. Pesarttesssa Številka 1 Din. Štev. 153. V Ljubljani, v sredo 1. avgusta 1923. Poštnina pavSaltrana. . ' leto I. izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. j Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Mesečna naročnina: j Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12'—, inozemstvo Din 20‘— j Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44. " »tii lin ■ 111111 '■ 1 ' "In " "■ 11 ■' " ■ ...... Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Pejonirji miru in reda. Sestanek državnikov Male antante V Sinaji je bil mednarodni dogodek svoje vrste. Po premirju še ni bila nobena konferenca sklenjena s toliko preciznostjo in predvsem v tako razveseljivem sporazumu, kakor pomembni sestanek v Sinaji. Vsi sklepij, misli in nazori so se skladali v kar največji harmoniji. In to je več, kakor je Srednja Evropa z nekolikim strahom pričakovala. Skepsa je bila neutemeljena: Mala antanta je v Sinaji ponovno do kumentirala svojo notranjo solidnost. Tam, kjer zastavi dr. Beneš svoje znanje v iskanju kompromisnih formul, je ysako nesoglasje onemogočeno. Glavni rezultat konference, popolni Sporazum v vseh delikatnejših vprašanjih Male antante, je vseskozi razveseljiv in ne motimo se, če ga vpišemo v dobro pacifističnim stremljenjem sodobne Evrope. Mi postajamo faktor. Fraza o balkanizaciji Evrope bo rjavela še nekaj časa v oni ropotarnici, iz katere si poišče kak fanatičen dunajski ali graški šmok svoj argument proti novemu redu v Evropi, ali od danes naprej se ta Evropa lahko prepriča, da so narodi — združeni v srednjeevropskem defenzivnem bloku —- pi-ionirji pravde, miru in reda! Pa tudi v podrobnostih se je doseglo popolno soglasje. Razumljivo je, da sta dr. Beneš in Duca pokazala v vprašanju ukinjenja garancijskih pravic napram Madžarski več strpnosti in dobre volje. To se tiče zlasti Präget kateri pač ni vseeno, če je njeno trgovsko in gospodarsko-politično razmerje do Budimpešte izgrajeno na praktičnih podlagah ali ne. Star princip, ki velja tudi v politiki, je: Roka roko umiva. Češkoslovaška boleha na stagnaciji svoje nadprodukcije in tu je jasno, da si želi v manj razviti Madžarski obširnih tržišč. In g. Beneš si je gotovo mislil: Če zbrišemo to silno hipoteko po predhodnem sporazumu, bo gospodarski 'efekt za Češkoslovaško tem izdatnejši Neoporečna pa je tudi nezaupljivost g. Ninčiča povsem utemeljena. Madžarska je do danes vedno izigravala trianonsko pogodbo in ni storila v svr-ho zbližanja s svojimi sosedi niti enega resnega koraka. V Budimpešti vladajo zelo naivni ljudje: gora se še nikdar ni približala Mohamedu. Sedaj je stvar rešena tako, da dobi Madžarska Posebnega čuvarja Male antantei, ki bo Pazljivo zasledoval »sanacijo« madžarskega gospodarstva. Radi verjamemo, da Evropa ni hotela dati Madžarom bredita, dokler ni bila odstranjena ne-Jjuba intabulacija srednjeevropskih zmagovalcev, toda Madžarska mora Poslati resnično demokratična država in ne sme več misliti niti na »integriteto«, kaj šele na maščevanje. Mala antanta je garancija, da se ne obistini nobena želja poštanskih reakcijonarcev. Kompromis sam pa je znak dobre volje z naše strani. Ako v Pešti ne bodo prišli k pameti, se lahko v Sinaji dogovorjena olajšava zopet ukine. Glede Bolgarske je precizirano stališče jasno. Vlada g. Cankova je imela dovolj lepih besedi, sedaj je treba počakati Še na dejanja. O kandidaturi g. Beneša v svet Društva narodov ni mogoče izgubiti nobene besede. To je logično in naravno. Dr. Beneš je pozvan, •ta s svojo konstruktivno zunanjo politiko, ki je obenem interesna politika treh držav, ščiti tudi v ženevski instituciji novo stanje v Srednji Evropi pred Zahrbtnostmi reakcije, i Važna in karakteristična je odločitev jMale antante v reparacijskem vpraša-Nu. Nemčija je sama zakrivila svoj ban-taerot. Ubila je politike, ki so zagovarjati striktno izpolnjevanje versajskega miru. Storila je dvojni zločin in danes ni dvoma, da je Francija v polnem pravu. Angleški kompromis je preveč irealen, da bi ga mogli neposredno tangirani narodi v Srednji Evropi sprejeti, _ zato je zmagala v Sinaji ona struja, ki je odobravala politiko Francije. Poljska je prišla v Sinajo kot opazovalka. Toda g. Child je n. pr. prišel V Lausanno radi tega, da očuva interese ameriških koncesijonarjev. To je bilo Praktično in koristno. G. Pile je pa igral klaverno vlogo. Niti za arbitražo v sporu radi. Javorine ni našel posredoval-cev. Ali stvar leži jasno na dlani: Do- er Poljska ne preneha s svojo ljubosumnostjo napram češkoslovaški, je izjava dr. Ninčiča o konferenci v Sinaji. Po izročitvi francosko-belsijskesa odgovora. Sinaja, 31. julija. (Z) Minister za zunanje posle dr. N inči ć je izjavil, da je med zunanjimi ministri Romunije, Češkoslovaške in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dosežen popolen sporazum. To zajedniško pojmovanje se je pokazalo v vseh evropskih vprašanjih, te pred dvema letoma se je izkazala Mala antanta kot močna zveza, ki je preprečila poskus habsburške restavracije in ravno tako tudi ro-mmsko-madžarski obmejni incident. V balkanskih vprašanjih se je Češkoslovaška vedno postavila na stran svojih zaveznikov, četudi v teh vprašanjih ni bila direktno zainteresirana. Izjave bolgarskega ministrskega predsednika Cankova so zadovoljive, a treba je počakati, ali bo bolgarska vlada mogla izvršiti energične mere proti makedon-stvujuščim, kakor jih je najavila in ali bo držala svoje obljube. Za sedaj še ni videti nikakih povoljnih znakov v tej smeri. Kar se tiče posojila Madžarske, je treba uvesti kontrolo. Madžarska se v tem ne more vzporediti z Avstrijo, ker je avstrijska vlada vedno kazala dobro voljo za izvrševanje prevzetih obveznosti. Naša država ni podpisala lausannske pogodbe, ker so ekonomska in financijska vprašanja med Turčijo in kraljevino Srbijo že rešena z londonskim dogovorom 1913 in ni nika-kega razloga, da se ta dogovor razveljavi. Pozneje bo prišlo med Jugoslavijo in Turčijo do zasebnega sporazuma. Budimpešta, 31. julija. (Z) Madžarsko časopisje ni preveč zadovoljno s sklepi zunanjih ministrov male antante na konferenci v Sinaji in bi rado natančneje poznalo praktična jamstva, ki jih navaja komunike kot predpogoj za posojilo, ki naj bi se dovolilo Madžarski. Pred osiavšeo vojnega ministra. Beograd, 31. julija. (Z) Minister vojne in mornarice general Pešič namerava potem, ko se izvede zakon o ustrojstvu vojske in mornarice, nodati ostavko in ponovno prevzeti položaj načelnika glavnega generalnega štaba. Kot Pešičeva naslednika se imenujeta generala Milan Tucakovič. komandant IV. armije v Zagrebu in Krsta Smiljanič, komandant II. armije v Sarajevu. NAMESTNIK G. PAŠIČA. Beograd, 31. julija. fB) Danes predpoldne sta bila pri g. Pašiču dr. Ninko Perič, minister za socijalno politiko in Marko Trifkovič, minister za izenačeni zakonov in zastopnik ministra za poljedelstvo in vode. G. Trifkovič je imenovan za namestnika predsednika vlade, dokler bo Pašič na odmoru. Kar pa odide g. Trifkovič v inozemsko kopališče na odmor, bo prevzel posle predsednika vlade g. dr. J a n k o-vič, ki je za Trifkovičem najstarejši minister v vladi. GOSPODARSKO-FINANČNI ODBOR. Beograd, 31. julija. (Z) Danes je bila seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov v poslopju ministrskega predsedništva. Na tej seji so bila rešena nekatera važna vprašanja, zlasti ona, ki se nanašajo na monopolno upravo in na prodajo in cenitev tobaka. TISKOVNI ZAKON. Beograd, 31. julija. (Z) Današnja »Samouprava* piše, da se na načrtu zakona o tisku hitro dela, tako da bi se v jesenskem zasedanju skupščine mogel takoj po sprejetju proračuna uzakoniti in oživotvoriti ta zakon na korist narodnega in državnega edinstva ter zdravega in pravilnega razvoja naše ujedinjene kraljevine. KULUK. Beograd, 31. julija. (B) Izdelan je pravilnik o kuluku, ki je na temelju zakonskega pooblaščenja o dvanajstinah prirejen za to leto'. Pravilnik se nanaša na celo državo, vlada ga je sprejela in bo te dni objavljen v »Službenih Novinah«. NETOČNE VESTI. Zagreb, 31. julija. (Izv.) Nekateri zagrebški listi so prinesli vest, da pride v Zagreb g. dr. Janjič, da izravna spore v radikalski organizaciji. Kolikor se je mogel Vaš dopisnik v Zagrebu informirati pri najkompetentnejših osebnostih, o kakem sporu v radikalski organizaciji ne more biti govora, »Riječ« je tudi nekolikokrat prinesla netočne informacije. Ena izmed netočnosti je tudi ta, da Pašič ni hotel prejšnji teden sprejeti g. Ivana Franiča. To pa ni resnično. Dr. Janjič bo prišel v Zagreb, ako sploh pride, v povsem drugem poslu. Verjetno je, da on sploh, ali vsaj za sedaj, ne pride v Zagreb. tesnejše zbližanje otežkočeno. V Varšavi jih še ni izučilo, prišel pa bo čas, ko bo tudi ob Visli vstalo spoznanje, da so Poljski interesi identični z našimi in češkimi. Kri ni voda... Da podamo kratek reasume: konferenca Male antante v Sinaji je utrdila trianonsko in neuillysko mirovno pogodbo, obenem pa je bila najlepša preizkušnja življenskih sposobnosti malih, jedva osvobojenih narodov .v. Srednii Evropi Delovanje makedonsivu-jušiih. Sofija, 31. julija. (Z) Na zadnji seji izvrševalnega odbora makedon-stvujuščih se je na predlog Todora Aleksandrova sklenilo, da prestopi ena komitaška četa naš teritorij, kjer bi naj pobila vse Bolgare, ki so za časa vojne pobegnili na ozemlje naše države. Beograd, 31. julija. (Z) Iz južnih krajev Srbije se ponovno javljajo boji s komitskimi organizacijami. V strumiškem okraju je bil ubit znani komitski vojvoda Vandev s petimi svojimi tovariši, dočim jih je bilo pet ranjenih. Truplo Vandeva je bilo izpostavljeno na trgu pred občinskim domom v StrumicL Prebivalstvo je prišlo iz vse okolice, da bi ga videlo. Tamošnje prebivalstvo je veselo, ker upa, da bo imelo sedaj mir pred njim. Razen tega so se razvili boji tudi okoli Peščeva s komitsko četo Pante Mihaj-lova, ki ji stoji na čelu Dimitro Hri-stev. Ta je padel z dvema tovarišema, dočim so ostali pobegnili čez mejo. ARETIRANI »HANAOCI«. Zagreb, 31. julija. (Z) Ob priliki dogodkov od sobote na nedeljo, ko so nekateri Hanaovci izvršili napad na stanovanje g. Reisnerja in oddali nad 40 strelov, je policija aretirala 12 Hanaov-cev. Vsi ti bodo zaradi tega policijsko kaznovani in sicer zaradi neopravičene nošnje orožja in zaradi izgredov. Potem pa bodo izročeni državnemu pravdni-štvu zaradi nasilja. Zagreb, 31. julija. (Z) Policija je snoči napravila racijo po ulicah in javnih lokalih, da preišče vse osebe, o katerih je sumila, da nosijo neopravičeno orožje. Našla je orožje pri treh osebah, proti katerim je podala ovadbo. ODBIT REKURZ. Zagreb, 31. julija. (Z) Z ozirom na ponovne napade Orjunašev na uredništvo »Hrvatskega Borca« je pokrajinska uprava včeraj definitivno rešila v zadevi rekurza, ki sta ga vložila Angje-linovič in Pulat kot voditelja Orjunašev proti izgonu iz Zagreba. Rekurz je bil odbit in je bil Pulat takoj aretiran, da odsedi 12 dni zapora, nakar bo izgnan iz Zagreba. Angjelinovič mora nemudoma zapustiti Zagreb. IZGON SEPARATISTA. Zagreb, 31. julija. (Z) Danes je bil izdan odlok o izgonu iz Zagreba proti profesorju Slaviču, ki izdaja v Zagrebu »Hrvatsko Svijest«, v katerem je širil plemensko mržnjo. Zapustiti mora takoj Zagreb. MORNARIŠKA PROSLAVA V SPLITU, Split, 31. julija. (Z) Od 12. do 15. avgusta se vrši v Splitu velika mornariška proslava, za katero se delajo velike priprave. Slavnosti se udeleže tudi predsednik narodne skupščine Jovanovič, minister vojne in mornarice general Pešič, poslanec dr. Janjič in drugi. NOVI SAD — BUDIMPEŠTA. Beograd, 31. julija. (Z) Zaradi nesoglasja v stališču med madžarsko in našo vlado z ozirom na vzpostavitev direktne proge Novi Sad-Budimpešta so Erektaien» v*i nadaljni razgovor* ZADRŽANJE ITALIJANSKE VLADE. London, 3T. julija. Reuterjev urad doznava iz poluradnega francoskega vira glede zadržanja italijanske vlade: V francoskih diplomatskih krogih se ne pričakuje, da bo Italija v bližnji bodočnosti odgovorila na angleške dokumente. Italija bo počakala na izid pogajanj med Veliko Britanijo, Belgijo in Francija Snoči se je govorilo v francoskih poluradnih krogih, da je dobila angleška vlada zelo pesimističen vtis iz francoske in belgijske note. London, 31. julija. »Daily Telegraph« poroča: Italijanski ministrski predsednik Mussolini se je zadovoljil z ustno izmenjavo misli med Londonom in Rimom. Italijansko naziranje, kakor ga je izrazil italijanski veleposlanik marki Della Torretta, se v splošnem krije z angleškim. (W) Pariz, 31. julija, (K) Listi javljajo, iz Londona: Italija, Čije naziranje je ustno obrazložil veleposlan. Della Torretta, vztraja na tem, da se vštejejo medzavezniširi dolgovi in da se eventualno uporabijo sankcije proti Nemčiji, ako bi bila uporna pri splošni ureditvi i vprašanja vojne odškodnine,, ad Železniška nesreča. London, 31. julija. (K) Zunanji minister lord Curzon je sprejel včeraj popoldne italijanskega, belgijskega, nemškega in francoskega veleposlanika. ... Italijanski odbor za „neodvisnost" Crne sore. Sušak, 31. julija, (Z) V Bologni se je sestalo več italijanskih senatorjev, zastopnikov vseučiliških profesorjev in vojaških osebnosti ki so sklenili da osnujejo odbor za svobodo in neodvisnost Crnegore. Prevzeli so propagandno akcijo v italijanski javnosti Bdi so storjeni važni sklepi o delovanju odbora -m izvoljene osebe, ki bodo izdale na italijanski narod proglas, v katerem bo govora o vsem tem. Ta proglas bo takoj objavljen v fašistov-skih listih. V ujem so navedene izmišljene grozote, ki bi se naj dogajale v Crnigorl iz ßoisarske. Varna, 31. julija. iZ) Ministrski predsednik Cankov je imel velik politični govor, v katerem je odklonil vse obdolžitve, češ, da vodi politiko revanše. Rekel je, da so nameni bolgarske vlade miroljubni in da Bolgarska nikakor ne misli na vojno. Sofija. 31. julija. (K) Zastopnik ruskega Rdečega križa Koteckij je odpotoval davi z osebjem ruske misije v Odeso. Hkrati se je povrnilo v Rusijo približno 200 ruskih beguncev. Zmede v Nemčiji. Koblenz, 31. julija. (K) Na včerajšnjem shodu separatistov je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se proglasi porenska republika. (W) Berlin, 31. julija. (K) Kakor poročajo listi, je bilo aretiranih v Draž-danih 83 članov meščanske redarske službe, med njimi njihov načelnik, bivši major Löffler. Del aretirancev je bil zopet izpuščen, drugi, med njimi Löffler, pa so bili izročeni državnemu pravdni-Štvu, Habsburška propaganda. Beograd, 31. julija. (Z) Iz Madrida poročajo, da je sprejela bivša cesarica Žita na svojem dvorcu nekaj simptomatičnih politikov, med njimi tudi španskega kralja Alfonza. Za te dni se pričakuje poset bivšega nemškega prestolonaslednika, ki pride k razcesa-rici Žiti v goste po nalogu svojega očeta Viljema, s katerim je prej komferi-ral na gradu Doornu v Holandiji Bivši avstro-ogrski zunanji minister grof Otokar Czernin se je popolnoma preselil na cesaričin dvorec, kjer organizira novo poročevalno službo in politično propagando. JUŽNA ŽELEZNICA. Beograd, 31. julija. (B) Ministrski svet je na predlog ministra za promet g. dr. Jankoviča sklenil, da se odredi komisija, ki naj prouči vprašanje ratifikacije sporazuma z južno železnico. Dosedaj se je vprašanje o južni železnici že nekolikokrat razpravljalo v Rimu in na Dunaju. Poslednja konferenca, na kateri se izvrši zadnja redakcija o sporazumu, bo meseca avgusta v Rimu in se je bodo udeležile vse države, ki so zainteresirane na tem vprašanju. PONAREJEVALCI BANKOVCEV. Zagreb, 31. julija. (Z) Ponarejevalci novČanic po 10 dinarjev so izročeni v jetnišnico sodišča, ker Je proti «im policijska preiskava zaključena. Hardingova ooiezen. San Francisco, 30. julija. (K) Po današnjem zdravniškem poročilu je prestal predsednik Harding današnjo noč še precej dobro. Bolnik je prebolel | težko krizo. Zdravniki so mu nasvetovali popoln mir. San Francisco, 31. juBja. (K) Zadnje zdravniško poročilo o bolezni predsednika Hardinga veh, da je nje-i govo stanje slej ko prej resno in da se opažajo znaki pritiska krvi k pljučim.: San Francisco, 31. julija, ob 4.15. (K) Zdravstveno stanje predsed-l nika Hardinga je resno. Potrjuje se, da j je predsednik obolel za pljučnico. Peto-1 rica zdravnikov, ki ga zdravi ie izjavi-1 la, da gre za življenje ali smrt, dostavili pa so, da ima bolnik tako konstitucijo, ki bo morda omogočila preboleti krizo. Domači zdravnik Hardingov je izjavil, da bo bolnik prestal bolezen, ako bo imel odpora za prve napade. San Francisco, 31. julija. (K) Po zadnji vesti o bolezni predsednika Hardinga je bolnik zaspal kmalu po polnoči. Zdravniki smatrajo to za dobro znamenje. Velika železniška nesreča. Kassel, 31. julija. (K) Davi ob 4. je zavozil na postaji Kreiensen D-vlak Hamburg—Monakovo na drug vlak, ki je stal na kolodvoru. Doslej so ugotovili 29 mrtvih in 43 ranjenih, med njimi 15 težko. Oba tira sta zaprta. (W) Kassel, 31. julija. (K) Število mrtvih pri železniški nesreči v Kreien-senu je narastlo na 32. Kassel, 31. julija. (K) O železni šld nesreči v Kreiensnu poročajo, da so do 16. izvlekli 44 mrtvih izpod ruševin razbitih vagonov. V bolnišnicah v Göttingenu leži 34 ranjenih, med temi trije težko. Doslej so ugotovili imena šele 26 mrtvih. ,s . REŠKO VPRAŠANJE. Sušak, 31. julija. (Z) Na Reki se je z nestrpljivostjo pričakoval današnji dan, ko je paritetna komisija nadaljevala svoje delo. To pričakovanje izgloda tako, kakor da se ima danes dogoditi kako iznenađenje. Obänstvo misli, da bi na današnji seji paritetne komisije moralo priti do sporazuma med Rimom in Beogradom, ker je italijanski ministrski predsednik Mussolini ostal pri svojem naziranju, da ta komisija nima rešavati političnih vprašanj, ampak, da izvede samo ono, kar je sklenila vlada. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 31. julija. (K) Davi je bilo pe vsej Avstriji skoraj povsod oblačno. Tekom dneva se je nebo še bolj zoblačilo, posebno proti večeru na Dunaju. Toplina se je proti poldnevu dvignila večinoma na 25 stopinj (na Dunaju 28, v Inomostu 29 stopinj). Na Češkoslovaškem je bilo ves dan deževno. V Italiji je bila že zgodaj dopoldne vročina 25 stopinj. Vremenska napoved: poslabšanje, močno oblačno, vzdržno. Dež morda že jutri Toplina bo pojemala. KONZULATI V LJUBLJANI. Gen. konzulat Č. S. R.: Brez št 8./L Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta. Hon. konzulat Belgije: Urad Ljublj. velesemnja. Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/II. Italijanska delegacija: Zrinjskega Današnje prireditve. Kino Matica; »Gnezdo podgan.« Kino Ideal: »Grofica Sara.« Kino Tivoli: »Igrača plesalke.« Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Tjukocy Jjjt stran £ »JUTRANJE NOVOSTI.*! Štev. 15& Mesec dni pomisleka. Od našega stalnega pariškega dopisnika. ap. Pariz, koncem julija. Gospod minister Le Trocquer se je vrnil te dni s svojega inšpekcijskega potovanja v Porulirju in nam je na kratko raztolmačil svoje vtise. G. Le Trocquer je mnenja, da se razvija cela akcija j za v bodoče zadovoljivo, zlasti kar se tiče preskrbe Francije s premogom in koksom, ki je v sedanjem obsegu zasigurana do januarja prihodnjega leta. Novinarji so vprašali g. Poincareja za podatke o politični situaciji Zabrusil je nestrpnežem: »Počakajte še en mesec, potem moremo mirneje govoriti. Ta vzklik so vsi pojmovali tako, kakor da bo v petih tednih sledil odločilni korak — s strani Nemčije. V razgovoru z dobro informiranimi osebnostmi o položaju v Nemčiji, sem naletel na značilna protislovja. Nekateri pravijo, da še kriza ni dosegla vrhunca. Državna oblast v Berlinu je na trhlih nogah in pričakovati ja vsak trenutek, da se bo popolnoma sesula. Ali v največji tišini se je osnovala po-leg oficijelne vlade še nevidna oblast, ki razpolaga z ogromnimi sredstvi in ki bi mogla v danem slučaju podpreti omahujočo državno stavbo ? solidnim, provizoričnim zidom. Pri tein mislijo očividno na industrijo, ki ima danes delavca spričo materijelne bede krepkeje v svojih rokah kot kadarkoli poprej. Na drugi strani mislijo na organizacije, ki dobivata svoje sile iz dveh virov: iz reakcijoriarnega agrarizma ter iz napredne težke industrije. Vse drugačna pa. je orijentacija gospodarsko mislečih ljudi. Strašni padec marke smatrajo kot signal, da uporablja Nemčija svoje zadnje sile in da ji skoro ni več pomoči. 2e v najkrajšem času ne bo Nemčija imela dovolj deviz za nakup živeža in surovin. Posledica je lakota in brezposelnost, ki rineta z elementarno silo in v odkritem puntu proti državni oblasti. Tisti ki še niso izgubili pameti, stoje pred izbiro: sa- momor ali kapitulacija. Drugega izhoda ni. Zdi se, da bo Berlin nastopil drugo pot. Med zavezniškimi vladami je naraslo prepričanje, da je močan, neomajni blok spričo nemške katastrofe, neizogibno potreben. Treba bo mnogih žrtev. Francija zahteva samo varnost na svojih vzhodnih mejah. Danes je francoska vlada ponovno zaprosila angleško vlado za garancije, slične onim, ki so bile dodatna k versaMlesM pogodbi sicer sprejete, ki jih pa ameriški senat in pozneje spodnja zbornica nista ratificirala. Anglija je v tej zadevi dala obljubo in sedaj se bodo pogajanja med Parizom in Londonom gibala v tej smeri. V Londonu je bil ravnokar sklenjen pakt, ki je velikega pomena. Podkomisija Društva narodov zn razorožitev je vrinila med angleški in francoski predio« kompromisno idejo, M gre za temi, da smejo nekatere posebej ogrožene državne skupine skleniti v okvirju Društva narodov separatne konvencije za zaščito svojih meja. Sklep pride 3. avgusta na plenarni seji v razpravo, septembra pa bo predložen plenumu v ratifikacijo. Do tistega čara se računa z gotovostjo na prošnja Nemčije za sprejem v Društvo narodov. G. Poin-carč je govoril o enomesečnem pomisleku. Obstoji torej neka vzročnost. On sam je rekel, da se ni mogoče pogajati, dokler divjata dinamit in bajonet. September bo, tako se misli, mesec miru. Avgusta se bodo ustvarjali predpogoji pomirjenja. V Londonu je lord Robert Cecil prvič soglašal s francoskim pojmovanem društva narodov, tako da je pričakovati pomirjenje Evrope z vso gotovostjo. Izkazovala bo sledeče skupine sil: Zvezo zapadnih sil (Francija, Belgija, Anglija), z Italijo kot Outsider: zvezo nevtralcev (sedaj ustvarjajo v Revalu predpogoje); nadalje razširjena Mala antanta, končno še Nemčija v začasni izolaciji. RevcJudja v 45, min. Pariškemu Figaroju pošilja sofijski dopisnik dopis o zadnji bolgarski revoluciji, kakor mu je pripovedoval vodja revolucije,-general Lazarov sam: Hotel sem videti moža, ki je podri vlado v petinštiridesetih minutah. V eni dolgih ulic, ki režejo ravno kot puščice v vseh smereh mesto Sofijo, se nahaja mala, skromna hiša, enonadstropna. General Lazarov mi pride po stopnjicah naproti. Oblečen je v kaki uniformo, postave je ogromne, ima gosto črno brado in zaceljeno vojno rano na levi strani čela. Vede me v skromen salon. Prav enostavno mi je razložil tri akte revolucije. — Prvi akt: priprava. Predstavljate si morda skrivnostno zaroto karbona-rijev, ki se shajajo v kleteh in pošiljajo tajna povelja. Vsega tega ni bilo. S prijateljem sva sestavila načrt, rešiti deželo vlade, ki jo je vodila v pogubo. Majprvo sva dokončala ta točni in natančni načrt, da se izpolni vsaka vrzel in onemogoči vsak napačni gib. Posvetovali smo se nato s profesorji in vojaškimi poveljniki, ki so nam vsi pristopili. Ker smo bili ene misli, smo določili dan in ure našega udara. Uspeh je bil odvisen od našega poguma, naše hitrosti, našega molka; oficirji, ki so nam morali pomagati, so dobili povelje, obvestiti svoje moštvo šele v zadnji minuti. — Drugi akt, to je bila revolucija jama. V noči od 8. na 9. junij, točno ob 3. uri smo se polastili policijskega komisariata, kakor tudi pošte in telegrafa; tedaj se nobena sila več ni mogla v mestu boriti zoper nas in imeli smo možnost nadzorovati zveze z deželo. Zasedli smo nato kraljevo palačo, vojno ministrstvo in stanovanja vseh ministrov. Ob 4. uri zjutraj je bilo vse gotovo. — Tretji akt: razvoj. Bolgarska je bila rešena more. V nekaterih krajih na deželi, kjer si je znal Stambolijski pridobiti prijateljev, so skušali kmetje ustavljati se novi vladi. Ko so pa zapazili par oboroženih kompanij, so se hi-' tro pomirili, ne da bi se bila prelivala kri. In kot ste mogli videti, je narod slavil svoje osvobojenjc... Tako je znal govoriti g, general Lazarov vsem onim, ki mu verjamejo,.. —žn— Iz bolfševiške Rusije Boljševiška doslednost. Nemški tovarnar Krupp je dobil od sovjetske Rusije koncesijo za 50 tisoč hektarov zemljišča ob Donu. Sedaj je dal pripeljati na to zemljišče 60 vagonov orodja za obdelovanje tega zemljišča. Boljševiki, ki so obljubili razdeliti vso rusko zemljo med ruske delavce In kmete, urejujejo sedaj la-tifundije, kakršnih ni celo v buržuazni Evropi. Komunisti v Bolgariji. Bolgarski komunisti so zelo ogorčeni radi očitka iz Moskve, da niso izrabili ugodnega položaja ob priliki prevrata na Bolgarskem, da se niso skušali zbliževati s kmeti in da niso z nasilnim prevratom izvedli boljševiški režim v Bolgariji. Vodstvo komunistične stranke v Bolgariji se zagovarja s tem, da postaja stranka v Bolgariji vedno slabejša. Znano je, da jo je pričel že Stambolijski preganjati. Preiskava v boljševiških uradih v Sofiji je pokazala, da se je pečal takozvani sovjetski Rdeči križ z boljševiško propagando in s pripravljanjem prevrata. V pisarni Rdečega križa so našli sezname uglednih oseb, ki so jih imeli komunisti nalogo ubiti. SCraij ne potuje v Pariz, Beograd, 31. julija. (B) Iz poučenih krogov doznava Vaš dopisnik, da so vse dosedanje vesti, da posetl Nj. Vel. kralj oficijelno v jeseni Pariz, za sedaj le kombinacije. Nj. Veličanstvo najbrže ne poseti letos Pariza, temveč, kakor se domneva, prihodnje leto v marcu. Beograd, 31. julija. (B) Naknadno se doznava, da ne namerava poseliti ministrski predsednik Pašič Pariza oficijelno. G. Pašič se bo mudil le v Evians ies Bainsu. Beograd, 31. julija. (Z) Nj. Vel. kralj Aleksander je» kakor se doznava, odgodil svoje potovanje v Pariz za mesec marec prihodnjega leta. Ob tej priliki bo uradno sprejet s ceremonijami Klerikalci in slovenska kultura. II. Rekli smo že*. da edino po modernih tehničnih sredstvih, ki se jih kak narod v svojem javnem in privatnem življenju poslužuje, ne sinemo presojati kulturne stopnje dotičnega naroda. No, poglejmo' za primer ravno nas Slovence. Od Jugoslovenov smo, kar se tiče posluževanja modernih tehničnih sredstev, precej med prvimi, gotovo pa vsaj pred široko srbsko maso. Toda, za vprašanje kulturnosti je važno, v katere svrhe se uporabljajo vsi ti produkti modeme tehnike. Pri nas uporabljamo telefon, avtomobile, železnice itd. za umazane, ko-rupcijozne kupčije, tovarne in druga industrijska podjetja eksploatirajo široke mase, modemi tisk nam služi za publikacijo obrekovanj in pamfletov, za vzbujanje nizkotnih človeških in zverinskih inštinktov, za gojitev absolutne in tolerance ter političnega in verskega fanatizma, ne-analfabetska masa se pita s to tiskovno godljo, takozvana »inteligenca« vse to dela ali se pa bori, po večini z nekulturnimi sredstvi, za svojo materijelno eksistenco, prava inteligenca je pa onemogla in brez moči. Je li to kulturno?! Poleg tega še nekatere posebne klerikalne Specijalitete. Solo skušajo izrabiti v svoje egoistične strankarske namene, istotako strokovna društva in v isto svrho organizirajo »katoliška kulturna« društva. Par excellence nesramno zlorabljajo konfesijonalno organizacijo, — no saj to itak spada v njihovo bistvo —■, namreč potom prižnice, spovednice, »krščanskega« pouka, marijinih družb itd. In tiste »vernike«, id že ne zapletejo v svoj politični vrtinec, naučijo dajati za maše, zvonove, orgle, zastave itd. — tako, da je pač prav. Življenje teh vernikov pa obstoja iz brezsmiselnega brbljanja, kar naj bi bila molitev» pohajanja po cerkvah in »božjih potah«, »vestnega« obiskovanja spovedi in najtočnejšega držanja brezmesnih dni, — v faktičnem življenju pa so hinavci» obrekovalci, brezsrčneži, škodoželjneži, egoisti... ne poznajo ni-kakega usmiljenja, poštenja, dobrosrčnosti... prepojeni so samega brezmiselnega formalizma. Je-li morda to kulturno?! — Ostalina Sare Bernhardtove. Izredno visoko ceno so dosegli na javni dražbi nakiti sloveče pokojnice. Nedavno pa so se razprodale še njene knjige in sicer za 69.187 frs. Don Quichotte, bivša last generala Mas-sene, potem Edmonda Rostanda, je vrgel 4620 frs. OvidijeveMetamor-f o z e 2800. Saint-Nonove V o y a g e s pittoresques 4000. Becqueova Pa-r i s s i e n n e 1000. LeVacher de C h a r n o i s 3000 frankov itd. -r' Sefa ISubifanskega obotukegi sveta. Ljubljana, dne 31. julija. Nocoj se i® vršila redna javna seja občinskega sveta, ki je določena radi obsežnega in bogatega dnevnega reda na trojno zasedanje. Sejo , je otvoril župan g. dr. Perič, iemnoval je za overovatelja zapisnika gg. Miklošiča in Novaka. V naslovnem nagovoru se je zahvalil za razne podpore, ki so bile dovoljene in izplačane za obisk naših slovanskih gostov v Ljubljani. Odobren je bil zapisnik zadnje seje občinskega sveta brez ugovora. Na predlog g. ravnatelja Govekar-j a je bilo sprejetih v občinsko zvezo 24 meščanov, ki so že za sprejem zadostno let v ljubljanski občini in sicer brez takse, dve prošnji pa ste bili odvrnjeni, ker prosilca še nista zadostila pogojem sprejema v občinsko zvezo. — Nato se je razpravljalo o županovem dopisu glede priziva proti odloku pokr. uprave glede mestnega šolskega sveta. Šlo je za priziv proti izvolitvi novih članov odnosno zastopnikov starišev. Ta zadeva še ni končnoveljavno rešena. — Dalje se je razpravljalo o dopisu županovem glede priziva proti odloku pokrajinske uprave glede mestnega šolskega sveta in o pregledu knjigovodstva cestne električne železnice. Predlog glede mestnih uslužbencev v službi gasilske straže, ki so že v mestni službi, v svrho zavarovanja za slučaj nezgode, se vrne odseku, ker ne gre še po-množevati izdatkov za poklicno gasilstvo. Nato se je razpravljalo o proračunu mestnega pogrebnega zavoda, o katerem je poudarjal svet. g. Turk, da je to podjetje, ki še nosi dobiček. Proračun izkazuje 14.115 Din prebitka in se dovoii za nove investicije mesta 30 do 40.000 Din. Ta predlog je bil po kratki debati brez posebnih ugovorov sprejet. — Nadalje je bil odobren na predlog g. Mo-škerca proračun Mestne zastavljalnice, ki izkazuje 2840 Din prebitka. Pri vprašanju mestnega dohodarstve-nega urada se je razvila precej živahna debat in sicer o pobiranju davščine po 25%. Dr. S t a n o v n i k je poudarjal, da se je treba postaviti pri tem vprašanju na stališče reda, pri čemer naj odgovarja plačam tudi delo. Poročila upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne so se odgodila za prihodnjo sejo. — Razvila pa se i? živahna debata o irustnih vožnjah, pri čemer je prišlo do raznih osebnih predba-civanj, ki pa se zaenkrat še niso polnopravno ugotovila, pač pa so pokazala gotove nerednosti, ki niso bile baš na mestu, ne ve se pa, če se bodo upravičile. — Nato so bili sprejeti še nekateri nujni predlogi, o katerih smo že predhodno poročali glede ureditve nekaterih cest in ulic, na kar je bila seja prekinjena in se nadaljuje v četrtek dne 2. avgusta. Na dnevnem redu so še jako važna gospodarska vprašanja občine, ki pa v očigled važnosti in potrebe ne bodo naletele na principijelne odpore in bo šlo samo za kolikor možno ekonomsko kritje. V zastanku so še tudi razni samostojni predlogi glede ureditve ljubljanskih ulic, cest in trgov, razširjenja mestnega vrtnarstva in vprašanj mestnih uslužbencev glede njihovih prejemkov v denarju in v drugih dajatvah. Seja se nadaljuje v četrtek dne 2. avgusta zvečer ob 6. uri. Ker pridejo na dnevni red jako važna finančna in gospodarska vprašanja je uvidevno, da se udeleže tudi prihodnje ali morebitno tudi tretje seje občinski svetovalci polnoštevilno, ker gre tu za izredno važna mestna gospodarska vprašanja. Celjsko pismo. Pasji dnevi so nekakšna sprememba v človeškem življenju. Toliko oslarij se je pojavilo med tem časom na svetu, da bi človek napisal o tem silno debelo knjigo. Javnost producira, javnost žre in ker imamo tudi v Celju javnost, ki žre, je pač potreba producirati, ker pri tem navalu tujcev Ca-fizelj pač ne more vsega opraviti. Vroč dan, zvečer soparca, ki je zavijala možgane celjskih občinskih svvetnikov v nemo omotico. Otvorili so sejo. Borza rada dobi prostore, dnevnice mestnih uslužbencev so zvišane, sprejem v domovinsko zvezo; — do tukaj obrazi niso kisli. Potrebni sta dve koncesiji. Gostilna! in »Nova doba* pravi, da naravnost ravnodušno gazijo nekateri občinski možje moralične obveznosti napram javnosti. Cafizelj — celjski namreč — pa je gledal iz jeshovega soda talio prebrisano, da so se stresle klopi v dvorani. Vstanejo sin, oče postanejo računski svetnik. Mestno knjigovodstvo pa je tako zavozlano, da je podobno klasičnemu gordijskemu vozlu. Radikalci so pa potem faloti, če »lažejo« o faioterijah. Saj so celo ugleden občnski mož rekli, da bo treba v občinskem svetu Aleksandra, ki bo rezal vozel. Ker so pa pasji dnevi, je pa to nekaj nemogočega, zato smo dobili računskega svetnika, mesto — copate. V tem kaosu je opozicija in »Naprej« se pritožuje, da jo je pek Koren, kot vodja opozicije popihal, ko je bilo potrebno glasovati »proti«. Koren že ve zakaj? Se ni zameril nikjer in to je veliko, če hoče, da ostaneta žep in socializem potolažena. »Naprej« pa sam prizna, da so deihokrati v občinskem svetu boljši nego socijalisti in pravi, da riba pri glavi smrdi. Mi pa pravimo, da ni tako, ker se govori o ijudeh in tista riba smrdi pri žepu. Vidiš, Cafizelj, tudi pri nas je tako. Svetniki, gordijski vozelj v knjigovodstvu, nove gostilne, smrdljive ribe, vse to je za celjsko javnost, ki se hladi v hladni Savinji To niso kisle kumare, ampak samo zavist vsled — Savinje. Še nekaj! Zadnjič je radikal gasil žejo. Pa je prišel demokrat, ki je žejo že preveč pogasil in brutalno napadel radilcalca, ker je radikal. Navzoči so kimali in ko bi ne imel radikal mirnih živcev, bi se poleg padlih psovk še kaj hudega zgodilo. Demokrata bo hladilo sodišče, potem ko pasji dnevi minejo. Gosp. Al. Drofenik, takrat ne bo več vroč, in demokratski hinavci tudi ne. Radikal dobi zadoščenje in to niso odpustki. Pretečeno nedeljo so se socijalisti skregali. Bernota, ki je Korena ošvrkal radi »dobrot« in prehude »opozicije« v občinskem svetu so na cesto vrgli. Koren je postal zopet predsednik SSJ v Celju in bo delil naprej »dobrote«, kakor pravi »Naprej«. Prihodnjo nedeljo bo pa kongres SSJ. Takrat pa bo toliko zanimivega, da bom o tem posebej poročal, če se ml ne bo zgodilo tako, kot Bernotu, ker Koren je hud na »inteligentne barabe«. Okoli nemške hiše je pa polno jeshovih sodov, kjer bodo prevroči kongresarji hladili svoje vroče glave. Torej v nedeljo, sedaj grem-pa v Savinjo. Jeshar. TRETJA RADIKALNA STRANKA ZMAGUJE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, Ceio stoletje sta vladali v Uniji re- i publikanska in demokratska stranka, i Danes se je izkazala še radikalna ali delavsko-kmetska, ki je ob prvem poskusu dobila senatorja, zastopnika Min-! nesote, Magnusa Johnsona z 85 000: glasov večine proti tekmecu guvernerju Preussu. Pokret je nastal v osrednje-sever-; n ib, torej poljedelskih državah: Minne-j šota, Jo\va, Dakota, Oklahoma. Povod' je zgolj gospodarski: preveliko proiz-vodstvo in slaba prodaja žita. Vse tožbe je na kratko izrazil Johnson v svo-| jem programu: »Visoke cene za užitni-' ke, krivično ravnanje z delom, kmeto-valčeva zadrega, tajen sporazum pravice s finančnimi in železniškimi--ferdB, kratkovidna in nespretna vTđđna politika napram drugim narodnostim.« Zanimivo' je, da se v svojih stiskah demokratska stranka, ki je videti dokaj razdrmana, skuša nasloniti na novo skupino. Harodno zdravstvo. L — Nov sanatorij za jetične. Zdravstveni odsek v Novem Sadu bo ustanovil v Le-žimitju v Sremu sanatorij, kjer se bodo je-tičniki zdravili brezplačno. — Občinski dispanzerji. Po inicijativi ministrstva za narodno zdravje bodo otvor-jeni v več krajih občinski dispanzerji za zdravljenje v kopališča in bolnice, ki bodo zdravili brezplačno. Na ta način se hoče preprečiti nadaljno širjenje prsnih bolezni. Pacijenti se bodo v dispanzerjih temeljito pregledali in bodo potrebni poslani na zdravljenje v koališča in bolnice, ki bodo. odrejene za zdravljenje prsnih bolezni. X Nova ureditev devizne trgovine na Poljskem. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri je trgovina z devizami in valutami pod gotovimi določili in omejitvami zopet prosta. Popolnoma prosto smejo trgovati z devizami prejšnje devizne banke (ki so imele že po prejšnjih določilih to pravico). Od ostalih bank pa bodo fungiraie nekatere kot komisijonarke poljske državne banke ter bodo smele devize kupovati, ne pa prodajati temveč jih bodo morale oddajati poljski državni banki. Do-sedaj umetno pritisnjeni tečaji tujih deviz in valut so se radi oprostitve devizne tri govine izravnali s svetovno pariteto. iaredna galerija v Ljubljani. V umetniških krogih se je začelo zo-; živahno razpravljanje o vprašanju •'..Anine galerije. V pretresu je več na-, M večalimanj odgovarjajo zahte-.1, ki jih stavlja ustanovitev tako v ...'.noga podjetja. Vendar pa so pri •aciii načrtu važni in vpoštevanja cini pomisleki posebno glede vpra--oja kritja za nakup, prireditev in oskrbovanje takega podjetja. Prvi načrt je bil, da se uporabijo za galerijo prostori na ljubljanskem gradu. Prostor bi bil lep, vendar se mora pri tem upoštevati tujski promet. Tujec, posebno če ne ostane dalj časa v mestu, ne gre prav rad na grad in se zadovolji s Tivolijem ali Rožnikom. Tudi M mnogo stala prezidava prostorov in pa neobhodno potrebna vzpenjača na grad. Stroške za to so preračunali na 10 milijonov dinarjev. Te vsote pa Narodna galerija šc dolgo ne bo imela na razpolago. Poleg tega pa so proti temu načrtu nekateri strokovni poznavalci, Id so mnenja, da s lire in morda še kolikor toliko vlažne nbe na gradu niso umestne za slua, .o tako občutljivih Kot drugi načrt bi prišel v poštev prostor nasproti Trubarjevemu parku ob Bleiweisovi cesti. Tudi ta prostor bi bil primeren in na jako lepem in ck»-stopnem mestu. V pretres pa pride zopet težko finančno vprašanje in pa čas, da bo tudi ta načrt težko uresničen. — Vprašanje Jakopičevega paviljona še ni končno rešeno. Kdor ne pozna stremljenj umetniških krogov in naziranj umetniškega sveta, bi bil uver-jen, da bi bilo to vprašanje s paviljonom najugodneje in najhitreje rešeno. Res, prostor je lep in ugoden in bi morda zadostoval. Toda ta paviljon prav dobro služi za umetnostne razstave, ki imajo poleg reklamnega še stvaren namen, seznanjati obfinstvo le z najnovejšimi deli naših umetnikov. Narodna galerija pa ima nalogo in namen, predočiti obiskovalcu ves razvoj slovenske umetnosti od prvega početka naprej. Obstoja pa tudi še sporno vprašanje, če je občina tak podjetnik, da se umljivo vsaka stvar birokratizira, prožne umetnosti in njenih interesov pa ni mogoče ukovati v določila mrtvili paragrafov, s katerimi bi se moralo v tem slučaju vsekakor računati. Treba bi se bilo izogniti raznim očitkom sine-kur in drugih zamer in kočljivo bi po- ^ vsekakor umestno bi pač bilo, če bi se odbor Narodne galerije sporazumno z občinskim svetom zainteresiral za nakup paviljona. Vendar pa bi se moralo tudi v slučaju, da bi se uresničila ta kupčija, misliti na to, da ostane paviljon zvest svojemu prvotnemu namenu, ker je ravno idealni in požrtvovalni starosta naših umetnikov s svojim paviljonom bolj pospešil slovensko umetnost v naših malih razmerah, kakor moremo presoditi mi lajiki, ki vse to samo gledamo. Njegova umetniška stremljenja bodo našla v bodočih generacijah gotovo več in boljšega upoštevanja in umevanja, kot pri sedanji, posebno še starejši generaciji in pa v širših krogih, ki presojajo naše sedanje umetnine le kot diletanti. Simpatičen je načrt mlajše skupine umetnikov, ki se osredotočuje okoli univ. prof. dr. Izidorja Cankarja. Ta načrt predvideva dva dozidka k Tivolskemu gradu. Tam bi prišla Narodna galerija res do popolne veljave. Vendar pa ima tudi ta načrt svoje pomisleke in sicer pred vsem stanovanjska beda in pa oddaljenost od sredine mesta, kar bi prišlo v poštev po zimi. Stara skušnja uči da morajo biti instituti kot so Narodne galerije, na zelo pristopnih Jajfcsfe Ja, fr MßfWJai ».ssefe. večjih centrih, kakor na primer na Dunaju, v Gradcu, v Monakovem, v Draž-danah, Parizu in v mestih, kjer še vedno prednjačijo italijanski mojstri starih' klasikov. V gotovih' umetniških • krogih se uveljavlja tudi stremljenje za nastanitev Narodne galerijo v Narodnem domu. Ce pa spada taka umetniško znanstvena institucija v palačo Narodnega doma, ki je že ognjišče in zbirališče raznih organizacij svobodnih, kulturnih in športnih, z restavracijo in kavarno, je zopet posebno vprašanje. Mnogo je mnenj proti temu. Vprašanje je aktuelno, ker sedanji prostori v hiši meščanske imovine v stari bolnici res več ne zadoščajo. Odbor Narodne galerije se zavzema tudi za to, da bi pridobil v svoje namene še sosednje stanovanje, kar pa, že z ozirom na stanovanjsko naredbo, ni izvedljivo. Je pa drugo. Znano je, da se veletrgovina J. C. Mayer seli. Kazalo bi, da se nastani Narodno galerijo, dokler ne dobi lastne monumentalne stavbe, v pritličju prostora palače, v kateri se sedaj nahaja. Ti prostori bi pač zadostovali za toliko časa, da se uredi lastno poslopje. Tudi zaklad meščanske imovine ne bi toliko trpel, če bi Spsvetil za ta čas te prostore naši lepi umetnosti. Pri tem naj še pripomnimo, da je naša Narodna galerija v naši državi z ozirom na smotreno zbiranje umetnin piva, ker predstavlja že sedaj razvoj naše slovenske umetnosti. V tem oziru se ne more z njo meriti Strossmay erjeva v Zagrebu, ki je sicer lepa in bogata, zbrana pa so tam dela slavnih svetovnih mojstrov iz vseh časov, ne nudi nam pa Zagreb pregledne slike razvoja hrvatske umetnosti. Je res' nekaj, toda ni celotno in še to ne histerično grupirano. »Jo-aneum« v Gradcu, ki je bogat, katerega so velikodušna in bogato podpirali dežela; mesto in stari dunajski dvor, tudi nima tega, kar bi pričakovali namreč predstavo in razvoj umetnosti .Štajerske in Koroške. Preveč je tujega vmes in opaža se ista napaka, kot v Zagrebu, da se je zbiralo vse in se ni zadostno upoštevala domača umetnost-Da dosežemo v Ljubljani res pravci ugledno in dovršeno Narodno galerijo, je treba, da ne podpirajo stremljenj odbora Narodne galerije samo umetniki in diletanti, temveč jih mora podpirati država, dežela, mestne in vse slovenske pokrajinske občine in sploh vse institucije in zavodi ki lahko na en ah drug način prispevajo, da dol» Ljubljana ras pjravi umetniški hrafa, ü@w©sli: Angleški prometni strokovnjak v Beo-STađu. V pondeljek je dopotoval v Beograd angleški general g. Menche, prometni strokovnjak Društva narodov. Na kolodvora sta Xa sprejela v imenu prometnega ministrstva načelnik g. Avramovič in v imenu zunanjega ministrstva g. Subotič. Od članov naše vlade se doznava, da je prišel v ta namen da bi se mu pokazale naše težkoče za zboljšanje prometa v naši državi in da se prepriča, koliko so nam potrebne reparacije. G. Menche je znamenit prometni strokov-niak. Prej je bil visok uradnik v južni Afriki. Za časa svetovne vojne je bil načelnik celokupnega angleškega vojnega prometa v činu brigadnega generala. Sedaj' pa je predsednik ekonomske sekcije pri svetu Društva narodov. General Menche je naš velik prijatelj. Z njegovo pomočjo dobimo veliko odškodnino v materijalu na račun reparacij. Iz Beograda odpotuje g. Menche v Češkoslovaško, ker ga je češkoslovaška vlada naprosila, da pride tja. — Jovan Cvijič v Sloveniji. Beograjski vseučiliški profesor dr. Jovan Cvijič je odpotoval v gorenjesavinjsko dolino, kier namerava proučevati geografijske Strukture ondotne pokrajine. — Iz diplomatične službe. Beograjski usti poročajo, da bo imenovan za našega Poslanika v Pragi pomočnik za zunanje zadeve Ljuba N e š i č. — Češkoslovaško učiteljstvo na kon-Eresu UJU v Ljubljani, češkoslovaško učiteljstvo pride zastopat — kakor je dosedaj lavljeno — na kongres UJU v Ljubljano g. Adolf Obst, prvi podpredsednik Češko-slovenske »Obče Učiteljske v Praze, ki dospe v Ljubljano že 3. ali 4. avgusta. Češko-slovenska Obec Učiteljska je zveza vseh naprednih učiteljskih odganizacij v češkoslovaški in šteje 27.000 članov, računa se jo Pa z učiteljstvom iz Slovaške, kjer so stanovske organizacije šele v razvoju, lahko na 29.000 članov. Stiki med slovenskim in deškim učiteljstvom so bili že prej zelo do-ptL Dasi po. osvobojenju zaradi prometnih težkoč zrahljani, se sedaj zopet v polnem teku obnavljajo. — Iz upravne službo. V upravni službi Področja pokrajinske uprave za Slovenijo so imenovani: za vladna«svetnika v VI. čin. razr. okr. glavarja z naslovom in značajem vladnih svetnikov Rajko Svetek in Leon Grasselli, za okr. glavarje v VIL čin. razr. vladni tajniki Rihard Koropcc, vodja okrajnega glavarstva na Prevaljah, dr. Peter Vaupotič, vodja okrajnega glavarstva v Radovljici, dr. Josip Hubad, vodja okrajnega glavarstva v Ljutomeru, dr. Otmar Pirkmajer, vodja okr. glavarstva v Ptuju in Gašper Lipovšek, vodja okr. glavarstva v Murski Soboti.: za vladne tajnike v Vlil. «n. razr. okrajni komisarji dr. Fran Bratina Pri okr. glavarstvu v Murski Soboti, Anton petina pri okr. glavarstvu v Murski Soboti, Franc Levičnih, vodja politične ekspoziture v Gor. Radgoni, Fran Maršič pri okr. ^varstvu v Kamniku, dr. Jatiko Vidic pri 0®r. glavarstvu V Brežicah, Mirko Brezigar fri pokr. upravi v Ljubljani, Mikale Zavadia Pri okr. glavarstvu v Ptuju, dr. Anton Me-Eušar pri okr. glavarstvu v Ptuju, dr. Ivan Vidmar pri okr. glavarstvu v Brežicah, dr, Tina Čuš pri okr. glavarstvu v Kočevju, Fran Vovšek.pri okr. glavarstvu v Celju, Matko Kandrič, vodja politične ekspoziture v Dol. Lendavi. I ii.siT ^ir°vnlkov zbor v Št Vidu nad Ti™?. a,!P Priredi svojemu ustanovitelju g. Ho v? .rovniku o priliki praznovanja petdesetletnice kulturnega delovanja in odliko-vanja z redom sv. Save spominski dan, na Katerem mu pokloni diplomo, delo našega narodnega umetnika Gasparija. Vso zavedno javnost, osobito pevska in druga prosvetna društva najlepše vabimo na ta praznik; želimo pa zlasti, da stanovski tovariši Počaste slavnost. — Posebna izdaja »Orjune«. Ljubljanska »Orjuna« poroča v sinočnji posebni izdaji, 3a so zasedli oboroženi italijanski vojaki vrh Triglava ter grozili našim turistom. Za nedeljo, 12. avgusta, poziva »Orjuna« iugo-sster za vojno in mornarico je redfco HSera vojaškim oblastim nujno na- «ÄÄÄKfcT“ “ *w“'vs' OÄ ^ soboto ESPhna"tSvl kongres v Zagrebu. V esperantistov n(asrebu otvorjen kongres Predstavfmi Plitvi so prisostvovali oblasti jT.w eiv,iIniIl> cerkvenih in vojaških ^PŠkosioSfki intega l\a prisostvovala tudi «osti " n?,n5k? konzul. Ob prisot- Oih društev ,tastopnlkov raznih prosvet- ödbora dr m Predsednik kongresnega iivoiifv-- Maruzzla pozdravni govor. Z iio predsedstva je bila otvoritvena seja zaključena. Popoldne so razpravljali o ustanovitvi saveza jugoslovenskih esperantistov. — Zvišanje pristojbin pri romunskih konzulatih. Romunsko poslaništvo je zvišalo pristojbino za overovljcnje prepisov in podpisov od dosedanjih 100 kron na 208 kron. Isto pristojbino bodo marali na podlagi reciprocitete plačati tudi romunski podaniki našim oblastem. — Novozgrajeno mestno kopališče ob Ljubljanici se otvori v četrtek, dne 2. avg. 1923 ob 8, dopoldne. Kopališče bo odprto vsak dan od 8. zjutraj do 20. zvečer. Vstopnina znaša od osebe in za 2 uri 2 Din. Za uporabo kabine plačati se bo moralo za osebo 4 Din, za vsako nadaljno osebo pa po 1 Din, k že omenjenemu znesku. Takso za kopanje se pa v tem slučaju plača posebej. Za kopanje in omarico v skupni kabini se bo moralo plačati od osebe 3 Din. Kopalna doba znaša 2 uri, za vsako nadaljno pričeto uro, se pa plača ponovna cela pristojbina. Slovesna oficijelna otvoritev novega kopališča se pa vrši v nedeljo, dne 5. avgusta ob 11. uri dopoldne s plavalno tekmo športnega kluba »Primorje«. — Tabor o počitnicah. Sicer ob dopoldnevih mrtvi Tabor se je v zadnjih tednih oživel. Mladinski odsek Sokola I. je povabil vso svojo doma ostalo mladino na Tabor. Tu se sedaj pod nadzorstvom članov odseka mladina igra in zabava. Ko je utrujena posede v senco, použije svojo malco, nadzorovatelj pa ji pripoveduje ali čita povesti in pravljice, jim stavi uganke itd. K sklepu še zapoje v sobi ob harmoniju par pesmic in vesela odhiti domov. Naraščaj se zabava z balinanjem ali pa pomaga starejši deci ugibat uganke in reševat naloge. Tako je na Taboru vse veselo in zadovoljno — zadovoljni so pa tudi starši, saj vedo, da je njih mladina v dobrem varstvu. Naj bi le-ti zadovoljili za to Sokola I. s tem, da bi mu priskočili na pomoč posebno sedaj, ko je pomoči najbolj potreben. — Dobrim srcem. Revna družina z osmero otroci živi v največji bedi, ker ne more mož niti toliko zaslužiti, da bi živeli človeka vredno žvljenje. Radi tega prosi za blagohotno podporo v obleki ali denarju. Dobrosrčni ljudje zvedo za naslov v našem uredništvu. — Znožem je sunil Janez Pave, zidar pri stavbeni družbi pri popravljanju cerkve sv. Krištofa zidarskega vajenca Antona Ter-kava, ko mu je ta nekaj odgovoril. Terkov je dobil močan sunek v desno nogo, vsled česar je moral v bolnico. — Pes je ugriznil v spodnjo čeljust Jožefo Luchs, ženo delavca Vevške papirnice. Pes je baje last gostilničarja Kuiiarja v Vevčah. Luchsova je dobila prvo pomoč v bolnici, nakar so jo poslali na mestni fizikat za eventualno oddajo v Pasteurjev zavod v Zagrebu. , . ~ Pretep v Šiški. Zasebni uradnik Rudolf Cerar se je sprl v Šiški s sodarskim mojstrom Josipom Tišlerjem, ki ga je po daljšem prepiranju udaril tako močno po desnem očesu, da je moraJ iskati pomoči v bolnici. — Otrok v gnojnici. Posestnik Anton Artač v Šmartnem pri Ljubljani je poslal svojega hlapca v Hranilnično ul. 6 po gnojnico. Že med zajemanjem je hlapec čutil v golidi nekaj težkega. Ko je pripeljal gnojnico na njivo, kjer jo je rabil, sta opazila z gospodarjem, da je v gnojnici novorojenček, moško popolnoma razvito dete, ki še ni bilo dolgo v vodi, ker je še popolnoma ohranjeno. O zločinski materi nimajo še nobene sledi. Zopet žrtev Ljubljanice. Nesreče pri kopanju se vedno bolj množe. Tako je utonil predvčerajšnjem pop. na Prulah na tako zvani »Špici«, kjer je voda Jako nevarna radi vrtincev, 17 letni čevljarski vajenec Franc Janežič, ki je bil zaposlen pri čev. mojstru Rozmanu v Rožni ulici. Fanta, ki je zašel bržkone v vrtinec, in ki je nenadoma izginil pod vodo ni bilo mogoče rešiti. Tudi trup.a se dosedaj niso dobili. Tesarsko orodje je bilo ukradeno pri neki stavbi na ljubljanskem polju tesarjema Josipu Verzelu in Ivanu Cujžu. Pred nakupom se svari. , —,JTr!. tolvine. V Ljubljani je bilo ukra- deno Manji Jalenovi za 300 Din. raznega perila, Matevžu Tomšiču iz stanovanja sre-br?.a, ®Umega« ura, Josipu Gorišku in Ga^ brijeli Erženovi pa 3 kokoši vredne 300 Din. — Nesreča pri delu. Lasbacher Franc, drvar pri gozdni upravi barona Borna v Tržiču je obsekaval drevje. Pri tem pa se je vsekal v desno nogo skoro do kosti. Vsled težke rane so ga morali oddati v bolnico. — V Bercah je vlomil neznan tat v hišo Franceta Štravsa in ukradel listnico, v kateri je bilo 1125 Din gotovine. .V Pod z,akona ie izvabil Aloj- zij bkrt iz Dol. Kala Ani Kovačevi dve ode-ji 2 daljnogleda in 450 Din gotovine — Izgnan je iz naše kraljevine Franc Lebl, samski strojni ključavničar, doma iz Češkoslovaške. — Na Bledu je ukradel nek navidez poznat mlad človek Ivanu Skandigarju srebrno dozo za cigarete z monogramom I. S. in denarnico, v kateri je bilo 375 Din. — V Sedraži je ukradel neznan cigan Jožefi Jakopičevi lonec 20 kg svinjske masti in ocvirkov (800 Din), lonec kozjega masla (100 Din), 2 kg slanine (100 Din) in vrečo 15 kg bele moke (112 Din). — Dva uzmovlča. Anton Rojs z Kr-čarjev in Albin Vavpotič sta pokradla Ivani Bezjakovi in Neži Trbne 2 moški obleki, površnik, 5 svilenih rut, klobuk in 300 Din. denarja. Skupna škoda znaša okrog 8000 Din. — Od dela je pobegnil v Bistrici kaznjenec Sebastijan Celinšek, ki je bil obsojen pa 8 letno ječo zaradi ropa. Tudi Celinšek je skrajno nevaren človek. Kje in kako Je dobil civilno obleko in kam je pobegni!, do sedaj še niso ugotovili, imel pa je bržkone dobre tovariše, ki so mu k begu pomagali. — Nesreča s puško. Gomilar Franc, 4 letni sin rudarja v Hrastniku je našel v Postelji nabito očetovo lovsko puško, s katero se je pričel igrati. Puška pa se je nenadoma sprožila. Krogla je zadela dečka v desno nogo iri ga zelo nevarno ranila. Pripeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je zelo opasno. — V porečah ob Vrbskem jezeru je nastal v restavraciji Högelmann požar, ki je vpepelil ostrešje in prvo nadstropje. Letoviščarji, ki so stanovali v hotelu, so morali zbežati iz svojih stanovanj. — Novomeške novosti. Izlet v Gorjance na Trdinov vrh, ki ga priredi tukajšnja podružnica »Slov. plan. društva« pod vodstvom njenega predsednika vlad. svetnika Ferdo Seidla, je preložen od 12. na 15. avgusta. ~ .Vsled deževnega vremena v zadnjem času je mestno kopališče mnogo manj obiskano, akoravno temperatura vode ni znatno padla. —- Deset oseb se je priglasilo do sedaj, da jih je pretekli teden ogrizel stekli pes na svojem begu iz Smarjete skozi Družinsko-vas, Kronovo, Št. Peter, Mačltovec do Trške gore. Eni osebi je pobesnela žival prizadela močne rane na glavi in jo tako zastrupila s steklino, da jo bode na Pasteurjevem zavodu jedva mogoče rešiti. Tudi število ogriznjenih živali je večje kot so prvotno javili. Kot posledico so Novome-ščani, ki ob nedeljah in tudi med tednom tako radi pobite peš ali z vozom v prijetne Šmarjetske Toplice, opustili začasno svoje izlete tja, ker vodi pot ravno skozi imenovane kraje Mačkovec, Št. Peter in Kronovo. — Naše poročilo od 25. julija glede toče 19. m. m. popravljamo v toliko, da je toča pobila na hmelniškem gradu ne kot smo javili, preko 70 nego preko 170 okenskih šip, kar še bolj ilustrira strašno neurje. — Kranjske novosti. Samomor. V nedeljo ponoči si je v hotelu Stara pošta prerezal žile italijanski potnik, star šele 26 let. Vzrok samomora ni znan. Drugi slučaj v enem mesecu. In mi smo še včeraj na tem mestu napisali, da se zdaj v Kranju kak dan nič ne zgodi, ter smo med drugim citirali samomor, in takoj drugi dan nas je dezavuirala posmehljiva usoda z žalostnim dogodkom. Čudno je to in premišljevanja vredno. N. v m. p.! — Semenj. Redni pondeljski tedenski semenj je bii tudi topot mlačnejši kot po navadi. Bilo je sicer prav mnogo blaga prinešenega na trg in tudi domačini so zasedli svoje stojnice, ali kupcev ni bilo preveč. Zunanja slika Mestnega trga in Gosposke ulice je bila nekam prazna, povsem drugačna kot jeseni ali spomladi na tak dan. Kmetsko prebivalstvo je zdaj v polni meri zaposleno pri poljskih delih. Seveda vsi kmetski špekulanti in konjski pre-kupci so točno prišli na sejem, kjer so uganjali svoje neproduktivno opravilo. Ali kaj bi bil semenj brez mešetar jev! — Gorenjski vlak. Večerni normalni osebni vlak Jesenice—Ljubljana je imel v nedeljo zvečer eno uro zamude, menda že z Jesenic. Na kranjski postaji so stale množice izletnikov, ki so naravno zabavljale nad takim prometom. Kaj je bil vzrok zamude, niso objavili, morda počasna odprava carinskega blaga, ali na vsak način bi morali občinstvo informirati. Vlak je bil nabito poln izletnikov, vendar so, kot je pri tem vlaku običajno, priklopili nekaj vagonov, tako da so vsi prišli pod streho, nakar se je tram odpeljal med huronskim vpitjem in petjem pijanih napol-turistov. — Celske novosti. Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju priredi v nedeljo 12. avgusta popoldne pred gasilskim domom veliko tombolo, nato pa ljudsko veselico. Čisti dohodek prireditve je namenjen nabavi gasilnega orodja. — Toča. V nedeljo proti večeru se je pri nas vlila nenadoma ploha. Med dežjem je padala tudi toča, katera pa ni napravila škode. — Povečana trgovina. Veletrgovec Ivan Ravnikar je svojo v spomladi po požaru skoro uničeno hišo dvignil v dvonadstropno. Tudi trgovski prostori so zdaj znatno povečani, ker prejšnji mali skoro niso zadoščali. — Rakuscheva skladišča na Kralja Petra cesti še vedno niso popravljena. Poslopje zgleda škandalozno in je podobno podrtiji. Mislimo, da bi bogati Rakusch menda lahko zmogel za popravilo te hiše, ker takšna kakor je sedaj, ni menda ravno v okras lepe Kralja Petra ceste. — Na nekaterih hišah v mestu in okrog mesta se še vidijo razni nemški napisi iz preteklosti, kakor Marienheim, Katarinenhof itd. Ker so ti napisi v petem letu po osvoboditvi čisto odveč, bi bil menda zadnji čas, da bi že enkrat zginili. — Povečano podjetje. V Pečovniku ob Savinji se že dolgo vrsto let nahaja apnenica, kjer se pridobiva apno. To podjetje je zdaj znatno povečano in modernizirano, da bo ustrezalo današnjim zahtevam. — Mariborske novosti. V pondeljek je umrl v Mariboru ruski podpolkovnik in bivši gardni kapelnik carske vojske Valentin Nikolajevič čibulevskij. Pokojni ki je mnogo občeval v slovenskih krogih, je bil splošno znan in priljubllen. Podlegel je posledicam raznih bolezni, ki sl jih je nakopal med vojno. Pogreb bo v sredo ob 17. iz mrtvašice mestnega pokopališča v Pobrežju na on-dotnp pokopališče. — V Mariboru se snuje podružnica Jadranske Straže. Zanimanje za to organzacijo, ki Ima namen povzdigniti naše pomorstvo, je veliko. Že dosedaj se je prijavilo nad sto članov. — Prodajalec klobas Andrej Leber je poneveril mizarju Hinku Rakuši v Melju štiri dežne plašče, jih prodal in porabil zase. Aretirani Leber pa je izpovedal, da je vtihotapil Rakuša plašče iz Avstrije, vsled česar je bil Rakuša aretiran. Prvi se bo moral zagovarjati zaradi poneverbe, drugi pa zaradi tihotapstva. — Za pet let iz Maribora i z -gnana Julija Gumzej se je zopet povrnila v cestni okoliš, policija pa jo je prijela in izročila sodišču. Po prestani kazni bo morala zopet zapustiti svoj tako ljubljeni Maribor. — Pred nekaj časom je bilo tukajšnjemu trgovcu Berdajsu, lastniku mestnega grada, ukradenih več medenih uteži za tehtnice. Policija je sedaj izsledila tatu v osebi brezposelnega ključavničarskega pomočnika Maksa K., ki se je špecijaliziral na to vrsto tatvine skupaj z nekm mladoletnim Francem I. Oba osumljenca sta bila izročena sodišču. Na sumu sta tudi, da sta izvršila še več podobnih poslov. — Mariborska tiskarna zida na dvoriščnem traktu svojega poslopja eno nadstropje za stavnico. Delo bo že v nekaj tednih dovršeno. — Kot skladiščnik pri špedicijski tvrdki »Orijent« zaposleni Anton S. je decembra lanskega leta prevzel za neko tukajšnjo tvrdko 58 sodov degrasoma v skladišče. Ob likvidaciji tvrdke »Orijent« pa je stranka na svojo zahtevo prejela le 49 sodov, dočim je 9 komadov manjkalo. Kot tatvine osumljen je bil skladiščnik aretiran. Kot njegova pomočnika pa veljata v zvezi z znano vlomilsko družbo svojčas aretirana njegova tovariša brata Anton in Rudolf S. Aretirani skladiščnik Je priznal krivdo in obtežil tudi svoja tovariša, vsled česar je bil tudi Rudolf S., ki je bil medtem že izpuščen, zopet aretiran. — Ptujska novosti. V noči od 27. na 28. julija t 1. so vlomili neznani zlikovci v delavnice Tvorne čevljarske zadruge »Na Skritem štev. 1«, ter odnesli blaga v vrednosti 40 do 50.000 Kron. Ali bo naša policija storila tudi tukaj svojo dolžnost, kot jo stori, če bi se en zapozneli meščan domov grede po 11. uri malo preglasno pogovarjal, ali če bi bilo treba Izslediti enega Orju, ki bi se bil pretrdo obregnil ob kakega zagrizenega in izzivajočega nemčurja? Ljubljenec strojepiscev Je edinole »STOEWER«. zastopstvo Ljubljana, Selen-burgova ulica 6>L OdkHtfe spominske plošče Ani Dimnikov!» Preteklo nedeljo so odkrili v Trbovljah spominsko ploščo na rojstni hiši »slovenske matere«, Ane Dimnikove. Goste, ki so se pripeljali v zelo obilnem številu, sta pozdravila na kolodvora moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Po pozdravu so odšli udeleženci z rudarsko godbo na čelu, na pokopališče, kjer so položili cvetje in vence na grob blagopokojnice. Gospa M. Grumova se je v ginljivem govoru spominjala »slovenske matere«, nakar je zapelo domače pevsko društvo žalostinko »Vigred se povrne«. _ Godba je nato zaigrala »Slovenec sem«,, ki je bila najljubša pesem pokojnice. S pokopališča je odšel sprevod v župno cerkev, kjer se je darovala sv. maša. Po maši se je izvršilo pred Dimnikovo hišo slavnostno odkritje spominske plošče. Predsednik moške CM-podružnice, učitelj g. Josip Velkavrh, je otvoril slavnost z lepim govorom. V imenu ženske podružnice je govorila gdč. Antonija Čarga. Neka deklica je nato deklamirala pesem, ki je bila zložena nalašč za to priliko, in pri besedah »zavesa padi« je odkrila ploščo vnuknja pokojne Dimnikove, dveletna Anica. Za tem je zapel pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Molla, na kar je izpregovorila ga. Tavčarjeva v imenu glavne Ciril-Metodove družbe. V imenu slovenskega ženstva je govorila ga. Potočnikova, ki je povdarjala neprecenljive zasluge Slovenske matere. Končno je zasvirala godba še »Slovenec sem«. Popoldne se je vršila na Dimnikovem vrtu ljudska veselica, kjer je tajnik družbe sv. Cirila in Metoda, g. Fran Škulj v vznesenem govoru naglašal zaslužno in požrtvovalno delo pokojne Ane Dimnikove ter pozval navzoče na skupno delo za Ciril-Metodovo družbo. Dopisi. — Ptuj. Iz seje mestnega sveta. V soboto, dne 28. julija se je vršila seja mestnega sveta, pri kateri je naš dični župan, oče Lpzinšek, zopet pokazal, kako pravilno mu pristoja naslov vlastodržca, kakor so to svoječasno že »Jutranje Novosti« konstatirale. Kot 4. točka dnevnega reda je bila »volitev treh nadomestnih članov v mestni aprovizacijski odbor.« Našemu županu namreč dosedanji aprov. odbor v celoti ni bil več po volji, ker se je upal vmešavati se v cene žemelj, ki jih je g. župan, sedaj ob priliki žetve povsem neumestno, dvignil kar čez noč od 2 na 3 krone. Razume se, da je morala pekovska zadruga to skleniti, saj ima vendar naš župan tamkaj prvo besedo. Dosedanji aprovizacijski odbor je bil toli predrzen, da je poslal na Okr. glav. vlogo, da se naj to podraženje ukine. Seveda so sledila zaslišavanja, kalkulacije in ugotovitve, ter res okrajno glavarstvo temu povišanju cen ni moglo ugoditi. To vse pa je kriv dosedanji aprovizacijski odtwr, ki se je osokolil nasprotovati željam župana. Zato se mora ta odbor razveljaviti in se mora voliti povsem nov odbor, ki bode ugajal očetu županu. Zato je insceniraj še v soboto pred sejo, vlogo na mestni svet, poskrbel za podpise vseh ptujskih kolektivnih zadrug. V tej vlogi konštatirajo zadruge, da je dosedanji aprovizacijski odbor nezakonit in da se mora vsled tega isti celotno nov izvoliti ter predlagajo celo vseh deset članov podpisani sami nomineJno v izvolitev. Razume se, da to samo take može, ki bodo pohlevni očetu županu, ter se ne bodo usodili obregovati se ob županove žemlje. Vloga vsebuje celo grožnjo mestnemu svetu, da ako predlaganci ne bi bili izvoljeni, bodo vložile podpisane zadruge pritožbo na pokr. upravo, odnosno na ministrstvo v Beograd. — Mestni svet je, kot 1. inštanca, po zakonu za izvolitev aprov. odbora edini kompetenten in je smatrati grožnjo zadrug za popolnoma neumestno. Ker je župan uvidel, da ne bo prodrl s svojim predlogom, je kar samolastno tekom debate, tik pred glasovanjem, točko 4 črtal iz dnevnega reda ter glasovanja ni pripustil. Podžupan se s to samolastnostio župana ni strinjal ter je zahteval od župana, da dopusti sklepanje v tej zadevi. Ako misli g. župan, da bo paše-val in pravomočne sklepe delal le s svojo samolastnostio, ki jo je le na videz podprl s podpisi predsednikov zadrug, ne bo se pa oziral prav nič na mestni svet, potem si pač naj v prihodnje pokliče k sejam mestnega sveta« predsednike omenjenih zadrug, In naj v bodoče ne kliče več pravilno izvoljenega zastopstva meščanov. Ker se župan ni uklonLl upravičenim zahtevam podžupana ter sklepanja ni dopustil, je podžupan^ pozval klub NSS, da zapusti dvorano. G. župan, ali boste vlastodržstvo tudi tokrat zanikali ali morda celo poslali uradni popravek? To bi nas zelo veselilo, ker radi bi, da bi izvedela javnost še vse kaj zanimivejšega iz Vaše samolastnosti in sklepov mest. sveta. iz raznih krajev naše kraljevine. — Znorel je radi ponesrečene spekulacije. Svoječasno je poneveril neki Turčić, uradnik Poljedelske banke v Zagrebu, večjo vsoto denarja. Z denarjem je pričel špekulirati, toda imel je smolo. V kratkem je izgubil celo vsoto. Odšel Je na Dunaj, da bi tako zbežal pred sodiščem. Kmalu pa se je vrnil in se nastanil v Osijeku pod imenom Hegel. Pred nekaj dnevi pa so na njem zapazili znake zblaznelosti in so ga odvedli v opazovalnico. Tam so ugotovili njegovo pravo identiteto. Sokelski vestnik» — Sokol I. Ob priliki učiteljskega kongresa v Ljubljani se vrši na letnem telovadišču' Sokola I. na Taboru v pondeljek, dne 6. avgusta ob 7. uri zvečer velika javna telovadba, pri kateri sodelujejo bratska ljubljanska sokolska društva in ena iz okolice. Opozariamo sokolstvu naklonjeno občinstvo že danes na to priredtev in se priporočamo za obilen poset. Zdravo! — Prireditveni od« se k. Novosti iz Primorske. — Težko finančno stanje tržaškega mesta. Da ie Trst veliko breme za italijanske finance, ni treba na dolgo razkladati. Mestno gospodarstvo je skušala vlada večkrat izvleči iz zadreg s tem, da je dala občini velika posojila. Dosedaj je vlada posodila tržaški občini 9 milijonov lir, ki jih bo Trst odplačeval v 20 letnih obrokih. Prvi obrok bo morala plačati že prihodnje leto. — Nesreča pri požaru na Proseku. V petek je pričel goreti senik kmeta Pertota na Proseku. Ogenj se je v kratkem razširil na ostalo hišo. Dim in prasketanje je vzbudilo 62!etnega Pertota in njegovega 231et-nega sina Karla. Oče ie tekel takoj na vas po pomoč. Med tem, ko so ljudje pomagali gasiti, ie sin tekel v sobo, da bi rešil nekaj važnejših stvari. Kar naenkrat pa se je pod njim udrl podžgani pod in Karel je padel v spodnje prostore, odkoder se ie rešil le z velikim naporom. Kmalu so prišli na Prosek tudi tržaški gasilci, ki so ogenj v kratkem pogasili. Nesrečnega sina so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se nahaja v težkem stanju. iz društvenega življenja. — 25 letnico obstoja društva proslavlja I v nedeljo, dne 5. avgusta Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani. Spored slavnosti: Dopoldne ob 10. uri slavnostni občni zbor v srednji tehnični šoii (telo- i vadnica). Po občnem zboru bo obhod po mestu. Ob 12.30 skupni obed. Po obedu od- j hod na veliko veselico, ki se prične ob 4.! uri popoldne v vseh prostorih hotela TivolL; Na sporedu je godba, petje, ples, srečelov, j ribolov, šaljiva pošta itd. Ker je društvo s svojim strokovnim vzgojnim delom veliko j storilo za našo domačo obrt in tudi za narodno stvar, pričakujemo, da se bo slavno I občinstvo v čimvečjem številu odzvalo našemu vabilu in posetilo prireditev. — V »Zvezi slov. pevskih zborov« včlanjenim društvom! V nedeljo, dne 5. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne priredi Žirovnikov! zbor v Št Vidu nad Ljubljano proslavo po-i vodom petdesetletnice službovanja in odlikovanja z redom sv. Save svojega ustanovi-1 telja g. nadučitelja Janka Žirovnika. Odbori »Zveze« uljudno vabi vsa društva, da se tei proslave udeleže vsaj po odposlancih ali pa! da pošljejo zaslužnemu jubilantu brzojavne i ali pismene pozdrave. — — Vpokojencem in vpokojenkam Južne železnice v Ljubljani. Društvo vpokojencev južne železnice sklicuje v nedeljo, dne 5. avgusta ob 2. uri popoldne na vrtu pri Novem svetu, Gosposvetska cesta društveni shod. Točke dnevnega reda so zelo važne,, zatorej je dolžnost vsakega vpokojenca, d»i se shoda udeleži. — Odbor; Borzraa poročISa. Zagreb, 31. julija. (Priv.) Devize:! New York 94.50—95.50, Pariz 555—360, Cu-rih 17.10—17.20, London 437—439.50, Amsterdam 37.25—37.75, Dunaj 0.1340—0.1345, Praga 284.25—285.25, Budimpešta 0.35— 0.45, Italija 416-418, Berlin 0.00S0—0.001. — Valute: Dolarji 93.50—94.25, švicarski franki 1700—1712.50, češke krone 280— 281.25, italijanske lire 410—412. Zagreb, 31. julija. Devize. Dunaj 0.134—0.1345, Berlin 0.08—0.10, Italija 416— 418, London, izplačilo 437—439.50, New York, ček 94.50—95.50, Pariz 555—560, Švica 1710—1720. Valute. Dolarji 93.50— 94.25, avstrijske krone 0. 1345—0, češkoslovaške krone 280—281.50, švicarski franki 1700-1712.50, lire 410--112. Beograd, 31. julija. Devize. Berlin 0.075—0.08, Dunaj 0.13425-0.1344, Budimpešta 0.30—0.40, Bukarešta 48—48.50, Ženeva 1710—1714, London 438—438.50, Milan 416—418, New York 95.40—95.60, Pariz 560—562, Praga 284.75—285.50, Solun 185—200, Sofija 86—89.25. Valute Bolgarski levi 85—87, drahme 0—200, romunski leji 47—47,50, češkoslovaške krone 284—285. C u r i h, 31. julija. (Priv.) Berlin 5, Holandija 220.60—220.50, New York 560.25 560.75, London 25.63—25.64, Pariz 32.70, Milan 24.35—24.30, Praga 16.575, Budimpešta 2.75, Zagreb 5.825—5.80, Bukarešt 2.82, Sofija 5.15, Varšava 28, Dunaj 78.625, avstr, krone 79. Praga, 31. julija. Dunaj 4.66, Berlin 0.2725, Rim 149.75, avstrijske krone 4.63, lire 149.75, Budimpešta 17, Pariz 200.75, London 154.50, New York 33.05, Curih 612.75, Beograd 35.75. Dunaj, 31. julija. Beograd 728—732, Berlin 0.051—0.061, Budimpešta 305—315, Bukarešta 344 — 346, London 324.500 — 325.500, Milan 3064—3076, New York 70.935 —71.185, Pariz 4132—4148, Praga 2095— 2105, Sofija 636—640, Curih 12.655—12.705. Valute. Dolarji 70.560, bolgarski levi 614— 622, nemške maike 0.055—0.075, funti 322.700—324.300, francoski franki 4085— 4115, lire 3040—3060, dinarji 719—725, romunski leji 338—342, švicarski franki 12.540 —12.620, češkoslovaške krone 2077—2093, madžarske krone 2.65—2.85, Vremensko poročilo. Jutranje Novosti. * — Ljubljana, dne 31. julija 1923. Urometer; nižji ■ Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Vetei Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana 7 759-9 180 brezv. del. obl. Ljubljana . . , . 14 7^ 28-7 jug. vzh. Ljubljana ... .... 21 756-9 24-0 vzhod *» Zagreb ......... 7 759-5 20-0 jug. zap. t* Beograd .... ... 7 7- — brezv. obl. Dunaj . 7 758-2 19-0 Zap. jas. 7 756-2 15-0 vzhod obl 15-0 Inomost . . . , 7 758-4 14-0 brezv. tl Ltnu>«r&tu;a; nii^ sJOTRANTE NOVOSTI.« stran »t. .......i ■ uw G@spodarstv@ , ' INDUSTRIJA1. ; ' OBRTNIKI NA DELO! Z velikimi koraki se bliža otvoritev »Industrijsko - obrtno vzorčne izložbe« v Mariboru. Ne samo razstavljale! kot taki, vsak posamezni obrtnik, ne glede na to ali se razstave s svojimi izdelki udeleži, je zainteresiran na tem, da razstava v vsakem oziru uspe. Moralni uspeh je že v naprej zasiguran. Saj bo razstava prekašala vse dosedanje razstave, tako po svojem obsegu kakor po vsestranosti, ter obeta postati ena. prvih industrijsko - obrtnih razstav v naši razstavi. Treba pa je misliti tudi na materijalni uspeh. Prireditev razstave le združena z ogromnimi stroški, ki bi iih posameznik nikdar ne zmogel. Od razstave ima vsakdo koristi: razstavijalec, obiskovalec, vsak obrtnik in industrijalce ne giede na to, ali se je razstave udeležil s svojimi izdelki ali ne. S tem, da se občinstvo upozna z našimi domačimi izdelki, se koristi vsem ne samo posamezniku. Zato je tudi dolžnost vseh in vsakega posameznika, da po svojih močeh podpira razstavo. Kaleo pa je to mogoče? Prav lahko. I Marsikateri na deželi in po mestih se ne onima za razstavo. Te je treba na to postao opozoriti, ter jim dopovedati, kake-i pomena je razstava za splošnost Kjer /»stojajo obrtne organizacije, zadruge in iruštva, je najboljše, da se potom teh or-anizacij organizira korporativen obisk raz-dve. Opozoriti je treba vse posetnike na jodnosti, ki jih nudi razstava, kakor po-ivično vožnjo, preskrba prenočišč itd. Cim eč bo obiskovalcev, tem večji bo mater i- jelen uspeh, ki pride zopet V korist skup-' nosti. Cisti dobiček je namenjen za Vajeniški dom. Koliko starišev bi rado dale svoje otroke izučiti za rokodelca a mu ne morejo oskrbeti stanovanja, hrane in primernega nadzorstva. Temu bo odpomogei »Vajeniški dom«, kjer bodo našli zavetje obrtniški vajenci. Ce hočemo dvigniti naš obrtniški stan moramo pred vsem skrbeti za zdrav obrtniški naraščaj. Brez naraščaja ni mojstrov! Zato pa kličemo še enkrat: Obrtniki na deio! Vsak agitiraj v svojem okolišu za obisk razstave, da poleg moralnega uspeha dosežemo tudi gmotni uspeh. Ne zanašajmo se na tujo pomoč. Pomagaj si sam, pravi star pregovor in tega se moramo držati tudi obrtniki! TRGOVINA. X Podražitev sladkorja v Romuniji. — Romunske državne železnice so odpovedale dogovor, ki so ga imele z romunskimi sladkornimi tovarnami, po katerem se je prevažala sladkorna pesa v tovarne po znižanih cenah, Ta odpoved bo imela za posledico podražitev sladkorja v Romuniji, ker bodo producenti prevalili zvišanje produkcijskih stroškov na konzumente. PROMET. X Ureditev obmejnih rek. Iz Beograda poročajo: Vlada je začela razpravljati o madžarskem predlogu glede ureditve vseh vodno - tehničnih naprav ob meji med našo kraljevino in Madžarsko. Isti predlog Je stavila Madžarska tudi romunski vladi. Madžarska vlada stremi za tem, da se urede obmejne reke, ki tečejo po ozemlju yseh treh držav. KMETIJSTVO. X Kredit za poljedelske šole. Poljedelsko ministrstvo je zaprosilo finančno ministrstvo za kredit 640.000 dinarjev. S tem kreditom bi se poravnali stroški za renoviranje poljedelskih šol. X Žetev na Madžarskem. Po zadnjem poročilu poljedelskega ministrstva, priobčenem dne 28. julija, so se žetveni izgledi na Madžarskem precej izboljšali. Žetveni rezultati se cenijo sledeče: Pšenica 17.05, rž 7.47, ječmen 5.24, oves 3.58 milijonov meterskih stotov. Dobra srednjevrstna žetev se pričakuje od majske posetve, ravno taka letina od krompirja in v vinogradih. CARINE, DAVKI. X Dohodki od taks. Po letošnjem proračunu bodo znašali dohodki naše države od taks pol milijarde dinarjev. Ker se hod po pravilniku o izpremembi zakona o pristojbinah In taksah te podvojile, bodo znašali dohodki naše države od taks približno celo milijardo dinarjev. X Mednarodna carinska konferenca v Barceloni. Dne 15. oktobra tekočega leta prične v Barceloni mednarodna carinska konferenca, ki bo proučevala mednarodna carinska vprašanja. Konference se bodo udeležile vse države s po enim delegatom in eksperti. X Carinski aglo v Nemčiji. Za čas od 1. do 7. avgusta (in ne, kakor le bilo včeraj pomotoma objavljeno do vštetega 23. avgusta) znaša cariski agio 5,290 900 odstotkov. X Primanjkljaj madžarskih državnih železnic. Letno poročilo madžarskih državnih železnic izkazuje za proračunsko leto 1922-23 12 milijard primanjkljaja. RAZNO. X Kongres srednjih slojev. V Bernu se bo vrši! dne 18., 19., in 20. septembra t. 1. kongres srednjih slojev vseh držav. Natančnejše informacije dajeta švicarski konzulat v Zagrebu in pripravljalni odbor kongresa: Congres international des classes moyen-nes, — Bern, Bürgerhaus. X Državna borza dela. Pri vseh »Državnih borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti izkazuje promet od 1. januarja do 21. julija 1923 20.146 strank in sicer 13.851 delodajalcev in 16.295 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 8884. — Dela iščejo: kovači, stavbni in strojni ključavničarji, elektro-monterji, mizarji, kolarji, kleparji, sedlarji, krojači, šivilje, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarce, vrtnarji, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: šveleraši, kovači, ključavničarji, mizarji, zidarji, slaščičarji, slikarji, pletarji, šivilje za perilo, vajenke za v tovarno perila, služkinje, kuharice, vajenci itd. X Dobava papirja in drugih pisarniških potrebščin. V pisarni intendanture III. pomorske obalske komande v Tivtu (boka Kotorska) se bo vršila dne 27. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne prva ofertalna licitacija za dobavo različnega pisarniškega papirja in drugih različnih potrebščin. Natančnejši podatki s predmetnimi pogoji so interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani da pri kupovanju zahtevate blago najboljše kvalitete- Odločno zahtevajte od Vašega črevljarja, da Vam na Vaše čevlje pribije prave Palma kaučuk potpetnike in kaučuk potplate. Staro lito železo I -'S • t/ Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem javljamo, da je dne 28. t. m. ob 5. zjutraj preminula naša prababica, stara mati in mati, gospa Neža Pauser po kratki bolezni v visoki starosti 87 let. Blag ji spomin! V Ribnici, dne 28. julija 1928. StlÄtä i-_:_:• ~ Namesto vsakega obvestila. Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem sočutnim spremljevalcem naše prababice, stare matere ter matere, gospe Neže Pauser na njen! zadnji poti v Hrvači, posebno častiti duhovščini, izrekamo najsrčnejšo zahvalo, Ribnica, 20. julija 1923. žalujoči ostali. Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes Sl. julija ob 6-ih zjutraj preminula, previđena s sv. zakramenti, naša nadvse ljubljena žena in mati dva meseca starega ljubega angeljčka ter hči, sestra, teta in svakinja, gospa Eim Gombač roj-Spazzapan. Pogreb nepozabne se vrši v sredo, dne 1. avgusta 1923 ob 17. iz hiše žalosti, Beethovnova ulica štev. 15, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. julija 1923. Erle, soprog. — Lya*Mari]a, hčerka in družine Gombač, Spazzapan, Pirjevec, Schaffusz. Oglasi w .Jutranjih Novostih' imajo uspehi „M03M1R“ Kreditna in stavbena zadrega Maribor, Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materija! in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana • •) j/Bliha zaloga felabuta in slamnikov se dobi pri Franc te družba z o. z, tovarna v Stobu, pošta Domžale. Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič I Trian v Ljubljani, Prešernova ul. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. št. 4. ■ na mflLI OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—: vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. ■ ■■ z večletno pisarniško prakso, zmožna strojepisja in vseh komornih del želi premeniti mesto. Ponudbe prosi pod „Vestna*, aa upravo lista. ■ ■■ star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane. Ti! tole v novo zgrajeni hiši, vsaka s posameznim vhodom oddajajo se posamezno v najem za večletno dobo le proti naprej plačilu za daljšo dobo. Resnim retlektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova ulica št. 54./L pismena vprašanja je pa staviti poštni predal št. 149. 17 letna, bogata in dosti lepa, se želi poročiti z elegantnim, finim. Izobraženim gosp'o om do 30. leta. Odgovor je lahko v več jezikih. Ponudbe pod »Shimy čevlje«, na upr. Usta. na Teznu Maribor z hišo (takoj stanovanje) z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno na prodaj. Ponudbe * priloženo znamko za odgovor pod „Tezno“ na Mar-Stan Maribor, Rotovški rg 1. ki je absolvirala trgovski tečaj Z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudb® prosi pod „Zanesljiva“ na upr^0 lista- stara 16 let, brez starišev išče mesta v kaki trgovini, kjer bi imela tudi stanovanje in hrano. Ponudbe prosi pod „Sirota“ na upravo lista. morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike! s šiiro „Brez doma“, prosim, naj javijo ponovno svoj naslov. v mestu se išče. Ponudbe se prosi pod „Nemeblovana“ na upravo lista. svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka uhca št. 25. Teilt strojne in električne stroke odhaja v Avstrijo in Čehoslova-ško. Preskrbi nakup strojev in materijala. Vprašanje do 27. julija na upr. lista pod »Točen«. prevzame v komisijsko razprodajo (na malo) trgovec na deželi. Naslov v upravi lista. iraik, inteligenten za posredovalnico, katera namerava jzdati list podjetništva z politiko, se Išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 8. čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo. za 300—400 kg teže se ugodno proda. Naslov v upravi lista. [lili kućevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre prirode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobro situiran, gde bi se mogla i udomiti. Ponude sa fotograiijom na adresu: Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ul. 1. „ADRÖÄ“ Mednarodna Transportna in komisijska družba z o. z. LJUBLJANA, Dunajska cesta 31. 4 Jesenke, ^ Maribor^ Naslov za brzojavke: Adrljasped. Tekoči račun „Zadružna banka“. — Telefon 721. Mednarodni transporti. Prevoz vsakovrstne robe. Vskladiščenje robe. Komisija. Carinsko posredništvo. Transportno osiguranje. Zbimi promet na vse strani. Prekomorski transporti. Zastopstva In zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu* in inozemstva. kupujejo po najvššjih cenah Strojne tovapne in livarne di ____w LlubUani._ našli Stalne cene pod svetovno pariteto ob največ]! izbiri nudi za vse vrste blaga V. mednarodni dunajski semenj (odjAseptjzs) Pojasnila daje WIENER MESSE, WIEN VIL, ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg št. 4. Otvoritev začeta avgosta II Beograd, Kosmasska ul. 30 v bližini Terazlje In Knez Mlhajlove ulice (Grande pasage). Mota m\m soiie, oim tirana, im zrnoma! Chiadek-Zižek. : m ■i Si S; Silili iinii. Veliko industrijsko podjetje išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konstrukcijah, ki Ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir", na upravo lista. BrapMÄ?SÄ namo na turbino, 20 oralov posestva, gospodarska poslopja in cel živ in mrtev inventar Din 1,500.000. Posestno fod,U°Ss: flih pri Mariboru * 2 orala Ull(l posestva Din 140.000. MiČP trgovine, gostilne, to-Elldu- varne, menjave z Nemško «vvstrijo, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. Najcenejše In najhvaležnejse darilo našim malim je: JY{cj zuerinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din & \ Wleji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—. Iliadi 10 tiskanih predlog1 za pobarvan}e z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4‘- V Crnip«t«r staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4’-. Vse se dobi v • • • • •Jt • t UiliiiJaiiinS. Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000 Podružnice: Bled Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalje Celje Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranj Split Eicegnovi Ljubljana Šibenik Jelša Maribor Zagreb Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA, Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt 'Treet 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILEr vsAnarateo, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto NataSer iir. jzdaja ip tiska »Zvezna tiskarna la knjigarna« v Ljubljani