Poštnina platana v foiovfal
IHH Spedizione abbonamento postali	Hj	|j|
Slovenski
Prezzo - Cena Dr 0.50
Štev. 229
V Ijjubljani, v četrtek, S. oktobra 1042-XX.
Leto VII.
Izključna pooblaščenka za oglaševanie Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A* Milano.
Uredništvo in aprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva fl, Lubiana.
Concessionaria esclnslva per !a pubbliciti di provinienza Italiana ed estera: Unione Pubblicitž Italiana S. A„ Milano.
Odmev novega uspeha italijanskih podmornic po
svetovni javnosti
Kapitan Grossi povišan. Visoko Hitlerjevo odlikovanje poveljniku podmornice »Barbarigo«
Rim, 8. oktobra, s. S kraljevim odlokom, bo izdan v kratkem, ie fregatni kapitan Enzo urossi bil zaradi voinih zaslug povišan v kapitana boine ladie.
Italijansko uradno roj. poročilo št. 864 pravi: Žh-ahno delovanje ogledniških oddelkov in nasprotnega si letalstva na egiptovskem bojišču.
Protiletalske baterije kopnih edinic	so uničile
lov	■nasPro*n*k°TO letalo. Eno drugo so	zbili naši
,, Malto je med bombniškiini nastopi naših 'kov nasprotnik izgubil v letalskih dvobojih nemškimi lovci dva »Spitfireja«.
*.!■ .T°inih nastopov zadnjih dni se dve naši le-tah msta vrnili.
:	Hitlerjev glavni stan, 8. oktobra,	s. Hitler
iR i 'Ile.s Poveljnika italijanske podmornice šlf.3 '80*' En za Grossiia odlikoval z vite-im križem reda železnega križa.
.	V berlinskih krogih poudarjajo,	da ie s
em dejanjem Hitler hotel izreči zahvalo in
priznanje vsega nemškega naroda za junaško in slavno dejanje, ki ga ie storil italijanski poveljnik, ko je v noči na 6. oktober potopil ameriško boino ladjo vrste »Mississipi«.
Tokio. 8. oktobra, s. Japonski tisk daje največji poudarek novici o potopitvi ameriške oklepnice vrste »Mississipi« po podmornici »Barbarigot. Listi prinašajo fotografije te italijanske podmornice ter pišeio o globokem zadoščenju. ki ga ie ta novi veliki uspeh poveljnika Grossiia vzbudil v Italiji. Poudarjajo tildi radost, s katero so novico o zmagovitem nastopu italijanske podmornice sprejeli po vsej Japonski.
Sofija. 8. oktobra, s. Posebno poročilo o potopitvi neke velike ameriške oklepnice vrste »Mississipi« prinašajo z velikim poudarkom vsi bolgarski listi, ki izrekajo zelo živo občudovanje za drzna, zmagovita dejanja italijanske mornarice, ki zadaja najhujše udarce sovražniku celo po najbolj oddaljenih morjih. Listi prinašajo velike slike poveljnika Enza Grossiia ter ameriške ladie, ki se ie potopila.
Tajnik fašistične stranke na obisku v Hitlerjevem
glavnem stanu
Hitler je včeraj sprejel eksc. Vidussonija in imel z njim dolg razgovor
Po hudih bojih zavzeto mesto Malgobek
Nemški oddelki uspešno prodirajo južno od Tereka — Sovjetske sile severozahodno od Stalingrada stisnjene
Hitlerjev glavni stan, 8. okt. s. Hitler je včeraj sprejel tajnika narodne fašistovske stranke Alda Vidussonija in je z njim imel dolg. prisrčen pogovor. Posvet, ki sta se ga udeležila tudi vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil Maršal Keitel ter ravnatelj glavne pisarne pri narodnosocialistični stranki, državni vodja ^oermann, je bil ob koncu potovanja po bojišču, med katerim je italijanski gost 'obiskal italijanske čete, ki nastopajo na vzhodu.
Berlin. 8. okt. s. Ob sprejemu tajnika fašistovske stranke v Hitlerjevem glavnem stanu daje nemški poročevalski urad naslednje podrobnosti: Eksc. Vidussoni se je vračal z obiska po vzhodnem bojišču, kjer je med drugim razdeljeval vojakom, zlasti pa ranjencem italijanske armade, ki nastopa na jugu, zavoje z darili, ki jim ■jih je s posebnim vlakom poslalo milansko mesto. Med svojim pogovorom s Hitlerjem je tajnik fašistovske stranke — ki je kot prostovoljec v italijanski legiji med špansko državljansko vojno izgubil roko zaradi razpoka bombe, vržene čisto °d blizu, in ki je zaradi svojih junaških dejanj v vojni odlikovan z zlato kolajno — poročal o vtisih, ki jih je dobil med svojim obiskom na italijanskem predelu vzhodnega bojišča.
Ob koncu pogovora je Vidussoni Hitlerju Predstavil ljudi iz svojega spremstva.
Ravnatelj glavne pisarne pri narodnosocialistični stranki Woermann je poprej priredil kosilo na čast visokemu italijanskemu gostu. Kosila so se na nemški strani udeležili med drugim vrhovni voditelj SS-oddelkov Himmler, načelnik nemškega tiska dr. Dietrich ter pomembne vojaške in politične osebnosti iz Hitlerjevega glavnega stana.
Miinchen, 8. okt. s. Eksc. Vidussoni, tajnik fašistovske stranke, je snoči priletel na miinchen-sko letališče, ki je bilo okrašeno z italijanskimi in nemškimi zastavami. Častno stražo ob njegovem prihodu so imeli oddelki mladih Hitlerjev-cev z godbo in pa stotnija SS-oddelkov. Odličnega italijanskega gosta so sprejeli okrožni vodja Gessler, bavarski ministrski predsednik Siebert, miinchenski župan in zastopnik državnega namestnika generala von Eppa. Z italijanske strani so bili navzoči generalni konzul Petrucci in druge osebnosti. Po pozdravu z zastopniki oblasti je Eksc. Vidussoni v spremstvu državnega vodja Bormanna in skupinskega poveljnika SS-oddelkov ter Hitlerjevega pribočnika Schauba pregledal častno četo. Nato je krenil v hotel, kjer bo med svojim obiskom prebival kot gost državnega vodje Bormanna. ki se je z njim vred vrnil z vzhodnega bojišča. Eksc. Vidussoni bo obiskal spomenike in ustanove narodnega socializma v Mttnchenu.
Podpis italijansko-bolgarske pogodbe o novi cesti čez
Balkan
Izjave o vedno tesnejšem gospodarskem in političnem sodelovanju med
Italijo in Bolgarijo
I
Rim, 8. okt. s. Včeraj sita v palači Chigi £ksc. grof Galeazzo Ciano ter bolgarski minister za industrijo in delo, eksc. Zaharijev podpisala sporazum med Italijo (tudi v imenu Albanije) m Bolgarijo, ki se nanaša na cestno
S	Dr*‘B"l" s-11«”
Rim, 8. okt. s. Takoj po podpisu itali jansiko-bolgarskega sporazuma glede cestne prometne zveze med .pristaniščema Drač in Antivart Sofijo in Rusčukom, je bolgarski minister Za harijev sprejel zastopnika italijanske uradne agencije ter mu dal naslednjo izjavo:
»Neizbrisni so vtisi, ki sem jih dobil za svojega bivanja v Italiji, bivanja, ki se moram zanj zahvaliti svojemu tovarišu, ministru za zamenjavo in valute, Riccardiju. Velika dela fašistovske vlade na polju gospodarstva in kmetijstva ter novo pojmovanje državnega življenja je v popolni skladnosti z junaškimi priza-,fjvanj>. ki so jih izvedle kopensike oborožene S1|e, letalstvo in mornarica in ki skupno z obo-rozenjmi silami zavezniške Nemčije ustvarjajo Predpogoj in polagajo temelje, na katerih bo jnoral biti zgrajen novi red. Na tem temelju ° Predvsem izvojevana zanesljiva zmaga. Bolgarski narod z matematično natančnostjo ra-una na to zmago Italije in njenih zaveznikov, gospodarsko sodelovanje Bolgarije z državama 81 je vsak dan tesnejše. To sodelovanje je že staro in ga zato nihče ne sme smatrati za plod sedanjih razmer. Že dolga leta se je Bolgarija J18 v$o moč prizadevala, kako bi svojo zunanjo ■rgovino usmerila v prvi vrsti na italijanski in n.®?iški frg- Ko sta ti dve veliki državi razglasili načela novega reda ter začeli z gospodarsko obnovo Evrope, se pred Bolgarijo ni pojavilo vprašanje spremembe smeri, ikajti Bolgarija je
pred davnim ■zavzela mesto, ki jo čaka v tem novem evropskem redu. Bolgarskemu gospodarstvu ni bilo treba prestajati stiske. Nasprotno. odločno se je postavila Bolgarija ob stran Italije in Nemčije ter postavila, svoje gospodarstvo na trdne temelje. Navzlic vojni se J1 je posrečilo povečati obseg svoje trgovine z velikima zaveznicama.
Takšno je ozračje, v katerem so se razvi-
jali in sei še razvijajo gospodarski stiki med J talijo in Bolgarijo, in obe državi se na vso moč
prizadevata, da bi ti gospodarski stiki med njima postali še tesnejši in širši. In v tem duhu so potekali tudi razgovori, ki sem jih kot zastopnik bolgarskega gospodarstva imel v Rimu z Eksc. Riccardijem. V tem duhu je bil sklenjen tudi sporazum, ki sem ga ime! pravkar čast podpisati. Prepričan sem, da bo rodil sijajne uspehe za obe državi, za Bolgarijo in za Italijo.
Toda, ne bi mogel zapustiti Rima. ne da bi povedal, kako globok vtis je zapustil v meni moj obisk pri vašem velikem Duceju. To je vtis, ki ga bom večno ohranil globoko v svojem srcu.«
Nemški propagandni minister ® zaničevanju do Angležev
n.®er^,n' 8- oktobra, s. V prihodnji številki velikega nemškega tednika »Das Reich* bo ob-,.v» »enOki propagandni minister dr. Goelv ncis Članek o načinih britanskega poročanja, ki se daio označiti, kot nepretrgano objavljanje ir* -i! D,or°čil. posebno glede nemških političnih osebnosti in glede položaja v Nemčiii.
• 'j0ebbels pravi, da Nemčija ne popravlja vseh napačnih podatkov, ki jih nasprotna propaganda spušča v svet, ker bi se v takšnem primeru nemško Propagandno ministrstvo spremenilo v stroj, ki bi imel nalogo, zanikavati in popravi iati neprestane britanske izmišljotine.
, o drugi strani pa se angleški propagandisti bridko motijo, ce mislijo* da bodo s svojimi lažmi razburili Nemce. Prezir, ki ga do teh stvari čuti nemški narod, je dokazal da ie Nemčija dobro oborožena proti takšnim napadom nasprotnikove propagande. V vojnem času se dejstva ne dajo spreminjati drugače kakor s silo, z voiaki in orožjem. Kdor ima v oblasti navedene stvari, tistemu se ni treba zatekali k načinom, katere uporabljajo Angleži. Minister nadaljuje z zatrdilom, da se bodo morali angleški propagandisti še resno zamisliti v te reči in da se bodo naučili delati potrebne zaključke. Goebbels končuje članek rekoč, da z Angleži, ki so sovražniki nemškega naroda, ni potrebno razpravljati. Njihovo mišljenje o nas je za nas brez vsakega pomena. Vsekakor pa njihovo mišljenje ne more biti nikoli tako zaničevalno, kakor je naše mišljenje o njih.
Hitlerjev glavni stan, 8. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
V severnem zapadnem delu Kavkaza srdite borbe po gorah. Južno od Tereka so zavzeli oddelki vojske in orožja SS v težkih vremenskih^ in ozmeljskih okoliščinah po hudih borbah važno mesto Malgobek, ki leži na področju petrolejskih vrelcev.
Severozapadno od Stalingrada je bil obroč okoli obkoljenih sovjetskih sil še bolj zožen. Nemške in romunske letalske sile 60 uspešno napadale letališča in zveze za dovoz iz zaledja na obeh straneh Volge.
Jugovzhodno od Ilmenskega jezera so nemški napadi dobro napredovali proti močnemu odporu sovjetskih čet na neprehodnem gozdnatem in močvirnatem ozemlju. Oddelki strmoglavcev in hrvat-ska bojna letala 60 imeli poseben delež v teh bojih.
V hudih letalskih bojih nad otokom Malto so sestrelili nemški lovci brez izgub 2 angleški letali.
Lahke nemške pomorske oborožene sile 60 zadele v noči na 6. oktobra pred obalo Flandrije na skupino angleških brzih čolnov. Dva angleška brza čolna so potopili pobiralci min, en nadaljni čoln pa je bil zažgan od čolna za iskanje min in nato potopljen, medtem ko so bili zadeti v bitki s topniškimi zadetki iz bližine.
Posamezna angleška letala 60 v dnevnih vzne-mirjevalnih poletih metala rušilne bombe na kraje v zapadni Nemčiji, povzročile pa 60 samo neznatno škodo. Tudi nočni napadi angleškega letalstva so bili usmerjeni na severozapadno nemško ozemlje posebno na mesto Osnabriick. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V mestu so nastala razdejanja in škoda zaradi požarov, predvsem v stanovanjskih predelih in na javnih poslopjih. Sestreljenih je bilo šest izmed napadajočih bombnikov.
Nemško vrhovno poveljstvo odgovorilo na angleško krutost
Hitlerjev glavni stan, 8. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo:
Po nesrečnem izkrcanju Angležev pri Dieppu je bilo zaplenjeno angleško povelje, v katerem je bilo odrejeno, da se morajo nemški ujetniki ukle-niti, da bi bili tako prisiljeni obdržati vso svojo opremo in pripravljeni za vsako izjavo. Z nemške strani so bili takoj nato odrejeni protiukrepi, na kar je angleško vojno ministrstvo 2. septembra z vsem poudarkom zanikalo, da bi bile kdajkoli kakemu nemškemu ujetniku zvezane roke in da bi bilo sploh kdaj izdano tako povelje. Medtem sta se ti izjavi angleškega vojnega ministrstva izkazali bodisi kot lahkomiselni ali neproučeni trditvi ali pa kot zavestni laži. Iz sodnega zaslišanja nekega nemškega podčastnika, petih strelcev in petih članov organizacije Todt, ki so bili pri Dieppu prehodno prišli v angleško ujetništvo, je dokazano, da so bili ti nemški vojaki od 10 minut do poldruge ure dolgo zvezani in sicer deloma okrog členkov na rokah, deloma pa tudi okrog prstov. Toda to še ni bilo dovolj. Podoben sramotni dogodek se je ponovil dne 4. oktobra v majhnem kraju ob Rokavskem prelivu, kjer so Angleži napadli majhno nemško stražo, obstoječo iz enega častnika in 4 mož. Vsi ti vojaki so bili povezani s tenko vrvico in jim je bilo tako onemogočeno, da bi se lahko svobodno gibali. Ko so se proti temu početju uprli, sta bila dva izmed njih s streli in golim orožjem tako ranjena, da sta pozneje podlegla poškodbam. Ta dejstva potrjujejo izjave nekega pionirja, ki mu je v zmedi uspelo pobegniti. Preiskava je ugotovila, da je bila uklenitev pripravljena po načrtu, zaradi česar je vrhovno po-
Roosevelt o Stalinovi izjavi
_ Rim, 8. okt. s. Na posvetu s časnikarji v Beli hiši so številni časnikarji vprašali predsednika Roosevelta, kaj misli o Stalinovi izjavi in pa, če namerava ameriška vlada nanjo odgovarjati. Roosevelt je odločno odbil vsako prošnjo za kakršno koli izjavo.
Rim, 8. okt. s. Po novicah, ki jih je dala agencija Reuter je ameriški poslanik v Moskvi Stanley, ki se pripravlja na odhod v Washington, da bi poročal svoji vladi, povedal časnikarjem nekaj stvari, nanašajočih so na Stalino izjavo. Dejal je: »Splošni občutek v moskovskih političnih krogih ter v moskovskem javnem mnenju je, da ameriška pomoč zares ne odgovarja pričakovanju. Rusom se zdi, da mi ne storimo vsega, kar bi lahko.«
veljstvo nemške vojske prišlo do spoznanja, da so bile izjave angleškega vojnega ministrstva z dne 2. septembra t. 1. neresnične. Glede na to je vrhovno poveljstvo nemške vojske prisiljeno odrediti naslednje:
1. Od 8. oktobra opoldne dalje bodo vsi pri Dieppu ujeti angleški častniki in vojaki zvezani in ta ukrep bo ostal v veljavi, dokler ne bo dokazano, da se zatrdilo, po katerem se nemški ujetniki ne uklepajo v verige, res izvaja.
2. V bodoče bodo vsi teroristi in pripadniki skupin za sabotiranje, ki ne pripadajo redni vojski in se ponašajo kakor banditi, od nemških izvršnih organov obravnavani kot taki in brez usmiljenja pobiti v borbi.
Sprejem bolgarskega ministra pri Duceju
Rim, 8. okt. s. Duce je sprejel bolgarskega mi-nistra za trgovino, industrijo in delo dr. Nikola" Zaharijeva, ki mu ga je predstavil minister Riccar-di. Duce ga je obdržal pri sebi v dolgem in prisrčnem pogovoru, v katerem je med drugim izrekel živo zadovoljstvo za uspehe, ki so jih dosegli pri posvetovanjih te dni. Z zadoščenjem je vzel na znanje, da so pogajanja potekala v duhu zgodovinskega prijateljstva, ki veže Bolgarijo z Italijo.
Vesti 8. oktobra:
V Kanadi bo od 1. novembra dalje prepovedano
izdelovanje žganja.
V Carigradu se je začela razprava zaradi tožbe
lastnikov hotela Pera Palače. Ti zahtevajo 500.000 turških funtov odškodnine o-u bivšega angleškega poslanika, med čigar prtljago je bil dinamit, ki je svojčas povzročil hudo eksplozijo v hotelu.	,
Za red in mir v madridskem vseučiliškem mestu bo zdaj skrbela vseučiliška milica. Tako je španska vlada rešila težavno vprašanje, kako zagotoviti na vseučilišču red in mir, zraven pa 6jx>šiovati zgodovinsko nedotakljivost vse-učiliških tal
Romunija se bo okoristila z dobro soseščino do Bolgarije. Ta dobra soseščina je temelj romunske poli-tike. Donava mora postati most za čim močnejšo gosjx>dareko izmenjavo med obema državama, je jjovedal romunski minister za javna dela na kosilu, prirejenem ob obisku bolgarskih ministrov v Bukarešti Ameriška podmornica je potopila japonski parnik (7000 ton), ki je imel na krovu kakih 1800 angleških in avstralskih ujetnikov, na potu iz Južnega morja proti Japonski. Rešenih je bilo le nekoliko sto ujetnikov.
Angleški letalski minister je včeraj v poslanski zbornici povedal, da je angleško letalstvo pri napadih na zahodno in severno Evropo v prvih devetih mesecih letošnjega leta izgubilo 1082 bombnikov. Poudaril je, kako silovita je nemška obramba in kako nevarni so nemški nočni lovci.
Skupne gospodarske in kulturne koristi Švice in Italije
Bern, 7. okt. s. V govoru, ki ga je imel v Luganu ob odprtju velesejma, je član švicarskega zveznega sveta Pilet Golaž poudaril, kaj je vlada storila za okrožje Ticino, potem pa dejal, da je sklenil vso svojo podporo dati načrtu, po katerem naj bi se uredila rečna zveza z Adrijanskim morjem. Ta načrt, je nadaljeval govornik, se bo naletel na neodstranljive ovire, povrh pa se tukaj stikajo koristi tako naše kakor Italije. Genova je naše veliko, tako rekoč edino pristanišče, ki nam ga je dala z razumevanjem na razj>olago naša soseda. Italija je upoštevala nase in svoje koristi in zadnja leta ni nehala izboljševati železnic iz Ligurije proti Simplonu in St. Gotthardu. Mi cenimo pomen tega dejanja in ga priznavamo. Izmenjava, do katere na ta način prihaja, se ne omejuje zgolj na snov. Kakor se vode z naših Alp stekajo tja proti Sredozemskemu morju, tako se zliva plemeniti hudournik latin. kulture prav do naših hiš. Ticino je nenadomestljiv, stoletni prekop, po katerem se ta kultura preliva. Govornik je nato označil veliko politično osebnost švicarskega zveznega predsednika Motta, ki je slej ko prej smatral Ticino za prstan, ki veže Švico s prijateljsko Italijo.
Stalin znova kliče Ruse k železni disciplini in odporu
Berlin, 8. okt. s. List »BorsenZeitung» piše, da je Stalin, ki se je znova jtrevaral v upih na pomoč iz Londona in Washlngtona in ga sedaj tarejo skrbi spričo bližajočo se zime, naslovil na svoj narod nov oklic. V njem poudarja tudi nujno potrebo železne discipline, kajti to je bistveni predpogoj za dosego zmage. Zima se naglo približuje in Sovjetska zveza se bo znašla, kakor so to lahko ugotovili Willkie in drugi tuji opazovalci, pred silno težko rešljivimi vprašanji. V oklicu pravi Stalin, da so nemške čete že ob Volgi in v središču Kavkaza in da imajo namen po zavzetju Stalingrada planiti nad Moskvo. Zavoljo tega nalaga vsem, tudi tistim, ki žive daleč za bojiščem, da stavijo vse svoje sile z največjo discipliniranostjo na razjx>lago državi, da bo kos tako težkemu položaju. Kdor se ne bi podvrgel najstrožji disciplini, bo takoj ustreljen. Berlinski dnevnik meni, da so bili v Rusiji že dobrih dvajset let celo otroci vajeni slejx> ubogati ukaze moskovskih nasilnikov, če niso hoteli biti takoj ustreljeni. Dejansko pa ponovno poudarjanje železne discipline in novo grožnje ljudstvu dokazujejo, da je jx>ložaj izredno težaven in da so Stalin s svojim terorističnim režimom vred ne čuti več zadosti trdnega, da bi lahko sovjetske množicej prisilil k odporu. List končuje z zatrdi-
lom, da povzroča bližajoča se zima hud strah sovjetom, ki že ne morejo najti več primernega sredstva, s katerim bi omilili strahoviti pritisk proti boljše viških čet.
V	Rimu se je te dni scšla mešana komisija za trgovsko izmenjavo med Italijo in Bolgarijo. Na sejah so določili načrt za trgovino v letu 1942-43.
Zadnji dogodki ter govori nemških voditeljev rit-ločno dokazujjo, da čas dela za Os. V začetku so to trdili zavezniki zase. Zdaj pa je nemški jx>ložaj boljši, kakor pa je bil ob začetku vojne. Zdaj je jasno, da blokada sama ne bo mogla povzročiti konca vojne. Zato bi zavezniki zdaj radi začeli z napadom, ker bi čakanje Os samo ojačilo, sodi švicarski list »Journal de Geneve*.
Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister je sprejel italijanskega poslanika v Sofiji ter z njim imel dolg in prisrčen pogovor.
Omejitve j>otovanja po železnici zaradi povečanih vojaških potreb je napovedal ravnatelj ameriških zveznih železnic
Opozorilo pošiljateljem pisem in dopisnic
Glede na Ducejev odlok, ki je bil objavljen v vladnem Službenem listu 6. oktobra t. 1. in ';i je torej stopil v veljavo, se opozarja občin-
stvo na točno določene obveznosti, da se navede na zunanji strani vsake korespondence, namenjene kamor koli. odpošlljeteljevo ime ter bivališče. Zaradi tega ne bodo odposlane one korespondence, ki ne bodo oddane na pošto v skladu z navedenimi določbami.
Kako ozimimo krompir
Večina meščanov je po svojih vrtovih in njivah v bližnji in daljni okolici že izkopala krompir. Nekateri lastniki njiv se pritožujejo, da so pokradle veliko krompirja krščene in ne-kršcene miši. Vendar so na splošno s krompirjevo letino vsi zadovoljni. Največ skrbi, pa povzroča ljudem, kako vzimiti krompir, da ga bo prišlo čim manj v odpadek. Po deželi imajo, vsaj nekateri, primerne kleti, v katerih lahko pripravijo dobro vzimovališče. V mestu pa je prezimovanje krompirja bolj kočljiva zadeva, ker so kleti premrzle, vlažne in jih navadno uporablja več strank.
Ker je dandanes krompir naš vsakdanji kruh in si sploh ne moremo misliti, kako bi mogli meščani brez njega pretolči zimo, bodi naša prva skrb, napraviti vse, da se nam bo ta božji dar preko zime dobro ohranil. Vzroki, da nam krompir gnije so navadno tile: slabe, neodporne sorte, zgodnje sorte, ki se ne dajo dobro vzimiti, nedozoreli gomolji, vlažen in moker krompir pri shranjevanju, poškodovan, obtolčen in po gnilobnih glicah napaden in bolan krompir, pretopla ali premrzla, vlažna zatohla in premalo zračna klet in previsoko naložen krompir.
Pred vzimovanjem moramo strogo prebrati Frompir in izločiti vse vsekane, obgriznjene, ne-aozorele, Bolne in po beli plesnobi ali mokri gnilobi napadene gomolje. V shrambo spada le popolnoma zdrav in neoporečen krompir. Pred vkletenjem krompir razgrnemo, da se dobro posuši in odpade od njega vsa prst, šele nato ga znosimo v shrambo. Po krompirju ne smemo hoditi, ali ga premetavati, da se ne obtolče!
Zavedati se moramo, da je gomolj živo bitje, ki diha in se pri tem razvija tudi toplota. Čim
Razpis 100 študijskih podpor po 4000 lir letno za slovenske akademike, pristojne v Ljubljansko pokrajino
Razpisanih je 100 študijskih podpor po lir 4000.— letno za akademike, pristojne v Ljubljansko pokrajino, vpisane v Univerzitetno organizacijo arijskega porekla, k' se bodo vpisali v študijskem letu 1942/43-XXl na kr. univerze Kraljevine.
Pri podelitvi študijskih podpor bodo imeli prednost slušatelji- medicine z nepopolne medicinske fakultete ljubljanske univerze.
Pri podelitvi študijskih podpor bo odločal tudi študijski uspeh in dokazane neugodne gmotne razmere prosilca in njegove družine.
Reflektanti, ki se nameravajo udeležiti razpisa, morajo predložiti Visokemu komisariatu (Urad za univerzitetne zadeve — Kongresni trg 11) do 5. novembra 1942-XX (ob 12. uri) nekolkovane prošnje, naslovljene na Visokega komisarja, opremljene z naslednjimi nekolkovanimi listinami:
a) spričevalo o izpitih, opravljenih v prejšnjih študijskih letih, kdor se vpiše v prvi 6eme6ter, predloži zrelostno spričevalo:
b) potrdilo pristojnega občinskega urada, da je prosilec Slovenec in da |e pristojen v eno izmed občin Ljubljanske pokrajine;
c) izkaz o gmotnem položaju prosilca z navedbo dohodkov V6eh rodbinskih članov.
Predlože naj se tudi vse drUge listine, ki osvetljujejo prosilcev primer.
V prošnji mora prosilec pod svojo odgovornostjo navesti, da ni židovskega porekla, in označiti naslov svoje družine kakor tudi lakulteto in univerzo v Kraljevini, na kateri namerava študirati.
Prošnje, ki bodo vložene po določenem roku, ali ki ne bodo opremljene 6 predpisanimi listinami, se ne bodo vzele v pretres Listine, izdane v slovenskem jeziku, morajo biti prevedene v italijanščino; izvirniki in prevodi morajo biti overovljeni od Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino (Urad za uveravljanje Isitin).
Pri akademikih,-ki 60 v preteklem študijskem letu že obiskovali kako univerzo v Kraljevini, bo podelitev podpore odvisna od ugodne izjave rektorja univerze, na kateri 60 študirali.
Študijske podpore 6e bodo izplačevale v dveh enakih obrokih Prvi obrok prejme slušatelj takoj po pravilno izvršenem vpisu na izbrano univerzo v Kraljevini, drugega pa v teku meseca iebruarja, pri čemer mora kandidat dokazati z nekolkovano listino, da se je pravilno vpisal na fakulteto in da redno obiskuje predavanja.
Študijska podpora bo odvzeta onim, ki ne bi marljivo obiskovali predavanj, ki bi bili disciplinsko kaznovani ali bi kakor koli opustili svoje študije.
Visoki komisar: EMILIO GRAZIOLI
i višja je toplota v kleti, tem več življenja razvijajo gomolji. Pri dihanju se porabi škrob, ki se spreminja v sladkor in ga gomolj pri diha«,u oddaja. Da izgublja krompir tako težo in hranilne snovi je jasno. Zato moramo skrbeti, da je v kleti vedno primerna toplota od 3—7° C. Prevelika toplota pa tudi pospešuje gnitje.
Klet pa ne sme biti premrzla. Krompir zmrzne popolnoma že pri —4° C in se ne more več popraviti. Če ga prenesemo na toplo se omehča in zgnije. Tudi vlažne kleti ne moremo porabiti za shrambo.
Največ škode napravimo krompirju, ker ga nasujemo previsoko, da se spodnje plasti, do katerih ne more svež zrak vsled dihanja gomoljev ogrejejo in se razširja gniloba Krompir nasujemo le do enega metra visoko, Samo v slučaju, da so gomolji popolnoma zdravi, dobro prebrani in dovolj suhi, so kupi lahko i'A—114 m visoki. Nikdar pa ne višji!
Čim več krompirja je v kleti, tem bolj jo moramo zračiti, Zaradi zračenja ne nasujemo krompirja kar na tla, marveč na poseben, iz tal narejen oder, ki je od tal in od sten vsaj za 15 cm odmaknjen. Late naj bodo pribite tako, da je med njimi za 2—4 cm prostora, da se gomolj lahEo od vseh strani zračijo. Če je klet velika in imamo mnogo krompirja, postavimo na oder navpično dušnike, ki so zbiti iz lat, da odvajajo toploto in se gomolji dobro zračijo.
Nekateri zmotno trdijo, da krompirju ne sme primanjkovati svetlobe. Vendar je to popolnoma napačno. V mračni kleti, se bo zdrav krompir obdržal mnogo boljše kot v svetli, kjer postane zelen in prične prezgodaj odganjati in se tako porabijo nam tako potrebne hranilne snovi.
Pri manjših gospodinjstvih in v mestih, je čestokrat nemogoče hraniti krompir po zgoraj navedenih navodilih, ker dostikrat nimamo kleti, je premrzla ali premajhna. V teh slučajih si pomagamo z drugimi prostori, kjer ne zmrzuje. Navadno postavimo v tako shrambo zaboj, v katerem imamo krompir. Da pa bomo tudi tako oliranili zdrav krompir napravimo sledeče. Ako zaboj že imamo, izbijmo iz dna nekaj desk in pribijmo mesto njih late, vendar toliko, da je med njimi za 2—3 prste prostora za zrak. Isto napravimo tudi s stranicami. Če pa nameravamo napraviti nov zaboj, ga naredimo iz samih lat, ki pa morajo biti dovolj močne. Predno stresemo krompir v zaboj, ga postavimo na opeke, da je dvignjen od tal. Nikdar pa ne hranimo krompirja v zaprtih zabojih, sodih, vrečah itd.
Ako bomo vzimovali po vseh teh pravilih, se nam ni bati, da bi preveč gnil. Če pa opazimo gnilobo, preberimo krompir in ga potresimo z živim apnom. Dobro je, posebno, če imamo manjše količine krompirja, da ga čez 4 ali 5 tednov po vzimitvi -še enkrat skrbno preberemo in izločimo poškodovane ali o,d Jjplezni napadene gomolje, ki jih takoj porabimo.
V treh vrstah...
Letošnja trgatev na Dolenjskem je bila izredno ugodna in zadovoljiva. Portugalko so začeli trgati na prisojnih krajih že na Atoli Šmaren, sedaj pa bo trgatev že zaključena. Po novomeških gostilnah žo točijo mošt, ki je izredno sladek.
Krava je nabodla pastirja Jožefa Podhribov-ška iz Dolenje Nemške vasi pri Trebnju in mu prebodla trebuh. Pripeljali so ga v ljubljansko lx»lnišnico.	>
V Kranju so se poročili:	Erik MUhle in
Terezija Szmihradsky iz Kranja, oziroma iz Bleda; Ladislav Brunzlik in Sidonija Macha, Janez Pertič in Kristina Peganova ter Viktor Šolar in Ana Peklejeva, vsi iz Kranja.
Tisoč porok je bilo v enem letu v Mariboru. To število je dopolnil poročni par Jožef Kolar in Helena Večernikova.
Na Spodnjem Štajerskem obsegajo vinogradi z žlahtnim trsjem okrog 18.000 ha, povprečno rodijo na leto pol milijona stotov grozdja ali nad 800.000 hi vina. Vsega skupaj je na Spodnjem Štajerskem 2,800.000 sadnih dreves, ki opravičujejo sloves Spodnjega Štajerskega kot sadni pa-, radiž.
10. t. m. bo v Benetkah odprta hrvaška razstava, ki bo imela naslov: Hrvaška skozi stoletja. V razstavnih paviljonih bo prikazana hrvaška umetnost, kultura in civilizacija in to na osnovi zgodovinskih podatkov. Razstava bo prirejena v eni izmed velikih beneških palač.
Ob 25. letnici smrti dr. J. E. Kreka
¥ spomin očetu našega ljudstva
Pred 25 leti mu je prenehalo biti srce. Ob 25 letnici njegove smrti pa obudimo njegove misli, ki so mu bile vodilo./
Dvoje ie bilo dr. Kreku vedno v mislih. Prvo ie posebno ljubil: drugo je posebno sovražil. Pa v obojnem pogledu nam je vzornik in vodnik.
To, kar je dr. Krek posebno sovražil, je bilo prazno besedičenje o narodoliubiu. »Pustite bedake, nai prosto gobezdajo o narodu.« učil pa ie. »vi pa ne hodite za njimi!« In takih govoračev je bilo tudi v Krekovem času mnogo. Krek je hotel, naj ima vsak govor, zlasti vsak obširen govor, svoj določen cilj in smoter. Tako imenovanih slavnostnih govorov dr. Krek ni rad sprejel, še neraie govoril. Pustil ie druge. da so razvijali in prodajali svoje programe, pri dr. Kreku pa je bilo že njegovo ime program. Zgodilo se ie več'kot enkrat, da se ie ponorčeval z govornikom, ki ie le preveč opletal s svojim programom.
»In če pride kuga čez nas. le kako se bomo rešili, če nimamo programa!«, se ie šalil Krek.
Pregledal je dr. Krek svoj čas in ljudi svojega časa ter. jih vse. v kolikor so se dotikali ljudskega blagra, dobro presodil. Ako ste hoteli biti pri Kreku sprejeti kot njegovi učenci ali sodelavci, niste smeli nastopati kot na-rejenec ali govoriti na vsa usta. Tudi njemu
samemu se ie v govoru včasih zataknila beseda. nepoučeni bi rekli, da govornik ni bi* pripravljen, kdor pa ca je poznal, ie vedel, da ie Krek rajši zajecljal, ko da bi se znebil kake prazne besede. Krek je sovražil preklice, kakor jih tako rado požene na dan plitko rodoljubie, ki živi le od navdušenja, ne pa od razsodnosti. Premalo nas ie. tako ie mislil dr. Krek, da bi smeli toliko govoriti o narodu, zakai kdo bo potem delal za narod. Krekovo geslo se ie glasilo: Delaj!
Prav to ie tisto, kar je dr. Krek tako liu-bil: delo za ljudstvo. Ko so drugi govorili m pisarili o ljudstvu, je Krek delal za ljudstvo. Seveda ie tudi dr. Krek mnogo govpril in mnO-go pisal o narodu. Vse pa tako. da ie bilo njegovo govoren je in njegovo pisanje v resnici dejanje. Govori na shodih, govori na sejah-sovori na tečajih. Pa prebirajmo in preirtiš-ljujmo te govore, ki so bili večidel poaovori s poslušalci, ne pa govori poslušalcem, in videli bomo, da mu ie bilo le za nujno, in sicer važno stvar. Leto za letom, teden za tednom ie pisal članke za »Domoljuba«, ker je bil resničen domoljub. Kakor se zdi duševnemu pridigarju potrebno, da poskrbi vsako nedeljo za pridigo v svoji srenji, tako ie dr Krek navadno tudi vsako nedeljo ali zadnji čas v ponedeljek. napisal tehten članek. »Domoljub« je bil Krekova leca. In vse slovensko ljudstvo ie bilo Krekova srenja. Ljudstvo ie mislilo na Kreka, in on ie mislil in delal za ljudstvo.
Ako pa sta bila pri dr. Kreku že ustna in pisana beseda tudi delo in dejanje, koliko boli so bila to vsa njegova druga dejanja, prizadevanja. Kdo je sklical več shodov, kdo imel več potov in voženj, kdo ie bil pripravljen žrtvovati več svojega imetja in zdravja za narodov blagor, kakor dr. Krek? Kdaj in kje se. ie pojavila velika skupna zadeva, da dr. Kreka ni bilo zraven? In če ga kdaj res ni bilo videti ali slišati pri kakšni važni ljudski zadevi, potem pač vsa stvar ni bila bodisi tako potrebna ali če ie to bila. pa v svoji prireditvi brez nje; ga ni bila tako posrečena. Dr. Krek pa se ni vsiljeval svojemu narodu, marveč je narod sam silil k dr. Kreku.
Vedno ie bilo vsem prijateljem dr. Kreka lahko govoriti in občevati z njim, toda o njem govoriti in pisati ie težko. Krek je namreč eden izmed onih naših mož, za čigar spoznavanje in umevanje nimamo nobene učeniške stolice, kjer se more človek poučiti o delu in značaju n pr. kakega pisatelja ali skladatelja. Kdor se hoče dr. Kreku uživeli. kdor si hoče ustvariti o njem pravo sodbo, naj se globoko vživi v skrbi in stiske slovenskega naroda v Krekovem času. Vse to. kar ie naš narod skrbelo in bolelo, vse to je bolelo in skrbelo tudi dr. Kreka. Kako ga ie šele moralo skrbeti in boleti srce. ko ie čutil, da ne bo več mogel delati za svoj narod. Zares, o Kreku govoriti in pisati ni lahko.
Slava njegovemu spominu!
Francoski zaklad na Ljubljanskem polju
Ljubljana, 7. oktobra.
Lep in jasen oktobrski dan. Ko so prijatelji položili zemeljske ostanke. dragega Janeza v blagoslovljeno zemljo, je krenila mala skupina od pokopališča čez lepo Ljubljansko polje, razmotri-vajoš valovanje in kipenje življenja. Pa se . je nekdo med njimi spomnil na povest, ki jo je znala stara ljubljanska živa kronika Marija tako lepo pripovedovati o francoskem zakladu na Ljubljanskem polju.
Stari Ojster, pravi ljubljanski original, je bil grobar pri sv. Krištofu, ki je vneto skrbel za vse grobove pa se je poleg tega svojega posla posvetil posebni znanosti iskanja zakladov. Dolgo vrsto let je proučeval skrivnosti bajanice ali »čarovne palice«, kakor se je sam izražal. Po raznih poskusih in razmišljanjih je naposled v njem dozorel trden in za njega neovržen sklep, da se na Ljubljanskem polju tam in tam, na tej in tej njivi nahaja zakopana ogromna množina zlatega francoskega denarja. O zakladu je zvedel tudi neki ljubljanski obrtnik, mojster Jakob.
Obrtnik se je odločil, da bo na vsak način starega grobarja pripravil do tega. da bosta šla kako poletno noč na Ljubljansko polje kopat francoski zaklad. Okoli polnoči je grobar primahal z lopato in krampom na polje k znamenju. Spremljal ga je njegov prijatelj, starejši mož. Grobar je v rokah nosil blagoslovljeno svečo in čarodejno palico. Nato je grobar opozoril, da (|e bližajo že zakladu in da ne sme nihče spregovoriti niti besedice, še kihniti ne sme nikdo. Grobarju se je pridružil tudi mojster Jakob, ki je gojil trdno upanje, da dvigne zaklad in da mu bo mogoče svojo obrt krepko podpreti proti konkurenci. Ojster pa je tudi še pripomnil, da bodo sedaj imeli srečo, ker nikdo med njimi ne nosi imena Janeza Evangelista, rekoč: »Kdor je Ja-
nez Evangelist, ta še nikdar ni zaklada odkril in dobil.« In bodril je družbo še veselo: >Šli bomo potem z zlatom v Ljubljano po poti: da se izognemo iblajtarjev.«	,
Grobar je stopil v ris. Začel je svoje ceremonije z bajanico. Dolgo so tam stali in čakali. Nenadoma je tja pripeljal kmet Janez voz gnojnice. Ko je videl na njegovi njivi čudne postave, se je sprva ustrašil. Opazil je tam izkopano jamo. Kmet se je od straha kmalu osrčil. in začel rohneti in na grobarji kamenje lučati. Družba ni dala od sebe niti glasu. Stali so kot kamenite figure. Kmeta je postalo hudo strah. Vzkliknil j# in odkuril z vozom proti domu. Ojster pa je nato, ko je videl, da ni v jami nikakega zaklada, vzdihnil:
»Zaklada ni. Vrag mi ga je odpeljal, saj sta videla, kako je metal kamenje.«
Pozneje so se od jame odstranili in Ojster j* začel šteti:
»Preje srno bili triie, sedaj-le smo štirje.« Pobrali so jo urno domov. Francoski zaklad p* je do današnjih dni ostal na Ljubljanskem polju.
Brez sledu je izginila
Od doma je brež sledu izginila 82 let stara Marijana Čeren roj. Klemen, stanujoča v Klečah pri Ježici. Omenjena je srednje velika, slokai oblečena v delavno obleko bolj temne barve. — Kdor bj jo opazil, se naproša, da obvesti svoje® oziroma jo izroči najbližji karabinjerski postaji*
Zahtevajte povsod naš list!
S. S. »an Dyne:
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI ROMAN
(J0SP0DA BENSOMA
»Kje zabijajo občinski prisedniki iz Bronxa svoj čas?«
»Mislil bi, da doma. Ali morda v klubu Somerset... Včasih' imajo tudi na občini kaj dela.«
»Lepo življenje, nič mu ni reči! Imaš morda kaj-proti temu, da se prepričaš, ali je gospod Moriarty doma ali pa v klubu? Če ne bo preveč razburjen, bi res rad z njim spregovoril nekaj besed.«
Mar k ha m je brez besede odšel k telefonu.
»Gospod Moriarty je doma in se odpravlja pravkar na občinski urad,« je povedal Markham. »Prosil sem ga, naj se mimogrede oglasi malo pri nas, preden odide v urad.«
»Mislim, da s tem ne bomo doživeli drugega kot novo prevaro,« je pripomnil Vanc6, »toda na vsak način velja poskusiti.«
»Ali mar sestavljaš uganko?«
»Nikar ne misli, da skušam uganjati brezglavosti. Privošči mi malo tistega zaupanja, s katerim si bil vedno tako radodaren. Preden bo poldan, ti bom povedal zločinčevo ime. Ti dokazi o neudeležbi pri umoru, upam, bodo naj-veičje važnosti pri pripravah za moj zamah. Alibi, kakor si ti »voj čas razlagal, jo zamotana in nevarna zadeva in daje vedno priložnost za sum. Nasprotno pa,
če ni alibija, to ne pomeni nič. Iz teh poročil na primer vidim, da gospodična Iloffmannova nima alibija glede noči na 13. junij. Pravi, da je šla v kino in potem domov. Nihče pa je ves tisti večer ni videi. Kaj lahko je mogoče, da je bila na Bensonovem domu, kjer je do pozne ure 06tala na obisku pri svoji materi. Kako malo sumljiva je ta okoliščina, ne? Pa tudi, če hi bila tam, bi bil ves njen greh v tem, da ima kot hčerka rada svojo mater... Na drugi strani pa je nmogo alibijev, ki jih imamo zdaj v r6kah, od takšnih ljudi, ki se smatrajo za nedotakljive ... Kako bedasto se to sliši! Eden njih Je na primer lažen, to vem slučajno. Iijiej torej potrpljenje, če ti rečem, da je ta dokazila o neudeležbi pri umoru treba natančno premotritl in pretehtati.«
Čez četrt ure je prispel gospod Mo-riarty. Bi! je to mladenič kakšnih tridesetih let, častitljive zunanjosti in brezhibno oblečen.
Markham ga nam je predstavil in mu na kratko razložil, zakaj ga je bil poklical.
»Ravno včeraj mi je o stvarj pripovedoval nek policist z osrednjega policijskega urada,« jo odgovoril Moriarty.
»Imamo njegovo poročilo,« ja odvrnil Vanče, »pa je malo preveč splošno. Ali
nam hočete povedati natančno, kaj ste delali tisto noč po sestanku s polkovnikom Ostranderjem?«
»Polkovnik me je povabil na večerjo. Prišla sva skupaj zvečer ob desetih v «Marseillesu». Povečerjala sva in malo pred polnočjo odšla v Piccadiliy, kjer sva ostala vse do pol treh zjutraj. Potem sva se podala na njegov dom, kjer sva še nekaj popila in malo pokramljala. Nato sem se vsedcl na mestni vlak in sem prišel na svoj dom ob pol štirih.«
»Včeraj ste povedali policistu, da ste bili v gledališču v neki loži.«
»Gotovo.«
»Ali sta bila z gospodom polkovnikom oba med vso predstavo v isti moži?«
»Ne, po prvem dejanju je prišel nek moj prijatelj pome in polkovnik je za trenutek odšel. Po drugem dejanju sva šla s polkovnikom pokadit cigaro v prostor za kadilce.«
>Ali nam lahko čisto točno poveste, kdaj se je končalo prvo dejanje?«
»Približno ob pol ene.«
»In kje je tista soba za kadilce?« je vprašal Vanče. »Če se dobro spominjam, je na tisti strani, kjer je cesta.«
»Da, točno.«
»Ali ni v neposredni bližini tistih lož kje kak izhod na ulico?« '
»Je, in tisto noč sva šla vprav tam ven.«
»Koliko časa pa polkovnika po prvem dejanju ni bilo nazaj?«
»Nekaj minut. Točno ne morem povedati koliko.«
»Se je vrnil v ložo, ko se ;e pred začetkom drugega dejanja dvignil za-
stor?«
Moriarty je pomislil,
»Zdi se mi, da še ne. Mislim, da se je vrnil nekaj minut po začetku drugega dejanja.«
»Kakih deset minut morda?«
»Čisto zanesljivo vam tega res ne bi mogel povedati Morda je bilo še nekaj več.«
»Recimo torej, da je bil polkovnik odsoten' dvajset minut.«
»Da. (ako nekako.«
S tem se je razgovor končal. Ko je Moriarty odšel, Vanče nekaj minut ni nič spregovoril.
»Izredno čudno,« je potem pripomnil. »Gledališče <Piccadilly> stoji tik za vogalom Bensonove hiše. Razumeš, kakšne možnosti se pri tem odpirajo? Polkovnik povabi občinskega prisednika v tisto gledališče in kupi vstopnici za ložo, ki je blizu vrat, katere drže v stranski prostor. Malo pred pot eno odide iz lože, se izmuzne skozi vrata na ulico, gre k Bensonu, potrka, mu odpro, ubije Ben-sona in se hitro spet vrne v gledališče. Dvajset minut je več ko zadosti. Zdaj razmotrimo postranske okoliščine in poglejmo, če se ujemajo: Gospodična St. Clair nam je povedala, da je bil polkovnik izgubil mnogo denarja pri špekulaciji, ki mu jo je nasvetoval Benson, in mu je očital nepoštenost. Polkovnik že teden dni ni govoril z Bensonom. Videl je gospodično St. Clairovo v «Mar-selllesu» s prijateljem in ker jo vedel, da bo gotovo odšla domov opolnoči, se je odločil, da stori svoje dejanje ob pol ene. Ker je bil častnik, je imel pištolo «Colt 45» in je verjetno dober strelec.
Zelo si je želel, da bi dal koga zapreti, pa naj bil to kdor koli, njemu je bilo to vseeno. Celo telefonično te je vprašal, kako	daleč si že prišel.	Bil je to eden
tistih	silno redkih	ljudi	na svetu, ki	bi
ga bil Benson lahko sprejel tako oblečen, kakor je bil tedaj. Polkovnik je natančno poznal Benson^ že petnajst let, če ne še več. Platzova nam ie povedala, da je videla Bensona, da mu je razkazoval svojo lasuljo. Končno je tudi znano. da je polkovnik natančno poznal navade	v Bensonovi	hiši.	Verjetno je	bu
tam spal večkrat,	in sicer tedaj, ko	Je
bil svojemu tovarišu razkazoval čudovitosti razuzdanega ponočnega življenja V Newyorku. Kaj praviš k temu?«
Markham ga je poslušal in se čudu-
»Zdaj razumem, zakaj si se tolik® zanimal za polkovnika in spraševal dru-je, če ga poznajo, in čemu si Ra povabil na kosilo. Pa resno misliš, utegne biti on morilec?«	.
•Morilec?« je vzkliknil Vanče. »Tal_ stara puhla bulica! Beži no, Markham Lahko si prepričan, da je polkovnik oa* šel iz lože z namenom, da si dušo priveze in se potem spet vrne občudov dekleta na odru.«
Še enkrat je potem na kratko povzel misli glede tistih petih oseb, na ka bi vse utegnil pasti sum, ter končal:
»Gospodična St. Clair, stotnik, Pfy«e. Platzova in Ostrander, vsakogar od ten bi prav lahko obtožil, kajti proti mur bi lahko navedli celo vrsto tehtnih dokazov, Edina nesreča je, da so vsi t nedolžni! In zdaj, ko so vsi tisti, ki J« jih kakor koli že lahko obdolžili ‘ na, nedolžni, kaj nam še preostane'
Zaboji lepih in sladkih domačih hrušk
Ljubljana, 8. oktobra.
ladjarsko in vrtnarsko društvo je v nedeljo na svojem rednem občnem zboru polagalo račun o svojem delovanju za povzdigo našega sadjarstva in vrtnarstva. Koliko je ta lepa in agilna organizacija prispevala za povzdigo nšega umnega sadjarstva, nam dostikrat nazgovorneje in najbolje pokažejo lokalni uspehi, ki so jih dosegli člani društva po posameznih krajih in ki jih zlasti letošnja sadna lčtina dovolj jasno riše in kaže.
Tam okoli Velikih Lašč bi si človek mislil, da ni mogoče gojiti kakega plemenitega sadja. Pa prav tamošnji sadjarji so letos pokazali, kakšne lepe uspehe so dosegli z gojitvijo raznih plemenitih vrst. Tam so plemenite hruške, tako maslenke in vodenke, izredno dobro obrodile. Je tam sadja toliko, da 1 j u je ne vedo kam ž njim. Izredno lepe hruške leže ponekod kar Ha kupe. Potrebna bi bila primerna organizacija, da bi to dobro sadje spravili na ljubljanski trg, kjer se prav zadnji čas branjevci pritožujejo, da jim primanjkuje primernega blaga za prodajo.
Velikolaški župan je včeraj pripeljal v Ljubljano veliko množino plemenitih hrušk, tako maslenk in vodenk, trdih in mehkih, debelih in drobnih. Marsikdo doslej ni imel niti pojma, da je mogoče tik pred nosom Ljubljane dobiti tako izborne hruške, tako lepo sadje, ki bi delalo vsakemu sadjarju ponos na kaki sadni razstavi. Tja na Figovčevo dvorišče je bilo od teh velikolaških hrušk pripeljanih več zabojev v teži do 2000 kg. Nekateri zaboji so bili prodani na debelo.
Mehke, debele, rumene hruške pa so bile tam prodane na drobno. Ko so mnogi pasantje izvedeli, da prodajajo na dvorišču lepe hruške, so hitro krenili tja in vsak si je skušal kupiti po par kilogramov. Ljudje so v zabojih kar izbirali boljše blago in dajali hruške na tehtnico, kjer je tehtal neki trgovec in kasiral denar. Kmalu so bile te hruške, ki so bile izredno lepe, debele in okusne, vse prodane. Mnogi so nato pobrali še ostanke, izbirke, kajti med lepimi in zdravimi hruškami je bilo tudi nekaj nagnitih. Te so šle nekaj ceneje v kup. Trde, še nevle-žane hruške so pokupili nekateri trgovci s sadjem.
kostanj zori
Jesenske barjanske megle postajajo iz dneva v dan gostejše, tako da jih oslabelo sonce posuši &ele v poznih popoldanskih urah. Na Golovcu in PO drugih gričih in hribih zori kostanj. Nočna in dopoldanska megla zmehča ježice in plodove, da jih 6once in lahen vetrič izlušči in z glasnim šumom padajo plodovi v šelesteče lstje. Kostanj, ve-6e*le otrok in odraslih, je zrel.
Po mestnih	ulicah in križiščih	postavljajo ko-
svoje	pečice in 6tojnice.	da si pribore
zi	borbi za	vsakdanji kruh vsaj nekaj lir za
»M*0-	.ma'u ee	bodo zagledala	glasna vabila:
*' aroni prav vroč«, »kostanj, kostanj itd.«. Taki J* Podobni klici nas vedno streznijo, da je treba pomislitj na bližajočo se zimo, na kurjavo, obleko, outev in na najvažnejše, na zimsko zalogo.
. .Kostanj je zelo važno živilo; posebno v semnjem vojnem času, ko je posameznik navezan največ le nase, ne gre, da bi ga podcenjevali ali zanemarjali. Letos kakor vse kaže, bo kostanjeva tetina zelo dobra in upajmo, da bo tudi trg z nim bogato založen ter bomo tako s kostKnjevimi jeami prihranili kakšen kilogram riža in makaronov za bolj slabe mesece.
Plodovi kostanja vsebujejo 47.30% škroba kar J® zelo mnogo, 6aj vsebuje žito 60% in stročnice, so najbolj s škrobom založeni plodov1 52%; beljakovin vsebujejo kostanjevi plodovi 3.80%, 2-S0% maščobe in 2.10% rudninskih snovi. 100 g kostanja vsebuje prav toliko hranilnih snovi kot 1S6 g govejega niesa ali 203 g telečjega mesa, 159 g svinskega mesa (brez masti), 303 g kravjega mleka, 18 g kruha ali 2lA kokošji jajci.
Če primerjamo kostanj z drugimi živili, kakor nam kaže zgornja razpredelnica, vidimo, da je možno 6 kostanjem nadomestiti mnoga živila, ker se v sedanji dobi racioniranja ne samo izplača, pač pa je to nujna potreba.
Za gospodinje je gotovo najvažnejše, kako ohraniti te koristne sa^fže za zimo. Tu imamo več načinov, vendar se za manjše gospodinjstvo izplačata le dva: shranjevanje v mivki in shranjevanje v loncu. Okusna, nasitljiva in zdrava je tudi kostanjeva mezga, vendir jo radi pomanjkanja sladkorja le težko pripravimo.
Shranjevanje sladkorja v^mivki je že zelo 6tar način konzerviranja. V primerno velik zaboj ali 6od nasujemo za 3 prste na visoko opranega rečnega peska, ki pa 6e mora preje posušiti. Na pesek stresemo plast kostanja, ki pa mora biti popolnoma zdrav, 6uh in dobro zrel. Tudi kostanj naj bo za 3 prete na visoko nasut. Nanj stresemo zopet
mivko in to ponavljamo tako dolgo, da je zaboj poln. Nazadnje zaboj previdno potresemo, da pride pesek v vse še prazne prc*tore. Na vrhu pa nasujemo zopet za 3—4 prste mivke in zaboj pokrijemo. V hladni in zračni shrambi se kostanj
obdrži prav dolgo. Kadar kostanj rabimo, ga vzamemo ven z ravnico s peskom vred in pesek presejemo na situ.
Manjše množine kostanja pa 6hranujemo v loncu. V ta namen vzamemo kakršno koli posodo ^najprimernejša je lončena), stresemo vanjo zdrav kostanj in posodo toliko časa tresemo, da 6e plodovi lejK) vsedejo in je med njimi čim manj praznega prostora. Na vrhu pustimo za 3 prete praznega prostora. Sedaj izrežemo iz pergamentnega papirja kos papirja, ki ga položimo na kostanj in zamažemo ves prostor do roba lonca z ilovico. Ko ilovica razpoka in se posuši zamažemo razpoke znova.
Kostanj pa lahko tudi posušimo. Na lesene lese nasujemo kostanj in ga sušimo na 6uhem in vetrovnem kraju pod streho. Ko je euh, ga shranimo v vreče na suhem in zračnem mestu. Med sušenjem pa moramo kostaj večkrat obrniti in pre- I mešati.	»
Marmelada iz kostanja zahteva precej previdnosti. ker med kuhanjem brizga in se rada pri-pali. Zdrav in zrel kostanj olupimo in ga damo kuhati. Ko vre 20 minut ga poberemo s penačo, mu odstranimo še spodnjo kožico in ga 6tisnemo skozi krompirjevo stiskalnico. Nato ga stehtamo ter damo na vsak kg 750 g sladkorja. Sladkor kuhamo, da se potegne in nato vlijemo še vrelega na stinjen kostanj, ter vse skupaj kuhamo med neprestanim mešanjem še 15 minut. Ko 6e mezga nekoliko ohladi jo zložimo v kozarce.
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Ljubljana
Koledar
Danes, četrtek. 8. oktobra: Brigita, vd. Petek, 9. oktobra: Dionizij.
O bventila
Nočno službo imajo lekarne:	dr.	Piceoli,
Blei\veisova c. 6; mr. Hočevar, Celovška 62: mr. Gartus, Moste—Zaloška cesta.
»STITUTO CONVITTO „G. MARCONI" VENEZIA
Čampo S. M. 1‘ormosu 5866, tel. 23051
Krompir za oktober
Za oktober dobe opravičenci na nakaznice za krompir po 10 kg krompirja na vsak oktobrski odrezek. Na septembrske odrezke nakaznice za krompir ne bo krompirja, ker so upravičenci že dobili po 10 kg na črke A, B in C septembrskih živilskih, nakaznic. Krompir oddajajo naslednje trgovine:
Bahovec Josip, Sv. Jakoba trg; Bartl Henrik, Predjamska 24, Blažir Vladimir, Zelena jama 17; »Ekonome, Kolodvorska ulica 8; Goršig Danica, Tržaška cesta 26; Gospodarska zadruga, Bleivvei-sova (prej Tyrševa) cesta 29; Gospodarska zveza, Maistrova cesta 10; Gregorc & Conip., Bleiwei-sova (prej Tyrševa) cesta 15; Ilovar Marija, Blei-vveisova (prej Tyrševa) cesta 92; Jelačin Ivan, Napoleonov trg 1; Jereb Rudolf, Campova ulica 8; Jurca Adolf, Kolodvorska 32; Jurčič Simon, Blei-vveisova (prej (TyrSeva) cesta 5; Kačar Franc, Sv. Petra cesta 67; Kačar Franc, Vodnikova cesta 87; Kamenšek Franc, Einspilerjeva ulica 20; Kladnik Josip, Sv. Petra c. 14; Kmetijska družba. Novi trg; 1. del. konzumno društvo v vseh svojih prodajalnah; Konzumno društvo Vič; Kovačič Marija, Miklošičeva cesta 34; Kruljc Pavel, Gerbičeva 3; Kušar Ana, Tržaška cesta 91; Kušar Helena, Rožna dolina IX-o; Langus Ivanka, Vidovdanska cesta 2; Legat Anton, Miklošičeva cesta 28; Lubšina Franc, Tržaška cesta 66; Lunder Terezija, Rožna dolina V-26; Marinko Terezija, Prisojna ulica 7; Marn Neža, Tržaška c. 75; Marolt Karel, Trnovska cesla 13; Medved Ivanka, Zaloška cesta 45; Mežan Janko, Medvedova ulica 36; Mlakar Julija, Bežigrajska 20 in Stari trg 28; Motoh Bogo, Krekov trg 11; Nabavljalna zadruga drž. nameščencev; Nabavljalna zadruga drž. železničarjev; Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev, Prečna ulica; Niklsbacher, Pražakova ul.; Oven Angela, Hrenova 19; Pauli A., Sv. Petra 38; Pengov Ozvald, Karlovška 19; Pezdir Ivan, Gradišče 3; Smrkolj, Vošnjakova ulica; Soklič Matko, Pred konjušnico 4; Šarabon Andrej, Zaloška 1; Šeme Josip, Opekarska cesta; Škulj Marija, Trža-
ška cesta 50; Šlamberger Fani, Središka ulica 7; Štular Nežka, Bleiweisova (prej Tyrševa) cesta 37; Tomšič Marjeta, Kolezijska ulica 23; Urbas Miroslava, Slomškova ulica 13; Verlič Josip, Blei-veisova (prej Tyrševa) cesta 31; Volk Avgust, Resljeva cesta 24; Vrhovec Franc, Jernejeva 39; Zaplatil Angela, Galjevica 9 a.
Športni drobiž
V nekaj dneh izide Janez Jalen:
»
BOBRI
I. DEL
Najlepše branje Vam nudijo knjige »Slovenčeve knjižnice'
Naročite se nanje 1
Vsaka
6‘- Lir
Pri nedeljskem mariborskem nogometnem derbyju med Rapidom in Železničarji je zmagal z golom razlike Rapid. Rezultat 1:2, — V predtekmi pa je nastopila rezerva Železničarjev proti enajstorici iz Miirzzuschlaga. Tekma je ostala z rezultatom 2:2 neodločena.
Moštvo SK Celje je moralo v nedeljo pretrpeti porai od Roscnthala. Gostje so zmagali z rezultatom 2:3, čej>rav so Celjani igrali na domačih tleh.
Pri nemškem tekmovanju za Tschammerjev pokal gredo tekme že h kraju. 18. t. m. se bodo pomerile med seboj le še štiri enajstorice in sicer: Schlake 04, TSV 1860 Miinchen, Werder Bremen in TUS Lipine. Od teh štirih moštev bosta ostali, po 18. t. m. dve, ki se bosta za lepi pokal pomerili 1. novembra v berlinskem olimpijskem stadionu.
Kot smo že objavili, se bosta nogometni reprezentanci Švice in Nemčije pomerili 18. t. m. v Ztlrichu. Zadnje njuno srečanje se je končalo z zmago Švice, in to sredi Dunaja 1. februarja 1942. Rezultat je bil 2:1 za Švico. Doslej pa sta obe reprezentanci že odigrali skupaj 26 tekem, od katerih so jih Nemci 15 odločili v svojo korist. Sedemkrat so bili poraženi, ostale tekme so ostale neodločene. Dosedanja razlika v golih je 66:38 za Nemčijo. Kako se bo končalo naslednje srečanje, bomo pa šele videli.
Pet nogometnih tekem je bilo preteklo nedeljo na Dunaju. Rapid in Vienna sta si delila točki. Rezultat je bil 3:3. Kljub neodločenemu rezultatu pa v tabelici še vedno vodi Vienna z 9 točkami, Wiener AC:Austria 6:1, FC Wien je odpravil Reichsbahn s 3:1, Florisdorfer AC pa je zmagal nad graškim Sturmom s 4:2. V peti igri sta se pomerila Wiener Spiortklub in Wacker. Tekma je ostala pri stanju 5:5 neodločena. Vsako moštvo pa je spravilo po eno točko.
V	Trbovljah so v nedeljo odprli novo nogometno igrišče. Oh tej priliki je bil prirejen velik nogometni turnir na katerem je igralo tudi policijsko l ostvo z Dunaja. Zmagali so Dunajčani z 2:3. V gosteh so bili tudi Celjani in sosedni Hrastničan5.
Jeseniška igralca namiznega tenisa Strumb in Knific, ki sla mojstra v tej igri, sta v nedeljo gostovat v Inomostu. Na prirejenem turnirju sta ostala zmagovalca, v medmestni tekmi Jesenice :Inomost pa so se Jesenice plasirale na drugo mesto.
Preteklo nedeljo so imeli na Štajerskem
zadnjo letošnjo kolesarsko dirko, na katero so prišli tudi dirkači iz Gradca, Celovca in od drugod. Po ostri borbi sta se končno vsidrala na prvo in drugo mesto brata Gregoriča iz Slove-niega Gradca. Prvi je bil Ivan Gregorič, ki je progo provoztl v času 58:48.2, drugi pa brat Jože v času 58:48.6. Šele na tretjem mestu vidimo Ce-lovčana Entholtzerja. Inž. Jager iz Gradca pa je privozil na cilj šeie peti.
RlcevonsI Ucrlzlonl mino scolastlco 1142-43 tilnnaslo (4.0 • 5-0), Llceo classleo e 1016011(160 — istltnto teenleo Inferlore (4.0) e superlore per ragtonlerl c geometri — Istltuto ms-itliitrale Inferlore Uo.) e superlore — Prepar«*lone lleenza Scnola Medla. — PoasIbllltA coadaeniire anno.
Convltto — Semleonvltto — Kilernato — Dopo-ocuola — Accolsonsl »n-che študenti dl Smole Regle — — Proarramnia a rlchleata.
Sprejemajo te »Htsl la Šolsko leto 1942— IM3 ta gimnazijo (4. m &.), klasični In znanstveni licej
— Nlijo (4.) In višjo tem-Ijemeslto lsobrazbo — nli-Je <4.1 In vlSJe u£ltetjtft*e
— Priprava za maturo
srednje Sole. Motnost preskočiti iolsko leto.
Konvlkt — Podkonvltk — Eksternat — Nadzor po ponkn — Sprejemajo »e tudi dijaki Kraljevih lot
— Na zahtevo program.
Skupinski pevski tečaji za začetnike in lan6ke gojence se prično v Slogini glasbeni šoli z oktobrom. Pevci, ki se žele izvežbati v pravilnem m lepem petju, se morejo še vedno prijaviti. Skupinski pevski pouk ima namen širiti kulturo pevskega glasu tudi v krogih onih pevcev, ki si ne morejo glasu izoblikovati z obiskavanjem solopetja. Prijave sprejema šolska pisarna v Pražakovi 19.
Glasbena zgodovina. Predavanja iz glasbene zgodovine ee prično v Slogini glasbeni šoli dne 8. t. m. ob 17.30. Glasbena zgodovina je zanimiva ne le za onega, ki se uči glasbe, temveč tudi za vsakega ljubitelja glasbe in za omikanca sploh. Poslušati jih more za malo prsitojbino vsakdo. Predavanja bodo enkrat na teden. Pojasnjevali jih bodo od časa do časa glasbeni nastopi. Prijave sprejema šolska pisarna v Pražakovi 19.
I.fubljansfio gledališče
Drama:
Četrtek, 8. oktobra ob 17:	»Oče naš«. Red Če*
trtek.
Petek, 9. oktobra: Zaprto.
Sobota, 10. oktobra ob 17.30: »Večno mlada Saloma«. Izven.
Nedelja, 11. oktobra ob 14: »Poročno darilo«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17: »Oče naš«. Izven.
Opera:
Sobota, 10. oktobra ob f7: »Traviata*. Red Premierski. Otvoritvena predstava operne sezone. Nedelja, 11. oktobra ob 16: »Seviljski brivec«. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto.
Abonenti reda Četrtek bodo imeli danes v četrtek ob 17 predstavo E. Gregorinove igre v sedmih podobah z uvodom: *Oče naš«. Delo zajema vsebinsko sedmero prošenj iz molitve ter jih po-nazorjuje v moralnih in socialnih vprašanjih iz današnjega časa V delu ie zaposlen ves dramski ansambel. Igro je zrežiral E. Gregorin, zvočne etek-te je fiosnela tvrdka »Radio Philips« (Zrimšek).
Prihodnji teden bo prva letošnja unrizoritev Jurčič Golieve igre: »Deseti brate. Igra že več ko desetletje ni bila na odru naše Drame. Naslovno vlogo bo igral Milan Skrbinšek. Piškava — Peček, Kvasa — Drenovec, Dolela — Lipah. Benjamina
— Bratina, grajsko gospo — Gabrijelčičeva, Manico — Levarjeva, Marijana — Verdonik, Krjavlja
— Cesar. Igro bo zrežiral prof. šest.
Nova »Traviata«. Operno gledališče bo začelo letošnjo operno sezono s popolnoma na novo naštudirano »Traviato«. Predstava bo zanimiva, ker bomo slišali v naslovni partiji prvič Ksenijo Vi-dalijevo, za katero pomeni nastop v tej vlogi novo stopnjo razvoja. V tenorski partiji bo spoznalo občinstvo debutanta Draga Čudna, gojenca pevske pedagoginje ge. Ljudmile Srpekove Očeta bo pel Janko, zdravnika — T. Petrovčič k. g. Dirigent: D. žebre, režija in scena:. C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. Golovin,
Opera pripravlja Milldckerjevo opereto: »Ga-sparone«. Millflcker je znan kot komponist »Dijaka prosjaka«. Njegova glasba je melodijozna, zasnova operete ima za vzor klasično operetno formo. Dejanje ima za vsebino zgodbo o razbojniku Gaspa-ronu, strahu Sicilije, na račun katerega se zgodijo razni »zločini«. Glavne partije bodo peli: Ivanči-čeva, Sladoliev. Barbičeva. M. in B. Sancin, Zupan in J. Rus. Dirigent: R. Simoniti, režiser: inž. P. Golovin.
Kdo je izdajalec? To je Osvobodilna Fronta, ki je pahnila slovenski narod v najstrašnejšo nesrečo.
V. HEISER	113
Zdravnik are S križem svet
Imel sem občutek, ko da me oprezuje ducat ostrih oči skozi perzijska zgrinjala. Domneval sem pač, da bo kraljevo spremstvo budno pazilo, da ne . unnoril kralja, ko je vladar vse svoje pomočnike odslovil iz sobe.
, »Ali hoče vaše veličanstvo zares ve-*“eti, kako je?«
»Da, to ravno želim,«
^Poteim bom vašemu veličanstvu govoril, Obiskal sem doslej vse zdravstve-j šole bodi na zahodu bodi na vzhodu.«
»No in ...?«
»Močno obžalujem, da moram vašemu veličanstvu povedati, da je vaša1 zdravstvena šola najslabša, kar sem jih sploh kje videl«
Tedaj je kralj poskočil, kakor da bi nekaj pičilo m vzkliknil:
»Ni mogoče!«
Nato je začel hoditi sem pa tja ter kar besneti.
» »To je naravnost žaljivo! Ni mogo-ved ] ’^e ml n* ^esa podobnega po-
»Vaše veličanstvo je hotelo vedeti za moje odkrito mnenje. Zato sem po-jVOi° sodbo.«
»Toda vsako leto sem poslal v Ame-
riko in Evropo skupino naših najboljših mladeničev Nekateri že poučujejo v zdravstveni soh.«
»Vaše mladeniče sem videl. Mnogi izmed n j in so si navzeli naših slabih navad, e malo rlobrili.«
• »To bi se torej reklo, da jim bivanje v Ameriki ni bilo toliko v prid «
»Ravno sem vam glede te točke hotel nekaj opomniti. Največja težava je v tem, da vaše veličanstvo nima dobre zdravstvene šole.«
»Moja vlad« nima drugih sredstev, ki bi jih mogla uporabiti za ta namen.«
»Siam ima krasne ustanove za lepe umetnosti. Komu neki služijo, 7e pa bolno ljudstvo umira prej ko bi bilo treba? Po pravici trdijo, da »naša umrljivost v Siamu trideset ali štirideset od vsakega tisoča Mrtvi se ne morejo veseliti lepih umetnosti. Prva stvar, ki bi se je Siam moral lotiti, je izboljšanje zdravstvenih razmer.
V	nadaljnjem pomenku sem kr«!ju pojasnil, da bi bili njegovi podaniki mnogo bolj srečni, če bi bili ozdravljeni črevesnih zajedalcev, kar bi tudi krepilo gospodarsko blagostanje, S
tem pa bi se tudi večala narodna moč in ugiled Siama. Dejal sem mu, da mi želimo samo sodelovati z zdravstvenimi uradniki njegove vlade, a da je predvsem potrebno da morajo to bili dobri pomočniki, kar pa bi se dalo doseči le s poukom v boljši .toH, kakor je njihova sedanja.
»kje pa bi mogli najti boljšo šolo?« »Na Filipinih.«
»O, Združene države so strašno lio-gate. Vi v tej deželi trošite milijone in milijone. To je seveda razumljivo, ker bi morala biti zdravstvena šola tam d«Ii odlična.«
»Naj mi njegovo veličanstvo oprosti, a povedati moram, da niso Združene države za Filipine nikdar potrošile nolienega denarja <
»To bi se potem reklo, da Filipincem nalagate toliko davkov, da lie morejo glave držati iznad vode.«
»Ne, veličanstvo, filipinsko ljudstvo je najmanj obdavčeno ljudstvo na svetu. S tremi dolarji na osebo krijemo vse stroške. Povprečno obdavčenje v Siamu je zdaleka višje,«
»Kaj naj torej storim? Ne morem dati več denarja.«
»To ne bi bilo niti potrebno. Dobri učitelji veljajo mnogo ma,nj kakor slabi. Rockefellerjeva ustanova bi bila vesela, če bi vam lahko ponudila v pomoč vse svoje osebje ter ustanovila razne študijske podpore, tako da bi
. v
Siamci nazadnje sami lahko prevzeli ves pouk.«
Kralj se je maki zamislil, potem pa je dejal:
»To je dragocena prilika zame. Običajno mi dajejo tujci toliko nasvetov, da potem ne morem podvzeti ničesar, ne da bi komu kratil pravic. A vojna me je osvobodila lepega števila takih svetovalcev. Prav rad bi plačeval, če bi mogel priti do dobrih učiteljev. Ali bi mi lahko našteli kaj pripravnih mož?«
sZ veseljem.«
Nato se je kralj oprostil, češ da 6e je spozabili potem je rekel:
»Ne gre, da bi jaz sam predlagal kake spremembe. Toda če bi mogli napraviti tako, da bi eden mojih sorodnikov obiskal filipinsko zdravstveno šolo in po povratku dal določen predlog, bi se moji tuji svetovalci morda ne upirali. Ali bi hoteli posredovati, da bi ga kot ne|Kiznanega gosta sprejeli in da bi si lahko sam ogledal kakšen je položaj v resnici?«
»Prepričan sem, da ne bo prav nobenih težav glede tega. Tudi jaz sem namenjen na Filipine.«
»Moj sorodnik bo potem lahko šel kar z vam:.«
Zdelo se mi je, da je pogovor pri kraju. Kratfj se je dvignil in j>az tudi.
»Počakajte trenutek,« je dejal in poklical strežnika ter mu nekaj povedal po siamsko.
Zavedal sem se, da je pomenek trajal dlje, kakor pa je navada na kraljevem dvoru Kmalu nato pa se je strežnik vrnil ter prinesel majhno žametno škatlico. Kralj mi jo je ponudil ter rekel:
»Tole vam podarim v potrdilo, da bom dr/a'1 svojo obljubo in podpiral delo Rockefellerjeve ustanove v Siamu«
Priklonil sem ^e ter odšel. Ko sem se vrnil v hotel, sem odprl škatlico in zagledal odlikovanje četrtega razreda reda belega slona Bu^anabarana. Zame je bila njegova vrednost v tem, da sem z njim dobil kraljevo obljubo, da bo podpiral gibanje, ki bo zboljšalo zdravstvene prilike in medicinski pouk v deželi.
Način kako sem prišel do odlikovanja, je bil proti vsaki šegi. Tiste, ki so na teni. da jih odlikujejo, navadno poprej vprašajo, če so voljni odlikovanje sprejeti Ta navada mi je dajala priliko, da sem se povsod lahko držal sklepa, da nikdar ne sprejmem nobenih častnih odlikovanj.
pred vojno so v Siamu imeli okrog pet sto evropskih »uslužbencev«, ki jin je tamošnia vlada nastavila v glavnem zaradi stalnega pritiska Anglije, Francije, Belgije in Nemčije. Mnogi izmed njih so bili zadovoljni, da so dobivali svoje plače, pri tem pa so se menih za vse drugo, kakor pa za tisto, kar je zahteval položaj.
Posledice vstopa Brazilije v vojno
Ameriško in angleško mornariško poveljstvo si je naložilo samo še nove naloge, nemškim podmornicam pa olajšalo delo
Vstop Brazilije v vojno ima za Združene ameriške države in za Anglijo kvečjemu to dobro stran, da jim je s tem svojim korakom Brazilija odstopila svoja pomorska oporišča ob atlantski obali. Teh pristanišč in oporišč Združene države prej ni60 izkoriščale. Velik del brazilskih pristanišč in oporišč majhnega brazilskega vojnega ladjevja je bil že od tedaj, ko so Združene države šle v vojno — kar je imelo za posledico pomorsko vojskovanje v srednje in južnoameriških vodah — pod nadzorstvom Severne Amerike.
Šlo bo torej za okrepitev teh pomorskih oporišč pod vodstvom Združenih držav. Zlasti bi jih bilo treba tako urediti, da bi iz njih lahko plule velike ladijske spremljave, kajti brazilska pristanišča in pomorska oporišča imajo to prednost, da so dosti bližje zahodni afriški obali, kakor pa 60 pristanišča Združenih držav. Spričo te krajše poti bi bile ladijske spremljave manj časa v nevarnosti pred nemškimi in italijanskimi podmornicami, ker bi dosti preje preplule Atlantik. Sicer bi bil prevoz vojaških stvari od afriške zahodne obale dalje težavnejši in zamudnejši, toda Amerikancem, ki se jim itak ne mudi preveč, — o čemer 60 nas v tej vojni pač že lahko prepričali — očividno bolj ugaja varnejša pot, pa čeprav bi morala iti čez vso Afriko, kakor pa pot, na kateri bi bile ameriške ladijske spremljave v neprestani nevarnosti pred sovražnikovimi podmornicami.
Brazilska vojna mornarica
sestoji: iz dveh velikih bojnih ladij, od katerih je bila prva zgrajena leta 1908, druga pa 1909. Prva je poleg tega tudi najstarejša velika bojna ladja na svetu. Ker pa sta ti dve bojni ladji že zelo zastareli, ne prihajata pri današnjem načinu pomorskega vojskovanja dosti v poštev; dalje spadata k brazilski vojni mornarici dve 3.15 tonski »veliki križarki«, zgrajeni leta 1909. Kakor omenjeni bojni ladji, tako tudi ti dve »veliki križarki« v sedanji pomorski vojni ne pomenita bogve kaj. Uporabljati jih ne morejo niti za spremstvo trgovskemu ladjevju, s katerim bi prevažali razno vojno blago ali vojaštvo. V6e te štiri brazilske ladje so tako slabo zgrajene, da bi se že pri prvem zadetku s torpedom ali letalsko bombo gotovo potopile v nekaj minutah. Le trije brazilski rušilci, ki so bili zgrajeni leta 1940, bi bili sposobni spremljati prevozne ladje, dočim 6edem drugih rušilcev, ki so jih zgradili leta 1908 in 1913, velja prav tako za zastarele. Niti štiri podmornice, kolikor jih ima Brazilija, nimajo nobenega posebnega pomena. Na vse zadnje pa brazilska vojna mornarica tudi nima nobenih praktičnih skušenj, vsaj ne skušenj iz kakšne sodobnejše pomorske vojne.
Sebi so nakopali nove težave, nemškim podmornicam pa olajšali naloge
Na drugi 6frani pa se tudi zdi, da ameriško in angleško mornariško poveljstvo čakajo 6amo še nove naloge, zakaj poskrbeti bo moralo zdaj tudi za varstvo brazilskega trgovskega brodovja, kajti Brazilija 6ama s 6vojim zastarelim vojnim ladjevjem tega ni zmožna. Vstop Brazilije v vojno pa porpeni za nemške podmornice olajšanje njihovih nalog, kajti odslej bodo lahko vsepovsod nadzorovale ladijski promet ob vsej dolgi brazilski obali, prevažanje blaga v smeri proti Srednji in Severni Ameriki, Angliji in Zahodni Afriki, ter 6e jim ne bo treba več ozirati na to, da ne bi kršile brazilske nevtralnosti. Odslej bodo lahko brezobzirno nastopale tudi proti Braziliji. Vojno področje na Atlantiku 6e je na ta način zelo raztegnilo,
»Živi računski stroj«
Čudežni otrok zagrebškega čevljarja
O nekem zagrebškem čevljarju gre gia6, da je oče »čudežnega otroka«. Ta njegov otrok ni santo najboljši računar v svojem razredu, pač pa je zmožen izvesti najtežje matematične račune, takšne, da se morajo še profesorji poslužiti svinčnika in celo logaritmov, če jih hočejo rešiti. Čudoviti otrok pa je star komaj dobrih pet let in niti abecede še ne zna bogve kako dobro. No, če je že tak veleum, pač zasluži vsaj to, da povemo, kako se piše. Je to neki Miha Foeič. Pravijo, da zna na pamet množiti ali deliti šestštevilčna števila in da se nikdar nit malo ne zmoti. Potemtakem po pravici zasluži ime »živi računski stroj«, kakor 60 mu nekateri začeli praviti. Bogve, kaj bo še iz tega otroka.
možnosti napada in uspehov pa so se za poveljnike nemških podmornic zelo povečale. Obenem se je povečala nevarnost za angleške in ameriške ladje, ki 60 dobesedno razkropljene po vseh svetovnih morjih, ker so jih nemške jx>dmornice k temu prisilile.
Strokovnjaku se ob takšnih jx>mislekih vsiljuje vprašanje, če 'bosta angleška in ameriška mornarica kljub temu, da sta močni, mogli tudi v bodoče opravljati svoje naloge, to se pravi, če bosta sposobni tako močno zavarovati prevoze življenjskih potrebščin, vojnega blaga, pogonskega goriva in čet, da ne bo občutnih izgub.
Izreden uspeh francoske policije
Skrivno skladišče orožja, ki so se ga posluževali komunisti
Po begu ujetnikov iz sodišča v Nantesu, kjer 60 razbojniki ustrelili preiskovalnega sodnika v njegovem uradu, je jx>licijska preiskava zavzela še večji obseg. V številnih mestih je policija prijela nove sumljive ljudi in jih zaprla. Dva. glavna terorista 6ta tudi že pod ključem, piše pariški poročevalec. Pri zaslišanju 6ta izdala še tretjega, pri katerem je policija zdaj odkrila v bližini Lorienta veliko komunistično skladišče orožja. Našla je tam 300 kg razstreliva, vžigalnih vrvic, tri lahke strojnice s polnimi trakovi nabojev, deset samokresov, mnogo bomb in poleg njih tudi navodilo, kako je z njimi ravnati. Namenjene so bile za uničevanje avtomobilov.
Na jx>dlagi dosedanjih preiskav je policija fiojasnila najmanj 6to napadov v Franciji.
Velike tatvine živilskih nakaznic
Na raznih krajih v Franciji je spet prišlo do drznih napadov, ki 60 jih uprizorili člani oboro-ženiji tolp na občinske urade, kjer 60 zadnje dni meseca septembra imeli pripravljene živilske izkaznice, da jih razdele med prebivalstvo za prihodnji mesec. Tako sta na primer dva nasilneža vdrla v občinski urad v Limeil—Brevanne v 6ien-skem okrožju, kjer 60 vprav tedaj delili živilske nakaznice. Nasilneža sta uradnike, ki 60 bili zaposleni pri tem delu, 6 samokresom v roki prisilila, da so jima dali 2.400 živilskih nakaznic.
Tudi v jx>krajini okrog Nizze je bilo več takšnih primerov, da so neznanci z orožjem v roki vdrli v občinske urade in tam prisilili uradnike, da 60 jim sami dali živilske nakaznice, kolikor 60 jih nasilneži zahtevali od njih. Poročilo iz Pariza ravi, da so neznanci izsilili samo v jx>krajini izze okrog 16.000 živilskih nakaznic.
P'
N:
Žena — družinski poglavar
Francoska vlada je pred nedavnim izdala uredbo, po kateri se je zakonsko (bračno) pravo v Franciji nekoliko spremenilo, oziroma dobilo nova potrebna pojasnila in tolmačenja. Na jx>dlagi nove uredbe je stališče, da bi bil izključno mož poglavar družine, že zastarelo. Po novem zakonskem pravu prevzema žena zakonito vodstvo v družini, če mož ne more uveljaviti svoje volje, Če je odsoten, ali pa če kakšen drug tehten razlog govori za to, da bodi žena družinski poglavar. V tem primeru ima žena pravico in dolžnost, v moralnem in gmotnem oziru voditi družino.
Koliko časa se človeku lahko sanja
Kljub temu, da je danes vojna in da ima velika večina ljudi opraviti vsak dan z najrazličnejšimi težavami, da 6e vsaj za silo prebije skozi življenje, je vendar na 6vetu še precej takšnih ljudi, ki se o njih zdi, da jim je vojna deveta briga. Vsaj tako bi človek sklepal po njihovem delu. Med njimi 60 zlasti učenjaki, ki so jim z vojaško suknjo čimbolj prizanesli, da bi lahko nemoteno nadaljevali s znanstvenim delom in tako na kulturnem polju doprinesli svoj prispevek za narodov blagor. Dosti je seveda med njimi tudi takšnih učenih mož, ki njihove, čeprav presenetljive ugotovitve niso bogve kakšne življenjske važnosti. Med te bi jx> V6ej pravici lahko prištevali tudi moža, učenega moža, ki 6e v sedanjih viharnih časih še vedno mirno ukvarja z vprašanjem, koliko ča6a lahko trajajo človekove 6anje. Najbrž se ne bomo dosti zmotili, če rečemo, da je to Amerikanec. Pravijo, da je ta učeni mož ugotovil, da najkrajše človekove sanje trajajo komaj kakšnih pet sekund, najdaljše pa kvečjemu poldrugo minuto.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
k
RIS». 30ŽE BE
m
a
Velikan je stal mimo in gledal Vinicija s svojimi sinjimi očmi lako čudno, da je temu kri zle denela. Nato je vzel svojo gospodarico na roke ter z neslišnimi, mirnimi koraki odšel iz je dilnice med gosti, ki so ležali vse križem. Vinicij pa je pograbil kozarec, ki mu ga je ponudila neznana ženska, pil in omahnil na tla.
1
Ursus je ligijo napol mrtvo prinesel v vežo Aktinega 'biva-išča in jo položil na kamnito klop ob vodometu. Ko se je zavedela, se ni mogla pomiriti. Prosila je njega in Akto, naj jo spravita spet k Aulu. Akte pa ji je prigovarjala, naj se vda v usodo in pač gre k Viniciju •»Ne!« je razburjeno vzkliknila, vsa rdeča od sramu ob misli, da bi postala Viniciju pri ležnica. Ursus je sopihal ter sti skal svoje velikanske pesti, ko ie videl svojo gospo v žalosti
O' ..
71
o
3
p
Razsvetljava po letališčih
Precej visok odstotek letalskih nesreč se še vedno zgodi pri pristajanju, zlasti če je megleno vreme in se letalec ne more dobro orientirati. Da bi takšne letalske nesreče preprečili in da bi tudi v nočnih urah letala lahko pristajala in se dvigala, je bilo potrebno poskrbeti tudi na letališčih za zadostno električno razsvetljavo, predvsem pa za posebne svetlobne signale. Tako je varnost pristajanja ob neugodnem vremenu in V nočnih urah postala neprimerno večja in se je tudi število letalskih nesreč pri pristajanju znatno padlo.
Naredili 60 v ta namen celo vrsto najrazličnejših večjih in manjših žarometov in električnih svetiljk ter jih razpostavili tia najprikladnejših mestih jx> letališčih. Zagorele so na njih na primer rdeče lučke, ki opozarjajo letalca na ovire. Te lučke 60 bodisi vedno na enem mestu, ali pa 60 premakljive in so jih namastili na letališčih samih
I ali pa v bližini njih, dalje luči, ki označujejo mejo pristajališča, žarometi za osvetljevanje tistega dela letališča, kjer mora letalo pristati ali od koder se mora dvigniti. Vse te luči so izredno močne in jih letalec lahko opazi že na velike daljave.
Nečloveško ravnanje z Japonci v Južni Ameriki
Tokio, 7. okt. s. Govornik japonske vlade Hori je dal objaviti po agenciji Domei posebno s|K>ročilo, ki se bavi z nečloveškim ravnanjem Paname, Mehike, Peruja, Iticarague, Salvadorja in Costarice z japonskim življem, ki biva v okviru navedenih držav. Govornik je poudaril, da je nečloveško ravnanje izpričano po tistih, ki so se že vrnili domov. Sporočilo končuje rekoč, da bo treba do vseh teh držav opredeliti stališče poprej, predn pride do obračuna.
L. C.
Mizar Luka
E'
bi
Potem 6e je vseh ostalih j»et pomaknilo bliže k njej, da je skubila zrha in jim jih devala na jezik.
»Dajte vsi roke na hrbet!« je ukazoval^. »Mislite si, da ste pri obhajilu. Tam tudi župnik položijo hostijo v usta.«
Polagala je po vrsti vsakemu jx> eno zrno v usta. Potem je eden zgubil ravnotežje, ker so čepeli na nogan in vsi so se vrešče podrli, da so 6e zasvetile gole noge, ki 60 brcale jx> zraku.
»Gremo stavit hišo!« je dejala štiriletna Anica in se odvlekla na cesto ter grebla prah na kup. Brž je vsa gruča planila za njo. Se mali Štefek, dveletni otrok, se je skobacal med nje.
Oblak prahu se je dvignil nad glave in Ie oči so še bile sveže, vse drugo je pokrivala siva plast. Tolkli so po kadečem se prahu, ga grebili od vseh strani skupaj in nekdo si je bil izmislil, da so obsuli z njim Stefeka. Sedel je v kupu, obdan skoraj do ramen. Prijetno mu je delo, ker ga j* ta vroč prah grel v telo, še lejaše, ker je bil mehek kot perje.
Tedaj je zahripala na ovinku avtomobilska hupa. Kmalu 6e je pognal proti njim avtomobil, ki je puščal za seboj gost oblak prahu. Za trenutek so otroci onemeli, kakor da vidijo strašno prikazen, potem pa so se pognali proti kapeli in se tesno stisnili k vratom. Plahi obrazi so zastrmeli najprej v vrata, šele jiotem so jih boječe in le na pol obrnili proti prihajajoči pošasti.
V6i so bili vrtoglavi, zmešani. Nobeden ni pogledal ali so vsi, ali mogoče kateri manjka.
V	tem trenutku sc je. že avto ustavil. Z visokim tonom so zacvilile zavore. S ceste je zavozil skoraj v kafielo, le malo pred njo se je ustavil. Iz avtomobila sta izstopila gospod in gospa. Sto-
ila 6ta k malemu Štefku ki je še vedno brezbrižno 6edel v kupu prahu sredi ceste. Gledal je v tla in ni 6e prav nič cmeril, kakor običajno, če je videl kake tuje ljudi. Gospa ga je pobožala po glavi in motrila. Potegnila ga je iz prahu in spraševala, kako mu je ime, kako se piše in kje je doma. Mali Štefek pa je trdovratno molčal in gledal v tla. Večkrat 6e je hotel celo izmuzniti in odbežati k 06tali gruči h kajjeli, pa ni mogel, ker ga je čvmto držala. že mu je šlo 6koraj na jok. ko ga je vendar izpustila, da je odkobacal k ostalim.
»Kaj pa ste počeli z njim«? je vprašala gospa otroke.
Otrokom 6e je zdela njena govorica tako tuja, da je skoraj niso razumeli. Le 6jx>gledovaIi so se in glasno zasmejali. Potem so znova prasnili v smeh in eden sosedovih je pokazal proti avtomobilu.
»Kaj ste delali sredi ceste?« je vprašal znova gospod.
Po nekaj trenutkih obotavljanja je spravila Rozika iz 6ebe: »Kaj? Nič!«
»Na cesti ne smete postajati. Kaj pa, če bi vas kdo jaovozil?« je govoril gospod. Ženi pa je. zašepetal nekaj na uho, da otroci niso vsega slišali. Razumeli so 6amo: »Kaj vraga! Kdo bo pa odgovarjale -------------
»Le ne hodite več na cesto! Tu 6e raje igrajte!« je še dejala gospa. Iz torbice je potegnila škrnicelj z rožnatim sladkorjem in ga dala Roziki: »Na! Razdelite 6i ga!«
Rozika je boječe prijela škrnicelj in samo gledala. Ni vedela kaj početi. Tako nerodno ga je držala v rokah, da ji je skoraj zdrknil na tla. Strmela je v hrbte odhajajočima, ki sta nato hitro sedla v avto. Otroci so pritisnili k njej in gledali škrnicelj, ki je bil čudno bel. da še živ dan niso videli pri hiši tako belega. Ko je zabrnel motor in potegnil avto nekaj korakov nazaj, da se je
naravnal 6pet sredi ceste, je Rozika plaho izgovorila: »Hvala, gospa!«
Gospa se je nasmehnila in že je avto odbrzel proti cerkvi in skozi vas proti Dobrni. Otroci so ga spremljali z očmi, in ko 'ga ni bilo več slišati, so strmeli še v izgubljene 6e oblake prahu, ki so se dvigali iznad streh in drevja ter kazali sled za avtomobilom.
2
S	prihajajočim večerom je splahnela soparica. Nad Pohorjem so nebo pokrile raztrgane rdečkaste megle, ki so ljudem na Dravskem polju na-znajale dež. Blagodejen dež za ljudi, silje in zemljo.
Lukova žena je pravkar prišla s polja. Na Kamenšici je žela žito. Komaj malo pred trdo temo se je odtrgala od dela, da bi lahko še vsaj nekaj pripravila doma za večerjo. Vedela je, da otroci ves dan niso pošteno jedli, če nje ni bilo doma. Smilili 60 se ji v dno duše. Prav nič 6e ni začudila, ko so ji povedali, da očeta ves dan ni bilo iz gostilne. Rozika ji je pokazala škrnicelj, v katerem je hranila še za vsakega po en sladkorček.
»To so nam dali gospa!« so 6e hvalili otroci.
»Katera gospa? Kdaj?« je mikalo mater.
Mislila je prvi hip, da je gostilničarjeva žena poslala njeni deci sladkorčke. Sicer 6i ni mogla misliti, da bi se res kaj takega bilo moglo zgoditi, vendar prvi hip ji je padlo v glavo.
»Gospa. Z a-a-atoni 60 se peljali tu dol!« je jecljala Anica in kazala proti vasi.
»Neka gospa so nam ga dali!« je ponovila Rozika.
Zaradi prihajajočega mraka mati ni več dosti mislila na to, ampak je hitro nasula v lonec celega krompirja, ki ga je navrtala domov grede na polju Novega so bili vsi željni. Zakurila je v štedilnik in postavila nanj lonec. Poleti, ko ni bilo treba ku-
riti zaradi toplote, so kuhali na štedilniku. Le pozimi so kurili v veliko peč v kotu.
Ko je že odzvonilo v bližnji cerkvi, je legel gostejši mrak. Popolne teme pa sploh ni bilo. V teh poletnih dneh je ni, le, če se nebo zastre z debelimi in črnimi oblaki k nevihti. Drugače pa-leži le siva koprena od mraka do zore.
Soseda je pri plotu nagovorila pijanega Luka in ga oštela: »Zdaj 6e vlečeš domov, pijanec grdi-Zapravljivec! Prej pa te ni bilo, ko ti je skoraj povozilo Štefka! Ti 6i pa oče! Sram te bodi!«
Luka se je ustavil ob plotu in hotel odtrgati desko, da bi jo zagnal sosedi. Robato je zaklel j »Hudič! Molči baba! Kdo te kaj sprašuje?« Držal se je z obema rokama za plot, da ni zletel na cesto. Zibal se je in iz ust so se mu cedile sline. — Venomer je ponavljal: »Kaj vraga! Baba — —‘
»Otroka ti je skoraj avto povozil, ti pa se vlačiš v gostilni. Sram te bodi pred otroki, če se pred drugimi ne sramuješ!« je nadaljevala soseda.
Luka se j? zbal sosede. Od vsega začetka Je bi! prepričan, da ji ne more priti z jezikom do konca, Vsekdar ga je z besedami prevladovala^ posebno še pijanega. O, tedaj je bil pa res revež. " Vsega je obrala, preden je prestopil prag domače hiše. Če bi se bil pregovarjal, bi ga menda se pretepla. Vsaj s svojim možem je včasih tako storila.
Pusti! jo je v miru, šel opotekajočih se kora-kov ob plotu proti domu in sam pri sebi brundal. Ko je zagledal luč v hiši, je kar od plota_ začel vpiti na ženo: Ti, vrag. ti! Tako ti paziš na otroke! Prekleta baba! Ubijem te, za drugo tako nisi!«
Mati je prišla na prag, ko je zaslišala Sov5>r jenje na dvorišču. Zdelo se ji je, da |e mož, vendar z gotovostjo le ni mogla takoj presoditi.
6	'	(Nadaljevanje-'
Z« Ljudsko tHknrne * Ljubljeni: |oie Kramarič — Izdajatelji Uii Sodja — 11 red n i a ■ Mirk« |a*ornlk — Kokoptun ae vračamo •* »Slovenski dom« tzhata »n deia«nikit> «•> tečna naročnina II Ur, za inozemstvo 13 Ur -» Uredništvo) Kopitarjeva nlica t/IU -* Upravni Kopitarjeva o lica K Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do 40-03 — Podrolnicai Novo me* ®