Iz ha ji. vsalc četrtek. Cona mu je П K na loto. fZa Nemt'fjo 4 K. za Ameriko in druge tuje državo o K.) — Posnmozno fttovilko se prodajajo — po 10 vinarjov. ——— Sevelten ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi in dopisi so pošiljajo: Uioilništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica Naročnina, reklamacije in in-nerati pat Upravništvu „Domoljuba'' -Ljubljana, Kopitarjeva ulica.--- Šle?. 50. V Lfubljani, dne 13. decembra 1917. Leto XXX. Svetovni položaj. Naše prodiranje na Laškem je bilo nekoliko zastalo. V tem, ko f.o se popravljala pota in se je dovažala municija, se je naša armada pripravila za nov naskok. Komaj 6o se Lahi in njih zavezniki malo oddahnili, jih je že presenetil nov napad. Obenem jih je pa še z večjim strahom napolnil drug dogodek iz Rusije. Ruska revolucija je vrgla tudi Kerenskega, kakor je bil »Domoljub« napovedal. Kerenski je bil še preveč za vojsko in se je tudi vezal z bogatimi meščanskimi strankami, ki jim je vojska nesla. S tem se je pa zameril skrajnim socialistom. To priložnost sta porabila dva njegova rojaka juda Lenin in Trockij, da sta ga vrgla. (Mimogrede rečeno, čudno je, da se daio voditi Rusi od samih judov! Menda so tako kiotke narave. Saj to opazujemo tudi na ruskih jetnikih.) Prebrisani Lenin pozna ruske želje in jih je oklical za svoje zahteve: mir, pa kmetom vso zemljo) V ruskih armadah so skoraj sami kmetje. Kaj bi jih moglo bolj veseliti, kakor sladka beseda: mir! Vrnejo naj se zopet domov k svojim družinam, saj tako ne vedo, čemu se vojskujejo, Rusija je tako velika, da se Bi vredno razburjati, če si vzamejo Poljaki svojo deželo nazaj! Tako si mislijo ruski vojaki-kmetje, A Lenin jim je zapel še drugo prijetno pesem. Ruski kmetje imajo splošno premalo zemlje. Od zadnje vojske г Japonsko so sicer razde'ili med nje že mnogo državnega sveta. Tudi car jim je bil odstopil veliko svoje zemlje. Vendar je še na milijone in milijone kmetov, ki imajo !e boren kos zemljišča, poleg njih so pa nepregledna posestva bogatašev in bogatih samostanov. Te bogate zemlje se je kmetom že davno zahotelo. Sedaj jim je Pa Lenin kar z jezika vzel besedo: vso zemljo kmetom! Kaj bi ne bili s takim modern "adov-'ini! Kar kvišku so začeli me- tati čapke in klicati: Mi mo za Lenina, in kdor je zoper njega, gremo nadenj! Lenin, ki se je tako kmetom na mah prikupil, pa misli svojo besedo tudi izpeljati, Že je vsem državam poslal poročilo, da se Rusija ne bo več vojskovala in da hoče mir. Katere države so za mir, naj se oglase. Naš vnanji minister Černin in nemški državni kancler Hertling sta takoj odgovorila, da sta pripravljena začeti, mirovne dogovore. Danes so posvetovanja že v polnem tiru in je pričakovati, kakor se je izrazil naš cesar sam, najboljših uspehov. In to je, kar je Lahe in njih zaveznike tako pretreslo. Če Rusija sklene mir, oni pa ne, bi naši ir, Nemci lahko vrgli vse armade z ruske meje na Laško in Francosko. Tedaj udro, če bi bilo treba, do Rima in Pariza. Kaj početi? Miru ne marajo skleniti, ker so bili do sedaj samo tepeni in bi šli vsi upi in vse sanje o laškem jadranskem morju po vodi. Vojsko naprej gnati se boje, ker se brez Rusije v grozi tresejo, kaj bo. Zato je sedaj ruska mirovna pogodba največji svetovni dogodek. Ne more se pa še reči, kaj bo. Rusija je na vsak način odločena skleniti mir. Zavezniki so ji nekaj časa grozili. Šuntali so tudi Japonsko, da bi jim skočila v hrbet. Z Japonskega je blizu v Sibirijo in tam je mnogo zemlje, ki bi jo Japonci zlahka zasedli. Vendar Japonska ne kaže pravega veselja. Zdi se, da postaja sumnjiva na Ameriko. Gotovo je pa, da se Rusija groženj ne boji preveč. Kaj .ji pa morejo? Japonska daleč v Sibirijo ne more, Municije Rusija ne potrebuje, če sklene mir. Živeža in drugih reči doma dosti pridela. Potem ima pa zoper zaveznike še eno hudo orožje, Lenin je malo že porožljal. Francija, Anglija in Amerika imajo namreč miljarde in miljarde naložene v Rusiji. In Lenin je zagrozil, če bodo zavezniki delali Rusiji težave, da bo naoovedal državni bankrot. To se pravi: uradno bo razglasil, da država ne more plačati dolgov, ki so jih lahko- miselno napravili vojni hujskači. Tako bi se zavezniki obrisali za vse tiste težke miljarde, ki so jih posodili Rusiji za vojsko. Da, z Leninom se ni šalili. Če tako preprosto in z mirno vestjo deli tujo zemljo, bo prav tako preprosto in z mirno vestjo tudi prekrižal ruske dolgove! Zato Anglež v zadregi molči. Ne ve prav, kaj bi. Edini up zaveznikov je zdaj še Amerika. Amerika je pa nepreračiinljiva. Tako mirno in počasi, prav po amerikan-sko, se pripravlja na vojsko, da človek ne ve, ali resno misli, ali le vse vodi za nos. Ameriki vojska silno nese. Zato ji je všeč, če se še dalje vleče. Pogodi ji je tudi, če se evropske države čim bolj oslabe. Čim sla-bejši bo Evropa, tem močnejša bo na svetu Amerika. Ali bo pa res tudi sama z velikimi množicami posegla vmes, to se še ne ve. Morebiti se le dela tako. Zdaj :ma pa izvedeli, da je tudi nam že vojsko napovedala. Do zdaj je bila v vojski samo z Nemčijo, z nami pa še ne. Avstrija je zaradi Nemčije samo prijateljske zveze z njo pretrgala. Zdaj se je pa odločila za vojsko tudi z nami. Zakaj? Pravi, da zato, da bo lahko .čete Italiji na pomoč poslala. Te čete bi se morale namreč z nami vojskovati, zato pa mora biti prej vojska napovedana. Morda zato, morda ne. Ali se nam je tega bati? Vnanji minister grol Černin pravi, da ne, Za naše ljudi v Ameriki bodo seveda nastale težave, a v Evropi, misli Černin, da bo to brez pomena, Če bo res mir z Rusijo? Ako bi se pa to ponesrečilo in če Amerika res namerava vreči milijonsko armado na Francosko in Laško, kaj pa tedaj? Tedaj bi se spomladi začel nov strašen ples! Čudno je sedaj na svetu. Dogodki se tako motajo, da nikdar prav nc vemo, kje smo in kaj bo. Na eni strani se zjasni, pa se drugod stemni. Na jutru se zdaj močno sveti. Ali je to jutranja zirja miru? Že tolikokrat smo rekli in zopet moramo reč» le: Bog daj! Pogafanja z Husifo. Pogajanja so se pričela 4, decembra. Najprej je bil sprejet predlog ruskega vrhovnega armadnega poveljnika, da se sklene premirje za vso vzhodno fronto, — Tudi na rumunski bojni črti se ne strelja več, znamenje, da se hoče Rumunija pogajati,- Lenin in Trockij sta pozvala tudi Angleže in Francoze, naj se pogajajo za premirje. Če ne bo odgovora, je znamenje, da se je sporazum odtrgal od Rusije, — Rusija in zavezniki so sklenili lOdnevno premirje in sicer od 7. do 17, decembra. Premirju bodo sledila pogajanja o splošnem miru. — Državni zbor gre v tem vele-važnem času na božične počitnice; zato so vložili nekateri poslanci na ministrskega predsednika to-le interpelacijo: Ker je prebivalstvu izredno veliko na tem, kakšen bo uspeh in potek mirovnih pogajanj, stavijo podpisani sledeča vprašanja: 1. Je-li ministrski predsednik pripravljen stopiti v stik s predsedništvom zbornice glede sklicanja državnega zbora v bodočih dneh v svrho pojasnila o poteku pogajanj za premirje, 2, Je-li ministrski predsednik pripravljen delovati na to, da bo dobila naša zbornica v bodočih dneh gotove informacije o mirovnih pogojih naše države in o mirovnih predlogih Rusije in eventuelno "drugih vojskujočih se držav? * * « Ruski častniki izjavljajo, da Rusija ni več zmožna za vojsko. Vojaštvo uhaja v zaledje, častniki nimajo do podrejenega moštva nobene moči. Pregled po svetu. Zborovanje delegacij. Dne 4. decembra je imel avstrijski cesar Karel prvikrat priliko pozdraviti in nagovoriti zastopnike (delegate) avstrijskega in ogrskega državnega zbora. Po vda-nostnih izjavah obeh predsednikov je odgovoril cesar ter se spominjal najprej pokojnega cesarja Franca Jožefa, ki je poln miroljubnosti na večer svojega življenja bil izzvan na krvavi boj. S ponosom je nato cesar slavil zmage naših armad, za kar »hočemo biti v prvi vrsti hvaležni Bogu, Z žalostnim srcem pa se spominjamo vrlih bojevnikov, ki so za obrambo svoje grude žrtvovali zdravje in življenje. Nešteti so Čini junaštva na bojiščih, a tudi nadčloveškega napora v zaledju ne smemo pozabiti«, Cesar je izražal dalje sočuvstvova-nje z vsemi, ki so izgubili svojce v vojski, dalje z onimi, ki so pregnani z lastne grude. Tem treba posvetiti prvo skrb. Nadalje je omenal cesar, kako se je z naklonjenostjo oprijel posredovanja sv. očeta Benedikta XV. za mir, kako se je naša vlada izjavila, da je pripravljena pogajati se za premirje in mir z ruskim narodom. Zveza s sosedno Nemčijo, z bo'gar. skim narodom in osmarrko državo je neomajna in trdna. Ob sklepu je želel naš 2« cesar delegatom obilno uspeha pri skupnem delu za domovino. Po nagovoru se je cesar razgovarjal z nekaterimi delegati, zlasti s predsednikom Hauserjem; cesar se je med drugim o razmerah z Rusijo tako-le pohvalil: »Hvala Bogu! Stvari se razvijajo ugodno. Danes že razpravljajo o p r e m i r ju, Z božjo pomočjo bodo pogajanja dobro uspela.« Državni zbor. Z Dunaja je poslana posebna komisija v južne pokrajine, ki naj bi preiskala nasilstva proti Jugoslovanom, osobito početkom vojske. Poslanci Korošec, Laginja in Vukotič so interpelirali ministrskega predsednika ter vprašali, če je voljan namesto uradniške komisije podpirati izvolitev neodvisne parlamentarne komisije, ki naj ima nalogo izpopolniti sedanjo komisijo. — Poslanec R y b a f in tovariši so vložili na trgovinskega ministra interpelacijo zaradi časniškega papirja, ki so ga provincijalnim listom močno prikrajšali, dočim izhajajo dunajski listi še vedno v velikosti od 40 do 60 strani. — D r, V r s t o v š e k se je pri razpravi o nagodbi z Ogrsko pritoževal, da 60 odstotkov nemažarfkih narodov ra Ogrskem nima nobenih pravic. Tudi do 200.000 Slovencev je tam, a nimaio re Sol, n? pcs'an-cev. O nagodbi je trdil, da nudi Mažarom vse prednosti, ram pa le bremena. Razmerje med Ogrsko in Avstrijo se je v čudni luči pokazalo, osobito med sedanjo vojsko: dočim smo mi stradali in stradamo, imajo Ogri vsega v izobilju. Tudi drrči ros'anci so ostro napadali r'nalizem, ki ščiti le rad-vlado Nemcev in Mažarov, — Na godba z Ogrsko je bila SRrejeta z 20 glasovi večine. Ukrajinci so se odstranili, tla r;so glasovali proti; vla'ln jim je za to dovoÜ'a eno gimnazijo, — Poslanci J a r c , B e n-k o v i č in tovariši so interpelirali ce'o-kuono ministrstvo in vprašali. če je vlada voljna vplivati, da se Štajerfka in Kmri-ska izločita iz vojnega ozemlja. — Posl. Jarc in dr. Pogačnik in tov. so vprašali ministra za prehrano zaradi preskrbe kranjskega prebivalstva z molio in krompirjem. — Nadaljne interpelacije naših slov. poslancev zahtevalo preskrbo invalidov s potrebno obleko, ko pridejo domov, ako ne dobe civilne ob'eke, ki so jo svoj čas prinesli s seboj; dalje, da se omogoči obratovanje onekarn, in da se vuošteva narodna enakopravnost glede slov, jezika ra Goriškem. — Posl. Gostn-čar se je potegoval zlasti za obrtn-ke, za njih oprostitev v kolikor ie to nu no in potrebno. Posebej so vložili slovenski po-s'anci interpelacijo na domobranskega m!-nistra, naj se odpuste starejši letniki črnovojnikov, -f- Deklaracija naših in čeških delegatov, podana v otvoritveni seji avstrijske delegacije, se glasi: Naš narodni razvoj more biti zasiguran le, ako bo priznana pravica samoodločbe naših narodov v najpopolnejši meri, splošno, očitno in jasno brez zahrbtnosti in ako bodo podane nepreklicne, vsake dvoumnosti proste, popolnoma obvezne garancije, da bo ta pra vica brez odloga vzeta v razpravo, Pcdm-sani: Stanek, Udržal, dr, Korošec, dr. Körner, dr, Zahradnik, Klofač, dr, Laginja, Stfibrny, Habermarin, Tomašek, dr. Čln-grija, Fon, dr, Stransky, Rusija. Trockij je odslovil 160 ruskih diplomatov in konzularnih uradnikov v inozemstvu, ker niso priznali vlade bolj-ševikov. — Med tajnimi pogodbami, ki jih je sedaj Rusija objavila, je tudi zveza, ki jo je sklenila Italija z Anglijo, Francijo in Rusijo. Značilno za proticerkveno politiko Italije in nje framasonske vlade je zagotovilo, ki ga daje omenjena trozveza Italiji kot vojni dobiček: »Italija dobi primerno odškodnino, dalje pravico do ozemlja v Afriki in — slednjič se Anglija, Francija in Rusija zavežejo Italijo podpirati, da bo papeža ovirala, ako bi hotel diplomatskim ootom posredovati za mir. — Iz Petrograda porcča;'o, da je v'ar'a izdala odlok, s katerim se razveljavljal» vsa inozemska poso'iie in ustavijo obresti zanje. — Hkrati je izšla okrožnica, ki od-p'ravlia vse naslove. Wilson je govori'. Ob otvoritvi ameriškega kongresa dne 4. dec., je imel predsednik Wilson govor, ki je v njem ratf'a-Sal, da mora Amerika Io vojsko dobiti. »Vse moči in rezerve ljudi, denarja in materiala moramo zastavit', da dob'mo zmago... Narode A vstrer-Ogrske, m Pal-kanu in v evropski Turčiji moramo osvoboditi grepostva pruske vojaške avtokra-cije .. .'< Nasvetoval je: »Avstro-0<4rka Ie vazal Nemčije zafo moramo u'ariti tudi r>o r'ej. Isto velja c Bolgariji in Turč'iv-' — Vojeko je senat že napovedal tudi Av-striii Vfled tega. krr bo ameriške čete no-slal na italijansko bojišče. Danes, 10, dec. je zwo že š:trm sveta, da obstoji tmd .A mer;'o in Avsirifo vojno stenj?. Pese-di'o. ki ;e z njim napovedana vojska, se g'asi: Državni dcpartement iz'avlja, da obstoji cd danes (5. dec.) ooo'dne i^ed Združenimi državami in Avstio-Ogriko vojno stanje in da se odreja rooraba vreh ril arm >de in mor" Tiče v vojni pret' tej državi Zbornico v Washington!! je sorcVa nnnoved vojske z vsemi proti enemu i^nsu (363 : 1). Svetovna vojska. Nnvi uspehi na Itul'iiuislicui 1>о-jiščn. Sovražnik vržen v porah nad 10 leni nazaj. J «.000 nW'tni-J((»V, «0 topov /,:ф[(Ч1Ј«'|1ј|). — Nonn! so razširili svoj ušteli pri C nibrni. ničli 9000 umi in v. -plenili 148 tonov in 71« strojnih pušk. Novi nspfchi k» Italijanskem. Zadnje tedne smo vedno poročali o boj h pri As a-go in severovzhodno od tod. Italijani so čutili, da jim tu grozi velika nevarnost >n zato so zbrali v tem prostoru mnogo rezerv in napravili celo več protinapadov, d a bi zadržali raše prodiranje. Toda naši so vedno pritiskali nanje z neko neodjenHivo silo in jih polagoma potiskali proti јгф'-Italijanom so prav dobro služile mogočrc utrdbe ra gorovju Meletta in. v prostoru mesta Foza, s katerimi zapirajo dolinsko pot iz Asiago v Valstagna. Za naše čete je bil položaj v tem prostoru zelo neprijeten, za hrbtom visoko gorovje, pred seboj na višinah pa mogočne sovražne utrdbe, od koder so Italijani neprestano ovirali naša premikanja in dovoz. Zato je naše vodstvo pioral° misliti na to, da vrže Italijane s teh utrjenih višin. Že 13. novembra so zadale naše čete sovražniku hud udarec, ko so v naskoku osvojile nekatere izrastke Monte Longara in Monte Meletta. Pri tem je prišlo naše vojno vodstvo dr prepričanja, da se da tu kaj narediti le z artilerijsko silo. Za nov udarec so naši pripravili veliko topov in streliva in 4. decembra iznova napadli. Po mogočni pripravi s topovi, ki je zrušila sovražne postojanke, so napadle naše čete. Sovražnik je krčevito držal svoje utrdbe, ki so bile silno oborožene in obdane z mnogovrstnimi ovirami. V snegu in ledu, ter v hudem mrazu so naskakovali naši oddelki mogočne utrdbe na strmih vrhovih. Od severovzhoda in od zahoda so skušali naši obkoliti gorovje Meletta. Uneli so se krvavi boji. Italijani nila sovražnika za kakih 10 km proti jugu, kar pomenja velik uspeh, če pomislimo na gorato ozemlje, v katerem so se bili ti boji. Vse ozemlje severno soteske Fren-zeta je v naših rokah. Dohod do srednje Brente v kotlino pri Valstagna je sedaj odprt našim vojem. S tem so prišle v nevarnost tudi italijanske postojanke na vzhodnem bregu Brente na vrhovih Monte Grappa. Tudi plen odgovarja temu uspehu. Nad 10 tisoč ujetnikov in nad 60 topov je padlo našim v roke. Ofenziva se nadaljuje. Boji pri Asiago še niso ponehali. 6. in 7. decembra so se razvili novi boji. Naše čete so v naskoku osvojile utrjeno postojanko na Monte Sisemal in zasedle utrdbi pri Stenfle, vzhodno od Asiago. ZAPADNO BOJIŠČE. Nomški uspeh pri Cambrai. Angležem pri Cambrai bolj slaba prede. Na južnem in na severnem delu njih izbočene bojne črte pritiskajo Nemci z vedno večjo silo. Pod tem pritiskom je moral Anglež izprazniti najsprednejše postojanke. Na 10 km '9 Vi ШШшШШ; - -ч. - ~ - ^ Uplenjena ?fa'«anska artiljerija ob Шеа!«. so se trdovratno bran'li in so radi tega doživeli strahovite izgube. Že 4. decembra zjutraj sta padla Monte Badelecche in Monte Tondarecar; nopoldne je bil že v naših rokah Monte Mie'a, zvečer se je pa vsled našega obkoljevanla zruš:l italijanski odpor na glavni postojanki Monte Meletta. Z doline Brente, iz prostora pri mestu Valstagna so Italijani hitro vrgli mcčne rezerve,, da bi zavrle raše prodiranje. Toda na to so bili naši že. pripravljeni in zato so postavili ob Brenti pri mestu C;s-mon številne baterije, ki so zgrabile italijanske rezerve in jih z učinkujcčim ognjem vrgle nazaj. 5. decembra zjutraj je sovražnk iz-gubW po ljuti borbi postojanke no Monte Zonro in utrjeno ozemlje pri Foza, Posebno hrabro se je bila sovražna divizb'a na Monte Castelgomberto. 24 ur je obkoljena od vseh strpni v na hujših bojih držala svoje postojanke, končno je pa vendar morala položiti oro/je. Osvojeno ozemlje in plen. Armada maršala Hötzendorfa je v teh bojih potis- do'gi fronti so Nemci potisnili sovražnika kake 4 km na globoko. Med svojim umikom je sovražnik, kolikor mu je dopuščal čas, požlgal vasi. Angleške izgube so precej težke. Nemci so ujeli '9000 mož in zaplenili 148 topov in 716 strojnih pušk. Neprespani fcc'i na Flanrierskcm. Bojni položaj se na be'giicki fronti sicer ni spremenil, vendar pa divjajo tam neprestano besni boji. Glavno besedo ima artiljerija, ki se spusti od časi clo časa v srdit dvoboj, pa tudi arg'eäka pehota večkrat naskoči, toda brez kakega uspeha. f Viljsirf PM?.er. Dne 9, dec. je umrl previden s sv. zakramenti bivši drž. in dež, poslanec g. Viljem Pfeifer. Pokojni je b;l eden starih slovenskih narodnjakov, vnet zagovornik dolenjskega kmeta in kmet-skih teženj. N p. v m.l Vztrajno naprej. Deklaracija je postala popularna, nje zahteve so prešle v meso in kri našega ljudstva. Dan na dan se množe izjave in soglašanja z deklaracijo. * Povsem soditi je le še malo občin na Kranjskem, ki še niso storile te domoljubne prijave. Pretekli teden so poslali odločne tozadevne izjave naslednji občinski za-stopi: Kranj, Podgora v Dobrepoljah, Kom-polje, Spodnja Idrija, Grosuplje, Tržišče, Ljubno, Železniki, Zalog, Hrušovna, Mot-nik, Križ, Podrečje, Dol, Sp. Koseze, Bi-stričica, Gozd, Prevoje, Rafolče, Brezovica, Banjaloka, Zagorje ob Savi, Šmartno pri Litiji, Vič pri Ljubljani, Rudnik, Sora, Gor. Logatec, Naklo, Poljane nad Škofjo Loko, Preddvor, Sežana. Duhovščina dskanije kamniške zbrana skoro polnoštevilno je sprejela na svojem sestanku v Kamniku dne 5. dec. nastopne resolucije: 1. Duhovščina dekanije kamniške slej-koprej zavzeta za obstoj S. L. S. vztraia njej zvesta tudi nadalje v polni zavesti, da je prav sedaj enotna organizacija vseh stanov ne-zogibno potrebna. 2. Duhovščina dekanije kamniške živo in iskreon želi, da se skoro najde pot do polnega soglasja vseh duhovnikov v ško-fiii, kakor polnega soglasja duhovščine s sWenskimi katol. inteligenti in ljudstvom, kar je v našem težkem, za nas tako odločilnem času, najnujneje. 3. Duhovščina dekanije kamniške pozdravlja stanovske organizacije, ki pa morajo bit' osredotočene v enotni S L. S, 4. Duhovščina d"k. kamniške zbrana na posvetovanju 5. XII. v Kamniku, pozdravlja iskreno državnopravno deklaracijo jugoslov. kluba z dne 30. maja za Jugoslavijo pod žezlom habsburške dinastije ter 7'"<sto, ki ga je ogenj eno tretjino utvčll. Ob eksploziji je bilo mrtvih do ^000 oseb. Vse bolnišnice so prenapolnjene. Strašni viharji so divjaK koncem preteklega tedna na Severnem morju. Več parnikov, ki so jih pričakovali v pristanišču Bergen, je izostalo. Sodijo, da so se ponesrečili. O revoluciji na Portugalskem so poročali te dni časopisi. a o podrobnostih ni kaj prid?, znanega. Nekaj oseb je mrtvih. Vlada je odsloo;la. Alfonzo Costa je sestavil začasno vlado. Dopisi. Radovljica. Tukajšnja »Kmečka hranilnica in posojilnica« sprejema prijave na 7. voj- * no pcsoiilo. Doslej so med drugimi podpisali) Ažman Marjeta 2000 kron; Mikelj Matija 2000 kron; Samostan Brezje 1000 kron; Dežman Valentin 6COO kron; župnija Radovljica od zvenov 10.000 kron; župnija Mošnje od zvonov 10.000 kron: Dežman Marija 1000 kronj Mulej Valentin 1C00 kron; Dežman Janel 5C00 kron; zavod za svoj račun 10.000 kron. Za vsakih 1000 kron velja 40lctna obligacija 915/0 kron, 9letna oa 940 kron. Zavod se priporoča za naddaljne priglase. Uradne ure so vsak dan od 9, do 12. ure dopoldne, Gospodarske stvarc. (Gospodarski in tržni prenled. Pomen rokodelstva) Ob vojski so šil kmečki sinovi večinoma na fronto, razni rokodelci so pa kot profesionisti večinoma ostali v različnih tovarnah daleč za-dej. Ker je bilo vojaštvu veliko ležeče na dobrem in natančnem poslovanju vojaških delavcev, so imeli večinoma prav dobro oskrbo. Kmečkim sinovom je postalo skoro žal, da se nisc naučili raznih rokodelstev. Res je kmečki stan-skoro najlepši in podlaga vsem drugim. Toda če človek več zna, potem tudi več velja. Kako lahko bi se vsak naučil vsaj enega rokodelstva. Nekaj zim bi šel deiat k mojstru, pa bi lahko postal izusjen kovač, mizar, kolar, sedlar ali čevljar. Zdaj je zaenkrat prepozno. Potreba po dobrih delavcih bo tudi po vojski ostala. Saj ja orodje vse razdrto, obleka siaba, delavcev pa še dobiti ni tnogoče. Pri dobrih gospodarjih je še vedno tista prevzetna misel: »Saj našemu , tega ni treba. Moj sin naj bi bil kak be-I raški čevljar ali krojač!« To so spomini še I od onih časov, ko so bili razni rokodelci zelo številni in popolnoma od kmetov odvisni. Danes so pa kmetje od rokodelcev odvisni. Le poglejte, kako se nekateri ko. vači alt sedlarji oblastno vedejol Rokodelcev nam vedno bolj primanjkuje. Naj se uči torei otrok še to zimo enega rokodelstva. Kaj pomaga, če imaš posestvo in še nekaj denarja. Od t'stih par sto kron, ki jih dobijo otroci izplačane iz posestva, ne bodo mogli veliko posestev kupiti. Naj-brže ostane tvoj otrok kak mali kajžar, kakor toliko drugih, ki so bili doma iz trdnih posestev. En sin ima posestvo, drugi gredo po svetu. Koliko na boljšem je dober rokodelec! — Manjka nam pa posebno dobrih strojnikov, mehanikov in monterjev. Tu še začeli nismo. Obrtna šola je v Ljubljani. Toda vse tišči v gimnazije, za take šole naj bi bila le plaža dobra. Zmota, velika zmota je to. Naš kmečki sin je pravzaprav za vsako delo rojen umetnik. Komaj kako delo vidi, ga kmalu zna. Daj mu priložnost, da se izobrazi. Morebiti bo mogla obrtna šola napraviti zimske tečaje za sinove boljših gospodarjev, ki morao biti poleti doma. Splošna korist bi bila velika. Omeniti moramo še eno nevarnost, Pogosto pridejo v take šole ljudje, katerim se ne ljubi veliko delati. Komaj se odpre kak kotiček za drugo službo, naj bo še tako prazna, brž smuknejo notri. To je 6' napačno. V stroki je treba ostati in se je držati. Treba se je pa tudi izpopolnjevati in vedno učiti. Potem je prihodnost gotova. Razno o vinu. Po Dolenjskem je napravila veliko strahu vest, da bo vse vino zaplenjeno. Vojaštvo bo vzelo dve tretjini vsega pridelka, za civiliste bo ostala samo ena tretjina. Kakor se zdaj kaže, iz te moke ne bo kruha. Vojaštvo potrebuje le 20.000 hektolitrov vina. Na Kranjskem se ga je pa letos pridelalo 300,000 hektolitrov, Vlada je mislila za vino nastaviti ceno 2 kroni 40 vinarjev za en liter. Gostilničarji bi dobivali samo zmešano brozgo. Kvalitativnega finega vina bi skoro ne bilo mogoče dobiti. Seveda bi bila nevarnost, da bi jeli lastniki vino krščevati, če bi ga morali tako poceni oddati. Kakor se nam zdi, je vsa akcija padla v vodo. Vojaštvo je dobilo na Laškem veliko dobrega vina. — Tudi obljube visokih cen iz Nemčije — so menda prazna stvar. Pogled nazaj. Vojna nevarnost je za našo deželo minila; tudi mir se že kaže od daleč. To nas sili, da damo odgovor, kdo ima največ zaslug, da je naše gospodarstvo — kolikor ga je bilo mogoče obvarovati — vendar ohranjeno. Ko je vlada meseca julija 1915. 1, določila nizke cene za govejo živino in je vojaštvo prepovedalo izvoz, je storil deželni odbor precej potrebne korake, da se varuje kmet. Deželni glavar Šusteršič je imel brezštevilna pota k armadnemu poveljstvu, na Dunaj k ministrstvu, imel dolge konference,'v katerih je z vso silo zagovarjal kmečko korist. Dosegel je, da so se cene izboljšale, da se ni preveč rekviri-ralo. Sam je izjavil, da ga je ta težki boj veliko stal, Ko se je spomladi seno rekvi-riralo in je bila nevarnost, da se nam krma popolnoma vzame, je kmeta rešil edini deželni glavar. Isto je bilo pri oddaji krompirja spomladi in zdaj jeseni. Kako bi se našim kmetom brez njega godilo, si še misliti ne moremo. Kolikim je še oseb-no pomagal in svetoval, se pa še povedati ne da! Resnica, čisto gola resnica jc, da je za kmeta veliko delal in veliko dosegel. Več morda kakor vsi drugi skupaj. Slovenci smo Bogu hvalo dolžni, da nam je 'dal v sedanji vojski takega moža, ki se je tako čisto in nesebično žrtvoval za kmečke koristi.• Slovenski kmet ga ne pozabj. A. Oblak, * * * Stelja. Centrala za krmila na Dunaju |e nakupila na Holandskem večje množine Kotne stelje (nastilja): utegnemo je tudi na Kranjsko nekaj dobiti. Ker je letos veliko pomanjkanje stelje, jo bodo "želeli gotovo naročiti tudi naši posestniki, kmetijske podružnice in zadruge, Stroški za 100 kg šotne stelje bodo znašali v Ljubljani okoli 20 K. Ker se je treba z naročili nemudoma priglasiti, opozarjamo interesente na ta nakup s pozivom, da se z naročili nemudoma oglase pri D e ž e 1 n e m m e s t u za krmila v Ljubljani. Nastilj se bo oddajal v celih vagonih in proti predplačilu. Sukanec za čipkarice. Zavod za oo-speševanje obrti je razdelil sckanec, ki je bil пакагап za čipkarice na Kranjskem in 6i obenem razglasil, da c. kr. ministrstvo zaradi nujnih vojnih potreb ne bo nakazalo nobenega sukanca več za čipkanje. Prošnje za sukanec, ki jih pošiljajo kljub temu še čipkarice na Zavod za pospeševanje obrti, so zato brez pomena. Zavod na take vloge ne more več odgovarjati. Brezuspešno. Na deželni odbor prihajajo dan za dnem prošnje za preskrbo čevljev z usnjenimi podplati. Ker deželni odbor ne razpolaga s takimi čevlji, so vse tozadevne vloge nanj brezuspešne. Zagotovimo si delavnih moči. Vojska bo uničila dokaj delavnih moči. Mnogo naših mož in krepkih mladeni-čev ne bo nikdar več nazaj. Veliko število bojevnikov bo pohabljenih, za težko delo na polju več ali manj nesposobnih. Tolažijo nas s protezami. Piše in slika se lahko o tem. Toda da bi mogel naš kmet, poljedelec z umetnimi nogami in rokami orati, z brano vlačiti, mlatiti, v gozdu drva in ste-ljo napravljati, ta misel je prazna. Tak človek more biti le še dober gospodar, če ima gospodarstvo, nikakor pa ne dober delavec. Če more pisar, čevljar, krojač z umetno nogo ali roko izvrševati svoj poklic, tega kmet poljedelec ne more, ker potrebuje pri svojem napornem delu prožnosti vseh udov. Vojska, ki bo uničila toliko pridnih rok, bo pustila zemljo slabo obdelano ali pa neobdelano, če ne bo delavnih moči. Sila kola lomi; ženske bodo morale priti na pomoč. Zato bi morala biti skrb občinskih in okrajnih zastopov, da bi vsaj za nekaj let mladoletnih deklet pod 18. letom ne puščali v mestne službe. Bati se je, da bodo dekleta čez mero silila v mesta, ko bo zopet nrost osebni promet, dasi se tu ne bo cedilo mleko in med. Vendar pa izkušnja uči, da, katera dekle enkrat v mesto pride, noče več nazaj na kmete, in čim mlajša pride v mesto, tem prej se pokvari. So tudi izjeme, a žalostnih slučajev je še več. V enem letu že hoče biti gospodična, ki se že sramuje in boji kmetiškega dela. Njen ideal je nakit, ogledalo in moški spol. Napravila naj bi se postava, ki bi mladoletnim zabranjevala pot v mesta, Na ta način bi mnogo deklet za vedno ostalo na deželi; in če bi pozneje tudi šle v mesta, da si kaj prislužijo, bodo bolj pametne in marsikatera bi se rada pozneje vrnila v domačo vas. Vendar pa, če se to zgodi se mora zanje tudi poskrbeti, da pozimi ne ostanejo brez zaslužka. Ako celih pet zimskih mesecev ni zaslužka," to dekleta podi od doma v mesto, kjer se vsak čas zasluži. Gotovo bi v tem oziru državni in deželni poslanci kaj poskrbeli, da se v raznih krajih vpelje kakšna industrija, ki bi zaooslovala mladenke le v zimskem času. Kakor so v idrijskem okraju čipkarice in v* kamniškem slamnikarice,' bi se drugod napravilo kaj drugega, morda pletenje nogavic, otroških jopic, čepic s pomočjo strojev itd. Vse to bi. se potem zadružnim potom prodajalo. Pozabiti se nikakor ne sme, da je treba priporočati ovčjerejo, sejanje lanu in konoplje, kar daje pozimi mnogo dela s prejo. Kolovrat nazaj v kmečke hiše in ostalo bo za poletje mnogo delavnih moči dottia. Tudi starostno zavarovanje bi k temu veliko pripomoglo, A skrb za stara leta mnogokatero požene v mesto, ker si upa tam več prihraniti »Dajte — in se vam bo dalo.« Poskrbite ženskam boljšo bodočnost, in vam bodo pomagale pri vašem delu, Fr. P. — Trst. Za naše gospodinje. Nega lasovja. Veliko vprašanj dohaja na uredništvo, kako pospeševati rast in odstranjati perhuto ali prhljaj. Najprej bodi povedano, da bi bil dotični zdravnik, ki bi iznašel sredstvo zoper izpadanje las, v kratkem milijonar. Tega pa ne bo nihče zmogel, ker lasje rastejo in uspevajo le na glavi človeka, ki ima popolnoma zdravo kri, dokler imajo lasje korenino. Ako to, se priporoča, da se glava vsak dan umije (najbolje) s hladno vodo; če se zato rabi rahla ščet za osnaženje, tudi dobro. Glav-! nik pa ne sme biti preoster, marveč bolj j top, da se koža ne razpraska. Glava bodi ! kolikormoč dostopna zraku in prosta. Pre-j tesno pokrivalo, ki zabranjuje, da ne more ; zrak blizu, ni zdravo, Mazati las in glave, j dokler je vse zdravo, ne kaže, ker bi to ' utegnilo še škodovat«. Pospešuje pa'rast las vse, kar kri čisti in telo krepi. Torej; priporoča se gibanje v svežem zraku zmerno in pridno delo, zmerno uživanje jedi in redna prebava. Razna zdravila in mazila, ki jih priporočajo lekarne, utegnejo včasih kaj koristiti, večkrat, pa še škodujejo, zlasti taka, ki odtegujejo glavi potrebno maščobo. Ako se nabirajo prhljaji na glavi, jih smeš s primernim toplim umivanjem odstranjevati. (Glej »Vprašanja in odgovori.«) Ako se čuti na glavi le prehuda srbečica, bi pa kazalo poiskati zdravniško pomoč, ker je vsak tak slučaj združen s posebnim vzrokom. Umetna barvila za lase so dvomljive vrednosti. Zmrzel krompir. Čujemo, da je v zadnjem mrazu osobito po vagonih zmrznilo veliko krompirja. Tak krompir seveda ni posebno zdrav, zato ga nekateri porabijo kvečemu še za prešiče. Že večkrat se je pisalo, da se da tak krompir vendar le popraviti, da je užiten; seveda le, dokler ne odjenja. Zato ga je treba pustiti, da ostane zmrzel. Pred uporabo ga moči v mrzli vodi 12 do 20 ur, kakor je že zmrzel, bolj ali manj. Voda naj se po potrebi obnovi. Takega krompirja ne smeš lupiti, marveč ga moraš celega kuhati. Po takem ravnanju se zmrzel krompir prav nič ne loči od zdravega. Nadomestek za kavo. Zelo poceni se napravi kava tako-le: Kavre (nemške kolerabe) je treba lepo osnažiti in umiti ter razrezati na primerne ploščice, ki jih posušiš, temnorjavo pražiš in slednjič zmelješ ali stolčeš. S to moko ravnaš pri kuhi prav kakor z navadno zmleto kavo. Na pol litra zadostuje, če deneš tri žlice te moke. Pijača je pi ijetna, okusna in skoraj sladka, tako eta jo uživaš lahko brez sladkorja. Alf o zmelješ zraven še par zrnc prave ka-ve, dobiš tako dobro tekočino in tako poceni, da si boljše v tem času želeti ne moreš, — Vredno je poskusiti. Na Češkem se poslužujejo v ta namen sladkorne pese, kar smo že prilično omenjali v oddelku »Gospodarske stvari«. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4»/o brez kakega odbitka. Uradne ure o@ i zjutraj Si t popoldne. Glej Iisserai! Silke in črtice z bojišč. NOV ROBINZON. Dve leti gorja v ruskem ujetništvu. (Konec.) Ali kako priti čez bodečo žico? Poskušal sem na vse načine, ali zaman. Krenem jo nazaj čez pozicijo in pridem ob zori do kmetiča nazaj. Dal mi je jesti in me skril v seno spat, pri njem sem ostal potem- 11 dni in mnogo poskušal priti čez fronto; toda ni bilo mogoče. Rusi pa so že sumili, da je tu tujec, zato je bilo treba iti v drug kraj. Krenem jo nazaj v vas Run-gule blizu Rusmoldovice. Dobim dobre ljudi, ki mi dajo jesti in obleko. Stanovanje pa si naredim v strmem, skrivnem gozdu iz smrečjž. Tu sem зо mi ljudje nosili jesti in mi povedali vse, kaj delajo in govorijo Rusi. Čez nekaj dni sem se čutil varnega in šel iz gozda Jo hiš. Ves dan hodim od hiše do hiše in prodajam prstane iz aluminija, ki sem jih sam Jela! in se z njimi največ preživel med potjo. Že proti večeru grem v gozd; ravno ob robu gozda pelje strma stezica na vrh gore. Iz gozda pride mlada kmetica in prinese v roki staro, rjavo puško, ki jo je že pred letom skrila v gozd pred Rusi. Nagovori me. Spustiva se v kratek govor; kar začujeva na stezi trd moški glas. Utihneva in poslušava, Spoznal sem, da so to Rusi, ki me iščejo in se strašno jeze nad menoj. Rote se, da me takoj ubijejo, ako me dobe. V smrtnem strahu čakam, kaj bo. Ali hvala Bogu, Rusi me niso videli. Nadaljevali so svojo pot, jaz jo urno odkurir.i v gozd. žena pa domov. Drugi dan se zopet snideva s to ženo. Pripoveduje mi, da. so v njeni hiši obrnili vse in me iskali. Zaradi tega sem ostal največ v gozdu v svoji utici. Le, kadar me je prisilil glad, sem šel do ljudi, da so mi dali jesti. Omenjena žena mi je mnogokrat prinesla jesti v gozd in se zelo bala, da bi me Rusi ne ujeli. Tako je minilo že nekaj dni. Ljudje so kosili seno m tudi jaz sem jim pomagal, Neko jutro grem zopet kosit ob zori. Ko pa je zasijalo solnce, prihiti ta žena k meni in mi pove, da so Rusi dal: razglas, da se tu nahaja nekaj ujetnikov, ki so ubežali iz Rusije. Ako bi katerega našli v hiši, bodo hišo zažgali, ujetnika ubili, gospodarja pa odgnali v Sibirijo v pregnanstvo; veli mi, naj se skrijem, da bi me ne našli. Takoj pustim delo in grem v gozd. Ta žena mi prinese jesti in mi pove, da me zelo iščejo. Ko odide, se vležem v utici in si skladam pesem »K a r p a t s k i ubežni k«. Žena mi tudi pove, da so se ljudje zgovorili, da bodo vpili, ako bi me Rusi le še iskali in bi mi pretila nevarnost, »Juro, Juro«. Popoldne okoli 2, ure zagledam v bližnji vasi požar; okoli 4. ure pa mi prinese ta žena zopet jesti in mi pove, da se kozaki dobili enega ujetnika skritega v vasi Demokuš in ga razsekali, živino zaplenili, hišo zažgali, gospodinjo po odgnali s seboj in da zelo ropajo po hišah. Prosila me je, naj bi šel z njo in ji pomagal skriti nekatere stvari v klet, da bi ji Rusi ne vzeli. Vprašam ,'o, če 'e varno. Odgovori mi, da zdaj ni Rusov, ker bo skoraj noč, zato grem z njo v njeno hišo, napijem se rioge. Rusi streljajo in kriče za menoj, ali prepozno. Že sem zavil po jarku in krogla me ni več mogla zadeti. Izgubil sem 'vse, kar sem imel s seboj in tako ubežal v planine k nekemu pastirju, ki mi je dal mleka in polente. Ko se najem, grem spat. Zjutraj zgodaj vstanem in grem v dolino iskat, kar sem izgubil; našel nisem niče-: sar, le izvedel sem, da so naši pri Kirlibabi začeli z močno ofenzivo. Zdaj bo treba iti skozi fronto, si mislim, ako bo mogoče. Pripravim se z vsem: dobim lopato in kramp, ako bo treba kopati skrivališče. Blizu pozicije je imela omenjena žena gozd in travnik. Tja skrije svojo živino pred Rusi. Tudi jaz sem šel tja in poizvedoval, kaj je z ofenzivo. Neko popoldne pa prideta dva Rusa. Jaz sem se jima skril. Odženeta nam dve najlepši kravi in eno svinjo; ženo in njeno sestro pa so do skrajnosti natepli. Potem pa sta ti ubogi ženi odgnali ubogo živino v drugi kraj skrit, jaz sem si pa skopal skrivalno jamo med gostimi smrekami. Topovi so grmeli, da se je vse treslo. Že tretji dan popoldne se začuje blizu mene strašna zmešnjava. Rusi so namreč par korakov pred Razdejano rodbinsko grobišče kneza T irn - Taksis-a v devinskem gradu. sladkega mleka ter začnem nositi v neko jamo mesc, slanino, maslo in take stvari. Pozabil sein omeniti, da so Rusi razglasili, da kdor bi naznanil ujetnika, kje je skrit, dobi 100 rubljev. Teh rubljev se je neki ženi Romunki zljubilo, pa je naznanila, kje se nahajam. Ko te stvari nosim v jamo, pride sluznica v hišo in pravi: »Ivan, Rusi gredo.« Vprašam jo: »Kje so?« Odgovori mi, da je eden že v veži. Hitro skočim skozi okno in bežim čez bližnji potok. Ali na drugi strani potoka me udari nekdo močno na pleče. Komaj sc zavem, me že držijo trije kozaki za roke in kriče, da me ubijejo. Kakih 1000 korakov daleč pa so imeli pri smrekah privezane konje. Tja me ženejo in se zgovarjajo, da me na drugi strani potoka ubijejo. Ko idemo po strmi stezi proti mestu, ostaneta dva' 'koznka kakih 50 korakov zadaj in si viieta cigarete. Tretji pa gre na desni strani mene in mi preklinja mater, očeta in vse. Ko prideva na most, udarim kozaka s pestjo tako, da sem mislil, da mi je odletela roka, Kozak se zvrn» po mostu, da odleti puška daleč od njega, jaz pa skočim v potok in bežim, kolikor me nesejo trudne menoj kopali okope, da bi tu pridržali Av* strijce. Malo pred solnčnim zahodom že prihite ruske trupe, ki sc v teh strelskih jarkih ustavijo. Okoli 9. ure se začne grozna bitka in traja do 11. ure ponoči. Jaz čepim v tej jami tiho kot jež v svojem brlogu. Malo čez enajsto uro napadejo naši Ruse z bajoneti. Zdaj nastane strašno klanje! Kmalu pa se začuje, da eni beže; zdi se mi da Rusi, zato zlezem malo iz jame in poslušam. Kar začujem glas: »Dritter Zug vorwärts!« Aha, si mislim, to so naši! Zdaj pa skočim iz svojega skrivališča in hitim k njim, povem jim, da sem avstrijski vojak in da sem ušel Rusom iz ujetništva, Neradi, a vendar so me vzeli in me, poslali v Kirtibabo na komando, od tu v, Marmarosziget in dalje s transportom v, Judenburg h kadru cesarjevičevega polka št. 17, Tu so me potem izprašali, kako sem bi! ujet, kako sem živel v Rusiji in kako sem ušel nazaj. Potem so mi dali 4 tedne dopusta. Doma niso vedeli nič zame, da sem še •živ, ker že dve leti niso dobili nikikega sporočila od mene, zato so me že objokovali za mrtvega, Ko pridem zvečer, dne 1, 62 septembra «lomov v Smlednik, se me je žena . prestraši'a in mislila, ca sem prišel z onega sveta. Dne 3. septembra pa se napotim obiskat starše v Britofu pri Kranju. Pot me je zamudila in sem prišel že v noči do hiše, Potrkam na okno rekoč: »odprite«. Ali v hiši se vsi prestrašijo. Ko še dalje kličem, mi vendar odpro. Jokaje izprašu-jejo, kako sem prišel tako nepričakovano k njim. Med drugim mi povedo tudi to, da je brat Alojzij med tem časom padel na italijanskem bojišču. Tako sem izgubil do-zdaj dva brata. Po štirih tednih sera odri-r" zopet zdrav in vesel k svojemu polku, irjevič št. 17 v Idenburg. * * * Tako pišejo naši možje) Kranjec Franc iz Reper.j, pe domače Ocepek, piše svoji ženi: Tam, kjer sem 15, novembra 1917, Ljuba žena! V začetku Te lepo pozdravim in vse •kupaj. Pišem med grmenjem topov in itrojnih pušk in Bog ve, kaj še vse poka, кзг ne morem vsega videti, slišim pa vse. Oh, kako grmi, ne morem povedati. Dosedaj sem hvala Bogu, še zdrav in še ni rav-BO preslabo. Napredujemo dobro. Dosedaj mojih prijateljev še ni bil noben ranjen in tudi izgubili še nismo nobenega. Ravnokar sva z Matevžem kuhala riž. Prav dober je, samo zabele ni. Drugače pa upam, da bo sedaj bol)c. Pošte od tebe že dolgo nisem nič dobii ln tudi več dni Ti nisem pisal, ker težko oddam pismo, Hišo pa imam sedaj tako kot zajec. Mrzlo je ponoči, podnevi že še gre. Snega tukaj ni. Upam, da bo vedno bolje. Da bi le mogli še srečno priti čez par hribov, potem bo pa bolj gorko. Kakor bo božja volja, tako naj bo, saj ne moremo nič pomagati. Če je pa meni namenjeno, da moram ostati tukaj, pa ne žaluj Za menoj. Skrbi za otroke! No, pa jaz še upam, da ostanem zdrav. Za gotovo povedati Ti jseveda ne morem, ker me lahko zadetie vsako minuto. Oh, vse se trese. Molite zame, da srečno prestojim. Saj Ti ne morem povedati, kar bi Ti najraje. Pozdrav vsem! Tvoj Francelj. V večni zimi. Ker imam ravno nekaj časa, hočem kratko opisati življenje v Tirolah. Že nad dve leti sem v teh hribih. Vse se mi ie že primerilo, samo umrl še nisem, pa tudi ne želim si še smrti. Oglasila se je že tretja zima in z njo plazovi, ki podršejo s seboj, vse, kar jim je na poti, tudi hiše, dasi so kamenite. Ko sneg odkopni, ne najdeš drugega, kot prazna t'a, kjer je ponrej stala vas. Kol'ko vojaških barak je že lo z vojaki vred! Kol'ko stotin vojakov je že naš'o pod plazovi beli grob. Tu v tem kraju jih je bilo lani precej podsutih, a so jih še'e seotembra (1917) našli Zdaj sneži skoraj vsak dan, zraven pa pišejo ledeni viharji, da ie veselje. Zime v Tirolah ne' pozna drugi, kakor tisti, ki jo je skusil. — Pozdravljam vse slovenske fante in dekle- ta ter vse »Domoljubove« čitatelje. — Martin Žibert, Alojzij Ohličnik, Martin Štempihar, cesarski strelci. Prezgodnje veselje. Ko sem bil na zadnjem dopustu, so mi naročali, da moram poročati v »Domoljubu« o našem življenju pred sovražnikom. Danes, ko je ravno Marijin praznik, se še bolj živo spominjam na prejšnja leta; — kako je bilo doma in kako je zdaj? Seveda tukaj na bojišču se nič ne pozna, ali je praznik ali ne; zato pa upam, da tam doma toliko bolj posvečujete ta dan. Prosite Marijo, da bi nes ne zapustila v najhujših časih. Mi srno na precej visokem hribu. V mirnem času je le malokatera človeška noga stopala tukaj, zdaj pa vidiš na teh strminah narejenih veliko barak in dobiš vtis, kakor da imaš vas pred sabo. Po vojni bodo ljudje kar strmeli, ko bodo ogledovali te naprave; skoraj ne bodo mogli verjeti, da je vse to mogoče napraviti na tako visokih hribih. S sovražnikom smo čisto blizo skupaj. »Feldwache« so narazen samo 15 korakov, seveda dobro zavarovane. Tukaj moramo imeti največjo previdnost; ako se človek le malo pokaže, že dobi kroglo v pozdrav. Italijani nas precej pozdravljajo z ročnimi granatami in zračnimi torpedi; ali mi jim ne ostanemo nič dolžni, jim takoj vrnemo z dvojno mero. Takrat, ko nam je bila napovedala Romunija vojno, so bili Italijančki prav veseli. Do dvanajste ure so imeli godbo, so peli in vriskali in zraven spuščali v zrak raznobarvne rakete od samega veselja, da se jim je še en verolomnež pridružil. Drugi dan so pa postaviti veliko tablo z napisom v nemškem jeziku: »Romunija je napovedala Avstriji vojsko.« Mi smo pa začeli hitro v njo streljati, pa so jo precej skrili. Novemu sovražniku smo že takrat napovedali, da bo skusil naše trde pesti. Zdaj se pa z Romu ni vred kosajo tudi Italiiani. Zdaj moram končati, ker me uši ne puste v miru in me spanec nadleguje. Bog nam pomagaj, da čimprej premagamo sovrage, in da .se potem čvrsti in veseli vrnemo k svojim domačim! Iskrene pozdrave vsem bralcem »Domoljuba«, prijateljem in znancem, posebno pa našim vrlim slovenskim dekletom pošilja, podlovec Jos. Pre-1'esnik. Pri Sv, Križu. i. Sredi polja naše metropole dviga se v nebo zvonik zelen, krog se širi tiha božja njiva, kraj miru, počitku posvečen. Rad. zahajam jaz na tiho grobje, saj ta kraj je drag in ne strašan njemu, ki je utrujen zemske poti, ki miru, pokoja je željan. Mrtvih se in- srnrti sem privadil, saj sem gledal ji vsak dan v oči, kar me videlo ni mesto belo, dolga, težka zadnja leta tri. II. Danes zopet noga me zanesla v tvoj2 je okrilje Sveti Križ, ki z zelene streho — barvo nade -zadnji dom Ljubljančanom deliš. Oj kako narasli so grobovi, skor bo poln ogromni božji vrt; saj bogato žetev je imela ta čas, kot še nikdar, bela smrt! Cj bogato žetev med meščani, a še bolj med njimi, ki naš svet nam branili so tam za gorami, in sem prišli ranjeni umret, III. Dolgi skupni grobi kot gredice vrtne se mi zde polnč cvetov; tu ste našli zadnji dem junaki vseh jezikov naših in rodov. Sladko počivajte v naši zemlji, v znožju naših nebotičnfh gör, dok vas tremba angelska ne vzdraml in zasine vam vstajenja zor. Vaši grobi bodo spomeniki vojne, kot jo ni še videl svet; in pomniki vašega junaštva še zanamcem našim poznih leti Više. Zvonarjeva hči. (Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Sleržaj.) (Dalje. I Ko se je Mirko vrnil k materi, jo je videl v objemu neke tuje rumenolase žene. Vroča sestrska ljubezen in skrb je bila privabila Henrikovo sestro iz daljine, V strahu in grozi, kaj je z bratom. Našla je samo vdovo z obema sirotama. Jokala ;e na bratovem grobu in žalostno zrla na razvaline njegovega domovanja. Naposled je zmagal razum nad srcem. Bratovo za^ puščino, njegovega sina, je hotela s seboj vzeti. Rozika je obledela, srce ji je hotelo zastati, ko je rekla Katarina: »Pusti meni njegovega sina. Dobrega človeka horem vzgojiti iz njega; na veselje ti bo.« Njena zadnja nadeja se ji hoče razpasti. Z zadnjo močjo svoje ljubezni se je vojskovala za svojega sina. »Katarina! Tega ne morem storiti, m ti ne smeš tega zahtevati, Ko sem že vse izgubila, naj dam še sina, očetovega ljubljenca?« Svakinja jo je tolažila: je sama napolnila do dna — z jasnim razumom. Mestne razvaline so se vedno bolj oddaljevale, zvoniki so se nižali, voz je ropotal naprej — tu sta se vzdramtli mati in hči, globok, poln glas je prihajal od tam do njih --- »Ali slišiš?« je zašepetala hči, in oko se je razširilo: razpočeni zvon nania zvoni v slovo.« Oče naju pozdravlja,« je pripomnila mati svečano, in hčerka ni vedela, govori li o svojem ali njenem očetu. »O, česa vse ne slišijo Zvonarjevi otroci,« je zagodrnjal bratranec in udaril z bičem po konju. Zvon je utihnil, mesto izginilo — na vozu pa se je nemirna peljala duša — zaman k počitku--------- (Dalje.) Utrinbf. Poglej na kvišku in posluj, prekrasen je večer nocoj: nebo svoj divni čar razliva, ko trudno vse na zemlji sniva. Res krasno je nebo nocoi, miglja na njeni kresnic nebroj, a zvezd prav mnogo se utrinja, daljava temna jih zagrinja. Luna: Prvi krajec 2i. decembra ob 7, tir: 7 min. zintraj. Častivredna Ana Aiarija Taigi. (f 1837.) Ana Marija je bila rojena v Sieui leta 1769. Ker je bila revnih staršev, je morala' že zgodaj iti v tujino za kruhom. Služila je v Rimu. Bila je pa polna ničemurivh misli ter skrbela prav posebno za 1 i s p. Z ?,0. letom se je omožila. Pri nekem patru ser-vitskegu reda je opravilu sv. spoved, tu jo je kakor razsvetljen od Boga opozoril na velike nevarnosti bodočega, življenja ia dušnega zveličania. Ana Marija se je izne-bila modnih oblek, se je vpisala v 111. red Trinitarijev ter živela od teMati! Oče so toliko trpeli, vi trpite tako, sain trpim vsled verske razlike, ki je med nami. Očetov sin sein, zvest hočem biti svoji in njegovi veri. To vero hočem učiti; oznanjevati hočem strašno razdvojenost, ki nastane v družini vsled verske razlike. — Postati hočem pastor, naj grem s svakinjo.. Rozika se je onesvestila in zgrudila hčeri v naročje, ki ji je vsa preplašena skušala pomagati. Ženske so jo položile na tla, in sin, ki ga je pekla vest. jc n^glo prinesel mrzle vode. »Moj Bog, ali morem drugače?«- je tožila njegova mlada, razdvojena duša. Svakinja pa si jc ini«lila svoje: »Henrik je imel tudi tvoje breme celo življenje Mati je spregledala in dvignila roki proti sinu. Pokleknil je k njej: Odpustite, mati. odpustite!« Z rokami si je zakrila izmučeni obraz in solze so ji drsele med prsti na težko sopeča prsa. Oooldne je bilo. Petero oseb se jc poslavljalo na Henrikovem grobu. Mati in sin, brat in sestra so se še enkrat objeli in nato se je obrnil sin — proti večeru. Rozika pa se je opotekala oprta ob hčerko — proti jutru. Vedno in vedno se je ozirala meglenih oči za sinom bolečin, k: je krepko korakal proti svojemu cilju. Njej pa se je stiskalo in krčilo srce, možgani so ji tolkli — a ne oboleli. Izpiti je morala kelih, ki si ga Z daljave čuje se vihar, odmev strašan in vdar no vdar. Kaj neki votlo tam ropoče? Gorje! Saj vsa narava joče! V ognjeni borbi sto in sto junakov pada — oh grozilo! In kot se vtririjajo zvezdice, po zemlji padajo solzice. Matilda. Petek, 14. decembra: Sv. S p i r i d i j o n, varih pastirjev. (+ 349.) — S v. A b u n-d a n c i j. — Sv. E v t r o p i j. Sobota. .'5. decembra: Sv. Iren ej in tov. Sv. Kristin a, dev. — S v. S i 1-v a. (f 420.) -Nedelja, 16. decembra (tretja adventna): Evang.: Janez Krstitelj pričuje o Kristusu. — Sv. F. v z e b i j, šk, — S v, A d e 1 a, vdova, (f 999.) — S v. A 1-b i n a, dev. in muč. Ponedeljek. 17. decembra: S v. L a z a r, šk, — Sv. Fortunat, šk. — Sv, O 11 m p i j a, vdova. — Sv, B c rta, vdova. Torek. 18. decembra. Pričakovanje rojstva Gospodovega. — Sv. G raci-jan. — S v. Z o s i m, Ruf in tov,, muč. Sreda, 19. decembra: Sv. F a v s t a, vdova. — Sv. C i r i j a k. Četrtek, 20. decembra: S v. A m o n in tov,, muč,, vojaki. —- B 1. P e t e r K1 a v e r, misijonar. Solncc vzhaj;> ob 7. uri 47 min., zahaja ob 4. .u i 5 min, Še fe čas ш v^jno pesejüo. VII. voj..c jK>:ojiio Rok >.-1 podpisovanje vojnega posojila je podaljšan do 15. decembra opoldne. Zaci-ije dni je bilo podpisovanje zelo žj^ehno. Pri Ljudski posojilnici v Ljubita«:! so nadalje podpisali VI i «vstrijskp vojno posojilo med d'.;ugiuii atc,- sledeči: Župni urad v Gologoriei, p. Cerovlje. Istra, 3000 K; več neimenovani!! 14.000 K; Dominika Opašič, Cerovlje, Istra, 2000 K; 1. M. Z., Bukovic;:. 10.000 K: Marija Grževič, Cerovlje, Istra, 2000 K; K. Š„ Št. Vid .^d Ljubljano, 1000 K: P. Š., Trata, 1000 K; M. Č., Kleče, 6000 K; L S., Vnanje Goiice, 5000 K; M. R., Bizovik, 14.000 V■ Albina L„ Ljubljana, 2000 K; Franc Poljanec, Gradec, 3000 K; M. M„ Udinat, 2000 K; Ivan Pirna t, Krtina, 1000 K; K, M„ Glinde, 2000 kron; župna cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani 10.000 K; Jakob Erjavec, Velika Rač-na pri Grosupljem, 1000 K; Janez Jugovic, Godešec, 2000 K; Marijana Jugovic, Go-dešec, 1.000 K; Uršula Grozdnik, Zagradi-še pri Cerknici. 1000 K; Katarina Gašparič Gologorica p. Cerovlje, Istra, 4000 K; I. S., pri Gorenji vasi, 5000 K; Družina Kokalj pri Gorenji vasi 1000 K; Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 20.000 K; Jožef Seli-škar, Trnovo, 300 K; občina Trebeljevo pri Litiji 1600 K; Josipina Oranič, Dunaj, 1000 kron. Ivert Scnca lastnega drevesa jc boljša nego tujega gozda. Vsaka ura kaj prinese: zadnja v večnost te odnese. 4.2 To in ono. »Ben trovato« — dobro zadeto. Dobro |o je fepeljal, če je res, ali če ni res. Nekemu graščaku je sluga ukradel dragocen prstan. Da bi izvedel za pravega tatu, si izmisli graščak to-le zvijačo. Pokliče »čarovnika«, da mu pove, kje je sedaj prstan. Ta pride, prinese knjigo, lista in išče, kakor ki iskal sled. Graščak pokliče točaja, naj prinese »čarovniku« kupico vina, obenem mu pa zapreti, Ida ga da obesiti, če ne najde krivca; ako pa ga zasledi, mu hoče podariti 300 gld. Sluga, hlapec in iočaj poslušajo pri vratih, kaj bo. Ko »vražar« iz-pije kozarec vina, reče polagoma: »Enega že imam.« Točaj mu mora prinesti drugo čašo, nakar se »čarovnik« odreže: »Dva že imam ...« — Ko je izpit Je tretji kozarec, zakliče: »Tri imam« .... V strahu pokličejo »čarovnika« žunaj stoječi tatini ter Inu reko: »Vsak 100 gld ti damo, če nas ne izdaš.« •— »Dobro,« veli vražar. Slugi pa reče: »Potisni prstan urno goski v požiralnik.« Nato gre v sobo, pokliče graščaka in mu pravi »Vi imate zelo požrešne gosi, ki žro koruzo, pšenico, pa tudi druge stvari. Ena je požrla tudi vaš prstan.« Graščak veli gos poiskali in ii glavo odsekati. In res, prstan so dobili v požiralniku. »Vražar« je dobil obljubljeno svoto, pa tudi plačilo treh tatinskih služabnikov; prekanil je graščaka in služabnike, ki so mislili, da je pri pijači »izčaroval«, kdo je ukradel prstan. Kratka rešitev. Deček pride v lekarno, da edravnirki recept na mizo m naroči zdravil xa bolno mater. Lekarnar prinsse steklenico in pravi, da jc deček pol krone premalo prinesel. »Pojdi domov,•< mu veli, »pa zahtevaj še 50 vinarjev, potem pa dobiš zdravila.« Deček malo pomisli, pa reče: »Pa odpijte za 50 yinarjev, saj bo mama še dosti imela!« Vprašaja in odgovori. R. B. Cerknica. Kmetijska družba teh «tvari ne kupuje, ker je vse zaseženo; oddati je možno po maksimalni ceni dotičnim centralam, A. Š. M.! Prhuta ali prhljaj' — kako se odpravijo? Najboljše in najmanj škodljivo sredstvo j» jajčni rumenjak. Treba ga je najprej dobro premešati in potem nadrgniti z njim glavo, nato pa izprati s toplo vodo ter s prtom obrisati in osušiti. To sredstvo deluje v vsakem slučaju ugodno. — Nekateri nasve-tnjejo drgnjenje lasišča z zmesjo iz 125 gramov očiščenega petroleja in 825 gramov vinskega cveta. E. K. — Hotovlje. Kožuliovino prati ni prav lahko. Nekje smo brali to-le navodilo: Kuhaj navadno milo v vodi, da se raztopi. V raztopino, precejeno skozi prt in napol «hlajeno, pomakaj belo kožuliovino in vselej prav rahlo ožmi. Enako pomakaj potem v kapnico ali dežnico. Kožuhovino posuši' na zraktij potresi z zdrobljenim škrobom, izkr-♦ači in z mehkim jermenom izpraši. M, V. — Železniki. Slovarje lahko naročite v knezoškofijskem dvorcu v Ljubljani ali pa v Katoliški bukvami. Fr. G. — Veli!« Lcka, Zahtevajte, naj povedo vzroke, zakaj Vam je bila prošnja odbita. Ako morete vzroke izpodbiti, zahtevajte, da komisija prošnjo nanovo rešuje. M. C. — Kranj, V Ljubljani je društvo za podporo vdov in sirot. Zakaj bi ne potrhili tudi tukaj! Sedež tega društva je pri deželni vladi v Ljubljani. A. S. — Loka, Trzin: Poljudno knjigo o pri-rodos'ovju in tur1) elektriki ie spisal ravnatelj obrtne Sn'e ces. rvetpik Iv, šjbic; izdala in založila jo je »Matica Slovenska«, Zdi se pa, da ie pošla. Obrnile se na založništvo. M, S, — Klr.nc: Vložite novo prošnjo in povejte, da se je druž na pomnožila za enega člana. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. CrfcJpc, 5. desembra; 9. 29. S. 70 82. Ime, 7. deccmbra: 51, 8. 54. SI. 73. KUPIM VSAKO MNOŽINO OGLJA. Cenjene ponudbe z navedbo množine in orne ra i'nravn;Stvo »Domoljuba« pod šifro »Oglje ši, 3188«. 32 SKRIVALNICA. Cigani so drzni mladenko ukrali in s sabo v pustinjo so jo odpeljali. Zahtevali zanjo so brž odkupnino, bogato obetali pač so si dnino. Mladenki pa tujci nič všeč niso bili, pobegne od njih in umakne se sili. Love jo in iščejo urno vsi vprek. Se sliši po pušči njih klic in njih jek. Nasproti glavne pošte v Ljubljani 15 kupiS po ccni in dobro zlatnino, dobro-idofe švicarske ure, uhane, prstane, svetinjico i. t. d. PREKLIC. Podpisana sem Fr. Lumberšku iz Podgorja hfij, št. 81 očitala, da mi je v noči od U, na 12. novembra v družbi drugih zlikovcev vzel leseno klop izpred moje hiše ter jo neznano kara odnesel. Ker pa se je izkazale, da je imenovani pri celi stvari povsem nedolžen, preklicuiem te moje žaljive besede, katere sem v razburjenosti in vsled napačnih obvestil izgovorila, ter se mu zahvaljujem, ker je od tožbe odstopil, V Podgorji, dne 2, grudna 1917. Marjeta Plevel, 3175 posest, in gostil, v Podgorji It. 86. Sprejme se takoj KOVAŠKI POMOČNIK i*: pri Janezu Aumanu, kovač, Vir pri Domžalah, Za prešanico od fabolH ii bodisi suhe ali sveže zamenjuje cikorijo Kollnska tovarna kavnih primesi v Ljubljani, 3206 staro zla o, briljante, srebro po visehih cenah. Lastnik tvrdke: F. Cudem Sin samo v SslenburfrevS ulici Stev. t. lišaii, gar e, pege In druge kožne bolezni odstrani, naglo in si-gurno Paratol-domače mazilo. Ne maže. je popolnoma brez duha, to-ioi se more rHbiti tudi čez dan. Velik lonček K 3 G0, dvojno-vel l£ lonček K (i-—. Daljo Paratol-posipalni prašek, ki \arui8 na'bolj občutljivo kožo. 1 škatlia K 2-bO, Oliojo NO riobivn pO pnvzclju ali predplačilu pri uroki Lekarja M, Kleina Paratul-Werke, Dudanest VII-10 Kizsa ni. 21. kupuje po najvišjih ccnah D. Kölner, veletigovina s kožami in kožuhovino. Lipsko, Brühl 47. Poš.ljatve v zavojih po 5 kg se prosijo po pošli, za kar sc tako; odpošlje odpadli znesek. trs» AL. 1811 množino, Bleiweisova cesta ali Vrtača 3. Kupuje vsa doma pridelana semena, vsnko plačuje pa po najvišji ceni, kakor: Квгвше, repo. solslo, üiiEe, Кншогс, Konopljo, i.!. s). Prodaja tudi mnogovrstna večinoma doma pridelana semena. — Nov cenik izide v mesecu januarju 1918; dobil se bode brezplačno. i3li8 — Edin! slovenski zavofl fcroz tujega kapitalu 10: m° f VZAtJEJVHSl A ZAVAROVALNICA ca s. proti požarnim škodem in poškodbi cerkvenih zvonov % hiubHana, Dunajska cesta 17, üjubljana. "g Zavarovania epreioma proti požarnim škodam t 1. ra: novrstno izdelano stavbo kalrt",5,v" n sive ase m brade /B troino »cinn« n« bar-»/a. i steklen.ca b pnštn n<> vred h WO. Pvitvnl rožnata oda, ki ?ivo oo-"УтЦ.У"* rdeč. D eda Hca. UCuiek ic Čudovit. I steklenica 5 Do&tni-> ved 1« Povzetie * «v veC. Nns,ov £„ FAN OROLICH, drožesijs pri angelu, Brno 641, morava. Л.* Ustanovljeno f. 1893. Uzalcmno podporno drušfuo v Llybiisni reglstrcvana zsdruga * cmeientm jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednoslnih papirjev ali pioti -«p zaznambi na službene prejemke. ^ Vračajo se posojila v T42, 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v L ubljanf, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa polrebria pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 51984840 kron. Zadruga sprc;ema tudi hranilne vloge in jih ol rešuje po 4 1. °/0 Deležnikov je bilo koncem lela 1915 1924 s 15 615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Lastna piolokolirana tovarna ar v Svtct. Dobri brivski in Jasestrižni aparati i. a britev iz srebro-jekla K 3-50, 1. 5 varnostni brivski aparati, ponikl. K 3, 5; zn ,Per-iekt' s b rezili K 16; 20; dvorez. res. rezila tucat K 5, 6. l.alrse-strlši!.. K 11. l '.i Zamena dovol e a ali denar nazaj. Po-šiljapopovzetju ali predplačiluc.inkr dvomi zaloŽ. ЈДМ KONRAD, izvozna tvrdka, Biü>: St. 1751,Češko. Ш 8 vinarjev (ва i dopia.) Vas etano glavni cenik, ki 8e dopoŠ-ije na zahtevo broKplaöno. Prva tovarna ur Jan Konrad ••■« r. in Kr. dvor. zal. Er(ix 1554 (ČcSko.) Nikel ali jekl. ure na sidro K <»•-, b -. Vojno-spomin. nikln. ali jekl. ure K 11-,12 armadno radij, ure iz niklja ali jekla K 12. Masiv. srebrne lloskopl remont, uro s sidr. K 19--, 2« Budilko, stenske ure v vol i ki izberi po nizkih cenah, .'{letno pismeno jamstvo. - Pošilja po povzetju. Zum dövölj.ali denat na/.aj. krasno opremljen slovenski z naslovom 3 vajence krepke fante poštenih staršev, sprejme v pouk ЛГ- AVG. R E PI Č, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. Stanovanje in hrana v hiši. Kj5si nnsa z Naslov pove uprava „Domoljuba" pod žt. 5080, ako znamka za odgovor. odstrani prav našlo ilr. Flescli a izvir. ..rujavo mazilo". Popolnoma lire z duha, ne maže. Poskusni lonček K 1'liO, ve-I liki 1< Ji-— porcijaza rodbino K У-—. Zn- I loga za I.jubljnno in okolico: Lskarna pri, j zlatem ;slsriii, Ljubljana. Marijin trg. 1520 \ Sestavil iu založil Jan. N. Jeglič. Neobhodno potrebna knjižica zu vsakega slovenskega vojaka. Slovenski vojaki, segajte po svojem koledarju, prvem te vrste.na Kranjskem; soproge, sestre, hčere, ne pozabite za svoje drage omisliti knjižico, ki jo vsak vojak nujno potrebuje. Zelo primerna la dsrš?o! Dobiva se po vseli knjigarnah ali pa naravnost pri založniku JHli. n. JEGLIČU, šol. bodji; u Ljublj. Cena vezanemu izvodu l-BOK, broširanemu l'20k. Naroča se najceneje po nakaznici. za kuhanje žganja cch'aja v večjih in manjših množinah tvrdka 2;>ö3 Ш, Ijijis i Juris i1. ica n. a Ceželre vlJen>,r.o Iii r«ntno nezgodno ln Jamstveno zavarovalnic v Ljubliaa?, Marije Terezije uesta 12/11 sprejema zavarovanja na doživetje in smzt, zdiuženo tud z vodnim riziko, o'roški h dol, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Jjvsn zavoJ. Absolutna varnost. Nizke premije. Na iu nri-, i riiji.i ■/. a v n j 11 'i zavarovani!! Zavott temelji na vznjemnoori. — Prospekti nastonj in poštnine prosto. Sp'jso'bni Kastopniki se sprejo-mnjo poii najijjodneiäimi pogoji 183' imaio turške iu nove sreike avstrijskega Hdctega križa vsled njihove vedno zvisuji.Ce sc f'cr.oriie vrednostll Vsaka srečka zadene! Glavna dcbitku 2|(j7 znašala Cez ВШ" t,000.000 kron! Mfilončno pojasnilo z iprjinlm načrlon' razpiSiljn brezplačno: S čekovno zastopstvo 12, Ljubljana. „ za podgane K.6'20, zttmifii K 4-30, lovc '"'ez »fttlzorstva do 40 ži-vali v eni noči, ne zapuste ni-. kake sledi in se same zopet ftuMiaVljo. Past zu ščurke „Rapid" vjatiie na tisoče ščurkov v eni noči, po K S> 9G. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zalivalnic Pošilja so po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz, iv'rd. Tintner Dunaj Ш., NeulSngg. 26-1,. тЦШ vojno i. ii. po objaMjenih pogojih» tako da stane nominalnih H fOO' K 91-54 i. avouusta 1926 ml\w državne ШШп K 94 12 lo 121ö Vrednostni papirji avstrijskega oojnega posojila se sprejmejo o brezplačno shrambo in npraoo. Izdajakonzorclj „Domoljuba". Odgovorni urednik Lndovik Tomažlč. Tiskala Katoliška tiskarna-