BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD UL Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA ČEDAD / C1VIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 36 (585) • Čedad, četrtek, 17. oktobra 1991 novi tednik Slovencev videmske pokrajine bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CMDALE it Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Peterle sprejel župane Prisotni so bili upravitelji iz videmske in goriške pokrajine Prejšnji četrtek je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na Mostu na Soči sprejel upravitelje iz goriške in videmske pokrajine, da bi se jim neposredno zahvalil za izraze solidarnosti, ki jih je Slovenija dobila v času vojne agresije. Srečanja so se udeležili predstavniki gorskih skupnosti za Nadiške in Terske doline ter župani občin Tipana, Špeter, So-vodnje (v Benečiji in na Goriškem), Krmin, Doberdob in Šte-verjan. Na srečanju sta bila prisotna še minister za Slovence po svetu Janez Dular in predsednik videmskega pokrajinskega odbora SKGZ Viljem Cerno. beri na 2. strani Predsednik Peterle ob sreian]u z župani beri na strani 2 Čedad - dvorana Trinko 24. oktobra ob 19.30 Dramatične spremembe v Jugoslaviji in Sloveniji Kakšne so perspektive? predaval bo novinar Bogo Samsa KD I.Trinko - ZSKD Čedad PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE IZREKEL ZAHVALO ZA IZKAZANO SOLIDARNOST DISCUSSIONE SULLO STATUTOCOMUNALE PISMO IZ SLOVENIJE IL NUOVO PARROCO DI S. PIETRO E’ STATO ACCOLTO DOMENICA DAI FEDELI Sloveni e negri ghanesi nel comune di Gridale Oltre alla "lingua friulana, riferimento storico della comunità locale', il Comune di Cividale sembrava intenzionato a "proteggere anche le iniziative di quanti abbiano desiderio di mantenere, presso i cittadini originari delle Valli del Natisone, il ricordo e l’uso della parlata slava". Così stava scritto infatti nella bozza di statuto - al comma 3 dell'art. 7 -portato alla discussione del consiglio comunale lunedì scorso. Ma poi è stato emendato. In meglio, con una definizione scientifiva-mente più corretta della nostra comunità? Tutt'altro. Il primo a proporre una correzione è stato il consigliere socialista Theo Pascolini. Togliamo la parola "slava" - ha detto - e sostituiamola con "originaria", così non privilegiamo nessuno, anzi tuteliamo tutti gli ospiti di Civi- dale. E se domani ci sarà una comunità di negri del Ghana saranno tutelati anche loro. Sostanzialmente d'accordo anche il consigliere verde Pagavino. Che si tratti di una parlata slovena non ci sono dubbi, ha sostenuto, se però lo scriviamo nello statuto scontentiamo la metà dei cividalesi di or-gine slovena. Perchè dobbiamo prenderci questa responsabilità? Snidarcig, "dissidente" del Psi, ha detto che non si può negare con lo statuto una realtà che pure esiste. Mauro Pascolini, della Lista Cividale viva, ha sostenuto con argomentazioni scientifiche la tesi "slovena". Paussa del Psi, sgomento ha negato che si tratterebbe di privilegi. Posto in votazione l’emendamento di Theo Pascolini è passato con 20 voti; 7 quelli contrari (Lista Cividale viva, Paussa e Snidarcig) e 1 astenuto: Jacolutti. Razkol Nova Gorica, 14. oktobra. Po dveh deževnih dneh je danes zjutraj posijalo sonce in sploh začenjamo Slovenci ta teden z vrsto dobrih znakov. S slovenskim potnim listom, ki ga bodo lahko navadni smrtniki dobili šele čez teden dni, je že moč potovati v deseterico držav, v vse sosednje (Italijo, Avstrijo, Madžarsko in^ Hrvaško) in malo dlje (Švico, Češko in slovaško federacijo, Nemčijo, trojico baltiških držav). Slovenski tolar se je dokončno odcepil od jugoslovanskega dinarja: v ljubljanskih menjalnicah zaenkrat za pičlih 15%, na tujih trgih, na primer v Avstriji, pa kar za štirideset indeksnih točk! Tečaj se bo odslej Nuovi sentieri della Prov assieme L'assessore all'ecologia della Provincia di Udine Aldo Mazzola l'aveva preannunciato al nostro giornale: “L'inaugurazione dei due sentieri attrezzati e ta-bellati dalla Provincia, uno che porta al Monte Mia ed uno alla Grotta d’Antro e poi a Spignon e Pegliano, dipenderà dagli impegni di Ambrogio Fogar". Ed il popolare conduttore della trasmissione "Jonathan", già protagonista di un'analoga iniziativa nelle Valli, deve aver evidentemente trovato il tempo per tornarci. Sabato prossimo, alle 18, presenterà infatti nella sala consiliare di S. Pietro l'iniziativa di cui la Provincia si é latta carico in coordinamento con la Comunità montana, il comune e la riserva di caccia di Pulfero. Domenica mattina, alle 8.30, é in programma invece, sempre assieme a Fogar, una camminata che partirà da Stupizza e che avrà per itinerario proprio i nuovi sentieri, le cui tabelle offrono ai visitatori informazioni turistico-ambientali sui luoghi percorsi. Appuntamento con lo skiroll a S. Leonardo Appuntamento per tutti gli amanti dello skiroll e del podismo domenica 20 ottobre a Scrutto di San Leonardo, dove avrà luogo la crono combinata Skiroller - Podista per la conquista del 4" trofeo Edilvalli. Il percorso è di 12 kilometri, la prima frazione compieta-mente su asfalto, la seconda prevalentemente su sentiero. Il ritrovo è fissato alle ore 9, la chiusura delle iscrizioni alle ore 9.30, la partenza alle ore 10. Alle 12 pastasciutta per tutti i partecipanti, mentre alle 13 avrà luogo la premiazione. v SDZ dnevno spreminjal in glede na vojno ekonomijo, ki jo Srbi vz-družujejo le še s sprotnim tiskanjem dinarjev, ne more biti nobenega dvoma o trendu tega tečajnega drsenja. Poleg tega se obeta nekaj akcij za skorajšnje priznanje Slovenije in vse kaže, da do tega ni'več daleč. Prišel je torej čas za čiščenje notranje politične scene. Glede na to, da je potrebno politično šele določiti osnovne okvirje gospodarskega sistema, je nadvse pomembno, kdo ima oziroma bo imel vzvode oblasti v rokah. Toni Gomišček Un incon a Cividale DC - UCES Nell’ambito dei rapporti che intrattiene con le forze politiche il comitato provinciale dell’Unione culturale economica slovena ha avuto nei giorni scorsi, nella propria sede di Cividale, un incontro con la Democrazia cristiana rappresentata dal prof. Claudio Zanutto per il CIL locale, da Renato Osgnach e Bianca Bacchetti per la sezione di S. Pietro al Natisone. E’ stato un incontro di carattere informativo che è necessario abbia un seguito, come hanno convenuto entrambe le parti, per approfondire le reciproche posizioni e la complessa problematica della minoranza slovena nella nostra provincia. Se a livello provinciale o parlamentare è possibile un dialogo aperto, se la Chiesa ci è vicina, sostiene il nostro impegno per mantenere la nostra identità, ha detto tra l’altro il prof. Cerno, a livello locale rimangono delle smagliature da superare. Centro ortofrutticolo al taglio del nastro E’ iniziata sabato a S. Pietro l’undicesima mostra-mercato delle castagne e dei prodotti ortofrutticoli delle Valli. Un inizio... bagnato (e speriamo fortunato), vista la continua pioggia, che domenica ha concesso finalmente tregua. La mostra trova quest’anno per la prima volta sede nel nuovo Centro di raccolta, conservazione e commercializzazione dei prodotti tipici locali, sito nella Zona industriale di S. Pietro, comunque facilmente identificabile poiché situato vicino alla strada statale. La nuova costruzione verrà inaugurata sabato prossimo. Alle 11.30 é previsto il raduno sul piazzale antistante il Centro, alle 11.45 la benedizione ed il taglio del nastro, cui seguiranno gli interventi del presidente della Comunità montana Chiabudini e di altre autorità. Don Mateucig tra di noi S. Pietro al Natisone ha accolto domenica il nuovo parroco, don Dionisio Mateucig, che svolgerà anche le mansioni di vicario della forania. Cinquantatré anni, nativo di Pa-ciuch, sacerdote dal 1965, don Mateucig é giunto nel primo pomeriggio a S. Pietro accompagnato da numerosi abitanti di Sappada, dove per dodici anni é stato arciprete. Sul sagrato della chiesa ha ricevuto il primo caloroso applauso da parte dei fedeli ed il saluto del sindaco Marinig. Successivamente mons. Menis, a nome del vescovo, ha letto il proclama del decreto arcivescovile di nomina. Don Mateucig ha quindi celebrato la messa, rivolgendo un saluto ai convenuti anche in sloveno, friulano e tedesco. Don Mateucig con mons. Qualizza, don Zuanella e don Romanin novi matajur Peterletova zahvala za solidarnost s prve strani Prof. Černo je izročil vsoto denarja, ki so jo zbrali v občini Bardo. "Slovenija ne želi odpreti vprašanja meja. Naša vlada bo sedanjo ureditev povsem spoštovala in si obenem prizadevala za razvoj svojih narodnostnih manjšin v sosednjih državah". Tako je med drugim dejal Lojze Peterle, ki je ugotovil, da številni izrazi solidarnosti in pomoči predstavljajo jamstvo za nada-ljne uspešno sodelovanje na meji. Slovenski predsednik je izrazil tudi željo, da se bosta obe državi dogovorili o skupnih tu-ristično-gospodarskih projektih. Kar zadeva Republiko Slovenijo pa je izrazil upanje, da bi jo mednarodna skupnost čimprej priznala. Po pozdravnem nagovoru predsednika Skupščine občine Tolmin Viktorja Klanjščka je predsednik Gorske skupnosti za Nadiške doline Giuseppe Chia-budini podprl prizadevanja Slovenije na poti samostojnosti in suverenosti. Špetrski župan Firmino Marinig pa je izrazil nujo, da bo nova stvarnost prispevala k priznavanju slovenske narodnosti v Benečiji, kjer so določeni italijanski krogi še vedno nasprotni uveljavljanju slovenskega človeka in slovenske kulture. (r.p.) Naša pomoč prizadetemu prebivalstvu Na Debelem rtiču so predstavniki Solidarnostnega odbora v četrtek zvečer izročili predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu denar, ki so ga Slovenci iz tržaške in videmske pokrajine zbrali v pomoč Sloveniji. Zbrana sredstva, kot je dejal sam predsednik Peterle, bodo namenili Rdečemu križu iz Slovenije, da bi stvarno pomagali ljudem v stiski zaradi posledic vojne agresije. Podobna manifestacija je bila v četrtek tudi v goriškem Kulturnem domu, na kateri so predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij izročili predstavnikom Rdečega križa iz Slovenije in Caritasa vsoto denarja, ki so ga zbrali na Goriškem. Udeleženci večera so poslali italijanski vladi in Evropski gospodarski skupnosti pismo, v katerem pozivajo pristojne organizme, naj takoj priznajo Slovenijo in Hrvaško. D PDS lancia un S.O.S. per la Benerìa E' necessario un unico provvedimento legislativo nazionale che riconosca e tuteli l'insieme della minoranza slovena presente nella regione. Interventi particolari inoltre sul piano sociale ed economico debbono interessare le zone più depresse, come le valli del Natisone, soggette a continuo spopolamento. Lo sostiene una delegazione del PDS delle valli del Natisone che partecipa alla prima Conferenza regionale della Commissione slovena del PDS che si sta svolgendo a Trieste proprio mentre stiamo andando in stampa. Il lungo degrado in atto nelle Valli del Natisone - prosegue la nota del PDS - è legato non solo all'isolamento tipico di zone particolari ma alla stessa politica di snazionalizzazione portata avanti senza soluzione di continuità nel dopoguerra e all'alto costo pagato su tutti i piani alla logica della guerra fredda. Basta pensare ai vincoli militari o all’operare di organizzazioni paramilitari (tipica quella denominata "O ") i cui compiti di polizia interna sono stati pesantemente avvertiti dalla minoranza. Riceviamo dalla Centrale des mineurs de la region Wallon-ne - FGTB con sede in Liege - B 4000 - 7 Boulevard d'Avroy - B. 8/038 la notizia che per il 1992 la quota d'iscrizione è di 70.000 lire. La somma può essere versata direttamente o tramite bonifico o vaglia postale o qualsiasi altro sistema sul conto correte n. 65/31322 presso la Filiale di Cividale della Banca di Credito di Trieste, in via Carlo Alberto 17, conto intestato alla Centrale stessa. Al bo S. Leonardo degli Slavi nazaj? Če lepuo pogledamo, Špie-tar je že ratu adnò majhano miestace. Zaries daje tako imprešion, zak je pru lepuo zložen: dol fabrike, tam banke, gor študijski center (per-fin "college"), tle novi hrami in apartamenti, kazerma in karabinieri, butige in bari, poliambulatori in hiša za te stare, in še na viem ki. Nič, ki reč: pru šeštno in lepuo. Samuo, ki jest in Rožca tle te dan smo se malomanj zgubile, za ušafat von nje botro dol po Sedlah, in vsako malo se nismo ble še zmočile usta: kuo pridit do človieka, ki bi ti rad skuhu an kafè in parliu no kapico žganja, in de bi ti poviedu, ka se gaja oku? Takuo smo zviedle, de pred vsako vas špietarskega ka-muna parstavijo tablico, na kateri bo napisano domače ime: Špietar, Barnas, Nokula, Ažla, Petjag e koži vija. In še: vsaki desti so uzdiel ime in takuo vsak človek se bo mogu lahko orientat po vsie-rode brez zamude in brez se zgubit. Zlo pratik: prebereš ime tele al te druge cieste (Sedla, Podreka, Na Rauni, ečč.) zagledaš numer (13, 15, 17, ečč.), in najdeš hči, sestro, kunjado, tistega, ki gledaš. Glih ku tu mieste: niesmo vič gorjani - smo čitadini! In vsi hvalijo kamun za tist orgoljo, ki Špietruc čujejo tu sarc. A ja ben nu. Ma ja, ma ja: sviet gre naprej: so tisti, ki imena jih zbrisavajo, tisti ki jih kladejo, in tisti ki jih menjavajo. Poglejmo, ka' 'ni Leningrad nazaj ratu svet Peterburg, glih ku par starin, takuo ki mu je uzdeu ime Petar te Veliki? Sada na viem, če jest in Rožca smo jo lepuo vekuštali. Vsi tle oku čejo bit "Slavi" in tam v Podutani so napisal tu statut. In tuole samuo, zak nečejo bit Slovienj, in vena-šajo stuo in stuo ražonu pru-ot. Posebno v Podutani so veliki dibatiti, in se vsi arspitni preganjajo. Na kratcim povie-dano: Slavi e bašta! Tuole smo vekuštale: ka bi na mogli možje, ki so tam na podutanskim kamune, pridit do propošte, de bi se varnilo vasi in kamunu njega staro ime, "S. Leonardo degli Slavi?". Paš duo bi biu pruot? Mjuta Povasnica Una foto dì gruppo con i nonni Festeggiati domenica 13 ottobre a Prato gli anziani di tutta la Val Resia Si sono riuniti domenica 13 ottobre, gli anziani di Resia, che hanno passato insieme una spensierata e allegra giornata. All'appuntamento erano preenti un centinaio di persone che, dopo aver partecipato alla santa messa a Prato di Resia, hanno proseguito la giornata all'albergo Val Resia dove hanno consumato un lauto pranzo. Le ore pomeridiane sono trascorse velocemente e piacevolmente fra canti e balli, allietate anche dalla presenza del gruppo folkloristico Val Resia e dal coro Monte Canin di Resia. Questo appuntamento, che assume un significato molto importante nella realtà resiana, è stato organizzato dal comune di Resia in collaborazione con la parrocchia di S. Maria Assunta di Prato di Resia e la Comunità montana Val Canale - Canal del ferro. Ecco la foto ricordo. Catia Quaglia Costruire ora si Procede con rapidità l'approvazione degli ambiti di ricomposizione delle proprietà del Piano Particolareggiato della frazione di Oseacco. Nell'ultimo consiglio comunale di sabato 12 ottobre sono stati approvati infatti due, quello D e quello I. Prima di questi, altri due, gli ambiti A e H, sono stati sottoposti al consiglio comunale, il primo è già stato accolto ed approvato anche dal Comitato provinciale di controllo. Con l'approvazione di questi ambiti si potrà dare cosi avvio alla sistemazione dell'intera frazione quindi al completamento della ricostruzione. Altri ambiti, già in avanzata predisposizione, verranno sottoposti all'approvazione definitiva nei prossimi consigli comunali. A condurre i lavori è il geometra Abrami che ha risolto questo problema che si trascinava avanti da anni senza soluzione. i m Slovenija se vse bolj očitno pripravlja na naslednje volitve s prve strani Slovenija se namreč vse bolj očitno pripravlja na naslednje volitve in če bo šlo tako naprej, bomo imeli moč izbirati nad nepreglednim številom strank. Prav konec preteklega tedna so se razcepili člani Slovenske demokratične zveze. Do preloma je prišlo na ločnici med intelektualno (pre)nasičenim liberalnim jedrom in tisto bazo, ki je na kongres delegirala pretežno narodnjaško (desno?) orientirane člane. Dogodek bo imel seveda velik vpliv na celotno politično življenje, saj je SDZ ena izmed najbolj "državotvornih" strank z zunanjim, notranjim in obrambnim ministrom, predsednikom skupščine in še nekaterimi ključnimi ljudmi nove slovenske politike. Razkol stranke, kot je SDZ, je mnogo več kot interni strankarski dogodek. Pravzaprav je mnogim žal, da se razkol med strujami ni zaključil kot notranji strankarski dogodek. Slovenske politične stranke očitno še ne obvladajo umetnosti iskanja ravnovesij med notranjimi strujami in so šele v začetni fazi oblikovanja mikropolitičnih identitet. Sploh lahko za celoten slovenski strankarski politični prostor ugotovimo, da je šele v povojih. Na hitro rojene stranke niso imele dovolj časa za sestavo nazorno ločljivih programov, kaj šele, da bi si oblikovale vodstvo in članstvo, sposobno za neusmiljen, a kompromisov poln politični boj. Potrebnih bo vsaj še nekaj volitev, da bodo tudi znotraj strank ugotovili, ali jim prinašajo glasove posamezniki ali programske usmeritve, ali nagrajujejo volilci opravljeno delo ali obljubem ali glasujejo ljudje "za" ali "proti". Javnomnenjski raziskovalci se v tem času kar ogibajo vprašanj o strankarski naklonjenosti volilnega telesa, zato pa si osrednja slovenska dnevnika (Delo in Neodvisni dnevnik) konkurirata z anketami o priljubljenosti posameznih politikov. Ob dokaj logičnem vrstnem redu na vrhu (Kučan, Drnovšek, Rupel, Kacin, Bavčar...) preseneča predvsem ugotovitev, da so najboljša mesta oddana najbolj izstopajočim akterjem slovenske državnosti, medtem ko imajo voditelji strank, ki niso istočasno ministri, dokaj nizek ugled. Predpostavljam, da je cilj vsake stranke, da si pridobi kar naj-večje število volilcev in s tem kar naj večji možni vpliv. Racionalno bi se mi torej zdelo, če bi se na vse kriplje trudile, da obdržijo te ugledne posameznike v svojih vrstah, kakor se mi zdi tudi racionalno, da se nekdo, ki se podaja v svet politike, pridruži tisti stranki, ki mu omogoča najhitrejši prodor v svet odločanja. Seveda spoštujem tudi odločitve zanesenjakov in predvsem mi je blizu razmišljanje, da je v vrstah opozicije možno odigrati dokaj pomembno vlogo, čeprav seveda ne tako odločilno, kot na bregu pozicije. Če pa se politik z ministrskimi ambicijami veže na stranko, ki bo v vsakem primeru v opoziciji, se mi zdi podoben ljubitelju lipicancev, ki si tega belega kraškega konja izbere tudi za konjsko dirko v galopu. Stranka, ki se odpove svojim najbolj popularnim politikom, pa je kot "hlev", ki izloči svoje zmagovite žrebce. In prav to se je preteklo konec tedna zgodilo na slovenskem političnem prizorišču. Povdarjeni ideološki zasuk v desno se mi zdi v tem kontekstu celo manj pomemben kot ta prostodušnost večine SDZjevcev do izgube Rupla in Bavčarja, tretjega in petega na prav danes objavljeni lestvici najpopularnejših slovenskih politikov v Dnevnikovi anketi. Še posebej čudi to, da je udar speljal minister Pirnat, ki ga zaman iščemo med osebnostmi slovenske politične scene. Sicer pa vse pravilne in napačne poteze naj bi nagradili in kaznovali volilci. Slovenske stranke še zdaleč nimajo discipliniranega volilnega zaledja, zato so možni kar precejšnji premiki v razmerju med strankami dosedanje pozicije in opozicije. Pravzaprav bi Slovenija sedaj že kar nujno potrebovala eno takšno preverjanje politične naklonjenosti, saj se zdi sedanje stanje še najbolj podobno tolmunu, ki ga vsak po malem kali in v njem ribari. Z dovolilnico (privolitvijo volilcev) ali brez. Toni Gomišček novi matajur Že peto leto tečaj slovenščine v Vidmu S krajšo slovesnostjo v ponedeljek 21. oktobra ob 18. uri se začne v Vidmu tečaj slovenskega jezika, ki bo že tretje leto potekal v prostorih Zavoda Malig-nani. In prav ta pomembni videmski srednješolski Zavod je v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Špetra pobudnik tečaja. Parvzaprav gre za dva ločena tečaja, za začetnike in nadaljevalni, ki ju bo vodil prof. Marino Vertovec. Oba bosta potekala ob ponedeljkih, prvi od 17.30. do 19., drugi od 19. do 20.30. ure. Je že peto leto torej, ki se v Vidmu ponavlja ta važna pobuda, dve leti v sodelovanju z združenjem Arci, nato s podporo vodstva Zavoda Malignani, ki je dalo na razpolago tudi prostore. Pouk slovenščine za odrasle je bil v glavnem namenjen velikemu številu beneških Slovencev, ki živijo v glavnem furlanskem mestu in so nekoliko odddaljeni od kulturnega utripa iz Benečije. Vzbudil pa je veliko zanimanje med Furlani, ki se ga v dobrem številu udeležujejo. V glavnem - kot je dejal prof. Vertovec - gre za ljudi z visoko izobrazbo, ki želijo spoznati zgodovinsko in kulturno podobo sosednjega slovenskega naroda. Prvi znaki kažejo, da bo tudi spričo demokratizacije v Sloveniji, kasnejše vojne in splošne jugoslovanske krize, letos zanimanje za Slovenijo in slovenščino še bolj naraslo. Tečaja bosta trajala do konca maja. Z leve prot. Vertovec, direktorica Zavoda za slovensko izobraževanje prof. Gruden In ravnatelj Malignanija prof. Illusi INIZIATIVA DEL CIRCOLO “SANTANDREA” PER LA CHIESA DI CRAVERO Nuovi rintocchi Percorrendo le valli del Natiso-ne, su molti rilievi e nei paesi stessi, si nota che la chiesa è un punto di riferimento per le nostre genti. Si sa che questi luoghi di culto, oltre ad essere una testimonianza religiosa, lo sono anche dal punto di vista artistico. La chiesetta di S. Lucia a Cravero si annovera tra queste. Ultimamente, a cura della Sovrintendenza alle Belle Arti, si stanno restaurando il prezioso altare ligneo e l’interno del manufatto, dove stanno affiorando interessanti affreschi. Ma per un completo recupero di tutto il complesso, il Circolo culturale "S. Andrea" si è assunto l'onere della rifusione delle due campane, che, dopo 5 secoli di lodevole "servizio”, necessitano di questo trattamento. A questo proposito i responsabili del Circolo, si sono resi inter- preti di questa necessità presso il parroco don Giuseppe Jaculin, il quale, oltre a compiacersi dell'iniziativa, ha dato tutto il suo appoggio e promesso il suo interessamento presso enti ed associazioni per il reperimento di ulteriori fondi onde procedere in tempi brevi al completamento dell'opera. Ma si spera anche nel contributo di singoli e privati e nella sensibilità di coloro cui stanno a cuore i rintocchi di queste campane, le quali, nel corso degli anni, sono state le messaggere degli avvenimenti che hanno caratterizzato la piccola storia di questa parrocchia. Il circolo culturale "Sant'An-drea” ha già raccolto, mediante le sue iniziative, una buona parte della somma necessaria, ma per coprire tutto il costo in preventivo, l'aiuto concreto di tutti è fondamentale. DOMANI A PASSARIANO IL CONVEGNO “DALLA STORIA AL FUTURO” Salvaguardare i beni culturali "Dalla storia al futuro Esperienze a confronto e programmi per la salvaguardia, la valorizzazione e la fruizione dei patrimòni culturali del Friuli-Venezia Giulia." Questo il titolo dato al convegno, organizzato dal Partito democratico della sinistra per domani, venerdì alle ore 17.30 nella Villa Manin di Passariano. Il convegno vuole essere un occasione per dare avvio ad un rapporto conoscitivo con le forze culturalmente più vivaci e porre le basi per una ricognizione puntuale dei bisogni, dei problemi e del- le prospettive delle strutture pubbliche e delle istituzioni del Friuli-Venezia Giulia ed in particolar modo della provincia di Udine. Secondo i promotori del convegno, che sarà aperto dal segretario provinciale udinese del PDS Maurizio Ionico nonché dai deputati Silvana Fachin Schiavi e Marisa Bonfatti Paini, è urgente porre fine alle difficoltà in cui si trovano le istituzioni preposte alla salvaguardia del patrimonio culturale. Basti pensare che l'Italia investe nei beni culturali solo lo 0,38 % del bilancio e soltanto 618 miliardi in conto capitale, pari a circa 30 km di autostrada. Al convegno di Villa Manin, tra gli altri, parteciperanno Giuseppe Bergamini, direttore dei Musei Civici di Udine, Franco Bocchieri, sopraintendente per i B.A.A.A.S. del F-VG, Paola Calligaris Visca, direttore del Servizio beni Culturali dell' Assessorato regionale alla cultura, e Marzio Strassoldo, presidente del Consorzio Salva-guardia Castelli del Friuli-Venezia Giulia. La resa dei conti E' ormai trascorso un anno da quando la scuola bilingue ha il secondo šola/scuola bus. Ed è ora di fare i conti non dei kilometri percorsi finora, ma dei soldi raccolti con la sottoscrizione iniziata all'inizio dello scorso anno scolastico. Le sottoscrizioni sono state buone, 22.160.000 lire nel 1990, non dimentichiamo la TKB BCT che ha dato la fetta più consistente, e 2.125.250 nel 1991. Mancano però ancora 2.500.000 (2.414.750). Chissà che con un ulteriore sforzo non si riesca a raggiungere il traguardo. Ringraziamo coloro che si sono ricordati (fra questi tanti emigranti) della scuola bilingue di S. Pietro, delle sue esigenze e che le hanno accordato un posto così importante da voler contribuire all’acquisto della scuolabus che tanta strada fa per permettere ai bimbi delle Valli di poter frequentare la scuola. Gorska skupnost Želi imiet Tudi Gorska skupnost Nediš-kih dolin muora imiet svuoj znak (simbol), kot ga imajo že drugod Gorske skupnosti, občine an druge ustanove. Za ga imiet je organizala an natečaj an dala že nieke ideje. Znak (ki na smie bit buj velik ku 60x90 centimetru) bo muoru pokazat realnost naše Gorske skupnosti (življenje, zgodovina, kultura, okolje...) na tako vižo, de vsak lahko zastope, kaka je. Za reč adno, na njim na bo moglo bit muorje, sa’ tle par nas ga nie! Na natečaju morejo sodelovat vsi tisti, ki imajo bivališče v videmski pokrajini an so dopunli 18 liet življenja. Cajt za predstavit svojo idejo je le do sriede 30. otuberja 1991. Do tistega dneva se muore parpravljeno dielo (sa-muo adno za vsakega konkoren-ta), na uficihe Gorske skupnosti Nediških dolin v Špietre. 'Na posebna skupina judi ve-bere tist znak, ki narlieuš bo predstavlju telo našo ustanovo. Tisti, ki udobi, Zasluže dva mili-ona lir. Beneška galerija - Špeter 26. oktobra 1991 - ob 17.30 Paolo Albani iz Firenc razstavlja VIDNE POEZIJE - Razstava bo odprta do 10. novembra Bologna e Val Resia unite da un comitato Nel 1991 ricorre il quindicesimo e triste anniversario del terribile terremoto in Friuli. Alcuni volontari di Bologna, che nel 1976 hanno lavorato per l’emergenza e nella ricostruzione in Val Resia ed altrove in Friuli, si sono costituiti in Comitato per aiutare enti culturali e di accoglienza della Val Resia e del Friuli. Il Comitato è nato con una Mostra, tenutasi a Bologna, dove ha raccolto momenti della cultura e della bellezza della Val Resia ed ha incontrato una viva dimostrazione di interesse verso questa parte di Regione. Il Comitato è aperto a tutti quelli che ne facciano domanda. La sua sede è c/o Cherubini Gabriele, via Porrettana 148/3 -40135 Bologna - tel. (051) 423360. Lavoro (051) 330560 - 585037. Il Comitato Mostra Resia e Friuli ha già prodotto il seguente materiale che potrete richiedere alla sede del comitato o presso alcuni bar della Val Resia. Video cassette: "Rinascita di una terra" (la Mostra che si è svolta a Bologna): "Coro Monte Ca-nin" - Val Resia di Gabriele Cherubini; "La Val Resia" - di Gabriele Cherubini (guida della Valle); "Gniva - Dedicazione della Chiesa di S. Floriano "; "Gruppo Folklori-stico Val Resia" (presentazione del libro "Storia del Gruppo Folklori-stico Val Resia"; "Coro Monte Canin" (presentazione del libro "Lipe Rozize"). Musicassette: Walter Quaglia - "Moj det". Gabriele Cherubini Maurizio Colla Poslušajta Ascoltate TE ROZAJANSKI GLAS Usako saboto, od puldnè dret puldnè, nu pul tana Radio Trst A 101 MF. Una festa dì compleanno con tanti canti Enorme successo ha avuto la ventunesima rassegna corale "Val Resia" organizzata dal coro Monte Canin, svoltasi sabato 12 presso il centro culturale di Varcota a Prato di Resia. Numerosi gli applausi a tutti i cori presenti, il "Monte Canin ", 1' "Acqua ciara" di Recoaro Terme, ma in modo particolare agli studenti del "Coro del Collegio del Mondo Unito" di Duino Aurisina. I ragazzi, che sono assieme da appena un mese, si sono presentati al numeroso pubblico con canzoni di vario genere e di provenienza dai paesi più lontani. Durante la serata il coro locale ha presentato invece il suo nuovo maestro, il signor Roberto Frisano, e fra gli altri anche l'ultimo canto resiano dal titolo "Saiaur". E" da dire ancora che questa rassegna di cori rientra nei festeggiamenti che il coro Monte Canin ha organizzato , quest'anno per i suoi vent’anni di vita. Danilo Lettig y'W t !-A jjjyul LE LINGUE MINORITARIE IN PRIMO PIANO NEL CONVEGNO TENUTOSI Dl RECENTE AD ASIAGO SU “SCUOLA E MINORANZE LINGUISTICHE” Isole, penìsole e arcipelaghi di parole Per semplicità di ragionamento i linguisti hanno accolto una particolare classificazione dei fenomeni connessi alla presenza delle varie minoranze. Così ha fatto il prof. Freddi (Venezia), il quale ha descritto il modello A come quello dei dialetti italiani nel territorio nazionale, il modello B - delle penisole linguistiche - quello in cui le lingue minoritarie debordano verso gli stati confinanti (é il caso, per fare un esempio, degli Sloveni), il modello C - delle isole linguistiche - dove le minoranze sono circondate dalle parlate italiane. L'esempio che andava bene sull'altipiano di Asiago, dove si teneva un importante convegno su "Scuola e Minoranze Linguistiche ", stava proprio davanti ai partecipanti: l'esempio dei Cimbri. Sui Cimbri permane una tradizione diffusa: quella di una reale discendenza dai Cimbri antichi, giunti in Italia dallo Jutland, dall'Elba e dal Norico per essere ricacciati e sconfitti da Mario nel 102 a.C. I Cimbri, dunque, si chiamano cosi per sbaglio! Si tratta in realtà dei discendenti dei colonizzatori bavaresi, come quelli del Tirolo e della Carinzia, stanziati in varie aree del Veneto e del Trentino attorno al XII secolo, soprattutto esperti taglialegna. Restarono gradualmente isolati sull'altopiano, integrandosi nel corso dei secoli. Il dialetto bavarese (o cimbro) rimase prevalente fino al XVIII secolo per poi assimilarsi al veneto ed all'italiano. Oggi quelli che conoscono il "cimbro" non raggiungono il 20% degli oltre 20 mila abitanti dell'altopiano. L'economia fiorente dei Cimbri (turismo, zootecnia, industria alimentare, ecc.), l'amore per le tradizioni e la parlata, l'attenzione delle autorità locali non bastano a bloccare il "preludio al monolin-guismo", naturalmente veneto-italiano. Per la verità le antiche colonie tedesche in Italia più che un'isola formano un arcipelago linguistico che va da Timaù, in Carnia, a Gressoney, in Val d'Aosta. Il prof. Freddi propone "panieri" diversi alle singole minoranze: il paniere più grosso, quello con maggiori contenuti di tutela, andrà alle penisole linguistiche, quelle che hanno continuità con una lingua standard all'estero. Le isole linguistiche si accontenteranno di un paniere più modesto, ma efficace. Perché, signori, il bilinguismo - per gli studiosi - é un valore. Lo spiega la prof. Pinto (Università di Roma), che ha svolto ricerche su fanciulli bilingui in diverse situazioni, confrontandoli con fanciulli monolingui. Una serie di test ha rivelato la superiorità delle "performances" dei ragazzi bi- biDi mirri ofoLiuitLA BBUJTEK • ili «i Un min— . lingui o plurilingui, per ciò che si riferisce al cosiddetto pensiero convergente (soluzione dei problemi logici di varia natura) e soprattutto al pensiero divergente, la creatività, che produce soluzioni innovative ai problemi stessi. Sarà vero? Lo dice la scienza, e non é questa l'unica ricerca in merito: ed é forse questa la ragio- BB M » B ne della corsa al bilinguismo delle famiglie più informate. Esempi di sostegno all’istruzione bilingue provengono al convegno di Asiago da più parti. Se per i 300 parlanti il dialetto tedesco di Sauris (Carnia) il problema é serio, soluzioni su vasta scala si svolgono (per limitarci alle relazioni al convegno) in Frisia, una provincia bilingue dei Paesi Bassi, dove il Frisone é lingua alla pari con quella maggioritaria. Così in Corsica, dove da alcuni anni é riconosciuto ed insegnato nelle scuole il corso, risultato moderno dell'antico dialetto toscano. In questo caso il governo francese, tradizionalmente restìo al riconoscimento delle lingue minoritarie, si é visto spinto a cercare qualche soluzione dalla pressione dei movimenti autonomistici: oggi la lingua corsa é all'attenzione delle autorità. La tematica é vasta e viene sviscerata dai diversi rappresentanti di associazioni minoritarie sparse in Italia dalla Sardegna alla Calabria, dal Molise al Piemonte, dal Friuli a Roma (da dove arrivano i Rom). La perfetta organizzazione del convegno, curata dall'Istituto di cultura cimbra di Roana - personalmente dal prof. Sergio Bona-to - dà spazio ad una serata di musiche e canti cimbri ed una cena con un perfetto menù locale che comincia con "proat met pata-ten un speck"(pane di patate con speck) per finire con lo strudel e la grappa. A conclusione il saluto tocca ai sindaci locali ed al presidente del Confemili, Ardizzone. Si chiede una legge di tutela. Ma basterà questo entusiasmo e questo impegno per far girare la ruota delle minoranze nel verso giusto? Paolo Petricig Tabelle bilingui all'ingresso del comune. I segni esteriori della presenza cimbra non sono molto diffusi. C'è tuttavia una progressiva coscienza da parte dei cittadini e degli amministratori comunali e provinciali, ma anche regionali, della gravità della perdita di una lingua. Più grave dell'estinzione di una specie animale dell'altipiano novi matafur znr iesr Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Fotostavek: r V Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400. din posamezni izvod 10.— din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% DSL čudijo izjave škofa Deželni tajnik DSL Elvio Ruffino se v tiskovnem sporočilu obregne ob videmskega nadškofa Alfreda Battistija, češ da se je na nedvavnem posvetu opredelil za izbiro, naj vsi katoličani volijo KD. Takšna izbira, ugotavlja Ruffino, predstavlja korak nazaj v politiki furlanske Cerkve, ki je v zadnjih letih pokazala zvrhano mero objektivnosti, upoštevajoč tudi dejstvo, da katoličani delujejo v več strankah in v sami DSL. Deželna Demokratična stranka levice izraža nazadnje željo, da se furlanska Cerkev jasno izreče o teh zadevah in da ne ponovi napake iz leta 1988, ko se je na deželnih volitvah jasno opredelila v korist KD. Dežele protestirale proti državni vladi Predsedniki deželnih vlad so uresničili najavljeni protest in se v torek v Rimu niso udeležili srečanja v Palači Chigi med zastopniki konference deželnih uprav z vlado. Na tem srečanju naj bi namreč tekla beseda o vprašanju finančnega zakona za leto 1992. Namesto napovedanega sestanka so predsedniki deželnih odborov pooblastili predsedujočega konference dežel Adriana Biasuttija, da ministru za deželne zadeve Minu Martinazzoliju obrazloži vzroke za takšno odločitev. V prvi vrsti predstavniki deželnih uprav negativno ocenjujejo osnutek finančnega zakona predvsem v tistem njegovem delu, ki zadeva deficit za leti 1991 in 1992 na zdravstvenem področju. Prav tako negativno mnenje predsedniki dežel izražajo, kar zadeva politične izbire osrednje vlade v okviru reform za večjo avtonomijo dežel. Torkov protest je sicer sad domene z generalne skupščine predstavnikov italijanskih dežel, ki je bila pred nedavnim v Benetkah in na kateri so dokaj ostro protestirali zaradi mačehovskega odnosa države do deželnih uprav. Razhajanja so nastala zaradi nesoglasja do zdravstvene politike vlade in odlašanja z re-forno deželnih uprav. Do raz-čiščevalnega sestanka med predsedniki dežel in ministrom Minom Martinazzolijem pa naj bi prišlo 22. oktobra, ko se bodo sestali tudi z ministrskim predsednikom Giu-liom Andreottijem. PIP Dl S. PIETRO: I RAPPORTI TRA SINDACATO ED AZIENDE DEL SETTORE CHIMICO Cgil: “Dialoghi difficili” Aperta la scorsa settimana da Paolo Duriavig, della Fim-Cisl, la parentesi sul punto di vista dei sindacati riguardo la Zona industriale di S. Pietro continua, andando a toccare, questa volta, le aziende a carattere chimico e tessile. Di questi settori si occupa Glauco Pittilino, sindacalista della Filcea-Cgil dall'aria schietta e benigna, a cui poniamo un primo quesito riguardo lo stabilimento della Fidia-Frar, l'industria farmaceutica il cui insediamento nelle Valli aveva trovato, nel momento della sua attuazione, più di una voce contraria. E della quale poco si sa. "Lo stabilimento occupa circa 40 persone - ci fa sapere Pittilino - metà delle quali ad alto contenuto professionale, l'altra metà composta da addetti alle barriere, elementi che garantiscono un clima ideale di sopravvivenza ai ratti". E' solo un allevamento, dunque, come più volte aveva sottolineato la Frar nei tempi "caldi" della polemica, anche se del futuro, sussurra il sindacalista, non si può mai sapere. Intanto é previsto un incremento occupazionale: si parla di 10, 15 persone. L'azienda, in attività da circa un anno, merita il voto sufficiente del sindacato. "Grossi problemi non ce ne sono -afferma Pittilino - visto che l'azienda discute correttamente con noi di ogni suo progetto. Gli operatori alle barriere sono poi controllati dal punto di vista sanitario e soggetti a sterilizzazione". L'attenzione si sposta solo di qualche centinaio di metri, dove sorge la Hobles, azienda a capitale misto italo-sloveno: come la Veplas della quale parleremo poi. Della Hobles Pittilino dà un giudizio ben diverso: "Con la direzione aziendale non abbiamo mai avuto rapporti che si possano definire tali. Abbiamo appreso le novità quando tutto era già stato fatto, vedi l'ultima riduzione di personale nel settore import-export". Settembre '90, ci suggeriscono le carte d'archivio. Il sindacato già prima aveva fatto presente all'azienda l’enorme divario tra il fatturato realizzato dal settore import-export (75 miliardi) e quello dalla produzione vera e propria, che riguarda gli infissi (5 miliardi). Con la crisi jugoslava, la Ho- Una parte dello stabilimento della Fidia-Frar «MM >>«*“ réoOTO PER LA COSTRUZIONE ^fflWoiffiuRUSTia 1-vnnirM. arre *»>«.TAr*»ci OKMtOD SAFIP «KVAWACC0 ok^eerro B0RT010SSI F.lli «uttwo moatOMUMM Geom ILO CRLSTANCKj ««MARUCCC OiCOU im.TTJ«UJ In# GIORGIO URDAN G0W21A CCtUUJATO« * MARIO CAUSERÒ - UOK Un cartello preannuncio un nuovo insediamento bles é stata costretta a ridurre il settore nel quale aveva profuso più impegno, ed a dedicarsi maggiormente alla produzione. L'impressione di Pittilino é che la direzione mai abbia saputo dare, e forse anche darsi, risposte chiare sull'attività aziendale. "Anche con la finanziaria Safti, che sostiene la Hobles ed alla quale la Hobles ci rimandava, non abbiamo mai avuto dialogo", aggiunge. Se lo stesso discorso, almeno per quanto riguarda i rapporti azienda-sindacato, riguarda la Be-neco, che si occupa di capi di abbigliamento sportivi, non così vale per la Veplas. "I rapporti con questa ditta, che produce materiali in vetroresina, sono confortanti. Si riesce a discutere di tutto, anche in termini di prospettive" afferma Pittilino, che conclude con uno sguardo d'insieme sulle aziende a capitale misto: "Il problema é capire se l'offerta di occupazione alla gente delle valli sia solo un fatto di facciata per giustificare insediamenti fatti anche con soldi pubblici". Il problema é generale. Il sindacato storce il naso rispetto a certe realtà e dà un giudizio che é comunque, scusate il gioco di parole, sindacabile. Qualcuno, cioè, potrebbe anche obiettare. Michele Obit ’f^ì/y Sa Bomo vidli dost nas je V petak 11. otuberja so začel štiet dost nas je tle v Italiji, kje živmo, kaka je naša hiša, ki an kje diela-mo al pa kje se šuolamo. Za kar se tiče labrik, im-prež, pa kakuo so velike, dost dielucu imajo, an ta-kuo napri. Tisti dan se je začelo 13. štetje judi an hramu an 7. štetje industrije an storitev (servizi). Do 19. otuberja bojo nosil po hišah kuestionarie na katere bomo imiel cajt odguorit do 22. otuberja, saj tisti dan jih začnejo spet pobierat za jih potlè pošjat na Istat (Istituto nazionale di statistica), ki pregleda vse podatke an že parve miesce druzega lieta nam pokaže pravo fotografijo naše Italije, kaka je bla na koncu lieta 1991. V MARSINE ŽIVI PARBLIŽNO 230 JUDI, PUNO JIH JE ŠLO PO SVIETE PA JE LE OSTALA VELIKA VAS Vse je bluo napravjeno v saboto za 11. špietarski targ kostanja v novim prodajnim centru par Muoste, manjkalo je samuo sonce. Se je čakalo tarkaj judi za inauguracjon novega centra, de so bli poklical na pomuoč tudi mladega karabinierja za žmištuvat trafik. Pa dai, debeu ku krote, je vse vederbu. Tistih malo judi, ki se j' bluo zbralo, so vsi goder-njal an se jezli videt taj-šno slavo uro. Samuo mladi karabinier se je posme-jau vsaki krat, ki se j' po-buskalo, zatuo ki je mislu, de mu runajo fotografijo! Zvičer, ker dai jo ni teu genjat, so ga pejal spet v špietarsko kazermo. Ku je paršu na vrata od kambre j' začeu pariiguvat an ugasnjuvat luč brez se ustavit. Apuntat mu j' zaueku, de naj jo genja norčuvat z interutorjam ku otroc. - Oh, na norčavam pru nič, pogledi tle, če znaš brat po taliansko je napisano, de se muore luč par-igat “220 voltr - Ja, ma po taljansko se prave “volte”, ne “volt", tle manka “e". - Sigurno de manjka, zatuo ki se j' ponucala gor na tarkaj krat, ki se jo muore parigat! Potlè, ki je paržgau 220 krat luč, je stopu v kam-bro an se ušafu pred velikim špieglam, ki je dajau čez vse vrata od armarono. Začeu je debelo gledat tu anj an vas ustrašen pokliče prijatelja karabinierja, de naj pride gledat de v njega kambri je že an drugi. Subit je parleteu, takuo de pred špieglam sta se ušafala oba. - Imaš raion, v teli kambri sta že na dva! Vizajmo brigadierja, naj jih von veiene. Brigadier parleti subit an se ušafa pred velikim špieglam. Pogleda debelo vas prečudvan an jezno zarjuje: - Kaj me kličeta, kar je že tle muoj kolega!!! Dol z Ettore Cencig, an mož uriedan kavalierata Pokušal smo lietošnji kostanj v Podcierkvi Je imeu ražon naš parjatelj Fausto Gosgnach, an marsinac ki živi že puno liet v Belgiji. V pismu, ki nam ga je pošju an par tiednu od tega an ki smo ga publikal na našim giornalu, je pisu, de Marsinci so pridni j udje an jih je pohvalu kar darže vse čedno, lepuo posiečeno an obdi-elano okuole vasi. Tud v telim kraju naših dolin host se bliža vasem, pa zlo buj počaso, ku drugije. Čeglih an tle je nimar manj judi, manj mladih an zdravih moči, blizu poti, okuole vaseh je vse lepuo posiečeno. Tle an tam se videjo velike kope, venjike so pune grozdja, po vaseh se šele čujejo krave bulit an ta pred kako štalo je še kajšan gnojak, ki služi za kar je biu zazidan. Gremo po pot an pridemo v zadnjio vas Gorenjega Marsina, par Obaleh. Je luštna vas, kjer je vse čedno, hiše so postrojene an povsierode je puno rož. Ta na korite počiva an nunac, ki nas pru lepuo pozdravi. Je Alessandro Zorza - Pinku po domače. Besieda mu teče an je zlo lahko Puno kozoucu okuole Medveiu miesta "Olà, seda bom počivu an gledu te druge, naj dielajo". Po uejski, kar puno od naših puobu an čeč je muorlo iti po sviete, je Ettore pomislu: "Rajš ko grem dielat v belgijanske miniere, rajš bon gledu narest kie-ki tle doma, če bo moč.” Zavih-nu je gor rokave an začeu dielat. Pa nie dielu samuo za se, je gledu narest vse kar se je moglo tud za žvilup, za razvoj svoje vasi, Čarnivarh, an za svoj ka-mun, Podbuniesac. Biu je ustanovitelj, fondator mlekarince v tisti vasi. Je bluo lieto 1955. Naglo se je zbralo 73 članu, sočju (seda jih je 17) an Ettore je biu za presidenta. Tolo kariko jo je imeu do lieta 1970. Vič liet je dielu an ta na kamu-ne, ku kamunski konsilier an je president zadruge za cieste in-terpoderal. Nimar je dielu an šele diela za skupnost, za vas. "San puno hodu napri an nazaj za ušafat kieki an kajšnega, de bo pomagu naši vasi an našemu kamunu, za de an tle par nas bo lieuš an buojš življenje. Pa adni na znajo ku guorit, guorit an obečuvat..." Ettorju, ki je oženjen z Gio-vanno Cernet an ima dvie čeče, llda an Luisa, ki so oženjene an žive proč, an adnega puoba, Fer-ruccia, ki živi gor, želmo še puno sodisfacjonu v njega življenju, sa' jih je uriedan an... kuražno napri, tle par nas imamo potriebo tajšnih moži. Lietošnji praznik kostanja v vasi Podclrku Sandro Pinku an Jolanda Maiinčina ga... Pa dok se more, daržmo tar-duo. Anta je takuo lepuo gledat tle odtuod du dolino. Pogledi, imaš celo dolino pred sabo. Zvičer taz moje pastjeje videm vse tiste luči, ki migajo, margole dol z miesta...Kje je takuo lepuo ko tle". Jolanda nas pozdravi zak muore iti v nieko sanožet atu blizu vasi. Muore posieč še nomalo trave. Se pozdravjamo, kar pride mlekar s kamionam. Je parpeju niekšnega moža za sabo, ki je biu šu dol za kraj po opra-vilah. Tle nie koriere an za iti iz Marsina do Loga je sedan kilometru poti. Dol pruot se še gre, nam pravijo, pa za prit gor je zaries težkuo. Takuo, vsak se pomaga takuo, ki more an zna. Al se gre s tistimi, ki dielajo dol v dolin an se vozijo z makino, al se počaka mlekarja, če ne na ostane ko iti par nogah, al pa... s taksi. Anta se vprašajo zaki judje zapuščajo vasi, gor po brezieh... Počaso se poberemo duon, pa an dan al drug se še varnemo gor v Marsin, kjer judje so takuo gentil. Jolanda na diele Denita adnega močnega an še mladega moža, z odpartim obrazom - frišne oči an liep nasmieh - ki celo življenje je garu an dielu, an de za vse dobruote ki jih je ustvaru so ga nardil kavalier-ja. Tel bi mu bit, an je, Ettore Cencig - Leban iz Čarnegavar-ha. Za resnico poviedat je kava-lier od vošta lanskega lieta, pa za novico smo zviedel šele seda. Čeglih z zamudo, mu vsi voščimo za telo priznanje. Ettore je taka sorta moža, ki vsak se rad z njim poguarja. Je pun dobre volje an v pamet ima še puno diela za narest, čeglih vse kar je naredu do seda bi bluo zadost za mu stuort reč: Ettore Cencig Močan daž je malomanj vse vederbu an v Podcierkvi, v vasici, ki stoji vesoko nad Čampejam v kamunu Fuojda, kjer je biu v saboto an nediejo praznik kostanja an kostanjevega medu. Pro-loco an vsi vaščani, tisti malo ki so ostali šele doma (an se med sabo menajo po sloviensko), an tisti ki žive dol po Laškem an se vračajo damu ob nediejah an praznikih, se troštajo de bo tel konc tiedna liepa ura, de bo sonce sijalo an takuo toplo sparjelo an objelo obiskovauce, ki hodijo gor iz vsieh kraju. An kuo jim na dat ražon? Podcirku je liepa gorska vasica, ki ima lepuo arztegnjeno pred sabo, pruzapru pod sabo, vso furlansko dolino. Se lieuš je pa se- njam kostanja an kostanjevega medu, ki ga že lieta an lieta or-ganizavajo. Ostu je liep domači, vaški senjam pa čeglih vsako lieto se trudijo za ponudit ljudem kiek novega: lietos so povabil godbo, bando iz Reane an zbor Pod lipo, ki se je muoru zateč, skrit pred dažam v cierku, kjer so judje užival ob njega piesmi. čeglih je zagoda an kostanj je šele no malo "naslan" nieso manjkale dobre an gorke burice an rebula. Če je bluo nebuo čarno an daževno, so pa bli mladi puobi an čeče za kioskam an vsi vasnjani parjazni an z nasmejanim obrazom. Takuo de smo si jal: v nediejo pogledamo spet gor, v Podcirku. se z nim poguarjat, ku de bi se od nimar poznala. Takuo zavemo, de v Gorenjim Marsine, ki štieje pet vasic (Obala, Medve-ži, Jerebi, Žorža an Bardo) živi še parbližno 80 ljudi, v Dolenjim Marsine (Juretiči, Marsieli an Pocera), jih je pa nih 150. "Malo, malo nas je ostalo", pravi Alessandro Pinku. Nardi- mo naglo ratingo: vsieh kupe jih je parbližno 230. Nie pru takuo malo, če se pomisli de cieu dreš-ki kamun jih štieje vic al manj tarkaj, sigurno manj ko 250 judi. Mu dijemo, de je lepuo videt vse takuo lepuo očejeno, štale odparte an vse tiste kazouce po senožetih... "Ankrat tisti kazouci so služil za klast sušit všenico, sa' smo jo imiel puno. Seda pa za senuo. Gledamo daržat čedno, de nas na snedo modras..." Sandro nam pravi, de je še kajšan, ki redi žvino. "Ankrat vsi smo redil žvino. Seda še kajšan redi po ne dvie, tri krave. Par Obaleh je pet družin, ki imajo še žvino, par Medvežeh dvie, par Jerebeh tri, tudi v Kline, ki je na hiša na samin, imajo krave, dol par Žoržeh tri, na Barde dvie, du Pocer adna, par Jureti-čeh dvie an dol par Marsielih pa štier. Mlieko uozemo du Ažlo." Počaso an smehe se nam par-bliža na šimpatik ženica, Jolanda Oballa - Mažinčina. Tud ona nam prave, de je pru dielat tu gruntu, manjku dokjer se more. "An dan tle na bo vič obedne- novi mata jur OM K>Hl\ HARTltv» Minimatajur IZ ŽIVLJENJA IN DELOVANJA DVOJEZIČNE ŠPETRSKE ŠOLE BERIMO JIH V KNJIŽNI SLOVENŠČINI IN TUDI V REZIJANŠČINI “Zverinice iz Rezije” KUKAVICA Ko pride Ivanovo, tedaj ko se začne košnja, kukavica ne kuka več, brž ko je videla prvo Ionico. Navdaja jo z veliko veliko žalostjo, ker so ji bili ubili moža v Ionici. Ko je bil šel spat ku-kavček v Ionico, je tam na-rejal gnezdece, da bosta imela mlade. Tedaj ko je prišel gospodar lonice, je ujel kukavca. Kukavica je zbežala in kukavca so ubili. Od tedaj kukavica zmerom žaluje in bo žalovala, dokler bo živela. KUKUVICA Ko pryde Šengwen,... ke sa siče itadej, ko nà na vy-dala to prwo Iònico, na na kukiiwa več, ke na mà den valyki valyki dišplažej, zako ni so bili ji wbyle muža tuw lonice. Ka e bi šow spa' kukiiva-čeč nuw Iònico, naredi gnjizdaco, da to ma met te maje. Alora gospoden od lonice, ko paršow, e ga jew kukiivaca. Ona, kukuvica na wbiža-la, nu kukiivaca ni so wbyle. Alora ona na ma rudi dišplažej, durdu ka ni bo žyvila kukuvica. Marčelina Staracawa Osoane SLEPIČ UKROČEN Tedaj vsak je kaj rekel, vsaka živalca, ko jih je Bog spuščal, sproti ko jih je ustvarjal in so odhajale, samo slepič je molčal. Bog je rekel: "In ti, kaj misliš delati na svetu?" Je rekel: "Jaz? Bom delal škodo, da se me ne noben človek ne bo mogel ubraniti. Jaz bom ubijal celo na konju!" "Aaa" - je rekel Bog -"tako? Dobro: ker si takšen, ker imaš tako srce, ti ne boš videl ne če so na konju ne če so peš!" In ga je udaril s slepoto, da od takrat slepič ne vidi, je slep. SLAPEČ Alore wsi so rakli kej, wsi brawčiče, koj je spuščiiwow, tej e kreawow, ka ni so šle, mako slapeč e mučow. E re-kow: “Nu ty, kobej maš wojo delat ta-na sveto?" E rèkow: “A? Čo delat škodo, ka niden šlovek nyma more se mi branit, ka a ču wbuwat jiidi pa ta-na konje!' ‘Aaa'' - e rekow - “itako? Ben, ko ti si jden taki, ka ty meš jno take srce, ty ti na boš vydow ne či ni so ta-na konjè ne či ni so po nogeh!' Anu e ga žworbow, ka od itadej slapeč a ne vyde, e iworben. Jelica tuvv Borovičji Dvojezični vartac nam odpeija vrata Dobrodošla, Gajla! V dvojezični šoli v Špetru so v petek 27. septembra veselo praznovali. Imel je svoj osmi rojstni dan Davide iz tretjega razreda. Vse kar si želi mu voščimo tudi mi od Novega Matajurja, predvsem pa da bi bil vedno priden, seveda doma in v šoli. Vsak lep dogodek, ki se pripeti posameznemu učencu rata hitro priložnost za veselje an dobro voljo v vsej dvojezični špetrski šoli. Tako je bilo tudi pred nekaj dnevi za rojstvo Gajle, ki je osrečila sestrico Darjo, njenega bratca Miloša in vso družino. Rodila se je v petek 27. septembra v Čedadu, praznovali pa so tudi v drugem razredu, ki ga Darja obiskuje. Prihod Gajle so otroci veselo-pozdravili tudi z risbami. Tu spodaj vidimo delo Martina in Giulie. Oba sta sošolca Darje, ki pa je tu zraven napisala, kakšno sestrico si želi in sicer "da bi bila lepa in visoka". A&jfL wJjlLcoj al nr '2?. t (fwd Krynù/Ynu J&L At- Jlft /UxkiL tuAh (DcviaJjl. TTUjtb NčrJjvjjh al Tul nKtAjttp -od s/Wxr Mh mxaiWn Ze$rrv, dcv %jv Jbjvv uru . 2. alcùasuL^ Mi smo že lan hodil v dvojezični vartac Cora: tudi ona kot PicassoÌ Emil: "Kaj naj nardimi" Francesco in Cecilia na “dlele" Ivana, Matteo in Tanja Michela, Natascia in ... Nadia ■ * novi. mata jur TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU tv,:'./ v. . ■■ !.v: ... t Q pl / risultati PROMOZIONE Valnatisone - Cordenonese 1-1 2. CATEGORIA Pulfero - Bearzi 2-4 3. CATEGORIA Nimis - Savognese 0-0 UNDER 18 Valnatisone - Flumignano 1-1 ALLIEVI Bertiolo - Valnatisone 1-3 GIOVANISSIMI Valnatisone - Flumignano rinv ESORDIENTI Gaglianese - Audace rinv PULCINI Audace/A - Union '91/A rinv Audace/B - Union ’91/B rinv AMATORI Chiopris - Reai Pulfero 0-3 Prossimo turno PROMOZIONE S. Luigi - Valnatisone 2. CATEGORIA Gaglianese - Puliero 3. CATEGORIA Savognese - Ciseriis UNDER 18 Arteniese - Valnatisone ALLIEVI Valnatisone - Gaglianese GIOVANISSIMI Com. Faedis - Valnatisone ESORDIENTI Audace - Buonacquisto PULCINI Audace/A e Audace/B riposano AMATORI Reai Pulfero - Venzone Le classifiche PROMOZIONE Spilimbergo 9; Sanvitese 8; Ju-niors, Pro Fagagna, Rauscedo 7j Valnatisone, S. Luigi, Pro Aviano, Polcenigo 61 Cordenonese, S. Sergio 5; Tavagnacco 3; Bujese 2; Arteniese, Pro Osoppo, Portuale 1. 2. CATEGORIA Buonacquisto, Bearzi 9; Rizzi 8: Manzano, Savorgnanese 7; Azzurra, Ancona, Buttrio, Natisone 5; Pulfero, S. Gottardo, Sangiorgina 4; Forti & Liberi 3; S. Rocco 2; Asso lì Gaglianese 0. 3. CATEGORIA Chiavris 4j Ciseriis, Coseano 3; Savognese, Com. Faedis, Treppo Grande, Venzone, Nimis, Stella Azzurra 2; Fulgor, L'Arcobaleno 1; Co-lugna, Martignacco 0. UNDER 18 Serenissima 8; Tolmezzo, Cussi-gnacco, Bressa/Campoformido 7: Trivignano, Pasianese/Passons 6; Bujese, Manzanese, Gemonese, Cormonese 5: Valnatisone, Tavagnacco, Sangiorgina, Union '91 4; Flumignano 2; Arteniese 1. ALLIEVI Sedegliano, Serenissima 6; Gaglianese 5; Mereto D.B. 4; Valnatisone, CeltiC 3; Flaibano, Donatello/Olimpia 2; Cormor, Lestizza, Bressa/Campoformido 1; Bertiolo 0. Donatello/Olimpia e Celtic una partita in meno. GIOVANISSIMI Donatello/Olimpia 6; Sedegliano 5i Valnatisone, Gaglianese, Fortissimi 4; Rivolto 3i Flumignano, Buttrio, Com. Faedis 2; Union '91, Azzurra, Fulgor, Bressa/Campoformido 0. Valnatisone, Bressa/Camp., Union '91 e Azzurra una partita in meno. ESORDIENTI Azzurra 6; Cividalese 5| Audace, Gaglianese, Donatello 3; Chia-vris/A, Manzanese 2; Torreanese, Buonacquisto 0. PULCINI - Girone G Audace/A 5; Union '91, Fortissimi 4; Manzanese, Chiavris 3; Azzurra, Torreanese 2; Cividalese 1; Donatello. PULCINI - Girone H Audace/B 6; Chiavris 5i Donatello 4; Manzanese 3; Union '91, Fortissimi, Azzurra 2; Torreanese 1,- Cividalese 0. N.B. Le classifiche Allievi, Giovanissimi, Esordienti e Pulcini sono aggiornate alla settimana precedente. RISULTATI POSITIVI PER VALNATISONE E SAVOGNESE - BENE GLI ALLIEVI Il Reai primeggia Un fine settimana caratterizzato dai violenti nubifragi ha condizionato l'attività calcistica, special-mente nel settore giovanile. Sono state rinviate, infatti, le gare di Giovanissimi, Esordienti e Pulcini, mentre le altre si sono disputate sotto il diluvio o con terreni pesanti. In Promozione la Valnatisone si é riscattata dalla sconfitta di Aviano pareggiando con la Cordenonese. Per i nostri ragazzi il gol del pareggio ospite é stato una beffa, in quanto giunto a 10' dal termine. Nel primo tempo diverse le occasioni da gol per gli azzurri, con un solo centro, quello di Crivellini. La rete non é servita a conquistare il successo. D’altra parte i numerosi infortuni di questi ultimi tempi constringono a schierare una formazione largamente rimaneggiata. In Seconda categoria il Pulfero, dopo essere passato in vantaggio con Diego Petricig, é stato raggiunto dagli ospiti del Bearzi, capolista del girone assieme al Buonacquisto. Tornati in gol con Marco Giaiotto, i pulferesi sono stati Cristian Birtig - Pulfero raggiunti e superati dall uno-due degli ospiti nel finale del primo tempo. Nella ripresa a causa delle espulsioni di Terry Dugaro e Cristian Birtig, gli arancioni non sono riusciti a rimontare lo svantaggio. Continua la serie positiva della Savognese, che esce imbattuta dal campo di Nimis con un risul- tato a reti inviolate. Alla squadra manca una punta da affiancare all’intramontabile Žarko Rot, troppo solo in attacco. Sfortunata prova degli Under 18 della Valnatisone, che nell’incontro casalingo con il Flumignano fanno tutto da soli: un retro-passaggio difensivo manda in vantaggio gli ospiti, quindi pareggiano con Andresini. Per i nostri ragazzi, nel carniere anche tre pali colpiti. Gli Allievi, impegnati a Bertiolo, ottengono la loro seconda vittoria in trasferta. Passati in vantaggio con Andrea Podrecca, vengono raggiunti dai padroni di casa. Nel secondo tempo un rigore trasformato da Podrecca e un gol di Michele Selenscig portano al risultato finale di 3-1. Il Reai Pulfero ritorna da Chio-pris con una rotondo 3-0, grazie alle due prodezze di Alberto Para-van (quattro gol in due gare) e alla rete di Walter Chiacig. Per i ragazzi di Pulfero una conferma del loro valore tecnico nel massimo girone amatoriale. Due par e rÙdinese resta in Due trasferte consecutive per l’Udinese, che torna a casa con due preziosi pareggi conquistati a Caserta ed a Brescia. I bianconeri domenica hanno giocato per più di un tempo in dieci, a seguito dell’espulsione di Calori, decretata dal... pompiere Cinciripini. Dopo essere passata in svantaggio, l’Udinese ha pareggiato con Mandorlini, abile ad inserirsi e concludere un'azione corale. Soddisfatto si é dichiarato al termine della partita l'allenatore Scoglio, che ha visto un miglioramento della sua squadra, che continua cosi la sua marcia verso la serie A. L’allenatore delle rondinelle, il rumeno Lucescu, commentando l’incontro, ha messo in evidenza le prodezze del portiere bianconero Giuliani, dimostratosi il migliore in campo. Ha inoltre rimarcato come l'Udinese sia stata la squadra più bella vista all’opera a Mompiano. Domenica prossima la squadra ospiterà il Cesena, formazione questa che punta decisamente a ritornare in massima serie. A COLLOQUIO CON ROMANO PODORIESZACH, TORNATO A GUIDARE LA SAVOGNESE DALLA PANCHINA “Forti... soltanto in trasferta” Romano Podorieszach é tornato a distanza di un anno ad allenare l'A. S. Savognese, sostituendo Toni Podreka, passato alla guida del Pulfero. La Savognese é inserita nel girone D della rinnovata Terza categoria. La società presieduta da Bruno Qualizza ha iniziato il campionato con due pareggi, che sono di buon auspicio per il futuro. Al termine della gara con il Nimis, abbiamo intervistato l'allenatore dei gialloblù. Quali sono i vostri obiettivi in questo campionato? C’é da dire che in accordo con il consiglio direttivo abbiamo cercato di mettere in campo una formazione rinnovata, con lo scopo di far giocare e divertire i giovani che non hanno possibilità di esprimersi in campionati di livello superiore. Abbiamo superato, durante l’estate, molti problemi per poter completare l’organico. Oggi abbiamo dei giovani volonterosi, che si impegnano a giocare a questi livelli piuttosto che a quelli amatoriali. Ho trovato le persone giuste, che mi seguono nel lavoro, ed i primi risultati ci danno ragione. Non siamo ancora al massimo, ma posso considerarmi soddisfatto Il presidente Bruno Qualizza con Romano Podorieszach di quanto abbiamo fatto fino ad ora. Quali sono i nomi nuovi della Savognese? Finora sono due soli: il portiere Pinat, un brigadiere dei carabinieri di Stupizza, e Dante Massera, un ragazzo che lo scorso anno giocava con l’Audace. Siamo in attesa di perfezionare alcune pratiche che ci consentiranno di allargare ulteriormente la rosa a disposizione. Ho visto in campo anche Luciano Stulin, ex dell'Audace. Lo scorso anno era già dei nostri, ma problemi di tesseramento, oltre che fisici, non gli hanno consentito di scendere in carrmo. Il campo di gioco di Savogna costituisce da qualche anno un vostro problema. Quando potrete tornare a giocarci? Da ormai due anni sono in corso i lavori per il rifacimento del fondo e per il completamento degli spogliatoi. Siamo così costretti a giocare a Scrutto per il secondo anno consecutivo. Speriamo che il campo sia praticabile per l’inizio del prossimo campionato, a settembre, in modo da giocarci almeno le partite casalinghe, che mi auguro siano di categoria superiore. La promozione é quindi nelle vostre speranze? Sarebbe mólto bello se, impegnandoci e giocando seriamente, ma anche divertendoci, si potesse raggiungere la seconda categoria in modo da inaugurare degnamente i rinnovati impianti. Quale apporto ricevete dal vostro pubblico? La gente, quando giocavamo a Savogna, ci seguiva calorosamente. Purtroppo giocando a S. Leonardo abbiamo un discreto pubblico, ma non così caloroso ed entusiasta. Come ho già detto, quando ritorneremo a Savogna tutto tornerà alla normalità. ' Paolo Caffi Turnir “Tolm Organizatorji obveščajo vse ljubitelje malega nogometa, da bo tudi letos organiziran mednarodni turnir v malem nogometu (četrti po vrsti) v športni dvorani Šolskega centra v Tolminu. V kolikor bo udeležba velika, bo turnir potekal 13., 14. in 15. decembra 1991, v primeru manjše udeležbe pa bodo turnir izpeljali 13. in 14. decembra 1991. Čakajo vas bogate nagrade in pokali. Za popestritev organizatorji so pripravili srečelov z bogatimi dobitki. Ne pozabite in se odzvajte vabilu, ki bo naknadno obljavljeno v časopisu Novi Matajur. Gli organizzatori informano che anche quest'anno si svolgerà, per la quarta volta, l'annuale torneo internazionale di calcetto Tolmin 91”. La manifestazione si terrà presso la palestra del Centro scolastico di Tolmino dal 13 al 15 dicembre in caso di una larga partecipazione, dal 13 al 14 se la partecipazione sarà minore. Alle squadre partecipanti andranno premi in denaro, oltre che di rappresentanza. Per rendere più interessante e di-, vertente la manifestazione ci sarà anche una lotteria che metterà in palio ricchi premi. ... Naša srečna napoved Tentiamo la fortuna con... Ivano Cont totocalcio Cagliari-Inter X 2 Cremonese-Verona X 2 Fiorentina-Bari 1 Foggia-Ascoli 1 Lazio-Genoa X Milan-Parma 1 X Napoli-Juventus X Sampdoria-Atalanta 1 Torino-Roma 1 2 Palermo-Pescara 2 X Taranto-Brescia X Pavia-Triestina 1 Perugia-Ternana 1 Ivano Cont é vicepresidente e direttore sportivo del Veloclub Cividale-Val-natisone. Come ciclista ha difeso i colori biancorossi nelle categorie minori e nei dilettanti di prima serie, ottenendo lusinghieri successi. La settimana scorsa Paolo Miano ha totalizzato 8 punti. Stran 8 novi matajur SVET LENART Kozca Je paršu Alberto Kozca je adna od tistih naših vasi, kjer j udje se še ustavjajo, kjer strojejo stare al pa zidajo nove hiše, kjer so mlade družine an kjer je še puno otruok, ki lie-tajo an norčinajo okuole po vas. H telim otrokam se je nomalo dni od tega doluožu še an puo-bič, Alberto. Rodiu se je 26. se-temberja an je parnesu puno ve-seja tatu, Giuseppe Cendon (buj poznan kot Beppo), mami, Patrizia Cesnich, sestrici Claudii an vsi žlahti an parjateljam. Malemu Albertu, pa tudi sestrici Claudii, želmo puno sreče an veseja. Monica Blazkowa, ki v nasreči se je huduo udarla an se zdravi v videmskem špitale. Giacomo je z njega smartjo pustu v žalost ženo an sina, brata Antonella, kunjado, navuode an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Ažli v torak 15. otuberja popudan. Puno judi se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav, de riedko kada se jih vide tarkaj. Špietar So postrojil pot Je bluo zaries huduo pejat z makino al pa s pulminam otroke v dvojezično šuolo, pa ne samuo. Težkuo je bluo za vse tiste družine, ki žive v velikim armenim hramu dol za Centrom an farma-čijo. Nagobarno je bluo iti čez tisto pot z bičikleto an par nogah. Jame so ble nimar buj šaro-ke an glaboke, takuo ki smo bli pokazal s fotografijami. Tele dni so jo postrojil. Ne ka-mun, sa tista ciesta nie kamun-ska, je "privana ". Postroju jo je Zavod za slovensko izobraževanje, bi bluo pa pru, de vsi tisti ki jo nucajo, bi dal an prispevek, 'no pomuoč, an pari, de kajšan je parpravjen narest tuole. PODBONESEC ŠPETER Ažla Zapustu nas je Giacomo Venturini Huda nasreča na ciesti je prelomila življenje mladega moža iz Ažle. Giacomo Venturini - Giacomino za parjatelje - je imeu samuo 45 liet. Umaru je v saboto 12. otuberja na avtocesti blizu Dogne. Vraču se je iz Čežke, kjer je živeu tele zadnje cajte, za prit v njega rojstno vas, v Ažlo, kjer je imeu puno parjatelju. Ta par njim je bla njega parjateljca Nov telefon Od seda napri vam bo buj lahko poklicat Novi Matajur po telefonu, sa' imamo dvie številke namest adne.: te parva je 731190, te druga, tista nova, pa 730259. Če nas kličeta od zuna, muorta diet prefis 0432. Kar imata kake novice, najta se bat, ničku pokličita nas! Lahko nam pošjata tudi telefax, naša številka je (0432) 730462. Brišča • Umarla je Ludmilla Domeniš V Tarstu, kjer je živiela, je umarla Ludmilla Domeniš. Irmela je 79 liet. V žalost je pustila sina Enza, hči Marijo, navuoda Paola, brata Lina anvso drugo žlahto. Pogrebna maša je bla v Barco-li, blizu Tarsta, pogreb pa v Briščah v saboto 12. otuberja. Laze Pogreb parlietnega moža V čedajskem špitale je umaru naš vasnjan Lino Gubana. Uča-ku je lepo starost, 87 liet. Na telim svietu je zapustu sina Sergia, hčere Lino an Ofe-lio, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Lažeh v sriedo 16. otuberja popudne. PIŠE PETAR MATAJURAC Kaj je Skodic jezan na vse? Puno parjatelju, ki sem jih srečju u zadnijh štirinajstih dneh, so mi jal, da zna Mario Chiabai — Škodic iz Gorenjega Tarbja lepuo postavjat pike na "j". Ries je, pa so ga politiki takuo razjezli, da ne vjerje vič obednemu. In takuo ni prav. Kajšnemu Bogu al zluodju muo-raš viervat. "Bom viervu Bogu an zluodju, politikom pa he!' se razjezi Mario. Pa nas vpraša za odgovore, in če ne odgovorimo, sam odgovarja. Al veste, kam gre končavat, finjavat veliki del kontributov? Al veste, kam gredo milijardi, ki so bli namenjeni gorskim predelom, gorskim vasem? Ne? Ne veste? Vam pa jest poviem. Poslušajte me, kaj se je zgodilo. To je samuo adna parmerja-va, pa bi se jih lahko naštielo na stuojke. Prej, ko je biu sparjet zakon, leč za pobit muzne krave, krave za mlieko, en zemljeposestnik, bogat latifondist, ki je tudi deputat od adnega od petih gover-nativskih partitov, je poklicu svojega oskarbnika, fatorja. Pe-rentorno mu je naročiu: Pojdi po vaseh an pokupi vse suhe krave, ki jih šele mu-zejo. Saj potle jih ne bojo muzli več, ker bomo pili an jedli mlieko iz Holandske, Belgije, Nemčije, Francije. Kupi jih, saj ti jih bojo kumetje skor zastonj prodajali." Oskarbnik skomigne z romani, se odsapne in vpraša: "Gospod gospodar, kaj bomo dielali z njimi?" In gospodar jezno od-rieže: "Naredi, kar sem ti kuazu in ne govori naprej. Kupi jih, kar jih moreš, vse, kar jih najdeš! Oskarbnik je bugu. Šu je po vaseh an nakupu nad dviestuo krav, pa je biu le u skarbieh za svojega gospodarja - deputata, kaj se bo zgodilo s temi kravami. Vsa zaskarbjenost pa mu je šla mimo, ker je bil kmalu potle sparjet leč za pobit muzne krave. Gospodar-deputat jih je imeu parpravjene an za vsako, ki so ubili, je parjeu visoke kon-tribute, puno vič, kot jih je biu plačju za jih kupit. On je vie-deu, de bo tisti leč sparjet u parlamentu. Oh, fardamana špe-kulacion na ratingo buozih ljudi! Pa vam jih poviem še an še. Al veste, da z izgovorom (con le scuse), da ima država (stato) tarkaj milijardu duga, so ustavli vso pomuoč gorskim krajem an takuo tudi naši kooperativi. Če ne veste, vam poviem jest. Jest viem an oni vedo, zakaj pridejo na dan umazane stvari. Oni jih skrivajo, jest jih odkrivam. Od vseh velikih dolgov, zlo malo je bluo zapravjenih za razvoj, žvilup naših bregi. Dolgovi so, ekonomska kriza je, pa vsedno so riedki politični možje, ki bi želieli zapustiti njih božjo an žegnano kandrejo. Al veste, zakaj so tisti stoli, tiste kandreje žegnane? Zatuo, ker ne tarpe obednega pomanjkanja, se na mahnem sedi an niemajo nikdar obedne ekonomske "crisi". Vsi delajo zatuo, da bi tele stole, kandreje obdaržali, da bi se ne usedenli drugi nanje! Če bi bluo uresničeno, realizirano samuo an majhan part od tistih obljub (promesse), ki so nam ble napravjene, od zadnje uejske do donas, bi bli današnji dan naši breguovi an liep vart (giardin). Pa ni obednega napredka, obednega progresa. In ker ni paršlo progresa od oblasti, od autorite, se je zbudila sama narava, sama natura. Ona diela nje progres, ki pa ne pomaga našim ljudem. Natura u gorskim svetu gre naprej, kjer so ble senožeta, raste host an podhost. Ankrat lepuo obdelane njive, so preraščene z arbi-do, lazo an nevriednim garmi-čevjem. Pred arbido, pred tar-njem (zatuo, ker jih bode), se bližajo vasem modrasi an strupene kače. Kjer smo mi ankrat kopali njive, jih orjejo sada te duji prasci (cinghiali). To pa je sreča za domače an druge jag-re, ki parhajajo iz mesta. Hvala Bogu, ne večina, pa adni so tudi taki, ki ti utargajo zadnjo jabu-ko na njivi. To je progres za našo "mon-tagno"! Če se je kumet uparu z nogami u svojo zemjo, da ni teu iti s trebuhom za kruham po sviete, namest mu pomagat, ga spodbudit, involjat, so mu dal z njega lopato za vrat! Puno od naših je odšlo po deželah sveta. Dost jih je šlo tud na bližnje Laško. Jest sem tarduo daržu an stisnu zobe. Sam sebe sem si dostkrat jau: "Škodic, darži tarduo an ostani, kjer te je mama rodila, kjer sta te tata in mama zredila. Ostu sem. Z velikimi težavami sem zazidu lepo an veliko hišo. Tudi to lahko imenujemo progres, pa če je ob kosilu in večerji prazna miza ga slabo vživaš. Vas pozdravja Mario Chiabai ... pa tudi Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trinko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 9.30 v petak od 8.30 do 9.30 doh. Giorgio Brevini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 12.00 v sriedo od 15.00 do 16.00 v petak od 9.45 do 10.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, četrtak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegritti (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 9.00 do 10.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 10.30 v sriedo ob 15.15 Oblica: v sriedo ob 15.45 doh. Giorgio Brevini Sriednje: v torek ob 11.30 v četartak ob 12.30 Gor. Tarbi: v torek ob 12.00 v četartak ob 12.00 Oblica: v torek ob 12.30 v četartak ob 11.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 18.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Giorgio Brevini (723393) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.30 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.00 v soboto od 8.30 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio w v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. OKTOBRA Premariah tel. 729012 OD 19. DO 25. OKTOBRA Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Tel. (0432) 730314 - 730388 Ul. Carlo Alberto, 17 FILIALE DI CIVIDALE Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda 16. 10. 1991 valuta kodeks nakupi proda|a fixing Milan Slovenski tolar SLT 21,00 23,00 . Ameriški dolar USD 1230,00 1285,00 1276,60 Nemška marka DEM 743,00 758,00 747,40 Francoski trank FRF 216,00 221,00 219,45 Holanski florint NLG 658,00 668,00 663,35 Belgijski frank BEC 35,25 36,50 36,31 Funt šterling GBP 2145,00 2185,00 2178,70 Irski šterling IEP 1960,00 2000,00 1998,70 Danska krona DKK 190,00 195,00 194,01 Grška drahma GRD 6,30 6,80 6,72 Kanadski dolar CAD 1070,00 1130,00 1132,65 Japonski jen JPY 9,40 9,50 9,84 Švicarski Irank CHF 845,00 860,00 856,15 Avstrijski šiling ATS 105,00 107,50 107,22 Norveška krona NOK 188,00 193,00 191,02 Švedska krona SEK 202,00 206,00 205,25 Portugalski eskudo PTE 8,30 9,00 8,69 španska peseta ESP 11,40 12,10 11,89 Avstralski dolar AUD 950,00 1015,00 1019,00 Finska marka FIM — — 306,40 Jugoslovanski dinar YUD — 16,00 — Europ- Curr. Unity ECU — — 1531,30