti rudarji so bili siromašni ljudje. To «sKll?\tidTkaTi napravil niso bili miljonarji. ampak ljudjo, ki so morali vaaki dan Hoadim jik js prasoastiio. Prvo tvegali globoko doli pod zemljo svoje zdrave ude — svoje * ***** kski so Mvljjje, da so sasluiili košček kruha. Poleg so bili še S tujez^nci. :tridili. da marajo sašarali krogljo Ako bi ss delavci zavedali, kako velike vrednosti Je ts puške, da je neranljiva, ali toga zanj« volilni listek ln bi ae ga tudi pravilno poshižil! ns *** " Jff M ko»u volifni: dan, bi tak« katastrofe a takim strašnim učinkom ^i^j,, "k^V^^nik^u poKtalš zelo redka prikazen. Dokler bo delavstvo glasa* pušk sa trdili, da jim poma#s>! valo za kandMats, katere jim priporočajo profeaijonalnl IdobovL politldarH otarih strank, meato da oddajo svoj« glasove I ««"»•' kandidatom socialistične stranke, bomo te vpraševali ob Z^i^n n čaau takih nezgod, kaj ss zgodi s krivd. Uma mte kro^o, ki jo > ^ iz rsne "obstreljenege Zakoni o materinski pokojnini. KIL t New Tork, (Jugoslovanski delek F. L. I. S.) od- ^ Pravico do podpore i sns jo ms-tsret vdove. Pogoji t Ako maU ni v stsnju vsdrisvsU doma in vsdržsvsti o-troks; sko je podpore potrebna, da se prepreči odposlsnje otroks v kak jsvni zavod, ^a Podporst Zs enega otroka S12. da mesec; za dve otroka SIS. no mesca) sa vsskegs nsdsljnegs o-trnka po S4. na meaee. k Trajanje podpore! County Comibiaaionera morejo po svoji Uvidsvnosti natsvi podporo. 1'prova: Podporo dovoljujejo Ckiuntjr ComrniiNioners. kateri preiskujejo vaak alučaj hi nadzirajo podpirano drušlno. Hrodatva t Is akladov dotišne Couatj. WASBINOTOIf t Previoo do podpore Imajo Ba loro, katere so potrebne. Pogoji t Ako mati aš v stanu skrbeti ss etrake valod airoma-itva, nrsadootaaga Sakodks ali Coetva ia ako ja nmpooobaa sa a. Pomoč mora biU potrebna, da ao d roti na ao rssdmši. Mati mora biti nmno, nravotvona ia te-loeao spooabna ea odgojo svajoga otroka Hi otrok mor* atanovati s Htaroat otroka t Pod 15. letom. Podporo: Za eno dota $16. na mssss; za veako nadeljno dete po #6, na messe. Trajanje podpore: Sodišče ime vaak čas pravico zmanjšati ali u-ataviti podporo. Uprava: Juvenile ali Superior Court. Vaak alučaj ae poprej preišče in ae potom vrši javno zašli-šsnje. Sredstva: Iz fondov dotične Count/. wisooN8nr. Pravico do podpore Imajo matere: vdove /li zapuščene (vsaj še šest mesecev in sodno postops-njs proti moša more biti že v te-kd); ločene, keterih mošje ea p<> polnoms onesposobljeni, katerih mošje sc nahajajo v državnik zs porih (čez leto dni stara mati sU stari oče in rodbina, katera ss briga za vsdrševanje otrok). Pogoji: Mati ne sms posedove-ti nepremičnin razqa "home-atead", katerega najemnina pa naj ne zneša veš kot bi a tale sta-novanje; sko ne dobiva nobena druge javne pomoči; ako je pomoč potrebna sa čez eno leto. Podpisona osebo moro biti moralno in telesno sposobno zo o*otnikov v uličnih napisih. Zadnjo nedeljo je Voliva v evoji pridigi dejal, da 0'Brien dob( od njega pet dolarjev, ako ee postavi pred kakšno čacnikarsko pisarno in, stoji vee dan, da ga. bo lahko vsakdo videl kak bedak ds je. 0'Brien je eprejel ponudbo in stal ssdnji torek od jutrs do večera pred poalopjem lista wThe Waukegsn Sun". Deževalo jc vea dan, toda junaški paator ae ni hotel ganiti s dežja, hoteč pokazati Vottvi, ds ni atrahopetec. Pokazal pa je, da je bedak! volitvah v državi New Tork bo prvič uveljevljena nova spre memba določba uatave ozirome volilnege zakona države New \ew York, na podlagi katere ae zahteve, da morajo vsi volllci bi ti vošči čltanja in piaanja v angin Ičini. Nepismeni državljani nimajo pravo glaaa. Volilna komiei ja (Board of Eleotion) mora ob registraciji aahtevati od veeh no vih volilcev, naj glsano prečitajo z razumevanjem izvleček približno petdesstih besed iz besedila državne Konstitucije in napiaatl razumljivo deeet besed iz preči tanega besedila. Volilni odbor pa sme meeto te ga izpita kot dokaz o sposobnosti voliles, ds zns piseti in čitstl angleški, aprejeti spričevalo o pismenosti (eertificete of llteraejr), ki gs izdsjejo ljudske šole v to svrho. Novi volllci, ki imajo temeljito izobrazbo, se bodo brezdvomno rajši podvrgli izpitu v navzočnosti volilne komisije. Drugi ps, ki niso tsko ssmozsvestni o- svoji sposobnosti in Id se obotsvljsli Čitstl, in pissti pred volilno komisijo, se lahko podajo v kako večerno šolo, kjer ae jim po etičnem izpitu lzds apričevalo o pismenosti. J T Nepismene lene • naturaltelrs-nih dršsvljsnov nimsjo rsdi tegs volilne prsvice v držsvi New Tork. r/: ',v DOSLUŽINI VOJAKI PRIPO-RO0AJO SWRlTOVO PRID-LOČO. n« omenjenem tiketu. Delegatje ki> izjavili, da jc Ncetrenksrska l»» "najnaprednejša politična si t anka" v Južni Dakoti. Miss lMy je članica federacije in je govorils ns konvenciji. Zanimivo je tudi to, da jc ^ arron S. Stone, predeednik Bra Jovščine lokomotivekih strojevodja. priporočil miss Dalyjcvo delu vtem v Južni Dakoti, da naj K-ahujejo zanjo. V pismu pravi Ktone, da je miee Daly apoeobna, Uaobražena, absolutno poltena in *j< n program jc (program Ne-urankerske lige), da so žclezniee »u« ionalizirajo po Plumbovem ne-( "u, da ae ustanovi državna ban-J ki ims osvoboditi dclavce in krmarje iz krempljev privatnih 1 »a »ki rje v, in le druge etvsri v ke list (Iclevcev ln farmarjev. 1'ederacije se je tudi izrekle ss f i pravo sisteme drlavnih šerifov. ] < iskavo razmer v {iremogarski J"«lustriji, protekvijo lena v industrijah, kooperecijo med indu-»'rijskimi delavci in farmerjl in državno banko v Južni Dakoti. J » legat je so poeleli brzojavko "»tko »arina povišala ali snilela. ' U bi bilo trebo ze lo posebne K"nzrif*nega zakijarke. I redsadnik Je ŽILIZNIAKI DRUŽBI SO RADODARNI NAPRAM STAVKO* Oleveiand, O — "Ae nikdar ni-amo slilsli o teko veliki redoder-nosti železniških družb naprem Železnilkim uslužbencem, kot jo izkazujejo gotove železnice etav* kokezem." izjevlje "Locomotivc Rngineere' Jourael." "Neka velika leleznilke druž be, Id je razglalena zaradi svoje protidelavske aktivnosti in ki je jsvno razglssils, de ne more'plačati svojim aalulbencem poltene mesdc, plačuje stavkokssem pe 82 centov na uro, sa lesurno delo pn po $1.23 ne uro. Poleg jim pa le daje zaotonj delevno obleko, nogevicc, srajce, perilo, delovne rokevlcc in preskrbuje jik s pro-ste kreno ia etanovenjem. Ti Ijnd-je, Id eo jik nabrale posredoval-niee za delo, znajo malo delati, a zaslužijo pa po $11.28 na dan, da-sirarno eo leleznilke družb* prod enim meaeeem Izjavile, da ne morejo plačati svojim rokodelcem po $SM ns dan ze polteno dnevno delo." D. O. — Ranjeni in pohabljeni vojaki, ki pripsda-jo k organizaciji Dieabled Ameri- cen Vetersns of the World War, priporočajo oblinatvu, da podpi-' ra Sweetovo predlogo. Sweetovs predloge določa, ds se trajno pohsbkjenim v" A*«.. CU««l«a4. O. ZAPADNO OKROSJB. Bslshr, B»i 104, Gr^ Rans., as teseeaseA ■M Mar«. Bos 1SS, Boki, Mtea., aa severocepad. Mika Kgal. S4S9 I. Wte«kesl«r Si., Marray7uUk. Nndsorni odbor: Psaoh Zoitc, prilislnlh« SIS4 So. Ceosrleed AosU CIImm, IM. Praok Spralu MM Pr«...r A*«., Ctev^apd, O.. WlUla« SttUr, SSM St Oalr It« Združitveni odbor: Pralsedalki Prask AUi, S IBS So. Cravrfoed Av«., Cklsas«, HI. J«ss (>»•». SSM W, Mik Si,, CMmn, III. Jos. Sk«k. 1101 E. SSrd Sl„ Clevalanl. Okio VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kavo, SSM Bi. Clalv Av., Clavdand, O. POZORNI—« fl. •4W«r«lkt. lil šala)* v ftevooss urad«, .»^ffi^Vh^L1?, HrffJk Srtrtt! •aoove i» JWWMevease se nosiovei Tijuim* s. N. P. ssst-m So. Lava« -S« t nit« UWNBIV triil »SIBSgta Si§e Vse druge ministre so krvsvo pretepli in eo jih hotall na meetu lin Četi, ksr ps je ssbrenil ministrski prsdssdnlk Dsskslov, ki m je slu-čsjno vosil g istim viškom. Lo ts jc svočsno isjsvil, ds bodo vsi blv-II ministri prišli prsd sodišče, ka teregs člsne bo isvolllo ljudstvo s posebnim glaMvanjsm. Na isjavo ministrskega prsdsednika Dssks-lovs, js ljudstvo ispustite bivše ministre, ps Izjsvilo, ds bo zsdela tudi sedanje miniatrs ists ueods, če ne bodo izpolnili svojih obljub. Socialistična lltvanska stranka js dobite pri ssdnjlh drlavnosbor-skih volitvah 275.000 glasov, k* kor poročsjo ls Rlge, in Isvojeva-ls 40 setlešcv v perlementu. Od mh oddanih glasov m jih dobili soclslisti 38 odstotkov. Strsnks Ims 7.862 Članarino plsčujočlh članov, organiziranih v 188 socialističnih podrušniesh. M odstotkov njenegs člsnstvs prlpsds sgrikul DVANAJST LOKOMOTIV SPO Ton. — Ivosni nadzorniki m pronašli na Kalijevih šetesniesk dvsnsjat lokomotiv nesposobnih aa sloibo. Železniški promet jc omejen. Tsko a-linkuje stavka na Iclesaieak, katerih rsvnstelji se nočejo pogoje-ti e etevkujo^imi leleznifik.mi de-Isvcl. Razno. V Bolgariji se je delavno 1jud stve naveličalo poslušati omtedne fraze meščanskih strsnk, pe je ne valilo pri Trnovem na vlak, v katerem so ee vozili bivši minietri Melinov, Todorov, Denejlov, Os-nev in A zev. Razburjeno ljudetvo je ubilo več znenlM polltlčerjev, med njimi bivšega miniatrs Dsns vs, sins bivšega ministra Madla rova in blvlegs ministra Čanovs Irska hierarhija preklete repab- STAVKTJJOCl tILEZN 1CARJI KAZNOVANI 0t. Ms. Ha. — Meotni sodnik Miz je kezaovel tri Javkajoče Irlesnilerje po Dublin, 11. okt. — Irske koUli-Ika hierarhija je tedele peetiraki list, v katerem napada repuhliča ne, U vodijo vate jo proii "evo-bedni driavi"« te lajavlje, da > pobijanje narodnih vojakov 'umor j»r« -i lio|foiii> Lisi groci vsem ti-etim, ki ee ud^Ulujejo gaorilake vojn«, da ne kodo dobili odveze, eko bodo nadaljevali ssbeljon. fflererhije oboo je tndi d oho v PATENTI mke, ki podpireje vatejo, M, ua j m ^ ^^ as zakrivili nsjvelji škandal te de teiermcdje mi Si^Afihilne mivsa vosnja v moosuivuo turnim dslavesm; ostsls odstotka tvorijo Indnstrljslnl delsvei in in-teligenti. Stranke, ki pripada dunajski internacionsli, je nsstopila s vso energijo proti dsmsmn kri« lu, ki se je odeopifo In lis v koslU cijsko vlado s burloeznhnl stran-kanitr; ' - V BLUftIO n SPRUVI Slovenec, kateri je sposoben m po^lo voljno v W olli vi it) ii1 zadrugi ln od njsgs se Mhtevs, da je ssto« len angleškega jeslks v govora ja pisavi, mora biti isnšsa Mar ln grocerist. Bres moMrtke zmožnosti m ponudba Be sprejme. Plača je dobre. Zsdrugs poslu ja Is nad dvs Isti. Katerega vsmII ta slnlba In je sposobsn m ta posel, naj h prijavi sa pojMnllo na upravo Posvete, na nMlor "Po* slovojlja", 2657 So„ Uvndala svs., Chicsgo, Iti. Oet. 11*11-18. (Adv.) Kadar mislite na stari kraj, mislita aa zunušum 7S-#tb Aes«, Nov Vesk CI*. C? afMovM/e v steri teaT m i m ^ ~ — ---Laa 1A IM _ ^ w szersjjs^Kreis m eross ee* Za nodetteo oojaeolle se ebr* alta na 'f*fij niv#«t#(i| SS* pet doterjev de-.bodo isobAeni, sko tskoj ne po kaljenje miru. iprs»go svoje sssel«. KOM IN KAKO MORITE HRANITI n 0T00KK? M vm t. ČETRTEK, 12. OKTOBRA, 1V2 PROSVETA Ruoki rubel j vrednost po teden, - Jurkica Agičeva. Hrvaško spisal Es lendor-ajalski PrevsJ Fr. OrtJ. (Dalje.) Tudi Jurkičini atarišl »o bivali sa gradu. Kad-mano vid ja takoj pridrial stotnika, U rodil mu aad-aorti ve grajaka pUaraa pod takimi pogoji. da Ja bil »tarča* preskrbljen. Seveda — očetove In asalarina žalost sa prvorojenko Je bila grozna. Takoj M Ml sa-pustil is vrstno to »lutto. ako tudi Je bila potreba velika, aJi misel aa bolno bčarko ga Je zadrževala. S peklensko muko si Je starčefc.4obričiaa očital. kako da Je mogel le sa hip dvomiti e Jorki#ai pošta-noali, ter da Je bil teko nisak ie podal, kakor Je U svojat pasarinska. Bivanja v Paseriocib. v tam kraju nesreče njune hčere, bUo Je težko, tako nJemu, kakor soprogi. Seveda Je sedaj vsa mesto spremenilo svoje mUlJeaje ln vsekdo Je gojil Jediao željo, ds bi nesrečnico ozdravila. Lisička ia njena drufea se niso niti smeli prlkasati med ljndi. opazili so bili, de so Je Jurkica Jala nekoliko bolj savedno sanlmatl sa cvetice. Ko so v mestu do-snall sa to In ae začele cvesti vijolica, tedaj Ja prt-hajaia vsak dan v grad cela vrsta tolaklb otrok, ki je donažala sa "svojo gospico" cvetja, proaad ob enem. da bi Jim dovolili videti Jo. Ta ie|fa se Jim seveda ni mogla ispolniti; ali prihajali ao veodar le se zadovoljevali, da sa jim Je reklo* da sa je Jarki-ea rasveselila njihovega cvetja. In resnično, kazalo je. da Jo edino cvetice vzbujajo vsaj delamo k seva« BABICA. Obreaf is življenje ns Spioele po loški BOMBNA NBMCOVA. ________ Poslovenil FRANCE CEONAR. Demo, devno jo že, ker som po-olednjikret gledala mili, mirni o-bres, ljubile bledo, nabrano liee, zrla v modro oko, ketero Je osne-njovelo toliko dobrote in ljubes-ni i Javno je že, kar so me zadnjikrat blagoslovile stare njene roju! — Zdaj ni ve* dobre starke f Počiva že davno v hladni zemlji! Ali meni one ni umrla! — Njeno obličje se Je preživo vtisnilo v mojo dušo, in dokler bodem žira, ostane v njej! — Da sem velika umotniee v sliksrstvu, vse draga-še bi te oslavila. mila babica! ali ta medli s peresom nsčrtsni obraa -r- ne vem, ne vom, uatrežo 11 ko. mu! Pa ti si večkrat rekle: "Ne evetu nI šJoteke. ki bi ustregel vaom ljudem." Dooti, da ae najde le nekoliko citeteljev, ki bodo o tebi f lakim veseljem čitali, s Ica-koršnim jes pišem. 1 . • Babica je Imele enega sina ia dve hčeri. Prve hši Je bivola mnogo let, do možitve, pri rodbini v Beču. Na to Je Šle mlejša ne nje-no moeto. Sin, rokodelec, bil je že aam svoj goepoder in priženil je hišo v mestu. Babloe je prebivele v po gorski vaaiei, na šleski meji; Živele Jo sedovoljno v majkni hišici s ostarelo Betlko, ki Je hila njena vrstnica in alušila le njenim roditeljem. Ni aamovele v ovoji hišici; vsi valčani eo Ji bili bretje in sestre, ona jim Je bile nmti in svetoval-ka, bres nje niao krstili, ne porodili, ne pokopeli. Nenadno Je sdsj prišel k babici od prvo hčere ie Beda llat, v ka terem je piaale, de Je njen moš atopil v službo k neki kneginji, ki Ime velike poaaetve na Češkem, in siear lo nekoliko milj od pogor-ake vasioe ,kjer > prebivala be-bioe. Zdaj se odpravlja tja z ro-dovino, nje mož pa bode na selu le po leti, ko bode tudi gospa kneginje tam prebivala. Konec li-ate Je prierčno prosila, naj bi ae Sobice se vselej k njim preselila, In živele pri Meri in unukih. ki se stL Seveda so bili laki trenoiki zelo bralki. Nafta je zopet padala v svoj navadni, te tki poloiaj. Zadetkom bolezni ao se Jej pojavili še nekolik okret basni napadi, kakor prvega večera. A s časom so ti aa-padi nehali. Minevali so dnevi in dnevi, ki Jih Je dekle prebijalo v topi otrpneloatl duha in telesa, celo hraniti so Jo morali kakor slabotno dete. V takih trenotkih so sa JeJ poteze obraaa izpremlnjale dvolične. Sedel J« bila laloatna in solza Je ranila J?"kiUl 0i- * •• * deveto sta- ' etllo k " ™ I1* *** > 10 * Precej pojaanil se je priobčilo £adnje čeae o Iznajdbah in čudovitih učinkih na človeški sistem po elementu posnanem kot "VITAMINEŠ". Te iznajdbe oo vodile do mnogoštevilnih zmeei izdelanih iz kvaea, ki oo se preskusile v veeh večjih bolnišnicah s čudovitim uspehom. »,-*.• * , , . • .'V Ko eo se te preizkuinje vršile in je ljudstvo vživel? koristi zdravilnih kvaeovih tablet, jc skupine lekarniških kemikov v Chicagu in Indianapolisu nreokuševala, še povečati te. zdravilne koristi VITAMINES tabletov do pravi popolnosti — smatrajoči, da popolnoet Še n} doeežene. In njih dosega je YEASTOLAX — svetovno NAJBOLJŠE ZDRAVILNE YEA3T TABLETE. YEASTOLAX je evetovno najboljše kvasovo zdravilno odvajalno sredstvo. Je najnovejši znanstveni napredek v zdravljenju s kvasom. NI le bogat s svojimi Vitamini, temveč veebnje precejšnje število vieoko cenjene vrednosti za vzdržanje zdravja e tem čietilom — kakovosti, ki jih ne vsebujejo prev nobene druge kvaa tablete., Narejene v okusnih tabletah — prijasne sa vžiti in smerne v delovanju. Otrobi jih zelo ljubijo in njim veHko pomaga. Ako v\>trpite vsled ' i . . •>' v: Za hitrejše npoznavanje YEASTOLAXA v vseh krojih smo se odloČili za gotovo 4obo dati veaki osebi, ki nem pošlje $1.00 za pokritje trolkov za zavoj tega zdravila REVMATIZMA, ZAPRTN1CE, SLABE PREBAVE, NADUHE, BRONKITE, TUROV, govoriti s kčerjo, segle v šap, rekoč i "No, le poglejte, kej imam tukaj!" In UIrtlla je na krilo malek, eter nošek. nekoliko krušnih drobtin, kot tkeniae, dva konjička in dve puniei la medene po tiea. Pnalednje reM ao bilo etra-kom; ka jik je bebiee otrokom je hrepenelo k hčeri, in unuko katerih še posnala ni; stara navede jo je veaele s malo hišir« in dobrimi nhjatelji. Ali kri ni m-da. hrepenanje je zmagalo staro navado, babieo aa je odločila »a preselitev. Hišico s vae m. kar je bilo t njej. iaročile je stari Ret{. ki in prUtavlIe, "Ne vem. kakoj^^"^^iV ji" jat "fte ne-mi be tam^ršač la ali na umrem|ktJ vlB| ^ ^^ princa!" ia tukaj med vami." Ko je nekega ^ , (orbi ^ ^ dno vocifrk pred hišo obstal, aa- ^ oj^^u mačkama vmč« in I..HI jr nanj voanik Veclav babi- u}a |f ^^ To J# č.gn po mole no akrinjn. Msvret. bila radost, lo je bilo akekljenjr' hr" ^ KU™ 5®*"j Bebiee jo bile najljeMe babie« • m-k. v Ma|afem je bile Ivatere ča-J jnatik pHčet. vrele a dvema ptaa nima mačkasM. in pe bshioe. ki y plakate, de predae nI videlo. Itlagoelav milik prijateljev jo je spremljal aa nevi dam. K kakim rrarljr« so je priča Ae Isdala In Ima aa prodaj KnJI kotali aa Btarem beUlUl Teko levns SMlšoa a H. P. J. i A 1 . L I Ia** Delje prihodnjič.) . I nt AH Mil snaH Mat angleška? Veren si eli ako eo vali iivci na kak noči* bolni; ako želite imeti izvrotno čisto lepo barvo, tedaj pookuelte en zevojček NAŠEGA SLAVNEGA ZDRAVILA YEASTOLAX. , ' r.f-'- '•** » i t « Med resnimi drugimi stvarmi vsebuje YEASTOLAX največ in najsaneoljivejli VITAMIN, katerega eo svetovni izvedenci pri poznali kot abeolutno potrebo za teleeno življenje. Ljudje po vsem evetu eo pronelli veliko pomoč s njegove uporabe In eednj vživajo veselje in popolno zdravje In žilevost. YEASTOLAX vsebuje tudi laatnoeti te, da najmanj ne IČiplje In je prijasno odvajalno sredstvo in njega hitro dolovenje je iamčeno. Odvajalne enovl YEASTOLAXU eo tako primešane s drugimi važnimi stvarmi na pomoč In vzdrževanje života, In to narejn te tablete velike bolj priljubne od katerikoli do sedej poznanih drugih is kvaaa narejenih zmesi. ' Z vzdrževanjem vale* življeneke moči n. vlivanjem YEASTOLAXA, bo vsi sistem upoeteivljen v obran proti veem nevernim bacilom, ki nepreetano silijo na saeedo v človeški život; kjer naj bi razjedali val sistem In vam uničili življenje. Nikakor ni mogoče to preveč pojaanlti, da vaak' posameznik je dolžan aam aebi In svoji drutini, vzdržati ee zdrevege čimnaj-več je sm>«oče. Seetav človeka je nekek čudovit stroj, prile-goden vsakdanji nevarnosti, da oboN. Ampak voled naših modernih metod s prekuhevenjem hrane (s uničenjem se sdrevje potrebnih vitaminov) in naie aplotne navade uftivanja hrane, nal Život ne dobi niti polovice te prilike In poeledice je. da prihajajoči bacili in njih poale&ke mnogokrat dobe nee, ne zavarovane, ter kaj lahko doeeftejo evoj dlj. NAJBOLJŠI VITAMIN YEAST V vodi rantopljajoč Vitamin B, oo nahaja v veliki meri v YEASTOLAXU ln je oradetvo. ki veebnje moč aa boljlnnje ži-votnlh živcev in notranjih kotle, dn ee latiko obvarujejo fHd boleznijo ter popolnoma in izključne je potreben ze odvrnltov nevarnih poaledic zdrave civilizacije. Izvrstno urejene, za fte-lodoc potrebna onovi, primešane v YEASTOLAX, Je torej naj-izvratnejftn ne ječanja života Uk vrst. Ako imate slab aH delih aten želodec ali epWh ako je val želod ac la veda, YB A STOLA X vam čudovito pomaga, da oe oeveftite kot nova ilf nekdaj vreden 56c, kar znaža gornja ceni -27,500.00. Shranite ta denar; mnogo poaameznikov je napravilo srečo s kupovanjem denerja tujih držav. Splošno se domneva, da $50,000,000,000.00 vrednoeti radijuma je bilo Iznajdenega v Rusiji in časopisje opozarja na velike ameriške projekte zs olje in drugo fnduetrijo, ki se namerava uveeti v Rusiji. Chi-cažka Tribuna dne 12. sept. opozarja na novi kanal, ki je bil ravnokar odprt za plovbo med Rueijo, Nemčijo, Perzijo in Srednjo Azijo, kar daje nove prilike za dobavo eirovega materij a la ka ruoko-nemško zvezo, pooebno olje, magnenese in baker in z odprtjem bogate perzijoke in srednje azijateke trgovine za Nemčijo in Rusijo. Pomislite, kaj vse to pomenja, skoro gotovo vam ni mogoče prezreti te prilike, dobave rubljev. POVRNJENJE DENARJA MMClMO. Mi želimo veakl oeebi v Ameriki, ki potrebuje zdravila poelati po en zevoj našega YEASTOLAXA. Mi smo se poslužili te vrote oglašanja, da hitreje eeznanimo ljudstvo s tem zdravilom. Čudovita tonika in zdravstvene enovi v YEASTOLAXU, oo vredne mnogokrat to ceno. Vi bodete zelo zadovoljni s tem — ml vam jamčimo. 50,000 rubljev ee vam ponudi kot poeebna ugodnost. Ti vas ne stanejo niti en cent Cena zavoju YEASTOLAXA jo veeeno $1.00. Mi vam jamčimo, da bodete ie več kot zadovoljni ko bodete imeli zavoj teh zdravje zidajočih tablet. Izpolnite tu epodnjl naročilni kupon in poiljite nem Ukoj. Priloftite $1.00, na kar bodete oprejeli zavoj YEASTOLAXA in 60,000.00 rubljev brez odloge. Zadovoljetvo jamčimo ali pa vrnemo denar. Zapomnite ai, ta ponudba je le začaena, torej v koriet vašega zdravja in za bodočnoet, storite to le denes. 1,000,000.00 ruskih rubljev ZASTONJ z $2.00 naročilom YEASTOLAXA, dokler nem rublji ne poidejo. Mi el pridržimo vee pravice, dn vam povrnemo dener, ako nala zaloga ruskih rubljev poide predno prejmemo vele naroČilo. YEASTOLAX COMPANY 12*8 So. Michigan Avenue, Dept M. 442. CHICAGO, ILK IZPOLNITE TA KUPON YEASTOLAX COMPANY, 125S So. Mlchignn Avenue, Dept. M. 442. Chicago. 111. Proeim, poiljite mi zavoj YEASTOLAX in 60,000.00 ruskih rabljev. Prilofteno najdete $1.001 VI mi vrnete denar, eko ne bom zadovoljen. a m* i................. Saalov ............................. ...................... Države Pošljete lahko tudi v postnih «