Št. 294 (15.396) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra.1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.___________________________ TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 0t0/77%600 GORICA - Drevaed 24 maggb 1 - Td. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 UR POŠTNNA PlAČANA V GOTOVN SPH). IN AB8. POST. GR. 1/50% CIS ALPINA GESTIONI Sji.V investicijski skladi B'Ž'llzb BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE dLIKO tržaška kreditna banka SOBOTA, 4. NOVEMBRA 1995 Pravica zmagala, resnica še čaka Vojko Coua Po skoraj osemnajs Mesecih bo Argenti vendarle izročila voj: ga zločinca Ericha Pri ^eja Italiji. Pravici bo rej zadoščeno, morda di resnici. V to pa m aikdo dvomi, ker riebkejev primer sp ^il preveč vprašanj, katere bomo bržkone toan čakali na odgovo Za razliko od tolil fugih nacističnih v Hlh 'zl ____________ di skrival, v Argent . lvel s svojim pr. ddenom. Mussolin vsakEdda 83 jt akem svojem ] anju v Argentino skovala, ker se je z a Liana. Iz prakt si je Priebke le spri ‘astno ime na ar^ ski osebni iskazi Ericha v Ericč oetnskem potnem 1(1 so mu ga ; demske sam je p Ti3 i’^.13*1 kar dv pravim u raznih hotelih . orrentu, Capriji NiLsterzblgu(v ^dCe ga ni 0 nikoli izdal ifkaj, bo bržkc skrivnost. Kot depojasnjeno, k leta 1948 poma; dove zbežati v ra°; ln„nekai razsodbi, s kat s°dili na ’ ““Skih jamah nadrejenega Kapplerja. Ti: Pmrja, ki mu j šmaren leta 1! zbežati iz voja dme Celio v Ri a sojenjen bo torej zado pravici, a že 1 teh Časih, k mrgoli Prieb snemalcev. 1 Poudarili v olajšanjem: -»uuuuno avetu, kot s dedavneg, radžič in N daj ne upi meja njune Publike S loševiče ■ Še težave na pogovorih I za izvolitev deželne vlade VIDEM - Spet težave na pogajanjih za sestavo nove deželne koalicije. Severna liga iz ure v uro dviguje politično ceno za sodelovanje z levosredinsko koalicijo, zahteva potrditev dosedanje predsednice Alessandre Guerre in istočasno kar štiri odborniške resorje v novi vladi. Pogovori se vsekakor Se niso prekinili, situacija pa je dokaj zapletena in negotova. Včeraj je nekdo predlagal poizvedovalni mandat za Guerrovo, ki od blizu spominja na preživele čase oblikovanja demokristjanskih vlad. Deželni svet je že sklican za torek. Na dnevnem redu ima kot edino točko izvolitev novega deželnega odbora. Na 5. strani ■ V Ljubljani umri I Bojan Adamič V Ljubljani je v 84. letu življenja umrl eden največjih slovenskih skladateljev in dirigentov, ki se je posvetil zlasti skladanju filmske, odrske in zabavne glasbe. Napisal je glasbo za več kot 200 domačih in tujih filmov in za svoje življensko delo 1. 1979 prejel Prešernovo nagrado. Kot dolgoletni dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana pa je imel glavne zasluge za razvoj jazza pri nas po drugi svetovni vojni. No 16. strani DAVTON / ZAHTEVA BOSANSKEGA PREDSEDNIKA IZETBEGOVIĆA Karadžiću in Mladiču naj sodijo v Haagu DAVTON - Predsedniki treh držav iz območja nekdanje Jugoslavije so včeraj začeli natančneje proučevati vsebino modre knjižice, v kateri je podan predlog mirovnega sporazuma. Ameriški državni sekretar Warren Christopher je izjavil, da bodo povojne volitve, oblikovanje ustave in ozemljske zahteve, najbolj »trdi orehi« pogajanj med sprtimi stranmi z območja nekdanje Jugoslavije. Bosanski predsednik Alija Izetbegovič se je včeraj ločeno pogovarjal s srbskim in hrvaškim predsednikom. Izetbegovič je Slobodana Miloševiča pozval naj stori vse, kar je v njegovi moči za izročitev Radovana Karadžiča in generala Ratka Mladiča mednarodnemu sodiSCu za vojne zločine v Haagu. Na 19. strani Priebkeja bodo vendarie izročili BUENOS AIRES -Argentina bo Italiji izročila bivšega esesov-skega kapetana Ericha Priebkeja, tako da mu bodo lahko sodili zaradi pokola v Ardea-tinskih jamah. Proti sklepu vrhovnega sodišča je Priebkejev odvetnik že napovedal priziv, v sodnih kro- gih so prepričani, da ta posledni poskus ne bo preprečil ekstradicije. Italijani Priebkeja obtožujejo, da je bil zadolžen za preštevanje talcev, ki jih je maršal Kesserling ukazal ubiti zaradi atentata v Ulici Rasel-la leta 1943. Na 17. strani ITALIJANSKA POLITIKA Di Pietro zanika skorajšnji vstop v politično areno RIM - Antonio Di Pietro ne snuje lastne stranke. Po dveh dneh molka, v katerih so vsi politiki ocenjevali njegov vstop v politično areno, je bivši sodnik tima »čiste roke« demantiral novice, da snuje novo sredinsko stranko, v kateri naj bi sodelovala tudi predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti. Di Pietro in njegovi prijatelji sicer niso rekli, da se je bivši sodnik dokončno od- povedal politiki, verjetno pa se za ta korak ne bo odločil - če se sploh kdaj bo -kmalu. Di Pietrov demahti ni izzval tolikšnih političnih komentarjev kot napoved o skorajšnjem vstopu v politično areno. Marsikdo pa bivšemu sodniku ne verjame, saj naj bi res ne snoval nove stranke, kar pa ne pomeni, da ne bo stopil v politično areno. Na 2. strani Boris Jelcin začasno predal premieru Čemomirdinu del svojih pristojnosti MOSKVA - Ruski predsednik Jelcin se je včeraj pojavil na televiziji v 50 sekundnem nasopu. Srečanje s predsednikom ruske vlade Cernomirdi-nom je prvi Jelcinov nastop v javnosti po srčenm napadu, ki ga je že drugič v štirih mesecih prisilil k umiku s političnega prizorišča. Cernomirdin je prevzel koordinacijo štirih ključnih ministrstev - notranjega, zunanjega, obrambnega in ministrstva za varnost - ki so odgovorni neposredno predsedniku. Na 21. strani TRST / MIMO MALPENSE 2000 Jadran naj , bo pot v svet TRST - Na včerajšnjem podpira EZ, ne sme biti posvetu o novi mednarod- navzkriž s projektom Malih vlogi Jadrana v priredbi pensa 2000. Treba je do-Evropskih dialogov so iz- seči obojestransko zado-recno opozorili, da načrt za voljiv kompromis, ki bo v vnovično ovrednotenje te korist ne le Italije, ampak plovne poti iz Evrope proti tudi zalednih držav. Daljnemu vzhodu, ki ga Na 3. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Naš glas v evropski kulturi Jutri bodo v Parizu podelili literarno nagrado Medicis; v ožjem izbom je tudi roman tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja “Printemps difficile”. O tej knjigi in o drugih temah se je z njim pogovarjala Ivanka Hergold. Predsednika SKGZ Klavdij Palčič je na seji Glavnega odbora zveze pretekli ponedeljek je jasno nakazal stališča zveze o odnosi v manjšini ter o odnosih med manjšino in matico. Njegov govor objavljamo v celoti. Hrvaške volitve so bile ena najaktualnejših tem preteklega tedna. Vojko Colja na naslovnici ugotavlja, da je predsednik Tuđman sicer zmagal, vendar gre le za polovično zmago. Kako se druge manjšine ukvarjajo z gospodarstvom? O tem piše Branko Jazbec, ki se je udeležil manjšinskega ekonomskega foruma v Friziji. Marko Jarc pa piše o zelo aktualnem vprašanju naših krajev, to je o boju proti gozdnim požarom, o akciji civilne zaščite Kras 95 ter o dejavnosti sovodenjske in doberdobske občine na tem področju. Ljubiteljem naše zgodovine namenjamo običajno rubriko Kaj ie pisal Primorski dnevnik pred 50 leti in pa zadnje nadaljevanje zgodovine Rubij, o kateri piše Bio Fornazarič. Da pa ne bomo vedno samo jokali, moramo zabeležiti tudi kak uspeh: mislimo na pomembno priznanje, ki ga je CONI podelil ZSSDI. Mario Šušteršič piše, kako je do tega prišlo, Ivan Peterlin pa razmišlja o pomenu tega uspeha. Danes v Primorskem dnevniku Jamstveni obvestili Sgarbiju in Maiolovi Catanzarsko protimafijsko tožilstvo je naslovilo jamstveni obvestili poslancema Vittoriu Sgarbiju in Tiziani Maiolo (oba FI) zaradi domnevnega sodelovanja z mafijo. Stran 2 V Mačkoljah oskrunili grobove Neznani vandali so v noči na petek oskrunili tri grobove na pokopališču v Mačkoljah, kjer so odstranili nagrobne plošče, razmetali cvetje in z lopatami tudi začeli kopati na svežem grobu. Stran? Obomik in svetovalka manj Za občinsko upravo v Gorici je bil včeraj čm dan: odbornik za javna dela Roselli se je sam suspendiral, svetovalka Di Cristova pa je zapustila skupino Forza Italia zaradi nesoglasij glede financarske šole. Stran 11 Ugodno za Romo in Milan Roma in Milan sta lahko z žrebom parov osmine finala nogometnega pokala UEFA nadvse zadovoljna. Nasprotnik Rimljanov bo namreč danski Brondby, Milančanov pa češka Sparta Praga, Stran 25 POLITIKA / BIVŠI SODNIK DEMANTIRAL NOVICE O NOVI STRANKI MILAN / PODKUPNINE Politična arena še ne mika Antonia Di Pietra RIM - Potem ko so se italijanski Časopisi dva dni zaporedoma razpisali o njegovem vstopu v politično areno (napovedovali so celo ime stranke ali gibanja, ki naj bi se rodilo 30. novembra) in potem ko so malone vsi italijanski politiki povedali svoje mnenje, prepričani, da se bomo morali v kratkem pomeriti z njim, se je vCeraj oglasil bivši sodnik Antonio Di Pietro in demantiral snovanje nove stranke. Najprej je sodelavec bivšega sodnika poslal demanti jutranji radijski rubriki »Radio anch’io«, ki je bila posvečena prav temu vprašanju, nato pa pristal na kratek intervju za Raiev TGl. »Najodločneje demantiram, da bi snoval svojo stranko. 30. novembra ne bo nobene napovedi,« je odrezavo zapisal Di Pietro v sporočilu za radijsko rubriko. Nekaj podobnega je pozneje povedal tudi v intervjuju za TGl. »Ne nameravam ustanavljati strank,« je dejal Di Pietro in tistim, ki so v teh dneh govorili v njegovem imenu, oCital, da so to storili brez njegove vednosti. »Nimam glasnikov. Ce želim kaj povedati, za to poskrbim osebno,« je še dodal bivši sodnik. In na vprašanje, ali kljub temu misli na politično delo, je dejal, da »sedaj mislim samo na svoje osebne probleme«. Povedal je, da bo 30. novembra na univerzi v Castellanzi, kjer ima napovedana predavanja, v začetku decembra pa bo na zasebnem potovanju. »Tudi sam sem radoveden, kdo bo 30. novembra napovedal rojstvo kakšne stranke,« je še dodal Di Pietro. Bivši sodnik ni prepričal liderja Zelenih Carla Ripo di Meano, po katerem se bo Di Pietro kljub vsemu začel ukvarjati s politiko. Čeprav je morda za nekaj Časa odgodil napoved tega sklepa. Tudi elana tajništva DSL Franca Bassaninija Di Pietrov demanti ni povsem prepričal. Podčrtal je predvsem tisti del izjave, v kateri je bivši sodnik zanikal, da bi se kaj zgodilo novembra. Bassanini je namreč prepričan, da bo Di Pietro ustanovil združenje, ki bo delovalo kot stranka. Bolj kot to pa je predstavnika DSL zanimala Di Pietrova usmeritev. »Ko bi živel v Nemčiji, bi Di Pietro, ki ni levičar, najbž somišljenik Helmutha Kohla, v Franciji pa Giscarda D’Estainga. Res pa je tudi, da bi se ne Kohl in niti Giscard pridružila Kartelu svoboščin, ko bi živela v Italiji.« Po Di Pietrovem demantiju so se oglasili tudi tisti, ki so veljali za njegove najožje sodelavce in prijatelje. »Nikoli ni bil govor o novi stranki, ampak samo o zaščiti državljanovih pravic. In na tej poti nameravam nadaljevati kot politik,« je povedal paktist Diego Masi, medtem ko je bivši župan Pavie Elio Veltri rekel, da je v prejšnjih dneh novinarjem, ki so ga poiskali, zaman dopovedoval, da ne nastaja nobene stranka. Veltri je tudi zanikal, da bi Di Pietro lahko sodeloval s stranko-podjetjem, kakršna je Berlusconijeva Forza Italia. Politiki, ki so bili še v Četrtek zelo zgovorni, so včeraj molčali. Samo predsednik poslanske ustavne komisije Gustavo Selva je pošteno priznal, da je nasedel neresnični novici in je obžaloval, da ni bil previdnejši. »Obljubim, da o tem ne bom vec spregovoril, vsaj dokler ne bo Di Pietro osebno in uradno sporočil, da stopa v politično areno,« je še dejal Selva. Kaj pa meniju ljudje? Večina tistih, ki jih je anketirala Cirm je menila, da bi Di Pietro ne smel v politično areno, kljub temu pa bi njegova morebitna stranka dobila okoli 16 odstotkov glasov. Antonio Di Pietro r COSENZA / NA OSNOVI PRIČEVANJA SKESANEGA BOSSA Jamstveni obvestili Sgarbiju in Maiolovi Osumljena sta volilnega barantanja - Poslanca Kartela obtožujeta sodnike COSENZA - Ko se je spomladi boss kalabrijske mafije Franco Pino skesal in sklenil, da začne sodelovati s pravico, so mnogi napovedali, da bo njegovo pričevanje povzročilo pravi potres v Cosenzi, kjer je imel Pino svojo operativno bazo. Včeraj, je bilo začutiti prvi sunek potresa, ki bi v prihodnjih dneh in tednih lahko sprostil še večjo rušilno moc, ker preiskovalci pokrajinskega protimafijskega odseka poglabljajo številna vprašanja. VCeraj je protimafijsko tožilstvo iz Catanzara, ki je pristojno za Co-senzo, podpisalo dva zaporna naloga in rafal devetih jamstvenih obvestil, ki so bila namenjena vplivnim politikom. Med naslovniki obvestil so sedanji župan Co-senze Giacomo Mancini in njegov predhodnik ter sin Pietro Mancini, poslanca Kartela svoboščin Vitto-rio Sgarbi (predsednik poslanske kulturne komisije) in Tiziana Maiolo (predsednica poslanske pravosodne komisije). Poleg njih pa še Craxijcv odvetnik Enzo Lo Giudice in nekateri drugi krajevni odvetniki. Osumljeni so sodelovanja z organizacijo mafijskega kova. V ospredju tega dela preiskave je pojav, ki ga preiskovalci označujejo kot volilno barantanje. Pino je omenil, da so na upravnih in političnih volitvah v obdobju 1990-94 za 20 tisoC lir kupovali glasove nomadov, medtem ko naj bi Vittorio Sgarbi in Tiziana Maiolo v zameno za volilno pomoč obljubila delegitimiranje vse proti- mafijske strukture tako z javnimi izjavami kot tudi z zakonskimi ukrepi. Vse je sicer še zelo nejasno tudi zaradi skoraj neprodirne molčečnosti catanzarskih preiskovalcev. Na novico o jamstvenem obvestilu sta Sgarbi in Maiolova reagirala zelo ostro. Predsednik poslanske kulturne komisije je sklep sodstva označil kot »državni udar«, medtem ko je Maiolova poudarila, da je sodstvo napada zaradi njene idejne usmeritve in zlasti zaradi njenega parlamentarnega dela, kar je zelo hudo. Dodala je, da bo zaradi tega podeseterila svojo angažiranost v parlamentu. Odločno sta obtožbo catanzarskih sodnikov zavrnila tudi Giacomo in Pietro Mancini. lelo zahteval osem let zapora za Bettina Craxija Strog je bil tudi s predstavnikoma DSL Cervettijem in Pollastrinijevo MILAN - Osem let zapora in 50 milijonov lir globe je kazen, ki jo je milanski tožilec Paolo lelo zahteval za bivšega socialističnega tajnika Bettina Craxija zaradi podkupnin, ki jih je plačala uprava milanske podzemne železnice. Precej stroge kazni je lelo zahteval tudi za bivša poslanca DSL (prej KPI) Giannija Cervettija in Barbaro Pollastrini in za podjetnike, ki so bili vpleteni v podkupninsko afero. lelo, ki se je v svojem končnem posegu skliceval na pričevanja funkcionarjev Milanske podzemne železnice, je izhajal iz ugotovitve, da so se podjetniki in politiki dogovorili, saj so podjetja dobivala zakupe premo-sorazmerno s pripravljenostjo, da plačujejo podkupnine. Zaradi tega je lelo dokazoval, da podjetniki niso bili žrtve izsiljevanja, ampak so bili del skorumpiranega sistema, saj so se s tem sistemom tudi sami okoriščali, ker so bili pripušCeni k dražbam in nato dobivali dela v zakup. »Od kar je prevzel vodstvo podzemne železnice socialistični predstavnik Antonio Na-tali je veljalo načelo razdeljevanja denarja strankam, ki so na ta način bile deležne protizakonitega finansiranja,« je poudaril lelo. Po oceni mladega milanskega javnega tožilca je bil Bettino Craxi v tem sistemu najbolj izpostavljen, saj naj bi bil resnični »usklajevalec celotnega sistema«. Dober del desetih milijard lir, ki jih je milanska PSI dobila kot podkupnino za gradnjo podzem- ne železnice, naj bi Craxi spravil »v lastni žep«. Poleg tega je lelo pri utemeljevanju zahteve po strogi kazni omenil tudi Craxijev odnos do sodišča, saj se bivši socialistični tajnik ni javil na procesu in svojo odsotnost utemeljeval »s povsem neosnovanim! opravičili«. Tudi zaradi tega je tožilec povabil sodni senat, naj ne prizna bivšemu socialističnemu tajniku niti splošnih olajševalnih okoliščin, »ker si tega ne zasluži«. Za Giannija Cervettija je lelo zahteval 4 leta zapora in 10 milijonov lir globe, za Barbaro Pollastrini pa 3 leta in 4 mesece zapora in 10 milijonov lir globe. Dve leti zapora pa bi po tožilčevi oceni morali prisoditi Fiatovemu menedžerju Francescu Paolu Mattioliju, ki je kot predsednik gradbenega podjetja Cogefar Impresit baje odobril plačilo podkupnin. Po tožilčevem posegu je predsednik prekinil proces, ki se bo nadaljeval 15. novembra z zaključki branilcev, Graxijevega zagovornika Giannino Guiso in Enzo Lo Giudice pa sta že zahtevala, naj ne sodi njunemu klientu, ker naj bi že dokazal svojo pristranskost s tem, da je izdal zaporni nalog za bivšega sociafi-sticnega tajnika in s tem, da ga je proglasil za formalno odsotnega. Pred prizivnim sodiščem pa se končuje prizivni proces proti poslovnežu Sergiu Cusaniju, ki je bil vpleten v podkupninsko afero Enimont. Tožilka Elena Visconti je zahtevala 9 let zaporne kazni za obtoženca, ki je bil v prvi stopnji obsojen na 8 let jeCe. NOVICE UMOR PECORELLI / OBRAVNAVA BRESCIA / NOVA ZAGONETKA Vojaško sodišče: več kot 2.500 osumljenih RIM - Preiskave zaradi goljufij proti visokim Častnikom italijanskih oboroženih sil niso novost. Ze pred leti so se začela z njimi ukvarjati tožilstva številnih vojaških sodišC. Vojaški javni tožilec Scan-durra je povedal, da je bilo v tiste preiskave vpletenih veC kot 2.500 Častnikov in podčastnikov. V zadnjih petih letih so uvedb proti njim sodne postopke. Mnogi procesi so se zaključiti z dokončno obsodbo. Scandurra je tudi objasnil, da so obtoženci vrnili ogoljufancem kakih 5 milijard tir. Februarja proces proti Tulliu Brigidi RIM - Na rimskem porotnem sodišču se bo 16. februarja zaCel proces proti Tulliu Brigidi, ki je obtožen, da je ubil svoje tri otroke, Armandina; Lauro in Luciano. Tako je odločil sodnik za predhodne preiskave Luigi Fiasconaro ob koncu včerajšnje preliminarne obravnave. Brigida tvega obsodbo na dosmrtno jeCo. V ponedeljek senat o finančnem zakonu RIM - V ponedeljek se bo v senatu začela razprava o finančnem zakonu. Senatorji bodo prejeti v roke besedilo, ki se precej razlikuje od prvotnega vladnega besedila, ker so v senatni komisiji za proračun posamezne politične stranke in skupine vložile vrsto popravkov. Osnovna številka pa je ostala nespremenjena: ko bi bil ta zakon izglasovan v sedanji obliki, bi država prištedila 32.500 milijard tir. Toliko naj bi znašal dodatni doprinos italijanskih državljanov in podjetij za sanacijo državne blagajne. Vrtalone zavrača obtožbe: »Vse so skuhale tajne službe« PERUGIA - Po dosmrtnem senatorju Giuliu Andreottiju je vCeraj na preliminarnem zasedanju sodišča na procesu zaradi umora novinarja Mina Pe-corellija govoril Claudio Vitalone, nekdanji Andreottijev sodelavec, bivši sodnik in minister. Po njegovi verziji naj bi nad umor mednika revije OP legla senca tajnih služb. Novinarjem je po obravnavi povedal, da je odgovarjal na vprašanja o ugrabitvi in umoru Alda Mora (»...za rešitev katerega sem se boril vse do konca,« je pristavil), pa tudi o znani večerji s Pecorellijem leta 1979. Takrat si nisva bila vec tako v laseh kot tri leta prej, ko me je Pecorelli napadal, je še povedal. Novinar naj bi se mu za tiste napade tudi opravičil, zaradi Cesar je povsem lažno, da bi bil vpleten v njegov umor, je še poudaril. Poglavje zase so biti odgovori na vprašanja o topli iz rimskega predmestja Ma- gliane, ki naj bi izvršila v umor. Ko sem bil sodnik, sem tolpo preganjal, se je branil Vitalone. Pred začetkom obravnave je - kot dan prej Andreotti - stisnil roko Peco-rellijevi sestri Rosini, ki se je predstavila na procesu kot prizadeta civilna stranka. Njena odvetnika sta zahtevala od sodnika za predhodne preiskave, naj odredi za vse obtožence uvedbo sodnega postopka, da bo sodišče lahko odločilo o njihovih morebitnih krivdah. Senator Andreotti je sledil tudi včerajšnji obravnavi. Iz spoštovanja do sodnikov in do prijatelja Vitaloneja, naj bi izjavil. Ko so ga novinarji vprašati, ati se je na Siciliji res pridružil tajni fra-masonski loži, jim je v svojem ironičnem slogu odvrnil: »Najprej so trditi, da sem mafijec, nato da sem obiskoval bordele, sedaj, da sem postal še fra-mason...« Odkod dosjeji o Di Pietru? Sodniki iz Brescie včeraj zaslišali tudi ženi Paola Berlusconija BRESCIA - Bivša žena Paola Berlusconija Mariella Bocciardo je vCeraj tri ure odgovarjala na vprašanja sodnikov Fabia Salamoneja in Silvia Bonfiglija, ki vodita preiskavo o bivšem sodniku Antoniu Di Pietru. Tako Bocciardova kot sodnika niso hoteli po zaslišanju razkriti, o Cem so govoriti, prav gotovo pa so biti predmet zaslišanja dosjeji, ki so zadevati samega Di Pietra in Berlusconijevo Fininvest in ki so biti ponujeni predstavnikom Severne lige. Prav ti dosjeji, katerih vsebina ni povsem znana, baje pa ne vsebujejo posebnih novosti, so zdaj predmet preiskave sodišča iz Brescie. Včeraj sta namreč Salamone in Bonfigli zaslišali tudi enega od obeh moških, ki je dosjeje ponudil Ligi, se pravi Domenica Brocchina. Drugega, Luciana Pancirotija, pa bodo zaslišati danes, prav tako danes pa naj bi se sodnikom javil tajnik Lombardske lige Roberto Calderoti, na katerega se je dvojica obrnila. Calderoli je sicer že povedal, kako so se stvari odvijale. Podtajnik Severne lige iz Creme mu je organiziral sestanek z dvojico, ki mu je pokazala dokumente, Calderoti pa jima je svetoval, naj se obrneta do sodnika. Kasneje pa sta Panciroli in Brocchin po telefonu zahtevala denar v zameno za izročitev dosjejev. Tedaj je Calderoti obvestil policijo, ki je posegla in dokumentacijo zaplenila. Kako pa je bivša žena Paola Berlusconija vpletena v zadevo? Za zdaj je znano le to, da je bil Luciano Panciroli njen »osebni trener«, predstavil pa ji ga je Do-menico Brocchin, ki je po poklicu fizioterapevt. Na sliki (telefoto AP) bivša žena Paola Berlusconija ob prihodu na sodišče v Brescii. Malpensa 2000 in Jadranska pot si nisla navzkriž, temveč se znotraj razvojno-strateške politike Italije kvečjemu s pridom dopolnjujeta TRST - Čemu bi si bili »Malpensa 2000« in »jadranska pot« navzkriž in zakaj bi si morali biti zagovorniki enega in dru-8ega načrta v laseh? Vprašanje, ki ni od saj se dotika tudi občutljivih političnih strun, so zastavili na včerajšnjem posvetu v Prostorih Centra za družbeno-gospodarske studije »Evropski dialo-gi« njegov predsednik in 'vsi evropski parlamen-arec Giorgio Rossetti, deželni odbornik FJK za Preyoze Cristiano Dega-p° in državni poslanec Vesare De Piccoli, ki je Ponovno ovrednotenje Jadrana kot osrednjega trgovinskega, a tudi siceršnjega posrednika ared srednjo Evropo, redozemljem, Crnim ra or j em in Daljnim vzhodom branil leta 993 v strasbourški ;*upšcini, letos (27. in "•oktobra) pa še na zajedanju Združenja jarkih luk v Anconi. Na vprašanje so tudi Ogovorili. »Ce se hoce-jap okoristiti s finanCni-rat sredstvi iz evropskega sklada za razvoj Ceze-Vropskih transportnih zvez, moramo nujno do-seci kompromis, kar po-raeai, da je treba speljati .a načrta, saj si nista dikakor navzkriž,« je Poudaril Giorgio Rosset-1 v navzočnosti deželic parlamentarcev P rka Bratine in Elvia n ij na (oba DSL), Ri-jjalda Bosca (SL), Gual-erta Niccolinija ter An-Cpdjehe Marucci Vascon M) in Roberta Menie z,). Gre za čedni zne-sek 3.800 milijard lir, ki ga bodo evroparlamen-jarci dali razdeliti de-embra letos, prav zato Pa je nanje treba znati • 1 vplivati. Evropa se r vT že dvakrat iz-ekla za jadransko pot, Na slikah: pod naslovom pogled na del udeležencev posveta, spodaj predsedniška miza z Ros-settijem. De Piccolijem in Tornellijem (Foto KROMA) toda italijanska vlada še zmerom vztraja pri Mal-pensi. »Kaže, da bo to počela še naprej,« je povedal Rossetti, »vendar bi s tako trmo samo dokazala, da ji ni do drugega kakor do golega imidža, poleg tega bi na ta način izzvala celo vrsto nepotrebnih notranjih polemik, ki ne bi koristile ugledu Italije na tujem.« NaCrt za Malpenso je bil že finansiran, a ni v skladu s strateškimi izbirami Evropske skupnosti, ki dajejo prednost mul ti modalnemu in kombiniranemu transportu, vtem ko je zado-bil tako imenovani jadranski plovni koridor izreden pomen zaradi vojne na tleh bivše Jugo- slavije in s tem postal zelo dragocen za vso srednjo Evropo. Gre za relacijo, ki se razvija od Trsta do Brindisija, a ni zaradi tega interesantna samo za luke ondotnih italijanskih dežel, temveč tudi za Avstrijo, Nemčijo, Slovenijo, Grčijo in Turčijo - so poudarili na posvetu. Zakaj so pozabili na Hrvaško, ne vemo. Kompromisna rešitev, ki jo je nakazal Giorgio Rossetti, je takale: posojilo Evropske investicijske banke v višini 60 milijard lir, ki so ga že priznali za speljavo projekta Malpensa 2000, naj bi zamenjali z enakovrednim prispevkom brez vračila, ki bi ga utrgali stroškovni postavki za Jadran; v tem okviru bi lahko finansirali avtocestno povezavo omenjenega letališča z avtocestama Milan-jezera in Milan-Turin. Rossetti je navedel, da bi velik del teh sredstev ostal vsekakor na voljo jadranski plovni poti. »Toda za dosego tega,« je pripomnil, »bi bilo treba nemudoma pritisniti na rimskega ministra za prevoze, kajti predlog o tem kompromisu bi moral iznesti on.« Poleg tega naj bi vlade vseh zainteresiranih italijanskih dežel ob Jadranu umestile strokovno delovno skupino, ki bi najpozneje do pomladi 1996 izdelala načrt o izvedljivosti kompromisa. Giorgio Rossetti se je ob tem navezal tudi na državni zakon za raz- mah obmejnih območij št. 19 oziroma na tisto njegovo postavko, ki predvideva sklicanje konference o zagonu storitvenih dejavnosti. Ko je podčrtal nujo po pritisku na ministra za prevoze, je Rossetti mislil na prisotne parlamentarce, ki so se deloma tudi priglasili k besedi. Za deželnim odbornikom Cristianom Deganom, ki je predocil potrebo po izdelavi specifičnih strateških projektov v povezavi z zahtevo o vključitvi Trsta v železniško vi-sokohitrostno mrežo Barcelona-Kijev, je Ri-naldo Bosco omenil zao- stalost prometnega omrežja v Italiji, Gualberto Niccolini opozoril, da železniški sistem v FJK ne more delovati, Ce ni npr. urejena zveza Sre-dipolje-Krmin, Elio Ruf-fino pozval k enotnemu nastopu vseh odgovornih institucij, Roberto Menia pa med drugim posvaril pred germanizacijo evropskega transporta, na kar je Darko Bratina odgovoril, da je takšen strah docela neutemeljen in da je potrebno uspehe drugih evropskih partnerjev pripisati »našim vrzelim«. »Prometne poti so take kakršne so, zato jih ne moremo spreminjati ali si izmišljevati nove,« je zatrdil slovenski senator ob pripombi, da se je vendarle treba otresti zgodovinskega balasta in se iznebiti drobnih partikularizmov; prevlada naj razum, drugače ne bomo s pridom izkoristili novih zgodovinskih priložnosti. Enako meni poslanec Cesare De Piccoli. »Jadrana si nismo izmislili ne mi ne vi, ta plovna pot je zmerom bila, zdaj gre samo za to, da jo pametno izkoristimo,« nam je dejal ob zaključku posveta. Drago Gašperlin Evropski parlament se je letos že dvakrat zavzel za ovrednotenje jadranske poti TRST - Evropski parla-Hient je 26. oktobra letos odobril popravek k proračunu, ki predvideva finansi-r9n)e nekaterih načrtov za okrepitev in raztegnitev Ce-zevropskih transportnih jnrež. Med projekti, ki so deležni sredstev, je znova tudi Program za ovrednotenje jadranske plovne poti v svet, jn sicer kot alternativa načr-tu Malpensa 2000, kakor ga Je Predložila italijanska vlada in ki ga je Svet Evrope lanskega decembra v Essnu tudi osvojil. Popravek je bil sPrejet s 315 glasovi, torej z absolutno večino, gre pa že za drugo povoljno odločitev evroparlamenta v prid Jadranu, saj se je prvič enako izrekel 18. maja. V obeh primerih je stališče strasburške skupščine izzvalo ostre kritike enega dela italijanskih sredstev množičnega obveščanja, predvsem časopisov, katerih novinarji so resno podvomili v sposobnost in resnost evroparlamentarcev... Rimska vlada je vsekakor še naprej vztrajala pri projektu za okrepitev mednarodne vloge milanskega letališča Malpensa, tako da ga bo moral ministrski svet Evropske unije vnovič predložiti strasburškim parlamentarcem, ki se bodo sešli decembra. To pa pomeni, da se utegne izničiti načrt za valorizacijo jadranske poti v evropskem slogu. Zakaj? Po eni strani zaradi napačno zastavljenega načela o doslednosti pri zagovarjanju lokalnih interesov na območju Lombardije, po drugi strani pa zaradi nepazljivosti, ali bolje površnosti pri zaščiti interesov skrajnega severovzhodnega dela države, ki pravzaprav ne bi smeli biti v nasprotju s potrebami notranjščine, temveč bi jih morali kvečjemu dopolnjevati v korist celovite državne skupnosti. Vrtičkarji tega morda ne morejo razumeti. Naj bo tako ali drugače -priložnosti, ki jo jadranskim deželam ponuja Evropa, ne gre zamuditi. Evropski parlament je že pred 12 leti zarisal strategijo, ki poudarja nujo po razmahu multimo-dalnih oziroma kombiniranih prevozov, obenem pa še luške infrastrukture evropskega pomena, za kar je namenil tudi ustrezna finančna sredstva. Izbiro jadranske poti je se bolj podkrepila balkanska vojna, ki je na mah pretrgala vse kopne vezi med osrednjo Evropo na eni ter Grčijo in Bližnjim vzhodom na drugi strani. Nastalo vrzel lahko zapolnejo le jadranske - zlasti pa severnoja-dranske - luke. Dokaz tega je tudi v dejstvu, da so Evropsko konferenco o prevozih na Sredozemlju leta 1993 priredili ravno v Trstu, za kar se gre zahvaliti ne le italijanskim poslancem in senatorjem vseh političnih barv, temveč tudi grškim in nemškim parlamentarcem, vladi Republike Slovenije, turškim oblastem, pa še bližnje-vzhodnim državam. Ko je Evropski parlament 18. maja nadomestil postavko Malpensa s postavko Jadranska pot, je predvidel nakazilo 1, 8 milijona ekujev za zagon kombiniranih prevozov na relaciji Miinchen-Dunaj-Bologna-Ravenna-An-cona-Brindisi-GrCija, hkrati pa vključil med priobalne plovne poti zvezo Trst-Ra-venna-Ancona-Brindisi, a pod novo postavko »jadranski koridor« tudi progo za kombinirane prevoze Trst-Ravenna-Ancona-Brindisi... GrCija-Giper-Malta-Severna Afrika. Jadranska pot je torej evropskega zadiha in ni navzkriž z Malpenso. (dg) Okusi ljudi se v času ne spreminjajo. Prav tako kot danes, so si tudi nekoč ljudje pozimi radi privoščili tople kostanje. Z njimi so si privezali dušo, hkrati pa tudi malce ogreli premražene roke. V primerjavi z današnjimi, modernimi in pred vetrom in dežjem zavarovanimi stojnicami, si je morala ženica pomagati s skromnim premičnim vozičkom. Na njem je poleg kotla za praženje kostanjev stala še plinska svetilka. Praženje in prodajanje kostanjev po ulicah je bil večinoma moški posel, tako da so bili prizori, kakršnega vidimo na fotografiji, razmeroma redki. Kostanjarji so prihajali iz Furlanije. Za »škartoček« z desetimi kostanji je bilo treba odšteti 5 čentežimov. D. in G. Bralce naprošamo, da posredujejo fotografije za objavo ali sporočijo morebitne pripombe in dopolnila k objavljenim fotografijam Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, tel. 632663. v, V vili Manin o liku pisatelja Pasolinija PASSARIANO -Od kod je treba izhajati, da bi lahko zarisali obrise Pasolinija, kot »učitelja trobentic«? Morda iz didaktičnih izkušenj v furlanskih šolah, ali pa bi treba podrobneje analizirati njegovo poučevanje, ki je bilo obenem kritika in neizprosna diagnoza o stanju družbe, ki ni izpolnila svojih obvez, pozabila ali pa zatrla vrednote in stopila na pot razvoja brez napredka? Na včerajšnjem prvem dnevu zasedanja v vili Manin v Passarianu, ki bo zaključilo manifestacije, ki sta jih priredili Dežela in Pore-denonska pokrajina po 20 letih smrti Pier Paola Pasolinija, je novinar, pisatelj in vicedirektor Espressa Enzo Goli-no podal uvodno poročilo zasedanja; govoril je o večkrat napotni in mnogokrat izkoriščani prisotnosti Pasolinija, ki sta ga obravnavali tako levica kot desnica. Med drugim se je spomnil na tistega Pasolinija, ki je že pred 20 leti zahteval travmatičen proces za tedanji vodilni razred, obsoje-val moC konzumne družbe in kulturno omologacijo. Zasedanje se bo danes nadaljevalo in se zaključilo z branjem Pasolinije-vega dela »Padre selvaggio«. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PISMO UREDNIŠTVU Nekdanji Sv. Jakob izginja Ce v neki mestni ulici podrejo staro in na njeno mesto postavijo novo hišo, je to sprememba, a ne takšna, ki bi odločilno vplivala na videz tega dela mesta. Pri Sv. Jakobu, ki je včasih veljal za predmestje Trsta, danes pa je že njegov sestavni del, je poseg spreminjanja veliko večji, bolj globok. Stari prebivalci, ki so v tem predelu živeli (bili so v glavnem Slovenci), ki so delali v Tržaškem Arzenalu, ladjedelnici Sv. Marka in v tržaškem pristanišču, bi prav gotovo ne vedeli, kje so, Ce bi jih danes, pri vseh gradbenih delih, ki na tem območju potekajo, postavili na primer na križišče Ul. Montecchi z Ul. Ponzianino, ali z Istrsko ulico, Ul. Muraglione, sedaj pa še z delom Ul. Molino a vento. Vse te ulice so za promet zaprte, povsod potekajo dela za novo kanalizacijo, plinsko in električno napeljavo. S strani Ul. Montecchi že lahko vidimo veliko večnadstropno stavbo, v kateri bodo, po načrtih, veleblagovnice in druge trgovine, pa tudi stanovanja in prostori še za druge dejavnosti. Stavbe bodo tako visoke, da bodo odvzele tistim redkim prebivalcem, ki so še tu ostali, pogled na trg in okolico, in samo še ena ali dve stari hiši bosta zaenkrat spominjali, da so tu, v svojih starih, neudobnih hiškah, živeli mešCani, ki dolgo niso imeli niti električne razsvetljave, mnogi pa še do zadnjega niti vode, ki so jo nosili iz studenca. Pa vendar so se za te svoje hiške borili, želeli v njih ostati, pa jim vsa njihova odločnost ni nic pomagala. Vsi so se v glavnem že preselili, eni so dobili že stalna, drugi le začasna stanovanja. Na začetku svojega protesta so se zaklinjali, da svojih hiš (nekateri so si jih tudi lepo uredili) ne bodo zapustili, drugi so bili bolj popustljivi. Tako temeljite spremembe, kot jo doživlja Sv. Jakob, ni doživel v našem mestu niti stari del Trsta, kjer so sicer popravljali hiše, jih obnavljali, niso pa spremenili zunanje podobe celotnega mestnega predela tako, kot se to dogaja pri Sv. Jakobu. Svet gre naprej in vse pac ne more ostajati pri starem. Pa vendarle so prebivalci tega okraja mnenja, da bi se bilo lahko ohranilo marsikaj, kar so s sedanjim posegom podrli, pa je bilo tako značilno prav za Sv. Jakob. Neva Lukeš ________OLGA PETELIN____ Je bila to mladost? Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času V Trstu, zima 1924 - poletje1926 28. »Nič novega mi nisi povedala. Tudi mene teži vse to. V delavski zadrugi me je sicer počakalo mesto, ko sem se vrnil od vojakov. Pa tudi tam je vzdušje, kakršnega si človek ne bi pričakoval. Ko sem pred dnevi kupca samo pozdravil po slovensko, me je direktor že prijel: »Oprostite, tudi tukaj se sme govoriti samo po italijansko!« Ce se še tako potuhnemo in vse potrpimo, nam čmuhi še vedno ne dajo miru. Pa to danes v Lonjerju! Toliko smo se pripravljali, toliko čakali, da bi stvar z društvom pomaknili naprej... še to nam je spodletelo zaradi škvader, ki se izživljajo in strahujejo po naših krajih. A kaj nam ostane... Bomo pa drugič spet spravili ljudi skupaj, gotovo bo šlo bolje. Nič drugega ne kaže: stisniti zobe - molčati, če hočeš! - in delati naprej. Vzdihovanje nam ne bo nič pomagalo. No, pa saj sem ti to že prevečkrat povedal. Za danes bo dovolj, tudi ker je že pozno. Na Katinaro ne utegneva več. Spotoma pa se bova pogovarjala raje o čem drugem. ..grenkobe je že do grla. Kako je pri vas doma? Vem, da vam ni lahko, a kolikor vem, ste vsaj zdravi. Glede ostalega pa si niste nič krivi: glede penzije po očetu in glede dela... Smo pač Slovenci,« je spet zdrknil v mračne občutke. »Ah, kaj! Saj sva rekla, da ne bova več o teh rečeh... Pa Ninče v šoli? Kako se je kaj prilagodil? To me res zanima... če jim bo uspelo zmaličiti naše otroke s svojo civilizacijo...« »Ninče je ves iz tira. Ne more in ne more razumeti, zakaj je vse tako proti nam. Tudi na njega letijo izzivanja in sramotenje... Z nič drugega mu ne vem pomagati kot z nasveti, naj samo molči in naj se družbi raje izogne.« »Kaj bi drugega... Nikjer nikogar, da bi ustavil te zločine. Da bi se imeti kam pritožiti... in ga tudi zlepa ne bo!« je Ivan ves nasršen in zagrenjen zarobantil. Potem me je prijel pod roko. Bližala sva se že našemu domu. Njegov trdni korak me je pomiril. Stopicala sem molče ob njem in ga od časa do časa toplo pogledala, se mu nasmehnila. Bil je edina stvar, ki mi je bila v teh dneh v duševno oporo. Veliko mi je pomenil, kot prijatelj in zaupni tovariš. S srcem, polnim hvaležnosti, sem ga povabila v hišo. Moje vabilo je seveda vljudno sprejel, obenem pa sem opazila, kako ga je obšla nekakšna zadrega. To me je motilo. In že sem ga hotela naravnost vprašati, ko nama je pridirjal naproti Ninče. Ze na pogled je bil ves iz sebe in komaj je iztisnil iz sebe: »Fa. fašisti. Imeti so svoj pohod. Razbijati so po Sv. Ivanu. Pretepati, divjali! Tako so divjati in kričati.!« je hlipal, potem pa se od silne vznemirjenosti stisnil v moje naročje in se razjokal. Komaj sem ga pomirila. »Brž domov! Ze tako so v skrbeh,« se je potem zdrznil in letel domov. Tudi midva sva kolikor mogoče pohitela, spotoma pa mi je Ivan še rekel: »Marta, samo za hip se lahko zadržim. Tudi pri nas doma so goto- vo vsi nestrpni. Saj razumeš!" Žalostno sem prikimala. Na stopnišču doma naju je prestregla sestra Iva. Prihitela nama je naproti, ko je Ninček naznanil, da prihajava. K Ivanu se je obrnila s posebno pozornostjo: »Lepo pozdravljen, Ivan. Kako naj se vam zahvalimo, da ste v takem pospremiti našo Marto! Izvolite noter, prosim.« je rekla in naju pospremila naravnost v kuhinjo. • »Oh, da sta le prispela!« se je mati oddahnila in naju ganjena objela. »Hvala ti, Ivan. Res si pravi sosed, da si se v takem pobrigal za našo Marto.« Stiskala mu je roke in kar zaihtela, tako ji je odleglo. »Dober večer, mati Justa. Kar pomirite se. In kaj bi se zahvaljevali. Kar sem storil, je bilo moja dolžnosti« »To pa že ne bo držalo. Veliko ste osebno tvegali.« je bila danes Iva začuda vsa drugačna do Ivana. Morda je začutila, da se nekaj plete med nama. »Tudi to, da ste tako zagreti pri organiziranju mladinskega društva, in kljub temu, da je vaša mati težko bolna in jo vi edini preživljate. Brezposelnost tvegate. To bi bilo strašno. Kako bi fašisti šele potem slaviti zmago, ko bi vas spraviti ob tla. Tudi na službo, na preživetje je treba paziti v teh časih. To je prvo. Vsa družina visi na vaših ramenih. Pa saj si lahko mislim, kako grenek je ta kruh, koliko se mora človek pritajiti, koliko osebne odpovedi in obvladanosti, da črni teror tudi vas ne pomendra. Res, pazite nase, Ivan! Za nas vse je zelo pomembno, da je kje kak tak, kot ste vi!« je Iva kar govorila. Potem smo se pomaknili vsi v izbo in Iva mu je ponudila stolico. »Prav pravite, Iva, ko opozarjate, da je treba v teh časih skrivati, kaj si. In človek ni nikoli dovolj pazljiv. Vsi Slovenci bi se morali zavedati, kako strupenega in nevarnega sovražnika imamo pred sabo, sovražnika, ki nas hoče z vsemi sredstvi iztrebiti. V tej vihri je edino možno preživeti, če si skrajno rezerviran, če se potuhne?.« »Biti rezerviran, potuhnjen.« se je tedaj pritaknil Ninče. »To so same čudne besede za eno in isto, kakor jaz razumem: na vse bi morali samo molčati, požreti.« je bil ves razburjen. In ko je videl, da smo ostali brez besed od njegove otroške iskrenosti, je kar nadaljeval: »Gospod Ivan, to sploh ni nobena modrost: molčanje. Fašistične škvadre točno vejo, kdo smo in kje smo. Pridivjajo in oddivjajo: zdaj te premlatijo s pendreki, tam so dali piti komu ricinus, streljajo. Ce kje najdejo knjige, jih zažgejo in nihče jih ne ustavi. Ce bi videti, kaj je bilo danes pri Sv. Ivanu. Sploh ni hotelo biti konca njihovega uničevanja. Kako biti tiho? Mislite, da bo ljudem kaj pomagalo. vse potrpeti in molčati! Jaz tega nočem niti slišati več !" je dvignil glas Ninče, potem pa se poparjeno in s solzami v očeh pobral v svojo sobo. (Se nadaljuje) pC~ DEŽELNA KRIZA Liga zavlačuje in tudi pogojuje vsa pogajanja Med morebitnimi zavezniki vse večje nezadovoljstvo VIDEM - Severna li-ga še dalje moCno pogojujejo politične pogo-v°re in pogajanja za izvolitev nove deželne vlade. Včeraj je zaradi laga odpadlo napoveda-videmsko srečanje luge in levosredinskega zavezništva, ki je bilo odloženo na danes, uiedtem ko se vse bolj oliža torkova seja deželnega sveta, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega odbora. Bossijeva stranka je Predsinocnjim zahtevala zase predsedstvo odbora (potrditev Ales-sandre Guerre) in kar odborniske resorje, eželni tajnik Roberto isentin je zahteval, da 1 Poleg Guerrove, v novo upravo potrdili nosedanje upravitelje pPpina Zoppolata, .anipiera Fasolo, Vi-Viano Londero in Pietra ^duinija. Levosredin-ski sogovorniki so pre-oej odločno zavrnili njeno zahtevo, nakar je Ll§a včeraj sklicala sv°jo svetovalsko skupino. Seja Severne lige je ajala do večernih ur, nied enim in drugim Potovanjem v Rim loivsa predsednica bo danes znova gost na Kvirinalu) je bila navzoča tudi Guerrova, ki očitno zelo raCuna na ponovno potrditev. To pa ni po godu nekaterim njenim somišljenikom in zlasti ne Ljudski stranki, ki je mnenja, da bi bila tako vidna kontinuiteta s starim odborom zelo škodljiva za novega. Situacija se, kot vidimo, ne premika z mrtve točke. Včeraj so nekateri tudi predlagali, da bi Guerrovi, v pomanjkanju okvirnega političnega dogovora, poverih neke vrste poizvedovalni mandat, kot v Času nekaterih demokristjan-skih vlad. Spet drugi pa so mnenja, da bi morala leve sredina (DSL, Ljudska stranka, zeleni, republikanci in bivSi socialisti) samostojno predstaviti svoj upravni program v deželnem svetu ter nato okrog njega iskati politično podporo. Gre za zelo krhke rešitve, ki gotovo ne peljejo v smer pričakovane ter prepotrebne izvolitve večinske in istočasno stabilne deželne vlade. Na sliki KROMA Alessandra Guerra BELJAK / ŽESTI KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI 0 manjšinah pod geslom »Svoboda v raznolikosti« Uvodni govor namestnika koroškega glavarja Grasserja BELJASKE TOPLICE - Ob prisotnosti številnih politici-nih in manjšinskih zastopnikov iz celotnega prostora Alpe-Jadran se je sinoči začel šesti kongres narodnih skupnosti pod geslom »Narodne skupnosti v Evropi - Svoboda v raznolikosti«. Prireditelj kongresa je dežela Koroška v sodelovanju s Komisijo Evropske unije, glavna tema pa aktualno vprašanje evropske dimenzije manjšinskega prava, ki je bilo tudi predmet okrogle mize, pri kateri so sodelovali vidni politični zastopniki iz Koroške in Slovenije, namesto napovedane udeležbe predsednice deželne vlade Furlanije Julijske krajine Guerrove pa smo prisluhnili samo izvajanjem deželnega funkcionarja. V imenu prireditelja je udeležence kongresa pozdravila voditeljica urada za slovensko manjšino pri koroški deželni vladi Marija Novak-Trampu-sch, uvodni govor pa je imel namestnik koroškega deželnega glavarja Karlheinz Grasser. Svobodnjaški politik je v svojem govoru poudaril potrebo po naddržavnem evropskem manjšinskem pravu, ki naj bi bilo ključ za obsežno enakopravnost etničnih manjšin in s tem neprecenljiv prispevek za mirno bodočnost Evrope. Menil je tudi, da bi moralo biti enotno manjšinsko pravo povezano z nacionalno samoodločbo ter se izrekel za Evropo narodov in narodnih skupnosti, toda proti Evropi multikulturnosti. Vseevropsko manjšinsko pravo pa bi moralo postati veC kot samo napoved o dobrih namenih: manjšine bi morale imeti možnost, da tudi dejansko uveljavijo pravice, zapisane v takem vseevropskem manjšinskem pravu. Glede položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem je Grasser menil, da je Koroška lahko ponosna na raven sožitja in tudi uresničitve manjšinskih pravic. Dodal pa je, da je samoumevno, da se manjšina ne mora zadovoljiti z doseženim. S tem v zvezi je poudaril, da bi rešitev vključitve manšine v proces političnega odločanja pomenil nadaljnji korak k dosegi evropske ravni, v nasprotnem primeru pa grozi nevarnost, da bo Koroška zaostala za »demokracijami v razvoju«, kot sta to Poljska in Hrvaška. Kot je bilo sicer pričakovati, je Grasser naCel tudi vprašanje pravic Staroavstrij-cev v Sloveniji in od slovenske države zahteval, naj le-tem priznava pravice, kot jih Slovenija že priznava italijanski in madžarski narodni sku- pnosti ter Romom. Pri tej svoji zahtevi se je skliceval na rezultat ljudskega štetja leta 1991. Se pred okroglo mizo o temi »Evropska dimenzija manjšinskiga prava«, o kateri bomo obširneje poročali v naši jutrijšnji izdaji, je Center avstrijskih narodnosti predstavil knjigo »Mednarodno in evropsko manšinsko pravo«. Prvi dan dvodnevnega kongresa se je konCal s sprejemom koroškega deželnega glavarja, katerega so se udeležili tudi vsi vidni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, danes pa so na sporedu številna predavanja o osrednji temi kongresa. O dejavnosti mednarodnih organizacij v korist manjšin bodo namreč govorili predstavniki Sveta Evrope, OVSE in Združenih narodov. Ivan Lukan KOROŠKA / DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE i—CELOVEC / NUKLEARKA KRŠKO-| Smollejeva kandidatura vse bolj predmet polemik Pomisleki v NSKS, vse večji odpor v katoliškem taboru in razdor v samem Liberalnem forumu CELOVEC - Kandidatura koroškega Slovenca Karla Smolleja pri državnozborskih volitvah 17. decembra na listi Liberalnega foruma med elani predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev ni deležna soglasne podpore. Na Četrtkovi seji enajstčlanskega gremija, ki jo je vodil novi predsednik Nanti O lip, je prišlo le do večinske podpore Smollejevi kandidaturi, dokončno odločitev o morebitnemu proglasu NSKS za nekdanjega predsed-nika EL in nekdanjega zelenega državnega poslanca pa naj bi sprejel Zbor narodnih predstavnikov NSKS v prihodnjih dneh. Kot smo poročali, je že takoj po objavi Smollejeve kandidature bilo iz vrst krSCansko-konzervativne- ga Narodnega sveta in Se posebej Enotne liste bilo slišati kritične glasove na račun sporazuma med EL in Liberalnim forumom. Kritiki so pri tem navedli izrazito antiklerikalno politiko LF in pa dejstvo, da je sporazum sklenila »pešCica ljudi v Celovcu«, ne da bi imele periferne strukture EL možnost soodločanja. Predsednik Narodnega sveta Nanti Olip osebno zagovarja Smollejevo kandidaturo na listi Liberalnega foruma, kajti Smolle »kandidira na avtonomnem manjšinskem mandatu in je odgovoren edinole manjšinam, ne pa stranki«. Avtonomna kandidatura se ujema tudi s cilji NSKS, ki zagovarja samostojno zastopstvo manjšin v zakonodajnih telesih, je AVSTRIJA / NEONACISTIČNI LETAKI Zdaj grožnje proti madžarski manjšini Letaki s podpisom »Grof Starhemberg« pred šoto v Feidbochu na Štajerskem RADEC/DUNAJ - Avstrija je - ko-s mesec dni po Četrti seriji atentatov Pisemskimi bombami - soočena z no-grožnjami desničarski skrajnežev, v mestu Feldbach na Štajerskem (blizu ele z Madžarsko) so se pojavili letaki neonacističnimi gesli, tokrat naperje-proti v mestecu živečim elanom adžarske narodnostne skupnosti. Le-r® 80 bil podpisani z »Graf Starhem-erg«, imenom, ki ga varnostni oigani 0 ro poznajo iz priznavalnih pisem sW b d£Sedaniih atentatih s pisem- ^ ktakih, ki so se pojavili že pred i ekaj dnevi, javnost pa je za to izvede-. ele vCeraj, »Graf Starhemberg« poziva prebivalstvo, naj se brani »proti levem odpadu« in naj ne tolerira tuj-ev v mestu. Vrhu tega so izrečene grožnje proti v Feldbachu in okolici ži- veti madžarski narodni skupnosti. Letaki so se pojavili pred glavno šolo v Feldbachu, katere ravnatelj je pripadnik madžarske narodnosti. Ta je v pogovoru za avstrijski radio (ORF) dejal, da je v zadnjih dneh bil tarča številnih anonimnih telefonskih groženj, se posebej, ker se je na Šolski ravni prizadeval za integracijo tujcev oz. inoz-meskih otrok v Feldbachu. Po podatkih vamostnih organov je letake delil neki moški, prebivalstvo pa naj bi zdaj pomagalo policiji pri identifikaciji neznanca. Kot smo poročali, so desničarski ekstremisti šele začetek tedna zagrozili Marii Lolej, aktivistki za človekove pravice, z novim atentatom. Lolejeva je v začetku oktobra bila težko ranjenja pri eksploziji pisemske bombe v Poy-sdorfu v Nižji Avstriji. Tudi takrat se je v priznavalnem in bombi priloženem pismu pojavilo ime »Graf Starhemberg«. Notranji minister Caspar Einem, ki je po krvavem atentatu na štiri pripadnike Romov v Bortah na Gradiščanskem in atentatu s cevno bombo pred dvojezično ljudsko šolo v Celovcu zamenjal šefa Specialne enote za boj proti terorizmu, je napovedal, da varnostni organi storijo vse, da bi odkili storilce. Takoimenovane vroče sledi še niso odkrili, je poudaril minister, zato še naprej velja svarilo pred morebitnimi nadaljnjimi napadi desničarskih ekstremistov. Kot je najnovejši primer samo še potrdil, so še posebej ogroženi osebe, ki si prizadevajo za sožitje in integracijo tujcev, beguncev in narodnih skupnosti ter aktivisti za človekove pravice. (I.L.) še dodal Olip. Medtem ko se bo NSKS zanesljivo, čeprav le večinsko odločil za Smol leja, je negativno stališCe slovenskega katoliškega tabora očitno. Cerkveni list slovenskih vernikov na Koroškem, »Nedelja«, je vest o Smollejevi kandidaturi objavila le indirektno: v najnovejši izdaji je ponatisnjeno pismo bralke, ki ostro obsoja »nenačelno koalicijo« med Enotno listo in Liberalnim forumom in ki navaja, da je voditeljica LF (Heide Schmidt) Se pred kratkim s ponosom izstopila iz katoliške Cerkve, zagovarjala splav in se zavzela za odstranitev križev iz šolskih razredov. Objavljeno pismo zaključuje s jasnim pozivom: »Prepričana sem, da mnogo teh volil-cev ne bo zagovarjalo oz. podpiralo take politike«. Smollejeve kandidature ne bo podprla niti Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO), katere predsednik Marjan Sturm je že sporočil, da so preference te osrednje politične organizacije pri zeleni manjšinski kandidatki Tereziji StojsiCevi in socialdemokratih. Smollejeva kandidatura medtem ne buri duhov le med koroškimi Slovenci, temveč je povzročila spor tudi znotraj deželne organizacije Liberalnega foruma. Dnevnik »Kleine Zei-tung« poroCa, da mestna organizacija LF v Beljaku grozi z izstopom iz stranke, ker ne odobrava volilnega pakta s Smol-lejem, ki ga je podprl tudi predsednik koroške deželne organizacije Hans-Peter Haselsteiner. Ivan Lukan Avstrija: podpora Sloveniji proti jedrski energiji CELOVEC - Mednarodni protijedrski organizaciji Global 2000 in Greenpeace bosta masivno podprli slovenske aktiviste proti jedrski energiji v kampanji za zaprtje slo-vensko-hrvaške nuklearke Krško. To so vCeraj poudarili vidni predstavniki obeh organizaciji ob predstavitvi enourne multivi-zije o nevarnosti jedrske engergije v Sie-mens-parku v Celovcu. Multivizijo bodo prikazali po vsej Koroški, od 1. decembra dalje pa bo potovala tudi po vsej Sloveniji. Predstavnica organizacije za varstvo okolja »Global 2000« Eva Glavvischnig je ob predstavitvi multivizije poudarila, da je referendum o zaprtju nuklearke v Krškem »velikanska možnost« za izstop iz jedrske energije, zato bo »Global 2000« v sodelovanju z Greenpeaceom izkoristil vsako priložnost, da bi referendum tudi uspel in se Slovenke in Slovenci odpovedali koriščenju jedrske energije. Od avstrijskih politikov pa je zahtevala, da Sloveniji v primeru pozitivne referendumske odločitve pomagajo s konkretnimi ponudbami za izstop iz jedrske energije. Pozitiven izid referenduma v Sloveniji pa da bi bil tudi pomemben signal za vso vzhodno Evrope, je Se dodala predstavnica organizacije »Global 2000«. Referentka za jedrska vprašanja je v zvezi s pomočjo Sloveniji pri izstopu iz jedrske energije menila, da bi Avstrija morala pomagati z izvozom električne energije po ugodni ceni, kot tudi pri vzpostavtitvi novih in čistih energetskih sistemov v Sloveniji sami. Že zdaj bi bilo potrebno, da se v Avstriji v ta namen ustanovi koordinacijsko telo, ki bi takoj zaCelo s pripravami izdelave ponudb Sloveniji. »Zaprtje nuklearke Krško ne predstavlja nikakršen tehnični problem, odločilna da je politična volja, to storiti,« je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci ob predstavitvi multivi-zije. Kot smo že poročali, je pobuda 37 poslancev državnega zbora Slovenije za izvedbo referenduma o zaprtju jedrske elektrarne Krško naletela na pozitiven odmev tudi pri koroških politikih. Tudi deželni glavar Christof Zernat-to je za primer, da se večina Slovencev in Slovenk na referendumom odloči za zaprtje JE v roku desetih let, zahteval finančno pomoč Avstrije in ob tem opozoril na številne obljube najvišjih av-strijskihskih politikov, da Slovenija lahko raCuna za pomoč pri morebitnem izklopu v Avstriji nadvse sporne nuklearke v Krškem. I. L. V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI Prihodnji leden nova odbornika TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / PREUSTROJ PODJETJA ACEGA "Neskončni zgodbi61 Se ni videli konca... Antoni: Koalicija se bo razširila Devinsko-nabrežin-ski župan Giorgio De-pangher bo prihodnji teden uradno sprejel odstop odbornikov Antona Gasperija in Giu-liana Goata in hkrati imenoval njuna naslednika. Župan bo o spremembah predhodno obvestil načelnike svetovalskih skupin in kasneje seveda tudi občinski svet. O političnem in upravnem položaju v občini je predsinočnjim obširno razpravljala svetovalska skupina "Skupaj za Devin-Na-brežino". Kot nam je povedal njen načelnik Danilo Antoni je na seji tekla beseda o napovedanih spremembah v občinski upravi, o vse težjih odnosih med tajnico in odborom ter o nekaterih drugih aktualnih zadevah. Glede političnega položaja so Antoni in somišljeniki izrazili potrebo po razširitvi sedanje večinske koalicije na tiste stranke in občinske komponente, ki so na en ali drugi način podprle Depangherjevo izvolitev. Gre predvsem za Ljudsko stranko, ki kaže veliko zanimanje za delo sedanjega občinskega odbora. Svetovalci "Skupaj za Devin-Nabrežino“ so vzeli v pretres tudi gradnjo načrtovanega plinskega terminala SNAM na ozemlju sosednje tržiske občine. Bili so mnenja, da bi izvedba tega ogromnega projekta, proti kateremu so že nastopile mnoge stranke in uprave, prizadela Anton Gasperi izredno hudo ekološko škodo tudi za devinsko-nabrežinsko stvarnost. Od tod poziv županu Giorgiu Depangherju, da še odločneje nastopi proti nameram SNAM, o katerih se bo na pobudo večinskega zavezništva najbrž že na prihodnji seji izrekla tudi občinska skupščina. Gasperi in Goat bosta torej, kot omenjeno, uradno odstopila v začetku prihodnjega tedna. Gasperi (zunanji odbornik, ki ga je predlagala Slovenska skupnost) iz zdravstvenih razlogov, Goat (predlagala ga je Komunistična prenova) pa zaradi prevelike poklicne obremenjenosti. Gasperi, ki je nasledil Andreju Spetiču, se je ukvarjal s proračunskimi vprašanji, Goat pa s problematiko osebja, ki je, kot znano, eno najbolj perečih problemov Občine Devin-Nabrežina. Vprašanje osebja je v marsičem povezano z vprašanjem občinske Giuliano Goat tajnice, s katero pa bodo morali upravitelji, kot kaže, žal še shajati, saj Prefektura še naprej vztrajno zagovarja svojo funkcionarko. Depangher bo, kot smo izvedeli, zamenjal Gasperija in Goata z dvema zunanjima odbornikoma, ki torej ne bosta člana občinskega sveta. Glede tega krožita imeni Micheleja Zanet-tija in Danila Verze-gnassija. Prvi je zelo znana osebnost v tržaški javnosti, saj je bil dolgo let predsednik Pokrajine, ko se je slednja zelo odprla do slovenske manjšine. Bil je med glavnimi pobudniki mednarodne manjšinske konference, vseskozi pa je zagovarjal tudi reformo psihatrije, ki jo je v Trstu pogumno izvajal pokojni Franco Basaglia. Zanetti je bil nato precej časa predsednik pristaniške ustanove. Verzegnassi pa je bivši funkcionar pokrajinske uprave. S.T. Ali bo ponedeljkovo seja skupščine odločilna? V tržaškem občinskem svetu se nadaljuje "neskončna zgodba" o načrtovanem preustroju mestnega podjetja ACEGA. Po incidentu, ki ga je sprožil svetovalec ”Nord libero" Giorgio Marchesich (na sliki), je skupščina prejšnjo noč do treh zjutraj nadaljevala maratonsko soočenje. Na dnevnem redu so bili popravki k sklepu, ki so jih predložili svetovalci opozicije in Enrico Bran (Ljudska stranka) v svojstvu predsednika pristojne svetovalske komisije. Illyjeva koalicija je po polemikah in sporih iz prejšnjih dni končno našla nekaj skupnih točkih z delom opozicije. Medtem ko Shanka komunistične prenove in Nacionalno zavezništva vzhajata pri odločnem in brezkompromi- snem nasprotovanju preustroju ACEGA v delniško družbo, so Severna liga, LpT in CCD pripravljeni na dialog z večino. Gre predvsem za to, da bi občinski svet imel večjo kontrolo nad poslovanjem bodoče delniške družbe z večinskim deležem Občine. Naj omenimo, da se je Severna liga med volilno kampanjo celo zavzemala za popolno privatizacijo podjetja za plin, vodo in elektriko. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek, ko bo morda padla odločitev o tem pomembnem, a hkrati tudi zapletenem vprašanju. Četrtkove seje se ni udeležil župan. Njegovo odsotnost (Illy je na krajšem dopustu) so nekateri svetovalci opozicije komentirali s pikrimi in polemičnimi pripombami, na katere pa večina ni odgovorila. Marchesich je občinsko sejo nekaj časa spremljal iz hibune za občinstvo, kjer bo moral ostati vse dokler se bo skupščina ukvarjala s problematiko ACEGA. Tako je namreč sklenil predsednik občinskega sveta Ettore Rosato, ki ga je s pomočjo mestnih redarjev in policije izključil s seje. Gre za sklep, ki nima precedensov v zgodovini mestnega sveta. Zanimivo je, da ni nihče od svetovalcev vsebinsko oporekal Marchesichevi izključitvi. Nekateri so bili sicer mnenja, da bi se moral o izključitvi izreči občinski svet in ne njegov predsednik, čeprav je tudi res, da svetovalec ”Nord libero" ni med incidentom zahteval mnenja skupščine, kot mu je dovoljeval poslovnik. Vsi so torej več ali manj soglašali, da je Marchesich, ki se bo najbrž pritožil na nadzorni odbor, s svojim zadržanjem tokrat res prekoračil vse meje dostojnega obnašanja. rjCIGARETE / ZDRU2ENJE ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE Tečaj za boj proti kajenju Nad nikotin z vodo, sadjem in zelenjavo - Jutri prvo srečanje Še danes in jutri fotografska razstava o zdravnikih Kajenje je delikatna zadeva. Ko te cigareta vklene v svoj dimni primež, se je zlepa ne znebiš. Mnogi so poskusili, malo komu je uspelo. Združenje Lega vita e salute (Liga za življenje in zdravje) bije že nekaj let svoj boj proti odvisnosti od kajenja, in še vzhaja. Vsako leto priredi dva tečaja za kadilce, ki se želijo odreči kajenju. V bistvu gre za skupinsko terapijo. Pri združenju ugotavljajo, da je kadilec trikrat pogojen: fizično, psihološko in vedenjsko. Fizično od nikotina, psihološko in vedenjsko od navade. Tečaj bosta vodila zdravnik Claudio Poropat in izvedenec Filippo Rivoli. Prvi bo sledil predvsem fizičnemu pogojevanju kajenja: njegov cilj je »sprati« nikotin iz kadilca. Rivolija čaka druga težka naloga: utrditi v kadilcu prepričanje, da bo opustil kajenje. Udeleženci si bodo v prvih petih večerih intenzivne terapije ogledali filme o škodljivosti kajenja, analizirali diagrame o obolenjih pri kadilcih, poleg tega pa bodo skušali najti pravo motivacijo za opustitev kajenja. Dr. Poropat jim bo tudi pripravil dieto, s katero naj bi kadilec v kratkem očistil svoje telo nikotina. Le-ta se namreč razkroji v vodi. Tekočine, sadje in zelenjava so torej veliki človekovi zavezniki v boju proti nikotinu. Prvi večer bo na sporedu jutri ob 20.15 na sedežu združenja v Ul. Rigutti 1. Po petih večerih se bodo udeleženci srečevali na tedenskih sestankih. Udeležba na tečaju stane 25 tisoč lir. Vse podrobne informacije posreduje tel. št. 828630 in 635198. V občinski galeriji na Trgu Unita bo še do jutri (od 10. do 13. in od 16.30 do 19.30) odprta zgodovinsko-fotografska razstava o zdravnikih v mittelevropskem Trstu. Na razstavi je na ogled skoraj 600 dokumentov, fotografij in raznih predmetov, nekaterih tudi zelo redkih, ki so jih uporabljali zdravniki v osemnajstem stoletju. Razstavo so priredili (in pripravili katalog) Mestni muzeji v režiji Lorisa Premude, katalog pa sta oskrbela Fiorenza de Vecchi in Noemi Premuda. V Burki vsedržavni tečaj o dojenju V otroški bolnišnici Burlo Garofolo bo od 6. do 8. t.m. prvi vsedržavni tečaj o dojenju, ki je namenjen zdravniškemu osebju in bolničarjem iz srednje-severne Italije; tečaj bo vodil zdravnik dr. Riccardo Davanzo. Tečaj je bil potreben, da bi se zdravniško osebje na njem ažurniralo o tehničnih in praktičnih aspektih dojenja in da bi to osebje lahko dojiljam nudilo korektne in učinkovite nasvete. Znano je namreč, da je znanje o dojenju večkrat negotovo in konhadiktor-no, ali pa vir dvoumij in zmede za nove matere; ko jim ne nudimo primerno pomoč, da bi lahko premostile težave naravnega dojenja, začenjajo uporabljati umetno mleko. Tečaj je priredil urad za mednarodno kooperacijo bolnišnice v sodelovanju z deželnim odborom Unicef in pod pokroviteljstvom deželnega odborništva za zdravstvo. ŠPORTNA ŠOLA TRST / PREDALI JIH BODO V PONEDELJEK NA ŠOLSKI OLIMPIADI Prapori ra mestne osnovne šole V prenovljenem Borovem balonu na Stadionu 1. maja bo v ponedeljek otroški praznik. Športna šola Trst bo priredila zaključno prireditev osnovnošolske olimpiade, ki se je bodo udeležili učenci vseh slovenskih mestnih osnovnih šol in otroci otroških vrtcev. Sklepno dejanje bi. morali prirediti že ob koncu lanskega šolskega leta, a so ga bili organizatorji prisiljeni preložiti, ker se je novi balon takrat šele »napenjal«. Nekajmesečna zamuda gotovo ne bo skvarila praznika naših mestnih otrok. Na novem igrišču bi se jih moralo zbrati kar 250, kolikor se jih je lani preizkusilo v športnem mnogoboju. Najboljše posameznike in šole bodo tudi nagradili, kot je to na 1. maju že utečena navada. Ponedeljkova prireditev pa se bo v nečem razlikovala od vseh dosedanjih. Na njej bodo namreč posameznim šolam svetoivanskega in šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva predali šolske prapore, ki bodo tako postali pravcate zastave naših mestnih šol. Zamisel se je porodila v začetku leta pri Športni šoli Trst. V preteklih izvedbah osnovnošolske olimpiade je društvo pripravilo ob športnih tekmovanjih tudi kulturni natečaj. Letos se je vodstvo odločilo za novost. Namesto kulturnega natečaja je ob 50-letnici obnovitve sloven- skih šol na Tržaškem sklenilo, da bo šolam podarilo šolske prapore. Šolam bo tako ostal konkreten spomin na pomembno obletnico. Športna šola Trst je zato izvedla slikarski natečaj na vseh mestnih šolah, da bi učenci sami narisali sliko za šolski prapor. Posebna komisija, ki so jo sestavljali Jasna Merku, Boris Grgič, Magda Tavčar in predstavnik Športne šole, je nato med vsemi prispevki izbrala za vsako šolo tistega, ki je bil po njenem mnenju najbolj primeren. Izbrane risbe so nato računalniško obdelali in jih stilizirane prenesli na prapore. Pred dnevi so prapore že prinesli v prostore Borovega športnega centra, in sedaj čakajo na ponedeljek, ko jih bodo končno predali šolam. Prapori so res lepi, živahnih barv, kot so navsezadnje živahni otroci. Pogled nanje je pogled v otroško domišljijo. Na praporu šole Karla Široka iz Ul. Donadoni je narisana šola, iz katere poganja drevo, na drevesu pa leži polžek, podoben tistemu, o katerem je pisal v znani pesmici pisatelj Širok. Na praporu katinarske šole Frana Milčinskega je narisano srce; šolarji imajo šolo v srcu. Prapor rojanske šole Bazoviških junakov kaže pročelje šolskega poslopja s tremi nepogrešljivimi oboki in petimi drevesi brez krošenj, ki stojijo pred šolo. Na praporu šole Marice Gregorič Stepančič pri Sv. Ani se bohotno širi sončnica. Rdeča rakovica v morskih valovih naznanja prapor barkovljanske šole F. S. Finžgarja. Na praporu škedenjske šole Ivana Grbca letijo metuljčki, poletna prispodoba mladosti in lepote. Svetoivanska šola Otona Zupančiča ima na praporu vrisano čebelico, ki na šoli vsrkava znanje, na praporu šentjakobske šole Josipa Ribičiča pa je zrastlo drevo, na katerem rastejo med sadovi tudi črke, ki sestavljajo ime šole. Te krasne prapore bodo torej v ponedeljek predali posameznim osnovnim šolam. V šolskih prostorih bodo poiskali zanje častno mesto, prapori pa bodo, seveda, tudi spremljevalci najpomembnejših dogodkov in prireditev na šolah. jlSTOLNI CERKVI / HOMILIJA ŠKOFA BELLOMIJA VČERAJ PRODAJALNE ODPRTE NOVICE Sv. Just zgled vere in ljubezni No svečani moši predstavniki oblasti Tržaškega zavetnika sv. Justa, kateremu je bil posvečen včerajšnji praznični uan, so slovesno počastili v j^ski stolni cerkvi z maso, ^ j016 daroval škof Lorenzo dellomi. Med homilijo je msgr. dellomi naglasil, da je zgled Uekdanjih mučenikov da-Ues bolj potreben kot v pre-oklosti, pa tudi sodobnejši, °t bi si nekateri mislili in 0 ue samo za Cerkev, pač Pa 23 vse človeštvo. Sv. Just J6 namreč doživel muce- smrt pred 17 stoletji uj tak velik Časovni razmah 31 ga lahko postavljal v nam Pjevec oddaljen čas, tako da 1 bil njegov zgled tr ■ Ce^° tul- Vendar ni je dejal tržaški škof, in P113 dokaz je zbrana množi-Cf Vejnikov, predstavnikov °elasti in sam občinski pra-Pnr, ki so ga v imenu vsega ^jsta redarji držali ob ol- Škot Lorenzo Bellomi med homilijo v stolnici (f. KROMA) Na pol praznični dan: predvsem nakupi v središču Slavnosti ob 67-letnici izkrcanja bersaljerjev na pomolu Audace Tržaškega zavetnika Sv. Justa ne praznujejo več kot nekoč s pravim občinskim praznikom. Potekalo je sicer več uradnih slovesnosti: v katedrali, o čemer poročamo na tej strani, in na Trgu Unita oz. na nabrežju, vendar je kljub razobešenim zastavam v mestu včeraj vladalo samo na pol praznično vzdušje. Poglavitni razlog za to je dejstvo, da je tudi letos občinska uprava dovolila lastnikom trgovin, da so po lastni presoji lahko odprli prodajalne in te možnosti se je poslužila večina trgovcev. V središču je zato bilo zelo živo, bolj kot ob navadnih delavnikih. Marsikdo je izkoristil dela prost dan, da se je podal v središče na sprehod, ki mu je botrovalo nepričakovano lepo vreme, predvsem pa po nakupih. V dopoldanskih urah in popoldne so tudi godbe na pihala s promenadnimi koncerti razveselile številne meščane, ki so se sprehajali med Borznim Trgom in Portiči. Na Trgu Unita je bila vojaška slavnost ob 67-letnici izkrcanja bersaljerjev na pomolu, ki se je do 1918. leta imenoval S. Carlo, potem pa so ga prekrstili v Audace po imenu ladje, s katere so se izkrcali prvi italijanski vojaki. Na pomolu so položili vence, po nabrežju so paradirali bersaljerji, na trgu pa so pred častno stražo slovesno spusili zastavo. Zvečer je bil koncert občinske godbe »Giuseppe Verdi« v dvorani Tripcovich: zaigrali so koračnice in himno sv. Justa. Zavodi združenega sveta za širjenje kulture miru Predsednik Južne Afrike in Nobelov nagrajenec Nelson Mandela ter kraljica Noor iz Jordanije sta sklenila, da bosta združila lastne izkušnje in izkoristila politično vlogo ter enotno delala za sirjenje kulture miru med mladimi. V sedanjem svetu, ki je globoko in nevarno razdeljen po rasah, zgodovini, kulturah, bogastvu, verah, ekonomskem položaju in političnem prepričanju, sta se Mandela in kraljica Noor zavzela za razvijanje, tudi preko mednarodnega sožitja, prave kulture miru in solidarnosti med mladimi. Tako sta se obvezala ob prevzemu predsedstva Zavodov združenega sveta, ki je bilo v Johannesburgu. Slovesnost je organiziral devinski Zavod, da bi na njej proučili nadaljnje perspektive ustanove. Predstavitev načrta o novem bazenu V torek bodo v avditoriju SASA v palači pomorstva pri Sv. Andreju istočasno predstavili naCrt o novem 50-metrskem olimpijskem bazenu in načrt »Terge-steo a mare«, ki ga bodo uresničili na prostoru sedanjega občinskega bazena. Sicer pa je 50-metrski bazen že dolgoletni sen tržaških plavalcev, ki že desetletja vadijo v anahronistični strukturi. Nov bazen bo v celoti finansirala zasebna družba - Immobiliare Sasi - ki je načrt že izdelala; novi bazen bo primeren tudi za tekmovanja na najvišji mednarodni ravni. Dražba antikvariata danes na Pomorski postaji V okviru 13. razstave antikvariata na Pomorski postaji bo danes ob 17. uri v dvorani Oceania dražba raznih starih in dragocenih predmetov. Dražbo prireja deželni odbor Italijanskega združenja za raziskovanje rakastih obolenj (AIRC), kateremu bo izkupiček dražbe tudi namenjen. Žrtvovanja življen Kristu o., -- --- ijucu Se m kone Ptotno, celo zaskrblj araščajo. Samo v za aesetletjih je bilo zarac Sanjanja veliko muče Povsem svetu in tudi nC °d nas, je dejal : psilomi. Današnja ku le pristavil, vse prevc Pppušča dvomu in sa nicevanju človeka. IS S obokih korenin solit n uPanja in večkra Pušča celo najosnov ®°hdarnost v sa fužinskem okviru. 1 ^h in novih mučei ® Vseh žrtev iz ljubes zoperstavlja negativr «d“j£p*10' Zvečer se je v stolnii a slovesna večernic; nThmaSe 23 SV- Jo8 jo bile v vseh ceri občine. NA POBUDO ZDRUŽENJA »MITTELEUROPA« Spomin na »pozabljene« padle Na Proseku tudi islamska svečanost za bosanske c. k. vojake Danes in jutri se bodo spomnili tudi padlih »na pozabljeni strani« med prvo svetovno vojno. Na pobudo kulturnega združenja Mitteleuropa bodo v cerkvi na Montuci, pred gradom sv. Justa in na Proseku slavnosti v spomin »na tržaške in primorske pozabljene padle, ki so se borili v avstroogrski vojski in mornarici, in ki so jih zaradi tega izbrisali iz uradnega zgodovinopisja,« kot piše v poročilu združenja. Ob 17. uri danes bo v cerkvi patrov kapucinov na Montuci masa zadušnica za »vse padle in žrtve evropske državljanske vojne«. Ob 18. uri se bodo udeleženci namenili skozi Spominski park do grada sv. Justa, kjer bodo položili vence. Spremljala jih bo godba Refolo in bobnarji skupine salezijancev. Najavili so prisotnost predstavnikov s Korosega, Tridentinskega, z Južne Tirolske in iz Veneta. Jutri ob 15. uri pa bo na avstroogr-skem vojaškem pokopališču na Proseku »vsakoletna javna proslava padlih in borcev različnih narodnosti in veroizpovedi, ki so se borili v obrambo stare skupne domovine in za njeno večnacionalno civilizacijo, kulturo in za sožitja.« Na pokopališču bodo počastili spomin padlih z obredi katoliške, evangeličarske, srbsko-pravo-slavne, židovske in muslimanske veroizpovedi. Slednji obred, poudarjajo, je v spomin cesarsko-kraljevih bosanskih vojakov in bo povod za skupno razmišljanje o dramatičnih dogodkih, ki danes razdvajajo nekoč bratsko složne narode. Organizatorji so povabili konzularne predstavnike držav, ki so nasledile nekdanjemu avstroogrskemu cesarstvu. V LJUDSKEM VRTU / NA POBUDO TRŽAŠKE OBČINE Doprsni kip Silvia Rutterija Bil je zgodovinar umetnoti, kustos in ravnatelj mestnih muzejev Včeraj dopoldne so v Ljudskem vrtu v Ul. Gluha odkrili kip Silvia Rutterija. Bronasti doprsni kip je izdelal Giovanni Spagnoli po naročilu Tržaške občine in pod nadzorstvom vodstva občinskih muzejev. Silvio Rutteri (1895 -1982) je bil profesor zgodovine umetnosti na liceju Petrarca, sicer pa dolgoletni kustos in potem ravnatelj tržaških občinskih muzejev umetnosti, pa tudi velik ljubitelj in poznavalec gledališča. V tem svojstvu je dolgo let vodil tudi gledališki muzej Schmidi. OBISK BRATINE IN BUDINA V NOČI NA PETEK V MAČKOLJAH Srečanje na RAI Na obisku pri slovenim oddelku deželnega sedeža italijanske radiote-vizije v Trstu sta bila ceraj senator Darko Bra-lna in podpredsednik deželnega sveta MiloS wdlC 0b vse večjih avah, s katerimi se mo-soočati radiotelevizij-j 3 alužba v slovenskem Jeziku, sta Bratina in Bu-em želela dobiti nepo-edne informacije o anju in perspektivah, srednja tema razgovo-°v )e bilo vprašanje Vanja konvencije ed državo in vsedrzav-0 družbo RAI za uresničevanje radijskih in te-evizijskih sporedov za lij?Vensk° manjšino v Ita- Bratina in Budin sta se a ločenih sestankih raz-govarjala z glavnim urednikom slovenskih poročil .udolfom in zastopniki sindikalnega odbora ter tajniškega osebja, kakor njdi s predstavniki akcijskega odbora slovenskih uslužbencev in zastopniki sindikalnih organizacij CGIL in CISL. Senatorja Bratino in podpredsednika deželnega sveta Budina je sprejela tudi ravnateljica deželnega sedeža Radia in televizije dr. Levijeva. Razgovori so pokazali, da so se televizijske oddaje v slovenščini sicer začele pred šestimi meseci, da pa v tem času RAI ni rešil osnovnih vprašanj kritja osebja v vseh sektorjih in da ni poskrbel niti za rešitev tehničnih in logističnih vprašanj. Gosta sta napovedala, da nameravata izpeljati nekaj političnih korakov, da bi vodstvo RAI-a pokazalo nekaj več posluha za reševanje številnih vprašanj, ki omejujejo dosledno in kvalitetno proizvajanje informativnih in ostalih radijskih in televizijskih oddaj v slovenščini. Trije lažje ranjeni na Obalni cesti V prometni nesreči, ki se je včeraj pripetila na Obalni cesti, v višini Ul. Vitalba (dobrega pol kilometra po Grijanu v smeri proti Sesljanu) jo je Se najhuje skupila 55-letna Elda Boemo, ki se bo zdravila 20 dni, lažje poškodbe pa so ugotovili 65-letnemu Giovanniju Dovieru in 78-letne-mu Borisu Zajcu (slednji živi v Benetkah, druga dva v Trstu). Trojica se je vozila v dveh avtomobilih, fiatu tipo in renaultu 5. Poleg osebja Rdečega križa so posegli tudi karabinjerji in gasilci, ki so počistili cestišče. Vandali na pokopališču Ko se je razširil glas, so ljudje vse jutro hodili gledat razdejanje, ki so ga neznani vandali pustili za sabo na pokopališču v Mačkoljah, kjer so oskrunili tri grobove. Zal to ni prvič, da se nekaj taksnega pripeti, saj so že pred enim letom pustili sledove na Številnih grobovih, na katerih so odstranili vaze za cvetje in marmornate plošče. Čeprav število oskrunjenih grobov ni tako visoko kot v preteklosti, pa je razdejanje hujše, saj so uporabili celo lopate, s katerimi so začeli kopati po skoraj svežem grobu družine Jurada, ki je takoj pri vhodu. Ko je prišla ena od sorodnic, ni mogla zadržati solz. Lopate so morda našli v kapelici, saj si je težko predstavljati, da bi jih prinesli s sabo. Tudi druga dva grobova sta tik pri vhodu. Na mestu, kjer počiva du- hovnik Avguštin Zlobec, stric znanega pesnika Cirila Zlobca, so odstranili vazo s cvetjem in zgornjo marmornato ploščo. Avguštin Zlobec je svoja zadnja leta, ko je bil v pokoju, preživel v Mačkoljah, kjer so ga tudi pokopali. Z isto ihto so oskrunili še en grob, na katerem so razmetali cvetje in prav tako odmaknili zgornjo ploščo. Zaenkrat ni znano, da bi krivce ali krivca (vendar bo verjetno držala domneva, da ne gre samo za eno osebo) izsledili ali kogarkoli osumili. Lahko tudi domnevamo, da bodo preiskovalci imeli težave, saj je pokopališče precej daleč od vasi, na osamljenem mestu, kamor ni težko neopazno priti in prav tako tudi oditi. _________ŠOLSTVO / POKLICNO USPOSABLJANJE_ Tečaji mikrospecializacije na zavodu Jožefa Stefana Tečajem sledijo dijaki 4. in 5. razredov - Stik z delovnim okoljem Dijaki poklicnega zavoda J. Stefana na tečaju mikrospecializacije (foto KrižmanCič) KONCERT / DREVI Sodobna glasba z zvoki in ritmi afriške marimbe Večer v muzeju Revoltello Na poklicnem zavodu Jožefa Stefana stopajo vštric s Časom. Na tej šoli poteka namreč pouk že vec let na osnovi Projekta ’92, ki v okviru reforme višješolskega izobraževanja uvaja v poklicno šolstvo vrsto didaktičnih novosti. V sklopu tega nacrta so se za dijake Četrtih in petih razredov zaceli štirje dveletni tečaji za poklicno usposabljanje ali teCaji mikrospecializacije, kot jih preprosto imenuje ministrstvo za šolstvo. Dijaki J. Stefana sledijo naslednjim tečajem: tečaju za specializiranega tehnika za upravljanje kemijskih in biokemijskih avtomatiziranih analizatorjev; tečaju za tehnika za vzdrževanje avtomatskih krmilij in programiranih sistemov; tečaju za načrtovalca in preizkuševalca električnih in elektronskih civilnih inštalacij; in teCaju za načrtovalca in izdelovalca industrijskih avtomatov. Vsak teCaj traja dve leti in obsega skupno 600 ur. Glavna cilja poklicnega usposabljanja sta sodelovanje šole z delovnim okoljem in posredovanje dijakom tistega znanja in poklicnih spretnosti, ki niso specifično predvideni v šolskih načrtih. Poleg teoretskega poučevanja, ki zaobjema skupno 360 učnih ur, predvideva mikrospecia-lizacija za vsako šolsko leto tudi tri tedne trajajočo delovno prakso (za skupnih 240 ur v dveh letih) pri raznih tvrdkah in industrijskih obratih na Tržaškem ali v bližnji okolici. Na ta način lahko dijaki laže vstopijo v delovni svet in si po opravljenem zrelostnem izpitu odprejo marsikatero pot pri iskanju prve zaposlitve. Na šoli vedo povedati o dijaku s kemijskega oddelka, ki je predvsem po zaslugi mikrospecializacije s praktičnim delom v kemijskih laboratorijih Pokrajine in katinarske bolnišnice pridobil strokovno znanje in operativne spretnosti, da je zmagal na natečaju in si zagotovil delovno mesto. Stroške za mikrospe-cializacijo krije dežela Furlanija-Julijska krajina preko deželnih zavodov za poklicno izobraževanje. Na kemijsko-bio-loškem oddelku izvajajo tečaje že pet let v sodelovanju s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanj. Ker SDZPI ne prireja teCajev na električno-elektron-skem in mehanskem področju, so se na Stefanu obrnili na italijanska zavoda ENAIP in ENFAP. Prvi prireja tečaj za tehnika za vzdrževanje avtomatskih krmilij in programiranih sistemov, ki nudi dijakom teoretsko in praktično znanje na področju industrijske avtomatizacije. Program je obsežen; dijaki se seznanijo o programiranih kontrolorjih, o računalniško vodeni avtomatski instrumentaciji, o robotiki. Tečaj za načrtovalca in preizkuševalca električnih in elektronskih civilnih inštalacij poteka na zavodu ENFAP. Udeležencem odpira možnost za delo na civilnem področju. Program je u-smerjen v načrtovanje in preverjanje električnih inštalacij v stanovanjih, uradih, trgovinah; poleg tega nudi natančno poznavanje ustrezne zakonodaje in vpogled v rabo računalniških pripomočkov za izdelovanje načrtov. Na zavodu ENFAP poteka tudi tečaj za dijake mehanskega oddelka za načrtovalca in izdelovalca industrijskih avtomatov. Dijaki se na njem seznanjajo s sestavljanjem, vzdrževanjem, popravljanjem in splošnim upravljanjem industrijskih avtomatskih sistemov. O tečajih je ravnatelj šole inž. Josip Rudež povedal sledeče: »Izvedba tečajev je v celoti poverjena omenjenim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje, Čeprav so ti zavodi izdelali učni program v sodelovanju s profesorji strokovnih predmetov naše šole. Obstaja pa vsekakor tesna zveza med delom v teh zavodih in u-Cenjem na šoli, saj se pri šolskem ocenjevanju u-pošteva tudi uspeh na tečajih mikrospecializacije. Vsak dijak mora tudi izdelati referat o opravljenem dvoletnem tečaju in ga predstaviti na zrelostnem izpitu. Pri izdelavi referata mu seveda pomaga mentor-iz-vedenec. Na vprašanje »V katerem jeziku se odvija pouk?« je ravnatelj odgovoril, da se na priporočilo šole pouk na poklicnih zavodih odvija deloma tudi v slovenščini, saj so načrtovalci tečajev poskrbeli za predavatelje slovenskega jezika. Tako bodo nekatera poglavja omenjenih tečajev vodili profesorji Egon Stoka, davor Pečenko, Daribor Zupan, Viviana Giuliani, Pavel Magnani, Pavel Ota in strokovnjak z Ljubljanske univerze prof. Lenarčič. Ravnatelj Rudež meni, da uvedba tečajev poklicnega usposabljanja ne bo dodatno obremenjevala dijakov. »Dijaki zadnjih dveh letnikov našega zavoda imajo zaradi omenjenih tečajev tedensko 32 učnih ur pouka, ki se 5 dni odvija na sedežu šole. Sesti dan - v našem primeru je to četrtek - pa gredo dijaki na zavode, na katerih izvajajo mikrospecializa-cijo. Februarja se bo začela delovna praksa, ki bo trajala tri tedne. Dijaki bodo imeli torej skupno 38 ur pouka tedensko, podobno kot dijaki nižjih razredov,« je obrazložil ravnatelj Rudež. V muzeju Revoltella se nocoj ob 20.30 obeta zanimiv in predvsem nenavaden glasbeni večer. Tol-kač Fabian Perez Tedesco bo na marimbo, ksilofonu podobno afriško glasbilo, izvajal dela številnih sodobnih avtorjev. Za vse skladbe bo to krstna izvedba, kar daje večeru še posebno privlačnost. Fabian Perez Tedesco bo izvedel skladbe Corra-da Gulina, Carla Biluca-glie, Pavleta Merkuja, Da-ria Zanettovicha, Marca Sofianopula, Corrada Rojaca, Pierpaola Zurla in tudi lastno skladbo. Glasbeni večer poteka v okviru revije Trieste contemporanea - Sodobni Trst, dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope, ki želi tržaškim ljubiteljem umetnosti pri- Kraška gorska skupnost sporoča, da predvideva DZ 16/1991 dodelitev finančnih prispevkov v obliki nepovratnih sredstev in v obliki obrestnega posojila zadrugam in njihovim konzorcijem ter gozdarskim podjetjem, ki imajo pravni sedež na območju Kraške gorske skupnosti in ki so vpisane pri Trgovinski zbornici v Trstu ali Gorici tudi kot gozdarska podjetja; prispevki se dodeljujejo za nakup, prenovo in modernizacijo naprav, strojev in orodja za sečnjo, pri- bližati kulturno ustvarjanje v bližnjih državah. Koncert prireja glasbena sekcija Chromas, združenje za sodobno glasbo v sodelovanju z gledališčem Verdi in glasbeno nagrado Citta di Trieste. Vključuje se v vrsto prireditev, ki so se začele leta 1987 s prvim festivalom sodobne tržaške glasbe Trieste prima. Organizatorji želijo s temi prireditvami približati občinstvu sodobno glasbo, sodobne tržaške skladatelje in tukajšnje glasbene izvajalce, poleg tega pa tudi značilnosti posameznih instrumentov. Nocojšnji večer v muzeju Revoltella je torej kot nalašč za ljubitelje moderne glasbe, pa tudi za tiste, ki bi želeli spoznati izrazne možnosti marimbe. pravo in prenos lesa. Predvideni so prispevki za kmetijske zadruge in njihove konzorcije do največ 50% dopuščene investicije ter prispevki za gozdna podjetja do največ 40% dopuščene investicije. Prošnje na kolkova-nem papirju je treba sestaviti na podlagi posebnih obrazcev, ki jih je pripravila Kraška gorska skupnost in jih je treba predložiti najkasneje do 30.11.1995. Za obrazce in eventuelne informacije se zainteresirani lahko zglasijo v uradih KGS v Sesljanu št. 54/D. SPOROČILO KGS Deželni prispevki za gozdarska podjetja NOVICE »Sreča z veliko začetnico« z bratoma Giuffre v Cristallu Drevi ob 20.30 bo v gledališču Cristallo prva predstava »Sreče z veliko začetnico« (La fortuna con la Effe maiuscola), v kateri nastopata brata Carin in Aldo Giuffre. Gre za delo, ki sta ga leta 1942 napisala Eduardo De Filippo in Armando Curcio in ga prištevajo med pomembnejšo prozo avtorjev iz Neaplja. »SreCo z vehko začetnico« spada med tista izvirna dela, ki mejijo z veseloigro na eni in z dramo na drugi strani. Po večkratnih uprizoritvah še med vojno, ko sta nastopala sama avtorja, sta brata Giuffre »Srečo« spravila na oder v sezoni 1983/84 in to z velikim uspehom kritike in publike. Za režijo predstave je poskrbel Carlo Giuffre, za sceno in kostime Tony Stefanuccio, za glasbeno opremo pa Romolo Grano. Narečna predstava v miljskem Verdiju Danes ob 16.30 bo v miljskem gledališču »Verdi« ponovitev predstave v tržaškem narečju »Quatro done de časa«. Gre za veseloigro P. Giacomettija, v kateri so hudomušno prikazane težave sožitja dveh družin pod isto streho. Za režijo je poskrbel Carlo Persi. Nastopajo igralci skupine »Le Brombole«. »Promomusic«: mladi v svetu sodobne glasbe V torek ob 22. uri se bo v lokalu »MacaM« na Drevoredu XX. septembra 39 začel tržaški pokrajinski izbor izvajalcev sodobne glasbe »Promomusic«. Nastopali bosta dve katagoriji: posamezniki in skupine. Za prijave je na razpolago tajništvo organizacije na tel. številkah 0337-502212 in 0337-910041. RMV / JESENSKA DEJAVNOST Taborniški izlet na Kojnik Letošnjo jasno in suho jesen smo za izlet izkoristili tudi taborniki in tako ponovno oživeli do pred kratkim tradicionalne jesenske planinske izlete na nam geografsko bližnje vrhove. Ce smo se prd leti odločali za slavne Nanose, Snežnike, Vremščice in Slav-nike, smo letos izbrali večini izletnikov nepoznani Kojnik (sosed Slavnika). To pa ni edina novost. Na izlet smo povabili tudi starše in prijatelje naše organizacije, ki so se vabilu polnoštevilno odzvali. Z osebnimi avtomobili in s kosilom v nahrbtniku smo se najprej odpeljali do Podgorja. Pod presenetljivo vročim oktobrskim soncem se je vesela družba začela vz- penjati - dvigati do cilja - najprej po makadamu, nato po stezi. Po poldrugi uri hoje smo bili, nekateri upehani, drugi nekoliko manj, tretji pa čisto nič, na vrhu, kjer so se najlepši tudi slikali... Vrh smo torej osvojili in Cisto vsi smo si zaslužili kosilo in počitek na bližnjem travniku. Toda počitka je bilo kaj kmalu konec, saj je bil na sporedu turnir v vlečenju vrvi. Zvrstilo se je tako ničkoliko dvobojev (med starši, taborniki in netabor-niki, Mč-ji, poročenimi in neporočenimi itd.). In Čeprav so bili vsi tekmovalci zaverovani v de Coubertinovo geslo »Pomembno je sodelovati, ne pa zmagati!«, so bili boji zelo hudi in napeti. Po sestopu je medvedke in čebelice čakala še tekma med dvema ognjema. Ob vsesplošnem navdušenju nad uspehom izleta smo se skoraj obvezali, da bomo take izlete še priredili. ZP- Podlasica KONCERT V MIELI Deset minut aplavza za bolgarske pevke Kar trikrat priklicali zbor na oder Četrtkov nastop žen j.8a zbora bolgarske ra-l0televizije »Le mysterE 6s voix bulgares« \ j žaskem gledališču Mie-a )e dobesedno presegel ,.Sa Pričakovanja. Gleda lsCe je bilo nabito pol-°’ najbolj zgovoren pa 6 kil desetminutni 2akljUCni aplavz, ki je ade Bolgarke kar trik-^at spet priklical na er- Zbor se je v prvem , koncerta predstavil U Zivopisanih in izredno °gatih narodnih nošah Občnih predelov Bol-f ri)e; ljudska oblačila 0 aelovito dopolnjevala Pevske izvedbe najz-l.acilnejših bolgarskih ljudskih viz. Petje je i- ^kovalo nadvse raz-, °d zahodnjaških . °kov. katerih je vajeno L 6 uho. Tipični bal-j 8ki zvoki so priklicana misel čisto svojevr-n° sugestijo turških melodij, pastirskih viž, kričeče otožno petje bolgarskih žena. Pevke so pele v polni zasedbi ter v različnih manjših zasedbah, v katerih je prišlo do izraza enkratno ustvarjanje tresočih se »bizantinskih« glasov. Pesmi so obravnavale naravo (Mesechinko lyo - Mesečina), trdo kmečko delo (Sama li si den zhanala - Ali si ves dan sama kosila?), veliko pa je bilo tudi razposajenih melodij (More zazheni se Gyuro - Gyuro se ženi; Che da ti kupim bela seitsa - Kupil ti bom belo svileno krilo; Lazarski buenets - Zenski ples sv.Lazarja itd), inovativnih modernih priredb ljudskih pesmi ter instrumentalnih »reels«, katerih so štirje izvajalci, ki spremljajo zbor, zaigrali na tipične bolgarske inštrumente, kot so rO_RE EDSTAVITEV KNJIGE Nando Dalla Chiesa v četrtek v krožku Miani Sociolog in univerzitetni profesor na Mi-anski univerzi Nando alla Chiesa bo gost r°Zka Kreole Miani; aa srečanju, ki bo v Ce-rtek 9. novembra ob 7-30 v konferenčni uvorani hotela Excel-S10r. bo Dalla Chiesa predstavil svojo zadnjo ujigo »I Trasformi-sti«; razpravo bo vodil Podpredsednik krožka unulio Terpin, uvodne besede pa bo podal Predsednik Maurizio rogar. . ^ando Dalla Chiesa Je sin palermskega pre-ekta generala Carla Alberta, ki ga je mafija v palermu ubila leta 1982. Že v preteklosti je bd večkrat gost krožka, kjer je predstavil nekatere svoje knjige. 0 poklicu je sociolog, Poučuje pa na Milanski univerzi; bil je tudi Poslanec (od leta 1992 do leta 1994) gibanja Mreže. Nando Dalla Chiesa je eden najbolj jasnih in pozornih opazovalcev italijanskega družbeno-poli-tičnega življenja. Njegova prisotnost v Trstu prav v času, ko se v Palermu sodi bivšemu ministrskemu predsedniku Giuliu Andreottiju, nudi priložnost za razpravo o dogodkih ključnega obdobja zgodovine italijanske republike. V knjigi »I Trasfor-misti« avtor obnavlja tri leta »italijanske revolucije«; neposredne odnose med mafijo in rimsko politiko (predvsem andreottijevsko) in pa Craxijev korupcijski režim. Knjiga je tudi neke vrste »načrt« za demokratično Italijo, da bi se nove ideje in novi glasovi ne razblinili pod kupom ruševin, ki jih je za seboj pustila razširjena korupcija nekdanjih oblastvenikov. npr. manjše dude iz ovčje kože. Drugi del koncerta je bil nekoliko resnobnejši (dekleta so tokrat živo-pisano in bogato izvezeno narodno nošo zamenjala z elegantno dolgo črno obleko) na vrsti so bile predvsem posebne priredbe ljudskih melodij, religiozne in ljubezenske pesmi (Izpoved), različni vokalni dueti in kvarteti, ki so dopolnjevale razposajenost prvega dela koncerta z zahtevnimi vokalnimi efekti, ki so jih priredbe vključevale. (V.V.) VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 4. novembra 1995 KAREL Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 10.00 - Luna vzide ob 15.25 in zatone ob 4.43. Jutri, NEDELJA 5. novembra 1995 ZAHVALNA N. VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,9 stopinje, zračni tlak 1003,6 mb ustaljen, veter 6 km na uro jugozahodnik, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 17,7 stopinje. I I LEKARNE Od PONEDELJKA, 30. oktobra do NEDELJE, 5. novembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od' 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Gavana 11 (tel. 302303), L argo Osoppo 1 (tel. 410515). DAROVE PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicero-ne 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Jutri, 5. t.m., ob 16. uri Aishil SEDMERICA PROTI TEBAM Prevod ALOJZ REBULA, režija MARJO URSIC BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Qualcosa di cui ...sparlare«, r. Lasse Hal-Istrom, i. Julia Roberts, Den-nis Quaid, Robert Duvall. 24.00 »La signora ammaz-zatutti«, i. Kathleen Turner. EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Hanks. EKCELSIOR AZZURRA- 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »La seconda volta«, i. Nanni Moretti. AMBASCIATORI 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 • »Die Hard«, i. Bruce VVillis, Jeremy Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amore«, i. Hugh Grant, Robin Wil-liams. NAZIONALE 2-15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Show Girls«, r. Paul Verhoeven. NAZIONALE 3-15.15, 17.00, 18.50, 20.40, 22.30 »Movvgli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ivo il tardivo«, i. Alessandro Ben-venuti, Francesca Neri. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Pazzi per Linda«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Batman Fore-ver«, i. Val Kilmer, Jim Car-rey, Nicole Kidman. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvo-le«, r. Michelangelo Anto-nioni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kim Rossi Stuart. LUMTERE - 16.30, 18.10, 20.20, 22.15 »Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antoniom, i. John Malkovich, Sophie Merceau, Kim Rossi Stuart. S ČESTITKE Danes praznuje 60. rojstni dan DORA. Veliko lepega ji želi mož Rudi in vsi, ki jo imajo radi. Vse najboljše MILENA! Kar tako naprej, ti želijo Bruno, Andrej in Lorena. S PRIREDITVE SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi danes, 4. t. m. na večer na katerem Vam bo Tomaž Susič razkirl kaj vse se lahko zgodi KO STUDENT V LONDON GRE. Začetek ob 18.30. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Pričenja se nov niz OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ s prvim koncertom jutri, 5. novembra, ob 17. uri. Nastopili bosta pianistiki Tamara Ražem in Tatjana Jercog s programom za klavir in klavir stiriročno. Na sporedu Chopin, Liszt, Debussy, Prokofiev, Dvorak, Brahms in Rossini. Prisrčno vabljeni stari in novi ljubitelji glasbe. PD MACKOLJE vabi na predstavo Nusičeve igre SUMLJIVA OSEBA v izvedbi dramske skupine KD l. Gruden iz Nabrežine jutri, 5. novembra, ob 17.30 v Srenjski hiši v Mackoljah. SKD SLAVEC Ricmanje Log vabi na 10. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE jutri, 5. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. Nastopajo: oktet F. Bevk - Otalež, oktet Pr’Farci - Spodnja Idrija, vokalni oktet Bori -Postojna, oktet S. Gregorčič - Kobarid, oktet Bača - Podbrdo, Godoviski oktet -Idrija, oktet Vrtnica - Nova Gorica, oktet Škofije iz Škofije ter Tržaški oktet -Trst. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAZENCEV- dr. Marko Terseglav: HUMOR V SLOVENSKI LJUDSKI PESMI (IN SE KAJ). Peterlinova dvorana, Doni-zetijeva 3 v ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30. ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO v tržaški škofiji vabi mlade na Mladinsko mašo, ki bo v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah jutri, 5. t. m. , ob 15. uri. Po maši bomo pekli kostanj in se lepe imeli. Vabljeni! □ OBVESTILA SRENJA DOLINA in KD Valentin Vodnik, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaščane, da se udeležijo sečnje na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče danes, 4. in jutri, 5. t. m., ob 8. uri v Sanci. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo javni sestanek za krajevno skupnost Frankovec-Zavlje v torek, 7. t. m., ob 20. uri v društvenem centru A.U.Miro pri Domju. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo študijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/l.nadstr,, tel. št. 631203 ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja. Informacije dobite vsak dan v dopoldanskem Času, razen ob sobotah na tel. št. 040/212289. SKLAD MIA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. KD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se tečaj latinskoameriških plesov pod vodstvom koreografinje Mojce Horvat prične danes, 4. novembra, ob 16. uri v društvenih prostorih na Stadionu l.maj. Za informacije in vpis tel. na št. 572595 (Tatjana). OTROCI! Vabimo Vas na popoldansko delavnico božičnih ročnih del, ki bo v društvenih prostorih SKD Vigred v Sempolaju. Prvo srečanje bo danes, 4. t. m. od 17. do 19. ure. SK BUDINA sporoča, da se bo pričel tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini dne 7. t. m. in bo ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure. SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17., 18. in 19. t. m. v Domu Bridina na Opčinah. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi udeležence pevskega tečaja na Dobrni na skupno vajo, ki bo v četrtek, 9. t. m., ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. MALI OGLASI PRODAM star morotni kopač PGS, 12 k.s., 533 kub dizelski motor Con-dor ter prikolico. Tel. št. 231704. PRODAM lepo urejeno cvetličarno v središču mesta. Tel. št. 251050 ali po 20. uri na št. 773930. PRODAM dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave. Prostor prenovljen, dober zaslužek. Tel. št. 040/633412 od 8. do 14. ure. ODDAJAM dvosobno stanovanje v Ljubljani za to akademsko leto. Tel. ob uri kosila in večerje na št. 54524. LEKCIJE iz angleščine nudi univerzitetni študent z diplomo Trinty college in prakso v Londonu, tudi iz italijanščine in prava. Tel. št. 040/225603. IŠČEMO predstavnika ali trgovskega potnika izkušenega na področju elektro-materialov z znanjem slovenščine in italijanščine, z vozniškim dovoljenejem in avtomobilom, starejšega od 21 let. Tel. št. 0368/930625. SLAŠČIČARNA St. Ho-nore na Opčinah zaposli vestno vajenko/podajalko. Tel. št. 213055 v času poslovanja. OSMICA v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Toči belo in Črno. V RICMANJIH je odprl osmico Jadran. PRI KOVAČEVIH za cerkvijo v Doberdobu je zopet odprt Kmečki turizem. Vabljeni! OSMICO odpira Tavčar, Ivanji Grad pri Komnu od 4. do 12. novembra. PRISPEVKI V počastitev spomina Marte Werk-Volk darujeta Miranda in Atilij Kralj 50.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin ha Marto Werk-Volk daruje Vera SardoC 50.000 lir za odbor SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 ! MišmEPlMK S Prosek 551 Tel. 251040 POSEBNA RAZPRODAJA VSEGA BLAGA S POPUSTI OD 30% DO 60% 9 za ohranitev štadiona 1. maj. V spomin na drago Marto Werk-Volk daruje Neva Lukeš 50.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na pokojne svojce darujeta Mara in Ladi 50.000 lir za MPZ Rdeča zvezda. V spomin na pokojni Stefy Callegari in Milico Kogoj daruje Mara Milič 50.000 lir za obnovo freske v niši Pirčeve domačije. Namesto cvetja na grob Jolande Valenčič Vatovac daruje družina Ukmar (Prosek 329) 50.000 lir za Lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na pok. Rudija Lanza darujeta družini Bisca in Perosa 200.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Ivo Stoka Zubalič daruje Silvija Cernjava z družino 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na drago gospo Karlo Golob daruje Marija Glavina 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na dragega prijatelja ing. Viktorja Martelanca (Tojota) darujeta Vera in Aljoša 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na brata Dra-gota in očeta Karla Bana daruje sestra Vojka z Ivanom 50.000 lir za KRUT. Namesto cvetja na grob drage tete Karle Golob darujejo Egon, Nucci in Igor 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na mamo Antonio, brata Antona in moža Stanka Ferluga daruje žena Carmela z družino 50.000 lir za cvetje na spomenik padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Marto Werk-Volk darujeta Aljoša in Mariuccia Žerjal 200.000 lir za KD Ivan Grbec in 200.000 lir za SK Kras. V spomin na Milko Grgič vd. Batič darujeta Rosana in oče Pino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 10. obletnici smrti očeta daruje Iztok z Eriko in otrokoma 100.000 lir za obnovo štadiona 1. maj. V spomin na pevovodjo Marto Werk-Volk daruje VVilma Orel 20.000 lir za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na drago Milko Batič daruje družina Del Piero 40.000 lir za KD Lonjer-Katinara. t Tiho je odšla od nas ljubeča in skrbna žena, mama, babica in teta Ada Conč roj. Kjuder UČITELJICA V POKOJU Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 2. novembra 1995 na ljubljanskih Zalah. V ljubezni bo ostala vedno z nami. Njeni mož Marjan, sin Marjan z ženo Vero, vnukinji Maja in Spela, sestra Julci Cone in brat Edo Kjuder z družinami Ljubljana, Laško, Smarca, Lonjer, Trst, 4.11.1995 Ob nenadni izgubi gospe Marte Werk-Volk izreka iskreno sožalje svojcem Dom Jakoba Ukmarja v Skednju VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke 7.59 (E) (6.04) 8.53 (E) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke 6.04 (IR) 10.05 (E) 6.13 (R) (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke 10.42 (IR) 7.13 (E) 11.42 (IC) 7.50 (IC) (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) 13.42 14.12 (IR) (0) 8.13 (IR) Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) (IR) 15.42 10.13 (IR) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be- netke (12.20) 16.04 (IC) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogmaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 (D) 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Ti* |13.33|, Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Be- 18.50 (D) 14.13 (IR) Tržič (M.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Be- 18.57 (D) 15.13 P Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) 19.37 (IR) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) 20.00 (IC) 16.13 (IR) Trač |16.36|, Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Be- 20.55 (R) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) 21.42 (IR) 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 22.00 (IC) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) 23.42 (E) 19.13 (E) Trač (^9.36|, Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Be- 0.42 (IR) 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), 2e- 1.42 (IR) neva 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) 2.35 (D) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini SMER___________________________________ Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18) Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13) Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praznikih) 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praznikih) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz- 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz- 8.33 (R) nikih) nikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19- (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) (ukinjen ob praznikih) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) nikih) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) praznikih) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) (IR) lavnikih) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.19 Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 14.19 praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 15.19 16.19 16.56 17.19 17.38 (IR) (D) (R) (IR) (R) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 18.26 18.33 19.20 19.44 (R) (IR) (R) (D) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih) 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob 20.33 (IR) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) praznikih) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) 6.52 (E 240) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za- iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke greb 10.58 (IC264) KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC 243) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na- 16.57 (E 242) DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - na- daljuje v Budimpešto daljuje v Benetke 17.57 (IC265) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb 19.51 (E 220) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja 0.02 (E 241) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto IC - Intercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak RONKE / V OBČINSKI KNJIŽNICI Razstava del S. Meterca Postumni pregled opusa slovenskega slikarja v Laškem V občinski knjižnici v Ronkah so te dni odprli razstavo del slovenskega slikarja Stanislava Meterca. Rodil se je leta 1927 v Ribnem pri Bledu in umrl pred dvema letoma v Ronkah. Leta 1945 se je preselil v Soleschiano pri Ronkah, kjer je poročil domačinko. Prve slikarske korake je opravil že na Bledu pod vodstvom slikarja Jemca, umetniško pa se je izpopolnjeval in dozoreval zlasti po preselitvi v Laško, kjer je prvič razstavljal že leta 1946. Značilni za njegov umetniški opus so motivi iz narave in zlasti kraške krajine, ki jih je upodabljal z oljno tehniko in velikim smislom za barve. Imel je veliko samostojnih in skupinskih razstav v Italiji in tujini, zadnjic pa KINO GORICA VTITORIA 16.00 »L’in-cantesimo del lago«. Risani film za otroke. 18.00- 20.00-22.00 »Die hard (Duri a morire)«. Igrajo Bruce VVillis, Jeremy Irons, Samuel L. Jackson. 24.00 »Terra e liberta«. Rež. Kenneth Loach. Ozvočenje DoIby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Show girls«. Prepovedan mladini pod 14. letom. TR23C COMUNALE 18.00- 20.00-22.00 »II buio della mente«. Režija Claude Chabrol, igrata Sandrine Bonnaire in Isabelle Hup-pert. II PRIREDITVE OBČINA SOVODNJE prireja ob 50-letnici osvoboditve in 30. obletnici spomenika padlim v So-vodnjah niz prireditev. V tem okviru bo v petek, 10. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Milan Pahor predaval o Narodnem domu v Trstu. KD OTON ZUPANČIČ prireja danes v Kulturnem domu Andrej Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407). SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koci na Kremancah nad Renčami. Na razpolago je še nekaj mest. Možnost prevoza iz Gorice in nazaj. Prijave na sedežu društva in pri odbornikih. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra veCerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gallianu pri Čedadu. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 8. novembra. MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju, v priredbi KD Briški grič. Prijave in informacije na sedežu od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure in pri Maji Humar (tel. 884187) in Emanueli JuretiC (81163). je v Ronkah leta 1992 sodeloval na skupinski razstavi šestih slovenskih umetnikov s tega konca, ki jo je priredilo društvo Jadro. Ob odprtju tokratne razstave, ki sta jo priredili občina Ronke in združenje Endas iz Tržiča, je pozdravil ronški župan Novelli, Metercova dela pa je predstavil likovni kritik Fabio Favretto. Podčrtal je svojstev lik Človeka in umetnika, ki je živel skromno in nekoliko odmaknjeno življenje, ki pa je imel prodoren pogled za dojemanje sveta in čudežne roke, ki so znale prenašati na platno naravo in njene Čudovite barvne razsežnosti. Razstav bo na ogled do 10. novembra po urniku knjižnice. □ OBVESTILA SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA prireja v ponedeljek, 6. novembra, predavanje na temo “Masovni konkordat s pristankom”. Predaval bo komercialist Sergio Mogo-rovich. Predavanje bo ob 20. uri na sedežu SGZ v Rimski ulici 20. SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je tehnični urad odprt ob torkih in Četrtkih med 17. in 19. uro. OBČINA SOVODNJE OB SOCI sporoča, da so stopili v veljavo novi urniki občinskih uradov za stranke: 1) anagrafski urad, tajništvo in knjigovodstvo: od ponedeljka do petka 8.00-9.30 in 12.00- 13.30; ob sredah tudi 15.30-18.00; ob sobotah 9.00-12.00; 2) tehnični urad: ob torkih in Četrtkih 12.00-13.30, ob ponedeljkih in sredah 16.00- 18.00. Občinska knjižnica deluje ob torkih in Četrtkih od 10.00 do 12.00; ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 18.00. DRUŽBA se dobi danes, 4. novembra, ob 19.30 na Placuti. ČIPKARSKA SOLA V GORICI in SKD HRAST IZ DOBERDOBA prirejata tečaj klekljanja. Prijave v Čipkarski šoli (tel. 386461) ali pri SKD Hrast (tel. 78130, 78262, 78268). OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi izrednih obveznosti knjižničarke do vključno 15. novembra delovala po sledečem umiku: torek in Četrtek od 15. do 17. ure. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob Četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti. Ob rojstvu novo-rojenke Mihaele Čestitata mamici Gabrijeli in očku Avguštinu M1PZ Vrh sv. Mihaela in SZ Soča 51 ŠOLSKE VESTI SDZPI obvešCa, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje: vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), vvindovvs office (windows, winword, excel - 100 ur), tehnike prodaje (30 ur), marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in informacije v tajništvu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 10. novembra na ogledrazsta-va 15 slikarjev z Goriške, ki jo prirejata Kulturni dom in likovno združenje Endas iz TrgiCa. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure in med prireditvami. V GALERIJI BONA VIT-TORIA je na pobudo združenja Exit postavljena razstava slikarjev Alessan-dre Bernardis, Micheleja Drascka in Hermana Kosiča. Na ogled bo do 12. novembra po urniku kinodvorane. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja samo še danes slikar Krištof Zupet. Eg ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL -Trg Municipio AGIP - Ul. L. Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL -Drevored S. Marco IP - Ul. IV. Novembra ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN AGIP - Drev. V. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN-SREDIPOLJE IP - Ul. H Armata U LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. LEKARNA V DOBERDOBU Al LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 10.10, Agnese Aizza, vd. Milotti iz bolnišnice Janeza od Boga v TržiC; 10.30 Bruno Levi na glavnem pokopališču; 12.00 Beniamino Buda iz splošne bolnišnice v cerkev v Standrežu in na glavno pokopališče. OBČINA / TEŽKI ČASI ZA VALENTIJEVO KOALICIJO_ Uprava brez odbornika večina brez svetovalke Roselli "avtosuspendiran", Di Cristovazapustila Fona Italia Ce bi bili vraževerni, bi pomislili, da je v načrtu za hnancarsko šolo nekaj začaranega. Pod mševina-objekta, ki ga sploh še niso začeli graditi, sta se znašla dva župana, carano in Tuzzi, in vse ^Ze, da je podobno pot ubral tudi tretji. Zupan alenti še vedno sedi pri rmilu goriške občinske uprave, toda po zadnjih Ven sejah se je tudi nje-8°y stolček začel majati, sa) je v večinski koaliciji °Paziti prve znake razk-r°)a. Potem ko so se na Prejšnji seji trije svetovalci KJJC ogradili od stališča Uprave in se opredelili za eterendum o financarski °U' je sinoči v občinskem svetu svetovalka Rita Di Povedala, da bo odslej neodvisna. Razlog je v nesoglasju z upravo glede fi-nancarske šole in v s tem Povezanem sporu z načelnikom skupine FI. ■^i Cristova se na Prejšnji seji, tako kot svetovalci opozicije in KDC, ni udeležila sklepnega 8 asovanja. Včeraj je poja-snda, da zato, ker se ne Prepoznava v desničarski Sjneri, ki jo je ubrala koali-C1)a, pa tudi ker ne soglaša ^ načrtom za financarsko °to, ki da pomeni ne-Prejemljivo potrato de-arja in zelenih površin o aiišča. »Hočem biti de-™okratična, zato sem za 6 erendum, na katerem ua) bi občani odločali o tej zadevi«. Zaradi tega stališča je : k,. Cristova tvegala za JUfitev iz skupine For-n o9 ia'. Načelnik skupi-hergio Fornasir ji je soja njeno zadržanje. »S tem, da je zapustila dvorano skupaj z opozicijami, se je svetovalka izneverila obvezam do volilcev in se je tako avtomatično postavila izven naše svetovalske skupine«, piše Foma-sir. V nadaljevanju namiguje, da je to zadržanje morda bilo pohtična cena, ki jo je svetovalka plačala zato, ker so jo oktobra svetovalci opozicijskih skupin in tudi nekateri iz večinskih vrst izvolili v odbor Trgovinske zbornice namesto uradnega kandidata Forza Italia. Di Cristova je ogorčeno zavrnila to obtožbo. For-nasirju je zabrusila, da je ravnal podlo in nespodobno, ker je ni predhodno obvestil o ukrepih proti njej in ji je pismo izročil šele med včerajšnjo sejo.»To so nespodobne metode, vredne ljudi, kakršni ste vi«, je zabrusila načelniku Forza Italia, županu in predsedniku občinskega sveta, ki so bili v vidni zadregi. Po umiku Di Cristove razpolaga večina s 23 gla- J^ESREČA / PRI PEVMSKEM MOSTU Otrok padel in obvisel nad vodo Alessandro Suerz je poleg preplaha dobil samo nekaj prask r,G°nski gasilci so vče-aj, okrog 17. ure rešili nfue,tneša otroka, ki je el preko okrog osem naV°kV visokega zidu pa begom Soče pri Pevmskem mostu. Ales-n ro Suerz, ki bo jutri dopolnil šest let, je dobe-aedno obvisel kaka dva etra nad vodo, od ko-®r ®ta ga spravila na var-i. Silvio Di Barbora in maurizio Tortni. Nesreča 16 Zg0djla neka) PO ■ 0, na območju pevm-yKega oziroma soškega Parica in sicer na predelu, Pada proti soški strugi, aailoi so prvo obve-stiio o nesreči prejeli ob rb.40 m se v največji na-8 1C1 namenili na kraj, Jar so ocenili izredno nevarnost. Telefonirali so z stanovanja na drugem r6gu Soče, od koder so opazili dogajanje. Hiter poseg gasilcev je bil odločilen. Fantič, ki je obvisel na rastlinju tik nad vodo, bi lahko vsak čas padel v reko in ni si težko zamisliti, kakšen bi bil epilog. Di Barbora in Tortul sta se zato takoj spustila po težko dostopnem bregu in dosegla prestrašenega otroka in ga tako rešila. Nekaj trenutkov zatem sta druga dva. kolega Gianfranco Fabris in Francesco Velišček prišla z gumjakom in tako so ponesrečenca rešili po tej poti. Otrok je med padanjem in drsenjem zadobil nekaj prask in zvrhano mero strahu, zdravniška pomoč ni bila potrebna in se je kmalu po nesreči vrnil na dom v ulici dei Gelsi 16. sovi na 41. Pri tem raz-merpostjo odločilni glasovi treh svetovalcev KDC, ki so tudi sami v zadnjem času precej kritični do uprave. Po drugi strani pa je tudi res, da lahko Valenti računa na podporo 3 svetovalcev CDU, ki so formalno v opoziciji a že trkajo na vrata koalicije. Vsekakor se upravi pišejo težki časi, ne. le zaradi omenjenega zapleta, temveč tudi zaradi razpleta afere z odbornikom za javna dela in urbanistiko Alessiom Rosellijem (na sliki), ki se je včeraj “avto-suspendiral”. Župan je na začetku seje sporočil, da bo začasno sam prevzel Rosellijeva resorja vsaj do 22. t.m., ko naj bi pretor pojasnil, ali je Roselli neposredno soudeležen v sporu med gradbenim podjetjem Ars et labor (Roselli je takrat bil vodja del) in občino v zvezi s prestrukturacijo dveh poslopij v Ascolijevi ulici sredi 80. let (Roselli je takrat bil vodja del). Zupanovo pojasnilo ni zadovoljilo opozicije. Sve- tovalec Nicolo Fornasir je omenil nikoli demantirane izjave Rosellija novinarjem, po katerih razlog za njegovo odstranitev ni v sodnem sporu, temveč v tem, da »ni hotel kloniti pritiskom, ki so jih nekateri izvajali nanj s ciljem, da bi kot odbornik sprejemal iz tehničnega in iz pravnega vidika nekorektne sklepe«. Fornasir je vprašal župana, ali so te izjave resnične. Valenti je odgovoril, da jih je tudi sam prebral v časopisu in da je zahteval, naj mu jih Roselli pojasni, doslej pa pojasnila še ni dobil. Tretji udarec večini je sinoči zadal Fiorelli. Potem ko so ga na prejšnji seji utišah sklicujoč se na strogo spoštovanje pravilnika, je včeraj zahteval branje zapisnika prejšnje seje, kar je tudi predvideno po pravilniku, dasirav-no se navadno ta obveznost opušča. Fiorellija je zanimal zlasti sklepni del seje, ko je prav pri glasovanju o financarski šoli ostalo v sejni sobi le 20 svetovalcev, eden manj, kot bi bilo potrebno za veljavnost glasovanja. Predsednik Busolini je takrat prekinil sejo, da so lahko z doma priklicah še enega svetovalca in pol ure kanseje tudi glasovali. Branje zapisnika naj bi pokazalo, ali je bilo dogajanje točno zabeleženo, kar utegne seveda pogojevati veljavnost seje. Fio-relhjeva zahteva je zbegala predsednika Busolinija in upravo. Prekinili so sejo za 15 minut, da bi poiskali zapiske (zapisnik namreč še ni bil sestavljen v končni obliki). Ko poročamo, traja prekinitev seje že več kot eno uro. KULTURA / FILM, UMETNOST IN GLASBA Izjemno uspešen večer Kinoateljeja Kino Vittoria do kraja natrpan - Danes film za otroke, opolnoči pa ponovitev filma K. Loacha Gorica velja za mrtvo mesto, kjer mladi nimajo dosti priložnosti za večerno družabno življenje, ko pa se kaj zanimivega dogaja, se radi potožimo nad apatičnostjo mladih, ki jih ta ali oni kulturni dogodek ne zanima. Delno morda to drži, toda ne povsem. Živ dokaz, da se Gorica in zlasti njena mladina znata odzvati na zanimive ponudbe je bil predsi-nočnji večer Kinoateljeja v kinu Vittoria. Redkokdaj ima človek priložnost videti do kraja natrpano kinodvorano, kjer so prav vsi sedeži, vključno s prvo vrsto, do kraja zasedeni in kjer se morajo nekateri gledalci zadovoljiti s stojišči. Tolikšen naval gre gotovo pripisati zanimanju za film»Terra e liberta«, v katerem priljubljeni angleški režiser Ken Loach pripoveduje o iluzijah in razočaranjih mladih protifašističnih borcev med špansko civilno vojno. Precejšnje zasluge za uspeh pa imajo tudi dinamični GORICA / POSEG SVETOVALCA NZ Desnica hoče spraviti šolo Trinko v Loti* Flkrati spet ostro napada šolskega skrbnika Občinski svetovalec Nacionalnega zavezništva Narciso Ran do, ki mu je očitno zelo pri srcu bodočnost slovenske šole, je te dni dostavil tisku svoj predlog za rešitev problemov srednje šole Ivana Trinka. Dostavil ga je seveda italijanskemu tisku, saj se mu ni zdelo vredno, da bi pismo poslal tudi Primorskemu dnevniku, pa čeprav gre za problem slovenske šole, ki mu naš dnevnik posveča največjo pozornost. Iz včerajšnjih lokalnih kronik italijanskih dnevnikov povzemamo stališče Randoja, ki sicer namenja več črnila blatenju goriškega šolskega skrbnika kot pa iskanju rešitve za šolo Trinko. Skrbnik dr. Mannini, ki je bil pred meseci med priljubljeni- mi tarčami žolčnih napadov časnika “II giomale di Gorizia” (časnik se po odhodu urednikov na poletni dopust še ni vrnil v kioske menda zaradi sodnih težav tako stečajnega kot kazenskega značaja), se je goriški desnici očitno zameril, ker predlaga za slovensko šolo naj preprostejšo in najlogičnejšo rešitev: preselitev v poslopje v Ul. Marconi. Rešitev je za šolo primerna in tudi zelo preprosta, saj ni potrebe po popravilih na stavbi, ki je še vedno šolska, četudi jo že nekaj let neupravičeno uporabljajo mestni redarji. Toda, je pomislil Rando, bognedaj, da bi se morali redarji seliti drugam zaradi slovenske šole! Kam torej s šolo Trinko? Rando nima dvo- mov: v Ločnik seveda, kjer je v poslopju šole Per-co še nekaj prostih učilnic. Ne vemo, ali je svetovalec preveril število prostih učilnic v Ločniku in število prostorov, ki jih potrebuje šola Trinko. Sicer pa to ni važno, saj je glavna značilnost šolslce politike goriške občinske uprave ta, da načrtuje svoje racionalizacijske posege, ne da bi se na šolskem skrbništvu pozanimala o realnih potrebah posameznih šol. Važnejše je najbrž to, da bi slovenski šoli spet ponudili zasilno namestitev, ne da bi ji zagotovili lasten dokončni sedež, predvsem pa to, da bi te nadležne Slovence končno spravili iz mesta tja čez Sočo. Dve muhi na en mah. Čestitamo, gospod Rando! člani Kinoateljeja, ki so si znali v mestnem kulturnem dogajanju izrezati pomemben prostor in s svojo kvalitetno ponudbo osvojiti pozornost javnosti. Filmski dogodek so predsinoči obogatili še s koncertom v živo, ki je sledil filmu v razstavnih prostorih. Kvartet, ki so ga sestavljali Pierluigi Bumbaca, Davide Sfili-goi, Oscar Duiz in Pier-paolo Pintar, je izvajal nalašč za to priložnost zloženo glasbo, ki so jim jo navdihnile slike Hermana Kosiča, Micheleja Drascka in Alessandre Bernardis, treh mlkadih goriških umetnikov, ki te dni razstavljajo v galeriji kina Vittoria. Kinodvorana na Travniku se tako uveljavlja kot odprt multimedialni kulturni prostor in to ne le ob Kinoateljejevih četrtkih. Danes bo na primer v kinu prvi iz ciklusa filmov namenjenih najmlajšim (ob 16. uri bodo vrteli risanko “L’in-cantesimo del lago”). Sledila bodo predvajanja filma “Die hard”, ki je v rednem sporedu dvorane, ob 24. uri pa bodo na veliko povpraševanje občinstva ponovili pred-sinočnji “Terra e liberta”. Na sliki (Fotostudio Reportage) koncert kvarteta v galeriji kina Vittoria NOVICE Martinovanja in zahvalni obredi v Štandrežu, Revmi in Gabrjah Ta in naslednji konec tedna bosta marsikje namenjena martinovanjem in zahvalnim prireditvam. Nocoj bodo martinovali na pobudo društva Oton Župančič v Štandrežu. Jutri dopoldne po maši, predvidoma ob 10.30, bo v Pevmi zahvalna slovesnost. Domačini bodo pripravih okrašen voz s pridelki pred cerkvijo, sledila bo družabnost. Ob 14.30 bo martinovanje na trgu v Gabrjah, kjer se bodo zbrah okrog kmečkega voza in okrog z domačimi dobrotami obloženih miz. Referendumi o financarski šoli: podpisi v Štandrežu in na Placuti Odbor za varstvo letališča in rajonski svet v Stan-drežu bosta jutri od 9.15 do 12.15 zbirala podpise za referendume proti financarski šoli na glavnem trgu v Štandrežu. Popoldne od 14.30 do 16.30 bodo podpise zbirali tudi na Placuti. Rjuhe in cvetje za čist zrak Krožek “Terra - Legambiente” nadaljuje z akcijo Mal/aria. Za prispevek 30 tisoč lir ponujajo kompozicijo treh lončnic, ki prispevajo k čiščenju zraku v stanovanjih, ob tem pa delijo tudi rjuhe za preverjanje onesnaženosti zraku. Jutri dopoldne jih bodo debli na sejmu starin na Placuti, ob delavnikih pa jih je mogoče dobiti po dogovoru na tel. štev. 32273 ob umiku poslovanja trgovin. Marjo Sossou iz Grojne težko ranjen v trčenju pri Pevmi V trčenju med dostavnim vozilom ape piaggio in avtomobilom se je včeraj ob 12.15 pri Pevmskem mostu, na križišču, kjer cesta zavije v Podgoro, težko ponesrečil 52-letni Marjo Sossou iz Grojne štev. 2. Točne okoliščine nesreče niso še pojasnjene, saj jih prevejrjajo goriški karabinjerji, kaže pa, da naj bi do trčenja prišlo zaradi izsiljevanje prednosti. V silovitem trčenju je bil ape povsem uničen, Sossou pa hudo ranjen. Ranjenca so prepeljali najprej v goriško bolnišnico nato pa na oddelek za oživljanje na Katinari, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo zaradi močnega pretresa možganov z nalomom lobanje in domnevno krvavitvijo. TRGI / RAZMERJE DO MARKE JE OSTALO NA ČETRTKOVI RAVNI Lira sklenila teden z utrditvijo doseženega napredka Milanska borza je pozitiven sestanek na koncu skvarila z izgubo NOVICE Uspešen obračun sejma Edit Expo v Pordenonu PORDENON - Sejem Edit Expo v Pordenonu si je letos ogledalo dva tisoč obiskovalcev veC kot lani. Sejmišče je bilo odprto pet dni. O sejmu smo v nedeljo podrobneje poročali predvsem zaradi tega, ker je bila na njem tudi razstava knjig v manjšinskih jezikih. Knjige slovenskih založb iz Italije so bile bogato predstavljene. Leta 1992 so imeli na tem sejmu 5.300 obiskovalcev, lani 7.308, letos pa jih je vstopnico plačalo 9.322. Tem je treba dodati še nekaj tisoč dijakov, ki so sejmišče prišli brezplačno. Po besedah komisarja Zanolina je uspeh sejma je presegel vsa pričakovanja, še posebno, Ce upoštevamo, da je sejemska ustanova brez upravnega sveta. Prejšnjim upraviteljem je mandat zapadel letos poleti, deželna uprava pa še ni imenovala novih, tako da sejmišče začasno upravlja komisar. Pordenonca-ni so v ta sejem vložili veliko denarja in energije, kar je dokaz, da ne gledajo samo na gospodarsko, ampak tudi na kulturno plat. Da je Edit Expo uspel, dokazujejo tudi podatki družbe za avtorske pravice Siae. Po turinskem in bolonjskem je ta knjižni sejem tretji najpomembnejši v Italiji. Izvedeli smo, da načrtujejo spomladansko prireditev, ki pa bi jo priredili nekje drugje, najbrž v Venetu. (mw) Slovensko gospodarstvo se predstavlja na Dunaju LJUBLJANA - V ponedeljek, 6. novembra se bo slovensko gospodarstvo predstavilo na samostojni prireditvi na Drmaju. Predstavitev, ki bo trajala do 9. novembra, je ena večjih v Avstriji in hkrati tudi četrto izmed podobnih predstavitev Slovenije v tujini. Organizatorji načrtujejo tudi ve C uradnih srečanj na vladni ravni in med gospodarskimi zbornicami obeh držav. Razstavo bo odprl minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, navzoči pa bodo tudi avstrijski minister za gospodarstvo Johannes Ditz, predstavniki obeh gospodarskih zbornic ter podjetij iz Slovenije in Avstrije. RIM, MILAN - Po tečajnici Banke Italija je lira včeraj sklenila valutni teden na približno enaki ravni, kot jo je dosegla v četrtek, ko se je znatno okrepila do marke in glavnih evropskih bankovcev. Očitno ji prija razmeroma mirno notranje politično dogajanje, posebno pa krepitev dolarja, ki se je začelo v Četrtek in se nadaljevalo tudi včeraj. Zeleni bankovec je namreč presegel vrednost 104 jenov in se približal 1,43 marke, čeprav se je v drugi polovici dne na mednarodnih trgih nekoliko potuhnil, ker so prišli iz VVashingtona precej neugodni podatki o pora- stu ravni brezposelnosti v oktobru. V primerjavi s septembrom, ko je dosegla brezposelnost v Združenih državah Amerike 5, 5 odstotka, se je v oktobru povišala na 5,6 odstotka, vendar je treba upoštevati, da so inflacijski indikatorji zelo nizki. Toda perspektiva za gibanje dolarja je še naprej zelo ugodna, saj analitiki napovedujejo njegovo nadaljnjo krepitev. Ni malo takih, ki so prepričani, da bo do konca leta brez večjih težav prišel do vrednosti 110 jenov, zato je za ponedeljek pričakovati naraščanje povpraševanja po ameriški valuti. Pri tem je treba dodati, da je dolarju občutno pomagalo tudi prenehanje delovanja zavoda Daivva Bank v Združenih državah, ker je kršila bančne predpise. Njena new-yorška podružnica je zbrala za več kot milijardo dolarjev izgub. Za liro pa ostaja neznanka parlamentarnega itra finančnega zakona, od katerega bo močno odvisna nadaljnja usoda bankovca. Včerajšnji borzni sestanek v Milanu in z njim italijanski borzni teden se je končal z negativnimi predznaki, potem ko so borzni indeksi dober del sestanka napredovali. Zadnji tele- matski indeks je pokazal nazadovanje za 0,95 odstotka (Mib-30 je izgubil 1,09 odstotka), negativni preobrat v gibanju tržnih kazalcev pa gre pripisati predvsem padanju vrednosti delnic Ferfin in Montedison. Slo je za popraznični sestanek, pojasnjujejo posredniki, na katerem so tečaji padli bolj zaradi nizkega obsega poslov (komaj 403 milijarde), kot zaradi dejanskega pritiska ponudbe. Popoldanska,. pa Čeprav neznatna ošibitev dolarja je imela takojšnji učinek na trgu državnih vrednotnic, kjer so se tečaji pogodb future na BTP rahlo znižali. Evropske banke predlagajo denarno unijo v dveh fazah RIM - Kar tri tisoč evropskih bank meni, da prehod na skupno denarno enoto ni uresničljiv v eni sami fazi, ampak da bi bilo veliko pametneje, ko bi ga uresničili v dveh Časovnih obdobjih. Prva faza naj bi trajala dve do tri leta, druga pa še dve leti. Po mnjenju Evropske bančne federacije bi morali v prvi fazi priti do uskladitve monetarne politike, menjalnih sistemov in menjalnih ter finančnih trgov, drugo fazo pa naj bi zaceli takrat, ko bodo pripravljeni bankovci in kovanci nove valute in ko bo dokončan prehod vseh bančnih operacij na novo valuto, vključno s storitvami za klientelo. V časovnih terminih naj bi priprave na prvo fazo trajale dve do tri leta, najbolj občutljivo pa bo po mnenju evropskih bančnikov prav obdobje, ki bo poteklo med prvo in drugo fazo, ko bodo morale nacionalne monetarne oblasti dokazati svojo trdno odločenost za mesničitev evropske monetarne unije. O prehodu na skupno valuto so člani Evropske bančne federacije, ki vključuje 2.900 bank Evropske unije, Islandije, Norveške in Švice, razpravljali v preteklih dneh na sestanku v Sevilli. Predsednik federacije, Nemec Karl Heinz VVessel je podčrtal odločenost bank, da k uresničitvi skupnega bankovca prispevajo po vseh svojih moCeh, vendar potrebujejo za to ustrezne tehnične roke. Bankirji zato pričakujejo, da bo Evropski svet decembra v Madridu začrtal jasne in bolj realistične perspektive od tistih, ki jih je za monetarno unijo določil sporazum iz Maastrichta. OBVEŠČANJE / OD PONEDELJKA PO RADIU TRST A Nov gospodarski niz s sodelovanjem SDGZ Dopoldanske oddaje Iz studia z vami bodo posvečene obračunom z občnih zborov posameznih sekcij SDGZ TRST - Tržaška radijska postaja je v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem pripravila tudi za novo jesensko-zimski sezono niz pogovorov z raznih gospodarskih področij. Tako bo prihodnji teden osrednji pogovor jutranjega sklopa oddaj »Iz studia z vami« namenjen problemom, s katerimi se srečujejo elani raznih sekcij SDGZ. Ker potekajo prav v teh tednih občni zbori posameznih sekcij, bodo njihovi predstavniki posredovali radijskim poslušalcem svoje načrte, razkrili novosti in jih seznanili s problemi in težavami, ki pestijo posamezne odseke. Oddaje potekajo v živo, zato so k sodelovanju vabljeni tudi radijski poslušalci. Svojo udeležbo v ponedeljkovi dopoldanski oddaji (ob 11.45) so potrdili predstavniki sekcije za zunanjo trgovino Pavel Vidoni, Mirjam Koršič in Danilo Cunja. V torek bodo za gostinsko sekcijo v studiu Lino Doljak, Niko Tence, Avguštin Devetak in Božo Jejčič. V sredo se bodo predstavili trgovski operaterji Ervin Mezgec, Egon Meden, Jurij Močilnik, Karlo Grgič in Anastazija Koršič, v četrtek pa bodo prišli na svoj račun obrtniki Drago Ota, Peter Malalan in Rado An-dolšek. Po telefonu se bodo oglasili tudi operaterji iz drugih pokrajin, medtem ko bo v petek za zaključek okrogla miza, ki bo posvečena pripravam na občni zbor Združenja. Po okroglih mizah bodo na sporedu še pogovori in komentarji z gospodarskega področja. Tako ho vsako jutro ob 9.40 posredoval svoje razmišljanje Marko VValtritsch. V pogovorih ob 11. uri bo kot prva spregovorila Mili Primožič o slovenskih Čipkah; Tamara Blazina, ravnateljica Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje bo predstavila nove tečaje, novinarka Vlasta Bernard bo poročala o gibanjih trgov. Poleg gostov bodo dopoldanske radijske oddaje Iz Studia z vami oblikovali Davorin Devetak, Andrej Sik, Aleš Lupine in Nataša Sosič. GOSTINSTVO / ZAČNE SE V TOREK Na SDGZ zbirajo prijave za tečaj za somelierje Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu obvešča svoje člane in ostale interesente, da se bo v torek, 7. novembra začel teCaj somelierstva, ki ga prireja združenje italijanskih somelierjev AIS. TeCaj obsega 13 srečanj, ki bodo obravnavala osnovne veščine povezovanja vina s hrano: po eno predavanje bo o liku somelierja, o vinogradništvu, tri predavanja o enologiji, tri o tehniki vinske degustacije in še po eno o zakonodaji in enografiji, o destilatih, likerjih in pivu, o enogastronomiji, o vinski karti, kleti in o serviranju vina. TeCaj bo potekal v večernih urah v župnijski dvorani cer- kve Madonna del Mare v Trstu. Vinska kultura dobiva danes vse večji pomen, saj kakovost vse bolj prevladuje nad količino in tako doma kot v gostilni pijemo ob hrani zmeraj manj vina, a smo obenem vedno bolj pozorni na sorto in druge kvalitete vina. V lanski sezoni je ta tečaj obiskovalo precej naših gostincev in tudi vinogradnikov, kar se že pozna v obogateni ponudbi nekaterih lokalov. Zato vabimo še druge gostince, da poskusijo to pot. Za vpis in podrobnejše informacije se lahko obrnejo na organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu, UL Cicerone 8 (tel. 362949). Davorin Devetak HBANKE / NOVA ZAVEZNIŠTVA h Na severu države nastaja tretji bančni koncern Naveza med Turinom in Verono VERONA - V Italiji nastaja tretji najpomembnejši bančni pol. Pred njim bosta odslej le navezi, ki ju vodita banki San Paolo iz Turina in Cariplo iz Milana. Na tej strani smo že pisali o namenih upraviteljev hranilnic iz Verone in Turina, da sklenejo operativno zavezništvo, ki bi zajelo vso severno Italijo, od meje s Francijo in Švico pa do tiste z Avstrijo in Slovenijo. Upravitelji {urinske hranilnice so te dni prižgali zeleno luC za to operacijo, ki prinaša veliko novosti v italijanski bančni sistem, še posebno v trenutku, ko se zdi, da druge bančne operacije, v središču katerih je zavod Gemina, nimajo veliko uspeha. Cassa di Risparmio iz Torina sodi v sam vrh italijanskega bančništva, Cassa di Risparmio iz Verone pa ima že vrsto let podružnice ne le v pokrajini Verona, marveč tudi v Vicenzi, Bellunu in Anconi. V zadnjem času je z nakupom od-lopujočih 25 odstotkov delniškega paketa prišla v videmsko-pordenonsko hranilnico Grup, v začetku leta pa je sklenila partnerstvo s hranilnico Cassamarca v Trevisu. Kot naši bralci gotovo vedo, si prizadeva, da bi se razširila tudi v naše kraje. Nekateri jo kar javno omenjajo kot morebitnega partnerja Kmečke banke. Dala je pobudo za družbo Unicredito, v kateri imajo delnice vse tri banke: Verona, Videm in Treviso. Sporazum med Verono in Turinom, ki ga bodo podpisali v prihodnjih dneh, predvideva ustanovitev finančne družbe Unibanca, v kateri bosta imeli skupini vsaka polovico delniške glavnice. Predsednik bo iz ene, podpredsednik pa iz druge skupine. Vsaka včlanjena hranilnica bo obdržala svoje ime in povezanost s prostorom, v katerem posluje, vendar bodo postopoma celo vrsto služb poenotili. Ni izključeno, da bo čez nekaj let prišlo do popolne združitve vseh obstoječih hranilnic v eno samo. V načrtu je predvideno, da bo vsaka včlanjena banka kupila delnice drugih. Nov bančni holding bo imel 827 okenc in 12.129 uslužbencev. Hranilnih vlog je skupaj za 42.804 milijarde lir, posojil za 26.062 milijard, premoženje pa je vredno 6.853 milijard. Medtem ko vsaki skupini pripada približno polovica hranilnih vlog, daje skupina bank okrog Verone veC posojil in tudi njeno premoženje je vredno skoraj dvakrat toliko kot premoženje turinske hranilnice. Te banke pa ne ostajajo le na svojem vrtičku. Hranilnica iz Verone ima 4,5% delnic banke Am-brosiano Veneto, zdaj pa je na prodaj paket 21% delnic te banke, katerih lastnik je San Paolo, in v Veroni ne skrivajo namena, da bi kupili tudi tega, saj bi si tako s četrtino delnic zagotovili nadzor nad moCno katoliško banko, ki ima več kot tristo okenc v Lombardiji in Venetu. Tako bi seveda še okrepili svojo vlogo in moC na severu države. Marko VValtritsch J* KULTURA Sobota, 4. novembra 1995 13 vse naokoli je megla in samo niegla. Nekaj golih dreves moli iz sivine. Mladenič se na starem motorju vozi po razriti cesti. Prizor iz filma Breme - Teher, ki ga bodo predvajali v ponedeljek, 6. t-m., ob 21. uri v gledališču Miela. Režiser dela je Vuk Babič, Beograjčan, ki zadnja leta živi v Trstu. »Ostali moji filmi so družbeno-po-titične satire, komedije, ta pa je drugačen. To je atmosfera. Izklopi telefon, ko ga boš gledala,« mi je svetoval med najinim telefonskim Pogovorom. In tako sem tudi storita. Ko sva se potem srečala za intervju, me je najprej vprašal, Ce sern si film zavrtela dvakrat. »Ne,« sem mu morala priznati. »Ahh,« je Potožil, in že sem mislila, da me bo odslovil. »...Toda prevzel me je,« sem dahnila; nisem se znala domi-sliti ničesar pametnejšega od gole resnice, Čeprav je bil moj sogovor-rdk prepričan, da mu želim samo Polaskati. Tako sva torej začela govoriti o filmu. Snovi bi bilo za eno knjigo - zadovoljimo se s povzetkom! Najprej nekaj o tržaški predstavitvi dela. Kaj si od nje obetate in kako mislite, da bo občinstvo sprejelo vaš film? »Logično, da pričakujem krog tjudi, ki jih zanima kultura in ki jih zanimajo filmi, ki niso tekoči repertoar italijanskih kinematografov rn televizije. Zasičenost trga z ameriškimi komercialnimi filmi, ki se erez katerekoli selekcije pojavljajo na ekranu, uničuje okuse publike, festivali, ciklusi, krožki, kot je Ca-pella Underground, so edine možnosti za ogled kvalitetnejšega filma. Pobudo, kakršna je Trieste Contem-P°ranea, sem pričakoval deset let, odkar živim v Trstu. To je sad poli-ičnih, gospodarskih in družbenih Premikov.« Kako vi doživljate tržaško miselnost? »Hvala bogu se začenja nekaj v nuselnosti Trsta spreminjati. Jaz se u sedaj počutim kot popolnoma °mac človek. Predstavljam film, .11® dvojezičen - to je prvi film, ki )e bil posnet izven madžarskih meja, pa je vendar delno v madžarščini...« Torej dvojezičnost. V Cern je sporočilo tega, da ste film posneli dvojezično, delno v madžarščini, delno v srbščini - »- V srbohrvaščini! Treba je malo pozabiti na te srbske in hrvaške šoviniste. To se neumnosti. To je en sam jezik. Ta dvojezičnost v filmu je popol- noma naravna: v tem kraju, kjer se zgodba dogaja, se govori točno tako. Srbi med sabo srbohrvaško, Madžari madžarsko, gostilniški jezik pa je vedno madžarski. Od tod lahko preidemo na vprašanje, zakaj sem jaz sploh posnel ta film. Preko tega filma sem hotel dokazati, da problemi Jugoslavje niso v nobenem primeru nacionalni. So problemi družbe, v kateri se kot žrtve pojavijo vsi narodi.« Med oklepajem: kako gledate na vojno v nekdanji Jugoslaviji? »Moj zadnji film, ki sem ga posnel, je še vedno zapečaten v Beogradu. Projekcijo sem ustavil sam, ker je pač to komedija in ne zdi se mi moralno, da od ljudi pričakuješ krohotanje v času teh strašnih pokolov. Ko se ta morija v Jugoslaviji konča, imam še mesec pa pol dela, da pride delo lahko na ekrane. No, mimo tega. Jaz mislim, da je treba iskati razloge za vojno v veC-desetletni hipokriziji te družbe. Jugoslavija ni bila nič boljša in nič slabša od drugih držav sveta. Zahod prišteva Jugoslavijo k državam vzhodnega lagerja. Sploh na primer ne ve (razen Trsta seveda, ker so sem prihajali kupci), da smo imeli Jugoslovani od leta 1961 svobodni potni list. Znotraj države pa je obstajala permanentna družbena laž, prevara. Prišlo je do katastrofe vrednot. Leta in leta je bila edina vrednota bogastvo, zgrabiti skupaj Cimveč denarja. A to je ja samo videz! Nesreča človeka je ostajala v človeku samem. Ogorčenje pa je se je kopičilo, kopičilo in v trenutku krize se je artikuliralo skozi ljudi, ki so zasledovali lastne interese. Tako je paC nastal srbski nacionalizem, hrvaški nacionalizem, tudi slovenski nacionalizem. In ta mitološka preteklost, ta namišljena srbska srednjeveška veličina, te neumnosti, ki uspevajo tudi na Hrvaškem in Slovenskem. Ko ni opore v realnem svetu, se ljudstva zapičijo v take iluzije in rezultati so katastrofalni. Nekdo je zelo pametno rekel, da je bilo pod Titom veliko problemov tedanje Jugoslavije zaprtih v hladilnik. Nihče ni medtem opazil, da so varovalke crknile in so hladilniki ostali brez elektrike. In ko so potem hladilnike odprli, je smrdelo do neba.« Nekaj teh elementov, ki ste jih sedaj nakazali, se pojavlja tudi v filmu. Vas sredi Vojvodine, v katero se vrneta dva izseljenca, hrepenenje po materialnih dobrinah, zemlja, ki postane breme... »Živeli smo v ideji lažnega napredka, da se bomo vsi nabasali v strašne megalopole, zapustili zemljo in se preživljali na asfaltu. To ni bila samo ideja Jugoslavije, ampak cele Evrope. No, to je tudi pomemben element bosanske vojne. Podeželje sovraži mesto. In po tradiciji je podeželje pravoslavno in mesto večinoma muslimansko. Podeželje ima občutek, da živi mesto na njegovem potu, zato ga sovraži... in zato Srbi streljajo na Sarajevo: ker je mesto, ne samo zaradi muslimanskega prebivalstva. Polis je začetek civilizacije in tale vojna je posmeh civilizaciji. V filmu se protagonisti ne morejo ločiti od podeželja, ga pa tudi sovražijo, ker jih stalno vleče nazaj, pred sabo pa imajo mesto, motor, avto. Saj vse skupaj niti ni tako daleč od te tržaške mularije, ki se tod zbira in gleda, kdo jima lepši motorček, novo obleko. To so iluzije napredka.« Kako je potekalo snemanje filma? »Imeli smo par fickov. Posneli smo ga v dvajsetih dneh, živeli smo kar v vasi, kjer smo snemali. Sam sem delal prej kaka dva meseca raziskav na terenu. Potem sem imel krasne sodelavce in vse je šlo kot po olju. Predstavitev pa ni bila tako rožnata. Selekcijska komisija v Pulju je dala še pred projekcijo izjavo, da “nekateri filmi zelo slabo govorijo o naši Jugoslaviji”. To je bil znak, da filma v nobenem kinu ne bodo predvajali, ker si noben direktor ne bo hotel prevzeti odgovornosti. Bil sem v nevarnosti, da grem v zapor, toda še prej sem edino kopijo filma prešvercal v berlinsko kinoteko. Delo si je v Pulju ogledalo sicer nekaj tujih kritikov in, kot sem pozneje izvedel, želeli so me povabiti v Cannes. Toda naša komisija Česa takega (tudi to sem izvedel pozneje) ni dovolila. Uradno pa ni bilo cenzure! Vse je bilo prosto!« Film se konca... »Ne! Kako se konča, bodo videli tisti, ki ga bodo prišli gledat! Nikoli se ne vnaprej pove konca, to je star poklicni trik.« MG Pianist Cominati v Verdiju ,Jian\st Roberto Comi-italijanski do-v n j ?!a8rade Rusoni, bo str,,6 i i0, 5. novembra go-rh aLV Hvoram Tripcovi-„i. Y Trstu. Nastop sodi v sp lr Jesenske simfonične ezone gledališča Verdi. V kratkem klavirskem 6C\USU. namenjenem italijanskim inter- velivu’ kl ,so zmagali na JhT!11 mednarodnih na-I™, se bo Roberto Co-® natl Predstavi! s Chopi- SonatoTsi0l° °P- 6° in 10 v M minore op. vcUKlh točajih, ; minati p novo Ba Sonato v SI minore op. <5P pP°Vrhu pa bo izvedel nor, °T9scas' izraz plastie-ga pianizma Enrinuea cjranadosa. V središču L 8vma mladega piani-«a, ki )e že zaCel presti2„ kariero, bo eno izmed najznačilnejših del este- At , Mauricea Ravela, Valses nobles et senti-i acijdes«, ki je ob prvi no^rfA! doživelo glasno n-eodob je {kot ige mdj Arthur Rubinstein v :;0l.lh spominih), danes tu le.cenjeno kot eno ključnih klavirskih del ne 18s0tot2a,amPakVSega LAHKA GLASBA / KONCERT BO V PONEDELJEK IN TOREK Za ljubitelje italijanske avtorske rock glasbe se obetajo zares vroči dnevi. Do torka bodo v naši bližini nastopili Li-gabue, Pitura Freska, Zucchero in druge skupine. Danes zvečer bo emi-lijanski rocker prav gotovo napolnil športno halo v Trevisu. Ligabue je pred kratkim izdal novi album Buon com-pleanno Elvis, spomin na rock’n’roll glasbo znanega Presleya. Včeraj je v Parmi Startala njegova sicer kratka italijanska turneja, katere najbližji datum je prav drevišnji v Trevisu. V dveh urah pristne rock glasbe bomo slišali pesmi nove plošče in seveda vse stare uspešnice. Ligabueja bodo spremljali kitarista Federico Poggi Pollini (bivši član skupine Litfiba) in Car-melo Previte, basist Antonio Righetti in bobnar Robby Pellatti. Zucchero bo pel v Pordenonu Pod šotorom na parkirišču trgovskega centra Alpe Adria se nadaljujejo koncerti, izkupiček katerih bo namenjen bosanskim otrokom. Danes zvečer bodo igrale v glavnem domače skupine, in" sicer Arhe Garbe, Toni Meblo, Oliviera Malaspi-na, Extra, Magical Fi-shing Family, Nessuno, Marco Ferradini in furlanski trio Frizzi, Comini, Tonazzi. Jutri zvečer pa bo na vrsti reggae glasba z nekaterimi skupinami iz Benetk in okolice. Zabavali se bomo lahko ob glasbi skupin Arbe Garbe, Tre allegri ragazzi morti, Ariadigolpe, Sovibes (bivši Radio Rebelde) in Bomba bomba, celotno manifestacijo pa bo zaključila najbolj znana italijanska reggae skupina Pitura Freska. Veliko zanimanje vlada za dva nastopa, ki jih bo Zucchero, najbolj znani italijanski soul man, imel v ponedeljek in torek zvečer v Pordenonu, in sicer v tamkajšnji športni palači, z začetkom ob 21. uri. Po uspeli poletni ev- ropski turneji (videli smo ga lahko tudi 9. julija v Tolminu) je sredi septembra začel niz ita- lijanskih koncertov, ki so dosegli izjemen uspeh. Povsod so dvorane bile dobesedno nasipane, tako da so organizatorji dodali še vrsto nastopov, med katerimi sta tudi oba v Pordenonu. Zuc-cherovi koncerti so se v tem Času izboljšali, bend, ki je letos prvič nastopal z njim, se je konCno ujel, tako da se program sedanjih nastopov precej razlikuje od poletnih. Koncerti sedaj presegajo dve ure dobre soul in rock glasbe, zadnji album Spirito DiVino ima svojo težo, vendar nastopi ne slonijo izključno na njem, nasprotno. Večina skladb je iz starejšega obdobja, morda najboljšega Adelma For-naciarija. Večer se začne z nastopom buskerjev (ubcnih glasbenikov) David & Ro-selyn, skupine, ki jo je Zucchero spoznal lani v New Orleansu, kjer je bil na snemanju zadnje plošče. Po- nudila nam bosta zanimiv poulični blues. Za njimi pa se bo odprl zastor nad odrom Su-garja. Skladba Voodoo Voodoo bo prav gotovo segrela občinstvo, željno pristne »domače« glasbe. V prvem delu bo Zucchero zaigral veCino skladb zadnje plošče, nakar nas bo z balado Diamante uvedel v drugi del večera, v katerem bomo lahko slišali dober del starih uspešnic. Zucchera bodo v dveh izmed zadnjih letošnjih italijanskih nastopov spremljali bobnar James Tontob, kitarist Mario Schiliro, saksofonist Mino Vergnaghi, pevka Lisa Hunt in nekateri drugi glasbeniki. Izredno pester seznam glasbenim nastopov, katerim bodo v naslednjih tednih sledili še koncerti Antonella Vendittija, Claudia Baglionija, bard rock skupine Iron Mal-den in drugih. Aleš VValtritsch NOVICE KOBLA / SMUČARSKI CENTER ŠMARJE PRI KOPRU / VODNIK Vsak tolar je dobrodošel TRBOVLJE - V trboveljski bolnišnici so se odločili za nakup mamografa, brez katerega si urejenega centra za bolezni dojk ne morejo zamišljati. Ker je aparatura draga, so se odločili tudi za solidarnostno zbiranje prostovoljnih prispevkov in odprli poseben žirora-Cun. Akcija zbiranja denarja se sicer počasi končuje, doslej so zbrali 15 milijonov 900 tolarjev, vendar so zdravstveni delavci veseli prav vsakega tolarja. V kul-tumo-prosvetnem društvu Mlinše so se skupaj z za- -gorskim rdečim križem odločili, da skupaj pripravijo še eno prireditev v ta namen. Gledališčniki iz Mlinš so v nedeljo pripravili predstavo Jurčičevega Domna v dvorani zadružnega doma na Mlinšah. Izkupiček so namenili za nakup mamografa v trboveljski bolnišnici. To je še en dokaz, da Zasavčanom ni vseeno, kakšne aparature ima na voljo zdravstvo, kajti zdravja ni mogoče kupiti, lahko ga le obvarujemo. (Ž. K.) Martinovanje v Vipavskem hramu AJDOVŠČINA, VIPAVA - Območna organizacija SLS za občini Ajdovšičina in Vipava tudi letos prireja martinovanje, ki bo nocoj ob 20. uri v Vipavskem hramu, poslovno-promocijskem središču in restavraciji vipavske kleti. Za veselo srečanje z Martinom bo poskrbel ansambel Lojzeta Slaka, v programu pa bodo sodelovali folklorna skupina iz Vipave, mladi harmonikarji in uveljavljena plesna skupina Urške iz Ajdovščine. (A. L.) Dodelitev koncesij za zobozdravstvo VIPAVA - Na zadnji seji so se vipavski svetniki odločili, da dodelijo prvi dve koncesiji za zobozdravstveno dejavnost, in sicer Marku Kosmaču za zobozdravstvo odraslih, medtem ko je Klavdija Rupnik zaprosila za opravljanje otroškega in mladinskega zobozdravstva. Možnosti za dodehtev koncesije so še za zobozdravnika za odrasle. Vsi morajo po zakonu o zdravstveni dejavnosti pridobiti potrebna soglasja, dejavnost pa naj bi opravljali v vipavski zdravstveni postaji. Z osrednjo ustanovo javne zdravstvene mreže na območju občin Ajdovščina in Vipava naj bi se dogovorili o prevzemu kadrov in o načinu koriščenja ustreznih drugih služb ter reorganizaciji. Odločitev vipavske občine utegne pospešiti hitrejšo privatizacijo zdravstva na tem območju. (A. L.) Ni vrtnice brez trnja POSTOJNA - Tak je naslov brošure, ki jo je pred kratkim izdal župnijski urad Trnje ob stoletnici cerkve sv. Trojice na Lonici. Brošura je nastala na temelju raziskovalne naloge Trnje v luči šolske kronike in župnijskih matičnih knjig 1840-1940, ki jo je napisala dijakinja tretjega letnika postojnske gimnazije Dragica CeC. Na državnem tekmovanju v okviru gibanja Znanost mladini, ki je pod pokroviteljstvom ministrstva za znanost in tehnologijo oktobra potekalo v Ljubljani, je mlada gimnazijka z omenjeno nalogo osvojila prvo mesto, pred tem pa je naloga zmagala tudi na regijskem tekmovanju v Kopru. V brošuri so zbrani Številni podatki, zapisi in dogodki iz zgodovine te vasice na južnem robu Pivške kotline, ki je nastala že pred 15. stoletjem, a je tako kot številne druge po drugi svetovni vojni doživela množično izseljevanje. Vas se danes med drugim ponaša s stoletno cerkvico sv. Trojice, prav tako pa letos mineva tudi 90 let, odkar je bila v vasi zgrajena šola. Izdajo brošure je soo-mogocila občina Postojna. (M. G.) Marina v lasti delavcev in uporabnikov PORTOROŽ - V oktobru je javno prodajo delnic končalo lastninjenje največje slovensko pristanišče za jahte - Marina Portorož. Dobre tri četrtine vrednosti podjetja bo poslej v lasti manjših delničarjev. Med temi so zaposleni in nekdanji zaposleni, ki so z interno razdelitvijo in notranjim odkupom že prej prevzeh 60 odstotkov vrednosti podjetja. Preostalih 40 odstotkov premoženja je bilo v javni prodaji v delnicah po 5880 tolarjev. Prodane so bile le za gotovino in zanimanje je bilo v skladu s pričakovanji. Največ kupcev je bilo med poslovnimi partnerji in gosti Marine. Prodanih je bilo 48.354 delnic v skupni vrednosti 284 milijonov tolarjev. Posamezniki in pravne osebe so imele možnost kupiti omejeno število delnic, največ za štiri milijone tolarjev. Marina ima zdaj skupno 771 lastnikov delničarjev. (B. V.) Protestna izjava AJDOVŠČINA - Ajdovski območni odbor SKD je v izjavi za javnost protestiral nad postopki, ki jih vodi podjetje Agro Gorica, da bi »s Spekulacijo pridobilo dobiček od zemljišč, ki jih je že oddalo vipavski kleti oziroma podjetju Agroind Vipava 1894 in nato enoshansko pretrgalo pogodbo«. V izjavi organizacijski odbor SKD poudarja pomen vipavske kleti za vinogradništvo na Vipavskem, ki pa za pospeševanje panoge pohebuje dodatnih »spornih« tristo hektarjev vinogradov, od katerih jih je še precej pohebnih posodobitve. Agro Gorica naj ne bi imel posluha za takšne vložke, saj je menda v zadnjem času nenamensko porabil precej denarja, ki je bil namenjen razvoju vinogradništva. Ministrstvo za kmetijstvo in sklad kmetijskih zemljišč sta dolžna dati koncesijo za površine tistemu, ki se je že dokazal, še piše v izjavi. (A. L.) Vse nared za ugodno smučanje Pod okrilje so jo vzele Žičnice Vogel Na novinarski konferenci, ki jo je sklical župan občine Bohinj Franc Kramar, so med drugim povedali, da bo smučarski center Kobla letos obratoval. Župan Kramar je ob tej priložnosti poudaril, da se je s situacijo na Kobli seznanil januarja letos, ko se je tamkajšnja žičnica sredi tedna ustavila. Ugotovil je, da je center ostal brez direktorja in da je v zelo težkem finančnem položaju. Ker je Kobla eno od dveh bohinjskih smučarskih središč in edino smučišče na Gorenjskem, ki ga lahko zasnežijo od vrha do tal, je bila rešitev kot na dlani: Ko-blo je treba rešiti. Treba je bilo veliko pogajanj in dogovorov, da so Žičnice Vogel, podjetje Planum in občina Bohinj ter odbor upnikov Koble podpisali konzorcial-no pogodbo, s katero bo Kobla letos lahko normalno delovala. Po besedah župana Kramarja je pogodba rezultat skupnega interesa za nemoteno obratovanje Koble. Seveda pa so za njen zagon potrebna finančna sredstva. Tako je občinski svet v Bohinju odobril 10 milijonov tolarjev premostitvenega kredita, ki se ga mora vrniti do konca januarja prihodnje leto. Občina Bohinj je posojilo dala preko konzorcija Žičnicam Vogel, za katere na občini menijo, da so do- bra in »zdrava« firma, ki ji bo Koblo skoraj gotovo uspelo rešiti. Tako je konzorcij svojo prvo nalogo -zagotovitev finančnih sredstev - že izpolnil, zdaj pa mora zagotoviti še plačevanje neporavnanih obveznosti do upnikov. Nad poslovanjem konzorcija bo bdel Jože Resman, revizor prejšnjega stanja na Kobli. Slednja je tako vsaj za letos rešena, župan Kramar pa je izrazil upanje, da je morda sodelovanje Koble in Žičnic Vogel začetek povezovanja dveh bohinjskih smučarskih središč v eno samo. To pa v prihodnosti pomeni eno podjetje in enotno smučarsko karto tako za Koblo kot tudi za Vogel. Mateja Faletič PIVKA / OBČINSKI PRORAČUN Dolgovi nekdanje občine Od skupno šestih amandmajev so jih svetniki izglasovali polovico Nekaj denarja bo za turizem, za katerega skrbijo tudi v pivškem avtokampu (Foto: M. G.) V pivškem občinskem proračunu, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji, je predvideno približno 34 milijonov tolarjev primanjkljaja, od tega na račun vnovče-nja kuponov obveznic prejšnje postojnske občine in vračanja posojila blizu 16 milijonov tolarjev. V letošnjem proračunu bodo zbrali nekaj manj kot 240 milijonov tolarjev prihodkov, odhodki pa bodo znašali skoraj 258 milijonov tolarjev. Med njimi sta tudi slaba dva milijona tolarjev, ki so ju za razvoj kmetijstva in turizma v pivski občini dodatno predlagali svetniki iz vrst SLS. Od skupno šestih amandmajev, ki jih je predlagal klub svetnikov SLS, so jih svetniki izglasovali polovico. Med izglasovanimi je bil predlog, po katerem bo- do 850 tisoč tolarjev namenili za nadaljevanje in začetek novih projektov v okvira CRPOV. Svetniki so prav tako glasovali za pomoč pri najemanju namenskih posojil v kmetijstvu in turizmu ter ustanovitev sklada za štipendiranje podeželskih otrok, ki se bodo odločili za šolanje v kmetijski ali turistični smeri. Za izvajanje sprejetih dopolnil bodo iz občinskega proračuna namenili 1,8 milijona tolarjev. Med dopolnila, ki niso dobila večine, pa se je uvrstil predlog, s katerim bi za obnovo cerkve v Narinu odšteli 700 tisoč tolarjev. Čeprav gre za obnovo kulturnega spomenika, je treba pred dodeljevanjem denarja najprej izdelati ustrezna merila za urejanje vseh sakralnih spomenikov v občini, ki imajo spomeniško vrednost, so menili svetniki. Svetniki so bili tudi proti temu, da bi poldrugi milijon tolarjev namenili registriranju reprodukcijskega materiala za pridelavo kakovostne domače krme, saj so menili, da bi morali imeti več podatkov o tem, kaj bo ta denar prinesel občinskemu kmetijstvu. Mateja Godejša Z Elradom le na področju trženja GORNJA RADGONA - Nekoč je 1600 zaposlenih v radgonskem Elradu imelo zagotovljeno socialno varnost. Žal pa so se Časi spremenili. Najprej se je Elrad z referendumom odcepil od enega največjih slovenskih poslovnih sistemov Gorenja, potem pa pred dvema letoma sel v stečaj. Vsi zaposleni so končali na zavodu za zaposlovanje in le peščica je imala sreCo, da se je zaposlila v edini »preživeli« Elradovi družbi Elektroniki. Tako je zdaj stalno zaposlenih le 125 delavcev in Se toliko začasno, toda njihova prihodnost je negotova, saj nikomur ni jasno, kaj bo naredil stečajni senat. Pri odgovornih smo se pozanimali, kakšno je sodelovanje Gorenja in Elrada Elektronike danes, saj Gorenje kljub vsem težavam izvoznikov (sami izvažajo 95 odstotkov svojih izdelkov) posluje za slovenske razmere zelo uspešno. »V Elradu so se zaposleni sami odločili, da nas bodo zapustili, in mi temu nismo mogli nasprotovati. Niti malo nismo jezni nanje, saj si vsak svojo usodo kroji sam. Sedanje sodelovanje z ostankom Elrada pa poteka le na področju trženja. V Gorenju se namreč ukvarjamo s trženjem, in zato prodajamo tudi izdelke podjetja Elrad Elektronika. Mi jim zaračunamo tisto, kar nam pripada, in menimo, da je to korektno z nase strani,« pravijo Gorenjevi direktorji. (O. B.) 0 nastanku imena vasi Kulturnozgodovinske znamenitosti Šavrinskega gričevja V zbirki Slovenske istrske vasi je izšel četrti vodnik - Šmarje pri Kopru, ki so ga v tej vasi predstavili v nedeljo, žal kot običajno brez navzočnosti predstavnikov obalnih turističnih organizacij. S to zanimivo in polju-dnopoučno knjižico se vse bolj zaokroža vedenje o podobi vaškega okolja in kulturnozgodovinskih znamenitosti Šavrinskega gričevja. Avtor je tudi tokrat zgodovinar Alberto Pucer, pobudnik zbirke, Jti je že pred leti napisal in objavil podobna vodnika za Padno in Krkavče. K uresničitvi projekta pa je prispevala tudi Nada Morato, avtorica drugega vodnika v zbirki -Korte nad Izolo. Šmarje, ena večjih vasi slovenske Istre, ležijo na 280 metrov visokem slemenu Šavrinskega gričevja le deset kilomehov južno od Kopra ob cesti Koper-Dragonja. Najstarejši podatki o zgodovini Šmarij segajo v rimsko dobo, od druge polovice sedmega stoletja pa so zaceli zaledje obmorskih mest poseljevati Slovani. Naselje je razpotegnjeno in ga sestavlja več predelov: Sv. Križ, Ga-brca, Lukuca, Tabor ah po domače Tabr (v 16. stoletju je tu stal proti turški tabor), Vas (osrednji del ob župnijski cerkvi), Kandel-ca in Zabreg. Kot zanimivost velja omeniti, da je Koprčan G. Gravisi leta 1922 v svojem delu I nomi locah del co-mune di Paugnano (Krajevna imena občine Pomjan) za območje Šmarij zapisal kar deset imenskih različic predelov vasi, med katerimi najdemo tudi zgoraj naštete. Med pomembne kulturnozgodovinske znamenitosti avtor uvršča zvonik in župnijsko cer- kev, cerkev sv. Antona pu-šCavnika, kamnito okno iz devetega stoletja, spominsko ploščo o posvetitvi župnijske cerkve leta 1222, glagolski misal, tiskan v glagolici in latinici, iz leta 1631 in drugo. V vodniku najdemo tudi podatke o nastanku imena vasi in številu prebivalcev, značilnostih vaške arhitekture, ki pa jo v izvirni obliki danes lahko vidimo le še v predelu ob župnijski cerkvi. Med gospodarskimi panogami sta se v preteklosti najbolj odlikovala kmetijstvo in živinoreja, avtor pa nas seznanja s pomenom teras, vinogradništva, oljkarstva, sviloprej-stva, vrtnarstva in sadjarstva, žitaric, živinoreje, obrti in trgovine. V podobno »kategorijo« obujanja spominov na preteklost sodi tudi opis običajev življenjskega cikla (novo leto, pust, velika noC, prvomajska noč, prva junijska nedelja, sveto rešnje telo ali telovo, Marijino vnebovzetje, bela nedelja, ličkanje koruze in božič). Zaključne besede so namenjene današnjemu vaškemu kulturnemu in športnemu utripu ter kratkemu opisu turistično zanimivih okoliških izletniških desti-nacij (Keverljag/Grintovec, križišče Šmarje, Sergaši in Poljane). Vodnik po Šmarjah je podobno kot vsi prejšnji v zbirki obogaten tudi s prevodi v italijanščino, nemščino in angleščino ter fotografijami veC avtorjev, zato bo vsekakor dobrodošel pripomoček agencijskim in naključnim turistom, ki se bodo odločili pobliže srečati z naravnimi in kulturnozgodovinskimi znamenitostmi v prelepih vaseh slovenske Istre. Slavko Gaberc IZOLA / ZA VSAKOGAR NEKAJ Pester jesensko-zimski kulturni utrip na Obali V izolski Zvezi kulturnih organizacij so pripravili bogat jesenski kulturni program. Za najmlajše so v Kulturnem domu odprli Cici klub, v katerem bodo otroke v deželo domišljije popeljali s poslušanjem izbranih pravljic. Zlasti velja opozoriti na lutkovno igrico Sneguljčica (po Grimmovi pravljici jo je napisal režiser Pavel Polak) v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Maribora ter na veCno aktualno pravljico Antoinea de Saint-Exuperyja Mali princ. To je neuničljiva pravljica za vse tiste, ki se podobno kot priljubljeni igralec in kantavtor Iztok Mlakar - tokrat v vlogi Malega princa -kdaj pa kdaj oziroma vedno znova sprašujejo, zakaj je ogenj rdeč, zakaj sonce sije, zakaj se nam zvezde smejijo ipd. Odrasle bodo v Kabare klubu Kulturnega doma zabavali znani slovenski umetniki, nasmejali pa se bodo tudi ob novi slovenski gledališki uspešnici, komediji To imamo v družini avtorja Raya Cooneyja. Cooneyjevo duhovito bulvarko, ki zasmehuje slabosti in nečimrnosti navzven uglednih meščanov, je režiral Marjan Bevk v sodelovanju z vrsto znanih slovenskih igralcev. Kot dogodek leta pri izolski ZKO napovedujejo nastop Polone Vetrih, ki se bo predstavila v vlogi Alme Karlin. Ustrezno so poskrbeli tudi za razstavno dejavnost, saj bosta v galeriji Alga na ogled fotografeka razstava uve- Ijavljenega fotoreporterja Zdravka Primožiča in retrospektivna razstava skupine Lik iz Izole ob dvajsetletnici njenega delovanja. V klubskem prostoru Kulturnega doma pa se z novimi deli predstavlja priznani avtor umetniških fotografij Jaka Jeraša. Je- I sensko kulturno ponudbo zaokrožajo teCaj za manekenke in fotomodele, plesni tečaj za odrasle in tečaj ročnega tkanja. Slavko Gaberc Tajnikar »Ne ukvarjam se z mafijskimi posli« Davkoplačevalci Tamu doslej Se niso plačali niti tolarja i LJUBLJANA - Interpe-acija proti ministru za go-^Podarske dejavnosti dr. "laksu Tajnikarju zaradi uornnevnih »mafijskih poslov v zvezi z mariborskim lamom« se ni vložena; predvidoma bodo socialdemokrati to storili v ponedeljek. Tako tudi o vsemi interpelacije in konkretnih očitkih ministru Tajnikarju se ni dosti znanega. Minister Tajnikar nam je včeraj zatrdil, da se ni ukvarjal z mafijskimi posli in se tudi ne namerava. Nato je razložil zgodbo o avtobusih za ruski trg (za Podjetje Gasprom) prek posrednika Zariča in njegovega ciprskega podjetja enuneK, ki bodo verjetno »nastopali« v interpelaciji, ^re za posel iz leta 1993 o obavi 168 avtobusov, ki Pa ga Tam ni do konca uresničil, zato je Zarič na osnovi sklenjenih pogodb UPravičeno terjal od Tama okoli 7 milijonov dolarjev. a terjatev zajema obresti na avanse, ki jih je Zarič Plačal, ter kazni za zamude Pri dobavah avtobusov. Na sestanku z Zaričem so do- Ministru se je močno zamajal stolček (Foto: B. V.) ba dokončati. Na sestanku z njegovim podpisom pri z ruskim veleposlanikom plačilu sedmih milijonov in predstavniki kupca, to je dolarjev Zariču, pa je mini-Gazproma, sem izjavil, da ster Tajnikar dejal, da gre želimo posel končati brez očitno za pismo o dobrih posrednika, vendar dogo- namerah, ki ga je podpisal vora o tem nismo dosegli,« skupaj z novo upravo Ta- ZLSD: ali bo televizijska oddaja glavni razlog za interpelacijo? LJUBLJANA - V združeni listi so o napovedi socialdemokratov, da bodo vložili jnterpelacijo na delo njihovega ministra Maksa Tajnikarja, izjavili samo to, da »bo Pač deset poslancev izkoristilo možnost, ki }° Vendar; če bo ta interpelacija res emeljila le na eni televizijski oddaji, v ZL ms° prepričani, da imajo predlagatelji Prav. Stališče stranke je sicer načelno jasno, zatrdil Dušan Kumer, vsak storilec doka-kaznivih dejanj mora zanja odgova-- kar je ZL trdila že ob orožarski aferi, Ner naj bi se prvič pokazal problem izpla-Zt'Ćuv'3 Provizij- Vendar glavni tajnik Hi menT’ da Tajnikar parlamentu ni ^0113 0 ukrepih za sanacijo Ta-, ki ga je parlament z veliko večino po-Pri, zato da bi se »pokrivala« ali počenjala °va kazniva dejanja, temveč zato da bi vla-a reševala usode več kot 3000 delavcev, Poslenih v tem mariborskem gigantu. Kontne težav in razmere, ki so dale proste v e 23 morebitna kazniva dejanja, oškodo-anja lastnine in tudi izplačevanja provizij, leHi^80 nasta^e la™ ali leta 1993, ampak v uh 1990’ in ’91, za kar je treba povprašati jnaratno oblast in ne sedanjo, ki položaj SKusa samo sanirati, menijo v ZL. (T. S.) SLS: Tajnikar omogočil zlorabo državnih sredstev Slovenska ljudska stranka je v včerajšnji izjavi za javnost zapisala, da najodgovornejši vladni predstavniki niso ukrepali, čeprav so bili očitno do potankosti obveščeni o velikem obsegu nepravilnosti v mariborskem podjetju Tam. Nasprotno; v primeru Tam je minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar s svojim podpisom omogočil zlorabo državnih sredstev, zato SLS podpira pobudo za interpelacijo zoper ministra Tajnikarja in pričakuje, da bo predsednik vlade dr. Janez Drnovšek Se pred obravnavo interpelacije sam zamenjal ministra. V SLS podpirajo vsako pozitivno dejavnost pri razčiščevanju korupcije in gospodarskega kriminala ter dopuščajo možnost, da tudi znotraj vladajočih strank pride do spremenjenega odnosa do ugotovljenih nepravilnosti. Pri tem pa SLS poudarja, da bodo tisti ministri, njihovi sekretarji in drugi, ki zaradi svojih funkcij nosijo odgovornost za dosedanji visok obseg oškodovanja družbenega premoženja in razmah gospodarskega kriminala, slej ko prej kazensko in moralno odgovarjali za svoje dosedanje sporno delovanje. (N. R.) plaCllu kazni, uuu Sova terjatev zdaj °.ko11 3. 4 milijoi ].ev; °d tega Tan Penzacijami. »Posi “Usi za ruski tre j, Tam kot tudi za je povedal minister Tajnikar. Z Zaričem so se nato dogovorili, da se posel realizira tako, da se cene preostalih 73 avtobusov dvignejo za 18 odstotkov, Zarič pa naj zanje plača 7 milijonov dolarjev avansa. Ta je to tudi storil in s tem omogočil proizvodnjo in izplačilo plač v AM Busu, je dejal Tajnikar. Na vprašanje, kaj je torej . Glede na navedbe v ponedeljkovi oddaji TV Slove-kalnln X odprtem pismu Socialdemokratskega sindi-čiln e^a. ortuna je urad vlade za informiranje v sporo-n 5a. juvnost zapisal, da je predsednik vlade dr. Jana! ru°vsek od odgovornih ministrov ze zahteval, nni raz^lstij° sporna vprašanja in predstavijo ustrezna P jasnila tako njemu osebno kot tudi vladi in javnosti. osnovi teh pojasnil se bo predsednik vlade odločil, ^ J® Potrebno dodatno ukrepati. V sporočilu so se za- vsots’ ^ v ac*a P1 nien predsednik nista seznanjena z sne , 0 komercialne pogodbe, ki sta jo omenjala pri-dnt na Slovenija. Podobno velja za vse druge okumente komercialnega značaja, saj njihova obra-a m podpis ne sodita v pristojnost vlade. ma. »Gre za to, da smo Zariču obljubili, da mu bomo v primem, če Tam avtobusov spet ne bi pravočasno dobavil, vrnili njegov celoten avans, torej 7 milijonov dolarjev, ki jih je plačal,« je poudaril Tajnikar. Dodal je še, da Tam doslej od davkoplačevalcev ni dobil niti tolarja, saj je država samo jamčila za posojila, ki jih je najemal. Ce bo torej Tam v bodoče uspešno posloval -in to je povsem realno - potem nobena garancija ne bo vnovčena, ampak bo Tam sam odplačal svoja posojila. Minister Tajnikar predvideva, da mu bodo verjetno očitali tudi poplačila dolgov nekaterim dobaviteljem, vendar poudarja, da je bilo dolgove potrebno plačati, saj so ti dobavitelji dejansko blokirali firmo. Sicer pa so se včeraj na sestanku pri ministru zbrali predstavniki slovenskih bank, da bi se dogovorili o tretji tranši sredstev Tamu v višini 2,84 milijarde tolarjev, ki jih Tam potrebuje za proizvodnjo in izplačilo plač vsaj do 20. novembra. Pogovarjali so se o problemu zavarovanja obresti in seveda o tem, katera banka bo financirala omenjeno tretjo trans o (doslej je to počela SKB banka). Dogovora še niso dosegli, obstaja pa več različic, o katerih bodo v ponedeljek razpravljali tudi s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Kaj čaka Tam v prihodnje? O nekaterih napakah starega vodstva Tam, ki jih je nova vodstvena ekipa ugotovila ob prevzemu dolžnosti, se govori tudi v Dokončnem sanacijskem programu Tam od leta 1995 do 2004, ki ga je sprejela tudi vlada. V času prevzema vodenja s strani nove uprave je bilo ob podpisanih pogodbah avansiranih in nedokončanih naročil v vrednosti 34 milijonov mark. Nova uprava je ugotovila neustrezen nadzor nad postopki ustanavljanja podjetij v tujini, sklepanje komercialnih pogodb brez prej potrjenih strategij in pogojev ter pravno neurejen status predstavnikov v tujini. Zaradi razpršenosti nabavnih funkcij in financiranja nabav prek kompenzacij in podobnega je pri- šlo po ugotovitvah nove uprave tudi do zlorabe pooblastil. Uprava je ugotovila še neustrezno dokumentacijo, nerealno vrednost naložb ter neustrezno oceno obveznosti iz naslova avansov, kazni in obresti. Pri pregledu poslovanja Tama je nova uprava »našla« še dodatne neknjižene obveznosti v višini 1,2 milijarde tolarjev, neevidentirane izdane instrumente zavarovanja plačil v višini okoli 4 milijone mark, dodatne obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov in davkov v višini skoraj 69 milijonov tolarjev in podobno. Letos naj bi imel Tam še vedno za 6,9 milijarde tolarjev izgube, konec leta 1996 pa naj bi prvič posloval z dobičkom v višini 687 milijonov tolarjev. Samo letos bo moral Tam iz tekočega poslovanja zagotoviti še dodatnih 20 milijonov mark za financiranje obratnih sredstev, kar nameravajo doseči z odprodajo zalog, izterjavo terjatev in dezinvestiranjem poslovno nepotrebnih sredstev. Število sedanjih več kot 3.100 zaposlenih naj bi zmanjšali na 2.000, ti pa bodo morali v prihodnje z uspešnim delom zagotoviti tudi odplačila zelo zajetnih Tamovih posojil. Presežne delavce naj bi ugotavljali do konca letošnjega leta, »reševali« pa do tretjega četrtletja prihodnje leto. Andreja Rednak Odprto pismo predsedniku vlade Spoštovani predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek! Na podlagi televizijske oddaje o Tamu, predvajane 30. oktobra 1995, Vam postavljamo naslednja javna vprašanja: 1. Ah je minister za gospodarske dejavnosti vlade Republike Slovenije dr. Maks Tajnikar z Vašim soglasjem podpisal komercialno pogodbo (!) z ruskim podjetjem Gazprom? S kakšnimi - tudi Vašimi - pooblastili minister vlade, ki ji predsedujete, po novem podpisuje komercialne pogodbe, česar poslovni svet in tržna ekonomija ne poznata? 2. Ah je minister dr. Maks Tajnikar res z Vašim soglasjem podpisal garancijo spornemu posredniku med Tamom in ruskimi kupci, g. Vukomanom Zaričem in mu s tem zagotovil poplačilo starih spornih (!) provizij v višini 4 mio. USD? Gre namreč za denar, M pripada Tamu oziroma denar, ki bo plačan iz državnega proračuna! 3. Ah boste glede na dejstvo, da kriminalisti v že vloženih kazenskih ovadbah spodbijajo upravičenost vseh dosedanjih tovrstnih provizij in da tudi ministru Tajnikarju torej grozi enaka kazenska ovadba - zahtevah odstop ministra Tajnikarja, kar bi bilo normalno pričakovati v sleherni demokratični državi? 4. Ah boste zahtevah zamenjavo in odgovornost predstavnikov vlade v Upravnem odboru Tama, državnega sekretarja dr. Vlada Dimovskega, ki ni uporabil pravice veta, saj je po javnih izjavah ministra Tajnikarja s temi spornimi pogodbami in garancijami Vukomanu Zariču soglašal tudi Upravni odbor Tama? 5. Na osnovi katerega zakona si je vlada vzela pravico in odobrila dodatno državno poroštvo bankam-upnicam Tama? Dejstvo je namreč, da veljavni Zakon o sanaciji Tama in Avtomontaže določa maksimalno mejo državnih poroštev v višini 8 milijard Sit, ki jo je vlada presegla. Iz zgoraj navedenega pa je mogoče sklepati, da bodo dodatni krediti z državnim poroštvom porabljeni za poplačilo spornih pogodb in starih provizij, zaradi česar je očitno zmanjkalo denarja za zagon proizvodnje oziroma sanacijo Tama, kar je bil namen zakona! Spoštovani gospod predsednik, pričakujemo, da boste pojasniti vašo vlogo v sporni sanaciji Tama, obenem pa ostro ukrepali zoper neposredno vpletene ministre. Ne želimo pa znova slišati izjav, da si vlada in država prizadevata za dobrobit in blaginjo delavcev, ker dejstva kažejo drugače. Socialdemokratski sindikalni forum Slavko Kmetic, predsednik 1 ■ Jahanje duhov na televiziji Peter Božic Pred kratkim se je v javnosti pojavila Diana von Atman, ki je povedala, da je njena specialiteta jahanje duhov. Takoj sem jo spoznal, še vedno ne hodi k zobozdravniku in ima črvive zobe. Diana von Atman je njen psevdonim, sicer pa taksnih Dian kar mrgoli. Ena od teh nam je pred kratkim na televiziji razgrnila obtožnico proti dvanajsterici ovadenih iz Tama. Zgodbi o Tamu sledim že vsaj deset let. Prvič so se pojavile alarmantne vesti o njegovih velikih izgubah tedaj, ko je JLA začela izvajati hud pritisk na Slovenijo tudi tako, da je velik del svojih naročil pri Tamu - Slo je za vojaške kamione - prenesla na bosanski Fap. Ko je bil Matija Malešič Se podpredsednik mariborske občine, mi je na Borštnikovem srečanju pripovedoval, da izgubo, ki jo je povzročila prekinitev izdelave vojaških kamionov, počasi, a zanesljivo sanirajo. Ze naslednje leto pa sem izvedel, da je Tam spet v izgubah. Ce se ne motim, so bili tudi pri prvi veliki stavki pod prvo demokratično vlado zraven Tamovi delavci. Skratka, skoraj deset let iz Tama nenehno prihaja pritisk na slovensko javnost in na vse njene vlade v tem času, nedemokratične in demokratične. Nobena od teh vlad pa si ni mogla privoščiti, da bi se izmaknila ukvarjanju s tem značilnim socialističnim mastodontom - medtem ko so nekateri drugi mastodonti tako rekoč izginili, ne da bi se kdo za njih posebej zmenil, na primer Iskra. Ne, Tam je bil nekaj drugega, saj je bil pravi simbol delavskega razreda, s katerim so v Mariboru desetletja strašili sleherno intelektualno elito in jo, začenši z mojo generacijo, izganjali v Ljubljano in drugam, tako da se je v Mariboru obdržala kvečjemu zdravniška elita. Kdorkoli iz katerokoli vlade je prišel v Maribor, nikoli niso z njim govorili o, denimo, mariborski kulturi ali zdravstvu, temveč vedno le o Tamu in podobnih podjetjih. Televizijska dama pa nam je povedala, da gre pri Tamu za tipično zgodbo tranzicije, pri čemer je pozabila, da Tam v bistvu Se vedno sodi k mastodontom iz preteklosti, za katere je značilno, da jih lahko vzdržujejo le država in banke. To mora početi tudi »tranzicijska« država, seveda če se ima za socialno in če meni, da ima reševanje teh velikih bolnikov sploh Se kakšen smisel. In v primeru Tama je očitno presodila, da ima smisel. Ce se je pri tem uštela, se ni ne prvič ne zadnjič, saj so takšne intervencije vedno zelo tvegane in rezultatov nihče ne more vedeti vnaprej - razen Dian, ki jahajo duhove. Omenjeno jahanje duhov pa pravzaprav ni bilo namenjeno temu, kar smo pravkar opisali. Bolj je šlo za govorjenje o nekakšnih kriminalistih, ki so odkrili vse tisto, o čemer je govorila naša televizijska Diana in kar je bilo podčrtano na njenem papirju, ki je očitno bil obtožnica. 77 kriminalisti so v oddaji »nastopali« tako, da bi bili lahko iz katerekoli agencije, tudi iz kakšnega Obada, saj se je jahalka duhov skrbno izogibala omembi dejstva, da je kriminalistična služba vendar ena od vladnih služb. Drugače ji tudi ne bi uspelo potunkati ministra za gospodarstvo, češ da je hotel prekiniti preiskavo in se je v ta namen sestal s tistim ministrom, ki ima pod sabo tudi uslužbence za preiskovanje gospodarskega kriminala. Tako smo vendarle, čeprav mimogrede in bolj nehote izvedeli, da do te obtožnice niso prišli raziskovalni novinarji, temveč navadni vladni uslužbenci. Iz Dianinih sklepov pa smo še izvedeli, da se utegne vladi zgoditi, da bo postala plen lastnih uslužbencev - kriminalistov - zaradi tega, ker je del proračuna namenjala za pomoč pri sanaciji Tama. To pa pomeni pritisk na vlado, naj v prihodnje ustavi kakršnokoli pomoč različnim izgubarjem, tudi televiziji, ki že ima milijardno izgubo - državna intervencija za njeno sanacijo pa bi bila najmanj tako tvegana, kot je bila sanacija Tama. Kako bi sicer lahko drugače razumeli poanto oddaje, če ne kot svarilo vladi, da jo bo sleherno sofinaciranje milijardnih izgubarjev, »značilno za tranzicijo«, prej ali slej zapletlo v kriminalistične ovadbe! Čarovnice, ki jahajo duhove, so namreč lahko brez skrbi, odkar so na Poljskem daljnega leta 1792 zažgali zadnjo. 1 lito rilci nima 8.11. KINOTEKA 18,00,2100 Hrepenenje Veronike Vbss (Die sensucht der Veronik Voss), Rainer Wcrncr Fassbinder, Nemčija, 1981. Konec Nemčije v intimah Fassbinderjevili žensk, 3. del. 9.11. Kresalo! Kiešlovvski, Poljska, 1982. Zgodnji Kics!owskI prvič v Ljubljani. FESTIVALI, RETROSPEKTIVE 2.-17.11. KINOTEKA Retrospektiva filmov Rainerja Wcmcrja Fassbinderja. (Slovenska kinoteka) 10.-18.11. KINOTEKA 20.00 Kmo-uho: Štirmajslčlansla glasbena skupina a Bologne Laboratorio dl mušica e immaginc v živo spremlja filme: Andaluzijski pes Luki Bimucla, Zavoljo Nice Jeana Vigoja in Strašilo Šusterja Kcatona. 10.11. KINOTEKA Teden poljskega filma 80-ih let. (Slovenja kinoteka) RAZSTAVE 7.10.-7.11. KINOTEKA 20.00 Marmornati človek (Grfosviekz marmuru), Andrzcj ttfcjda. Poljska, 1977, Uvod v leden poljskega filma 80-ih let. 10.11. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Razstava »Kinematograf v Ljubljani I89$-1918« (SGFMj Slovenska kinoteka) 25.10,- POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR AVDITORIJ PORTOROŽ Tistega lepega dne, France Štiglic, Slovenija, 1962. Kinotečni november v Portorožu. 11.11. »Obleki naredi film, film naredi obleko«, razstava oblačil iz prve polovice 20. stoletja ob 30-letmri muzejske kostumske zbirke in 100-letniti filma, (Pokrajinski muzej maribor) KINOTEKA 18.00 Slučaj (Przypadek), FILMSKO BRANJE Ernst Lubitsch, Ko sem bil mrtev -katalog v štirih jezikih (Slovenska kinoteka). FILM / POGUMNO SRCE Leto napornega življenja v kiltu LJUBLJANA - Ze kar nekaj tednov se po naših filmskih platnih podi Mel Gibson v vlogi VVUliama VValla-ca, škotskega nacionalnega junaka. Kot je imel pogumno srce VVallace, lahko tudi za Gibsona rečemo, da je bil presneto pogumen, ko se je lotil tako zahtevnega projekta, kakršen je Pogumno srce. Kot režiser je Gibson debitiral pred dvema letoma v filmu Mož brez obraza, filmu s skromnim proračunom in precej intimno zgodbo. Za film, v katerem je Mel poleg tega še igral, si je kot režiser pridobil na svojo stran kritike povsod po svetu. Med Melovimi igralskimi dosežki omenimo še filme Leto nevarnega življenja, Pobesneli Max, Galipolli, Smrtonosno orožje 1,2, 3. Jože Barši v Piranu LJUBLJANA - V Mestni galeriji Piran so včeraj odprli razstavo kiparja Jožeta Baršija. Barši je po diplomi iz arhitekture (leta 1980) zaključil še osnovni kiparski študij (leta 1988) in kiparsko specialko (leta 1991) na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, ustanovi, na kateri je zdaj zaposlen kot docent na kiparskem oddelku. Barši tudi izdaja časopis za kiparstvo, arhitekturo in reklamo Klara Klausberger. Kot je zapisal sam, se Barši v zadnjem času posveča prostom, sobi, v kateri dela in živi in ki mu pomeni edino merilo stvari, ki jih zdaj postavlja. Razstava bo na ogled krajši čas, in sicer do 22. novembra. (V. U.) V šali so Pogumno srce poimenovali Mož z modrim obrazom, parafraza Melovega režijskega prvenca, saj je svojemu junaku VVilliamu VVallacu modro prebarval obraz vsakokrat, ko se je skupaj s svojo vojsko v drznih kiltih podal v hudo krvave pohode. V scenah divjih bitk pri Stirlingu in Faikirku je sodelovalo 1700 irskih vojakov pehote, lokostrelcev in konjenica. bci so filmski ekipi celo dovolili snemah na največjem irskem spomeniku, gradu Trim, česar prej niso dovolili še nikomer. Ob bok precej nazornim (to je krvavim) prizorom bitk in krutega življe- i Rudi Šeligo: Zunaj sije febraar Kratka proza. Jubilejna zbirka. Izdala in založila Založba Mladinska knjiga, natisnila tiskarna Dan, Ljubljana 1995, trda vezava, 14 x 20, 5 cm, 280 strani. Zunaj sije februar je antologija kratke proze Rudija Šeliga, ki predstavlja pogled skozi njegovo delo. Izbrane novele v knjigi so nastajale med leti 1958 in 1995, ko je bila napisana zadnja. Gre za izbor najbolj prepričljivih novel iz posameznih obdobij. Pisatelj jih je izdal že v Kamnu leta 1968 (Kamen, Dva in gora, Zil, Februar), Poganstvu leta 1973 (Sara-da. Okus po jodu, Kaj delajo s tabo, Vi-gilija ali konec vajenske dobe pesnikove) in v Molčanjih leta 1986 ( Abba, Hleb, Ogenj Helena; ogenj Lucija), zadnjo novelo Uslišani spomin pa je objavil v Novi reviji. Novele so nastajale v času Revije 57 in Perspektiv ter pomenijo prestop v poetsko pisavo, ki jo je takratna literarna kritika imenovala re-izem. Stavki so napisani na način, primeren za glasbo. Avtor spremne besede Aleksander Zorn je dejal, da so nekatere novele izredno žive. Izpostavil je novelo Februar, po kateri je knjiga dobila naslov. (A. Z.) Odličen pred kamero in za njo: Mel Gibson v Pogumnem srcu nja Škotov je Mel postavil prelepo ljubezensko zgodbo med VVallacom in Murron (Katherine McCor-mick) in jo uporabil kot katalizatorja za VVallacov brezkompromisni boj zoper angleškega kralja Edvvarda prvega Dolgonogega. Mel je Pogumno srce ne le režiral, produciral in v njem igral, zapovrh je moral še strumno vihteti meč in jahati. Vendar mu ni žal. Na CD-ploščo s prečudovito glasbo iz filma Pogumno srce, je Mel zapisal: »Temu filmu sem posvetil več kot leto dni svojega življenja. Ne obžalujem niti ene same sekunde.« Glasbo za film je napisal James Horner, katerega glasbo smo poslušali še v filmih Patriotske igre, Jesenska pripoved, Aliens. Prav gotovo se ga mora prihodnje leto spomniti Ameriška filmska akademija in Hor-nerju dodeliti Oskarja za najboljšo izvirno glasbo. Zasluži si ga Horner in morda še kdo, Mel Gibson kot režiser, igralec, kostumi, scenografija, kamera? Pisanja scenarija za Pogumno srce se je Randall VVallace (upa, da je VVillia-mov sorodnik) lotil potem, ko je prebral angleški prevod zapisa legende o Wal-lacu v rimanem škotskem verzu iz leta 1740. Vse le- gende, če omenimo samo Robina Hooda in kralja Arturja, so seveda plod domišljije pristašev in sovražnika junaka legend, zato je med vsemi zgodbami težko izbrskati resnico. Po scenaristovem mnenju je bistvo VVallacovega življenja sporočilo, da se lahko obdržiš le, če si zvest tistemu, v kar verjameš, in če tisti, ki jih ljubiš, verjamejo vate. Telo se lahko zlomi, duh nikoh (najbolje je to trditev prikazal krut in obenem čudovito posnet prizor VVallacovega mučenja). VVallacova legenda je 24. junija 1861, več kot 500 let po njegovi smrti, združila 10 tisoč ljudi pri odkritlju VVallacovega spomenika v Stirlingu. Prav na mestu, kjer stoji spomenik, je VVallace zbral vojsko Škotov in jo popeljal v zmago zoper številčno močnejše in boljše oborožene Angleže. VVallace se je rodil okoli leta 1270. Bil je drugi otrok Malcolma VVal-laca, posestnika srednjega razreda. Zavrnil je celo ponujeno škotsko krono. Ni se zmenil, tako kot drugi škotski plemiči, za posesti in naslove, in je ostal zvest borbi za svobodo Škotske. Glavni vir njegove legende je verjetno 300 strani rimanih verzov, ki jih pripisujejo pesniku po imenu Slepi Harry. Zbirka dnevnikov in spominov je last klana VVallace, ki živi v Gla-sgovvu in je filmski ekipi pomagala tako pri pripravah na snemanje kot na snemanju samem. Upošte-vali so vse njhove pripombe glede zgodovinskih dejstev in se kot statisti vključili v VVallacovo vojsko. Irena Pirman PANORAMA ODTUJENEGA / UMETNOST, Kl PROPADA V TUJIH MUZEJIH (7) j Slikar iz kroga G. Bellinija: Marija z otrokom Nesignirano in nedatirano, tempera na lesu, 74 x 52 cm, nekoč v koprskem muzeju. Kratek pregled odtujenih slikarskih del iz obalnih mest končujemo s tabelnim delom anonimnega avtorja, ki ga je stroka uvrstila v krog najpomembnejšega beneškega slikarja poznega 15. stoletja Giovan-nija Bellinija (okoli 1430-1516). Prikazuje Marijo v rdečem oblačilu in turkiznem plašču z belo oglavnico; v levici drži knjigo, z desnico podpira Jezusa, ki se opira na njen plašč. Pred 20. junijem 1940, dnem, ko so jo iz koprskega muzeja itah-janske oblasti odnesle skupaj s še enajstimi slikami, dvema tolkačema in eno inkunabulo, se je nahajala v osrednji dvorani muzeja. Seznam odtujenih predmetov iz lokacij, ki danes pripadajo Sloveniji, obsega 91 zahtevkov, ki se nanašajo na predmete kultumo-umetniške vrednosti (vsak zahtevek lahko vsebuje tudi več enot, zato število ne ustreza dejanskemu številu predmetov; število tudi ne upošteva drugega pomembnega gradiva, in sicer arhivskega, Id so ga prav tako odtujih). Ob slikah, M smo jih predstavih, so na seznamu tudi dela 0d jih nismo objavih predvsem zaradi nedostopnosti reprodukcij) drugih avtorjev, kot so Palma il Giovane, Benedetto Carpaccio, Gerolamo da Santa-croce, Stefano Celesti in drugi, večkrat neznani avtorji. (V. U.) Konec Slikar iz kroga G. Bellinija: Marija z otrokom, nekoč v koprskem muzeju Bojan Adamič (1912-1995) V Ljubljani je v 84. letu življenja umrl Bojan Adamič, nestor slovenske zabavne glasbe, skladatelj in dirigent. Rodil se je v Ribnici leta 1912, začetki njegovega glasbenega šolanja pa segajo v srednjo glasbeno šolo, kjer je študiral orgle in trobento. Leta 1941 je na Akademiji glasbe pri A. Ravnikarju končal študij klavirja. Med NOB je v Beli krajini vodil pihalno godbo GS, po vojni pa je bil dolgo časa dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana ter stalni gost dirigent Doma JLA v Beogradu (1926-66) in različnih festivalov zabavne glasbe. Pod njegovim umetniškim vodstvom se je plesni orkester RTV Slovenija izoblikoval v priljubljeno in avantgardno glasbeno skupino. Kot ugledni osebnosti mu je v tedanjih družbenih razmerah uspelo uveljavih orkester ljubljanske radijske postaje kot pomembno slovensko vrednoto kljub temu, da je jazz v tistem času pri velikem delu oblasti veljal za dekadenten pojav neke druge ideologije. Za to, da se je pri nas po drugi svetovni vojni razvil jazz, ima nedvomno največje zasluge. Bil je tudi vodja glasbene produkcije RTV in predsednik Društva slovenskih skladateljev. Sicer pa je v središču njegovega ustvarjalnega zanimanja vseskozi bila filmska, zabavna in scenska glasba. Napisal je glasbo za več kot dvesto domačih in tujih filmov. Vse glasbene zvrsti odsevajo njemu lastno zvočnost v tematiki, obdelavi in istrumentaciji. Značilen je zlasti naslon na folklorne, vendar ne samo slovenske ljudske elemente. Med najpomembnejša dela sodijo: orkestralna Koncert za klavir in orkester, 1948; 1. suita, 1950; 2. suita, 1950; komorna in sofistična Mesečina na Travni gori, za violino in klavir, 1944; scenskoglasbena Bela Ljubljana, balet, 1957; vokalno-instrumentalna Kiša pada, za zbor in orkester, 1962; Narodni koktajl, za zbor in orkester, 1962; Partizanske pesmi, za zbor in orkester, 1962; Titov Naprijed, za bariton, dva recitatorja in orkester, 1979. Kot dirigent je z velikimi uspehi nastopal doma in v tujini. Za življenjsko delo je leta 1979 prejel Prešernovo nagrado. Kljub upokojitvi je bil še vedno dejaven in je še naprej sodeloval s svojim nekdanjim orkestrom. Z nami so ostala njegova dela, ki so vtisnila neizbrisen pečat glasbeni ustvarjalnosti na Slovenskem. (A. P.) Najbolj izposojene knjige v izbranih slovenskih knjižnicah v prejšnjem mesecu V prejšnjem mesecu so si bralci v nekaterih slovenskih knjižnicah največ izposojah leposlovje. Tako je še vedno na lestvici knjiga Mostovi Madisona Roberta J. VVallerja, po kateri je bil posnet film, ki so si ga bralci lahko ogledati tudi pri nas. Med najbolj branimi sta tudi Maščevalec avtorja Jacka Cannona in kriminalka Strah pred naslikanim vragom avtorice Rufh Rendell. Prav tako so zelo brane knjige z razhenimi psihološkimi nasveti, na primer kako premagati duševne stiske in reševati težave, s katerimi se srečujemo v življenju. Tako so se že večkrat na lestvici pojavile knjige, kot so Moč pozitivnega mišljenja Normana Pealeja, Moč je v tebi in Življenje je tvoje Luise L. Hay ter Car samozavesti Sussan Jesser. Prvič je med najbolj branimi knjigami delo Tanje Lamovec Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup. Mariborska knjižnica, Rotovški trg 2, Maribor 1. Robert James VValler: Mostovi Madisona 2. Jack Cannon: Maščevalec 3. Roald Dahi: Nenavadne zgodbe 4. Jeffery Archer: Kain in Abel 5. Luise L. Hay: Življenje je tvoje Knjižnica Otona Župančiča, enota Mestna knjižnica, Gosposka 1, Ljubljana 1. Oz Amos: Cma skrinjica 2. Jack Cannon: Maščevalec 3. Tanja Lamovec: Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup 4. Janek Musek: Neznanke duha 5. Dim Zupan: Tri zvezdice Knjižnica Kranj, splošni oddelek, Slovenski trg 3, Kranj 1. Sussan Jesser: Car samozavesti 2. Norman Peale: Moč pozitivnega mišljenja 3. Richard Preston: Izbruh 4. Betty Mahmoody: Ne dam svojega otroka 5. Ruth Rendell: Strah pred naslikanim vragom Knjižnica Mirana Jarca, oddelek za odrasle, Jenkova 1, Novo Mesto 1. Carolina Gray: Victorin pohod 2. Catheen E. VVoodivviss: Zimska vrtnica 3. Olik KriZanovski: Mladost črnogledega humorista 4. Trate in grmovnice 5. Marko Jelnikar: Moj vrt moje veselje Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska cesta 30, Ljubljana 1. Luise L. Hay: Moč je v tebi 2. Slovenska kronika XX. stoletja 3. Taisha Abelar: Prehod vračev 4. John Steinbeck Polentarska potica 5. Carlos Castaneda: Notranji ogenj Pripravila: Aleksandra Zorko ARGENTINA / SKLEP VRHOVNEGA SODIŠČA V BUENOS AIRESU Vojnega zločinca Priebkeja bodo vendarle izročili Italiji Gestapovski stotnik je sodeloval pri pokolu v Ardeatinskih jamah BUENOS AIRES - Argentinsko vrhovno so-hišce je pooblastilo izročitev bivšega esesov-®kega kapetana Ericha Briebkeja italijanskim sodnim oblastem, ki mu bodo sodile zaradi pokoji y Ardeatinskih jamah, riebkejev odvetnik Pe-dro Bianchi je že napo-vedal priziv, ker so sod-njKi po njegovem mne-jbu kršili ustavna določi-:a' Balija namreč ni zah-evala od Argentine izročitve Priebkeja zaradi »zločinov proti človešt-Vu<<’ temveč zaradi večk-ratnega umora. S tako obtožnico bi moralo vr-bovno sodisce zavrniti talijansko zahtevo, zato o Bedro Bianchi zahteval novo razsodbo z no-Vlnii sodniki. Vrhovno sodišče namreč italijanski zahtevi ni ugodilo soglasno: sest sodnikov je do za izročitev, trije pa So ji nasprotovali. V sodnih krogih so Prepričani, da ta pos-ednji poskus ne bo preprečil ekstradicije, tako a bi lahko Priebkeja izročili Italijanom že v roku enega tedna. Da je 0 mnenje utemeljeno, Priča tudi Priebkejeva reakcija na razsodbo. Novinarju argentinske zasebne postaje Radio Mire je nekdanji gestapovec povedal, da so ga z razsodbo »knokavtirali«. Gestapovski stotnik mnch Ernst Bruno Pri-®Qke je bil v Rimu leta ly43 desna roka Herber-u I^Pplerja in je bil po ebjanski obtožnici za- ta°cev\Za.P/eSteVani! )> Lev, ki jih je maršal esserling ukazal ubiti nara,di atentata'v Ulici iihM ■ ’ kjer so partizani i. rd 32 nemških voja-°v. Po pravilu deset za enega bi morali v Ardeatinskih jamah ubiti 320 talcev, v resnici pa so pobili 335 ljudi, 15 več kot je ukazal Kesserling. Za to razliko naj bi bil kriv Priebke, ki je bil zadolžen za preštevanje žrtev. Priebke pa je vedno trdil, da je preštel le prve talce, kot mu je bil ukazal vodja eksekucije stotnik Karl Schiitz. Ta naj bi tudi vsem zagrozil, da jih čaka isti konec kot Italijane, če bi se uprli ukazu. Priebke je tudi zagotavljal, da je zapustil morišče pred koncem pokola, tako da ni odgovoren za dodatnih petnajst umorjenih. Ob koncu vojne so Priebkeja prijeli zavezniki in ga strpali v taborišče pri Riminiju, iz ka- terega je skrivnostno zbežal leta 1946. Ko so leta 1948 sodili odgovornim za pokol v Ardeatinskih jamah, mu niso sodili v odsotnosti, ampak so njegov primer črtali, saj je pravladalo prepričanje, da ni več med živimi. Prav novembra leta 1948 pa se je Priebke z ženo in otrokoma vkrcal v Genovi in odplul v Argentino. Do lanskega naključnega odkritja je kar 46 let nemoteno živel v Argentini, kjer se je nastanil v letoviščar-skem San Carlosu de Ba-riloche, nemške kozular-ne oblasti pa so mu izdale potni list, s katerim je potoval po svetu in bil, kot sam trdi, kar dvakrat tudi v Italiji, ne da bi na meji kdorkoli ustavil. Sojenje Priebkeju ni maščevanje, ampak zadostitev pravici in resnici RIM, BONN - V včerajšnjih reakcijah na sklep argentinskega vrhovnega sodišča o izročitvi vojnega zločinca Priebkeja so v Italiji vsi poudarjali, da ne gre za maščevanje, temveč da je to le korak v prizadevanjih za ugotavljanje resnice in zakonitosti. Kot vedno v podobnih primerih, se je prva oglasila italijanska židovska skupnost, kljub temu da je bilo med 335 žrtvami le ena petina Zidov. Riccardo Pacifici, svetovalec rimske židovske skupnosti je med drugim poudaril, da bi moral argentinski sklep, »prepričati nove zločince v malih in velikih vojnah, kot je tista v nekdanji Jugoslaviji, da bodo morali za svoje zločine prej ali slej odgovarjati, ker nikoli ne zapadejo.« Predsednica italijanske zidovske skupnosti Tullia Zevi pa je podčrtala, da je ta razplet pozitiven tako za Italijo kot za Argentino, ki je v prvih povojnih desetletjih nudila zatočišče desetinam in morda stotinam nacistov in fašistov. Za Tullio Zevi to ni zmagoslavje pravice, je le pozitivna, racionalna in pravična rešitev. Ob njej se ponovno zastavlja vprašanje zgodovinskega spomina, ker se bo preteklost ponovila, če jo bomo poskušali zbrisati ali pa nanjo pozabiti. Poleg židovske skupnosti se je oglasila tudi rimska občinska uprava, ki je prav tako poudarila, da se ni zavzela za sojenje Priebkeju zaradi »sle po maščevanju«, temveč ker mora resnica priti na dan, kajti brez nje ne more biti sprave. Nekdanji pravosodni minister Conso, ki je lani sprožil postopek za ekstradicijo, pa je poudaril, da se zločine proti človeštvu ne sme pozabiti, toliko bolj, ker ima člo- vek občutek, da smo se vrnili stoletja nazaj, saj smo še vedno priče genocidov in pokolov. Tudi rimski vojaški pravdnik Antonino In-telisiano je ob pozitivnem razpletu omenil vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glede Priebkeja pa je poudaril, da mu bodo vsekakor sodili tudi v odsotnosti, če bi prišlo do novih zapletov. Bonska vlada, ki je prav tako zahtevala izročitev vojnega zločinca, je včeraj sklep argentinskega vrhovnega sodišča ocenila pozitivno, saj meni, da je vseeno, kje bodo Priebkeju sodili. Važno je le to, da bo sojen. S praktičnega vidika pa je morda še najbolje, da mu sodijo v Italiji, kjer Se živijo bremenilne priče, ki bi le s težavo potovale v Nemčijo, je izjavil tiskovni predstavnik nemškega pravosodnega ministrstva Bernhard Bohm. NOVICE Odgovor tamilskih Tigrov na vladno ofenzivo COLOMBO - Srilanški tamilski uporniki so napadli vas na zahodu otoka in ubiti pet oseb, potem ko so v teh predetih v minulem mesecu ubiti že več kot sto oseb. Oblasti bdijo, da je to odgovor uporniških Tigrov na ofenzivo, ki jo je vlada začela 17. oktobra in v kateri je po uradnih poročilih umrlo že kakih tisoč upornikov, medtem ko je njihova »prestolnica« Jatina tik pred padcem. Potop nemške tovorne ladje v Severnem morju KOPENHAGEN - Nemška tovorna ladja Maria I. z osmimi člani posadke se je včeraj potopila v Severnem morju pred dansko obalo. Na kraj so kmalu prispele številne ladje, ki so presbegle kapitanov SOS, našle pa so eno samo truplo. Boje se, da je posadka utonila. Ladja se je verjetno potopila zato, ker se je med nevihto premaknil tovor kamenja, ki ga je prevažala. Tragična smrt Italijanke na predvečer halloweena CHICAGO - Sorodniki so vest sporočiti z zamudo: univerzitetno raziskovalko Mario Pio Innocenti, mater beh obok, je neznanec ubil na predvečer hallovveena. Zenska je že dvajset let živela v ZDA, kjer je delala kot raziskovalka na kemijski fakulteti univerze v Chicagu, hmocentijevo so napadli, ko se je iz laboratorija odpravljala domov. Manijak jo je najprej posilil in nato zadavil. Nevarnost radioaktivne kontaminacije MOSKVA - Ruska ladja s tovorom radioaktivnih odpadkov se je v pacifiškem zalivu Pavlovskaja zaradi častitljivih let nagnila na bok. Na pomoč sta ji priskočila tankerja, na katera bodo natovoriti 800 kubičnih mebov radioaktivnih odpadkov. Oblasti so optimistično sporočile, da imajo popoln nadzor nad položajem in da bo ladja povsem raztovorjena v enem tednu - če se seveda prej ne bo potopila. Eksplozija ročne bombe v gostilni BERITN - V gostilni nemške vasi Muehlheim am der Ruhr je prišlo do neobičajne nesreče: 42-letni fanatik orožja se je važil in prijateljem kazal ročno bombo, ko je ta eksplodhala in ga ubila. V eksploziji je umrla še ena sbanka lokala, tri osebe pa so bile ranjene. Po evakuaciji poslopja je policija izključila, da bi šlo za atentat. Kraljica Elizabeta vrnila zemljo Maorijem VVELLINGTON - Kraljica Elizabeta je včeraj podpisala zakon, s katerim vrača novozelandskim Maorijem 16 tisoč hektarjev zemlje, ki so jim jo odvzeti Angleži pred 130 leti. Pleme bo prejelo tudi odškodnino 26 milijonov funtov, zakon pa se med drugim opravičuje domorodcem za nasilje in škodo, ki so jo utrpeli v prejšnjem stoletju, in priznava, da je angleška invazija kršila pogodbo VVaitan-gi, ki so jo Angleži leta 1840 skleniti z domorodci. CarGENTINA / PRI NATOVARJANJU BOMB | Uničujoča eksplozija v tovarni razstreliva ^ obratu je delalo kakih 200 uslužbencev BUENOS AIRES - Televizijska po-! s ala TN je sporočila, da je vrsta eks-P °zij, do katere je prišlo včeraj na I Vo]aškem območju Rio Tercero v Ar-gentini, povzročila veliko gmotno ško-o in verjetno precejšnje število žrtev, i vidci so povedali, da je na kraj ne-sreče prispelo veliko število rešilnih avtomobiiov in vsaj 70.gasilskih vozil, . Ntiozije pa so se nadaljevale in jih I bov ° S^Sa*a na razdaljo 60 kilome- V Riu Terceru, 111 Idiome gozahodno od Cordobe, se m Vetrna vrnosV^,-,« —i-• -n varniškim kompleksom se je °gromna goba dima in prs pokale sn nkpncVo umi aeset m več kil Nepotrjeni viri poročajo o : mrtvih in ranjenih, civilna viOrnniti T-.r-, : — __i -i x x ciojs-u v oluji domnev do eksplozije prišlo med i njem minometalskih bomb. Potem, ko so se še 45 minut pozneje vrstile eksplozije, je prebivalstvo zajela panika. Ljudje so na vse mogoče načine skušali zapustiti mestece. Po nekaterih bditvah je bilo še posebno zasbaSujoče videti zidove mestnih poslopij, ki so bili polni drobcev. Prebivalci so v začetku mislili, da gre za pobes. Ko so spoznali, kaj se v resnici dogaja, so skušali mesto čimprej zapustiti, kar pa ni bilo lahko, saj so medtem oblasti zaprle državno cesto, ki povezuje Rio Tercero in Cordobo (tovarna se namreč nahaja nedaleč od državne ceste). Prebivalstvo se je balo predvsem tega, da bi eksplodiralo podzemno skladišče tovarne, kjer so menda shranjene izredno nevarne snovi. Oblasti zaenkrat niso objavile seznama žrtev, vendar je krajevni predstavnik civilne zaščite sporočil, da je v tovarni ob uri nesreče delalo kakih 200 uslužbencev. Med njimi naj bi bilo veliko ranjenih, ki se morajo zdraviti zaradi opeklin različnih stopenj. Angela pahnila otočje na kolena MANILA - Filipini se nahajajo v pasu bopskih viharjev. Otočje vsako leto prizadene povprečno 20 tajfunov, tokrat pa je bila uničujoča sila tajfuna Angele tudi za tamkajšnje razmere naravnost presenetljiva. Državo je samo teden prej razdejal tajfun Zack, ki je povzročil smrt več kot 160 oseb in veliko gmotno škodo, Angela pa je bil celo naj silovitejši tropski vihar desetletja. Uradni viri poročajo, da je umrlo 50 oseb, številne pa še pogrešajo, medtem ko je moralo več kot 250 tisoč oseb zapustiti svoje domove in se zateči v zavetišča, ki so jih pripravili reševalci. Veliko ljudi je umrlo v poplavah in zaradi usadov, ki so sledili tajfunu. Tudi gmotna škoda je ogromna, ker je bopski vihar povsem uničil pridelke, še posebno na glavnem filipinskem otoku Luzonu. Po prvih uradnih ocenah znaša škoda več kot 46 milijonov dolarjev. Preden se je tajfun pomaknil na Južnokitajsko morje, je poškodoval elekbične napeljave, porušil mostove in preknili dobavo vode. Ljudje polega tega ni- majo hrane in bi lahko brez hibega posega reševalnih ekip umrli od lakote. Predsednik Fidel Ramos je osebno prevzel vodstvo civilne zaščite in zagotovil prebivalstvu, da bodo oblasti ukrenile vse, da bi mu čimprej pomagale. Se posebno kritične so razmere v glavnem mestu Manili, ki ga je moralo zapustiti več kot 20 tisoč prebivalcev. Veter, ki je pihal s hibo- stjo 200 kilometrov na uro, in nalivi so razdejali tudi okolico Manile. Potem, ko je pred enim tednom tajfun Zack uničil pridelek riža in sladkornega bsa, je Angela razdejal še kokosove nasade, zaradi česar so na evropskem in ameriškem bgu poskočile cene rastlinskega olja. Filipinsko vlado že močno skrbi, ker bo za nameček morala to blago še uvažati. EVROPSKA MONETARNA UNIJA Nemci zahtevajo jasna pravila igre Države EU bi se morale močneje povezati FRANKFURT (Reuter) - Predsednik nemške centralne banke Hans Tietmeyer je včeraj vnovič poudaril, da se zavzema za uspešno uveljavitev evropske monetarne unije, nemški politiki pa z zadržano jezo spremljajo potek dogodkov, ki naj bi vodili k uvedbi skupne evropske valute. Tietmeyer je na srečanju bankirjev v Frankfurtu dejal, da težave v zvezi s stabilnostjo enotne evropske valute obstajajo, ker države članice petnajsterice izvajajo različne davčne in socialne politike, povedal pa je tudi, da bo nemška centralna banka projekt skupne valute podpirala tudi v prihodnje. Vnovič je poudaril potrebo po močnejši politični povezavi med evropskimi narodi, ki vodi k uspehu evropske monetarne unije, in se zavzel za zakonodajo, ki bi usmerjala ravnanje držav članic po uvedbi skupne evropske valute. »Veliko ugovorov in pomislekov bi bilo odstranjenih, če bi obstajala učinkovita pravila igre.« Čeprav je v pogodbi iz Maastrichta določeno, da mora pogodbeno zakonodajo uveljavljati Evropska centralna banka, pa Tietmeyer meni, da trenutnega stanja »samo monetarna politika ne more uravnavati«. Tudi vodilni ekonomist pri nemški centralni banki Otmar Issing je na srečanju poudaril, da bi morale članice Evropske unije spremeniti svoje ustave tako, da bi bila zagotovljena dolgoročna disciplina v davčni politiki. Tietmeyer in še nekaj vplivnih nemških politikov se je zavzelo za nove dogovore o kazno- vanju tistih, ki se določil evropske monetarne unije ne bi držali, hkrati pa se spraševalo, ali bo uvedba enotne evropske valute do leta 1999 sploh mogoča. Enako vprašanje so si v tem tednu zastavljali tudi nemški opozicijski voditelji iz socialdemokratske stranke, odgovorili pa so z izjavo, naj Nemčija z zamenjavo stabilne marke za skupno evropsko valuto ne hiti preveč, in napovedali, da bo vprašanje skupne valute vplivalo na nemške zvezne volitve v letu 1998. Kljub tr- ditvam socialdemokratov, da podpirajo skupno evropsko valuto, pa je vlada kanclerja Helmuta Kohla v javnost že posredovala izjavo, naj socialdemokrati »prenehajo z očitnim taktičnim manevrom«. Konservativci na oblasti opozicijski stranki namreč očitajo, da si skuša volilne glasove pridobiti s spodbujanjem strahu pred skupno valuto pri Nemcih. Socialdemokratski odnos do evropske monetarne unije je obsodil tudi bavarski deželni ministrski predsednik Stoiber. Prerekanja med nemškimi politiki se bodo verjetno le še stopnjevala, saj raziskave javnega mnenja kažejo, da več kot šestdeset odstotkov nemških volilcev skupni valuti ni naklonjeno. Bruselj in VVashington bosta zgladila trgovinski spor BRUSELJ (Reuter) - Pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami o nadomestilu za ameriške izvozne izgube, ki so posledica razširitve EU, so precej napredovala, je včeraj sporočil predstavnik Evropske komisije. V četrtek sta se v VVashingtonu sestala Leon Brittan, evropski komisar za trgovino, in Mickey Kantor, ameriški trgovinski pogajalec. Pogovarjala sta se o različnih pristopih pri določanju kompenzacijskega načrta in napovedala, da bo pogodba kmalu podpisana. ZDA želijo nadomestilo za višje carinske stopnje, ki so jih uvedle Avstrija, Finska in Švedska, ko so se v začetku tega leta pridružile petnajsterici. Kantor je že zagrozil, da bodo ZDA uporabile pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in umaknile carinske olajšave za vse izdelke EU do 31. decembra, če se EU ne bo želela dogovoriti do 1. decembra. Vendar je napredek na zadnjem sestanku pokazal, da »so se pripravljeni pogajati« in da posredovanje Svetovne trgovinske organizacije ne bo potrebno. ___________________ANALIZA____________________ Matematika evropske petnajsterice EU zagovarja tesnejše povezovanje znotraj WTO, česar pa ne dokazuje z dejanji Evropska unija zagotavlja, da si želi večjo stopnjo povezanosti znotraj svetovnega trgovinskega sistema, njena dejanja pa kažejo, da si je za izvedbo tega cilja izbrala nenavadna sredstva. Ko je bilo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) treba uvesti nove postopke, s katerimi bi reševali trgovinske spore med državami, se je najprej več mesecev obotavljala, zdaj pa je prišla na dan z novo zahtevo, ki lahko ogrozi napredek, ki so ga na pogajanjih dosegli različni partnerji znotraj VVTO. Spor se vrti okrog sestave prizivnega telesa, ki naj bi delovalo kot sodni zbor in reševalo spore, ki nastajajo pri trgovanju v okviru WTO. EU in ZDA so vse leto vztrajale pri zahtevi, da morata biti zanje rezervirana po dva sedeža od sedmih v seznamu porotnikov. VVashington se je, ker pogajanja niso vodila nikamor več, pozneje odločil zadovoljiti zgolj z enim sedežem, vendar pod pogojem, da Bruselj stori enako. Pogoj bi bil sprejemljiv za gospoda Leona Brittna, evropskega komisarja za trgovino, pa tudi za nekatere države članice EU. Vendar se je zaradi pritiskov Francije ministrski svet EU odločil, da se bo z enim sedežem zadovoljil samo v primeru, da bo WTO sprejela dve dodatni zahtevi. Prva je povezana s seznamom kandidatov za porotnike, ki ga želi ministrski svet spremeniti, čeprav so ga drugi člani WTO po mukotrpnem dogovarjanju že sprejeli, druga zahteva pa je zagotovilo, da bo imela Evropska unija dva sedeža v seznamu porotnikov v naslednjem krogu oziroma pri naslednjem izboru. Odnos Evropske unije je neopravičljiv, saj bo prizivno telo v okviru WTO lahko izvrševalo oblast le v primeru, da bo popolnoma neodvisno. Evropska unija je prvo zahtevo o izboru kandidatov za porotnike sprevrgla v nizkotno politično igro, s tem pa je ogrozila učinkovitost celotnega sistema reševanja sporov znotraj WTO. Mogoče je v zadevi najhujše prav to, da EU utemeljuje svojo pravico do posebega položaja z dejstvom, da je »trgovska sila s premočjo« in ji zato privilegiran položaj samoumevno pripada. Francoski minister za zunanje zadeve Herve de Charette pravi takole: »Ge imamo samo en sedež v prizivnem telesu, hkrati pa predstavljamo trgovsko silo, ki pokriva 45 odstotkov vse svetovne trgovine, Združene države pa le 17 odstotkov, to ni pravično, še manj pa normalno.« Podatek o »premoči« je seveda neresničen. V resnici je bil lanski delež izvoza držav članic EU glede na celoten svetovni izvoz le 19-odstoten. Dodatni odstotki, ki jih je navedel francoski zunanji minister, pripadajo trgovini med evropskimi državami, torej znotraj EU, kar je velik nesmisel. Tako bi tudi ZDA lahko izračunale svoj delež svetovnega izvoza tako, da bi upoštevale trgovino med posameznimi zveznimi državami. Se več. Približek ha 45 odstotkov je pretiran, celo če je trgovina znotraj EU vključena v celoten delež izvoza EU. Dejstvo je, da se EU temu deležu lahko približa le, če v izračun vključi tudi izvoz držav, kot so Norveška, Švica, nekdanja Sovjetska zveza in vse države srednje Evrope. Res je tudi, da si zaradi tovrstnih popačenj podatkov in napačnih razlag Evropska unija lahko uniči ugled in vpliv znotraj Svetovne trgovinske organizacije. Edini način za pridobivanje ugleda pa je čimvečja odprava trgovinskih ovir. Najbolje bi bilo, da se EU posveti tej nalogi in začne obravnavati probleme skupne kmetijske politike, saj ta danes predstavlja največjo oviro znotraj svetovne trgovine, ki naj bi bila svobodna. Financial Times EVROPSKA OBRAMBNA INDUSTRIJA Dolga pot do skupnih določil petnajsterice ■BS SUZANNE PERRV / REUTER BRUSELJ - Evropska unija se je lotila vprašanja, ki je od nekdaj veljalo za nedotakljivo in zadeva enotna načela delovanja obrambne industrije. Čeprav v skladu z določili ustanovne listine Evropske unije vlade petnajsterice nadzorujejo proizvajalce orožja v lastnih državah, že nekaj časa hkrati proučujejo možnosti za uveljavitev nekaterih skupnih določil, na primer o nadzoru nad izvozom orožja ali pa možnosti sklepanja pogodb med evropskimi družbami. V EU že deluje skupina strokovnjakov iz držav članic, izvršni organ organizacije pa že sestavlja osnutek dokumenta, ki naj bi bil osnova za nadaljnje pogovore. Nekateri strokovnjaki za obrambna vprašanja opozarjajo, da vlade petnajsterice niso pokazale pretiranega navdušenja nad predlogom, da bi se odrekle svojemu suverenemu nadzoru nad oboroževalno industrijo. »Z ekonomskega stališča je predlog za sodelovanje vsekakor utemeljen, politično pa gre bolj za igro z žogo,« meni strokovnjak za obrambne študije John Appleby z inštituta Royal United Services. Delovna skupina, ki že analizira tajni dokument - sestavili so ga odgovorni za obrambo v državah Evropske unije in deset članov Zahodnoevropske obrambne unije (-WEU) - si prizadeva oblikovati skupna določila, ki naj bi jih spoštovala obrambna industrija petnajsterice. Njeni predstavniki zahtevajo nadzor nad izvozom in nakupom orožja ter prestrukturiranje oboroževalne industrije. Po izjavah predstavnikov EU in oboroževalne industrije so pogovori v skladu z maastrichtskim sporazumom iz leta 1992, v katerem je poudarjena potreba po oblikovanju skupne obrambne politike in zmanjševanju proračunov za obrambo v državah petnajsterice po obdobju hladne vojne, navsezadnje pa se morajo države Evropske unije soočati tudi s hudo konkurenco ameriške vojaške industrije. Komisija naj bi odpravila ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost evropske obram- be. Najvišji predstavniki obrambne industrije se bodo 7. novembra - letos že drugič - sestali z evropskim komisarjem za industrijo Martinom Bangemannom. Strokovnjaki za področje obrambne industrije opozarjajo, da se mora evropska oboroževalna industrija odreči nacionalni strategiji in izoblikovati enotno, močno industrijo, ki lahko tekmuje z ameriško; ta se je zaradi manjšega povpraševanja že reorganizirala. »Ko so se izoblikovali državni prvaki, se moramo odločiti za prihodnji korak,« je slikovito izjavil Jean-Paul Rasquin, generalni sekretar Evropske obrambne industrije (EDIG), organizacije evropskih proizvajalcev orožja. Nekatere družbe pri določenih projektih že sodelujejo zunaj državnih meja. Nemško podjetje DAŠA in francosko državno podjetje Aero-spatiale sta na primer sodelovala pri izdelavi vojaškega helikopterja Eurocopter. Po Rasquinovih besedah bi morala Evropska unija izoblikovati pra- vna določila za sodelovanje med evropskimi proizvajalkami orožja, obrambna industrija pa bi morala postati tudi bolj rentabilna. »Izoblikovati bi morali skupno evropsko obrambo, ki bi pripeljala do sodelovanja prek državnih meja, šele na koncu pa naj bi potekale skupne raziskave,« je izjavil neki predstavnik vojaške industrije. Članice Severnoatlantske zveze že zdaj sodelujejo na vojaško-tehničnem področju, za vlade držav petnajsterice pa Zahodnoevropska oboroževalna skupina (VVEAG), ki deluje v okviru Zahodnoevropske obrambne unije (-WEU), pripravlja skupne obrambne študije. V skladu z maastrichtskim sporazumom je naloga desetčlanske WEU uresničevanje obrambnih določil, ki jih je sprejela evropska petnajsterica. VVEAG je že sestavila skupino, ki naj prouči možnost ustanovitve Evropske oboroževalne agencije - ta naj bi kupovala orožje za vlade držav Evropske unije. V poročilu Zahodnoevropske unije je zapisano, da naj bi sprva agencija izvrševala le nekatere naloge - izvedbo raziskovalnih projektov. Najpomembnejše mesto zavzema razprava o oboroževalni politiki v državah EU. To vprašanje je neki nemški diplomat slikovito opisal s primerom: »Ce je nadzor nad izvozom orožja v državi A manjši kot v državi B, potem je prva v prednosti.« Za enotno politiko izvoza orožja se zavzemajo tudi nekatere države, ki niso članice petnajsterice, ker bi le tako dobili nadzor nad izvozom orožja represivnim vladam. Rasquin meni, da bi morale vlade EU vsaj do neke mere dovoliti nadzor izvoza vojaške opreme v države članice. Ko se bo EU lotila tovrstnih vprašanj, se bo morala tudi odločiti o popravku člena v pogodbi, ki vladam dovoljuje oblikovanje lastne politike trgovanja z orožjem. To je le eno od spornih vprašanj, o katerem bodo prihodnje leto razpravljali na medvladni konferenci; na njej bodo največ pozornosti namenili reformam Evropske unije. ________MIROVNA POGAJANJA V OHIU_ Zločini in ozemeljski spori zaznamovali prvi dan Izmenjova mnenj je potekalo za tesno zaprtimi vrati DAYTON (Reuter) - Voditelji treh držav z območja nekdanje Jugoslavije so včeraj zaceli proučevati doloci-a v osnutku mirovnega sporazuma, ki so zapisana v ■nodri knjižici. Prvi dan pogajanj v ameriškem letalskem oporišču v zvezni državi Ohio je bil po trditvah hskovnega predstavnika ameriškega zunanjega mini-stistva Nicholasa Burnsa v znamenju ozemeljskih sporov in vojnih zločinov. Burns je dodal, da bodo Pogajalske delegacije za natančno proučitev modre knjižice, v kateri so štirje osnovni dokumenti, ki za-nevajo splošni mirovni sporazum, volitve, ustavne zadeve in sporazum o razmejitvi sovražnih vojsk, potrebovali nekaj dni; osnutek mirovnega sporazuma predstavnike Srbov, Hrvatov in Muslimanov postavlja pred težavne odločitve, ki naj bi po treh letih in pol vojne privedle do miru v nemirnem delu balkanskega polotoka, je Se dodal Burns. Povojne volitve, oblikovanje ustave in ozemeljski spori bodo po mnenju ameriškega državnega sekretarja Christo-pherja najtežji del mirovnih pogajanj med sprtimi stranmi z območja nekdanje Jugoslavije. Predstavniki sprtih strani so se včeraj prvič sestah za zaprtimi vrati. Sodec po trditvah virov blizu pogajalcev, so se predsedniki Slobodan Miloševič, Franjo Tuđman in Alija Izetbego-viC pogovarjah o sojenju tistim, ki so obtoženi vojnih Prebivalci Vukovarja si želijo predvsem miru yUKOVAR - Jovanka, srbska zdravnica v Vukovarju, se je rodila v tem mestu na vzhodu Hrvaške, ki so ga leta 1991 zasedli Srbi in je popolnoma uničeno, in ga ne namerava zapustiti. »V vzhodni Slavoniji potrebujemo mir in vsaj dveletno zaščito Združenih naro-d°v, in prav o tem sta se predsednik Miloševič in predsednik Tuđman v Daytonu dogovorila,« je dejala Jovanka. »Trajni mir pa je mogoč le v primeru, ce bodo naše človekove in nacionalne pravice popolnoma prizna-ne ' Ce se to ne bo zgodilo, bo spet vojna.« Vzhodna Slavonija, Id obsega 4, 6 odstoka hrvaškega ozemlja, je zadnji del nekdanje Srbske republike Krajine, ki je Se pod nadzorom Srbov. »Dogovor iz Daytona je velik korak naprej, toda še vedno obstajajo zahteve po referendumu o prihodnosti tega območja, ki ga pa Hrvaška odločno zavrača,« je dejal vodilni (krajin-sko-) srbski pogajalec Milan Milano-V1C- Tako kot večina njegovih »sodržavljanov« tudi on ne skriva nezadovoljstva in razočaranja nad politiko srbskega predsednika Miloševiča. »Pred več kot štirimi leti nas je Privedel v upor in vojno, zdaj pa nas je pripravljen prodati Hrvatom, da bi ohranil svojo oblast v Beogradu,« je dejal neki krajinski častnik. »Mednarodni posredniki nas želijo prepustiti tisti hrvaški vojski, ki je na zahodu Krajine avgusta hladnokrvno umorila na tisoče nedolžnih civilistov in oropala ter popolnoma uničila cele srbske vasi,« je izjavil radikalni župan Vukovarja Slavko DokmanoviC. »Srbi tega nikoli ne bomo sprejeli.« Kljub mirovnim pogajanjem v daljnem Daytonu se ljudje v Vukovarju še vedno bojijo hrvaškega napada. Sole in vrtci so zaprti, vsi za boj sposobni možje pa so mobilizirani, celo tržnica je odprta le, Ce to dovolijo vojaške oblasti. Vojaški obvezniki ne smejo zapustiti mesta. Celo 60-le-tni invalidi stražijo pred javnimi stavbami, ker je bilo v zadnjih dneh v mestu veC bombnih napadov. »S svojo pokojnino si lahko na dan kupim zavojček najcenejših cigaret, liter mleka ali kilogram kruha,« pravi 70-letni Dušan. Po njegovem mnenju je vsakršen mir boljši od pomanjkanja in revščine, v kateri živi večina Srbov v vzhodni Slavoniji. Petar Ivanovič / dpa zločinov, izmenjali pa so tudi mnenja o nekaterih spornih območjih v BiH. IzetbegoviC je srbskega predsednika menda pozval, naj po svojih najboljših močeh pomaga pri izročitvi Radovana Karadžiča in generala Ratka Mladiča, ki sta obtožena zločinov proti človeštvu, mednarodnemu sodišču v Haagu. Predsednik IzetbegoviC je srbskega predsednika prosil, naj ustavi nasilje, ki ga bosanski Srbi na zahodu Bosne izvajajo nad muslimanskim prebivalstvom. Nasilje nad Muslimani v zahodni Bosni, ki se je okrepilo po podpisu premirja med sprtimi stranmi v Bosni ter vojaškimi uspehi hrvaške in vladne vojske, so že večkrat ostro obsodili predstavniki ZN. Bosanski Srbi so namreč z območij na zahodu Bosne, ki so pod njihovim nadzorom, izgnati več sto Muslimanov, včeraj pa so se omenjena (etnično očiščena) območja pojavila tudi med ozemeljskimi zahtevami bosanskih Srbov. »Naš cilj je vnovična osvojitev srbskih etničnih območij v Bosni,« je v Ohiu tik pred sestankom IzetbegoviCa in Miloševiča izjavil predsednik samooklicanega parlamenta bosanskih Srbov Momčilo Krajišnik. Predsednik BiH se je včeraj ločeno sestal tudi s hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom; njuni pogovori naj bi po trditvah diplomatov prispevali k okrepitvi skrhanega zavezništva Hrvatov in Muslimanov, ki je bilo sklenjeno po diplomatskih prizadevanjih ZDA ter je ustavilo srdite spopade med vladnimi enotami in vojsko bosanskih Hrvatov. IzetbegoviC meni, da lahko Miloševič pomaga privesti KaradžiCa in Mladića pred sodišče (AP) PO HRVAŠKIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH Istrani in Zagrebčani so skalili veselje Tudmanovi vladajoči »edini pravi« stranki ZAGREB - Istrski demokratični zbor (IDS) je edina od tridesetih strank, ki je Tudmano-va HDZ na preteklih volitvah ni porazila. To sta na včerajšnji tiskovni konferenci o volilnih rezultatih s težkim srcem priznala tudi tajnik HDZ Zlatko Canju-ga in njen podpredsednik Ivic PašaliC. Na volitvah, ki so potekale prejšnji teden, je Hrvaška demokratična skupnost dobila prepričljivo večino, z njo pa tudi 75 od 127 sedežev v parlamentu. Dejala sta, da je HDZ na volitvah »potolkla« vse nasprotnike, med njimi pa sta na najpomembnejše mesto postavila liberalce (HSLS) in »kmete« (HSS). Ocenila sta, da je HSS z vstopom v koalicijo z IDS znatno osla-I bela, saj bi brez Istranov požela zaupanje veC vo-lilcev na podeželju, na primer v Koprivnici, Varaždinu, Bjelovarju... Hkrati sta predstavnika povedala, da naj bi s koalicijo veliko pridobil prav neporaženi IDS, in hrvaško politično javnost opozorila na njegovo domnevno proju-goslovansko usmeritev, ki naj bi jo izrazil z napovedjo novega političnega sodelovanja med Istro, Reko in Zagrebom. HDZ, ki si je kljub številnim skrbno pripravljenim predvolilnim shodom na volitvah v Istri spet »polomila zobe«, še vedno označuje IDS za stranko »nevarnih namenov«. Oglas v Novom listu, s katerim se je Hrvoje Sarinih zahvalil volilcem za izraženo zaupanje in zagotovil, da bo izpol- nil dane obljube, dokazuje, da HDZ še ni pripravljena opustiti boja v izgubljeni Istri. HDZ pa noCe priznati, da je boj izgubila tudi v Zagrebu, kjer je od 50 mest za mestne svetnike dobila le 17 mest. Trdi namreč, da je to zadostna večina, ki ji bo omogočila, da se bo dogovorila z opozicijskimi strankami o tem, da bo zagrebški župan še naprej hadezejevec Branko Mikša. Takšni upi temeljijo na izjavah pripadnikov SDP, Ivice RaCana in Zdravka Tomca, da se bosta HDZ in SDP morda povezali v koalicijo, kar je že povzročilo val začudenja in ugibanj, ali niso nemara ugodni volilni rezultati zmedli sposobnost presoje vodstva SDP. Gordana Go jak Muslimani iz Srebrenice obtožujejo nizozemske pripadnike Unproforja Modre čelade skrbele le zase BONN (dpa) - Štiri! Velili z __________• ria ' "civudnjega vai I Srebrenica je vcei °nferenci v Bonnu os v Bonnu o fasnsla bataljon mn ženiti n.-,™,! , , p " v lej muslin ^etl zbranimi novim Čelad izmučenim pre tiranih cenah prodaj te’ Cevlje in obleke, svojem skladišču. Tn -1— • w , ^upma preži Muslimanov je v ] Dferl j . žena ljudstva Titim čnih ubojev. Po besedah Zule J riCU.Cjcl žodejstva. Ocividc 7‘u u^aven polož s«h deklet in jih i riji. Eden od begu. dekleta prodajala za dve cigareti, saj je bila ena cigareta vredna kar kilogram soli ah sladkorja. Moški in ženske iz nekdanje muslimanske enklave Srebrenica so poleg tega izjavili, da so nizozemski vojaki del denarja, ki so jim ga sorodniki iz zahodne Evrope prek Združenih narodov pošiljali v Srebrenico, usmeriti v svoj žep. Od svojih poveljnikov naj bi nizo- zemski vojaki prejemali tudi veC sto nemških mark, Ce so v skladišča Združenih narodov prinesli puške ali strelivo muslimanskih vojakov, ki so jih obkolile srbske sile pod vodstvom generala Ratka Mladića. Nekaj očividcev iz Srebrenice je na tiskovni konferenci v Bonnu skrilo svoje obraze, saj se bojijo za življenje svojih pogrešanih sorodnikov. Pribli- Poveljnik nizozemskega bataljona ZN je po padcu Srebrenice nazdravil z Mladičem žno 30-letna ženska je dejala, da so izginili njen mož in otroci, nizozemskim modrim Čeladam pa je očitala, da Muslimanov niso ščitili. Namesto tega so se po njenih besedah ukvarjati s cr-noborzijanstvom. V Srebrenico naj bi pred njenim padcem prišel tudi general Ratko Mladic in tamkajšnjemu prebivalstvu povedal, da ima dovoljenje Združenih narodov in ZDA, da zavzame mesto. Neka druga priča pa je s solzami v oCeh razlagala, kako so srbski vojaki le nekaj deset metrov stran hladnokrvno ustrelili njenega soseda. Drugi Muslimani na tiskovni konferenci pa so dejali, da so Srbi pripadnikom mirovnih sil Združenih narodov odvzeli uniforme in jih razorožili. Srbski vojaki naj bi se nato oblekli v uniforme modrih čelad, saj tako niso bili vec tarCa muslimanskih borcev. Nizozemski bataljon mirovnih sil ZN v Srebrenici, ki mu je poveljeval polkovnik Ton Karremans, je bil deležen mednarodne kritike, potem ko je 11. julija, ne da bi ukrepal, Srbom prepustil Srebrenico. V dnevih, ki so sledili padcu Srebrenice, pa naj bi nizozemski vojaki nedejavno opazovali izgon muslimanskega civilnega prebivalstva. Nizozemska vlada je vse očitke odločno zavrnila. NOVICE Osvoboditev pilotov kot pogoj za pogajanja PARIZ (Reuter) - Sorodniki francoskih modrih čelad ubitih v BiH so včeraj od ZDA zahtevali, naj prekinejo mirovna pogajanja med predstavniki sprtih strani, dokler bosanski Srbi iz ujetništva ne izpustijo dveh francoskih pilotov, ki so ju zajeli po sestrelitvi njunega letala 30. avgusta. »Naša vlada mora od predsednika Clintona zahtevati, da izpustitev francoskih pilotov postavi kot pogoj za potek mirovnih pogajanj v Ohiu,« so sorodniki preminulih francoskih vojakov zapisali v pismu, ki so ga naslovih na francoskega zunanjega ministra Herva de Charetta. V pismu še piše, da bi bila pogajanja v Daytonu »nedvomno že davno prekinjena, Ce bi bosanski Srbi v ujetništvu zadrževali pilota ameriške narodnosti«. Ameriški interesi v nekdanji Jugoslaviji PRIŠTINA (B.S.) - Odpravnik poslov pri ameriškem veleposlaništvu v Zvezni republiki Jugoslaviji Rudolf Perina je v intervjuju za Republiko govoril tudi o rešitvi krize na območju nekdanje Jugoslavije. Kar zadeva konec vojne v Bosni, meni, da je najpomembnejša sklenitev mirovnega sporazuma. Dodal pa je, da mora biti za trajni mir in sožitje treh narodov v Bosni zadoščeno tudi pravici. Na mednarodnem prizorišču je po Pelinovem mnenju Se vedno v ospredju bosanska kriza, Kosovo, ki se vse bolj spreminja v sod smodnika, pa naj bi na dnevni red diplomatov prišlo po koncu vojne v Bosni. Perina je ocenil, da utegne nameščanje srbskih beguncev iz Hrvaške na Kosovu poslabšati že tako napete medetnicne odnose. Perina je v intervjuju navedel ameriško stališče, da bi morali imeti Albanci na Kosovu Široko pohtiCno avtonomijo. SVET Sobota, 4. novembra 1995 NOVICE Ruud Lubers predlagan za novega šefa zveze Nato HAAG (Reuter) - Nizozemska vlada je nekdanjega premiera Runda Lubbersa uradno predlagala za naslednika Willyja Claesa. Odločitev o novem generalnem sekretarju Nata bi lahko sprejeli že prihodnji teden, ko se bo sestal Severnoatlantski svet. Lubbers ima po mnenju poznavalcev rahlo prednost pred edinim tekmecem, nekdanjim danskim zunanjim ministrom Uffejem Ellemann-Jensenom. Štiri pomembne Članice Nata, Francija, Velika Britanija, Nemčija in Italija, so že javno podprle Lubbersovo kandidaturo, odločilnega pomena pa bi utegnila biti podpora Nemčije. Ker Lubbers slovi kot dober poznavalec odnosov med Severno Ameriko in Evropo, je pričakovati, da bodo tudi Združene države in Kanada podprle njegovo kandidaturo. Alžirski skrajneži naj bi imeli oporišče v Londonu PARIZ (Reuter) - Po nepotrjenih navedbah Časopisov francoska policija sumi, da je v nedavnem nizu bombnih atentatov sodeloval alžirski skrajnež, ki živi v Londonu. Po podatkih Le Monda naj bi bil osumljeni eden od voditeljev prepovedane Islamske oborožene skupine (GIA). Iz Londona naj bi vodil financiranje alžirskih terorističnih skupin v Franciji in organiziral njihovo urjenje v Afganistanu. Osumljeni naj bi bil med drugim neposredno nadrejen Bo-ualemu Bensaidu, ki ga je francoska policija aretirala v četrtek. V operaciji francoskih varnostnih sil v Parizu, Lillu in Lyonu je bilo aretiranih deset ljudi, policija pa je v nekem stanovanju odkrila opremo za izdelovanje bomb. Britanske oblasti so že zanikale, da bi bila lahko Velika Britanija oporišče alžirskih teroristov. Sinn Fein skuša rešiti mirovni proces BELFAST (Reuter) - Predstavniki politične stranke Sinn Fein so na včerajšnji tiskovni konferenci povedali, da skušajo v pogovorih z britansko vlado rešiti severnoirski mirovni proces, ki je v zadnjih mesecih zamrl. Martin McGui-ness je prepričan, da je edina možnost za oživitev mirovnega procesa začetek pogajanj med vsemi političnimi strankami, medtem ko London vztraja pri predhodni razorožitvi Irske republikanske armade in protestantskih lojali-stov. McGuiness bo vodil pogovore Sinn Feina z britanskim ministrom za Severno Irsko Michaelom Ancramom. »Seveda se vsi zavedamo, da je trenutno najpomembneje začeti pogajanja vseh političnih strank,« je dejal. »V pogovorih z ministrom Ancramom bomo skušali rešiti mirovni proces.« Predsednik Sinn Feina Gerry Adams je zanikal trditve, da bo zapustil pogajanja, Ce londonska vlada ne bo sprejela njegovih pogojev. »Ce bodo odgovorili negativno, se nimamo o Cem pogovarjati,« je dejal Adams. »To pa še ne pomeni, da se nismo pripravljeni pogajati in da se bomo umaknili iz mirovnega procesa.« ZAČETEK PREDVOLILNE BITKE V AVSTRIJI Haider ne bo kancler Ankete napovedujejo zmago SPO Sef svobodnjakov Jčrg Haider trdi, da bo prišel v vlado najkasneje leta 1999 (Telefoto: AP) NOVE GROŽNJE DESNIČARSKIH SKRAJNEŽEV^ Letaki proti madžarski manjšini Avstrijska policija še ne ve, kdo je skrivnostni grof Starhemberg GRADEC, DUNAJ - Avstrija je le mesec dni po Četrti seriji atentatov s pisemskimi bombami soočena z novimi grožnjami desničarskih skrajnežev. V mestu Feldbach na Štajerskem (blizu meje z Madžarsko) so se pojavili letaki z neonacističnimi gesli, tokrat naperjenimi proti madžarski narodnostni skupnosti. DUNAJ - Sef avstrijskih svobodnjakov in eden na-jucinkovitejših desničarskih populistov v zahodni Evropi Jorg Haider zaenkrat Se noCe postati zvezni kancler v Avstriji. Taksna je vsaj propaganda svobodnjakov za predčasne državnozborske volitve, ki bodo 17. decembra. Uradni začetek volilne kampanje svobodnjakov bo v nedeljo v Celovcu, kjer pričakujejo nekaj tisoč ljudi iz vse Avstrije, glavni govornik pa bo Jorg Haider. Udeležencem zborovanja se bo predstavil kot »voditelj opozicije«, je napovedal predstavnik svobodnjakov Meischberger in poudaril, da so v stranki prepričani, da za prevzem oblasti v državi Cas še ni zrel. Napovedal pa je Haiderjev prihod v vlado na prihodnjih državnozborskih volitvah, ki naj bi bile najpozneje leta 1999. Haiderjevi odločitvi za opozicijsko delovanje in proti prevzemu kanclerskega položaja so očitno botrovale tudi zadnje javnomnenjske raziskave, ki svobodnjakom napovedujejo le tretje mesto, torej za Schusslovo ljudsko stranko. Dnevnik Der Standard in pohtiCni tednik News objavljata anketo, po kateri naj bi socialdemokrati z 32 odstotki (na volitvah oktobra 1994 so zbrali tri odstotke veC) ostali prva politična sila v državi, drugo mesto pa naj bi obdržala ljudska stranka z 28 odstotki, torej bi dosegla enak rezultat kot pred enim letom. Svobodnjakom strokovnjaki za raziskovanje javnega mnenja v primerjavi s prejšnjimi volitvami, na katerih so zbrali 23 odstotkov, napovedujejo le nekoliko veC glasov, in sicer najveC 26 odstotkov. VeC raziskave javnega mnenja obljubljajo zelenim, ki se vse bolj približujejo desetim odstotkom glasov, medtem ko naj bi Liberalni forum zbral le štiri odstotke, torej naj bi zdrsnil na mejo preživetja kot parlamentarna stranka. Vrhunec volilne kampanje, ki bo stala približno pol milijarde šilingov, se bo torej začel konec tedna z zborovanji voditeljev vseh parlamentarnih strank. V naslednjih šestih tednih bodo pripravili televizijska soočenja med prvaki posameznih parlamentarnih strank. Prav ta soočenja so v lanskem volilnem boju odločilno prispevala k volilnim uspehom zelenih in Liberalnega foruma. Voditelji ostalih parlamentarnih strank že potrdili svoj nastop na televizijskih dvobojih, zvezni kancler in šef socialdemokratov Franz Vra-nitzky pa se jih ne bo udeležil. Iz kabineta kanclerja so sporočili, da se bo Vra-nitzky udeležil le obeh okroglih miz, na katerih bodo sodelovali vsi glavni kandidati, na dvoboje z voditelji strank pa bo poslal »druge ugledne socialdemokratske politike«. Odmevno volilno bitko pa je pričakovati tudi na izredni seji državnega zbora od 13. do 16. novembra, ki jo je sklical zvezni predsednik Klestil. Parlament mora namreč sprejeti nekaj nujnih sklepov, ki jih velika koalicija zaradi razpada ni posredovala državnemu zboru. Ivan Lukan Letaki so bil podpisani z »grof Starhemberg«, imenom, ki ga varnostni organi dobro poznajo iz pisem, v katerih so neznani storilci prevzeli odgovornost za atentate s pisemskimi bombami. Na letakih, ki so se pojavili že pred nekaj dnevi, javnost pa je zanje izvedela šele včeraj, grof Starhemberg poziva prebivalce, naj se postavijo po robu »levičarskim svinjam« in naj ne trpijo tujcev v mestu. Poleg tega so na letakih zapisane tudi grožnje tamkajšnji madžarski narodni skupnosti. Letaki so se pojavili pred glavno Solo v Fel-dbachu, katere ravnatelj je pripadnik madžarske narodnosti. Ta je v pogovoru za avstrijski radio dejal, da je bil v zadnjih dneh tarCa številnih anonimnih telefonskih groženj, zlasti ker se je prizadeval za vključitev otrok tujcev v Solo v Fel-dbachu. Ravnatelj je Se dodal, da so najnovejše grožnje tudi napad nanj. »Imam madžarsko ime, v letaku pa so izrecno omenjeni Madžari v Feldbac-hu,« je poudaril šolnik.Po podatkih varnostnih organov je letake delil neki moški, prebivalstvo pa naj bi zdaj pomagalo policiji pri identifikaciji neznanca. Kot smo poročali, so desničarski skrajneži v začetku tedna Marii Lo-ley, aktivistki za človeko- ve pravice, zagrozili z novim atentatom. Lo-leyjeva je bila v začetku oktobra hudo ranjena v eksploziji pisemske bombe v Poysdorfu v Spodnji Avstriji. Tudi takrat se je v pismu, ki je bilo priloženo bombi, pojavilo ime grof Starhemberg. Avstrijski notranji minister Caspar Einem, ki je zamenjal Sefa specialne enote za boj proti terorizmu, je napovedal, da si varnostni organi prizadevajo, da bi odkili storilce. Vendar »vroče« sledi Se niso našli, je poudaril minister, zato Se vedno velja svarilo pred morebitnimi novimi napadi desničarskih skrajnežev. Tudi najnovejsi primer je potrdil, da so Se posebej ogrožene osebe, ki si prizadevajo za vključitev tujcev, beguncev in narodnih skupnosti v avstrijsko družbo, ter aktivisti za človekove pravice. Ivan Lukan UMOR VODITELJA KOLUMBIJSKIH KONSERVATIVCEV Znova izredno stanje BOGOTA (dpa) - Kolumbijski predsednik Ernesto Samper je takoj po Cetrkovem umoru voditelja konservativcev Alvara Gomeza Hurtada vnovič razglasil izredno stanje, ki ga je ustavno sodisce razveljavilo Sele pred dvema tednoma. Odgovornost za umor Gomeza je prevzela neka skrivnostna teroristična organizacija. Varnostne sile so dobile izredna pooblastila, tako da lahko zdaj brez dovoljenja sodiSC preiskujejo stanovanja ter omejujejo promet ljudi in vozil. To je v Četrtek zveCer po izrednem zasedanju kolumbijske vlade sporočil predsednik vlade in države Ernesto Samper. Poleg tega je vsem radijskim in televizijskim postajam do nadaljnjega prepovedal Sirjenje sporočil in intervjujev s posamezniki in skupinami, ki priznavajo vpletenost v teroristična dejanja. Dejal je, da ne bo dopustil, da v Kolumbiji nasilje prevzame oblast, ter poudaril, da bodo Go-mezove morilce našli in kaznovali. Samper je tudi sporočil, da je vlada sprejela odločitev o sestavi elitne protiteroristične enote, ki bo poskrbela za razjasnitev umora. Na Gomeza Hurtada sta le nekaj ur pred tem streljala dva neznanca, ki sta se z motorji pripeljala ob bok njegovega avtomobila. Gomeza sta s streli hudo ranila v prsa in glavo, tako da je kmalu zatem v osrednji kliniki v Bogoti zaradi poškodb umrl. Atentat na Gomeza je v vseh slojih kolumbijske družbe izzval val ogorčenja. Pred bolnišnico, kjer je umrl, se je takoj po napadu zbralo na stotine ljudi, ki so glasno zahtevali »pravičnost« in Samperjev odstop. V napadu na odvetnika in novinarja Gomeza, ki je v Kolumbiji veljal za enega najpomembnejših politikov v tem stoletju, je bil ubit tudi eden njegovih spremljevalcev, ranjena pa sta bila njegov telesni stražar in neka poulična prodajalka. Medtem ko je na stotine policistov v kolumbijskem glavnem mestu v četrtek zveCer iskalo storilce, so novinarji in politiki že zaceli ugibati o možnih ozadjih umora, saj se je Gomez leta 1991 skoraj popolnoma umaknil iz javnega življenja in se je le redko politično udejstvoval, in to iz ozadja. Storilca sta sicer pobegnila, toda medijem se je oglasilo Gibanje za Čast Kolumbije in prevzelo odgovornost za napad. Ta skupina se je prvič oglasila 27. septembra, ko je prevzela odgovornost za napad na Samperjevega odvetnika Antonia Canci-na. Takrat je napovedala »čiščenje Kolumbije« in ukrepe, s katerimi naj bi S amper j a prisilila k odstopu. Predsednik Samper je trenutno pod hudim pritiskom zaradi škandala v svoji Liberalni stranki, ki naj bi prejemala denar mamilarske mafije, in zaradi novega vala nasilja v državi. PORTRET Nesojeni predsednik BOGOTA - Voditelj konservativcev Alvaro Gomez Hurtado (na sliki telefoto: AP), ki so ga v Četrtek ubili neznanci, nikoli ni dosegel samega političnega vrha, torej položaja predsednika države. Toda kljub temu je odvetnik in novinar Gomez v oCeh velike večine Kolumbijcev prišel povsem na vrh. Celo njegovi najvecji nasprotniki v vrstah Liberalne stranke menijo, da je bil eden najpomembnejših kolumbijskih politikov v tem stoletju. V nasprotju s tekmeci, ki so bili na volitvah ponavadi uspešnejši od njega, se je visoki in uglajeni Gomez vedno upiral skušnjavi oblasti. Tako naj bi bil po mnenju nekaterih opazovalcev eden redkih velikih kolumbijskih politikov, ki niso nikoli prejemali denarja od mamilarske mafije. Njegov brezkompromisen, odprt in hkrati zelo polemičen način ukvarjanja s politiko je v Kolumbiji izoblikoval politični pojem »alvarizem«. V vseh Časopisih so ga po njegovi smrti soglasno označili za »moralnega in vzornega demokrata«. Alvaro Gomez Hurtado se je rodil 8. maja 1919 v Bogoti kot sin poznejšega predsednika države Laureana Gomeza. V mladosti je študiral v Nemčiji, Belgiji in Franciji. Njegova politična pot se je zaCela v šestdesetih letih, ko se je pridružil protestom proti nacionalni fronti, ki so jo leta 1957 ustanovili liberalci in konservativci. Kritiziral je politično »mafijo« in poudarjal potrebo po razvojno usmerjeni politiki. Gomez si je hitro ustvaril ime »politico intocable«, torej brezkompromisni in nepodkupljivi politik. Poleg tega je blestel s svojimi govori in uvodniki v Časopisu El Siglo, katerega direktor je bil nekaj let. Leta 1974 se je kot kandidat konservativcev prvič potegoval za položaj predsednika, vendar je bil takrat izvoljen liberalec Alfonso Lopez. Za predsednika države je neuspešno kandidiral Se leta 1986 in 1990. Opazovalci so njegove neuspehe na predsedniških volitvah razlagali z njegovo »radikalno preteklostjo«, zaradi katere je bil za preproste ljudi vedno sumljiv. Svojemu radikalnemu načinu je ostal zvest tudi v starosti. Konec osemdesetih let je zaradi spora zapustil Konservativno stranko in ustanovil Gibanje za nacionalno rešitev, ki sicer do danes ni imelo večje vloge na kolumbijskem političnem prizorišču, kljub temu pa je Gomezu uspelo priti v drugi krog predsedniških volitev leta 1990, v katerem je nato zmagal Cesar Gaviria. 2e prej je Gomez na lastni koži občutil nasilje, ki je v Kolumbiji že desetletja del vsakdanjosti. Leta 1988 so ga ugrabili in 53 dni zadrževali uporniki Gibanja 19. april, ki so medtem postali že politična stranka. Potem ko je leta 1991 kot elan ustavodajne skupščine zadnjic nastopal v javnosti, se je Gomez vse bolj umikal iz javnega življenja. Tudi zaradi tega so razlogi za njegov umor velika uganka. Emilio Rappold / dpa RUSKO POLITIČNO PRIZORIŠČE_ Ruckojeva Deržava gre na volitve Boris Jelcin se je znova pokazal javnosti MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin se je pr-^ po srčnem napadu, ki ga je že drugje v štirih mesecih prikoval na bolniško posteljo, pojavil na televiziji. Videti je bil zel° oslabel in v 50-sekundnem nastopu je le s težavo govoril. »Ne počutim se slabo,« je den in ni izžareval značilne dejal. »Okrevanje poteka po energije. Oblečen v trenirko oaertih, tako da ni vec boja- je negibno sedel, njegov Jelcin je bil videti zme- obraz pa je bil zabuhel. PORTRET Predsednik volilne komisije, ki dviguje prah MOSKVA - Medtem ko je izključitev Jabloka *z Predvolilnega boja vrgla senco na celotno predvolilno kampanjo, je v sredisce pozornosti stopila nova politična zvezda - Nikolaj Rjabov. Rja-Dov je birokrat, ki ga odlikujeta zdrava pamet in sposobnost, da venomer zajase pravega konja. 43-letni odvetnik je živel v ozadju ruskega pomičnega dogajanja, dokler se ni pred petimi leti lz Rostova, kjer je bil pomočnik ravnatelja tehni-ne s°le, preselil v Moskvo kot poslanec v parlamentu. Prirojena spretnost v političnem meSeta-Jenju mu je pomagala pri bliskovitem vzponu na Politični lestvici vse do položaja predsednika centralne volilne komisije. Navadno ta položaj elja za dolgočasnega in birokratskega, toda Rja-ov se je prebil v srediSCe pozornosti, ko je pre-Ppvedal vodiku reformistični stranki Jabloko, da 1 se udeležila decembrskih volitev. . liberalci so ga obtožili politične pristranskosti n tudi Jelcin ga je pozval, naj Se enkrat premisli svojo odločitev. Toda Četudi bi vrhovno sodiSCe razveljavilo odločitev komisije, to se ne bo zago-ovilo politične smrti Rjabova, ki ima prirojen čut Za Politično preživetje. Vodstvo Jabloka ga je ob-ožilo, da pripravlja teren za preložitev volitev, ar naj bi bilo v Jelcinovem interesu, kar pa je Rja-ov zavrnil in zatrdil, da je prepoved utemeljena na strokovnih, tehničnih razlogih. Prepoved je jC^Mjil s kršitvijo volilne zakonodaje, saj naj bi Jabloko zamenjalo nekaj kandidatov proti njihovi hi- Liberalci zatrjujejo, da je Rjabov napredoval P° Politični lestvici prav zaradi Jelcinove podpo-re' .In 1993, ko je bil namestnik predsednika du-orp. je bil Rjabov oster kritik predsednika Jelcina, ? Je kmalu spremenil svoja Stališča, ko je ugotovil, am Plba politični veter. Ko je Jelcin dobil podporo na referendumu je Rjabov zapustil predse-nika dume Hazbulatova in pristopil k Jelcino-Vem taboru. Po štirih mesecih je zasedel mesto Predsednika centralne volilne komisije. Afera Jabloko je le ena od Številnih kontrover-znih odločitev Rjabova in 15-clanske komisije v Rrcovolilnem obdobju. Liberalci so Rjabova na-. *, ko je zaprosil notranje ministrstvo, naj ra- zišče zasebno življenje nekaterih kandidatov, rosnjo je opravičil z navodilom predsednika Jel-™na’. bi je bil zaskrbljen zaradi poskusov ruske ahje, da se prebije v dumo. Zadeva pa se je klano končala, ko je komisija izdala javnosti spi-f6 ,. vomljivih kandidatov, med katerimi so bili H.1 nnkdanji oporečniki. Rjabov je s svojimi ocitvami dal pecat predvolilni kampanji in s ^fiin stopil v zgodovino ruskega poskusa prehoda Richard Balmforth / Reuter Predsednik vlade Viktor Cemomirdin je javnosti sporočil, da je prevzel usklajevanje državotvornih ministrstev, ki navadno odgovarjajo neposredno predsedniku. »Morali smo zmanjšati pritisk na predsednika, da bi si lahko opomogel,« je dejal Cemomirdin. »Seveda pa sprašujemo predsednika za nasvet pri vseh osrednjih vprašanjih.« Cemomirdin bo usklajeval delovanje notranjega, obrambnega in zunanjega ministrstva ter ministrstva za varnost. Jelcinova bolezen sovpada s predvolilnim nemirom na političnem prizorišču. Vrhovno sodiSCe je sklenilo, da razveljavi prepoved sodelovanja na decembrskih volitvah, ki jo je centralna volilna komisija izrekla nacionalistični stranki Deržava. Komisiji je naročila, naj v dveh dneh sprejme prijavo stranke Deržava, ki jo vodi Aleksander Ruckoj, nekdanji Jelcinov podpredsednik, ki je sodeloval v krvavem moskovskem uporu le- Premier Cemomirdin (na sliki z obrambnim ministrom Gradovom) je prevzel usklajevanje državotvornih ministrstev (AP) ta 1993. »Komisija bo morala izpeljati odločitev sodišča, lahko pa se bo nanjo pritožila,« je dejal elan komisije Aleksander VeSnjakov. »Verjetno bo komisija -in to upravičeno - izkoristila pravico do pritožbe.« Danes bo vrhovno sodiSCe razpravljalo Se o prepovedi stranki Jabloko, ki jo vodi eden glavnih kandidatov za junijske predsedniške volitve Grigo-rij Javlinski. Opazovalci se bojijo, da bo morebitna izključitev vodilne liberalne stranke Jabloko komunistom odprla pot do zmage na vohtvah. Gospodarski svetovalci predsednika Jelcina niso prepričani o uspehu načrta, po katerem bi Rusija tujim upnikom ponudila delnice v ruskih podjetjih kot nadomestilo za ruski dolg, a so zagotovili, da bo vrednost delnic naraščala. »Vlagateljem nudimo delnice državnih podjetij, ki bodo zanesljivo prinesle dobiček,« je dejal Aleksander Livsic. »Toda to je popolna novost za Rusijo, tako da ne moremo zagotavljati uspeha celotnega nacrta.« Oktobrska in- flacija je znašala 4, 7 odstotka, tako da se je njeno padanje ustavilo, kljub temu pa je Se vedno precej nižja od lanske, ki je oktobra znašala 15 odstotkov. Izvajalci gospodarskih reform v brzdanju inflacije vidijo svojo osrednjo nalogo in so ponosni, ker so se izognili tradicionalnemu jesenskemu skoku inflacije. Nova elita se boji prave demokracije MOSKVA - Eno najbolj travmatičnih obdobij v ruski zgodovini se je začelo pred štirimi stoletji s smrtjo zadnjega potomca dinastije, ki je zgradila Moskvo. Sledil je petnajstletni krvavi boj za oblast, ki je postal znan kot »smutnoje vremja« ali C as težav. Medtem ko Boris Jelcin, ki je zgradil postkomunistično Rusijo, leži v bolnišnici po drugem srčnem napadu v štirih mesecih, se precej Rusov boji, da prihaja novi »Cas težav«. Ti strahovi so se Se povečali, ko so vladni predstavniki pretresli javnosti s prepovedjo reformistični politični stranki Jabloko - ki jo po priljubljenosti prekašajo le komunisti -da bi se udeležila decembrskih parlamentarnih volitev. Tej potezi je sledila presenetljiva enotnost ruskih političnih strank, ki so napadle kremeljske aparatcike, Ceš da izkoriščajo predsednikovo bolezen za rušenje trhlih temeljev ruske demokracije. Nekdanji predsednik ruske vlade Jegor Gaj dar, Cigar reformistična stranka Ruska izbira prav tako tvega prepoved udeležbe na volitvah, je opozoril, da skuSa vladajoči aparat spreobrniti volitve v farso. Celo Genadij Zjuganov, voditelj komunistov, ki so vneti nasprotniki reformistov, je obsodil to odločitev in jo opisal kot del »pripravljanja javnosti na preložitev decembrskih volitev«. Kaže, da bodo številne pritožbe in obsodbe te odločitve prisilile vlado, da si bo premislila. Toda Četudi bi centralna volilna komisija, ki odloCa o tem, spremenila svojo odločitev o sodelovanju Jabloka na volitvah, to ne bo pomirilo skrbi za prihodnost ruske demokracije. Začetek krize je bil sreni napad, ki je Jelcina že drugič v štirih mesecih prikoval za posteljo. Zdravniki so se sicer potrudili pri zagotavljanju javnosti, da je Jelcinovo zdravstveno stanje stabilno in da ima se vedno v rokah vse vajeti oblasti, kar pa ni prepričalo moskovskih opazovalcev, ki menijo, da prihaja konec »Jelcinove ere«. Tako pesimističen sklep so podkrepili Se zdravniki, ko so pet dni po srčnem napadu prepovedali obiske predsednikovih sodelavcev in Jelcinu predpisali strog zdravniški nadzor do konca novembra. Opazovalci so prepričani, da bo šibko zdravstveno stanje - Četudi bi si opomogel -Jelcinu onemogočilo uspeh na junijskih Chrvstia Freeland / Financial Times predsedniških volitvah. »Kdo bo volil za človeka, ki je resno bolan?« se spraSuje politolog Sergej Markov. »Ko zboliš enkrat, se lahko izgovoriš, da gre za naključje. Ce pa zboliš drugič, že veljaš za invalida.« Možnost, da se Jelcin ne bo mogel potegovati za vnovično izvolitev, bo imela pomembne politične posledice. Ruska demokracija, ki je v petletni zgodovini že doživela nasilen spopad med predsednikom in parlamentom leta 1993, je izredno krhka. Radikalne reforme, ki jih je Jelcinova administracija uvedla po padcu komunizma, so povedle Rusijo na pot k demokratičnemu političnemu sistemu in tržni ekonomiji, a so hkrati prinesle največjo prerazdelitev dobrin po oktobrski revoluciji. S preoblikovanjem državne lastnine v zasebno je Jelcinova vlada ustvarila zelo majhno in zelo bogato skupino zmagovalcev ter zelo veliko, jezno in pogosto zelo revno večino državljanov, ki se počutijo kot poraženci. Zmagovalci - med njimi so Jelcinovi sodelavci v Kremlju in nekdanja komunistična nomenklatura - se zgrozijo, ko pomislijo na prihajajoče svobodne in pravične volitve. »Nova ruska elita se boji, da ji lahko najbolj priljubljene politične osebnosti - denimo Lebedov, Zirinovski ali komunisti - odvzamejo pridobljeno bogastvo in jo pošljejo v zapor,« je dejal Markov. Jelcinov sreni udar je te strahove Se okrepil. Pred njegovo boleznijo se je elita tolažila z upanjem, da nove politične sile ne bodo mogle ukreniti ničesar zaradi velike politične moči, ki je združena v predsednikovi funkciji. Tudi junijske predsedniške volitve jih niso skrbele, saj so upali na okrepitev Jelcinovega političnega ugleda. Danes je Boris Jelcin precej manj zanesljiva opora za novo rusko elito. Večina političnih opazovalcev je prepričana, da je predsednikova bolezen pahnila elito v divje prizadevanje za ohranitev statusa quo. Najbolj očiten in javen dokaz tega je nedavna prepoved stranki Jabloko, da bi sodelovala na volitvah. »Nomenklatura in ozek krog Jelcinovih privržencev se pripravljata na miniranje volitev,« je dejal vodja Jabloka Grigorij Javlinski, ki je tudi eden od možnih kandidatov za junijske predsedniške volitve. »V Rusiji se je pojavila zelo močna pohtiCna skupina, ki skuSa manipulirati z volitvami.« Ruski in zahodni opazovalci se bojijo, da bo takrat, ko ji bo grozil konec Jelcinove ere, ruska elita odločila, da je samoohremitev pomembnejša od demokratičnih načel. »Ce so se upali storiti to Javlinskemu, kaj bodo Sele počeli v predvolilnem boju pred predsedniškimi volitvami?« se je vprašal profesor politologije na stanfordski univerzi Michael McFaul, ki je na obisku v Moskvi. McFaul je prepričan, da želi elita preložiti predsedniške volitve za nedoločen Cas in medtem uvesti »avtoritaren režim«. Med možnimi voditelji avtoritarnega režima so predsednik ruske vlade Viktor Cemomirdin, ki bo prevzel predsedniško funkcijo, ce Jelcin ne bo mogel veC opravljati svojih dolžnosti, moskovski župan Jurij Lužkov in skrajni nacionalist Jurij Skokov. Ruska elita si očitno želi hitro zamenjati bolehnega Jelcina z bolj zdravim elanom svojega kluba. Ce bo novi car Cemomirdin, bo Zahod nemara potrpel in sprejel trenutno odpravo demokracije. Cemomirdin, ki vodi rusko gospodarstvo v postopno oživljanje in je obljubil padec inflacije, bo se naprej izvajal reforme, ki naj bi v Rusijo prinesle tržno gospodarstvo, in se približeval Zahodu - tega pa Zahod ne more pričakovati od političnih sil, ki bodo najverjetneje zmagale na parlamentarnih volitvah. Toda Čeprav je Cemomirdin trenutno najboljši kandidat za vodenje vlade v kriznem obdobju, ima zelo majhne možnosti za zmago na predsedniških volitvah. Ce pa bo na oblasti ostal brez volitev, bo to spodkopalo že tako krhko msko demokracijo. »Nahajamo se na zgodovinski prelomnici,« je dejal McFaul. »Rusija ni Se nikoli imela dveh zaporednih volitev v tako kratkem času. Ce ne bodo izvedli predsedniških volitev, bodo zamudili zgodovinski trenutek. Novi voditelj ne bo zavezan demokratičnim načelom in spet bo zavladal avtoritarizem.« Pred stoletji se je ruski »Cas težav« končal, ko je izumrlo dinastijo nadomestila nova - Romanovi. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so Številni Rusi upali, da je njihova država končno stopila v obdobje demokracije. Danes pa prevladuje strah, da bo v Kremlju bolehnega voditelja nadomestil novi, bolj zdrav - zamenjava pa bo naznanila novo obdobje avtoritarizma. 3. november 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 85,85 86,65 12,06 12,31 7,40 7,91 A banka Koper 85,65 86,60 12,01 12,30 7,37 7,84 A banka Nova Gorica 86,00 86,60 12,07 12,30 7,39 7,85 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 86,00 86,70 12,10 12,38 7,40 8,00 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 85,70 86,60 12,10 12,30 7,40 7,80 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 86,26 86,64 12,20 12,29 7,66 7,74 Come 2 us Tel: 061/ I6-92-635. od 8-15, sob od 9-12 86,10 86,40 12,16 12,26 7,60 7,85 Creditanstait d. d. 85,90 86,60 12,10 12,30 7,30 7,80 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 - - - - - - Kompas Hertz Celje Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13 86,00 86,40 12,15 12,25 7,55 7,75 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13 86,00 86,40 12,15 12,25 7,55 7,75 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/71-700, od 7-15, sob od 7-13 86,00 86,40 12,15 12,25 7,55 7,75 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 86,00 86,40 12,15 12,25 7,55 7,75 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 86,00 86,30 12,15 12,25 7,55 7,75 Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 86,00 86,40 12,15 12,25 7,55 7,75 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 85,80 86,20 12,15 12,25 7,55 7,75 Nova kreditna banka Maribor d.d. 85,10 86,60 12,00 12,30 7,30 7,85 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 86,20 86,80 12,15 12,33 7,45 7,90 M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603 - - - - - - Poštna banka Slovenije 84,50 86,40 10,85 12,24 6,80 7,80 Publikum Ljubljana, t: 312-570 - - - - - - Publikum Piran, t: 066/ 747-370 86,25 86,55 12,16 12,22 7,62 7,71 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 86,30 86,50 12,18 12,25 7,60 7,80 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 86,05 86,30 12,18 12,20 7,50 7,80 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 84,75 86,40 12,20 12,28 7,30 7,90 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 86,30 86,49 12,21 12,29 7,66 7,71 Publikum NM, t: 068/ 322-490 85,95 86,35 12,16 12,25 7,60 7,75 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 86,30 86,65 12,20 12,35 7,65 7,80 Publikum Portorož, t: 066/747-240 86,25 86,57 12,15 12,23 7,61 7,72 Publikum Ljubljana Miklošičeva Tel: 061/ 318-788 86,25 86,45 12,20 12,24 7,65 7,72 SKB d.d.,*** 85,25 86,80 12,06 12,41 7,40 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 86,20 86,45 12,16 12,25 7,50 7,70 SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 86,00 86,59 12,07 12,28 7,45 7,80 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 85,75 86,70 12,04 12,32 7,45 7,80 Upimo Ljubljana, t: 212-073 - - - - - lečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni: Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju! Včerajšnji tečaji Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Dom jo: tel. +39/40/831131 3. NOVEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1564,00 1628,00 nemška marka 1100,00 1145,00 francoski frank 319,00 332,00 holandski gulden 982,00 1022,00 belgijski frank 53,50 55,70 funt šterling 2470,00 2571,00 irski šterling 2522,00 2625,00 danska krona 284,00 295,00 grška drahma 6,60 7,00 kanadski dolar 1163,00 1211,00 japonski jen 15,00 15,70 švicarski frank 1364,00 1420,00 avstrijski šiling 156,30 162,00 norveška krona 249,00 259,00 švedska krona 235,00 245,00 portugalski escudo 10,50 10,90 španska pezeta 12,80 13,40 avstralski dolar 1186,00 1235,00 madžarski fiorint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,80 13,60 hrvaška kuna 280,00 310,00 3. NOVEMBER 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1569,00 1619,00 nemška marka 1109,00 1144,00 francoski frank 320,00 331,00 holandski gulden 985,00 1015,00 belgijski frank 53,60 55,40 funt šterling 2476,00 2566,00 irski šterling 2531,00 2626,00 danska krona 285,00 295,00 grška drahma 6,60 7,20 kanadski dolar 1189,00 1208,00 švicarski frank 1374,00 1409,00 avstrijski šiling 156,70 161,70 slovenski tolar 12,70 13,40 2. NOVEMBER 1595 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,20 8,60 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,60 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,20 8,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,10 8,60 27.0KTC8ER1955 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.3898 1.3938 1.3978 funt šterling 2.1981 2.2051 2.2121 irski funt 2.2555 2.2625 2.2695 kanadski dolar 1.0105 1.0145 1.0185 nizozemski gulden 89.152 89.262 89.372 švicarski frank 123.48 123.58 123.68 belgijski frank 4.8534 4.8634 4.8734 francoski frank 28.559 28.619 28.679 danska krona 25.730 25.790 25.850 norveška krona 22.496 22.556 22.616 švedska krona 21.138 21.198 21.258 italijanska lira 0.8702 0.8742 0.8782 avstrijski šiling 14.188 14.208 14.228 španska peseta 1.1433 1.1473 1.1513 portugalski escudo 0.9423 0.9453 0.9483 japonski jen 1.3761 1.3776 1.3791 finska marka 33.040 33.120 33.200 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 04.11.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 86.42 86.87 2. Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa dem m tolarje. . Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 211 z dne 3. 11. 1995 - Tečaji veljajo od 4. 11. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 91,4614 1205,9361 412,8237 89,8236 2190,8136 2820,7245 2458,9691 8485,9339 7,5677 2281,0445 116,2488 7573,6960 1927,8345 80,8794 1808,3525 10544,6214 190,6535 120,9245 155,7127 98,5216 91,7366 1209,5648 414,0659 90,0939 2197,4058 2829,2121 2466,3682 8511,4683 51,6391 195,5935 7,5905 2287,9082 116,5986 7596,4855 1933,6354 81,1228 1813,7939 10576,3505 191,2272 121,2884 156,1812 98,8181 92,0118 1213,1935 415,3081 90,3642 2203,9980 2837,6997 2473,7673 8537,0027 51,7940 196,1803 7,6133 2294,7719 116,9484 7619,2750 1939,4363 81,3662 1819,2325 10608,0796 191,8009 121,6523 156,6497 99,1146 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 4.11.1995 dospelost blag. zapisa Število dni do dospelosti tečaj za vpis v % (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN tekoča nominalna vrednost (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 20.3.96 137 99.2278% 98.7629% 98.9953% 1,700.000 170,000 843.436 84,344 839/185 83,948 1,682,921 168,292 ULSUVU STO« UCHAVTL ne. Tečajnica borcnega trga št.: 208 Datum: 3. 11. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. hm HOE 1 HTil 5HSE ■H sc 800 (11.5.95) 13.133* 8,24 3.11. 12.200 13.340 12.500 276 iRB 665 113.6.95) 19.702 2,44 3.11. 19.520 19.850 20.000 19.310 3.605 SAL 500 12)(11.9.95 19.736 ,46 3.11. 19.820 19,900 19.990 19.500 23.092 m 1000 (24.2.95.) 38.271" 2.11. 37.550 38.600 3SE tTiTTEP Kil ■■ iCEl 10,0 2.(1.10.95) 105,2 ,95 3.11. 105,0 105,2 105,2 90 1S01 8,0 5.(30.6.95) 102,5 ,24 3.11. 102,1 102,8 102,8 102,2 4.561 1S02 9,5 10.(1.10.95) 113,6 ,05- 3.11. 113,5 114,0 113,7 113,5 25.154 5S08 5,0 4.(31.5.95) 94,0 2.11. 93,0 1S11 7.0 5.15.7.95) 99,7 30.10. 98,0 iSLID 8,0 5.(30.0.95) 101,3 ,35- 3.11. 101,0 102,2 101,0 897 ISLZD 9,5 10.(1.10.951 113,2 .13 Ml. 109,3 113.2 113,2 194 SKB1 10,0 6.(1.11.95) 105,5 1,05 3.11. 104,4 105,5 105,5 105,5 418 M/ 10,5 4.(15.9.95) 110,5 ,35- 3.11. 109,2 110,3 110,5 110,4 5.144 $61 5,0 3.(30.6.95) 81,3 2.11. 80,0 83,0 1TBR 300 (2)(28.7.95.) 15.060 ,02 3.11. 14.940 15.150 15.190 14.900 32.545 )AD 10.000 (1.6.94. 80.894" 30.10. 142,000 ■Ml) 1715 (24.5.95,j 22.295 2,05 3.11. 21.850 22.400 23.000 21.870 8.338 1PGR (1) 23.990 27.10. 22.200 23.970 IME (1) 16.919 ,42- 3.11. 17.000 17.300 17.000 16.910 508 m 218 (30.3.93.) 15.544 4,56 3.11. 15.260 15.590 15.750 15.170 13.197 «R 200 (26.6.95.) 5,356 2,07 3.11. 5,330 5.380 5.490 5.300 14,230 im (51 1,118" 6,99 3.11. 1.126 1.146 1.148 1.047 21.760 ■rimr/LVii M?! li/EEnr BiiH. (BIT 2750 (22.6.95) 41.495 2,01 3,11. 40.250 41.890 41.500 41.450 456 ’FNP (1) 57.897' 16,69 Ml. 58.350 59.200 60.500 54.450 26.807 JBKP 720 (25.5.95.) 17.165" 30.10. 14.450 m (D 44.587 ,10 Ml. 44.150 44.900 45.500 44.110 312 3HE m?* IZG 11,0 1(1.1.95) 103,3 ,20 3.11. 103,0 103,3 103,3 103,3 960 WP2 10,0 2.(1.10.95) 105,7 ,11 3.11. 105,7 105,9 105,8 105,6 4.766 12,0 7,(1,6.95) 101,5 16.10. 98,0 JG0 10,0 2.(16.95) 101,6 2.11. 105,5 IZBI 10,0 2.(15,9.95) 107,0 2.11. 105,0 SZB2 10,0 1.(1.10.95) 107,8 ,16- 3.11 109,5 108,0 107,7 815 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 208/95 - 3. 11. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Stda[(3) enotni tečaj j % sprem dalmn povpraš pmufa Max. Min. jmv| 1000 SU j iTeTSf BEAR 4.490A 7,23- 3.11. 3.310 4,400 4.490 4.490 507 )RD0 200 (7|(30.6,95.) 5.220 4.9. 2.500 5,300 BBR0 55 (1.6.95) 3.769 2.11. 3.453 4.000 1NTR 2.300 ,43- 3.11. 2.200 2.490 2.300 2.300 253 RDR0 (15.6.95) 10.450A 3,26 3.11. 10.550 10.800 10.450 10.450 10 RGSR 548,7 4,61- 3.11, 540,0 576,0 588,0 535,0 1.975 trara IGUTillT.1 HBP0 320 (1.6.95) 3.659 11,78 3.11. 3.402 4.000 4.000 3.450 1.116 m 30.000 KBPP 37.507 3,61 3.11. 37.600 38.500 38.500 35,900 4.576 RGP0 (6) 900,0 1,32- Ml. 900,0 1.090 900,0 900,0 45 IMG 360 (25.5.95) 10.759 2,47 3.11. 9.500 11.400 10.990 10.500 301 TTsra siirrrnr LOK 10,0 6.(1.10.95) 102,5 Ml. 102,2 102,9 MLjO 10,0 6.(1.4.95) 104,0 26.10. 100,7 3SM0 10,0 1(1.9.95) 103,6 1,17 3.11. 102,5 103,6 103,6 1.570 JLS0 10,0 5.(1.10.95) 103,5 ,47 Ml. 103,0 103,5 103,5 103,5 2.287 3NM 11,0 3.(1.9.95) 104,0 25.10. 103,0 105,0 3P0 10,0 7.(1.8.95) 100,5 13.10. 101,0 104,5 UiKK 8,50 3.(15.10.95) 100,0 14.9. 80,0 108,0 mo 10,0 4.(1.10.95) 104,5 27.10. 104,6 ■ ■ 50 dnemi (v SITI 90 dnevni (v SIT] |120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. ■ fTi PTO !H " " 1 * vi BSB3 brezna! tanil. 12.95) 99,1A 3.11. 98,8 99,1 99,1 99,1 496 HeInaLbona(vSrr)NBS2 10,0 2.11. 2,0 3.000 pelnak.bona(vSlT)NBS3 3.984 " 6,14- Ml. 4.030 4.139 4,350 3.900 1.845 mrair CEH! 3tm BMT5 101,4 4.9. BMD5 100,3 6.10. 96,0 3M5 BVT5 100,9 18.8. BVD5 95,9 4.9. BV5 BMD6 96,5 6.10. SBI BIO 03.11.95 prejšnji d T d% 1 .bOB.SO 1.4/U,UU 36,50 Z,bZ 03.11.95 prejšnji d T d% 106,17 loti,06 u,n 0,1U V%‘frfV0;p/dsmOpCb,'.krni inspti totirap vrdtfrmtT.Tiprtinir-kjfeEpvSHVi*'.krtir/> 3.11.1995 ob 16. uri valuta tekoči najvišji najnižji nakupni prodajni NEMČIJA marka 1.4182 1.4190 1.4265 1.4155 JAPONSKA jen 103.75 103.85 104.10 103.37 V. BRITANIJA funt 1.5783 1.5788 1.5801 1.5747 ŠVICA frank 1.1402 1.1412 1.1500 1.1376 FRANCIJA frank 4.8950 4.8900 4.9185 4.8940 NIZOZEMSKA gulden 1.5888 1.5898 1.5976 1.5862 ITALIJA lira 1594.50 1595.50 1600.50 1591.70 BELGIJA frank 29.140 29.160 29.310 29.135 AVSTRIJA šiling 9.9925 9.9975 10.0375 9.9860 ŠPANIJA pezeta 122.23 122.28 123.0 SVEDSKA krona 6.6578 6.6553 6.6910 6.6342 NORVEŠKA krona 6.2525 6.2555 6.2450 6.2450 DANSKA krona 5.4960 5.4990 5.5160 5.5060 FINSKA marka 4.2665 4.2615 4.2910 4.2592 PORTUGALSKA eskudo 148.70 148.80 149.5 148.7 IRSKA funt 1.6130 1.6150 1.6150 1.6090 GRČIJA drahma 233.83 232.33 234.87 233.41 KANADA dolar 1.3437 1.3447 1.3455 1.3418 AVSTRALIJA dolar 0.7572 0.7577 0.7586 0.7557 EVROPA ECU 1.2922 1.2932 1.2942 1.2872 zlato 382.50 383.00 srebro 5.32 5.3 3. NOVEMBER 1995 V LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1596,600 — ECU — 2059,930 — nemška marka — 1122,390 — francoski frank — 325,110 — funt Šterling — 2518,640 — holandski gulden — 1001,760 — belgijski frank — 54,603 — španska pezeta — 13,028 — danska krona — 289,820 — irski funt — 2574,840 — grška drahma — 6,810 — portugalski escudo — 10,700 — kanadski dolar — 1188,390 — japonski jen — 15,382 — švicarski frank — 1395,260 — avstrijski šiling — 159,520 — norveška krona — 254,970 — švedska krona — 238,880 — finska marka — 373,040 — avstralski dolar — 1208,950 — je hhđi kapi in pedal isti papir za radiflii stiaiki; S - su^ardiram Z - jahžino tig)v.; * - doeeraia trKristctna điBffla sfKmiiha teer^ **-do^ 3()alstotm aiiEjiievati^^ je zadizam Obraznioa z amiitetaim rdpiadkin glavnice RS01, KS(6,m,m,0ZaP(E,ia),llJ,EGSl;VSasoiidji^(tirteSm.FRaSALMKR,DAD,BlD,MKZ.TCm,vBi0so zk|i]£aie otMaiiffi RSOl, RS02, SKB1, BCE1; ex ki^on-stftiilaknpoffl in dalmn z^radlosti Uka leto 19M div. ni bla izpla Cana; (2}izpladb cin^ dnirkide; (3} NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 4. novembra 1995 SLOVENIJA SNGUUBLJANA Veliki oder Danes, 4. novembra ob 19.30: T. Stoppard: ARKADIJA. IZVEN (KONTO). IZVENABONMAJSKE PREDSTAVE V PRIHODNJEM TEDNU: Sreda, 8. novembra ob 19.30: Woody Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Četrtek, 9. novembra ob 19.30: Ivan Cankar: HLAPCI. Sobota, 11. novembra ob 19.30: Dane Zajc: GRMACE. Nedelja, 12. novembra ob 19.30: Mu- zemn LO SCRITTORE. Mala drama Danes, 4. novembra ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN (KONTO). Levi oder Ponedeljek, 6. novembra in sreda, 8. novembra ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA. IZVEN (KONTO). Režiser: Sebastijan Horvat. Igrata: Nataša Rali jan in Matjaž Tribušon. Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. m od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon: 061/221-511. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Veliki oder Danes, 4. novembra ob 11. in 17. uri: B,-Vovk: HOČETE PETI Z MANO, IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Jutri, 5. novembra ob 16. uri: B. Minoli: VILINCEK Z LUNE, igra za otroke od 5. leta naprej. IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Danes, 4. novembra ob 19.30: H. H. Gu-dmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, za abonma RED B in IZVEN. Jutri, 5. novembra ob 20. uri: P. Turrini: KRČMARICA. Gledališče ZATO Ptuj za-IZVEN. Predstava zaradi tehničnih težav ODPADE. Mala scena MGL L VVilson: ZAŽGI, Četrtek, 9. novembra ob 22.30, za IZVEN in KONTO. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA 75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER Velenje: 7. novembra ob 19.30, Zagorje: 14. novembra ob 19.30, Nova Gorica: 17. novembra ob 19.30. OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE Gian Carlo Menotti: KONZUL. Premiera: 9. novembra ob 20. uri. KUD FRANCE PREŠEREN Danes, 4. novembra ob 17. uri: Trakova sabotaža, MINI CIRKUS BUFFETTO. Danes, 4. novembra ob 20. uri: Gledališka skupina NEPOPRAVLJIVI OPTIMISTI bo odigrala dramo Igorja SerdareviCa in Drage Potočnjak, DOĐI MAKAR SEBI AKO NEMAŠ KOME DRUGOM (foto). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Danes, 4. novembra ob 20. uri: Peter Bames: ZATON SONCA IN SLAVE. Režija: Dušan Mlakar. Abonma red Četrtek in izven. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Jutri, 5. novembra ob 11. uri: GregoriC-Sitar: PORCELANAST A MUCA, za oboke od 4. leta naprej. GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Jesenice. Čufarjev trg 4 Danes, 4. novembra ob 19.30: Carlo Goldoni: IMPRESARIJ IZ SMIRNE. FURLAN1JA-JUUJSKA KRAJINA V Kulturnem domu v Trstu se nadaljujejo reprize Aishilove tragedije Sedmerica proti Tebam. Delo, ki ga je prevedel Alojz Rebula, je režiral Mario Uršič. Predstava bo jutri ob 16. uri. CANKARJEV DOM Ponedeljek, 6. novembra ob 19.30 v Gallusovi dvorani: Alberto Pavoni, orgle. Na programu: J. S. Bach, J. S,-Bach-Dupre, F. Liszt. LJUBLJANA Torek, 7. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije: Cankarjev-dom in Učiteljski pevski zbor Slovenije. JUBILEJNI KONCERT ob 70-letnici zbora. Dirigent: Mirko Slosar. KRANJSKA GORA Danes, 4. novembra: THE PLATTERS. Hotel Hit Casino. CELJE Torek, 7. novembra ob 19.30, v Narodnem domu: CELJSKI GODALNI ORKESTER, 1. abonmajski koncert. Dirigent, Nenad Firšt; solist, Klemen Gol-ner, klavir. PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 Fiesa: Danes, 4. novembra: SKANDINAVIA- EKPRESS, »European Tour 95«. Rock koncert. NOVA GORICA Ponedeljek, 6. novembra ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma: JESS-TRIO WIEN. Zasedba: Johannes Jess-Kropfitsch, klavir. Elisabeth Jess- Krop-fitsch, violina, Stefan Jess-Kropfitsch, violončelo. SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV Kulturni dom Nova Gorica KOSTANJEVICA nad Novo Gorico. Sreda, 8. novembra ob 11. uri v Kapeli frančiškanskega samostana. Kulturni center Srečko Kosovel Sežana ŠTANJEL, Graščina. Sreda, 8. novembra ob 20. uri. Glabena mladina Maribora. MARIBOR, Narodni dom Četrtek, 9. novembra ob 20. uri. Glasbena mladina Jesenic. JESENICE, Kosova graščina. Petek, 10. novembra ob 19.30. KLUB K4. Kersnikova 4. Ljubljana MATRIK MUSIK PARTY Sreda, 8. novembra ob. 22. uri: promocijski party prve slovenske techno založbe MATRIK MUSIK, na katerem bodo predstavili nekaj njihovih zadnjih vinilnih izdaj (RANDOM LOGIC, MO-OB...), pa tudi kakšno, ki še Caka na-izid (novi posnetki skupine-CLOCKVVORK). KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Ljubljana Torek, 14. n ovembra ob 20. uri: CHROME CRANKS. Najbolj sveža in vznemirljiva skupina underground rocka v zadnjem letu. Kot predskupina bodo nastopili BAMBI MOLESTERS iz Siska. SLOVENIJA FJK TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Jutri, 5. t. m., ob 16.00 ponovitev Aishilove tragedije »Sedmerica proti Tebam». Režija Mario Uršič. SSG gostuje danes, 4. t. m., ob 16. uri v Domu španskih borcev v Ljubljani s Prokofjeve pravljico »Peter in Volk«. Režija Sergij Verg, igra Franko Korošec. Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 V Četrtek, 9. t. m., ob 20.30 otvoritveni koncert. Nastopil bo Pihalni orkester slovenske policije pod vodstvom Milivoja Surbeka. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Jutri, 5. t. m., ob 18. uri koncert Roberta Co-minatija, dobitnika nagrade Busoni. Danes, 4. t. m., ob 21. uri pa bo koncert v Športni palači v Vidmu. Nastopil bo Enrico Pace, dobitnik mednarodne nagrade F. Liszt. Vstopnice pri blagajni gledališča. Pri blagajni dvorane Tripcovich lahko do 2.12. podpišete novi abonma. Gledališče Rossetti Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 4. t. m., ob 20.30 gostovanje skupine Diana Spattacoli z De Filippovo komedijo »La fortuna con Feffe maiuscola«. Nastopata Aldo in Carlo Giuffre. Režija Aldo Giuffre. Ponovitev v nedeljo, 5. t. m., ob 16.30. MILJE Gledališče Verdi: danes, 4. t. m., ob 20.30 go-vanje gledališke skupine Le Brombole s komedijo »Quatro done di ima časa«. Režija Carlo Persi. Ponovitev v nedeljo, 5. t. m., ob 16.30. . KOROŠKA CELOVEC V Mohorjevi založbi bo danes, 4. t. m., ob 18. uri predstavitev knjige Thomasa Zaunschirma in Gustava Januša; ob 19. uri Pribhževanja-Annahemngen. ŽENTPRIMOŽ V Kulturnem domu SPZ bo danes, 4. t. m., ob 19.30 ponovitev glasbene komedije »Pokojna gospejina mama«. Ponovitev komedije jutri, 5. t.m., ob 19.30. BELJAK Hotel VVarmbaderhof (Beljaške Toplice) danes, 4. t. m., od 9. do 17. ure otv nadaljevanje in zaključek kongresa »Narodne skupnosti v Evropi - Svoboda v raznolikosti. ŠENTJAKOB V ROŽU V telovadnici višje šole v Sentpetru bo v ponedeljek, 6. t.m., ob 16.00 - Izrazni ples z jasno Knez (za otroke). RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE organizira javni lutkovni seminar z namizno prstno lutko (patent bolgarske lutkovne Sole) danes, 4. novembra, ob 16. uri v dvorani ZKOS. Vstop je prost. Seminar vodi Steika Miteva, doma iz Sofije, izšolana v Pragi, živi in dela v Parizu. Naslov produkcije je: ZVEZDE IN ŽIVALI (Liza, Ježek, Chaplin, Pika in živali). Izvajalci so: vzgojiteljice iz Trbovelj, z Bleda in iz Lucije ter elani Gledališke in lutkovne šole GILS KODUM pri ZKOS. KULTURNI PROGRAM ZA MARTINOVO 7. novembra ob 20. uri: humoristična show skupina ALKOTEST, ansambel BILJARD. 8. novembra ob 20. uri: pevec ALBERTO GREGORIČ, ansambel BILJARD. 9. novembra ob 20. uri: humorist BORIS JEZ, trio CLASSIC, KRST VINA. 11. novembra ob 20. uri: VLADO KRESLIN IN BELTINSKA BANDA (v hali). 11. novembra ob 20. uri: trio TRN BAND (v restavraciji). 12. novembra ob 17. uri: narodnozabavni an- sambel VRTNICA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST 7. do ponedeljka, 27. t. m. tekmovalna revija Pri tržaški Planinski zvezi UISP bo od torka, »Film in gore«. CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 15. novembra, na ogled razstava fotografij avstrijskega umetnika-Maxa Aufischerja. V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6 Do 17. novembra je na ogled razstava slik Fran-Cci CjodcEi GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vocinikova~55 V galeriji je do 7. novembra na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič. GALERIJA BELVEDERE. BLED V galeriji je do jutri, 5. novembra na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič. JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 7. Liubliana V ponedeljek, 6. novembra, bodo v galeriji odprli razstavo Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani. GALERIJA KRKA. Dunajska 65 V galeriji je do 12. novembra na ogled razstava del slikarja Vladimirja Lamuta. POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra. GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6 V galeriji razstavlja svoje fotografije francoski fotograf Jeanloup Sieff. Za ljubljansko razstavo je Sieff pripravil izbor čmo-belih fotografij iz cikla Le Pariš des Artistes (Pariz umetnikov). Razstava bo na ogled do 5. novembra. GALERIJA ŠKUC V galeriji je na ogled razstava Ljubljana-Bu-dimpešta: Cas kot struktura, metoda kot pomen. Torek, 7. novembra, ob 20. uri: Otvoritev razstave slik Irene Romih (foto). MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14 V galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava slik Marjana Gumilarja. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ V galeriji je na ogled razstava papirnih del-skupine IRWIN. KUD FRANCE PREŠEREN V galeriji je na ogled razstava Antonia Živkovica BERLIN, GERLITZER PARK. MALA GALERIJA. Slovenska 35 Na ogled je razstava iz cikla Vebka imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Bustamante-ja. Razstava bo na ogled do 26. novembra. POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR V slavnostni dvorani mestnega gradu je na-ogled razstava OBLEKA NAREDI FILM,-FILM NAREDI OBLEKO. GALERIJA MURSKA SOBOTA. Kocljeva 7 V galeriji je na ogled razstava del slikarja-Ervvina Reisnerja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST PalaCa Costanzi: do 5. t. m. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj. Grad sv. Justa -Bastione Fiorito: Do 12. t. m. je na ogled skupinska razstava. Urnik: vsak dan od 11.00 do 17.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Galerija Torbandena: Do 18. t. m. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Italijanske pokrajine*. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. MILJI Občinska razstavna dvorana: do 14. t. m. razstavlja Anita Nemarini. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V galeriji Kulturnega doma je do 10. t. m. odprta skupinska razstava »15 posoških umetnikov«. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Ve vre. Deželna galerija: do 19. t. m. razstavlja Španski umetnik Morquillas »Protocolos Euro-peos«. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Sprin-gerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 5.11. razstavlja Gustav Januš. TRST Avditorij Muzeja Revoltel-la Trieste Prima: danes, 4. t. m., ob 20.30 koncert Fabiana Perez Tedesco. Na programu Gulin, Merku, Rojac, Sofianopulo, Zanettovich. Gledališče Miela V nedeljo, 12. t. m., ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Andrea Rebaudengo. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir. V sredo, 8. t. m., ob 21.00 -Koncert pianistov Claudia Mattioto in Gnido Scano. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 koncert R. Goode. Discobar Macaki V torek, 7. t. m., ob 22. uri prvi večer Promomusic, na katerem bodo nastopili solisti, kantavtorji in ansambli. Naslednja srečanja bodo Se 14., 21. in 28. t. m., zaključni večer pa 5. decembra. RICMANJE Kulturni dom Jutri, 5. t. m. ob 18. uri 10. srečanje oktetov Primorske. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor prireja nov niz »Openskih glasbenih srečanj«. Prvi koncert bo jutri, 5. t. m., ob 17. uri. Nastopili bosta pianistki Tamara Ražem in Tatjana Jercog. Na sporedu Chopin, Liszt, Debussy, Prokofiev, Dvorak, Brahms in Rossini. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo 8. t. m., ob 20.30 koncert pianista Francoisa Joela Thiollerja. Na programu Bach, Mozart, Czerny, Liszt in Chopin. PORDENON V športni palači bo 6. in 7. t. m. nastopil Zucchero. TREVISO V športni palači bo 13. in 14. t. m. nastopil Antonello Venditti. NOGOMET / V 2ENEVI 2REB ZA OSMINO FINALA POKALA UEFA NOVICE Milan in Roma sta v Ženevi dobila najlažja tekmeca Milančani bodo igrali s praško Sparto, Rimljani pa z danskim Brondbyjem Na sporedu španski derbi Barcelona-Sevilla in več zelo vročih srečanj ŽENEVA - Italijanski ,ipi sta imeli pri vCe-rajšnjem žrebu parov osmine finala pokala UE-A dokajšnjo srečo. Mi-an bo namreč igral s Parto iz Prage, Roma pa z dansko ekipo Brondby. Milanov organizacijski ajnik Umberto Gandini Pa svari pred prevelikim optimizmom: »V osmini aala ni lahkih nasprot-L. ov. Ne gre tudi poza-da je Sparta Praga eSki prvak, to je v prven-stvu> kjer je kakovostna ^aven nogometa okajšnja in v stalnem VzPonu.« Romin trener Carlo Mazzone pa je z žrebom .° zadovoljen: »Iskreno Priznam, da smo imeli Ve ik° srečo, Ce pomislim na moc ostalih nasprotnikov. Poleg tega igramo Prvo tekmo v gosteh. To Pa bo za nas dodatna Prednost. Sicer pa tudi te-§a nasprotnika ne smemo Podcenjevati, saj je izločil lverpool. Vse ekipe, ki So si Prislužile osmino fi-La , ’ so seveda zelo K°nkurencne.« Jasno pa je bilo, da je n včeraj Mazzone dobre v°lje in nadaljeval: »Upal Sem na ugoden žreb, ker ®anr prepričan, da bo 0]a Roma marca Prihodnjega leta v naj-“otjsi formi. Značilnost niojin ekip je namreč ta, a dosežejo maksimalno 0rmo prav spomladi. Po-^e§ tega tudi upam, da °rn do marca konCno razpolagal s popolno eki-] ?', Glede ostalih parov ank° rečem le to, da bo-0 priča izredno izenače-1 !ekmam in tudi iz-®nju zvenečih imen.« romsko moštvo ima si- cer z Brondbyjem že pokalno izkušnjo. S to ekipo se je Roma srečala v sezoni 1990/91, ko je rimsko moštvo vodil trener Bianchi. V gosteh so Rimljani igrali brez gola, na povratni tekmi pa so zmagali z 2:1 (strelca: Rizzitelli in Voller). Danci pa so dosegli častni zadetek z avtogolom Nele. Danska ekipa je v letošnjem pokalu v 1. kolu izločila norveški Lille-strom, s tem da je doma zmagala s 3:0 (strelci: Hansen, Eggen in Bjur), na Norveškem pa izenačila z 0:0. V 2. kolu so Danci pripravili prvosvrstno presenečenje, s tem da so izločili Liverpool: izenačili so doma in nepričakovano z 1:0 zmagali v Liverpoolu. Kaj pa menijo v Brondbyjevem taboru? Menažer danskega kluba Svend Peterson pravi: »Roma je gotovo favorit za uvrstitev v nadaljnji del, toda tudi Liverpool je bil favorit v prejšnjem kolu. Uvrstili pa smo se mi. Navdušenje nad nogometom v našem mestu je iz- Roberto Baggio je v pokalu dosegel pomemben zadetek (AP) redno. 2e dejstvo, da naše mestece šteje le 30.000 prebivalcev, ima pa nogometni stadion za 22.000 gledalcev, jasno kaže, da vse mesto in vsa okolica živi za našo ekipo. Glede na velikansko zanimanje za tekmo z Ro-mo, bomo verjetno to tekmo igralo v Kopenhagnu, Pari osmine finala v pokalu UEFA Bayern Miinchen (Nem) - Benfica (Por) Psv Eindhoven (Niz)-VVerder Brema (Nem) Nottingham Forest (Ang) - 01ympique Lion (Fra) Brondby (Dan)-Roma (Ita) Milan (Ita) - Sparta Praga (Ceš) Bordeaux (Fra) - Betis Sevilla (Spa) Sevilla (Spa) - Barcellona (Spa) Slavia Praga (Cec)-Lens (Fra) Prve tekme bodo 21. novembra, povratne pa bodo 5. decembra. kjer staion zmore 44.000 gledalcev.« Ekipo trenira 50-letni Ebbe Skovdhal, stric slavnih nogometašev Briana in Michaela Laudrupa. Praška Sparta pa se v pokalih nikdar ni spoprijela z italijanskimi ekipami. Pražani so v 1. kolu letošnjega pokala izločili danski Silkeborg, š tem da so izgubili doma z 0:1, zmagali pa v gosteh z 2:1. V 2. kolu so dvakrat premagali moldavsko ekipo Zimbru Chisinau s 4:3 doma in z 2:0 v gosteh. Trener praške Sparte Josef Janbinski je tako komentiral včerajšnji žrreb: »Resnici na ljubo, želel bi si drugačnega nasprotnika, to je Betis iz Seville ali miinchenski Bayern. Žreb gotovo nam ni bil naklonjen in naša naloga proti Milanu je skoraj nemogoča.« Ce sta si Milan in Roma po včerajšnjem žrebu oddahnili, povsem drugačno pa je razpoloženje v ostalih taborih društev, ki so še ostali v konkurenci tega pokala. V prvi vrsti naj omenimo španski derbi med Barcelono in Sevillo, v katerem pa so nesporni favoriti varovanci trenerja Cruiyffa. Barcelona je letos pomladila ekipo in tudi rezultati niso zaostali. Sevilla pa, najboljšemu strelcu Hrvatu Sukerju navkljub, je na zadnjem mestu lestvice. Izredno zanimiv bo spopad med miinchen-skim Bayernom in Benfi-co, zelo vroče bo bržkone tudi srečanje med PSV Eindhovnom in Wer-derjem iz Bremna. Pred lažjo nalogo bodo francoski klubi Lyon, Bordeaux in Lens. BOKS / DANES PONOČI V LAS VEGASU Holyfield ■ Bowe, končno pravi dvoboj LAS VEGAS - V ZDA je glavna tema anašnjih dni »Tysonov palec«. Veliko toeričanov sploh dvomi, da si je ike Tyson zares zlomil prst. Tako bo-0 oci vseh ljubiteljev boksa v ZDA Prte na dvoboj Bovve- Holyfield, ki bo s yorani Caesarsa Palače v Las Vega-i r n11 ; mu J30 v živo prisostvovalo ' 00 ljudi. Dvoboj pa ne bo veljal za e ovni naslov, čeprav ni dvoma, da bl si to zaslužil. Boksarja se bosta spoprijela tretjič, a prvem dvoboju je po točkah zmagal T_,0yL’ ua drugem pa je slavil zmago ■? Mleti, ]q je tako posegel po nasloviti ffiF in WBA. Konkurenca med raz-uru boksarskimi verzijami je neizpro-a' V težki kategoriji pa je seveda nesporni kralj Iron Tyson, ki bi se bil mo-a danes ponoči spoprijeti s skoraj neznanim Mathisom. Za to dvoboj so Prodali le 1.600 vstopnic in kaže, da is TV prenosi ni bilo vse v redu. In aKo se je nepričakovano pojavila .. dvyob0oToVdapaPd°elk0dba “ Zat° je Nic zato. Tysonov dvoboj z Mathisom bi verjetno trajal največ dve rundi, eveda z zmago »železnega Mikea«, boksarski sladokusci pa si danes, nasprotno, ponoči obetajo pravi dvoboj med enakovrednima boksarjema. Holyfield, ki bo za ta dvoboj vnovčil okroglih 9 milijonov dolarjev, je optimist: »Prepričan sem, da bom premagal Bovvea pred koncem dvoboja. To mi je razodel sam Bog, ki ga molim pred vsakim dvobojem.« Tudi Bovveov nastop ne bo poceni. Prislužil si bo namreč 7 milijonov dolarjev, poleg odstotka od TV prenosa Tvko, ki prodaja ta dvoboj za 30 dolarjev. »Zelo cenim Holyfieldovo samozavest, toda tudi Gonzales je veliko govoril pred najinim dvobojem, nato pa je končal na tleh. Tudi Evander se ne bo dolgo izmikal mojemu jabu in poleg tega moram izkoristiti svojo višinsko prednost, saj sem 9 centimetrov višji.« »Bovve med dvobojem uporablja vse možne in tudi nedovoljene trike. Prej ali slej se bo uštel, saj bo dobil sodnika, ki ga bo izključil,« je odvrnil Holyfield. Tako ali drugače, Američani bodo po daljšem Času spet lahko videli »pravi dvoboj«, pravi boksarski spektakel. ____________NEW YORK_______________ Steffi Graf na tiskovni konferenci spet zavrnila vse obtožbe NEW YORK - Prva teniška igraka sveta Nemka Steffi Graf je sodelovala na novinarski konferenci, na kateri so v New Yorku predstavili zaključni turnir najboljših 16 igralk WTA sezone, ki bo od 13. do 19. novembra. Grafova je po zmagi na odprtem prvenstvu ZDA v začetku septembra igrala le še na enem turnirju in v Brightonu v prvem krogu izpadla proti Južnoafričan ki Mariaan de Svvardt. Vprašanja novinarjev pa so letela na njeno domnevno vpletenost v afero z utajo davkov, saj so jo doslej že dvakrat zaslišali, vendar ji tožilstvo še ni zagrozilo s priporom. »Zaupala sem v očeta in njegovo finančno vodenje. Sploh nisem vedela, kako in kam je nalagal moj denar,« je povedala Grafova. Njen oce Peter Graf, ki je bil obenem tudi njen trener, je od 2. avgusta v priporu. Prejšnji teden je tudi položila 14.3 milijona ameriških dolarjev, denar pa je namenjen za plačilo davkov. Grafova ni želela govoriti o tej temi. Tako tudi ni dala jasnega odgovora, Ce ji je žal, da je ostala v Nemčiji in si ni vzela stalnega bivališča v Monaku ali kateri drugi državi, kot so to zaradi davčnih olajšav napravili nekateri drugi nemški športniki, tudi teniški as Boris Becker. »Stanovanje imam tu, v New Yorku, in hišo v Boci na Floridi. Veliko potujem in Ce le morem, smo z družino skupaj. Toda moje korenine so v Nemčiji,« je dejala Grafova. »Kakšni so vaši občutki, ko pomislite na vašo državo,« jo je skušal izzvati novinar. »Ne želim o tem razpravljati,« je pribila Grafova. FIBA bo strožja FRANKFURT - Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) napoveduje, da bo v bodoče mnogo bolj stroga, kot je bila doslej. Ne bo veC dopuščala političnih in drugih incidentov, morebitni kršitelji pa bodo strogo kaznovani. Vsaka država, ki ne bo spoštovala pravil športnega obnašanja, bo takoj diskvalificirana, kaznovana bo z najmanj enoletno prepovedjo nastopanja, poleg tega pa bo morala globoko poseči v svoje blagajne, saj bodo kazni znašale od 35.000 do 70.000 dolarjev. Stroge kazni so posledica incidentov na finalni tekmi letošnjega evropskega prvenstva in po njej, za katere so poskrbele reprezentance Litve, Hrvaške in ZR Jugoslavije. Napeto vzdušje so takrat najprej ustvarili Litvanci, ki so nezadovoljni s sojenjem zapustili igrišče in se vrnili šele po nekaj minutah. Na svečani podelitvi kolajn so hrvaški košarkarji z zmagovalnega odra odšli pred predvajanjem himne zmagovalcev, košarkarjev Jugoslavije, ti pa so jim vrnili milo za drago, tako da so na odru kazah tri dvignjene prste, kar je znak srbskih nacionahstov. »Upam, da nam ne bo treba uporabiti novih zakonov. Vodstva reprezentanc in klubov pa naj le vedo, da bomo vsak najmanjši incident kaznovali. Popuščanja ne bo,« je na novinarski konferenci v Miinchnu dejal predstavnik za tisk FIBA Florian VVanniger. Prvi primer dopinga v ameriškem plavanju po osmih letih LOS ANGELES - Petnajstletna plavalka, članica ameriške B reprezentance, je bila pozitivna na kontroli dopinga. Kot je sporočila plavalna zveza ZDA, so v vzorcu tekmovalkinega urina, ki je bil vzet avgusta med nastopom v Pasadeni, našli prepovedane steroide. Imena tekmovalke niso sporočili. Ameriška plavalna zveza je bila najostrejši kritik množičnega dopinga v kitajskem plavanju, sedaj pa se po veC kot osmih letih prvič tudi sama sooCa s tem problemom. »V boju za očiščenje našega športa ne bomo odnehali. Ta primer pozitivnega dopinga pa kaže, da naš sistem deluje,« je dejal direktor plavalne zveze ZDA Steve Roush. Alpski smučarji bodo »dišali« po kolumbijski kavi OBERHOFEN - Drugič v zgodovini svetovnega pokala za alpske smučarje in smučarke bo glavni pokrovitelj tekmovanj proizvajalka kave. Po Lavaz-zi bo to Cafe de Columbia, ki bo v prihajajoči sezoni nadomestila italijansko tekstilno podjetje Sergio Tacchini - glavnega sponzorja od leta 1990. Kot je povedal generalni sekretar Mednarodne smučarske zveze (FIS) Gian-Franco Kasper, so se pri FIS odločali med šestimi možnimi sponzorji. Za svetovno prvenstvo (SP) leta 1997 pa bodo prvič pripravili tudi tekmovanje za nakup televizijskih pravic za prenose. Za tekmovanja, ki bodo po Siena Nevadi 1996, se že zanimajo Evro vizija ter štiri televizijske mreže in agencije. Nosilca v Montevideu uspešna MONTEVIDEO - Sedmi nosilec Spanec Francisco Clavet je na teniškem turnirju v Montevideu (228.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) v drugem krogu premagal rojaka Gala Blanca s 6:1, 6:4, uspešen pa je bil tudi osmo postavljeni igralec Ceh Bohdan Ulilrach, ki je ugnal Venezuelca Noci-lasa Pereiro s 7:6 (4), 6:2. Izidi 2. krog: Karun Alami (Mar) - Fabrice Santoro (Fra) 3:6, 6:2, 6:3, Bohdan Ulilrach (Ceš, 8) - Nocilas Pereira (Ven) 7:6 (4), 6:2, Heman Gumy (Arg) - Jiri Novak (Ceš) 7:6 (6), 7:5, Francisco Clavet (Spa, 7) - Galo Blanco (Spa) 6:1, 6:4. Sampras v četrtfinalu Pariza PARIZ - Prvi nosilec American Pete Sampras je v osmini finala dvoranskega teniškega turnirja v Parizu (2.25 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada) v zadnjem četrtkovem dvoboju premagal Nizozemca Jana Siemerinka s 6:3,6:4. Sampras, ki je prvi nosilec tega turnirja že tretje leto zapored, je za zmago potreboval le 62 minut. Izidi - osmina finala: Richard Krajicek (Niz, 12) -Paul Haarhuis (Niz) 6:4, 6:2, Jim Courier (ZDA, 6) -Magnus Larsson (Sve, 11) 6:3, 6:4, Michael Chang (ZDA, 4) - Andrej Medvedjev (Ukr, 13) 2:6, 6:3, 7:5, Daniel Vacek (Ceš) - Guy Forget (Fra) 5:2, predaja, Jakob Hlasek (Svi) - Marc Rosset (Svi, 10) 2:6, 7:6 (1), 7:6 (3), Wayne Ferreira (JAR, 9) - Sergi Brugue-ra (Spa, 8) 6:2, 3:6, 7:6 (3), Boris Becker (Nem, 3) -Todd Martin (ZDA) 6:4, 4:6, 7:5, Pete Sampras (ZDA, 1) - Jan Siemerink (Niz, 16) 6:3, 6:4; četrtfinale: Courier (ZDA, 6) - Chang (ZDA, 4) 6:2, 7:6 (7:5), Sampras - Hlasek, Becker - Krajicek, Ferreira -Vacek. Halardovi uspelo, Tauziatova izpadla QUEBEC (STA/AFP) - Četrto nosilko Francozinjo Nathalie Tauziat je na teniškem turnirju v Quebecu (146.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) v drugem krogu premagala Američanka Lindsay Lee s 6:2,4:6, 7:6 (5). Izidi 2. kroga: Lindsay Lee-(ZDA) - Nathahe Tauziat (Fra, 4) 6:2, 4:6, 7:6 (5), Julie Halard (Fra, 6) -Anne Miller (ZDA) 6:3, 7:6 (4), Sandrine Testud (Fra, 8) - Virginia Ruano Pascual (Spa) 6:1, 6:1. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 4. NOVEMBRA 1995 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 21.00 v Monzi: Monza - Jadran TKB MOŠKA C2 LIGA 20.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Marti-gnacco MOŠKA D LIGA 18.15 v Trstu, »1. maj«: Cicibona - Acli Ronke; 18.30 v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Santos; 18.00 v Gorici, telovadnica UGG: Isonzo Senatore - Dom Agorest PROMOCIJSKA LIGA 17.30 v Dolini: Breg - Chiarbola; 20.30 v BrišCikih, Ervatti: Polet - Skyscrapers KADETI 18.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Panauto - Jadran; 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Kontovel NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Libertas A - Bor Ediauto ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 21.00 v Cavriagu: Cavriago RE - Imsa MOŠKA Gl LIGA 20.00 v Sovodnjah: SoCa Sobema - Nova Gens Noventa Padovana; 20.30 na Opčinah: Koimpex - Mogliano Veneto ZENSKA Gl LIGA 18.00 na Opčinha: Koimpex - La Porcellana Bianca Humin; 20.45 v Cordenonsu: Ottica To-masini - Bor Mercantile MOŠKA C2 LIGA 18.00 v Gradišču: Leyland Torriana - Bor Fortra-de; 18.00 v Prati: Prata - 01ympia CDR ZENSKA C2 LIGA 20.30 v Nabrežini: Sokol - Torriana; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia K2 sport - Fiume Veneto MLADINKE 15.30 v Trstu, Rismondo: Sant'Andrea - Bor Friulexport; 18.00 v Trstu, Galilei: Nuova Palla-volo - Breg NARASCAJNICE 15.30 v goriškem Kulturnem domu: Val Dom -Libertas Gorica A NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Verein Lana MOŠKA C1 LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Cus Udine ŽENSKA Gl LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Chiadino Ts NOGOMET MLADINCI 16.15 v Starancanu: Staranzano - Juventina; 14.45 v Vidmu: Bearzicolugna - Sovodnje; 15.00 v Križu: Vesna - S. Andrea; 15.30 na Opčinah: Montebello Don Bosco - Primorje NAJMLJASI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Lucinico CICIBANI 15.00 v Spetru ob Soči: Real Isonzo A - Mladost A; 14.30 v Standrežu: Juventina - Azzurra A; 15.00 na Proseku: Primorje Tehtal - San Luigi B ROKOMET ŽENSKA B LIGA 16.00 v Zgoniku: Kras - Caldogno JUTRI NEDELJA, 5. NOVEMBRA 1995 NAMIZNI TENIS ZENSKA Al LIGA 10.00 v Veroni: S. Marco Verona - Kras NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Ponziana; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Cussignacco 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Pradamano; 14.30 v Križu: Vesna - Tavagnacco; 14.30 v percotu: Union - Zarja 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Moram: Moraro - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gradežu: Grado - Mladost; 14.30 v Dolini: Dolina - San Vito; 14.30 v Repnu: Kras - Ver-megliano; 14.30 na Opčinah: Cus - Breg; 14.30 v Miljah: Servola - Gaja NARAŠČAJNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Natisone; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Muggia B NAJMLAJSI 9.00 v Bazovici: Gaja - CGS ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje Tehtal -Fani Olim-pia; 9.45 v Škocjanu: San Canzian B - Mladost KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.30 v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Itala San Marco ODBOJKA MLADINCI 10.00 v Trstu, 1. maj: Koimpex - Kdrting MLADINKE 11.00 na OpCinha: Koimpex - Sgt KOŠARKA / MOŠKA B LIGA »Pomirjeni« Jadran že nocoj v Monzi Po solidnem Startu Jadranovi tekmeci izgubili trikrat zapored - O Budinu nič novega Predsednik Vidoni, trener Vremec in nasploh vsa Jadranova ekipa so po zmagoviti tekmi 7. kola vdihnili krepko dozo svežega zraka. Z zmago na račun moštva Šesto San Giovanni je naša združena ekipa prekinila niz negativnih rezultatov in z letošnjim drugim parom toCk tudi ujela skupino ekip, ki se na vse kriplje borijo pred izpadom iz lige. Časa za razmišljanje, ugotavljanje hib in razumljivo veselje pa skorajda ni, saj bo Jadran Tkb že nocoj odigral novo prvenstveno tekmo, in sicer v Monzi. Sam trener Vremec je potrdil, da je bila sredina zmaga zelo dragocena, misli pa so bile že od če- trtkovega treninga usmerjene na nocojšnjo tekmo z Monzo (odhod ob 13.30 s KrZade z avtobusom). »Trenirali smo s pravo intenzivnostjo, ker vemo, da nas Monza pričakuje z noZem med zobmi. Po solidnem Startu so oni zgubili Ze trikrat zapored in si ne morejo privoščiti novega poraza pred svojim občinstvom«, je pojasnil »coach« Andrej Vremec, ki je še dodal: »Vir igre moštva iz Monze je play-maker Sala, ki je tako organizator kot glavni strelec ekipe, o čemer zgovorno priča Ze sam podatek, da poprečno izvaja preko 10 prostih metov na tekmo. Od zunanjih igralcev sta najucinkovi-tejša Guidoni in Motta, Stelluti in Smiroldo pokrivata vlogo krilnih igralcev, pod košema pa kraljujeta »slovita dedka« Battisti (do lani še pri Bucklerju iz Bologne - 280 tekem v A ligi) in Bechini (14 let v A ligi, tudi v Trstu). Prav zaradi teh dveh igralcev je igra Monze nekoliko bolj počasna in preudarna, hkrati pa predvaja zelo trdo in umazano igro. Kar se tiče taktičnih različic, se Monza pogosto-ma poslužuje mešanih obramb, s pogosto varianto takoimenovane »box and one«, v našem primeru najbrž na Viteza ali Oberdana.« POSTAVA MONZE: playmakerji - Sala (70 letnik, 185 cm); branilci -Motta (68, 192), Magni (75,194); krila - Baio (73, 194), Smiroldo (71, 198), Stelluti (70, 200); centri -Battisti (59, 205), Bechini (59, 200), Fantaccini (76, 206); trener Claudio Monti. BO SLASCIGA? Številni navijači nestrpno pričakujejo novico, ali bo tudi Jan Budin prestopil v našo združeno ekipo. Zaenkrat ni novosti. Rok jesenske borze se začenja danes, končal pa se bo 11. tega meseca. NAPOVEDI OST ATIH TEKEM 8. KOLA Giovanni - Scame Bg 2 Cassano - Collegno 1 Biella - Orobica Bg 1 Oderzo - Cividale 1 R Garda - Robur Va 1 (VJ) H NAMIZNI TENIS / ŽENSKA Al LIGA h V Veroni bo skušal Kras nadigrati »umetni« San Marco V nadaljevanju namiznoteniških prvenstev se bo prva Krasova ženska ekipa pomerila v Veroni s postavo San Marca. Tekma Četrtega kroga Al ženske lige je na sporedu jutri ob 10. uri. V prejšnjem krogu, ko so bile krasovke zaposlene z evropskim pokalom, je San Marco doživel poraz s strani messinskega Fimma Al Ar, kar ga je potisnilo na peto mesto na začasni prvenstveni lestvici, kjer mu sledi Kras A s tekmo manj. Veronska ekipa je sestavljena umetno. Letos so najeli tujko Eleno Vet-cherok - novinko v italijanskem prvenstvu. San Marcu ostajajo zveste Tržačanka Marzia Parm in Ukrajinka Eugenia Drig-val. mladinka ter lani neaktivna drugokategomi-ca Silvia Delugan z bocen-skega kota. Krasova dekleta na Če- lu z Wang in Ano Bersan ter igralkama iz mladinskih vrst Vanjo in Katjo Milič bodo pod vodstvom trenerke Sonje Milic skušala nadigrati »domačinke«. Prazniki in mostovi med njimi so kra-sovkam prišli kot naročeno, da se s peturnimi treningi na dan pripravijo na težko gostovanje. Krasove drugoligašice bodo imele prisilni počitek, ker bi se morale v petem krogu srečati z ekipo Sport Verein Lana, ki pa je odstopila iz Zenske B lige. Tretjeligaše bomo lahko spodbujali iz domačih tribun telovadnice v Zgoniku drevi ob 18. uri. Krasovo moštvo se bo pomerilo s CUS Udine, dekleta s Chiadinom. V promocijskem prvenstvu bosta Krasovi ekipi (moška in Under 14) gostih v nedeljo dopoldne ekipi iz Latisane. (J.J.) KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA Breg in Polet Metra letos v nekoliko drugačni podobi Z neobičajno zamudo zaradi organizacijskih težav pri sestavi skupin (nizko število vpisanih moštev) se bo danes pričelo košarkarsko promocijsko prvenstvo, v katerem bo nastopilo 10 ekip, med katerimi sta, tako kot lani, tudi Breg in Polet Metra. BREG: Potrjeni trener Denis Salvi v glavnem lahko računa na vse lanske igralce, z izjemo Igorja Filipčiča, ki se je vrnil k Ciciboni in Marka Salvija, dolgoletnega stebra dolinskega moštva. V matični klub sta se po igranju z Jadranovimi mladinci vrnila Fabio Gobbo in Rodney Koren, prava nova okrepitev pa je Colussi, bivši elan Don Bosca. POLET: Tudi pri Poletu je prišlo do nekaterih novo-sti. Odšel je sicer le dosedanji »faetotum« Andrej Vremec,»domov« pa se je vrnil Robi Skerlavaj. Nova obraza v oranžnem dresu sta Marko Preši in Martin Spacal, medtem ko je trenersko vlogo prevzel Giulio Počkaj. SPORED 1. KOLA: Breg - Chiarbola (17.30), Aida -Virtus, Drago - Superbasket, San Vito - Viale Sport, Polet Metra - Skyscrapers (20.30). ryj) GORICA / PREDSTAVITEV EKIP SZ OLVMPIA Fantje in dekleta prvič v "isti ligi V znamenju črke C in s skrito željo, da bi okviru sodelovanja z ostalimi slovenskimi številko dva, ki ji ta čas sledi, prej ali slej za- goriškimi društvi pa bodo nastopili tudi v menjali s številko ena. Predstavitve članskih vseh treh mladinskih prvenstvih. Na žen- odbojkarskih ekip Športnega združenja skem področju bodo sodelovali Se v prvenst- 01ympie, M je bila v četrtek zvečer v telovad- vu »deklic«. Ko ne bi rok za vpis v razna pr- nici Slovenskega Športnega centra, v bolj her- venstva zapadel letos tako zgodaj, bi bili metični obliki ne bi mogli opisati, a opis je za zmožni sestavih tudi samostojno vrsto »nepoznavalce vendarle razumljiv. Moški ekipi raščajnic«. Vso to delovanja terja velik napor tega našega goriskega društva so se v deželni (a v odbom je, k sreči, veliko mladih svežih C2 ligi »s silovitim Sprintom« (dve napredo- sil), v veliko oporo društvu pa so tudi spon- vanji v dveh letih) prvič letos pridružila še sorji (goriska Hranilnica, „tgovina K2 sport, dekleta in tako v društvu v praksi uresničila Koroprint, picerija Piccola Capri, novogoriški enakopravnost med spoloma, eni in drugi pa Adriaauto, storitve Pintar Aleksander), ki se se bodo skušali povzpeh še vsaj za eno sto- jim je Komjanc se posebej zahvalil, pničko više. Rezultati prvega kola optimizem Prihodnje leto bo SZ 01ympia praznovala potrjujejo. Dekleta so suvereno zmagala v Fa- 35. obletnico delovanja, ob tej priliki pa bodo ri, fantje pa so kljub porazu prod Eltorju že skušali organizirah velik odbojkarski turnir dokazali, da letos nikakor ne bodo ponovili in izdati dogodku primemo obsežno brošuro, lanske sezone, v kateri so se šele v zadnjem Predsednik Komjanc je že med predstavit-dnevu izognili izpadu. Magične besede »na- vijo izrazil željo (»to so moje sanje«, je dejal), predovanje« ni predsednik Simon Komjanc da bi prej ali slej sestavili skupno žensko eki- nikoli izrekel, toda navdušenje, s katerim je po, ki bi lahko na najvišji možni ravni zasto- ! gostom in predstavnikom tiska predstavil pala Gorico. Dosedanje sodelovanje s So- i svoje varovance in varovanke, pomeni za vse vodnjami žal ni obrodilo pričakovanih sadov igralce, igralke in društveni strokovni tabor in nadaljnje dogovarjanje je bilo nekako obvezo, da napnejo vse sile, da dosežejo Cim- zamrznjeno. boljši rezultat. Da to .vsekakor ne bo lahko sta »Ne drži trditev, da mi nismo zainteresira- | potrdila tudi trenerja. Rinaldo Domi, ki bo le- ni za sodelovanje. Zdelo se nam je naravno, tos prvič vodil moško člansko šesterko, je da bi po lanskem izpadu Kmečke banke in opozoril na težave z umiki treningov, M one- napredovanju naše ekipe poskušali letos pro- mogočajo, da bi bila udeležba vedno polnoš- dreti v višjo ligo kot 01ympia, kar ne bi tevilna, Miranda Kristančič, ki ima veliko za- izključevalo možnosti, da bi, denimo že slug za dvojni kakovostni skok ženske vrste, prihodnje leto, razmišljali tudi o ustanovitvi pa je izrazila željo, da v ekipi tudi letos ne bi novega skupnega kluba. Pričakovah smo, da bilo hujših poškodb, »klapa« pa Se zmeraj nam bodo Sovodnje posodile kakšno igralko, takšna kot doslej. tako kot smo jo mi njim. Kakorkoli Ze, Se na- Predstavitev članskih ekip je bila tudi pri- prej smo pripravljeni na dialog,« je po pred- ; ložnost, da se javnost seznani s celotnim de- stavitvi pojasnil predsednik Komjanc. lovanjem goriskega mestnega društva na po- Ne bi bilo slabo, ko bi predstavniki obeh , droeju odbojke. Pod njegovim okriljem vadi društev (Sovodnje so medtem postale Val) preko 90 igralcev in igralk. Na moškem po- ponovno skupaj sedli za isto mizo. dročju so ekipo vpisali tudi v 1. divizijo, v (A. Koren) MOŠKA B2 LIGA / ZA IMSO Cavriago trd oreh, ni pa nepremagljiv Nasprotnik lani izpadel iz lige, a se je okrepil z igralcem Cariparme - Rigonatje okreval Uvodna zmaga pr' arpiju je prav goto lagodejno vplivala Počutje v Valovem tal ru’ a le za nekaj časa. I zultati z ostalih igrišč a j kmalu vzbudili c nf*-Or^-- i it« 1- Moštva, ki naj bi tavorizirane (med nj nai bi bilo nekaj Uspešnih »tovarn pn s Veuih točk«, kot na mer Sassuolo), so n. Vsa po vrsti izgul 0 lahko pomeni dv al1 je moc nekaterih sterk precenjena, ali p oukurenca letos z ustra. Odgovora nr Prašanje za sedaj še .. ija zbiranja infor: Clj 0 nepoznanih sPr°tnikih se je v Vi ^em taboru pravzap i.'d.® začela. Zaradi ^. b razdalj med eki 1 niso namreč mc Uoslej videoposneti oemh nasprotniko ekem. Pred današn nastopom v Cavriagu i! se podali v Sassui )er se bo tamkajš °stvo pomerilo z onsko Isolo, Valovi » 1 agenti« pa bodo i ®°tni tudi v Pordeno )er bo vse močnejši niači Volley (v jes stcem prestopnem rt i? Furlani najeli lgV®e8a prvoligaša Zii sesut moden 0 tem kolu naj torej nekoliko b< lnein. kakšno je m°ei v ligi. Kakorkoli 2e, v °Spredju prv ten1® v. Cavriagi ^denis3:lUK nePremagljiv. i boljši od Carpija, a slabši od mnogih drugih še-sterk v ligi. O njem vemo, da je lani izpadel iz lige (skupina C) in bil vanjo med poletjem ponovno vključen. Ekipa je ostala bolj ali manj ista. Toda če upoštevamo, da je emilijska skupina po tradiciji močnejša od ostalih in da je Cavriago najel 24- letnega tolkača Piergiorgia Bricolija (192 cm), enega od lanskih rezerv Cariparme v Al ligi (do sezone 1993/1994 je branil barve Collecchia v B2 ligi), si lahko predstavljamo, da Goričane ne čaka ravno lahka naloga. Med tednom so v Valovem taboru normalno trenirali, čeprav ima maser Bensa še vedno polne roke dela. Podajalec Stefane Rigonat je saniral poškodbo in bi moral biti danes na svojem mestu. Bolj ali manj redno je treniral tudi Paolo Cola, ki pa še ni povsem okreval od tendinitisa. Danes naj bi vsekakor sedel na klopi za menjave, na igrišče pa naj bi stopil samo v primeru, če bi bilo to res potrebno. Trener Zamo ne daje napovedi, ker Sobotna napoved: Alenka Sosič Alenka Sosič (letnik 70) je do lanskega leta igrala pri Slogi. Začela je že leta '80 z minivolleyem in postala državna prvakinja. S Slogo je igrala vsa mladinska prvenstva, poleg številnih pokrajinkih naslovov pa je osvojila tudi deželni naslov mider 16. S člansko ekipo je nastopala v D. C2 in C1 ligi. Najboljši igralec: Andrea Giani Najlepši igralec: Bernardi in Tofoli V A ligi navijam za: Sisley Treviso Najboljši igralec pri nas: Simon Terpin Najboljša igralka pri nas: Martina Ukmar Najboljša podajatica: Mira Grgič Moja najboljša tekma: deželni finale imder 16 proti videmskemu prvaku (3:1) Moja najslabša tekma: vse, od kadar sem igrala v vlogi podajača Današnja napoved: Cavriago - Imsa 2:3 Koimpex - Mogliano Venelo 3:2 Soča Sobema - Nova Gens 2:3 Cordenons - Bor Mercantile 1:3 Koimpex - Gemona 3:0 Tomana - Bor Fortrade 3:1 Prata - 01ympia CDR1:3 Sokol - Torriana 3:2 01ympia K2 sport - Fiume Venelo 1:3 r MOŠKA C1 LIGA / OPČINE Dvoboj Koimpexa z Moglianom: že pravi »big-match«? Gostje iz Veneta baje resno razmišljajo o napredovanju MOŠKA C1 LIGA / SOVODNJE Soča Sobema na domačih tleh prvič kot Cl ligaš V dvoboju z Nova Gens računajo tudi na prvi točki Koimpex se bo danes predstavil domači publiki, čaka pa ga že izredno težka naloga. Pomeril se bo. namreč z enim izmed favoritov letošnjega prvenstva - Moglianom Venetom. Ta ekipa je lani igrala precej povprečno in na koncu tudi izpadla iz lige, poleti pa so jo ponovno vključili v ligo. Potem se je Mogliano okrepil z Rossatom (lani Pordenone) in Gazzinom (lani Riviera del Brenta). Odbornik društva Biella je sicer previden in poudarja, da ima ekipa premalo kakovostnih igralcev, da bi lahko odkrito ciljala na napredovanje. Današnje tekme se boji, saj meni, da so slogaši že lani kot novinci presenetili z mlado ekipo, letos pa bi morali igrati še bolje. Tudi pri Koimpexu se zavedajo pomembnosti tega srečanja, saj bomo lahko že danes videli, če lahko ekipa tudi letos cilja na najvišja mesta na lestvici. Na tekmo so se igralci dobro pripravili, med tednom je samo Cač imel nekaj vročine, a bo danes gotovo igral. Openska telovadnica je za slo-gaše prav gotovo lepa prednost, ki jo bodo skušali čim bolje izkoristiti. Prav gotovo pa bodo morali varovanci trenerja Blahute igrati precej bolje kot v prejšnjem kolu, ko so proti Vivilu nekoliko razočarali. Med drugim je ta tekma za Riolinota zadnja tekma pred služenjem vojaškega roka. Za zdaj se še ne ve, kako in koliko bo lahko treniral od naslednjega tedna dalje, prav gotovo pa ne bo mogel nastopati na gostovanjih. Za Koimpex bo to seveda velika pomanjkljivost. (A.M.) Soča Sobema bo danes opravila svoj krstni nastop v Gl ligi pred domačo publiko. Ze to bo za igralce prav gotovo velika motivacija, da bodo skušali osvojiti prvi par točk. Današnji nasprotnik je ekipa Nova Gens iz Novente Pado-vane. Kot je povedal trener sočanov Jakopič so prva kola zanje prave neznanke, saj nasprotnikov ne poznajo. Nova Gens je bila lani med slabšimi ekipami v ligi in je na koncu z osmimi točkami končala prvenstvo na predzadnjem mestu. Poleti so ekipo ponovno vključili v ligo, ne vemo pa, če se je tudi okrepila. Po nekaterih govoricah, naj bi lansko ekipo celo pomladili. Kljub temu pa nasprotnika ne gre podcenjevati. Med tednom so se igralci dobro pripravljali, le Lutman je izpustil en trening za- radi službenih obveznosti. Jakopič pa je na treningih skušal predvsem odpraviti napake, ki so bile za sočane usodne v prvem kolu proti Santa Giustini. Trenirali so torej predvsem servis, sprejem in blok. Sicer pa je Jakopič prepričan, da bodo njegovi igralci danes igrali precej bolje kot v prejšnjem kolu, ko so se predvsem v prvih dveh setih nasprotnika nekoliko prestrašili. »Ce nam uspe ponoviti tekmo, ki smo jo igrali proti Cessaltu v tekmovanju za zvezni pokal, mislim, da ne bi smelo biti večjih težav,« je še dejal Jakopič. Lahko si torej pričakujemo zanimivo tekmo, v kateri sočani prav gotovo ne bodo odigrali podrejene vloge, saj želijo čimprej prebiti led v letošnji zahtevnejši konkurenci. (A.M.) -filŽELNA C2 LIGA / PRVIČ DOMA TOKRAT OBE ZENSKI ŠESTERKI Tomana in Fiume Veneto neugodna gosta za Sokol in Olympio K2 šport ^°ški: Olympio CDR čaka v Prati popravni izpit - Bor v Gradišču na zmago n j ligi igrata tok predstavnika--------- eSJol,^eebovnS v ^ lzmed favorito Sds™: T» * pZP v°ney 2000 in nthonijeva. S tako P' a ekipa zanesljivo bi vi 81, Tekma bo za s ung Marni 6 s kolenom, tako S6 VnraeUu, o_i_ _ Vtuasi]iv. Soke m°rale izkoristiti i —^ga ueia, s: 12 Frume Venet jrspešno nastopa -lma torej bolj izku; Vem kolu je Fiun na domačem igrišču proti Vivilu, a zaradi tega ekipa prav gotovo ne gre podcenjevati. Kristančičeva bo imela tudi tokrat nekaj težav, saj je bo odsotna Trapuzzanova, ki je odšla domov v Kalabrijo. Tri igralke imajo še težave z bradavicami, a so vseeno normalno trenirale. Današnja tekma bo za Goričanke prav gotovo težja od tiste v prejšnjem tednu proti Far-ri. Bor Fortrade bo skušal ponoviti uspešno igro iz prvega kola. Na gostovanju proti Tomani pa bo prav gotovo težje kot prejšnji teden, ko so borovci igrali s skromnim Mania-gom, ki je prav gotovo med slabšimi ekipami v ligi. Vrednost Torriane je za zdaj pravzaprav še neznana. Ekipa je sicer v tekmovanju za deželni pokal igrala z združeno ekipo Kor-ting in Borov trener Cella si je eno srečanje tudi ogledal, toda takrat sta pri Torriani baje manjkala dva standardna igralca. Borovci bi morali ta teden nastopiti v isti postavi kot prejšnji teden, vprašljiva je le prisotnost Rossettija, ki si je med tednom lažje poškodoval gleženj. Torriana vsekakor ni med boljšimi eki- pami v ligi, tako da borovci odkrito štartajo na zmago, videli pa bomo če bodo letos na gostovanjih nekoliko bolj zreli, saj so lani na tujih igriščih večkrat zatajili. Oljunpia CDR gostuje v Prati proti vedno neugodnemu nasprotniku. Domača ekipa je namreč prisotna v prvenstvu C2 lige več let, vedno pa je bila med boljšimi v ligi. Lani so nekoliko pomladili ekipo, vseeno pa se je uvrstila na sredino lestvice. Za letos je ta ekipa še neznanka. V prvem kolu je izgubila v Trstu proti Prevenireju, ki je gostom prepustil le 18 točk. Zaradi tega pa se ne sme misliti, da je Prata slaba ekipa, saj imajo Tržačani res dobro ekipo, ki v dosedanjih devetih uradnih nastopih (osem tekem za deželni pokal in prvo prvenstveno kolo) sploh še ni izgubila seta. Prav gotovo pa je tudi Prata na domačih tleh precej bolj nevarna. Kljub temu cilja 01ympia na zmago, saj mora takoj nadoknaditi zamujeni točki na domačem igrišču v prvem kolu. Trener Domi tokrat ne bo mogel računati na Maraža, ki je že cel teden zaseden zaradi vojaščine. (A.M.) ŽENSKA C1 LIGA / KOIMPEX PRVIČ NA OPČINAH Gemona, stari znanec v novi preobleki Bor Mercantile v Cordenonsu z Vodopivčevo Teden dni za borovkami bodo na domačih tleh v ženski Cl ligi debitirale tudi slogašice. Na Opčinah se bodo, s pričetkom ob 18. uri, pomerile s starim znancem v novi preobleki. Gemona je namreč po dveh uspešnih sezonah v Gl ligi (dvakrat četrta) letos precej spremenila postavo. Trener Plaz-zotta je odšel, z njim pa je odšlo tudi nekaj lanskih igralk. Tik pred pričetkom sezone je huminsko še-sterko zakrpalo nekaj svežih sil. Končna podoba je precej neznana. V taboru igralk tržaškega Volley ’93, ki je v prvem kolu zmagal v Huminu s 3:1, vedo povedati, da je Gemona letos manj prodoma v napadu, a bolj zanesljiva v obrambi in sprejemu servisa. Trener Koimpexa Sain predvideva, da so Furlanke nekoliko slabše kot lani, vendar pa nikakor ne slabe. Vsako podcenjevanje je torej odveč, tudi zato, ker so srečanja slogašic z Gemono že po tradiciji razburljiva in izenačena. Med tednom zaradi gripe ni mogla trenirati Mamillova, Sain pa upa, da bo danes vseeno prišla na pomoč ekipi. Fabrizijeva je spet na svojem mestu in to je seveda za Koimpex pravi »jesenski nakup«. Pred dokaj zahtevno nalogo stoji tudi Bor Mercantile v Cordenonsu. Novinec Otlica Tomasini sicer ne sodi med najboljše šesterke v ligi, a se je, tako kot plave, opekel v prvem kolu (poraz s 3:2 v Bagnarii Arsi, tie break 16:14) in bo skušal dati vse od sebe, da takoj popravi slab vtis. Sesterki sta se že pomerili v zveznem pokalu. V Cordenonsu je Bor izgubil s 3:0, doma pa zmagal s 3:1. Tokrat se izid s pokalnega gostovanje ne bi smel ponoviti (takrat sta dve borovki igrali s temperatmo), trener Kalc pa vsekakor pričakuje trd boj za točke. »Cordenons igra zelo zagrizeno v obrambi in ima dober sprejem. Tri njegove igralke servirajo v skoku. Mi moramo s servisom pritiskati na njegove šibke točke. Dosti boljše kot proti Coneglianu moramo tudi igrati, ko ima servis nasprotnik,« pravi Borov trener, ki bo prvič letos lahko računal (a samo če bo potrebno) tudi na doprinos Katje Vodopivec. Kalc ocenjuje, da bodo letos prav vse tekme izredno težke in izenačene, zato pa svojim igralkam dopoveduje, da je potrebna izjemna borbenost, brez katere ni mogoče nikjer računati na uspeh. AKTUALNO Sobota, 4. novembra 1995 Vojnajih ni ustavila Delavci bosanske televizije delajo le na etični pogon in ne za plačo Konec tedna je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala tridnevna razstava Bosna in Hercegovina - gospodarski partner Slovenije, na kateri se je predstavilo skoraj petdeset bosanskih podjetij, med njimi tudi prva zasebna televizija v Bosni in Hercegovini - Neodvisna televizija Hayat iz Sarajeva. O Hayatu smo se pogovarjali s tehničnim direktorjem te televizije Emirom SvrakiCem. Predstavniki bosanske televizije Hayat med obiskom v Ljubljani (Foto: Barbara Reya) Kakšna televizija je NTV Hayat in odkod njeno ime? Televizija Hayat je bila ustanovljena februarja leta 1992, torej dva meseca pred začetkom agresije na Bosno in Hercegovino, od takrat tudi nepretrgano oddaja program. Naš glavni namen, zaradi katerega smo tudi ustanovili to televizijo, je bil razbitje medijske blokade, ki je nastala zaradi srbske agresije. Vsi vemo, da so srbski agresorji najprej zasegli oddajnike državne televizije, nato pa so nadaljevali z uničevanjem TV BiH. Prepričani smo bili, da je treba ljudem omogočiti čim širši spekter informacij, zlasti pa poglede zunanjih opazovalcev na našo državo. Beseda Hayat izhaja iz arabskega ali perzijskega jezika, nisem popolnoma prepričan, za katerega gre, v prevodu pa pomeni »življenje«. Ustanovitelji so izbrali to,ime na temelju rušilnih dogodkov, ki so se zgodili v našem mestu in so zaznamovali naš vsakdan. Kljub bombam, ostrostrelcem in drugim grozotam življenje v Sarajevu in vsej državi ni izginilo. Življenje ostaja povsod okrog nas, mi pa smo ga in ga še vedno vsakodnevno skušamo uloviti s kamero. Kdo je ustanovitelj Hayata in kakšni so bili vaši začetki? Glavni ustanovitelj in 51-odstotni lastnik televizije je podjetje Svrakič, druga tri sarajevska zasebna podjetja, kTso tudi soustanovitelji Hayata, pa si delijo 49 odstotkov. Začeli smo z dvema televizijskima aparatoma, dvema videokamerama in oddajnikom ter petimi mladimi novinarji, ki se pred tem niso ukvarjali z novinarstvom. Sprva montaže sploh nismo imeli, tako da smo oddajali »surovo« gradivo. Naša glavna naloga je obveščanje Sarajevčanov o dogajanju v mestu. Oddajali smo pet do šest ur programa - toliko smo ga imeli na voljo na dan. Omenili ste vaše začetke. Kako pa je danes? Zdaj dela na televiziji Hayat približno petdeset ljudi, in sicer v splošnem in tehničnem oddelku ter redakciji. Vsakodnevno oddajamo skoraj osemnajst ur programa, od tega je naše produkcije od šest do osem ur. Pet mobilnih ekip nam omogoča, da imamo veliko informacij s terena, kar gledalce posebej zanima. Seveda 60 odstotkov programa še vedno predstavlja tuji program, ki ga v največji meri zapolnimo z oddajami državne televizije in HTV. Glavni razlog za takšno politiko je jezikovna enakost. Na Hayatu sicer dela šest prevajalcev, vendar več od njih preprosto ni mogoče pričakovati. To je tudi razlog, da so programi oziroma oddaje tujih televizijskih postaj količinsko omejeni. Kdo vodi vašo televizijo? Direktor televizije, ki je hkrati tudi glavni in odgovorni urednik ter eden od lastnikov podjetja Svrakič, je Elvir Svra-kič, alfa in omega naše televizije. V upravnem odboru so še predstavniki drugih solastnikov Hayata. To je skupina navdušencev in domoljubov, ki so se zato, da Sarajevo vsaj informacijsko ne bi bilo izolirano, odločili ustanoviti to televizijo. Kakšna je vaša programska struktura? Večinski delež zajema informativni program. Na dan imamo pet oddaj informativne narave, ki so naše produkcije, ali pa gre za ponovitve drugih TV postaj, na primer bosanske državne televizije, HTV, Euro-news, RAI Uno, turške državne televizije CNN, BBC itn. Ena najbolj gledanih oddaj je Sta drugi misle o nama, kjer predvajamo posnetke različnih satelitskih postaj, ki poročajo o Bosni in Hercegovini. Preostanek programa zapolnjujejo dokumentarne, kulturne in zabavne oddaje. To uredništvo je za novo leto leta 1993 pripravilo prvi vojni otroški festival glasbe, kjer so se mladi Sarajevčani predstavili svojemu mestu s pesmijo. Smo prva televizija v Bosni in Hercegovini, ki se je po padcu komunizma začela ukvarjati z verskimi temami. Pripravljamo oddaje o vseh veroizpovedih v državi, prevladuje pa islamska, kar je razumljivo, saj je največji delež naših gledalcev muslimanov. Smo tudi edina televizija v državi, ki je spremljala papežev obisk na Hrvaškem. Povedali ste, da gre za zasebno televizijo. Kateri so vaši glavni finančni viri in koliko denarja potrebujete za delovanje? Do zdaj smo povsod naleteli na veliko razumevanje - tako pri državnih oblasteh kot pri elektrodistributerjih in pošti. Zaradi tega do zdaj še nismo imeli nobenih stroškov, ki jih sicer ima normalna televizija. Tudi ko je bilo v mestu samo dva megavata električne energije, smo lahko delali. Sicer pa so glavni viri denarja lastniki Hayata, ki vsak mesec skupno prispevajo približno pet tisoč nemških mark za fiksne stroške. Poudariti moram, da so bili vsi ljudje, ki so do zdaj delali na NTV Hayat, prostovoljci, in niso prejemali nobenega plačila, le občasno so dobili kakšno nagrado ali pomoč. Kako se torej preživljajo sodelavci Hayata? Ljudje v Sarajevu živijo predvsem od človekoljubne pomoči, ki je glavni vir preživetja. Pomoč prihaja od različnih organizacij, človekoljubnih in drugih. S sredstvi in tudi z enkratnimi zneski nam je pomagala fondacija Soros, nekaj pomoči je prišlo tudi od Mednarodnega rdečega križa in Rdečega polmeseca. Povedali ste, da sodelujete z nekaterimi tujimi televizijami. Ali imate stike s Televizijo Slovenija ali katero drugo slovensko televizijo? Zal ne. Prek društva Slovenac, ki deluje v Sarajevu, je bilo nekaj stikov, vendar je lingvistična razlika med vašim in našim jezikom prevelika ovira. Zelo malo ljudi razume slovensko, kar je po svoje žalostno. Vendar vemo, da sta slovenski narod in država veliko pomagala Sarajevu in vsej državi - v moralnem in materialnem smislu. Za to smo ji globoko hvaležni. Ne nameravamo se sprijazniti z jezikovnimi pregradami. Želimo si in sku- šali bomo navezati stike s slovenskimi televizijami, kar je, če govorimo o ne ravno bližnji prihodnosti, povsem realno in izvedljivo. Kaj pa s srbsko televizijo na Palah? Ne, nobenih stikov nimamo. To je agresorjeva televizija, ki je ne priznavamo in s katero nočemo imeti nobenega opravka, ker gre za podaljšek politike, ki je Sarajevu in Bosni in Hercegovini prinesla veliko gorja. Kakšni so merili, po katerih zaposlujete ljudi, kakšna je nacionalna sestava zaposlenih? Glavni merili, po katerem zaposlujemo ljudi, sta znanje in volja do dela. Ljudje, ki smo začeli delati na televiziji, smo bili različnih narodnosti. Z nacionalno pripadnostjo zaposlenih nismo obremenjeni, ker je osnovno merilo strokovnost. Poleg tega veliko ljudi izhaja iz mešanih zakonov, zato je včasih težko določiti narodnostno pripadnost posameznika. Kdor ima televizijo, ima v rokah močno informacijsko orožje. Zato je gotovo v njegovem interesu, da bi ga videlo čimveč ljudi. Kako daleč seže vaš signal, koliko ljudi vas lahko gleda? Naš program lahko sprejema celotno Sarajevo, pa tudi okolica, torej širše sarajevsko območje. Pale in Visoko sta skrajni meji našega dometa. Za zdaj imamo štiri oddajnike, namen našega obiska v Ljubljani pa je okrepiti in navezati nove stike s proizvajalci televizijske opreme. Po anketah, ki smo jih opravili med ljudmi, lahko sklepamo, da našo televizijo gleda približno 70 odstotkov gledalcev. Toda s sedanjim položajem nismo zadovoljni. Naše vodilo je: »Karseda dlje, višje in boljše.« Želimo razširiti območje, na katerem nas bodo lahko sprejemali. Pripravljamo postavitev petega oddajnika, tako da bo naš signal mogoče ! sprejemati do Zenice. Naša ; pričakovanja so večja. Želimo oddajati na celotnem ozemlju naše države. Kakšna so vaša pričakovanja od te razstave? Lahko za svoj obisk v Sloveniji rečete, da je bil uspešen? Zavedamo se, da prihaja čas obnove države, ki jo je po brutalnem razdejanju agresorja treba vnovič postaviti na noge. Bosna in Hercegovina ima v Sloveniji resne partnerje, za katere vemo, da se zanimajo za naš trg. Navezali smo stike s , podjetji, s katerimi si obetamo uspešno sodelovanje. Naš obisk je bil uspešen tudi s promocijskega stališča. Kako je TV Bosne in Hercegovine sprejela Hayat? Državna televizija nas je ? sprejela povsem normalno. Z njo že od začetka uspešno sodelujemo na tržnem in drugih področjih, pravzaprav bi lahko dejal, da se včasih kar dopol- ; njujemo. Zavedamo se, da je 'državna televizija nujnost. Smo domoljubi in ljubimo svojo državo in mesto Saraje- . vo. Upamo, da bo TV BiH kmalu začela oddajati tudi prek satelita in ob tej priložno- ? sti ji želim veliko uspeha, kajti to bi bil uspeh vseh nas. Bernard Pesjak j Foto: Barbara Reya KULINARIKA Sobota, 4. novembra 1995 JEDILNIK Za vsak dan Ponedeljek: prežganka, ajdovi žganci z ocvirki, kislo zelje Torek: juha iz zelene solate, telečja pečenka, Pire krompir, solata Sreda: fižolova juha, prekmurska gibanica, suanasov kompot Četrtek: zeliščna juha z zdrobovimi cmočki, uiusaka s fižolom, endivija Petek: Porova juha, ocvrta postrv, riž, blitva, mešana solata Sobota: goveja juha z rezanci, goska z rdečim j^ljem in trganci, solata, potica Štajerska kisla juha, pusta govedina, pražen krompir, solata Za vegetarijance Ponedeljek: krompirjeva juha, sojine polpete, riž, solata Torek: juha iz zelene solate, makaroni z zelišči, solata iz rdeče pese, sadna solata Sreda: sojina juha, rumeno korenje s smetano, pire krompir, rižev narastek Četrtek: miso juha, dušen por, riž z arašidi, popečen tofu, solata Petek: fižolova juha, palačinke z marmelado, jabolčni kompot s smetano Sobota: korenčkova juha, matevž z zeljem Nedelja: juha iz žit, ocvrta zelenjava (cvetača, bučke...), sojina omaka, dušeno zelje, riž, kaki Juha iz zelene solate Juha iz zelene solate Potrebujemo za 4 osebe: 1 glava zelene solate, 1 čebula, 20 g maščobe, 1 liter mesne juhe iz kocke, 1 rumenjak, 2 žlici slad- ke smetane, stepena smetana za okras, se- sekljan peteršilj Glavnato solato očistimo, operemo in na ‘Jmbno narežemo. Čebulo olupimo, sesekljamo in popražimo na vroči maščobi, a Postekleni. Dodamo polovico narezane solate in nekaj minut dušimo. Zalijemo z .o In segrevamo, da zavre. Potem odsta-VunP kozico s štedilnika. Z metlico za ste-Pjppe zamešamo v juho rumenjak in dve smetane. Premešamo, vendar ne ku- ti Mno več, ker smetana ne sme zavreti, nc preden postrežemo, zamešamo v juho ^e°stpl° solato.Juho razdelimo v jušne n ?he^ce’ okrasimo s stepeno smetano in Potresemo s sesekljanim peteršiljem. Musaka s fižolom 4 z^frobujemo za štiri osebe: 2 jajčevca, ta L® pilane jagnjetine, narezane na anke rezine, 2 srednjeveliki čebuli, nare-9111 na tanke obročke, 5 žlic masla, 1 žli-Pnmdižnikove mezge, 4 žlice seseklja-®ga peteršilja, 4 žlice rdečega vina, 4 ,lc® vode, sol, poper, 4 žlice kruhovih s- °btin, malo cimeta, 4 žlice nastrganega M'3, malo muškatnega oreška, olje, malo nastrganega sira, 1 velika pločevnika belega fižola (tetovca) malo moke, 1 jajce, malo mleka Jajčevce umijemo in jih narežemo na približno centimeter debele rezine. Segrejemo olje in na njem popečemo začinjene kose mesa. Dodamo narezano čebulo in jo prepražimo. Na vrh naložimo rezine jajčevcev. Zalijemo z mešanico vina, paradižnikove mezge in malo vode. Dušimo do mehkega. Počakamo, da se prepražena jed malo ohladi. Nato ji primešamo za noževo konico cimeta, stepen beljak, 4 žlice nastrganega sira in 2 žlici drobtin. V ponvi razpustimo 3 žlice masla. Dodamo moko ter pražimo in mešamo 2 do 3 minute. Med mešanjem prilivamo hladno mleko. Počakamo, da omaka zavre, nato jo odstavimo s štedilnika. Začinimo s poprom, soljo in muškatnim oreškom. Rumenjak razžvrkljamo z malo vroče omake, nato jo zlijemo v omako v kozici. Med mešanjem omako počasi kuhamo 2-3 minute. Nepregomo posodo namastimo z maslom, potresemo jo s preostalimi drobtinami. V posodo naložimo plasti jajčevcev, mesa, omake, fižola, mesa, omake in jajčevcev. Prelijemo z jajčno omako, potresemo s sirom in postavimo v pečico pri 200° C. Pečemo, dokler se na vrhu ne naredi rjava skorjica. Musaka s fižolom Sedimo torej za mizo! Jedi, značilne za kraje ob Loari, bi po besedah uglednega gastronoma Curnonskyja lahko opisali s pridevniki, s katerimi sicer literarni zgodovinarji predstavljajo Racinova dela. Sedimo torej za mizo! Koščki govedine, belega mesa, piščanec v omaki, ocvrta ali kuhana riba, pečenke ... S podobnimi jedmi boste posteženi v krajih, skozi katere teče Loara, in sodijo med značilnosti francoske kuhinje; morda izboljša okus skuše v teh krajih le posebna vrsta belega masla. Jedi, ki jih boste dobili na mizo, niso narejene le po receptih, po katerih so nekoč kuhali buržoaziji. Veliko okusnih jedi sestavljajo zelje, korenje, krompir, suha svinjina in različne vrste rib, ki so si jih od nekdaj lahko privoščili ribici. Ugotovili boste, iz česa vse lahko nastane okusna juha in zakaj jo je treba izboljšati z ocvirki. Bogata ljudska dediščina Veliki kuharski mojstri, ki so od nekdaj ustvarjali nove jedi, so pri sestavi receptov vedno iskali navdih v ljudski kuhinji. V gostilni Beaux Rivages v Sables-d’Olonne boste lahko poskusili rman s krompirjem ali pa po posebnem receptu pripravljene sardine, lahko pa se odločite tudi za klapavice z zeljem. Kuharski mojster restavracije Jardins de la For-ge v Champtoceauxu pripravlja pire iz jelesa (morska riba) in žabe v muškatnem vinu. Bogata kulinarika pokrajine ob Loari vedno znova preseneča obiskovalca, ki je pozabil, da reka teče skozi kmetijsko razvite kraje, znane po ogromnih nasadih različnih vrst zelenjave. V nekaterih krajih se ljudje večinoma ukvarjajo z živinorejo, zato slovi po različnih vrstah sira. Ob Loari so tudi ogro- mni vinogradi, zato od tam izhaja več vrst vrhunskega vina s kontroliranim poreklom. Kulinarika se je najbolj razvila v zadnjih dvajsetih letih, ko so nekaterim jedem začeli dodajati vino, kar je seveda za tako vinorodno pokrajino »povsem normalno«. Kuharski mojstri zdaj pripravljajo lažje jedi - dodajajo jim manjše količine masla in smetane, zato pa okus izboljšajo s šilcem vina, predvsem kaberneta in muškata. Modema kuhinja še vedno dobiva navdih iz starih receptov, ki so le nekoliko »predelani«. Lastniki restravracij se zavedajo, da gostje najraje naročajo ribje jedi, med najbolj priljubljenimi je smuč. Kulinarika se prilagaja okusu gostov, čeprav nikar ne pričakujte, da boste na mizo dobili lososa, ujetega v Loari, kajti ribolov v reki je prepovedan. ___________MOJ NAJLJUBŠI TEDENSKI RECEPT____________ Martinova gos z rdečim zeljem in trganci Ker sveti Martin iz mošta dela vino, si seveda poleg goske privoščite kozarec ali dva Na družinskih srečanjih, ki se običajno odvijajo okoli primemo obložene mize, se pogosto pogovarjamo o dobri hrani, ki smo jo skupaj uživali. Ob sv. Martinu pa se zdaj vsi v družini spomnimo na obed v Avstriji. Moj brat pravi, da je to bilo 29. novembra 1973, ko smo se peljali Celovec, da nama starši kupijo smučarske čevlje. Celo dopoldne smo se potikali po trgovinah in z bratom sva dobila lepe smučarske čevlje, ki so bili primerni tudi za hojo. Bili so temnomodri, z rdečimi okraski okoli vodil za vezalke. Ker je bil čas kosila, se je oče odločil, da bomo upe-šen dan v Avstriji končali s kosilom v eni od gostiln. Ko smo v gostilni povprašali, katere jedi imajo, nam je natakarica povedala, da še vedno slavijo sv. Martina, in zato nam priporoča marti-novo gos, rdeče zelje in kruhove cmoke. Resnično se ni zmotila, bilo je odlično. Gos ni nujni spremljevalec martinovega. Kjer gosi ne redijo, jo nadomesti raca, pura ali petelin. Pripravlja se tudi različno, osebno priporočam pripravo, ki je zelo Blizu Dolenjski, ker gos ohrani sočno. Ce pričakujete goste, vam priporočam, da si ob pripravi goske privoščite kozarec dobrega vina. Ta nasvet moje prijateljice Kiki se je vedno dobro odnesel. Kozarec vina vam bo pregnal vse strahove in tremo pred gosti in jed bo pripravljena tako, kot si želite. Martinova gos 1 gos (pri nakupu bodite pozorni, gos hitro pridobiva na maščobi, in ima zato kljub veliki teži le malo mesa), sol, poper, zdrobljena kumina, majaron, jabolka, 20 g kostanjev, 6 šalotk, malo maščobe, 3 dl belega vina. Gos dobro očistimo in operemo. Znotraj jo natremo s soljo, poprom, majaronom in kumino. Na maščobi prepražimo šalotko. Gos napolnimo z jabolki, kuhanimi in olupljenimi kostanji ter prepraženo šalotko Zašijemo odprtino in gos položimo na hrbet v kozico. Prilijemo 3 dl belega vina, pokrijemo in položimo v vročo pečico. Pečemo približno pol ure, nato jo odkrijemo. Med peko jo obračamo in pridno zalivamo z lastnim sokom, po potrebi prilijemo še malo vode. Ko gos lepo zarumeni in ima hrustijavo kožico, jo prestavimo na servirni pladenj z robom. Maščobo iz kozice posnamemo, prevremo sok in ga polijemo prek pečene gosi. Za dušeno rdeče zelje potrebujemo: pol manše čebule, 1 kg rdečega zelja, zrezanega na rezance, sol in sladkor, kis, kumino, 2-3 naribana jabolka, sok majhne limone. V primerni posodi zmešamo zelje, kis, kumino in sol. Na vroči masti zarumenimo sladkor in dodamo na tanko narezano čebulo, nato dodamo zelje. Počasi dušimo in večkrat premešamo, po potrebi dodamo vodo. Moja mama pravi, da moramo dušiti odprto, da ohranimo lepo barvo. Dušimo, da se zelje zmehča, in dodamo na drobno naribana jabolka, da se zgosti. Na koncu jed prelijemo z limoninim sokom. Trgance na martinovo redko srečamo v kuhinji, bolj so znani mlinci ali kruhovi cmoki. Trgance ponavadi pripravimo vnaprej. Ce ste sledili receptom v Republiki, potem veste, da smo pred kratkim objavili recept za krapce, katerih osnova je kruhovo testo. Tudi za trgance pobebujemo kruhovo testo, le da ga ne vzhajamo dolgo. Za trgance potrebujemo: 400 g moke, 20 g kvasa, ščepec sladkorja, ščepec soli, 2 žlici olja, kozarec mlačne vode. Moko, ogreto na sobno temperaturo tako kot druge sestavine, dobro presejemo, vsujemo na desko ali pa v posodo, solimo in naredimo v sredi jamico ter vanjo vlijemo mlačno vodo, v kateri smo raztopili kvas in ščepec sladkorja. Zmes gnetemo, prilijemo olje in po potrebi dodamo vodo. Testo naj bo mehko. Mesimo in stepamo ga tako, da ga dvigujemo in mečemo ob desko. Ko je testo gotovo, se mora ločiti od dlani in deske, biti gladko, voljno in mehko. Testo na vrhu zarežemo, da lažje vzhaja in ga položimo v pomokano posodo, ki jo pokrijemo s prepognjenim prtičem. Vzhaja naj počasi. Pri gnetenju testa si lahko pomagamo tudi z mešalnikom, ki ima nastavke za testo, ali s posodo za vzhajanje. Ko se testo rahlo dvigne, ga razrežemo in oblikujemo za prst debele trakove, jih položimo na pomaščen pekač in damo v ogreto pečico. Ko so trganci pečeni in ohlajeni, jih z roko natrgano na manjše koščke. Poparimo jih s kropom in položimo v posodo, ki jo pokrijemo, pustimo stati minuto ali dve ter postrežemo skupaj z gosjo in zeljem. Ježa Piano Sobota, 4. novembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO š | Horoskop žapisal B. R. K. OVEN 21,3,-20.4.: Vzeli si boste Cas in temeljito pretehtali ponujeno priložnost za napredovanje. Na vsak način se ji odzovite, vendar ne prej, preden ne prerežete popkovine s staro, varljivo maternico. BIK 21.4.-20.5.: Rešitev težave, ki vam je pretekle dni grenila noči, vam bo danes kot na dlani. Ker pa težava ni odvisna samo od vas, boste morali počakati, da se za njeno rešitev navdušijo tudi drugi. DVOJČKA 21.5. "21.6.: Ce nečesa ne morete storiti sami, ne omahujte v iskanju pomod. Do samostojnih mod se boste dokopah Sele tedaj, ko boste docela priznali in izrazili svojo naravno, človeško nemoč. RAK 22. 6. - 22. 7.: Življenjski elan, ki vas je zadnje čase nosil po višavah, bo začel polagoma pojenjati. Ne bojte se pristanka na trdnih tleh, kajti šele tam boste pravzaprav spoznali, kaj resnico zmorete. l£V 23.7.-23. Razširili boste kn^ svojih znancev in med njimi naleteli na somišljenika, ki bo navdušeno pritrjeval vašim skritim vzgibom in vas opogumil, da stopite naprej. Najbrž si želi sodelovati. DEVICA 24.8. - 22.9.: Uspehi vam bodo zameglili pogled na resnico. Trmasto boste vztrajali v svojih iluzijah in gluhih ušes poslušati kritike. Le kdo vam bo pomagal iz zank, v katere se boste zapletli? 1EHINICA 23.9. - 22.10.: 2e dolgo vam je jasno, da bi morali ljubezensko področje temeljito obnoviti. A ker brez partnerja ne morete, bo sprememba bor-nejša. Nič zelo hudega. Dobra volja je najbolja. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Veliko boste razmišljati o kakovosti svojega zasebnega življenja. Ugotovili boste, da zadovoljstvo uspava, boledna pa sili naprej. Privoščite si vse, izognite se le patetiki. STRELEC 23.11.-21.12.: Gibati se boste v varnem krogu preverjeno zanesljivih ljudi, medtem ko boste ponudbe v tujo družbo bojazljivo odbijali, Odzovite se, pa boste spoznali, da se bojite pravzaprav sebe. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ob poslušanju tujih uspehov vas bo zamikalo, da bi se tudi vi povzpeli na družbeni lestvici Ce boste uporabili svoje skrite čare in sposobnosti, vam bo zagotovo uspelo. Toda Cernu? VODNAR 21. 1.-19. 2.: Drugi bodo počivati, vi pa se boste ubadali z delovnimi dolgovi. Bližnji vam bodo odtali, da se ne mate prilagoditi Času, le vi boste vedeli, da se Cas ne zna prilagoditi vam. RIBI 20.2. - 20.3.: Spoznali boste, da je pravi cas za zbližanje z nekom, ki ste ga zaradi grdega nesporazuma dolga leta zanemarjali. Pokopali boste stare zamere, izmenjali opravičilo in nadoknadili izgubljeno. RAZSTAVA V FRANCIJI Skrivnostni gozdovi Postali so krhki in ranljivi Gozdovi preteklosti: Spomni se, avtor Jose Gamarra, 1917 Človeška usoda je tesno prepletena z zdravjem svetovnih gozdov. V zadnjem Času so se odnosi med »partnerjema« zaradi velike spremembe razmerja moči zaostrili. Nekoč neskončni, veCni in strah vzbujajoči gozd, je dobil meje ter postal krhek in ranljiv, odvisen od človeka. Za večino ljudi pa je gozd ohranil svoje skrivnosti. Tako so v Franciji geografi, sociologi, ekonomisti, gozdarji, mitolo-gi, biologi in ekologi združili moči, da bi odstrli tenCico, ki prekriva njegov skrivnostni svet. Rezultat prizadevanj je razstava Svetovni gozd - Človeški gozd v pariškem naravoslovnem muzeju, ki ponuja panoramski pogled na gozdove in človekove posege vanje. Razstava bo odprta do 25. marca leta 1996, nato pa se bo preselila v druge francoske in evropske razstavne prostore. Pokazalo se je, da gozd Človeka ne potrebuje v takšni meri kot nasprotno. Kljub temu Človeško posredovanje ne pomeni vedno škode, temveč obojestransko korist, saj lahko človek s svojim znanjem varuje in ohranja svetovne gozdne površine, ki jih sestavljajo štirje tipi - tropski deževni gozd, suhi tropski gozd, zmerni in severni iglasti gozd, ki pokrivajo skoraj 30 odstotkov zemeljske površine. Naše znanje o ekosistemih je Čedalje bolj poglobljeno. Tako je znano dejstvo, da se v zmernem pasu hrastovi gozdovi širijo s pomočjo ptic, ki se prehranjujejo z želodom. Akacijevi gozdovi v latinskoameriških suhih tropskih gozdovih ponujajo hrano in zavetje nekaterim vrstam mravelj, ki jih v zameno Ščitijo pred plenilci in drugimi rastlinami. Človek ne bi smel ogrožati takšnega ravnotežja ter zanemarjati majhnih in skritih prebivalcev gozdov. Šeststo kilogramov zemeljskih Črvov na hektar zmernih gozdov igra pomembno vlogo pri predelavi snovi in zračenju zemlje, petsto kilogramov insektov na hektar dežnega gozda pa je nepogrešljivi del prehrambne verige. S pravim občutkom za presajevanje lahko nekateri gozdovi pod Človeškim vodstvom bolje uspevajo. Zmerne gozdove, prepuščene same sebi, preraste grmovje, gozd pa ustvarja večje količine ogljikovega dioksida in manjše količine kisika, saj mrtva drevesa gnijejo, Ce jih nihCe ne odstrani. Čeprav veliko očitkov leti na papirno industrijo, ki naj bi z izsekavanjem uničevala nenadomestljive gozdove, lahko papir, ki ga izdelujejo iz odvečnih dreves, pomeni stranski produkt dobrega upravljanja z gozdovi. Tudi v Franciji med človekom in gozdom vladajo dobri odnosi. V nasprotju s prevladujočim mnenjem so se gozdne površine v Franciji povečale za 30 tisoč hektarjev, v zadnjih dvesto letih pa so dvakratno povečale svoj obseg. S 14, 5 milijona hektarjev se je številka izenačila s stanjem konec srednjega veka. Medtem ko se gozdovi v Franciji širijo, pa je še hitrejše propadanje tropskih deževnih gozdov, saj tam vsako leto propade toliko gozdnih površin, kot je vseh gozdov v Franciji. Večini izgub povzroča požiganje gozdov, kar poCnejo zlasti revni sloji, ki upajo na košCek rodovitne zemlje. Tudi nekateri evropski gozdovi kažejo klavrno podobo. Čeprav se je izkazalo, da je glavni vzrok njihovega propadanja suša in ne kisli dež, velik del bremena odpade na človeka, saj naj bi bil drugi najvecji krivec za odmiranje dreves ne- strokovno upravljanje z gozdovi. Takšna dognanja sicer vzbujajo upanje, da bi z boljšim gospodarjenjem lahko dosegli trajno izboljšanje, vendar razlogov za samozadovoljstvo ni. Na trenutke rožnato obarvana pariška razstava s širokim vpogledom v problematiko gozdov odtujene ljudi opominja, da z negovanjem gozdov koristimo tudi človeštvu. SKANDINAVSKA KRIŽANKA 408 POJAVA IN OBSTAJANJE DRISKE MERILNI INSTRUMENT V LETALU PRENOVITEV, PREURE- DITEV JACOUES IBERT SLADKO- VODNA RIBA SLOV. PISATEU PEROCI STARA ENOTA ZA PRITISK SEBIČEN ČLOVEK OSEBA, KI RIGOLA OTOK KIRKE V GRŠKI MITOLOG. VRSTA LEZISCA STREMI STRANICAMI AVTOR: MARKO DRESCEK LIKOVNA UMETNOST (LAT.) PAPEŽEVA PALACA V RIMU TERESA ZVLIS ITAL DIRIGENT (CLAUDIO) STANJE BREZ VOJNE PRVI PEVOD BIBLIJE V LATINŠČINO OSEBA, KI SKRBI ZA RED AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPINA VRSTA JELENA PALEOLITSKO NAJDIŠČE V J. ŠPANIJI VEDAO IONIZIRA- JOČEMU SEVANJU RAZBITINA MAKEDONSKO KOLO RIMSKA BOGINJA JEZE IN PREPIRA VZOREC LETNIC V LESU AKTINON DEL OBRAZA SABLJASKA UMETNOST SAMURAJEV MORSKA ŽIVAL Z LOVKAMI 30D0LG0VAT, KONIČAST LIST BRAZILSKO VELEMESTO RAZLIČNI ČRKI KOSTUMOG. VOGELNIK INDUSTRIJ. RASTLINA SVIC. PESNIK (GOTTFRIED) DELEŽ DRUŽABNIKA MESTO V ALBANIJI KULTURNA DOBRINA KOVINSKA PALICA V OBLIKI ČRKE»L« MOČNO POŽELENJE SLOV. FIZIK (MILAN) / IMEVEC PAPEŽEV SESTAVINA MAŠČOB JAPONSKA NABIRALKA BISEROV POLICIJA V NACIST. NEMC. HRVAS. IGR. (NINA) TOP KRAJ PRI LOGATCU TOLMUN (NAREČNO) VRSTA MORSKE RIBE DANSKA IGRALKA NIELSEN ITAL. SLIKAR TIZIANO FRANC. PIS. IROMAIN) OCE VRSTA ŠPORTNE JADRNICE APETIT BRISAČA ANGL. ZGOD. (HERBERT) VNETJE USESA EDHEM CAMO MIRO CERAR SREČANJE UUDIZA RAZPRAVO, DOGOVOR ESTETI- CIZEM SIN TIESTA V GR. MITOLOG. PODOLGOVAT KOS BLAGA LUKNJAČ (STAR.) POVODNA KUNA, NORKA PROSTOR ZA SHRANJEVANJE ŽITA VJ.SV5 ' ‘oaaM : uvis ‘)ivai . TSI33 ) 'W3Z113XS3 . V13S ‘SLLL10 ‘OV33 ‘vnvttuo •Viol I ‘ONVTIOH ‘mao3A ‘NONV/( 'OdVlS39 ‘VTtV ‘HVtCUHSO ‘Vis : •>11X1.0* I ‘NV3 ‘vas ‘HO ‘OI3 ‘Vdis ‘VOV33 ■ ‘J.SOAVOOHVD ‘Vfl 'muBZVf ‘vtocnoiov* ‘vmmvlvtV ‘>IVML3SlVAfl :ouABjopoA ‘A3.T.TS3* 31 IDRIJA Antonijev rov v idrijskem mdniku Živo srebro je odkril škafar leta 1490 Bili so tu, v tej kotlini, Pnsli so in odšli, kakor smo prišli in bo-m° odšli mi. Dobri in manj dobri, skrbrii in površni, 8rdi in lepi, razposajeni, smešni, rnarljivi, dolgočasni, grabežljivi in pošteni, takšni, kot smo tudi mi. Njihovo zapuščino poznamo. Bomo mi imeli mirno in Cisto vest, ko bomo odhajali? Rudi SkoCir Izlet v Idrijo je lahko zelo prijeten, saj povsod vidimo kaj lepega in zanimivega. Tokrat sem obiskal Antonijev rov v rudniku živega srebra, kjer sem hotel videti pred kratkim obnovljeno kapelo sv. Trojice s kipoma sv. Ahaca in sv. Barbare, zavetnikov rudarjev. V kapelo me je pospremila vodička in mi na kratko povedala zgodovino rudnika in opisala obnovitvena dela za dokončno ureditev rova, Kapela sv. Trojice v Antonijevem rovu (Foto: Bogdan Kladnik) ki bo na ogled domačim in tujim turistom. Pred kratkim pa je izšla tudi zanimiva fotomonografi-ja idrijskega rudnika. Stara legenda pripoveduje, da je živo srebro v Idriji odkril domačin -škafar davnega leta 1490. V studencu ob današnji cerkvi sv. Trojice je namakal leseno posodo, preden jo je odnesel naprodaj. V enega od škafov se mu je poleg vode natekla tudi težka, svetlikajoča se snov, ki ji ni vedel imena. Da bi izvedel, kaj neki je, si je škaf nadel na ramo in se odpravil 'v Loko k zlatarju. Čeprav se je trudil ohraniti skrivnost zase, je ta kmalu prišla na dan. V tesno dolino, dotlej še neposeljeno, se je kmalu nagnetla vrsta prišlekov od vsepovsod. Vsi so želeli na hitro obogateti. IzklorišCali so to, za kar je škafar mislil, da pripada le njemu. In tako je bogastvo, ki ga je narava v obliki živosrebr-nih kapljic kar sama solzila na dan, kaj hitro pošlo. Treba je bilo zakopati globoko v zemljo in ji živo srebro iztrgati iz nedrij, klin za klinom, trigl za triglom. Tako se začno kratko besedilo v fotomonogra-fiji idrijskega rudnika, ki govori o prvem odkritju živega srebra v Idriji, o rudarjenju skozi petstole-tno zgodovino in o sedanjem zapiranju rudnika. Pripravila ga je Ivana Leskovec po idejni zasnovi Martine Pisljar in Tomaža Klemenčiča, ki v rudniku skrbita tudi za turistično promocijo projekta. Besedilo je prevedeno v bi tuje jezike, in tako namenjeno tudi angleškim, nemškim in italijanskim turistom. Ker pa je knjiga predvsem fo-tomonografija, je v njej poudarek na slikovnem gradivu, ki je delo mladega, a v Sloveniji že uveljavljenega fotografa Bogdana Kladnika. V knjigi je predstavljen načrt rudnika v tlorisu in narisu. Prvi iz leta 1770 je delo Jožeta Mraka, sicer tudi graditelja svetovno znanih klavž -zidanih vodnih zajezitev, drugi iz leta 1781 pa je delo Balthasarja Hacque-ta, vsestranskega zna-stvenika. Zanimive so stare fotografije iz življenja v jami ter stare pero-risbe, ki ponazarjajo delo pri rudniku. Avtor, foto- graf, pa predstavi z malimi in velikimi fotografijami prav vse, kar je danes v rudniku še zanimivo. Posebnost te fotomo-nografije so zelo lepi posnetki različnih živosre-brnih rud, med katerimi naj omenimo na prvem mestu cinabarid, v katerem so redkokdaj lahko našli kristale rubinaste barve in diamantnega sijaja. Ob njem najdemo na fotografijah še nekaj zanimivih mineralov, kot so metacinabarit, piolit ali kameno usnje, turkizno obarvan idrialin, ki je dobil ime po Idriji, ter epsomit, ki nastaja v rovih v obliki kapnikov in vlaken. V knjigi so' prikazani današnji rudarji pri napornem delu in njihovi - kljub vsemu - veseli obrazi pri počitku. Imenitne so celostranske fotografije rudarjev, ki ročno potiskajo vozičke skozi z lesenimi tramovi obokane rove, ali pa tiste, ki prikazujejo razdejanja v zapuščenih rovih. Najzanimivejši posnetki pa so tudi na seriji razglednic. Idrijsko podzemlje se zapira. Nekatere rove zaliva voda, druge bodo zasuli z jalovino. Pomanj- kanje bogate rude, nizke cene na svetovnem trgu, zlasti pa vse manjša uporabnost živega srebra bodo dokončno zaprli idrijski rudnik, in s tem spremenili način življenja ljudi v tej dolini. Izginile so že nekatere stare rudarske hiše, izginja tudi del podzemlja, kjer je idrijski rudar pustil velik del svojega življenja, saj je bil šaht dolg, življenje pa zaradi težkega dela in pogostih obolenj kratko. Odhajajo rudarji in z njimi se izgublja bogato izročilo idrijskega rudnika. Ostajajo muzeji, muzejske zbirke, pisana beseda, fotografije in filmski zapisi, ki bodo zanamcem ohranili podobo rudarjevega življenja v podzemnem svetu. Vse to lahko obiskovalci vidijo v obnovljenem in urejenem Antonijevem rovu, enem najstarejsih vhodov v rudnike nasploh. Tako se v knjigi konča besedilo. Za bralce in turiste, ki še niso videli urejenega Antonijevega rova v idrijskem rudniku živega srebra, pa se pot v skrivnostno podzemlje idrijskih rudarjev šele zaCne. Ciril Velkovrh FELJTON / ALBANIJA Ena zadnjih evropskih turističnih neznank ,3) Glavno mesto je bilo proglašeno dve leti po ustanovitvi lastne države, leta 1920. Prestolnica je pravzaprav zaživela šele po drugi svetovni vojni, ko je oblast prevzela komunistična partija z E. Hoxho na Čelu. V tem Času je prestolnica štela le 12 tisoč prebivalcev, danes pa jih na širšem območju mesta prebiva že več kot 270 tisoč. Prvi neizbežni pečat so Tirani dali italijanski okupatorji, ki so zaceli graditi mesto po modernih zasnovah. Trg z nekaterimi znamenitimi stavbami je bil med drugo svetovno vojno močno poškodovan, toda v prvih povojnih letih v hibo rastočem mestu ni bilo časa za razmišljanje o arhitekturi. Zato je danes Tirana polna dolgočasnih enoličnih poslopij, ki še najbolj spominjajo na kasarne. Ponosni minareti so v času političnega enoumja Cez noe izginili z neba, mošeje pa so spremenili v muzeje, knjižnice, kinodvorane in druge »koristnejše« ustanove. Tako so danes na ogled le redki božji hrami, ki so na takšen ali drugačen način ohranili vsaj del nekdaj bogate notranje opreme. Albanska prestolnica se postavlja z nenavadno širokimi ulicami, kar je posledica socialističnega obdobja, ko so bili takšni trgi nadvse pomembna zadeva za prirejanje slavnostnih sprevodov in parad. Prostorno središče mesta je novo in kaže moCan vpliv nekdanje velike zaveznice Sovjetske zveze. Središče mesta je bg, kjer stoji spomenik narodnega junaka Skan-derbega na konju. Srbski knežji sin Djordje Kasbi-ota - Skenderbeg je nekoč le s 300 možmi nagnal v beg Osmanovo vojsko ter se ubdil v gorski bdnjavi Kruja. Se ne tako davno se je nedaleč stran od bronastega spomenika z mestnim živžavom spogledoval mogočen spomenik Enverju Hoxhi. Leta 1991 so 17 metrov visok spomenik odsbani-li, na njegovem mestu pa še danes zeva praznina, ki je najbrž nikoli vec ne bo zapolnil kdo drug. Na socialistične Čase spomi- nja tudi velika palaca kulture z zgovornim pročeljem, ki v svoji notranjosti skriva koncertno in kinodvorano. Nedaleč stran je še ena velika zgradba - Narodnozgodo-vinski muzej, vmes pa se ponosno dviguje ena prvih in menda še danes najvišjih albanskih viso-kogradenj - hotel Tirana, ki se na prvi pogled ponaša z nekaj veC kot desetimi nadstropji in več kot 300 sobami. Prostoren bg na vzhodni sbani poživlja ena redkih ohranjenih mošej, mošeja Etem Beya, ki predstavlja najlepši primer pozne islamske arhitekture v Albaniji. Tirana pa kljub vsemu še zdaleč ni dolgočasno, socialistično mesto. Iz živahnega mestnega središča z avtobusno postajo in množico črnoborzijancev teče proti jugu široka cesta, nadvse primerna za parade, katere se danes veselijo predvsem vedno številnejši ponosni lastniki jeklenih konjičkov. Tu se bohoti še vedno eden najbolj razkošnih hotelov v prestolnici - Dahi, ki se ponaša s častitljivo starostjo. Nekaj deset metrov naprej v mimoidoče hladno zre steklena piramidasta zgradba. Igor Fabjan (Se nadaljuje) /■ K. SREDISCE 32 Sobota, 4. novembra 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Danes: ob 1.02 najnižje -31 cm, ob 7.24 najvisje 49 cm, ob 14.01 najnižje -467 cm, ob 20.06 najvisje 27 cm. lufai: ob 1.40 najnižje -30 cm, ob 7.53 najvisje 51 cm ob 14.32 najnižje -52 cm ob 20.44 najvisje 30 SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI,..PA SE RES JE Lepotice iz vsega sveta V pričakovanju izbire najlepše lepotice na svetu, ki bo 18. novembra, so v južnoafriški Johannesburg že prispele skoraj vse sodelujoče. Na letališču so jim priredili sprejem s tradicionalnimi južnoafriškimi plesi (Telefoto: AP) Aids porušil spolne tabuje PEKING - Od prevzema oblasti na Kitajskem je komunistični režim uvedel togo spolno puritanstvo, zdaj pa se mu zaradi širjenja aidsa odpoveduje. Dijakom in študentom bodo namreč na šolah predavali o nevarnosti okužbe z aidsom in jih seznanjali z zaščitnimi ukrepi, kar seveda ne bo šlo brez spolne vzgoje. S tem pa je režim posredno priznal, da postaja aids tudi na Kitajskem nevaren pojav, ki ga morajo za vsako ceno zajeziti. Že prejšnji teden je dnevnik Remin Ribao pozval oblasti, naj vendar ukrepajo, preden bo prepozno. Uradno je na Kitajskem samo 2.400 seropozitivnih oseb, izvedenci pa trdijo, da jih je neprimerno veC. Aids se je na Kitajskem razširil predvsem v zadnjih dveh letih. Oblasti krivijo za to širjenje mamil in prostitucije. Dnevnik China Daily pa je zapisal, da se aids širi, ker je študirajoča mladina spremenila svoje spolne navade, ne da bi bila ustrezno spolno vzgojena. Orlova meglica kot pravi dragulj našega vesolja A VVASHINGTON - Ameriške vesoljska ustanova Nasa je objavila fotografijo, ki jo je aprila letos posnel vesoljski teleskop Hubble. Na sliki so čudne podobe kozmičnega plina pri Orlovi nebulozi. Sliko so več mesecev računalniško prirejali in obdelovali, tako da lahko zdaj vsakdo loti posamezne prvine, ki sestavljajo te oblake kozmičnega plina in prahu. Atomi žvepla so na fotografiji rdeCe barve, vodikovi atomi so zeleni, medtem ko modri odtenki razkrivajo prisotnost kisika. Hubble je poleg tega uresničil še več podobnih posnetkov. (Telefoto: AP) Spodletel poskus prepovedi pajkic KAIRO - Neko kairsko sodišče je oprostilo mlado natakarico, ki jo je policijska izvidnica prijavila, ker je gostom stregla z »nespodobnimi in spolno izzivalnimi« pajkicami (po francosko fuseaux). Tudi v Kairu se namreč vse več žensk oblači po muslimansko in obraz prekriva s feredžo. Kot je zapisal dnevnik »Al Akbar«, je bil vodja izvidnice prepričan, da bodo sodniki dekle obsodili, ker je s svojim obnašanjem »žalila javno moralo«, morda je celo mislil, da ga bodo pohvalih. Sodniki pa so bili mnenja, da so take hlače stvar okusa in da ne žalijo nikogar. Z govnači proti pasjim iztrebkom SYDNEY - Občinske uprave Sydneyja so sklenile, da bodo poskušale odpraviti pasje iztrebke iz mestnih vrtov in parkov s pomočjo govnačev, žuželk, ki se hranijo z govnom. Občina VVarringah (severni Sydney) je v ta namen kupila v Španiji, Franciji in v severni Afriki 25 tisoč sredozemskih govnobrbcev. Po mnenju izvedencev bodo te žuželke potrebovale vsaj dve leti, preden se bodo aklimatizirale in začele uspešno opravljati svoje delo. V Sydneyju živi več kot 700 tisoč psov, ki dnevno pustijo po parkih in drugih zelenih površinah 100 ton iztrebkov. Norveška ponuja svetu jajčni afrodiziak WASHINGTON - Prastari materin nasvet novoporoCencu, naj po prvi zakonski noCi poje par s sladkorjem stepenih jajc, ni brez znanstvene osnove. Neko norveško farmacevtsko podjetje je namreč iz kokošjih jajc izdelalo afrodiziak z obetavnim imenom »Libido?, ki ga bodo v kratkem začeli izvažati v ZDA. Poskusi so dokazali, da so tablete Libida vrnile »delno, zadovoljivo in popolno« spolno poželenje 83 odstotkom pacientom. Zdravnik Bjodne Eskeland, ki je sodeloval v raziskavi, je razkril, kako pripravljajo te tablete. Jajca vložijo v inkubator, po devetih dneh vsebino liofilizirajo (odvzamejo vodo), dobljeni prah pa spravijo v kapsule, ne da bi mu dodali kak drugi preparat. Stvar je skrajno preprosta in bo najbrž marsikoga osrečila. Norveški zdravniki so dokazali, da ne gre za t. i. placebo učinek, pri katerem pacient verjame vmoC zdravila. Iz njihove raziskave namreč izhaja, da tablete Libida povečajo količino testosterona. Raziskovalci še niso ugotovili, ali je to edi- ni učinek tega zdravila, čeprav zagotavljajo, da nima stranskih učinkov kot drugi hormonalni preparati. Nor- 1 vežani so torej prepričani, da so od- j krili naravni afrodiziak, ki ga človeš- j tvo že stoletja zaman išče. Učinke jajčnega afrodiziaka bodo zdaj skrbno preverili v dvajsetih bolnišnicah ZDA in Kanade, tako da bodo tablete v prosti prodaji že čez kak mesec. Na Norveškem sta- \ ne vsaka dve nemški marki, proda- . jajo pa jih od lanskega leta kot »dietetični dodatek«.