St. 29. Maipibor, dn© SO. xrsiaj» 1807. Tečaj XJJl. Lisi ljudstvu v pouk in zabavo. »jfcftjftTMk ^ Bat btec noeežrae — gh lw»ii w fatrtek ia veJja « j plaž» ca bo* m naročnin«. — pla4aj» «4 bdite -ralni časniki radi svoje — urednike! Sicer pa tudi duhovnikom pustite, da bodo neodvisni. „Domovina" je menda slepa ali si pa nalašč zakriva oči, dane vidi dobro. Ce kak duhovnik v njene predale pošlje kaj zoper Kmečko zvezo in zoper največjega. sovražnika napredka dr. Korošca, to se menda po mislili „Domovine" ne pravi kreniti na politično pot. In „Domovina" bi naj pomislila, da je tisti njen duhovnik iz osebnih ozirov zoper dr. Korošca. Žaljen napuh je tudi huda stvar! Prav hvaležni pa smo „Domovini" za izjavo, da se bo proti nasprotniku, o katerem govori v uvodniku 17. majnika, t. j. proti Kmečki zvezi in duhovstvu, borila tudi v bodoče. Je že prav! Le odkrito! Taki nasprotniki so nam ljubši, kakor hinavski prijatelji. Ko bi še „Domovina" hotela povedati, kedaj je ta boj začela! „Domovina" pa: .menda sama sebi ne veruje kar je zapisala, da je program Kmečke zveze v glavnih točkah v slov. smislu protikmečki. Ce je n. pr. voditi ustavni boj za politične pravice, za gospodarsko blagostanje in za nravno čilost kmečkega stanu, če je to protikmečko, je tudi pamet „Domovine" proti pameti! Ce je braniti kmečki stan pred vsemi nevarnostmi, ki pretijo njegovemu obstanku in njegovi - moči, če je to protikmečko, je tudi razum „Domovine" proti razumu! Ce je buditi in razširjati samozavest kmečkega stanu, gojiti ljubezen do domače grude in ohra-niti njegove dobre navade itd., če je to protikmečko, je tudi razsodnost „Domovine" — proti razsodnosti! Ce je pa morebiti protikmečko to, da Kmečka zveza hoče braniti in utrjevati krščanskega duha v kmečkem stanu ter gojiti ljubezen do slovenske zemlje in slovenskega jezika, potem seveda „Domovina" ne sme biti prijateljica Kmečke zveze! Značilno za „Domovino" je tudi to, da trdi, — brez dokazov — da so duhovniki zahtevali od žen, naj zakonski mož v političnih stvareh svojo ženo brezpogojno uboga. Ali je pač člankar „Domovine" pomislil, kako lahkomiselno in brezvestno je tako obrekovanje celega stanu, če ne prinese dokazov za svoja splošna sumničenja! Dokazali smo že, da je liberalna stranka kaj rada govorila o verskih dolžnostih državnozborskih kandidatov, če je ravno kazalo; da so govorili tudi duhovniki o tem, to je seveda neodpustljiv greh v očeh „Domovine", ki se je v zadnjem času zaglobila v sv. pismo in cerkvene očete! Podlistek. Osodepolna svatba. Mihael Drven, mož dvaintridesetih let, neoženjen, vojakom nikdar ne potrjen, pa tudi nikdar n? kaznovan, bil je v- Dolini, mestecu na deželi, • cvetličar. Nekega dne je dobil iz glavnega mesta pismo, ki ga je vabilo na že-nitovanje, in sicer iz tega le vzroka. Mihael je imel v glavnem mestu brata, ki se je tudi pisal za Drvena in je mislil v kratkem v zakon stopiti. Srečna nevesta je stanovala v Beljak, mesteca s par tisoč bivalci. Tukaj je imela biti tudi poroka, v tem mesteca je imela izročiti srečna nevesta ljubljenemu izvoljencu svoje zlata srce in pridno roko. — Miha Drven še ni bil nikdar v Beljah. Vpraša torej svojega znanca in prijatelja lekarnarja Bregarja, ki jo bil ondi znan, kateri je prvi beljški hotel. Pomel si je prijatelj roke, ponosljal ter smehljaje sb priporočil Mihaelu Drvenu hotel „pri zlatem volku". Zložil je gospod Drven lepo svojo črno obleko v majhen kovčeg, dan pred poroko pa se je odpeljal na žsnitovanje. Na večer istega dne je bil že na kolodvoru v Beljah. Hitro sede v kočijo, stoječo pred kolodvorom, ter ukaže pognati v hotel k „zlatemu volku". Pa kako je ostrmel, ko se ni vozil niti par minut, zakaj gostoljubna zver je imela svoje bivališče prav blizu kolodvora. Drven je na tihem renlačil, čemu je bilo treba najeti za to pot voz. Še bolj pa je bil osupnjen, ko si je ogledoval "hišo „pri z'atem volku", ki je bila bolj podobna "zavetišča za voznike naj-raznejših vrst, kakor hotelu. V tej slutnji je bil še bolj potrjen, ko mu je neki Štefan, ki je zastopal v svoji osebi natakarja, vratarja in domačega hlapca, odkazal za stanovanje slabo opravljeno sobo v prvem nadstropju, jedino v celi hiši. Miha Drven je zmajeval z glavo ter v svojo ne- voljo počasi uvideval, kako ga je speljal na led nagajivi prijatelj. Pa kaj si je mogel Drven, saj mu je Bregar prav odgovoril na vprašanje, kateri je „prvi" hotel v Beljah. Bližje kolodvora drugega ni bilo. Sedaj se je moral udati tudi „zlatemu volku". Pokrepčal se je v naglici nekoliko, nato se pa napotil, da si ogleda v večerni razsvetljavi krasoto beljškega mesta, kamor je prišel na svatbo. Kakih deset minut kasneje začuje vrli čuvaj Štefan gori v sobi gospoda Drvena nekov ropot. „E", misli pazni sluga, „naš gost je ravnokar odšel, to je vendar čudno. Moram pogledati, kaj je!" Radovedno se splazi po stopnicah v prvo nadstropje ter pogleda pri ključavnici v sobo. Iu glej! Čisto neznan mož stoji pri kovčegu gospoda Drvena in kaj naglo brska po kovčegu. Ostrmel je skrbni Štefan, a le za trenutek, nato pa se spravil precej na delo. Zagromel je proti dvorišču: »Tatje, tatje, pomagajte!" nato pa bliskoma skočil v Drvenovo sobo, zgrabil ptujega vsiljenca s svojimi žuljavimi rokami in ga ne prerahlo položil na tla. V tem je priteklo vse osobje hotelsko, namreč debeli krčmar in prav tako rojena kuharica. „Pustite me vendar, ali se vam meša, kaj vendar hočete?" stoka napadenec. „Poglejte, oče", kliče 'Štefan, „ta le je iskal po kov čegu našega gosta, to je slepar, take-le poznam dobro!" „In vi ste tepec", sili se vpiti na tleh ležeči, „saj sem vendar jaz vaš gost, ali me ne poznate?" „No, le ne segajte predaleč", zavrača ga ljubeznjivi hlapec. „Naš gost je imel goste lase, po vaši goli glavi pa jih ni kaj prida posajenih." Zasmejal se je Štefan, pritegnila sta mu gospodar in kuharica, plešec pa zavpije ves obupan: „Pa za božjo voljo, poglejte vendar na mizo, saj je tam moja lasulja!" Kar odneslo je Štefana pri teh besedah od uboge žrtve, in prav tako naglo je bil nesrečni cvetličar na nogah, ter si del naglo na glavo pokrivalo, f)0 katerem ga je poznala ljubeznjivo gostoljubna družina. Zopet je bil znani gospod Mihael Drven. Za blagor prenočujočih ptujcev preskrbni Štefan jo je med tem v spremstvu rejene kuharice naglo potegnil iz sobe, krčmar pa stopi bliže nedolžni žrtvi ter jo prosi, naj hotelu odpusti neljubo zmoto. Mihael Drven, dobra duša kakor je bil, pobotal se je precej. Pripovedoval je skesanemu krč-marju, da je bil res odšel od doma, a se kmalu domislil, da je pohabil žepno ruto, zato se takoj vrnil. Na temnih stopnicah pa je zadel z glavo ob neki tram, da mu je lasulja zdrknila z glave. Treba jo je bilo zopet pogladiti in | popraviti. V trenutku pa, ko se je sklonil, da bi poiskal glavnik, bil je nepričakovano napaden. Debeli posestnik „zlatega volka" je sočutno stisnil gospodu Drvenu roko ter odšel, še med vrati odpuščanja proseč. Gospod Mihael se ni hotel podajati v nove nevarnosti, zato se ni napravil oni večer več v mesto. Bil je že dosti zdelan, zato se je ozrl po postelji. Našel jo je brez truda# in v kratkem se je že zibal v skdkih sanjah. Drugi dan popoldne je bil Miha Drven na svatovščini. Dokončana je že bila slovesnost, pri kateri so ljubljenega brata za vedno vkovali v sladke spone zakonske, sedaj so se le razveseljevali. Cvetličarja pa so napolnjevala kaj mešana čustva, da si je bilo vso veselo. Kako bi se pa ubogi Drven raogel prav iz srca veseliti, ko je bil vedno za lasuljo v skrbeh! Kar najprevidneje je premikal glavo, da bi mu ne zdrknila. In sedaj še to, ta mlada, lepa go-spica na njegovi strani! Le dve uri sta sedela vkup, in gospod Drven zagledal se je v lspo stvarico, zapeljan po njenem tako lepo donečem imena. Pa to bi ne bilo še nič hudega, toda gospica Barbika Ramuta, ki se je morda nekje višje šolala, nadlegovala je svojega soseda neprenehoma s tako čudnimi vprašanji, da je prišel ta iz jedno zadrege v drugo. Kako sodi o Karolu Velikem, ali kaj gori za veliko Danaišnij■> &teviili¡u imu „IVtiš Dom-* kot prilogo. Kako kratkovidna je postala na stare dni „Domovina", spozna lahko vsak iz njenih besed, katere sicer niso v njej nove, a kot strašilo proti klerikalcem ji pridejo vedno prav. Piše namreč: Ljudje bodo pa kmalu spregledali in vas spoznali in posledica tega spoznanja bode ne samo za Vas slaba. „Domovina", nič se ne boj za duhovnike! Tudi duhovniki želijo, da bi ljudje spregledali, kler takrat bodo liberalci na tleh, kakor so pokazale letošnje volitve po Deli iAvstriji, posebno pa na Češkem in; na. Dunaju. In „Domovina" vendar ne bo trdila, da Dunajčani in Dehi še niso spregledali. Za to pa, „Domovina", le ohrani svetopisemske in angleške citate za kaj idrugh, nef pa da jih* rabiš za tako plitve članke, zakaj misleč človek je najhujši sovražnik kar jih more imeti Princ Teme in — liberalizem! To trdita angležki modrijan Carlyle in nek slovenski Neodvisnež. Cenjenim volileem v okrajih Brežice—Sevnica—Laško! Za Vaše zaupanje, izkazano mi pri glavni in še bolj pri ožji volitvi, se Vam najtopleje zahvaljujem; zagotavljam Vas vsepovsod svoje najizdatnejše pomoči in Vas kličem k nadaljnemu skupnemu delu v prospeh naše stranke. Brežice, dne 27. maja 1907. Dr. Ivan Benkovič. Politični ogled. " — Izid državnozborskih volitev po posameznih deželah. Uradno se poroča o izidu državnozborskih volitev po posameznih deželah :Kranjsko: Slovenska Ljudska Stranka 10, slov. liberalci 1, nemški agrarci 1 mandat. Štajersko: Nemško katoliško središče 9, socialni demokrati 6, nemška ljudska stranka 3, krščanski socialci 3, vsenemec 1, nemški radikalec 1, katoliško narodnih Slovencev 5, liberalna Slovenca 2. Koroško: Slovenec 1, nemška ljudska stranka 6, social-demokratična stranka 2, kršč. socialci 1 mandat. Primorsko: Slovenci in Hrvatje 7, italijanski krščanski socialci 2, italijanski konservativec 1, italijanski liberalci 3, socialni demokrati 4. N i ž j e A v s t r i j s k o : Krščanski socialci 44, socialni demokrati 16, nemški svobodomisleci 3, nemška ljudska stranka 1. Zgornje Avstrijsko: Kat. središče 17, nemška ljudska stranka 2, socialni demokrati 3. Tirolsko: Nemški krščanski socialci 13, katoliški Italijani 6, italijanski liberalci 2, nemška ljudska stranka 2, socialni demokrati 2. Moravsko: Katoliško narodni Cehi 10, Staročehi 3, češki agrarci 4, Mladočehi 7, češki divjak 1, nemških naprednjakov 10, nemška ljudska stranka 4, svobodni vsenemec 1, krščanski socialist 1, socialnih demokratov 8. Češko: Čeških socialnih demokratov 17, nemških socialnih demokratov 16, Mladočehov 15, Staro-čeha 2, čeških agrarcev 23, čeških krščanskih socialcev 7, radikalnih Čehov 10, Sternberg, nemških naprednjakov 6, pristaši nemške ljud. stranke 3, vsenemcev 3, svobodnih vse-nemcev 11, nemških agrarcev 14, nemški krščanski socialec 1 in nemški svobodomiselni socialist 1. Dalmacija: Izvoljenih je 8 Hrvatov in 2 Srba Galicija: O galiških volitvah je dozdaj znanih 85 izidov. Izvoljenih je 43, ožjih volitev bo 22, novih pa 20. Izvoljenih je 16 konservativcev, 3 demokrati, 4 narodni demokrati, 2 napredna demokrata, 2 socialista, 12 pristašev poljske ljudske stranke, 4 pristaši poljskega središča, 1 Starorusin, 4 pristaši ukrajinske stranke, 3 radikalni Rusini, 1 zionist, 1 divjak. Bukovina: Ru-sinov 5, Rumuncev 5, svobodomiselni Nemci 3, socialni demokrat 1. — Nova in stara zbornica. Stranke v stari in novi zbornici se porazdele sledeče: Slovenci pristaši krščankih strank: stara zbornica 11, nova zbornica 21. Slovenski liberalci: stara zbornica 4, nova zbornica 4. Hrvati: stara zbornica 10, nova zbornica 12. torbi: stara zbornica 2, nova zbornica 2. Mladočehi: stara zbornica 47, nova zbornica 22. otaro- i Čehi: stara zbornica 3, nova zbornica 6. Češki realisti: stara zbornica —, nova zbornica 2. Češki agrarci: stara zbornica 5, nova zbornica 33. Češka katoliška narodna stranka: stara zbornica 2, nova zbornica 19. Češki radikalci: stan zbornica 8, nova zbornica 10. Hrvati: stara zbornica 7, nova zbornica 9. Srbi: stara zbornica 2, nova zbornica 2. Poljaki: Iz Galicije še ni znan izid. Mladorusini: stara zbornica —, nova zbornica 5. Krščanski socialci: stara zbornica 26, nova zbornica 67. Nemško katoliško središče : stara zbornica 30, nova zbornica 31. Nemška napredna stranka: stara zbornica 30, nova zbornica 24. Nemška ljudska stranka: stara zbornica 46, nova zbornica 25. Nemški agrarci: stara zbornica 4, nova zbornica 21. Svobodni vsenemci: stara zbornica 7, nova zbornica 14. Schonererjevi pristaši: stara zbornica 15, nova zbornica 4. Nemški radikalec: stara zbornica —, nova zbornica 1. Rumunci: stara zbornica 4, nova zbornica 5. Katoliški Italijani: stara zbornica 6, nova zbornica 10. Liberalni Italijani: stara zbornica 12, nova zbornica 4. Socialni demokrati: stara zbornica 11, nova zbornica 83. Divjaki: stara zbornica —, nova zbornica 4. — Delovanje novega državnega zbora. Ministrski predsednik B e c k se prične že te dni posvetovati z voditelji strank, jim naznani vladne načrte in pa kaj naj reši drž. zbor v kratkem poletnem zasedanju. Starostni predsednik bo dr. Funke ali pa poslanec dr. Nietsche. O prestol-nem govoru poročajo, da hoče vlada vpoštevati vse nujno potrebne socialno-politiške in gospodarske potrebščine prebivalstva. Prestolni govor bo pozival zbornico, naj dovoli državne potrebščine. V parlamentarnih krogih se govori, da je izjavila vlada: Brez državnih potrebščin nobenih ljudskih potrebščin. . — Rusko. V Petrogradu so prišli na sled veliki zaroti, ki je bila naperjena zoper carja, velikega kneza Nikolaja in ministrskega predsednika Stolypina. Najprej so najeli zarotniki nekega kozaka od telesne straže, da umori caija, in v slučaju, da se mu ne posreči, bi imeli drugi kozaki od telesne straže vdreti v carski dvor in poskusiti atentat z bombami na carja. Razen tega so poskušali zarotniki, da z bombami razstrele carjev posebni vlak. Posameznosti, ki jih je odkrilo redarstvo, dokazujejo, da se je šlo za zelo nevarno zaroto. — Duma je dovolila 7 in pol milijona za podporo lakoto trpečim prebivalcem. Revolucionarji so glasovali proti tej podpori. Iz rega je razvidno, da delajo ti ljudje na to, med ljudstvom vzbuditi še večjo nezadovoljnost, ki bi naj privedla ljudstvo do punta. novice. * Srčno zahvalo izreka uredništvo „Slov. Gospodarja" vsem Bašim vrlim somišljenikom, ki so ob volitvah tako naglo in točno naznanjali izid volitev. S podpiranjem svojega glasila vsakdo stori najboljšo uslugo svoji stranki in naši stvari, za katero se skupaj borimo! * Zahvala. Ker mi ni mogoče osebno odgovoriti na vse nebrojne čestitke, došle mi o priliki sijajne zmage pri ožji volitvi dne 23. t. m., izrekam t<-m potom vsem somišljenikom najto plejšo zahvalo za njih čestitke. — Brežice, dne 27. maja 1907. Dr. Ivan Benkovič. * f Zlatomašnik Valentin Selič, umirovljeni župnik kostrivniški, je dne 24. t. m. v Kostrivnici umrl. Rojen je bil leta 1824. v Št. Vidu pri Planini, v mašnika posvečen dne 27. julija 1851. je kaplanoval v Št. Ožbaldu na Koroškem, v Grebinju, v Št. Petru pod Sv. gorami, v Lučah, na Ljubnem, na Sladkigori in v Galiciji, provizor je bil v Marenbergu in Podgorju, župnik pa v Breznu in v Kostrivnici. Pogreb je bil v nedeljo po večernicah. R. i. p.! * Imenovanje. Sodni tajnik pri celjskem sodišču g. Otokar Cernstein je imenovan za okrajnega sodnika v Kočevju. * Poslanec Resel v Mariboru. Pod tem naslovom pripoveduje celjska „Domovina" z vidnim notranjim zadoščenjem slovesen sprejem socialdemo-kraškega poslanca Resela v Mariboru ter navaja kot zgodovinsko važen ¡dogodek, da so (ga tudil „napredni" Slovenci pozdravili in ga spremljali na nje- j govem potu po mestu. Dobro, da je padel Wastian, i toda narodnega ponosa ne dokazuje, da se Slovenci (proti volji socialdemokratov) prepokomo in ponižno vsiljujejo med častilce Reselnove, ki pa jih niti po strani ne pogleda; saj velja Resel kot najbolj nem- Mesijado, je-li res misli, da bi bila kvadratura kroga nemogoča. Vroče je prihajalo gospodu Drvenu pri teh vprašanjih, na tihem je že zdihoval, da je tako neveden, včasih rekel: da, včasih: ne, včasih pa prav skrivnostno zganil z rameni. A ljubeznjiva gospica ni mirovala. „Gospod Drven, tako ste učeni, veliko učenejši kakor drugi možje in tudi ljubeznjivejši. Cicero je znal tudi tako dražc9tno — lepo govoriti. Ali bi ne napravili na navzoče gospe in gospice napitnice?" Zasvetilo se je v Drvenovi glavi. Da, to stori. Vedel je, da zna dobro govoriti, tudi nepripravljen. In tako lepa prilika se mu ponuja dokazati svoji tako ljubki kakor učeni sosedi, da res ni popolnoma prazen. Vstane, skrivnostna tišina vlada v sobi. V tem usodnem trenutku odpre nekdo na dragi strani mize steklenico s šampanjcem. Počilo je, nekaj završalo, in zamašek je gospoda Drvena tako nesrečno zadel, da je odletela daleč po sobani lasulja, katera je bila omajana v svojem temelju že prejšnji dan in katero je tako skrbno čuval ves čas, kakor bi bil slutil nesrečo. Gospod Mihael Drvcn je pokazal, da je plešast! On ahnil je na svoj stol, obupanost mu je bila brati z obraza, gostje okoli mize pa so skrivali svoj smeh za belimi prti in vinskimi kupicami V tej zadregi nekdo reveža na lahko prime za rame. Nesrečnež se ozre, bila je Barbika Ramutova. Držala je nezvesto lasuljo v roki in govorila s tako lepim glasom, da je odmeval v cvetličarjevih ušesih kakor godba: „Zakaj ste vendar tako kazili svoj obraz s to grdo stvarjo? Sedaj mi šele ugajate. Kako krasno visoko čelo vendar imate! Gothe je imel v svoji starosti tudi — V hipu je bil gospod Drven po koncu. Tako nekaj težkega se mu je odvalilo od srca! Vtaknil je lasuljo v žep in vesel vskliknil: „Odslej bodem nosil le tako lase, kakor mi jih je ustvaril Bog. To pa storim zato, ker je vam, gospica, tako všeč!" Odslej ni bilo veselejših svatov, kakor sta bila Miha Drven in Barbika Ramuta. Gospica ga ni več izpraševala učenih stvarij, pozvedovala je le še, kako more človek že tako zgodaj izgubiti lase. Na tem polju se je pa presrečni cvetličar že lažje gibal; razlagal je svoji Ijubeznjivi sosedi, kako hude nasledke ima pogosto vročinska bolezen. Tako je prišel zanimivi pogovor v tek. Drugi dan dopoldne je odrinil gospod cvetličar Mihael Drven domov, toda seboj nekaj vzel, česar v Belje ni bil prinesel — zlato srce Barbike Ramutove. Na svatbi sta si prisegla večno zvestobo. Ko je prijatelj Bregar čestital svojemu plešastemu znancu, pristavil je: „Prav za prav sem jaz zaroke kriv. Ako bi ne bili najeli stanovanja „pri zlatem volku", stala bi bila lasulja trdno na glavi, potem bi je tudi zamašek ne bil odnesel, in vse bi bilo prišlo drugače!" In Mihael Drven je prikimal. ški socialdemokrat na Štajerskem in je vsled tega tudi med nemškim meščanstvom njegovo stališče zelo olnhkočeno. Ali se mora Slovenec vedno po pasje ponižno tujcem prilizovati? * Dr. Korošec in toča. Celjska „Domovina" ocl 27. maja v svoji veliki zmedenosti in še večji zlob-nosti trdi, da se dr. Korošec ne briga za škodo, ki jofje naredila toča v rogaškem okraju, in kar „Domovini" menda ni znano, tudi v šmarskem okraju. Resnica pa je, da se je dr. Korošec takoj obrnil do več županov in zaupnikov, da dajo škodo uradno ceniti, priskrbel pa si je že tudi vse podatke, ki so potrebni za izposlovanje državne podpore. Pri podpori ni nič od tega odvisno, ali je poslanec videl škodo ali ne, ampfctk samo, kako se je uradna cenitev izvršila in kako se je poslanec na Diujuaju zavzel za poškodovane kraje. Kar se skrbnega delovanja dr. Korošca za volilce tiče, je lahko zlobna „Domovina" s svojim Markhlom popolnoma mirna! „Slovenski Gospodar" je že dne 23. maja v imenu dr. Korošca pozival prizadete občine, da naznanijo vsaj približno škodo, dne 27. maja pa pride „Domovina" s svojim obrekovanjem . . . * V laži naprej! Liberalni listi tudi po volilni borbi ne morejo nehati lagati. O dr. Povaleju trdijo, da svojega sina pošilja v nemški gimnazijski razred. Seveda je to le celo navadjna laž. Dr. Povalejev sin obiskuje slovenske paralelke. Liberalizem govori o napredku in prosveti, a mi vidimo tam le laž in obrekovanje, kjer se je udomačil! * Kje je svoboda mišljenja? Na shodih in v listih se naši liberalni kolovodje hvalijo, da hočejo streti na Štajerskem stoletne verige suženjstva in dati slovenskemu narodu svobodcf mišljenja in prepričanja. In res! V Zvezni tiskarni sta bila dva uslužbenca katoliško-narodnega mišljenja, in tako dolgo se je ocl svobodnjakov hujskalo proti njima, da sta morala zapustiti službo in sta brez kruha. V Žalcu sta občinski tajnik in re'dar drugega mišljenja, nego svobodoljubni poslanec Roblek; služba se jima je odpovedala. In takih svobodoljubnh. dogodkovi je še Več. Pt»d krinko svobode se pripravlja najhujše tiranstvo našemu rodu. Proč z liberalnimi verigami. * Več poštenosti bi vendar pričakovali od celj-sko-dohtarske strani nego je kažejo v svojih glasilih. Opozarjajo na veliko število štajerčijanskifr glasov v mariborskih okrajih in na majhno število v celjsko-vranskem okraju. Ne glede na to, d'à je v omenjenem okraju kakor v Ježovnikovem nemškutarija, volila z malimi izjemami prijateljsko liberalno stranko in ne glede na to, da ležita mariborska okrajla ob narodni meji oziroma pod velikim gospodarskim vplivom Maribora, si lahko tudi Narodna stranka na velikem številu štajerčijanskih glasov čestita,, kajti vrlo je pomagala nemškutariji: njeni voditelji in njeni kandidati so hodili po okraju okoli ter obetali ljudem nemščino v šolah ! Oe pa Narodna stranka tako izdajalsko vzgaja narod, potem vendar ni Kmečka zveza kriva velike nemškutarije! * Pogajanja z Nemci bi rada usilila ..Domovina" Slovenski kmečki zvezi. Toda njene roke so čiste in tudi dr. Vrstovšek v Šoštanju se ni niti po naročilu niti brez naročila pogajal z Govedičem ali Hans Woschnaggom o kaki zvezi z Nemci in nem-šku'tarji. Pač pa je neovrženo, da je vsa nemškutarija šla kakor en mož v boj ža Ježovnika in da je Nar. stranka po okraju Nemcem obetala: Če Robič pade, mora odložiti deželnozborski mandat, kateri potem preide v nemške roke! Narodne izdajalce iščite v Narodni stranki! * Ne boš, Jaka! „Narodni List" bi sedaj rad v svoji veliki politični poštenosti in dostojnosti natvezel svojim čitateljem, da je naš list imenoval savinjske kmete „roparsko bando." Ne boš, Jakla! Mi bolj ljubimo in spoštujemo savinjske kmete, nego vsi celjski in žalski liberalčki, in zato smo ravno one celjske in žalske iantaline, ki so na Jožeiovo pljuvali na savinjske kmete, jili zasramovali in zmerjali kot smr-koline, podrepnike, riti, zarukance, ki so nadalje hb-dili kot rokovnjači in ne kot pošteni agitatorji po Savinjski dolini, ki so župniku starčku v Žalcu pobili okna, te ljudi smo imenovali roparsko bando, faki-nažo itd. In pri tem ostanemo! * Tržne vesti. Danes nosijo tržišča znak negotovosti. Razna nasprotujoča si poročila o položaju setvi tirajo kurze gor in dol, tako da se položaj ne more natančno označiti. Iz poročila avstrijskega poljedelskega ministrstva posnamemo sledeče : Pšenica je prav dobro prezimila in lahko računamo na srednjo letino. Precej škode so naredili krti in miši. Rž je pa precej trpela in je bilo treba mnogo polja preorati in posejati z letno ržjo. Letina se še ne da ceniti. Oves se lepo razvija. Ječmen precej dobro kaže, akoravno je setev v nekaterih krajih redka. Turšica je že v zemlji. Vinska trta je pa povsod trpela, izvzemši južne kraje. Poročilo ogrskega ministrstva se glasi neugodno, vendar se priznava, da so setve povprečno dobre, le nekateri kraji bodo imeli slabo letino. Rastline so v razvoju jako zaostale in se bode žetev pozno pričela. Tudi na Ogrskem stoji rž slabše kot pšenica. Ječmen kaže slabo, oves srednje, koruza pa se bo dobro razvila vsled vročine. Pekoče solnce je oviralo razvoj rasti, ali zadnji dež je bil zaželjena okrepčitev žejnim poljem. Amerikanska poročila pričakujejo jako dobro letino. Le Rumunska bo imela baje letos slabo letino. Zasebna poročila se seveda razlikujejo od uradnih, ter se glase neugodno. Ali ako upoštevamo dobre letine zadnjih let, moramo reči, da smo navajeni dobrih letin in da se danes gotovo pretirava v slabih poročilih. Kakor je pretočeni teden sklenil s padajočimi cenami, tako je ta teden zopet pričel z višjimi cenami. Ali niso se dale držati in videli smo spre- membe kurzov. Ali ravno te spremembe strašijo konzum in kupčijo. Budimpešta je postala mlačna, posebno termini so nazadovali. Visoke cene vsebujejo prihodnjo slabo letino. Pšenica, cena krepkejša, ponudbe neznatne. Rž poskočila. Oves jako stalen. Turšica stalna. Moka, položaj se ni spremenil Ur kupčija spi. Položaj mlinov postaja vedno ne-u"odnejši, akoravno se odpoklici vsled pritiska mlinov vrse povoljno. Otrobi so jako visoki, zaloge mlinov pa prazne. Usnje in kože imajo mlačno ceno. Mariborski okraj. m Gledališčne predstave v Mariboru. Člani deželnega gledališča v Ljubljani priredijo v „Narodnem domu" v Mariboru gledališčne predstave in sicer v soboto dne 1. junija sanjsko dramo v 7 prizorih „Elga" in v nedeljo dne 2. junija veseloigro v treh dejanjih „Na letovišča". m Mariborski Sokol priredi v nedeljo dne 9. rožnika 1907 ob 3. uri popoldne na vrtu Narodnega Iflomu v Mariboru svoj privi javni nastop, združen z veliko vrtno veselico. Za zabavo je preskrbljeno vsestranski. Godbo preskrbi obče znana, izvrstna, pol-noštevilna narodna godba iz Slovenske Bistrice, ki spremlja tudi skupne telovadne nastope. V petju se združijo od Gregorčičeve slavnosti sem znani izborni pevci. Dragoceni dobitki, ki se pódele najspretnejšim keglavcem, vzbujajo že sedaj občno pozornost. Sre-čolov, šaljiva pošta itd., bodo izpolnjevale podrobno zabavo. Radvanje pr¡ Mariij0ru. Dragi „Slov. Gospodar", ako ravno nismo daleč od tebe, vendar malo kedaj kaj zveš od nas Radvanjčanov, pa danes mi pride na misel, da bi ti vendar nekaj naznanil o državnozborski volitvi, ko smo premišljevali, katerega izmed postavljenih kandidatov bi bilo najboljše voliti. K temu prepričanju nas je spravil kandidat Kresnik in njegovi spremljevalci, med katerimi je bil neki g. učitelj Ledinek. Priporočali so nam prosto šolo, samo krščanskega nauka in križa ne v šoli. O, da bi bili vi g. Kresnik in g. učitelj Ledinek prej k nam prišli, mi bi bili vsi kandidata Pišeka volili. Tako so nekateri še vendar oddali 36 glasov Kresniku in g. Pišeku pa samo 38 glasov. Nekaj dobrega sta pa vidya vendar pri nas storila; spravila sta nas do prepričanja, ki smo bili do sedaj udi nemškega šulfereina, da bomo od sedaj udi krščanke šole in v vsaki krščanski šoli mora biti učitelj tak, da bode našo drago mladino tudi s krščanskim vzgledom vzgojeval, tedaj bo učitelj z nami in mi pa ž njim. Gospod učitelj Ledinek že trepeče, ker mu nemški šulferein poginja. „Mar-burgerca" imenuje našega občinskega predstojnika Lauferja in g. Cererja klerikalca, mi pa ji rečemo, da nista samo ona dva, temveč nas je sedaj od začetka 38, večji del sami posestniki, kateri smo volili' katoliškega kandidata Pišeka. „Marburgerca", ti nam še pa le večkrat kaj prinesi od klerikalcev, plačilo si dobila na dan 14. majpika. Prihodnjič še dobiš boljši odgovor. Radvanjski klerikalci. m Fram. Silno ogorčenje je zavladalo po naši župniji, ko smo zvedeli, da je našemu rojaku, mnogozKslužuemu župniku v Žalcu, M. Korenu, surova tolpa nevolilcev pobila okna. Da, tako deluje Narodna stranka za narodno prosveto nad narodnim duhovnikom! Vsa framska fara odločno obsoja taka pobalinska grozodejstva nad svojim rojakom, na katerega je lahko ponosna pred slovenskim svetom, ker je g. iKoren edini župnik v škofiji, ki je odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Ravno tako se pa čudimo g. poslancu Robleku, da proti taki surovosti nima niti ene javne gra-jalne besede, ie česar lahko sledi, da ta tako „sijajno" izvoljeni p©slanec taka in enaka dejanja odobrava. Sram ga bodi! m ?ü Sv. Trojici V Slov- gor. je dne 25. t. m. nagloma umrl slovenski trgovec g. Jožel Friš. Umrl je v »cerkvi med sv. mašo. zadela ga je kap, bolehal je že celo 3zimo. Bil je verec, pobožen in vsikdar navdušen Slovenec. O njem se splošno govori: Kakor je živel, tako je umrl, vedno je bil v cerkvi in v cerkvi je tudi umrl. Dva dni pred smrtjo je bil pri spovedi in obhajilu. N. p. v m.! m Sv. Eupert v Slov. gor. Veliko se je govorilo in delalo za časa zadnjih volitev tuidi pri nas. Mar sikateri nasprotnik Kmečke zveze je šel z veselim srcem rra volišče, upajoč na dober izid; a, po volitvi napravil kisel obraz, se vgriznil v ustnico in rekel sam pri sebi: „Spak, pa nisem mislil, da bo tako šla." Tudi nek kmet iz Gočove, kateri je bil svoje dni u'd fantovske družbe pri Sv. Rupertu v Slov. gor. in postal na marsikaterem fantovskem shodu kot govornik ¿loveč, se je preobrnil v hudega liberalca, kateri je v neki gostilni na nekem shodu dne 2. maja tega leta strastno napadal in govoril zoper Kmečko zvezo in mislil, da bo s tem kaj dosegel, pa se je grozno prekanil. Ja, še oelo rakvo je hotel pri praviti našemu kandidatu Roškarju. Pripeljal je namreč hlod na žago in tamkaj rekel, naj mu ga hitro sežagajo v deske, ker jih bo rabil za rakvo našemu kandidatu. Sedaj ko pa naš kandidat ni umrl, ampak še celo sijajno zmagal, in torej rakve ni potrebno, si lahko ta človek deske shrani za spomin, kateri ga bo spominjal na našo slavno zmago. m Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Hud je bil boj, pa slavna je zmaga. 'Netojnorno delavni kandidat Kmečke zveze, g. Franc Pišek, je dobil v Crešnjevski župniji 132 glasov in sicer v treh občinah: Crešnje-vec Pišek 60, Kresnik 56; .Vidmar 34t, Glaser 2; Pretreš P. 45, K. 3, V. 4: Vrhlogft P. 27, K. 43. -Štajerčev kandidat Kresnik torej niti v lastni občini ni dobil večine, kjer je nekaj let županoval. bil odbornik, in sedaj je izgubil vse zvezde. Še bolj čudno pa je, da na Vrhlogi, kjer je občinski tajnik in častni občan, je dobil samo 43 glasov, Pišek pa 27. Tako je čast minljiva. Znamenito je še to, da g. Pišek pri nas ni im;el shoda, in vehdar je čast/no zmagal. Imel ga je pa Glaser, ki je priberačil 2 glaša, katera bi bil itak dobil, in Vidmar 1. maja, ki je dobil 38 glasov, in Kresnik na Vrhlogi 13. maja. Neumorno dejaven za Glaser ja je bil tukajšni učitelj liberalec od pet do glave Anton Hribernik. On je sam lepil Glaser-jeve plakate po zidu, in celo njegov program, ki grozno napada zavedne katoliške kmete in duhovnike. Da, predrznil se je celo na Pišekov plakat nalepiti Glaserjev program. Na dan volitve je hodil od volišča do volišča in je opazoval naše može. Omeniti moramo še enega junaka, JanezaHajdnikla, načelnika krajnega šolskega sveta. Kresnika je po vseh| shodih spremljal, za to je imel časa dovolj, ko pa je bil že trikrat vabljen k seji krajnega šolskega sveta, pa ni prišel. Tega moža, priporočimo si. c. kr. okrajnemu glavarstvu v blag spomin, ter prosimo pomoči. Že 6 mesecev ni bilo nobene seje krajnega šolskega, sveta. Zakaj ne odloži te službe, doba je že davno potekla. Pa o tem še spregovorimo. Živijo Pišek! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Tudi pri nas se je za Mursa od strani učiteljstva neutrudno agitiralo, poudarjajoč, da je Roškar nazadnjak. Potemtakem se g. nadučitelj šteje gotovo naprednjakom. Kakor pa kažejo samo nemške tiskovine, katere je letos brez vsakega dovoljenja šolskih oblasti popolnoma svojevoljno upeljal — vidimo, da jadra njegov duh nazaj in ne naprej. Kje je toraj nazadnjaštvo, g. nadučitelj? Slavne šolske oblasti pa vprašamo: „Ali so one voljne odpraviti ta edini madež v naših lepih slovenskih goricah ? Gosp. nadzorniku pa priporočamo, da si ogleda te slovensko izpolnjene krasne germanske knjige. Oglednik. m Hošnica pri Laporju. Dne 25. t. m. ob 4. uri popoldan pridrvil je k nam strašen vihar z bliskom in gromom, kateri je z korenin ruval drevje, trgal strehe in nosil strešno opeko po zraku, vmes je pa klestila toča, da je bila groza. Ljudje so v strahu trepetali, kaj bo? Ko je čez pol ure nevihta ponehala, gledali sme v obupu potolčene njive, in prej tako lepe vinske gorice, za letos popolnoma uničene. Največ so trpeli novi nasadi; vse mladike jo oklestila toča, rahlo zemljo je odnesla ploha, in posipala travo. S strahom gledamo v prihodnost. Kaj bodemo počeli obogi kmetje? Od kod naj vzamemo denar, da plačamo ogromne davke, kateri se nam dan za dnevom večji nalagajo? Ljubi Bog se usmili obogih kmečkih trpinov in nas varuj toče in hudega vremena. m Tinje. Dne 25. t. m. od 3 uri 54 minut do 4 ure 7 minut popoldne je toča grozno pobila po naši veliki občini. Skoro vsa sadna in vinska trgatev je uničena. Tudi ozimino bodo morali mnogokje kositi. m Laporje. Binkoštni torek so se pričela dela za povečanje in prenovljenje laporske župnijske cerkve. Bog daj, da bi se srečno izvršila. — Dlie 25. t. m. je v Laporju in Hošnici razsajal strašen vihar, ki je celo strehe odkrival in iz ruval drevesa. Na drevju, žitu in zlasti vinogradih pa je toča napravila veliko škodo, deloma celo popolnoma uničila pridelke. Veliko je škodovala huda zima, in , zadnji up pa še hoče vzeti ubogemu kmetu uima. — Veliko veselje je bilo pri nas, ko se je zvedelo, kako častno je zmagal naš kmečki kandidat Franc Pišek. Laporčani smo se vsi do zadnjega udeležili volitve. Tako je prav.. Vsi imamo dolžnosti do idržave, vsi moramo plačevati davke in nositi druga bremena, zakaj se potem ne bi poslužili pravic, ki jih imamo, da pokažemo vladi, česa hočemo, kakšne so naše želje, v kakem duhu hočemo, da vlada vodi našo domovino. Ce bi se povsod kmetje poslužili volilne pravice, bi kmečka misel povsod zmagala, kmetje bi imeli prvo besedo pri vladi, kakor jim tudi gre, in vlada ne bi več smela s kmetom ravnati, kakor z beračem, ki mu gospodar vrže zavoljo njegove sitnosti kako kost, češ: zdaj pa lepo tiho in miren bodi ter me ne nadleguj več! Držimo se Kmečke zveze po geslu: Kmetje skupaj! m Izobr. društvo v Laporju je 26. t. m. ponovilo gledališčni predstavi s petjem, in so se vse točke istotako izvrstno izvajale,, kakor prvokrat. Dasi} je bila dvorana pri prvi predstavi natlačeno polna, se je tudi tokrat zbralo veliko število gostov od blizu in daleč. Gotovo je prava narodna radost napolnila njihova srca, kakor je v z vznesenimi besedami govorjenem pozdravu želel vrli narodni mladenič K. K. Iskrena zahvala vsem si. gostom, ki so z obilno udeležbo še bolj navdušili naše mladeniče in mladenke, pokazali svojo zavednost in pravo vzajemnost ter pripomogli društvu tudi do lepega gmotnega vspeha. Društvo pa srčno zahvalo izreka tudi vsem, ki so z vzpodbujanjem in dejansko podporo pripomogli društvu do tako častnega nastopa, posebno veleč. g. župniku, gdčni Katki, gospodu in gospej Mlakar in Ve-hovar in zlasti tudi vrlima mladeničema.., ki sta z veliko požrtvovalnostjo naredila oder. Dasi so slovenj-bistriški nemškuiarji, sovražniki Slovencev, a tem večji ljubiteji slovenskega denarja, in žalibog tudi nekateri Slovenci pridno metali društvu polena pod noge, niso mogli zadržati njegovega koraka naprej. Naši zavedni mladeniči in mladenke so pokazali, da so neustrašeni, vneti za vse dobro, da se hočejo, ali je to komu ljubo ali ne, izobraževali, si blažiti srce, bistriti um ter se tudi pošteno raeveseljevati in zabavati. Čast jim! Kmalu naj bi se združili v mladeniško in dekliško zvezo, da se tamkaj skupno vadijo na poučnih shodih v deklamacijah, v govoru, v pravilni pisavi, v javnem nastopu. Damdanes se veliko zahteva od moža kakor žene, skoro vsak državljan mora tudi v javnosti delovati, a zato je treba izdbraEbe. Ko bodo ti izobraženi mladeniči in dekleta postali možje in pa žene, bodo vedeli, kaj zahteva domovina od njih, kaj so dolžni sebi in svojemu stanu, potem jih ne bo vsak pritepeni nemškutar ali škric begal in za nos vodil, kier bodo sami vedeli po pravem potu hoditi. Naga srčna želja je torej, naj bi se to lepo pričeto delo z vso gorečnostjo nadaljevalo po geslu vse slovenske mladine: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!! Ptujski okraj. p Matija Flegerič, pesnik in pisatelj, je na smrt zbolel in je bil dne 24. t. m. previden s svetimi sakramenti. Priporoča se v pobožno molitev in v podporo prijateljem in znancem. p Hud „Narodni" strankar je pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju kramar Turin. Ali je tudi kot kramar neodvisen in samo za Narodno stranko postavljen ? Zavedni kmetje so začeli po strani gledati Turina in njegovo kra-marijo. p Ne 60, ampak 66. Nad cirkovškimi naročniki se jezi ptujski „Štajerc" in venomer psuje g. kaplana. Vendar ne bomo nič odšteti od 60, pač pa smo morali prišteti še 6 novih naročnikov, kar lahko uprav-ništvo dokaže. Korlček v Ptuju mora kot Ornikov pisar vedno le neresnice pisati, kakor zahteva taka imenitna služba, sicer ga očka Ornik požene s trebuhom za kruhom v lačno deželo k Zavadilu in Dre-venšeku, kjer to srečno trojico v zasluženem pokoju pozdravi koncert — njihovih praznih želodcev. Korlček. zakaj pa ne tožiš „Mira" in „Arbeiterwille", ki sta prinesla tvojo fotografijo? p Cirkovce v koledarju za 1. 1908. V dekanu i Dravsko polje ima leios župnija Cirkovce največ vpisanih Mohorjanov, akoravno ni največja po številu prebivalcev. Cirkovčani smo že pred nekaterimi i' med poslednjimi, sedaj smo prvi v dekjaniji, ko ' dosegli število 261. V štirih letih smo pridobili J „g™ vih udov. Ta napredek nas veseli in priča, ostane prostrano cirkovško polje last zavednih onvonoJJ katoliških posestnikov. Slava! siovensmn p Katoliško časopisje v Cirkotvoa' . . PT>naar V P.i-tnvoo rlnKom nad Pn rT&gar- skem. K nam v Cirkovce dohaja nad 100 iztisov „SI. Gospodarja«, drugih pohtičmh katob raznih ^ boznih, listov dobivamo do 280 N >e6 naro6nikov se je oglasilo lani m letos. Ta ča^tn{J kavalkada bo mandrala vse Judeže, izdajal ce svete vere in mil(f materinega jezika. Cirkov*1^ le tako vrk) naprej{ Ne udajmo se na svojem domu, Bera5em dajmo jestj^ a njihovi hlapci ne bon~j0 nikdar? p Natančna glasovnica v Cirkbsvcah. Poznati ga je moral dobro tisti volilec, ki gaje tako označil: Jože Ornig*, žemjiar jn pettu. Boljše ga morebiti poznajo edino le še tisti njegovi nemški bratci, ki tako lepo pišejo t) Ornigu, da se lahko vsak bralec kar samega veselja razjoče vsled tega, ako ptujskega Pep-četa — ne pozna. Orni^o- in Linhart, urednik kra-marskega, „Štajerca", pijeta v raznih časopisih hud tobak; za to tako bijeta po duhovnikih!. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Mi Lov-renčani bedimo in napredujemo v društveni organizaciji, kiajti ustanovili smo si kmečko podružnico, čebelarsko društvo, bikorejsko zadrugo, potem mlekarno, katera izvrstno uspeva. Bralno društvo pa nameravamo v kratkem vpeljati. To vse smo dosegli v skupnem delovanju, v edinosti smo bili pri vseh volitvah za katoliško-narodno stranko, kar se nam je pa pri zadnjih volitvah čisto predrugačilo. Našli so se med nami možje liberalnega duha. Posebne zasluge si je pridobil .lokec Zumer, ki je dobil leplakov od Za-dravca. Pa smolo je imel pri „kšeftu", ker mi Lov-renčani ne maramo Jokeca, še mianj pa Zadravca. Za to jo je mahnil naš Jokec s svojim kšeftom v svojo rojstno občino, pa tudi tam je slabo tržil, ker Cir-kovljani vsi že predobro poznajo Žumra. A z večim uspehom so delovali trije, ki pravijo, da so možje. Za danes jih zamolči m! Kljub vsem liberalnim lažem in agitacijam so stali naši zavedni kmetje trdno na strani Kmečke zveze. Oddali smo lepo število glasov za dr. M. Ploja, namreč 170. Posebno junaško so se držali Lovrenčam, ki se niso dali od Jokeca premotiti. Pa tudi Pleterci so ostali mož beseda in volili enoglasno dr. Ploja, kar so obljubili dne 9. maja na shodu v Cirkovcah, ko so se pripeljali na s slovenskimi trobojnicami okinčanem vozu! Živela Kmečka zveza, živel naš poslanec! Lovrenčan. p „Občno bojno drnštvo" v Ptnji ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 2 junija ti ob 2. uri popoldne v gostilni g. Maboriča. p Sv. Urban pri Ptuju. „Gos -, bralno društvo" priredi v nedelo dne 9. junija 1907 veselico z gledališčno igro, petjem in prosto rabavo. K obilni udeležbi uljuduo vabi Odbjr, Ljutomerski okraj. 1 Mala, Nedelja. „Mi volimo Mursa", tako je nekdo samoziavestno zaklical v celjski „Domovini." Ako bi se moglo verjeti „Domovini" in njenim dopisovalcem, bi res mislil vsakdo, da bo pri nas voljen Mursa enoglasno. Toda, poglejmo si, kaj kažejo dejstva: V občini Mala Nedelja dobil je Roškar 52, Mursa 38 gtasov; v občini Moravci Roškar 42, Mursa 26 glasov; v občini Godemarci Roškar 38, Mursa 17 glasov, v občini Radoslavci Roškar 53, Mursa 41 glasov. Tako smo torej mi volili Mursa! V vseh občinah je dobil Roškar večino, še celo v Radoslavcih, kjer kraljuje, ali boljše rečeno je kraljeval mogočni paša, pristaš Mursov. Tin kako se je delalo za ubogega Mursa! Na Vel. Križevo je imel tukaj shod kandidat Slovenske kmečke zveze Rbšklar; to so vam kričali in vpili naši čisti naprednjaki! Utihnili so še le takrat, ko je prišel do besede kandidat Roškar in razvil v krepkih besedah svoj program, kateremu ni mogel nikdo oporekati niti besedice. Vendar še ni bilo s tem vse končano. Naši naprednjakoviči so koj drugi dan javili v Ljutomer, češ, Roškar je pogorel, pri nas je vse za Mursa, naj pride sam in se prepriča. Toda smola, čas je bil kratek in plakatov za Mursov shod še ni bilo nikjer; vendar modre napredne bu-čice so jo koj iztuhtale. Se tisti dan je začela delovati domača tiskarna, lepaki so se natisnili peš s prosto roko in nežne nožice so jih hipoma raznesle v svet. Prišla je nedelja. Mursa se\ res pripelje po večernicah k nam, misleč, da bo se vsedel tukaj v toplo gnezdo. Pa prišlo je drugače. Naši možje, na čelu jim značajen, neustrašljiv Poštrak, župan mo-ravski, je g. Mursi pokazal, d& ni tako kakor se mu je poročalo, ter zasoli z lastno mu zgovornostjo*, in duhovitostjo liberalnemu kandidatu in njegovim kri-čačem marsikatero bridko a resnično v obraz. Nič ni torej pomagalo, da se je kupovala pijača kričačem dvomljivega značaja in še bolj dvomljivih prstov, naj bi kričali za Mursa; nič ni pomagalo, da so „nežne roke" op zavijale službo čevljarskih vajencev ter trgale Roškarjeve plakate; nič ni pomagalo, da so ravno iste nežne roke napisale nekemu .volilen, ki zna sam pisati, na glasovnico Mursa. Zastonj so bile obljubljene cigare in brezuspešna je bila razlaga liberalizma in klerikalizma! Roškar je dobil večino pri nas kakor povsod in je naš poslanec. Živel naš poslanec Roškar, živela Kmečka zveza in vsi, ki ste volili in se potegovali za njenega kandidata. Borili ste se za dobro stvar, ki je tudi zmagala in vsi dobri larani so na. vaši strani! Napredni kričači pa lahko pričakujejo iz Krapja za svoje vpitje, trud in neslane medklice „medalje iz cementa" in „špargeljev red." 1 Sv. Križ na Murskem polju. Gospod Razlag iz Sitarovec, bivši štajerčijanec, zdaj vmet narodovec, predsednik shodov, ki se je mnogo trudil za narodnega kandidata, se je hotel še v ponedeljek pred volitvami peljati na agitacijo. Splašili so se mu konji ter ušli, on je pa s potrtimi rebrami obležal v Radoslav-cih. — i O našem shodu se je po liberalnih listih mnogo lagalo. D|a bi bil Roškar hujskal proti učiteljstvu, je podla laž, on je omenil le en slučaj. Nadučitelj g. Cvetko, učitelj Maurič in Rajh sta pa hotela v bratski slogi s štajerčijanci motiti shod. Laže se tudi, da so nahujskani zvezarjij omenjena učitelja odstranili. Oho, g. Cvetko, tako pa ne! Komu pa se imate zahvaliti, da ste mogli na shodu' goivoriti, ali nista ravno g. Roškar in domači župnik pomirljivo posredovala, da vas niso razburjeni zborovalci postavili na zrak, ter da so vam pustili govoriti. In a?i se niste vi, g. Cvetko, še ob sedmi uri poslovili od g. Roš-karja in g. župnika ter se jima zahvalili vpričo nas vseh, ki smo bili pri eni mizi, da sta pomirljivo posredovala, da se vam je dala beseda. Toliko resnici na ljubo! 1 Bralno društvo v Cezanjevcih uprizori v nedeljo dne 2 junija takoj po večernicah v cezaDjevski šoli igri: 1. „Krčmar pri zvitem rogu", buka v eo'm dejanju; 2. „Kukavica — mrdra ptica" ali „Boj za doto", vesela igra v 4 dejanjih. Vstopnina: Sedeži 60 v, stojišča 20 v. Čisti dobiček je namenjen za revne šolarje. K obilni udeležbi nljudno vabi Odbor. Slovenjgraški okraj. s Dež. odb. Robič je padel. Najbolj je presenetila vest vse kroge, da je zaslužni parlamentarec dež. odb. Robič propadel v ožji volitvi. Kak udarec za spodnještajerske Slovence je ta nesrečna nadomestitev deželnega poslanca Robiča z meisarjem .Ježov-nikom, bode pojasnil čas sam. Volilcem teh okrajev ne očitamo ničesar, ker vemo, da niso oni iz lastnega nagiba vrgli zaslužnega moža, temveč da je) nesrečno volitev vodila in končala strast in nasilstvo. Marsikateri učitelj, ki je vedno prosjačil in beračil lastnih! koristi pri svojem vnetem zagovorniku Robiču, se bode še kraspal za ušesi in se1 kesal, da je ščuval in hujskal ljudstvo proti Robiču na naravnost grdi način. Narodna stranka je nastopala zlasti tulfli v tem okraju z nasilstvom in porabljala v političnem boju sredstva, ki so nedostojna v taki meri, da mora pomisliti vsaka slovenska stranka, če je ta vredna, da se deluje po boju ž njo v spravi in sporazumljenju. Narodna stranka je sklepala v tem okraju kompromis z nemškutarji. Po vseh okrajih so štajerčijanci postavili svoje kandidate, v tem okraju tega niso storili, ker so se zvezali ž njimi celjski inšoštanjski gospodje, zvezo pa je krpal narodnjak Ježovnik. Rekli so ti na-rodovci nemčurjem: Volite z nami, vržemo Robiča in ž njim slovenskega deželnega odbornika! itd. Tako se je govorilo povsod; povsod v St. Janžu, Dmžmirji, Velenju, slovenjgraškem in marenberškem okraju so volili vsi nemškutarji Ježovnika. To je dovedlo Nar. stranko do zmage. S stranko, ki torej dela» z nemškutarji, kakor Narodna celjska stra/nka, ne more stopati v zvezo vnet rodoljub, zaveden Slovenec. Narodna stranka je nemškutarska stranka. Saj so celo v Velenji zahtevali narodovci sami (g. V. Ježovnik, tega ne bodete utajili!) najhujšega nasprotnika Slovencev Pribosehjtza za zaupnika v komisijo; ker se je pa ta odpeljal, nadomestoval ga je Siïdmarkovec Wutti! To je narodnost, še kako radikalna! Narodna stranka je prosjačila združitve pri socialdemokratih tudi v tem okraju. Že pri prvi volitvi so šli po dogovoru skoro vsi socialdemokrati volit Ježovnika. Narodna stranka torej ni slovenska stranka, ker dela s socialdemokrati proti zavedni slovenski Kmečki zvezi! Najbolj pa je jdosegla Ježovnikova stranka svoj namen z nasilstvom in pa s strašanskim pritiskom. Od njene strani je bil naval grozovit, nepopisen terorizem, ki je postajal vedno h»ijši. Kmečki zvezi so zlasti vi slovenjgraškem in šoštanjskem okraju zabranili vsako zborovanje, najeta druhal nevolilcev je hodila od kraja do kraja in preprečila vsako zborovanje s psovanjem in grožnjami. V St. Janž je poslal Ježovnik razgrajati dva mesarja in mesarska psa in štajerčijance. V Saleku je prišlo do tepeža, na Paki se je mešala cela tolpa pijanih mladičev, katere je organiziral šoštanjski Volk. V slovenjgraškem okraju se je klatilo do sto razgrajačev od mesarja do gostilničarja, in Kacovi fantje so dajali navodila. Tako se je razširjala prosveta in omika pod zaščitom stranke, katere privrženci kaj radi trkajo na prsi, tla delajo v probujo in višjo izobrazbo ljujdstva. Najhujše nasilstvo je bjiio v Velenji, kjer biva Ježovnik. V noči prve volitve je napojena druhal razgrajala po trgu in metala v hišo pridnega pristaša Kmečke zveze g. Polha krepelces in dve pesti debel kamen je padel v sobo; k sreči je oplaznil samo njegovo levo ramo. Ti nad vse prosvitljeni narodovci so tako razsajali, da je moral ostati predsednik komisije, g. župnik Cizej, tisto noč v Velenji. Na binkoštni ponedeljek po sv. opravilu so Ježovnikovi pristaši prišli razgrajat v Salek; slišali so, da namerava imeti shod dr. Verstovšek. Pristaši Kmečke 16. t. m. M. Koležnik, po domače Koretnik. Bila je od vseh spoštovana kot vzgledna krščanska ž,"na, izvrstna go-¡!.ja in ljubeznjiva mati. Po nekaterih letih srečnega /.akona prerezala ji je neusmiljena jetika nit življenja v 34. letu. Na binkoštuo nedeljo smo jo pokopali med obilno udeležbo ljudstva. Bodi ji žemljica lahka! — Zgorela je dne 24. t. m. Grazerjevn kajša na Breznem vrhu. Še precejšno leseno poslopje se je v kratkem času spremenilo v kup pepela. — Strašna nevihta prihrumela je 25. t. m. čez Radi (z Nemškega pride vse slabo) ter več ko četrt ure hudo razsajala. V kratkem času je bilo vse ovito z odejo ledenih zrn. Obilna škoda se pozna povsod po drevju, po vrtih, po njivah. Silni nalivi so odnesli na več mestih rodovitno zemljo iz njiv, izgrebli zasajen krompir in uničili od setev na mnogih krajih to, kar je pustila toča. s Sv. Martin ob Paki. Žabukovski privandranec nadučitelj Weber, ki je dve leti tuk|aj, je dal iztirati iz volilne sobe zaslužnega gospoda župnika Kolariča, .ki že dela nad 17 let v blagor in korist župnije, oz. občine. Nad tem činom ogorčenim možem so stale solze v očeh: sklenili so, da hočejo take ljudi popolnoma pomesti iz občine. s Sv. Martin ob Paki. Vsa hvala gre vrlim volilcem, pristašim Kmečke zveze na Paki! Silno so bili navdušeni za dobro in skrajno ogorčeni nad ne- , .. . . . , . X , • sramnim postopanjem liberalne svojati. Veselo je gle- zveze stopijo komaj iz cerkve,ze prihruje tolpa iz go- ; dati vrle in zavedne može, kako pogumn.' zastopajo stilne m jih grdo napade. Binč je mirno gledal ka- j svoje pravice in pri svoji navdušenosti ne prestopi o ko je tek« a kri. Zborovanje se je vendar vršilo pri le- meje dostojnosti. Skrbite možje tudi zanaprei da ob- nem nhial-il (moti i i n no rrn Sol -zrl^cnT i irn_ I ____ t-i _ i > ■ ' r " šeni; če bi ne bilo zaupnikov Kmečke zveze šlo med nje, jim dajat pogum, bi ne bili šli na volišče iz i dobre in zavedne' možje"' strahu; mnogo jih itak ni šlo blizu. Na dan ožje vo- 1 litve so hoteli najprvo onemogočiti g. župana Skazo. ; bivalcev! Delajte, da bo število liberalne sodrge'vedno manjše, in privedite v svoj tabor še druge sicer s Sv. Primož nad Muto. Mi kmetje smo skoraj Ob m uri zjutraj ga je čakalo najeto človeče s pole- I ™ P«staši Kmečke zveze z dušo in telesom. Že pri ... . 0 . . . r n ionom nnatniil-ii cn-nn ir\ imHncivi M -nt nrlinrv nmnZnn nom, da ga ubije: zamahnil je po njem, toda župan se pravočasno umakne. Cloveče je bilo najeto in še isto jutro ga je gnal žandar v zapor vklenjenega. Li ni to tolovajstvo! G. Ježovnik in Narodna stranka, tako razširjate med nevednim ljudstvom omiko in pro-sveto? Sram bodi Vas, ki lmjskate tako ljudi! Vi imate na vesti osurovelost spodnještajerskega ljud-i stva! Kajti vsa ta druhal, ki je tako ravnala, je bila v službi Narodne stranke. Ce bi bila stranka boljša, če bi bil njen kandidat bolj pošten, prepovedli si bi bili tako nasilno in surovo agitacijo. Tega pa niso sto- njenem postanku smo jo pozdravili kot edino zmožno in zanesljivo, iz naše srede vzeto boriteljico teptanih kmečkih pravic; tudi zdaj smo ji skazali svoje zaupanje, ter volili njenega kandidata pri prvi in pri ožji volitvi; pri prvi smo imeli tudi večino v našem volilnem kraju, pri drugi smo podlegli. Pa temu se ni trebia čuditi, če pomislimo, da so Nemci in nemškutarji (štajerčijanci), kateri morajo imeti, kakor se vidi, ugodna tla, nekje tam na št. jernejski strani, menda do zadnjega privreli in vsi nasprotno volili. Po glasovnice jim ni bilo treba h g. komisarju, ampak te za je mogočna, ščiti tudi nas! Konjiški okraj. rili ti nad vse pošteni voditelji Narodne stranke, tem- j J™ ie \ imenom poslančevim vred preskrbel njih vo-več so mirno gledali in čakali le težko uspeha tega i "ekl Premer, ter jim jih delil okoli volišča tako nasilstva. Laži so se trosile med volilci, da je grdo; brezobzirno, kakor čc bi mu bila uradno poverjena ta mi hočemo prihodnjič pribiti vse, da se še odprejo ! služba Na vprašanje, po kaki pravici on to dela, je oči tistim, ki do sedaj niso mogli spoznati nad vse 1 fef1: Tch.tlle es a,us Gefälligkeit! sploh je vsakega, blažilnega dela te naravnost pogubne stranke. Na ! katerega si je upal pridobiti, nagovoril lei nemški, svidenje! Pačan. : Seveda so potem naši tudi zahtevali! pravico, delati .,..'! take usluge komisarju in volilcem. Pravilne komisije s Ožje volitve na Paki v znamenju krivice, j ni bi]0i komisar pa ^ dasi je poprej prasv odločno izvolitev se je pričela ob 2. popoldne. Volilno komisijo j rekeli da brez 1zkaznice ne sme nikdo voliti? pozneje sta tvorila dva moža liberalne stranke, trije pa pri- ; med voiitvami to prjpustii. Naš župan je bil v na-staši Kmečke zveze. Ker liberalna možakarja nista j sprotnem taboru, pravi se zato. ker mu Robič kot po-,prišla o pravem času, je izjavil volilni komisar da i slanec nekaterikrat ni dosegel tega, za kar ga je pro-bo sam vodil volitve, ker m vsa komisija skupaj^ Vo- j sil v zasebnih 1n družinskih; zadevah. Mi pa trdimo, lilni komisar je bil seveda nadučitelj: W eber Prfed- j da Je Hölbel sp]oh neprijatelj Kmečke zveze, kar sve-sednik g. župnik in dva naša odbornika so bili pri- s doči da prihajata v njegov hram „Domovina in siljeni, se odstraniti, med tem ko je smel nesrečni bO- 5?Narodni List« ge z neßim s0" skušali nemškutarji in štanjski Volk po volilni sobi čez pol ure agitirati. ; libera.iei ^vračati ljudi od Robiča. Trdili so namreč Ako je kaj pravice, se morata župan Gončnik m nad- ; laž da dobi Robič p0k0jnin0i ako ga še enkrat voljjo^ učitelj Weber poklicati, da dasta odgovor o svojih go- j ker je bil že lg let poslaneCi kakor dobi pokojnino, rostastnih nepravilnostih. Brzojavilo se je okrajnemu j kdor je 15 ]et žu Mi gmo propiul]i a Kmečka zve-glavarstvu, na kar so bili naši kot zaupniki pripu- 1 ščeni v volilno sobo. Narodni stranki se je s tem malo račun prečrtal, vendar je poprej čas doaro porabila. Pridobila si je — ako bi smel, bi rekel prisleparila si je — okoli 30 glasov, a vkljub1 temu je bila v manjšini za 10 glasov. Robič je dobil 131, Ježovnik pa 121 glasov. s Iz slovenjgraškega okraja. Hud volilni boj je pn kraju. Kamor koli si se podal, povsod si bil napaden od Nerodne stranke, še celo življenja nisi bil varen. Na dne 20. t. m. je mislila zborovati Narodna stranka na Ples-nikovem posestvu v Legnu, toda vrli gospodar posestva je kmalo opazil, kaj se snuje. Okoli 2. ure popoldan pride cela tolpa od Sv. Florjana, Mislinje, Sv. Ilja, Sv. Miklavža in celo izOtiškega vrha župan s svojimi pristaši, iz Smartna general Lutrov Anza, kakor tudi Jamnik s svojo bando, h Pameč in Legna; prišlo jih je še čez 500. Ker jim pa Plesnik naravnost pove, da na njegovem posestvu nikdar ne bode zborovala Narodna stranka, so se potem podali k sosedu Coklerju pod kozolec, ki je tudi pristaš Narodne stranke, tam je župan Franc Verdnik iz Otiškega vrha hujskal zoper duhovnike. Kričali so v enomer: duhovnike proč! Na drugi strani so pa pravili: saj mi nismo zoper vero in zakramente. Kdo bode pa potem oznanjeval sv. vero in zakramente delil, če hočete duhovnike odstraniti ? Duhovniki že niso več varni pred razdivjano Narodno stranko. Tak sad rodi hujskanje Narodne stranke in njenega glasila „Narodnega lista". Zato pa kličem vsem poštenim in dobro mislečim kmetom, združimo se ter skupno odbijmo pogubo-nosni upliv liberalne Narodne stranke! s Remšnik. Zastonj bi človek iskal po časopisih poročil iz Remšnika, po naravi prav lepega kraja. Sicer pa kaj veselega in prijetnega tudi ni mogoče poročati. — Vo- Oplotnica. Kako se je pri nas godilo zdaj ob volitvah v državni zbor, kažejo številke oddanih glasov, namreč v občini Oplotnici: Pišek 111 glasov, Kresnik 167; v občini Okoško: Pišek 22, Kresnik 22. Malo je zavednosti med ljudstvom. Nemčurji delujejo z vsemi srefdstvi, da ljudstvo slepijo, n. pr.: ko je imel Kresnik 9. t. m. v Oplotnici volilni shod, kjer je bilo do 500 ljudi — seveda tudi veliko naših, ki so pri dviginenju rok fige kazali — je g. Jonkie ml., župan oplotniške občine, očitno preti vso množico neresnico «govoril. Rekel je namreč, da je vprašal g. župpiika v Cadramu, hI i nimai Klme^ka» zveza bolj-, šega kandidata in govornika, kakor je Franc Pišek, in župnik so mu neki odgovorili, Ha Kmečka zveza potrebuje enega takega poslanca, da bo samo kimal na Dunaju. Seveda se lahko pri sodniji izpriča, da župnik niso kaj takega niti mislili, še manj izrekli; torej je oplotniški župan javno in nalašč govoril neresnico. Dalje tudi naznanim, da je v oplotniški občini bil posebno vnet agitator za Kresnika občinski sluga in zidar Golčer, ako so pa nemčurske oštarije blizo do jutra čez postavno uro odprte, tega pa ne vidi. Najhujši in najnerodnejši izmed vseh agitatorjev pa je v Cadramu Anton Obrul po domače Hudiček in njegova žena Mica, ki se je že toliko izšolala po „Štajercu",da pravi: boljše hudiču verjeti, kakor farju. Skoraj ni verjetno, da bi se žena, ki je slovenske matere hči in bila enkrat dobra kristjanka, tako daleč litve so nekaterim popolnoma zmešale glave, zaverovani so \ spozabila in tako grozne besede izgovarjala. Kaj bo tako v svojega Ježovnika, kakor da bi jih mogel on res ' neki iz njenih otrok ? Župan okoške občine je pri razrešiti vseh davkov in bi prišli zlati časi, ko bode sedel v j našanju volilnih listkov z vso močjo agitiral za Kres-drž. zboru. Gotovim ljudem, katerim je „Narodni list" postal nika. No, upamo, da mož ne bo dolgo sedel na žu-vrhunec vse modrosti, se je posrečilo volilce tako preslepiti, panskem stolu. da je postala vsaka beseda v prilog zaslužnemu in skuše- k lz konjiškega okraja. „Domovini" v odgovor, nemu dež. odborniku Robiču brezuspešna. Žalostno dejstvo, j „Domovino" grozno boli, da so zavedni kmotje kon-ki ni nikakor v čaet Remšnifianom! — Umrla je tu dne 1 jiškega kraja tako vrlo organizirani v Slovenski kmečki zvezi ter oddali pri volitvah za njenega kandidata Pišeka 1562 glasov, proti liberalnim Glaserje-vim 62. Zato javka sedaj že v par številkah ter s krvavečim srcem priznava, da ji za liberalizem v tem okraju ne rastejo cvetke, ki bi v doglednem času prinašale saidu. Očita jim v uvodniku št. 59 od 24. maja „nemškutarstvo, nepolitično strafiopetnost, brezupnost spojeno z indolenco in odvisnost" ter pravi, da je v tem kraju „najpripravnejše polje za štajerčijanstvo in brezmejno oblasten klerikalizem" (!) in da „oba iz-pijeta in uničujeta naše kmečko prebivalstvo." Tako nesramno more pisati le „Domovina" in njen rojak v tujini, ki se pa ni upal pokazati v tem okraju na nobenem volilnem shodu, dasi so ga kmetje pričakovali, da bi mu povedali, kar mu gre. Tako tedaj, ljubi rojak v tujini, kleinkalizem — s tem seveda zaznamuješ Slovensko kmečko zvezo — mečeš s štajerčijan-stvom v en koš! To predrzno očitanje si blo naše zavedno kmečko ljudstvo dobro zapomnilo, ko se vendar mora na celi črti bojevati zoper štajerčijanstvo, brez pomoči od takozvanih narodnjakov. Žalostno je res, to tudi mi priznamo, da je nemškutarsko štajerčijanstvo še zelo razširjeno, saj je dobil Kresnik celo 634 glasov, a primerjati ali celo jednačiti naše zavedne kmete s to stranko in njenim delovanjem, to odločno zavrapamo, tembolj, ker je le v par občinah, kakor n. pr. v Ločah, v Oplotnici, v Stranicah! dobil Kresnik precejšnjo večino — kdor pozna razmere, že ve zakaj — a tudi tu se je slovenska kmečk|a zavest zlasti le po delovanju Kmečke zveze znatno povzdignila. Da, da, „Domovina" in rojak v tujini, to pa imata že prav, da se tistih par Slovencev, ki se štejejo k vaši stranki, nič ne briga za slovensko ljudstvo, ampak le za njegov denar, a nemškjitarje pusti v tfiiru ali celo ž njimi potegne, kakor sama praviš, da so v Konjicah člani Čitalnice volili nasprotnega .(t. j. vsenemškega) kandidata." („Domovina", št. 59. ¡„Narodna zavednost našega razumnštva"), ljfcidstv>Ji pa vsiljujejo proti njegovi' volji napredr(o4ibieralnega kandidata. To, da, to je nemškutarstvo in politična strahopetnost, še več, to je narodno izdajstvo! In takim voditeljem, takim razumnikom naj bi slovenski kmetje verjeli ter se dali od njih politično voditi? Nikdar ne! Nemškutarskili štajerčijancev se bomo že ubranili sami, le Bog nas varuj pred tako Narodno stranko, ki Nemce voli, ali pa gleda le na kšeft! Da od slovenskih liberalcev v tem okraju nimamo nič dobrega pričakovati, smo že zdavn&j mislili, a sedaj smo v tem s pomočjo„Domovine" do cela uverjeni, in jim bomo popolnoma obrnili hrbet. „Domovina" in rojak v tujini pa vedita, da gre Kmečka zveza v tem okraju krepko naprej, ž njo pa tudi zavest ljudstva, njega izobrazba in njega gmotno-gospodarski dobiček. Ker pravita, da pri nas ničesar ni (seveda le laži-li-beralna vzgoja pri vas kaj velja), poslušajta. Imamo tri Slov. kat. politič. društva v Konjicah, Oplotnici in Zrečah, katera redno prirejftjo politično-go-spodarske shode; bralni društvi v Konjicah in Zrečah z rednimi predavanji, gledališkimi igrami, razširjanju dobrih časopisov, knjižnico itd.; osnovali smo si že letos dve posojilnici rajfajznovki v Žičaih in Pristovi, ena obstoji v Cadramu, ena v Sv. Kunigundi in Vitanju. A to vse je sevelda nič v očeh liberalca, ker ni njegovo. Delalo se tedaj je in se bo še krepkeje delalo v blagor našega ljudstva. Ktio je delal za ljudstvo, kdo mu pomagal in ga tudi gmotno podpiral, kdo ga učil, vodil, to ljudstvo dobro ve, zato je v našem tabloru. Slo bo naprej preko vas za zastavo slovenske Kmečke zveze, ter se otreslo popolnoma tudi štajerčijtenstva in vseh drugih svojih narodnih in kmečkih neprijateljev. „Domovina", ti pa le brez skrbi za odbor Narodne stranke pusti, naj tvoji mrtvi pokopljejo svoje mrtve! I Rojak doma. Celjski okraj. c Iz Studentenheima v Celja je po noči ušsl nek šestošolec in zginil. c strela je udarila na Ostrožnem pri Celju v kozolec, pod katerim je vedril veleposestnik Anton Fazarinc s svojim hlapcem in konji. Strela je ubita enega konja, posestnika in hlapca pa je omamila. Hlapca so prepeljali v bolnišnico. c Nova Štifta pri Gornjem gradu. Volivni boj je končan, zmaga je odločena. Dasiravno je v našem volivnem okraju zmagala nasprotna stranka s svojim kandidatom, nam še vendar ni obupati. Pregovor: Bog že skrbi, da n -beno drevo do nebes ne zraste, se bode tudi tukaj uresničil. V naši občini je sicer ogromna večina volivcev stala trdno kot skala ter se ni dala zapeljati od liberalnih agitatorjev, ali vendar se je znašlo tudi nekaj zaslepljencev, ki so v svoji nerazodnosti drvili za Narodno stranko čez drn in strn. Pri prvi volitvi je dobil Robič 95 glasov, Ježovnik pa 28; pri ožji pa Robič 119, Ježovnik 27. Torej je dobil Robič pri ožji volitvi 24 glasov več, Ježovnik pa enega manj. Vsa čast vrlim volivcem, ki se niso dali preslepiti, ampak so ostali zvesti svojemu prepričanju ter oddali svoj glas našemu kandidatu Robiču. Ko bi po drugod tudi storili svojo dolžnost, ter vstrajno agitirali za kandidata Kmečke zveze, bi bila zmaga gotovo na naši strani. No, pa saj skoro ni čuda, da je zmagal nasprotni kandidat, če se pomisli, kako strastno se je zanj agitiralo. V naši občini je zlasti zanj agitiral nadučitelj g. Kelc, ki opravlja tudi službo občinskega tajnika, a pri volitvi je pa imel še čast voliv-nega komisarja. Porabil je ves vpliv, da je delal za svojo ljubo Narodno stranko in njenega kandidata. S kakšnimi sredstvi je delal, nam svedoči to, da ni dovolil, da bi izkaznice in glasovnice raznašal občinski sluga, boječ se, da hi to kaj agitiral za Robiča, a jih je potem raznašal nekdo drugi, ki je povsod nagovarjal volivce za „kmeta" Ježovnika. V najlepši luči se je pa pokazal na dan ožje volitve, ko je kot komisar prepovedal gosp. župniku kot nevolilcu vhod celo v voiivno poslopje ! Le počasi ! Hrvat pravi : Svaka sila do vremena, in ta prisloviea se zna tudi nad Vami, g. Kelc, uresničiti. Sploh pa so volili in agitiiali za Ježovnika najbolj taki, ki bi najraje videli, da bi tudi pri nas vladale enake razmere kot na Francoskem. Pa ne boš! Verni Slovenci na krov! Resni so časi, težke borbe nas še čakajo. Pa ne obupajmo, ampak pogumno branimo svoje najdražje svetinje sv. vero in domovino pred sovražnikom, ter se oidenimo svojih dušnih pastirjev, kateri nam hočejo zmiraj samo dobro, a zato jih pa tudi liberalci sovražijo kolikor morejo, ter jih napadajo z besedo in peresom. Zapomnite si Vi, g. Kelc in Vaši pristaši: čeprav je nekaj zaslepljencev, ki so se dali zapeljati Vašim sladkim obljubam, je še vendar ogromna večina tistih, kateri se gesiu : vse za vero, dom, cesarja, ne bodo izneverili nikdar! Proč z liberalizmom. Živela katoliško narodna zavest! c Solčava. Tukaj smo stali za katoliško - narodno Kmečko zvezo in njenega kandidata prof. Robiča. Pri ožji volitvi smo napredovali in oddali za Robiča 185 glasov, za Ježovnika 1 glas. Živela zavedna Solčava! C Petrovče. V sodnijski preiskavi je slavni klerikalni petrovški župan Koren. Tako poroča „Narodni list". Res je Edvard Kukec ovadil župana Korena, daje samooblastno volilcem glasovnice popisoval. Državno pravdništvo je slučaj na drobno preiskalo in župana Korena nedolžnim spoznalo — Kukec je pa osramočen odišel domov. Oficir Kukec dela ovadbe proti kmetom. c Loka pri Zidanem mostu. Zadnjo nedeljo dne 26. t. m. se je med veliko udeležbo blagoslovila nova krasna zastava tukajšnjega Slov. katol. izobraževalnega društva. Po dovršenem blagoslovu je imel v društveni sobi predsednik Slov. kršč. soc. zveze dr. Ant. Korošec navduševalni nagovor, deklica Tončič pa je deklamirala pesem, zloženo za to slo.esno priliko Potem je bila prosta zabava. Nova zastava vzbudi med nami novih sil za krščansko izobrazbo ! c Dramlje. Prav ima „Narodni list" v 25. štev. na kvaterni petek, da se poskuša za svojega tovariša Jeseneka. Prave pa niso njegovo besede. Poprej enkrat je imenoval župnika, da ni pošten, ker se je brigal za volitve, do katerih ima popolno pravic;> po cesarski postavi; zdaj zopet reče, da so župnikovi in poštarjevi somišljeniki „kreature". Odkod si zasluži sto in sto poštenih Drameljčanov tako grdo ime od dopisnika in od urednika v Celju, ki nima v Dram-Ijah nič govoriti? Ali ne čutite tovariši in prijatelji „Nar. lista", da ste po teh besedah tudi Vi vsi in pa še bolj nepošteni in kreature, ker ste se vsi trudili zelo močno za volitve in ker imate svoje prijatelje? Vaš opomin bosta „klerikalna mogotca gg. župnik in poštar" takoj sprejela, kakor hitro „Narodni list" popravi svoje obrekovanje. Obdolžil je župnika, da je s kanceljna „nesramno lagal". To ni bilo res! Župnik je listu v popravku celo reč pojasnil, pa list ga je sramotil še dalje, ter dostavil, da je popravek neumen. Tudi je „Nerodni list" obdolžil župnika, da je v Črešnicah samo sovraštvo sejal. Tako zopet ni bilo, ampak župnik se je poskušal pri občini za kmete, v šoli za slovenščino in pa za župnijsko zemljo. Ako ga je zato par prizadetih ljudi sovražilo, ne more župnik nič zato. Pač ne trpijo pravice. Čujte gospodje „Narodnega lista8 ! Nehajmo prepire ! Nemci se nam smejijo, ker cepimo svoje moči. c Frankolovo. V štev 59. „Domovine" opisuje neko človeče volilni shod na Frankolovem, ki se jo vršil 9. t. m., ter smeši in obrekuje posebno nas frankolske fante kot suroveže in Bog ve, kaj vse nam podtika. Poznamo Vas, gosp. dopisnik, čeravno se skrivate za urednikov hrbet, poznamo Vas in Vašo plašljivost, obrekovanje in zavijanje, lastnosti pristnega liberalca. Mi fantje dobro vemo, zakaj smo Vam v želodcu že nekaj časa sem, vemo tudi dobro, skozi katero okno opazujete našo pobožnost, katere Vam res da manjka, tisto okno Vas bo še bolj oslepilo, ko Vas je že, da vidite „povešene glave", dobrovoljno lice in na-gajivost naših nasprotnikov, da vidite po noči kresove, kjer in kedar jih nihče drugi ne vidi. Gosp. dopisnik, sram Vas naj bo, da se družite s takimi talovaji in razgrajači, kot so bili tukaj na shodu 1. maja, sramujte se svojega zavijanja in obrekovanja in svoje onemogle jeze, ki si jo na tak način nad nami hladite ; mi smo pa ponosni na naše uspešno delo za „Kmečko zvezo", kar bomo storili tudi nadalje in stem napovemo boj liberalnemu laži napredku, katerega se Vi tako veselite, pa tudi liberalnim listom, kakor je „Domovina", ki nas poštene fante tako grdo blati, smeši in obrekuje. Gosp. dopisnik, kedar boste Vi „s povešeno glavo" od nas porajžali, tedaj bomo pač zakurili kres in Vam raz-svetili noč, naj bo še tako temna, sicer bomo pa tndi mi, če bo treba, našega gosp. urednika večkrat obiskali. Da ste nam zdravi do takrat! Frankolski fantje. c Izobraževalno društvo v Celju vabi ude in neude k igri „Dve materi", ki se bo ponovila s prijaznim sodelovanjem čč. šolskih sester v nedeljo dne 2. junija popoldne ob pol 4. uri v veliki dvorani „Narodnega doma". V odmorih popeva cerkveni zbor pod vodstvom g. Bervarja. V pevskem programu je več novih pesmi. Igralke so dekleta iz celjske okolice. Blagajna se odpre eno uro pred začetkom igre. c Št. Pavelska godba priredi v četrtek 30. maja t. 1 (ako deževno vreme v nedeljo a. junija'* vrtni koncert pri gosp. Sadniku ob Saunmootu v prid ¿olekpj kuhinji v Št. Pavlu pri Preboldu. Na vspo-redu so tudi narodne pesmi, moški zbor harmonizoval dr. Schwab. Brežiški okraj. b One 24. maja na SV. Gorah. Vedno zahajamo okoličani župnije Sv. Peter pod Sv. Gorami radi na božjo pot na sv. Gore, posebno radi pa še vsako leto 24. maja na god Marije Pomočnice Kristijanov, ker na ta dan ni prevelika stiska, ne prevroče in krasen pot v spomladanskem zelenju. Prelepa romarska cerkev, ki se kaj postavlja ■ svojim novim prav ličnim tlakom, stoji na meji dveh volilnih okrajev — Koroščevega in Benkovičega. In v tem zadnjem je bila prejšnji dan ljuta vojska, vse sovražne sile so se zaklele in strnile nad našo mlado Kmečko zvezo. Kako je boj končal? O tem smo se romarji pogovarjali med potom, vsi v mučni negotovosti, eni za, drugi proti A glej, ni še bila ura šest, ko komaj prišedšim na Sv Gore pove brežiški medičar preveselo novico o Benkovičevi zma tako visoki g. učitelj. Gotovo ni to delal v kmečko korist, ker on še nikoli kmetom naklonjen ni bil. Koliko „Narodnega Lista" in lepakov je razdelil, pa vse zastbnj. Propadel je njegov kandidat Žurman. b Planina. V „Štajercu", št. 20, na strani 4, laže neki dopisun, in sicer s pomočjo dveh drugih mlečozobcev. Mi bi ne odgovarjali, ko bi bila le ena beseda resnična, ali laži in obrekovanje, katere so ti mlečozobci skupaj spravili o shodu, ki se je dne 12. maja vršil tukaj na Planini, so naravnost ostudne, da se človeku gabi. Piše, da so ljudje le malo časa poslušali in da ni znal dr. Be»ik|ovič nobene besede prav postaviti. Zakaj lažeš, mar ni v 2y?urnem govoru razvijal svoj program, ki se je popolnoma strinjal s programom Kmečke zveze. Le za par minut je prenehal, ko ste vi narodovci s pomočjo dr. Kukovca mislili shod razbiti, a ste se vrezali. Ali vas nismo takoj potisnili ven na hlad, to se ne da tajiti. Potem je dr. Benkovič lahko popolnoma mirno in stvarno naprej govoril. In to med ploskanjem inl živioklici na Kmečko zvezo. Dalje lažeš, da je moral čez dvorišče na voz. Ali si bil slep, da je šel naravnost iz dvorane ven na trg. Tam ste mislili zopet tuliti, da laže, pa vas je vprašal, kaj se je zlagal, a mu ni vedel nobeden besede odgovoriti. Med živioklici se je potem odpeljal popolnoma mirno. Najostudnejše je pa obrekovanje, s katerim obrekuješ naše mirne, vsega spoštovanja Vredne duhovnike. Grda nesramna laž je, da bi bili gg. duhovniki pogreb preložili. Ni bil pogreb že poprej oznanjen,j da bo ob 6. uri zvečer? In gg. duhovniki so že dobrih pet minut poprej tam čakali, ko še ni bilo krste zunaj. Za to imamo, če bi bilo treba, več sto prič. Takim ljudem, ki tako obrekujejo, lažejo, pravimo da so podli obrekovalci in lažnjivci, ki niso vredni, da bi gg. duhovnikom remene od njihovih čevljev odvezali. Potem podpišeš „več faranov", a predobro te poznamo, da ti ne spadaš pod našo planinsko župnijo. Sramota bi bila za nas, kb bi mi imeli take farane v naši žunniji. Dalje se spodtikaš nad našim Jarovžem in g. provizorjem. Kaj to tebi le mar, ti nisi in tudi ne boš nikoli dal en vinar za naš farovž in tudi ne za cerkev. Saj v cerkev nisi poprej hodil, kakor sedaj ob času volitve. Pri povzdigovanju sv. Reš. Telesa nisi kolena pripognil. Zastonj si mislil, da ti bojo g. provizor to Iveselje napravili in od volitev pridigovali. Sicer te paj zarotimo, da vse to obrekovanje in laži popraviš, drugače bi se ti slabo godilo. Mi pa vsi podpisapi ne vemo drugega povedati, kakor da so naši duhovniki vsega spoštovanja vredni in častni v svojem poklicu. S teboj, mlečozobi dopisiun, ni vredno, da bi se pričkali. Povemo pa, da izderi poprej bruno iz svojega očesa, potem, išči pezdir v druuih. Franc Ra/vtar, Florijan Pušniks M. •>Lončarič, cerkveni ključarji; Ignacij Se£ko, Franc Žibret, Jurij Žibrot, Totaaž Zibiret, Kari Lončarič, Jože Gračner, Franjo Gračner, Jože Seškjo, posestniki in občinski odborniki. b Rajhenbnrg. Takega volilnega boja še naša župnija ni doživela, kakor se je ravnokar končal. ► Seldemnajst shodov raznih strank se je vršilo v fari, I |vsa je bila nastlana z letaki in lepaki, neštevilnokraC je bil obdelan vsak volilec od rbznihi agitatorjev. Ljudstvo je bilo skraja zbegano, a kmalu je spoznalo, katera stranka je prava. Krenilo jena katoliško stran — v Kmečko zvezo. Najodličnejši klmetje cele fa-re so se prvi pridružili tej stranki in začeli močno agitirati za njo. Mogočni vpliv Kunejev in ragtaih tržanov bi! je zlomljen, liberalci so zastonj noč in dan agitirali po lari — vjeli so le odvisne možakarje in iste, katerim je duhovnik trn v peti. Dan 14. maja in še bolj 23. maja je pokazal, da v rajhenburški župniji liberalci nimajo več) nobene moči. Z navdušenjem so šli naši kmetje na volišče, .priborili si sijajne! vspehe. Gorica je postavila na volišče vse volilce do zadnjega za dr. Benkpviča — morebiti edina občina na Slovenskem, kjer je 100% volilo svojega kandidiata. Tudi Brezje nima nobenega Roševca v občini, Raztez samo dva. Vrlo so volile občine Anže, Senovo, Blapca in Stolovnik. V zadnji občini žup&iiuje general Narodne stranke, načelnik narodo.vcev dveh sodnijskih okrajev Anton Kunej, pa vendar ima tudi v tej občini Kmečka zveza večino. To je pač hud popar za Kunejevo visokost. Celo liberalna in do sedaj nepremagljiva trdnjava — trg Rajlienbnr<' — ima večino za Kmečko zvezo. Rešili so nam to občino oo. trtoipisti. Vsi so prišli na volišče s prečastitim opatom vred. Bil je krasen prizor, ko so korakali v dolgi vrsti častiti očetje, zadaj pa se vozili bolniki na volišče. Edino občina Armeško je ostala v neznatni manjšini za dr. Benkoviča. Drobtinice. Velika nesreča v Dekanih. Dne 13. t. m. so imeli tu svoj navadni fantovski ples in ob enem so imeli med narodnimi zastavami tudi tako rečeni maj, kamor nalagajo sladčice, kolače, pomaranče! in drugo. Pod tem majem se radovedneži rujejo in kdor more zlesti gori, polasti se dobrot, ki so tam gori nakopičene. Med temi je bil tudi 141etni Avgust Trokan. Ko je zlezel gori, vlomil se je hkratu — o groza — pod njim vrh in padel je več metrov globoko ter se tako poškodoval, da je po eno in pol urnem trpljenju izdihnil svojo mlado dušo, zapfcistivši svoje stariše v nepopisni žalosti. Zmrzel človek. Frank Bennis iz Kolomba (Ohio) v Ameriki je pač najzanimivejši človek, ka? jih je na svetu. Strašno ga vedno zebe. Pozimi in poleti nosi po pet zimskih spodnjih hlač, debelo suk-neno vrhno obleko, veliko suknjo, pet parov volnenih nogavic in velike tople črevlje. Spi rfa petih) pernicah, pokriva se pa z osmimi navadnimi odejami, osmimi pernicami, na katere navali še nekoliko pernatih blazin, na katere dene svojo suknjo. rA moža še vedno zebe, zato se krog in krog založi! s steklenicami, napolnjenimi z vrelo vodo. Narodno gospodarstvo. g Osrednji odbor za varstvo poljedelstva je imenoval bivšega poljedelskega ministra grofa Buquoy častnim predsednikom. Ministrskemu predsedniku Beku se je izrekla zahvala, ker je ugodil nekaterim zahtevam poljedelcev. g Pomladna gospodarska razstava češka je bila včeraj otvorjena v Pragi. Razstava je jako bogata in kaže veliki napredek češkega poljedelstva. Posebno je imeniten oddelek za poljedelske stroje, brez katerih si ni mogoče misliti modernega kmetovanja. Novost je ribarska razstava. Ribarstvo je najboljši dohodek za racionalnega veleposestnika in jo na Češkem visoko razvito. Najnovejše novice. * Gosp. dr. Rosina nam je poslal popravek, v ka- * terem trdi, da ni zastopnik socialdemokraške organizacije. m Sv. Anton V Slov. gor. V nedeljo, dne 2. junija, se bo vršilo slovesno blagoslavljanje zastave, katero si je omislila naša „Dekliška Marijina družba". Novo zastavo . krasite sliki Marije brez madeža Spočete in Presv. Srca Jezusovega. Na trobojnem slovenskem traku se blišči napis: Marija, Ti nas pelji k Jezusu! p Ptujske novice. V Ptuju se je blagoslovila zastava zidarjev, ki se tem potom zahvaljujejo g. vikarju Pšundru, gospe botri in vsem zidarjem za darove in lepo udeležbo. Franc Ribič, s Toča je pobila v soboto del občine Legen, Golova-buka, St. Ilj in St. Vid. c Neodvisni poslanec Roblek pošilja ali nese vsa pisma, ki jih dobi od svojih volilcev, najprej v Celje in še le potem, ko je od celjskih dohtarjev dobil dovoljenje, sam odgovori ali pa da kar iz Celja odgovoriti! Zelo samostojen poslanec! c Razdivjanost Roblekovih agitatorjev noče prenehati in vedno še nadlegujejo naše kmete in posebno fante-agitatorje ter divjajo po noči pred njihovimi stanovanji. Roblek pa mirno trpi divjanje svojih plačanih ljudi! c Narodna stranka je imela zadnjo nedeljo shodek v Celju, na katerem je bilo nekaj učiteljev, dohtarjev in le malo kmetov. V Celju baje hoče Narodna stranka ustanoviti novo posojilnico, da plača svoje dolge, ki jih je naredila v volilnem boju in ki znašajo nad 50.000 K. Seveda ljudstvu se bo povedalo, da se njemu v korist ustanovi posojilnica, a mladi dohtarji bodo mislili na se, da si napolnijo zadolžene žepe. c Griže. Ni čuda, da smo pri volitvah propadli, ker so naši nasprotniki tako strastno agitirali. Pristaši Narodne stranke so lepili svoje plakate celo na čebelnjake in svinske hleve. In kako surovo se je postopalo od mešetarskih agitatorjev proti kmečkim pristašem, pričajo posebno mnogi shodi Slov. kmečke zveze, zlasti pa zaupni shod v Celju dne 19. sušca. S tako surovostjo naši liberalci ne bodo prišli daleč! Kmečki volilec. Listnica uredništva. Polenšak: Preosebno in dotična oseba ni toliko vredna, da bi o tgi pisali. Pozdrav 1 — Št. Peter vSav. dol.: Preosebno! —• St. Peter v Sav. dol.: Brez podpisal — Iz vojnižke okolice, Zibika, Sv. Martin v Rož. dol., Slovenjgradec, Rogoznica pri Ptujn, Cermlenšak, Št. Peter v Sav. dol., Sromlje, Rogaška Slatina, Št. Vid pri Planini, Planina : Vsled praznika smo prej zaključili list in smo morali mnogo dopisov odložiti, ker nam naj blagovolijo cenjeni dopisniki oprostiti. — Sv. Bolfank, Šmartno, Kokarje: Za nas je nevarno take stvari prinašati 1 — Luče: Ali je ta ilovek vreden, da bi se ž njim pečali?! — Sv. Jernej: Ni za javnost! Scer pa ni nič podpisa! Loterijske številke. 25 maja 1907. TRST . . 31 14 64 79 22 LINC . . 20 58 89 65 18 ¿"N^N ^ /N /S AN AN AN AN AN i VjžV NA NA NA NA NA v%7v\7\7v/ NA NA NANANANANA* pase za kilo s ali brez peresa,kakortudi vsake vrste bandaže, pase za trebuh, suspen-zorije itd. Nadalje pase proti telesni za- krivljenosti, umetne ude, držaje za pokončno hojo, izdeluje ceno v vseh večjih mestih monarhije iz-vežbani in od gg. zdravnikov priporočani Franc Podgoršek, bandažist (rokavičar) 344(1) Maribor, Burggasse št. 7. Zaloga vseh predmetov za streženje bolnikom in gumi specijalitet. ^ ^AN AN ANAN AN AN AN AN AN AN />*•. AN AN AN AN AN AN AN /K '"na na na na na \7V\/ na vTvv va na nana nanana yJ Tržne cene v Maribora od 18 do 25. maja 1906. Živila 100 kg od do K h K ¡h 18 50 rž..... 1« !X> _ 17 - - _ 18 ftO _ ___ 15 _ _ 1« 50 __ 18 — - - 5 — _ 6 ~ — — 1 kg 24 __ 52 — 80 _ _ 9 _ _ 82 _ _ surovo maslo ..... 9. 40 _ 2 60 _ _ 1 30 _ _ — 32 -- _ — — — — 1 lit. 9,0 smetana, sladka...... 72 __ „ kisla....... 84 — 100 glav — — — 1 kom. — « 5, - — Rasne uradne pečate KUVERTE priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru Heznanilo. Na deželni kmetijski šoli v Grotenhofu pri Gradcu se bo oddalo v začetku šolskega leta 1907/8 več deželnih prostih mest. Naloga to šole je, vzgojiti kmečke sinove za kmečki poklic. Gojenci se šolajo 2 leti, pri nedostatni osnovni znanosti tri leta. V tem času se teoretično in praktično pod-učujejo ter se morajo ravnati po predstoječih šolskih predpisih. — Za ta prosta mesta smejo prositi samo na Štajersko pristojni dečki, ki niso stari manj kot 16 let, in sicer: v prvi vrsti kmečki sinovi. Kdor dobi prosto mesto ima poduk, stanovanje in hrano prosto, za obleko in šolske potrebščine mora pa sam skrbeti. Prošnje se naslovijo na deželni odbor in se jim priloži krstni list, domovnica, odpustno spričevalo ljudske šole, zdravstveno in nravstveno spričevalo, potrdilo o dosedanjem delu pri kmetiji in o gmotnem stanju starišev. Prošnja se odda osebno na delavnik ravnatelju gori imenovane šole do 15. julija 1907., kjer se morajo prosilci podvreči majhni skušnji o njih ljudsko-šolski izobrazbi. Prosilci, ki dobijo prosto mesto, se morajo zavezati, po dokončanih študijah se najmanj tri leta posvetiti kmetijstvu na btajerskem ali pa za vsako teh let, ki jih prežive izven dežele, plačati 200 K v štajerski deželni fond. V Gradcu, 17. maja 1907. 346 (2-1) Štajerski deželni odbor. 111 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dnn&jsk» cesta 19 7 Modjatovi hiži, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnatelj«tvo zavarovalnice ter po-ntrpžp na ielin tnH i a nvforlprlnip.nmi in <»<»rvilri- — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema ** %/ C u v streže na željo tudi a preglednicami in ceniki. — l ft S.UVCUAfta zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih kjer Se ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoStovane osebe za ta zaupni posel — Postavno vloženi uatanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. — Glavno poveij eništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! TBBI HI AL 1 OZNANILA. Vsaka beseda stane 2 vin. Ti inserati se st> »jmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih ----na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. =— Štampilje iz kavčuka, modele za predtiskariie, izdelke po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica it 15. ___kniiko sllvovko Sm droisnko, za kterih pristnost sa jamči, prodaja gospa Jerič t Karfiovini it*j. 126 pri Mariboru ob graiki glavni cesti. 2 (26—25) Tino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, poŠta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodih od ne manje ko 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro in Sel ve). Pošlje tudi rad uzorce. 50 26—22 Uizarski učenec se takoj sprejme pri A. Wiher v Mariboru, Heu-gasse 4. 321 (4—3) Lepa prilika za posestnike vil! Zaradi odpotovanja se proda premičnino za 3 sobe, vrtne m ze, stoli, figure iz gipsa, svetilke, zbirka raznih starin, pohištvo in dekoracije. Maribor, Bttrgerstrasse št. 7, p., levo od 12 do 2 ur vsak dan. 323 (3—3) Hiša s 4 orali zemlje in ciglarno se odda za 3000 gld. Maribor, Oberroth weintrstraase 72. 339 (3-2) Nove mline za čiščenje žita vsake vrste, izdeluje po nizkih cenah in popravlja tndi pokvarjene Tomaž Kukec, mizar v Mariboru, Koroška ulica št. 81. 340 (3-2) Držala za časopise priporoča si. drustvam v vseh velikosti P. Ko-stič v Celju. 343 Učenca in hlapca sprejme Jožef Dufek, licetar, Maribor. 345 (3-1) Krojaškega učenca sprejme Simon Majer, krojač, Koroška ulica 102. 350 (1-1) Kuharica želi vstopiti v župnišče v službo. Naslov pove upravništvo „Slov. Gosp." 348 (1—1) Lepo posestvo, '/< ure od Maribora, meri 27 oralom io obstoji iz rodovitnih njiv in travnikov s sladko krmo, sadonosnikov in lepega gozda se takoj proda. Gospodarsko poslopje je v dobrem stanu. Proda se zaradi preselitve. Vfeč se izve pri upravništvu lista. Kdor želi kupiti, naj se oglasi v 14 dneh. 266 2-2 Krojne vzorce za krojače in šivilje se naj takoj naročijo, da se zamore ustreči vsem. Tudi gotove obleke se dobijo po nizki ceni pri Ivanu Keček, krojaški mojster, Sv. Tomaž pri Ormožu. 342 (2—2) Učenca poštenih staršev išče takoj Anton Štefančič, krojaški mojster na Hrastniku. 334 (2 2) Išče se deklica, 15—16 let stara, iz poštene hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pi-eavi, kot pomočnica drugi deklici v krščanski trgovini. Kje, pove upravn. „SI. Gosp." 333 (3—2) Vrtnar, samost. delavec, zmožen nemškega jezika, se takoj sprejme v službi». Več pove P. Alfonz Svet, gvardijan, Graz, Mariabilf. b85 (2-2) Hlapca sprejmem h 2. konjema. Plača 24 K. Ivan Jakš?, trgovec, Loka pri Zidanemmostu. 311 4-4 Gostilna in mesarija pri farni cerkvi Sv. Jnrja ob Sčavnici, na najpripravnejšem prostoru, je prostovoljno na prodaj, in sicer: 1. Enonadstropni hram, osem sob, tri kuhinje, jedilna shramba, vinska klet, obširno gospodarsko poslopje, svinjski hlevi z 10 oddelki, zidano in vse z opeko krito; 2. Hram, kjer je c. kr. pošta, mesarija z vso opravo, velika ledenica, zaloga za pivo. V hramu 1. se vršijo uradni dnevi c. kr. okraj, sodišča vsaki mesec, c. kr. okrajn. glavarstva pa vsaki drugi mesec. Zraven veliki vrt za zelenjavo, dva lepa sadonos-nika; potem lepa njiva z velikim travnikom in gozdom, skup okoli 15 oralov rodovitne zemlje. Oena in lahki kupni pogoji se zvejo pri lastnici Mariji Trstenjak, tamkaj. 349 (s_j) Pozor! ČitaJ! Gostilna ležeča pri postaji, ob tristranski cesti, zvezano z 41. oralov polja, gozd in travnikov, lesna trgovina, se proda za 24.000 kron. Kje, pove upravništvo. 315 (3—t) Bolnemu zdravje! Slabemn moč! Pakraške želodčne kapljice Pakraihe želodčne kapljice delujejo iz vrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in m&dron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: _Peter Jurašič» lekarnar v Pakracu štv. 100 -—— Slavonija. ————— Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cenaje sledeča (franko na vsako pošto): 1« steklenic (t ducat) 5 M, t4 steklenici« (t ducata) K 8'40 3« steklezilčle (3 ducati) i» K. a n. j ool 12 steklenlčic se aa. e razpošilja. ---- I ■ Se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom m proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, za- —■a— lianami——■ imiii i.....mi molklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi', proti bodecju, katarn in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših, prsnih in pljučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): « orlglralnl steklenici SKIOv 4 orl&rlaaiue steklenice SE »«v « originalnih stekleeiti * Bi SO v. aj oči d. tt e ib. steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod naslovom: 620 25 P. Jurišič. lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. 22 Sblrte-vaj te zastonj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 1000 slikami. 'Mi Št. 365. Srebrna damska edina hrvaška zavarovalnica , osnovana od občine svobodnega in kr. glav. mesta Zagreba. ,CR0AT1A< Minit imi»«BM«Miif i n n k" iiiMiiijrnjunnninii j m »mi ,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIE* v Trsta, Corso št. 1. 3'50 Št. 322. Srebrna remon-toar nra ca gospode 3-50 Št. 337. Srebrna anker ura, 15 kamenov, gld. 5, dvojni pokrov gld. 6-50 Št. 341. Srebrna anker nra, dvojni pokrov, 15 kamenov, zelo močna gld. 7-9-50 Garancija več let. Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Anton Kiffmann, qi:u_ , „ . „„ ... največja zaloga ur srebrnine in zlatega 1 pol nar. velikosti. Jb,affa |ksp„rt v m deže)e 2*£a,ri"bor Iv!I. Štajersko. ! Te kapljice se rabijo za vse notranje in zunanje bolezni — to je do sedaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomag.i v mnogih boleznih. Osobito delile izvrstno proti protinu (gihtu), reumatizmu, bodenjn. trganja, glavobola, zobobola, prsobola, kašlja, pro-hlajenja, sašici, jetrni in babrežni bolezni, želodčni iu črevesni bolezni, napihavanja, grča, zgagi, proti bljuvanja itd. Krepi živce m tel >, torej neobhodno potrebno za vsako hišo. Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. —— Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad vzame in tudi otroci. Cena je franko na vsako pošto: 765 (10-10) 12 stekleničk (1 tucat) 5 K, 24 stekleničic (2 tucata) 8"60 K 86 stekleničic (8 tucate) 12 40 K. Manje od 12 stekleničic se ne razpošilja. Prosim, da se naročqje samo od mene pod naslovom: Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, Slavonija. hotlap 1 Ptuj, Poštna ulica in MARIBOR, Kaserngasse 6t. 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brlzgalnice, pri katerih jamči za dobro in trpežno dela Popravki vsake vrste ceno In kltro. Kapijm (tari Wo, «lak ta »eaUff »o «cai. Objava. Poletni tečaj za vinogradarstvo in sadjarstvo, kakor tudi viničarski tečaj se bode vršil v času od od 17. do 22. junija t. 1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen prvega tečaja tiči v teoretičnem in praktičnem pouku, kaj treba po leti v vinogradih in sadonosnikih storiti, kako je treba razne škodljivce zatirati. Viničarski tečaj ima pretežni namen praktičnega izvežbanja v istih zadevah. Število udeležencev prvega tečaja omejeno je na 40, v katerem številu so tudi že zapopadeni oni gg. učitelji, katere štajerski deželni šolski svet za fo odfloči. V viničarski tečaj sprejme se 20 oseb. Pouk je brezplačen. Udeleženci viničarskega tečaja dobivajo, v razmerju k sredstvom, katera so za to na razpolago, podporo za obisk. Podporo dobijo pa le tedaj, čim isto izrečeno zahtevajo in jim občinski urad potrdi: 1. da so revni posestniki oni sami ali 2. da so sinovi revnih posestnikov, ki se drže doma ali pa 3. da so viničarji revnih posestnikov. Kdor se za tečaj prijavi, naj to potrdilo predloži ter ob enem svojo starost naznani. Kdor pa zahteva podporo, naj to v prijavi poudarja. Z teoretičnem poukom vinogradarstva in sadjarstva prične se dne 17. junija ob 9. uri dopoldne. Udeleženci viničarskega tečaja morajo pa istega dne že ob 8. uri tu biti. Prijaviti se treba do 7. junija pri podpisanemu ravnateljstvu. Ravnateljstvo deželne vinarske in sadjarske 326 (2-2) sole v Mariborn. Tovarna slamnikov FRAN CERAR, Domžale-Stob se priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročanje vsakovrstnih slai 331 (i-i) Cene nizke. Postrežba točna. Cenik na zahtevanje poštnine prosto. Iščem trgovino. Iščem starejšo v dobrem imenu trgovino z mešanim blagom na deželi v lepem in večjem okraju pri cerkvi, katera sme tako velika biti, da jo lahko dva oženjenca z enim učencem sprevidita, jo prevzamem v najem ali pa kupim. Trgovina, katera se dobi iz vzrokov zavoljo starosti ali bolezni lastnika in smrti ene ali druge zakonske polovice, ima prednost. Resne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: A. D. Poštenost 124 na upravništvo tega lista. 838 (4—2) Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izredno poudarjati Ime >Kathrelner«t /Ter a« Ms/n s/cer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva Zakaj H Hathreinerjeva Kneippova sladna kava Ima sprldo posebnega načina tvojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave. Zapomnite al torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathrelnerjevo kavo zgolj ▼ zaprtlk Izvirnih zavojih z napisom: »Kathrsl-norjeva Kneippova sladna kava« sliko inpalkftgnelppakot verst-▼eno znamko. Lepo posestvo se proda. 25 minut od Maribora, obstoječe iz travnikov, njiv, lepega gozda za sekanje, vinogradov in sadonosnikov. Na posestvu dve novi hiši in drugo gospodarsko poslopje. Vsega skup je 36 oralov. Proda se zelo po ceni. Poizve se pri gosp. Leopolda Barta, lastniku firme L. Blau, Maribor, Gosposke ulice Št. 5. 347 (2—1) 1907 Za birmo! 190 7" Največja izbira raznih batistov in volne za dekleta, kakor tudi različno sukneno blago za dečke in že Izgotovljene obleke. Razr.n tega tudi največja zaloga svilenih in dragih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrstnega perila po najnižji ceni. Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom Burgplafz 2. M. K. Šepec Grajski trg 2. MARIBOR, v lastai hiši. Postrežba točna, in Btnogo solidna,! S©M0H8i raznovrstna: kakor cvetlična, povrtna, deteljna, . ¿t, , travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi j c/jJlOJZ cDKOL M» Berdaj» Maribor, Sofijln trg (v gradu) Priporoča tudi svojo zalogo špecerijskega "blaga- in Bartlielnovo aimo za P0klaJ0> najboljše kako- --_____VOStl. pozlatar Maribor, Stolni trg 5 s« priporoča častiti duhov ¡Sini in slavnemu občinstvu v izvrševanje vzeti ti t/> stroko upadajočih del in popi avil. M Restavracija .Narodni dom' v Mariboru priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobtto čisti muškat v steklenicah, Zadravčev ljutomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. == Piva: budijevlško in ub veselicah tudi akcijsko laško.= Kuhinja samo s svežimi jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe. Trgovina z žeieznino JOS- Maribor, Tržaška cesta 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za rokodeles, vse vrste železnice, traverne, koae, {ieči, vodovodne naprave itd. Pori« and in Roman cement, apno itd. Vse po najnižji ceni! Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! HajcenejSa, največja ekspertna tvrdka! Prosim, zahtevajte ''i veliki cenik, ki se ^ poš!j8 zastonj in poštnine prosto! Suffner ur$r Ljubljana Mestni trg, nasproti rotovža prej v Kranjn priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih švicarskih up, briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najuUJih cenah. Y dokaz, da je moje blago res lino in dobro, je to, daje razpošiljam po celem svet«. — Na stotine pohvalnih pisem ,e vsasomnr prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. i Pozor, kupovale! I I i Tovarna za glinske izdelke v Mariboru, Tegethofova cesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo manafaktnniega blaga, kakor: fine volnene obleke za spomlad vsake barve, velikansko izbiro lepih svilenih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno sukno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno za perilos moške in ženske »raje« ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji ceni! Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod. | ===== Račju ===== ; izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano | najboljšo izdelke, kakor: (»atentovanu zirezno in vsakovrstno drugo j strešno opeko opeko za zid, «a ob.ikc, dimnike, rekonfra-opeko, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. ® Zaloga tudi k Mariboru, Oesarska cesta, pri kamenarju A. Saiser-ju. S Kova trgovina z lesom in premogom ! IYAN LMPRECHT MARIBOR, Karčovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Taferne. ,pr! sv. Jotefu' Prodaja T iSh vrst le«», drv in premega. Cene zmerne, postrežba točna. Špecerijska trgovina Jl.Vertiiik Maribor, Koroška cesta št. 9 priporoča svojo veliko zalogo ¡pese,rijskega blaga ter različnega vina in piva, žganja itd. Velika zaloga premoga in drv. Delniška družba združenih pivovarn Žalec In Laški trg t-V« t Ljubi j sini v^u^jtr» riiww<» •»■»^■nfa» i priporoča svoje w sftdoih in steklenicah. Franc Pleteršek1 | Maribor, Koroni cesta 21 Velika zaloga rameg n pa-hištva, ogledal in podbb. Cene jako nizke. Prodaj;; tudi na obroka. j SiRRR****»»«***»« mik perufnŽRarjžž P A T,M A sredstvo, 1 A -»JJiU-c». ozdravi v ;ako pe~ | rutnino, ki obeša perutnice, je dris-| ljava, ima zapečene zadke ia vam ' včasih zalega do zadnjega komada ■ pogine. — Pošljite 85, 65 sli pa 100 vin. naprej in naročite Pahne z navodilom poštnine profito. i. E. ; Weixl, tičjeklajni preparati Maribor, Sofijin trg 8. POSOJILNICA V MARIBORU —— ustanovljena 1. 1882. ——- e> <8> <$> G šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri m pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilno vloge: 4% m 41/« /«• — Obrestna mera za posojila: 5%, 5'/>7o za hipotekami, 6% za osebni kredit. Rentni davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila. Pisarna je v „Narodnem domu". Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši praznike manufaktiurna trgovina v Mariboru Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške In ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavlo itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene! Postrežba točna! **********;)t********* Alojzij Pinter trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na Gor. Bistrici) priporoča celemu okraju različna semena: detelj no, travno itd., galico, ličje trake iz gumija, lopate, kose, brizgiIniee, Tom. žlindro, železo ter vsakovtst. drage reči po najnižji ceni. ANTON VIHER stavljeni in umetni mizar Hengasse 4 ftflarib&š* Hengasse 4 (v lastni hiši) prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica: Heugasse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasse 1. roamraite «««■S*®*»»*»**®«««®*!« 9 • c s.**** * Pi ~ g :s,« K ™* a) ».ca o" « ,. rt o £ a« » S > 8H« o i c |U S» «■« M? 9 £ 9 c ta ~ š'£ 3 1 >ol-2 i * O ™ S _ 2 !al s 3, o. * T3 "J rti =5 * W £ - ■» e . CJ 112"™ 3 J ► « fa « „ * ¿M0OHi isf «»»Si Svoji k svojim I 2 3 !•'§ fi ° K I i- it 'EE > RS >U iS Ss •S. -e s* <» »o o S >s - s S 8 ° ^ "i © l^fl a* S C 03 jn C/3 4) 'P Q * £ g » s » g ^ 00 * ^ Lrffovce » i mbuso 4!>is;ujbao^ od osa (S a (0 s e 'M R JL O *o o S S i I ^ 1=? fi ^ £ A F ^ j) | 2 fr » es v 2 & si -Mi s (S g O M O C N O > Karodn« gostiln« ,Pi»i pošti' Maribor, Tegetliofova cesia 49 priporoča vedno sveže pl»o, iz-vrutua. domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Metlcn. Nova trgovina Mahorič & Šeligo • Ptuj 9 nasproti pošte In gostil*« Vra&ke priporočata slav. občinstvu svojo najnovejšo zalogo manifaktir-nega blaga ter vabita k obilnemu obisku. Izdajatelj in založnik: „K&tol. tiskovno društvo". Odgovorni urednik: Fe»*dt: Leskevar, Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora;