31 
PODNEBNE RAZMERE V ZIMI 2014/15 
Climate in winter 2014/15 
Tanja Cegnar 
ecember, januar in februar so meseci meteorološke zime. V uvodu na kratko povzemamo 
najpomembnejše znač ilnosti vsakega zimskega meseca posebej, sicer pa se č lanek posveč a 
zimi kot celoti.  
Povpreč na meseč na temperatura je decembra 2014 
povsod presegla dolgoletno povpreč je. V Julijcih in na 
Trnovski planoti je bil odklon med 1 in 2 °C, na Kre-
darici 1,0 °C. Drugod po državi so dolgoletno pov-
preč je presegli za 2 do 4 °C. Največ je odklone, nad 
3 °C, so zabeležili na območ ju, ki se je zač elo na Obali 
in v ozkem pasu prek Notranjske segalo nad osrednjo 
Slovenijo, Beli krajino, Dolenjsko in južno polovico 
Štajerske. Zadnje dni meseca se je povsod obč utno 
ohladilo in takrat je bila zabeležena tudi najnižja tem-
peratura v decembru 2014. 
Več ina države je bila bolj sonč na kot obič ajno. 
Največ ji presežek so zabeležili v osrednji Sloveniji in 
od tam proti jugu do meje s Hrvaško ter v delu 
Štajerske; na tem območ ju je sonce sijalo vsaj 50 % 
več č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Na zahodu 
Slovenije je sonč nega vremena primanjkovalo, najbolj 
na severozahodu, kjer so dosegli le 57 % dolgoletnega 
povpreč ja. 
Največ padavin, nad 200 mm, je decembra padlo na 
Trnovski planoti. Najmanj jih je bilo na Obali, Štajer-
skem, Koroškem, v Prekmurju in več jem delu Dolenj-
ske, kjer so namerili od 50 do 80 mm padavin. V pri-
merjavi z dolgoletnim povpreč jem so v dobri polovici 
Slovenije zaostajali za dolgoletnim povpreč jem. Sko-
raj povsod so dosegli vsaj 70 % dolgoletnega povpreč -
ja, za več kot 20 % so zaostajali na Zgornjem Jezer-
skem (72 %) in v Kneških Ravnah (77 %).  
 
Dolgoletno povpreč je so presegli na Krasu, Goriškem, v Vipavski dolini, manjšem delu Gorenjske, 
Beli krajini, na jugovzhodu Dolenjske, v vzhodni polovici Štajerske in Prekmurju. Največ ji presežek, 
nad č etrtino dolgoletnega povpreč ja, so imeli v Pomurju. 
Snežna odeja je bila v gorah skromna, na Kredarici je dosegla 135 cm. Z izjemo Primorske so bili v 
več jem delu nižinskega sveta ob koncu meseca 4 dnevi s snežno odejo. V Novem mestu je dosegla 
29 cm, v Ljubljani 26, na Koč evskem 31. V Rateč ah je sneg ležal 10 dni, debelina pa je dosegla le 
skromnih 19 cm. 
Č eprav ne tako izjemno kot lani je bil tudi letošnji januar opazno toplejši od dolgoletnega povpreč ja. 
Najmanjši odklon je bil v visokogorju, tudi na Goriškem odklon ni presegel 2 °C. Na Obali in v 
več jem delu zahodne Slovenije je bil odklon med 2 in 3 °C. V dobri polovici Slovenije so dolgoletno 
D 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
32 
povpreč je presegli za 3 do 4 °C, še več ji pa je bil odklon na severovzhodu države in v Beli krajini. K 
velikemu odklonu je najbolj prispevala druga tretjina meseca. 
Največ padavin je bilo v Posoč ju, v zgornjem delu so namerili tudi nad 190 mm, v Logu pod 
Mangartom pa kar 201 mm. Več ina Slovenije je zabeležila od 30 do 110 mm; na Obali, Goriškem, v 
severnem delu Ljubljanske kotline in na severovzhodu države niso presegli 70 mm. Dolgoletno 
povpreč je so presegli na severozahodu Slovenije, vzhodnem delu Notranjske, na Dolenjskem in v Beli 
krajini, na Koroškem, v več jem delu Štajerske in južnem delu Prekmurja. Največ ji presežek je bil v 
delu Dolenjske, saj so v Novem mestu dolgoletno povpreč je presegli kar za 71 %. Velik presežek, 
59 %, je bil tudi na Koroškem. Za dolgoletnim povpreč jem so najbolj zaostajali na Goriškem, kjer je 
bilo le 45 % prič akovanih padavin, drugod so presegli polovico dolgoletnega povpreč ja. V prvi tretjini 
januarja ni bilo omembe vrednih padavin, obilne pa so bile v zadnji tretjini meseca. 
Dolgoletno povpreč je osonč enosti je bilo preseženo na severovzhodu države, Obali in v osrednjem 
delu Slovenije od meje z Avstrijo prek Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško. V Ljubljani in Halozah 
je odklon presegel č etrtino dolgoletnega povpreč ja. Največ ji primanjkljaj so imeli na območ ju Novega 
mesta in dela Zasavja, kjer je sonce sijalo le od 50 do 75 % toliko č asa kot obič ajno. 
 
Povpreč na februarska temperatura je v pretežnem delu države presegla dolgoletno povpreč je, 
več inoma odklon ni presegel 1 °C. Več ji odklon, in sicer do 1,5 °C, so zabeležili na Koroškem, 
ponekod na severu Gorenjske, na severovzhodu države, Obali in deloma na Krasu. Negativen odklon 
so imeli le na Koč evskem in v Beli krajini. 
Februarja je padlo pod 40 mm na zahodu Slovenije in v več jem delu ozemlja vzdolž meje z Avstrijo. 
Na več ini ozemlja je padlo od 40 do 120 mm, največ padavin pa je bilo v Koč evju in Beli krajini, kjer 
so presegli 120 mm. V Č rnomlju je padlo 156 mm, v Novi vasi 126 mm in v Koč evju 128 mm. 
Dolgoletno povpreč je so presegli v približno polovici države, kar dvakratna obič ajna količ ina padavin 
je padla v Beli krajini; v Č rnomlju so dosegli 214 % dolgoletnega povpreč ja. Meja nadpovpreč no 
namoč enega območ ja je potekala od jugozahoda proti severovzhodu države, in sicer od Ilirske Bistrice 
južno od Ljubljane proti severovzhodu vse do krajev malo severneje od Murske Sobote. Na Krasu, v 
Vipavski dolini, Posoč ju in pretežnem delu Gorenjske niso dosegli niti polovice dolgoletnega 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
33 
povpreč ja. V Biljah je padlo 11 mm, kar je le 12 % dolgoletnega povpreč ja. Druga tretjina meseca je 
bila v Sloveniji brez omembe vrednih padavin. 
Bolj sonč no kot obič ajno je bilo na Obali, Krasu in Vipavski dolini ter manjšem delu Notranjske. 
Odklon je le v Postojni presegel desetino dolgoletnega povpreč ja. Drugod po državi so za dolgoletnim 
povpreč jem zaostajali, na več ini ozemlja so presegli 75 % dolgoletnega povpreč ja. Nekoliko manjši 
delež dolgoletnega povpreč ja so zabeležili v Novi vasi in na spodnjem Štajerskem. V prvi in zadnji 
tretjini meseca je sonč nega vremena izrazito primanjkovalo, v osrednji tretjini februarja pa je bilo 
dolgoletno povpreč je opazno preseženo. 
Snežna odeja je bila v gorah skromna, na Kredarici je njena največ ja debelina dosegla le 205 cm. Na 
Obali in v spodnji Vipavski dolini snežne odeje niso zabeležili, najdebelejša pa je bila na Koč evskem 
in v Beli krajini ter Novi vasi, kjer je dosegla od 60 do 70 cm. 
 
Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povpreč ne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperatu-
re zraka. Povpreč na zimska jutranja temperatura je bila višja kot obič ajno, več ina odklonov je bila od 
2 do 3 °C. Največ ji odklon so zabeležili v Murski Soboti, kjer je dosegel 3,5 °C, velik je bil tudi v 
Novi vasi (3,2 °C). Najmanjši presežek so imeli na Kredarici, kjer je bil odklon le 1,2 °C, izstopalo je 
tudi Koč evje z odklonom 1,9 °C. 
Popoldnevi so bili v povpreč ju v več jem delu države od 1,5 do 3 °C toplejši kot obič ajno; največ ji 
pozitivni odklon so zabeležili v Murski Soboti, kjer je znašal 3,3 °C. Z majhnim odklonom je spet 
izstopalo visokogorje, na Kredarici je bil odklon le 1,2 °C. 
Povpreč na zimska temperatura je bila nad dolgoletnim povpreč jem. Več ina krajev je dolgoletno 
povpreč je presegla za 2 do 3 °C. Več ji odklon je bil le v Prekmurju, v Murski Soboti je bila zima 
3,2 °C toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju. V Koč evju, na Goriškem in v več jem delu 
severozahodne Slovenije so zabeležili odklon med 1 in 2 °C, v visokogorju Julijcev pa je odklon ostal 
pod 1 °C, na Kredarici so dolgoletno povpreč je presegli za 0,9 °C.  

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
34 
-1 0 1 2 3 4
Lesce
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo
Č rnomelj
Celje
Maribor
Sl.
Murska S.
 
-1 0 1 2 3 4
Lesce
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo
Č rnomelj
Celje
Maribor
Sl.
Murska S.
 
Slika 1. Odklon povpreč ne najnižje dnevne tempera-
ture v °C v zimi 2014/15 od povpreč ja 30-letnega pri-
merjalnega obdobja 
Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in 
winter 2014/15  
Slika 2. Odklon povpreč ne najvišje dnevne temperature 
v °C v zimi 2014/15 od povpreč ja 30-letnega primerjal-
nega obdobja 
Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in 
winter 2014/15  
0°C
1°C
2°C
3°C
 
Slika 3. Odklon povpreč ne temperature zraka v zimi 
2014/15 od povpreč ja 1961- 1990 
Figure 3. Mean air temperature anomaly in winter 
2014/15  
 
Poleg povpreč ja je dober pokazatelj temperaturnih razmer tudi število dni s temperaturo pod izbranim 
pragom. Mrzli so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti pod - 10 °C (slika 5). Število 
mrzlih dni je povsod po državi moč no zaostajalo za dolgoletnim povpreč jem. 
0
25
50
75
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
RATEČ E
 
0
25
50
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
MURSKA SOBOTA
 
Slika 4. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod - 10 °C 
Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below - 10 °C 
V Rateč ah so našteli 10 mrzlih dni, največ jih je bilo pozimi 1962/63, zabeležili so jih 62, najmanj pa 
v zimi 2013/14, ko sta bila le dva taka dneva. V Novem mestu je bilo 5 mrzlih dni, brez njih je bilo 8 
zim, v zimi 1962/63 pa jih je bilo kar 38. V Murski Soboti so bili 3 mrzlih dnevi, brez mrzlih juter so 
bile od zač etka meritev štiri zime, kar 48 mrzlih dni pa so našteli v zimi 1962/63. V Ljubljani je bil en 
mrzel dan, povpreč je pa znaša 7 dni. V prestolnici je bilo od sredine minulega stoletja brez mrzlih dni 
10 zim, v zimi 1962/63 pa jih je bilo kar 31. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
35 
0
20
40
60
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
RATEČ E
 
0
20
40
60
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
LJUBLJANA
 
0
20
40
60
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
ševilo dni
MURSKA SOBOTA
 
0
20
40
60
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
NOVO MESTO
 
Slika 5. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C 
Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C 
0
25
50
75
100
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
število dni
RATEČ E
 
0
25
50
75
100
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
število dni
LJUBLJANA
 
0
25
50
75
100
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
število dni
MURSKA SOBOTA
 
0
25
50
75
100
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
število dni
NOVO MESTO
 
Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C 
Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
36 
Veliko pogostejši kot mrzli so hladni dnevi (slika 6); to so dnevi z jutranjo temperaturo pod ledišč em. 
Teh dni je bilo manj kot v dolgoletnem povpreč ju. V Rateč ah so zabeležili 79 hladnih dni; v zimi 
1983/84 jih je bilo 91, samo 70 pa v zimi 2000/01. V Ljubljani je bilo hladnih dni 40; od sredine 
minulega stoletja je bilo takih dni največ v zimi 1952/53, ko so jih našteli 80, najmanj pa v zimi 
2006/07, le 31. V Murski Soboti je bilo 58 hladnih dni; 89 hladnih dni je bilo v zimi 1998/99, samo 48 
pa v zimi 2013/14. V Novem mestu je bilo 48 hladnih dni; najmanj hladnih dni je bilo v zimi 2006/07, 
35, v zimi 1962/63 pa jih je bilo kar 87. 
Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod ledišč em. Takih dni je bilo opazno manj kot v 
dolgoletnem povpreč ju. V Rateč ah je bilo 12 ledenih dni; največ jih je bilo v zimi 1968/69, 52, 
najmanj pa 1974/75, ko so našteli le 4. V Ljubljani je bilo 6 ledenih dni; brez takih dni je minila zima 
2006/07, največ pa jih je bilo v zimi 1962/63, in sicer 46. V Murski Soboti je bilo 9 ledenih dni; naj-
več jih je bilo v zimi 1962/63, ko so jih zabeležili 54, najmanj pa 1974/75, samo dva dneva. V Novem 
mestu je bilo 7 ledenih dni; najmanj jih je bilo v zimi 2006/07, in sicer en sam, največ pa v zimi 
1962/63, ko jih je bilo 51. 
Za Ljubljano, Kredarico, Mursko Soboto in Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povpreč ne in 
najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povpreč ja (sliki 7 in 8). Najnižja zimska 
temperatura je bila v Ljubljani in Murski Soboti zabeležena zadnje dni lanskega leta. 
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
tem peratura (° C)
KREDARICA
 
                                        DECEMBER                                              JANUAR                                                FEBRUAR 
Slika 7. Potek povpreč ne dnevne (č rna č rta), najnižje (modra č rta) in najvišje (rdeč a č rta) dnevne temperature v 
zimi 2014/15 (tanke č rte) in v povpreč ju obdobja 1961–1990 (debele č rte) 
Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2014/15 (thin 
lines) and the average of the reference period 1961–1990 (bold lines) 
Na Kredarici se je 30. decembra 2014 ohladilo na −20,4 °C, najnižjo temperaturo doslej pa so izmerili 
v zimi 1984/85, ko je bilo −28,3 °C; nizko se je temperatura spustila tudi v zimah 1962/63 (−28,0 °C), 
1978/79 (−27,8 °C) in 1955/56 (−27,7 °C). V zimi 2014/15 je bilo v visokogorju najtopleje 24. decem-
bra, ko so izmerili 5,7 °C. 
V Ljubljani se je v zimi 2014/15 živo srebro najvišje povzpelo 19. decembra, in sicer na 13,9 °C. 
Najhladneje je bilo 30. decembra, ko so izmerili −11,0 °C. V Ljubljani je bila na sedanji lokaciji 
meritev doslej najnižja temperatura zabeležena v zimi 1955/56, ko se je termometer spustil na 
−23,3 °C, najvišja pa 2012 z 21,6 °C. 
V Murski Soboti je bilo najtopleje 19. decembra, ko se je živo srebro povzpelo na 15,4 °C, najhladneje 
pa 31. decembra z −15,6 °C. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
37 
V Biljah se je najbolj ogrelo 4. februarja, ko so izmerili 14,9 °C, najmanj pa je termometer pokazal 
28. januarja, in sicer −5,4 °C. 
-10
-5
0
5
10
15
20
temperatura (°C)
BILJE
 
                         DECEMBER                                       JANUAR                                  FEBRUAR 
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
temperatura (°C)
LJUBLJANA
 
                                        DECEMBER                                              JANUAR                                           FEBRUAR 
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
temperatura (° C)
MURSKA SOBOTA
 
                                   DECEMBER                                       JANUAR                                           FEBRUAR 
Slika 8. Potek povpreč ne dnevne (č rna č rta), najnižje (modra č rta) in najvišje (rdeč a č rta) dnevne temperature v 
zimi 2014/15 (tanke č rte) in v povpreč ju obdobja 1961–1990 (debele č rte) 
Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2014/15 (thin 
lines) and the average of the reference period 1961–1990 (bold lines) 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
38 
-14
-12
-10
-8
-6
-4
-2
 55/56 61/62 67/68 73/74 79/80 85/86 91/92 97/98 03/04 09/10
temperatura (ºC)
KREDARICA
 
-6
-4
-2
0
2
4
6
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
temperatura (ºC)
MURSKA SOBOTA
 
0
2
4
6
8
10
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
temperatura (ºC)
PORTOROŽ
 
-6
-4
-2
0
2
4
6
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
temperatura (ºC)
NOVO MESTO
 
-8
-6
-4
-2
0
2
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
temperatura (ºC)
RATEČ E
 
-6
-4
-2
0
2
4
6
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
temperatura (ºC)
LJUBLJANA
 
Slika 9. Povpreč na zimska temperatura zraka 
Figure 9. Mean winter temperature 
V Ljubljani je bila povpreč na temperatura zraka 3,1 °C, kar je 3,0 °C nad dolgoletnim povpreč jem; 
najhladnejša je bila zima 1962/63 s povpreč no temperaturo −4,2 °C, najtoplejša pa zima 2006/07 s 
5,1 °C. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka −6,9 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim 
povpreč jem. Najhladnejša je bila zima 1962/63 z −12,2 °C, najtoplejša pa 1989/90 z −3,8 °C. 
Povpreč na zimska temperatura zraka v Rateč ah je bila −1,4 °C, kar je 2,3 °C več od dolgoletnega 
povpreč ja; najhladnejša doslej je bila zima 1962/63 s povpreč no temperaturo −7,3 °C, najvišje pa se je 
živo srebro v povpreč ju povzpelo v zimi 2006/07, ko je bilo 0,0 °C. 
V Murski Soboti so z 2,3 °C povpreč je presegli za 3,1 °C; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 
−5,9 °C, v zimi 2006/07 pa je bilo 3,6 °C. V Novem mestu je bila povpreč na temperatura zraka 2,5 °C, 
kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem; v zimi 1962/63 je bila povpreč na temperatura −4,9 °C, 
pozimi 2006/07 pa 4,9 °C. V Portorožu je termometer v povpreč ju pokazal 6,7 °C, kar je 2,7 °C nad 
dolgoletnim povpreč jem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C, zima 2013/14 pa je bila s 
povpreč no temperaturo 8,6 °C najtoplejša. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
39 
6
8
10
12
14
16
18
20
22
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
temperatura (ºC)
LJUBLJANA
 
6
8
10
12
14
16
18
20
22
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
temperatura (ºC)
NOVO MESTO
 
6
8
10
12
14
16
18
20
22
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
temperatura (ºC)
MURSKA SOBOTA
 
12
14
16
18
20
22
24
 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12
temperatura (ºC)
BILJE
 
Slika 10. Absolutna najvišja zimska temperatura zraka 
Figure 10. Absolute maximum winter air temperature 
-25
-20
-15
-10
-5
0
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
temperatura (ºC)
LJUBLJANA
 
-30
-25
-20
-15
-10
-5
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
temperatura (ºC)
NOVO MESTO
 
-35
-30
-25
-20
-15
-10
-5
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
temperatura (ºC)
MURSKA SOBOTA
 
-20
-15
-10
-5
 62/63 68/69 74/75 80/81 86/87 92/93 98/99 04/05 10/11
temperatura (ºC)
BILJE
 
Slika 11. Absolutna najnižja zimska temperatura zraka 
Figure 11. Absolute minimum winter air temperature 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
40 
60% 70% 80% 90% 100% 110% 120% 130% 140%
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Postojna
Ljubljana
Novo mesto
Celje
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
Lisca
Šmarata
Sv. Florjan
Lavrovec
 
50%
75%
100%
125%
 
Slika 12. Sonč no obsevanje v zimi 2014/15 v primerjavi 
s povpreč jem tridesetletnega referenč nega obdobja 
Figure 12. Bright sunshine duration in winter 2014/15 
compared to the average of the reference period 
Slika 13. Trajanje sonč nega obsevanja v zimi 2014/15 
v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961–1990 
Figure 13. Bright sunshine duration in winter 2014/15 
compared to the 1961- 1990 normals 
Dolgoletno povpreč je trajanja sonč nega obsevanja je bilo najbolj preseženo v Ljubljani in na Sv. Flor-
janu, kjer je sonce sijalo tretjino več č asa kot obič ajno. Dolgoletno povpreč je so presegli na 
severovzhodu in v osrednjem delu Slovenije od meje s Hrvaško do meje z Avstrijo. Manj kot tri 
č etrtine obič ajne osonč enosti so imeli na skrajnem severozahodu, v Rateč ah je 189 ur enako 74 % 
dolgoletnega povpreč ja, in na Lisci, kjer so dosegli 66 % obič ajne osonč enosti. Za dolgoletnim 
povpreč jem so zaostajali na zahodu Slovenije in v pasu od Koroške prek dela Štajerske proti jugu vse 
do Bele krajine. 
V Ljubljani je pozimi 2014/15 sonce sijalo 222 ur, kar je 33 % več od dolgoletnega povpreč ja; najbolj 
sonč na je bila zima 1999/00 s 344 urami sonč nega vremena, najbolj siva pa je bila zima 1971/72 z 59 
urami sonca. Na Kredarici je bilo 253 ur sonč nega vremena, kar je 75 % dolgoletnega povpreč ja; 
največ sonca je bilo s 478 urami v zimi 1989/90. V Portorožu je sonce sijalo 300 ur, kar je enako 
dolgoletnemu povpreč ju; najbolj sonč ni sta bili zimi 1980/81 s 434 urami sonč nega vremena ter zima 
2002/03 s 421 urami sonca. Najmanj sonč nega vremena je bilo v zimi 1954/55, le 151 ur. V Murski 
Soboti je bilo 222 ur sonč nega vremena, kar je 14 % več kot obič ajno; zima 1999/00 je bila s 354 
urami najbolj sonč na doslej, najbolj siva pa zima 1969/70 z 88 urami. V Novem mestu je sonce sijalo 
195 ur, kar je 89 % dolgoletnega povpreč ja. Največ sonca je bilo v zimi 1999/00, 380 ur, najmanj pa v 
zimi 2009/10, le 95 ur. 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
41 
0
100
200
300
400
500
 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12
trajanje (ure)
KREDARICA
 
0
100
200
300
400
500
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
trajanje (ure) aa  
LJUBLJANA
 
0
100
200
300
400
500
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
trajanje (ure)
MURSKA SOBOTA
 
0
100
200
300
400
500
 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11
trajanje (ure)
PORTOROŽ
 
Slika 14. Trajanje sonč nega obsevanja 
Figure 14. Sunshine duration 
0
10
20
30
40
 62/63 68/69 74/75 80/81 86/87 92/93 98/99 04/05 10/11
število dni
BILJE
 
0
10
20
30
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
LJUBLJANA
 
0
10
20
30
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
NOVO MESTO
 
0
10
20
30
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
MURSKA SOBOTA
 
Slika 15. Število jasnih zimskih dni 
Figure 15. Number of clear winter days 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
42 
Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Na prikazanih postajah so dolgoletno povpreč je 
presegli v Novem mestu z 9 jasnimi dnevi in v Biljah, kjer je bilo 14 jasnih dni. V Rateč ah so z 19 
jasnimi dnevi bili le malo nad dolgoletnim povpreč jem. V Murski Soboti so s 7 jasnimi dnevi zaostali 
za dolgoletnim povpreč jem. Na Kredarici je bilo 10 jasnih dni, kar je precej pod obič ajnim številom. V 
Ljubljani sta bila dva jasna dneva in tako so opazno zaostali za povpreč jem, ki je 6 dni (slika 17), v 
prestolnici so največ jasnih dni zabeležili v zimi 1991/92, ko jih je bilo 17, brez jasnega dneva pa je 
minila zima 1969/70. 
Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Na Kredarici so dolgoletno povpreč je z 28 
dnevi nekoliko presegli. Tudi v Rateč ah so bili s 33 dnevi nekoliko nad povpreč jem. Podobno je bilo 
tudi v Biljah, kjer je bilo takih dni 40. Manj kot obič ajno je bilo oblač nih dni v Novem mestu, kjer so 
jih našteli 43, še bolj so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v Murski Soboti, kjer je bilo 30 takih 
dni. V Ljubljani so našteli 40 oblač nih dni, kar je 12 dni manj od dolgoletnega povpreč ja. Največ jih je 
bilo v zimi 1968/69, kar 71, najmanj pa 1999/00, le 29. 
0
20
40
60
80
 62/63 68/69 74/75 80/81 86/87 92/93 98/99 04/05 10/11
število dni
BILJE
 
0
20
40
60
80
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
LJUBLJANA
 
0
20
40
60
80
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
NOVO MESTO
 
0
20
40
60
80
 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12
število dni
MURSKA SOBOTA
 
Slika 16. Število oblač nih zimskih dni 
Figure 16. Number of cloudy winter days 
Nad 290 mm padavin je padlo v delu Posoč ja in na območ ju Nove vasi, Koč evja in Bele krajine. 
Največ padavin je bilo v delu Posoč ja in delu Bele krajine, kjer so izmerili nad 350 mm; v Č rnomlju 
so namerili 359 mm. Na Obali in na severovzhodu države je padlo od 110 do 170 mm. V Velikih 
Dolencih je padlo 122 mm, v Murski Soboti 139 mm, v Portorožu pa 141 mm. V pretežnem delu 
države pa so namerili od 170 do 290 mm. 
Padavine v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem so bile porazdeljene dokaj neenakomerno. Največ ji 
relativni presežek v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem so imeli v Beli krajini in v Novomeško-
Brežiški kotlini, kjer so dolgoletno povpreč je presegli vsaj za č etrtino, največ ji presežek je bil v 
Novem mestu, kjer je padlo 51 % več kot v dolgoletnem povpreč ju. Dolgoletno povpreč je so presegli 
vzhodno od linije, ki je potekala od ilirskobistriškega območ ja vzhodno od Ljubljane vse do Koroške. 
Izjemi sta bili Lendava in Slovenke Konjice. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
43 
V Ljubljani so namerili 212 mm padavin, kar je 81 % dolgoletnega povpreč ja; samo 76 mm je padlo v 
zimi 1991/92, kar 569 mm v zimi 1976/77, pozimi 2013/14 pa 514 mm. V Novem mestu je padlo 
272 mm, kar je 51 % nad dolgoletnim povpreč jem; največ padavin so zabeležili v zimi 2012/13 
(391 mm), le nekaj manj v zimi 1952/53 (364 mm), samo 57 mm pa v zimi 1974/75. V Murski Soboti 
je padlo 139 mm, kar je 16 % več od dolgoletnega povpreč ja; v zimi 1951/52 je bilo 258 mm, samo 
37 mm pa v zimi 1988/89. V Portorožu so s 141 mm dosegli 69 % povpreč ja; največ padavin so 
izmerili v zimi 1978/79 (453 mm), najmanj pa v zimi 1988/89 (54 mm). V Rateč ah je padlo 222 mm, 
kar je 85 % dolgoletnega povpreč ja; doslej je bilo največ padavin v zimi 2013/14, ko je padlo 796 mm, 
pred tem je bila najbolj mokra zima 1976/77 s 558 mm, samo 35 mm pa so namerili v zimi 1974/75. 
Na Kredarici so namerili 272 mm, kar je 84 % dolgoletnega povpreč ja; največ padavin doslej je bilo v 
zimi 2013/14, in sicer 731 mm, pred tem je bila najbolj mokra zima 2000/01 s 637 mm, najmanj 
padavine je bilo v zimi 1963/64, ko so zabeležili le 80 mm. Seveda so namerjene padavine v gorah še 
posebej pozimi moč no podcenjene. 
0
250
500
750
 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 14/15
padavine (mm)
KREDARICA
 
0
200
400
600
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
padavine (mm)
LJUBLJANA
 
0
200
400
600
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
padavine (mm)
MURSKA SOBOTA
 
0
200
400
600
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
padavine (mm)
PORTOROŽ
 
0
200
400
600
800
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
padavine (mm)
RATEČ E
 
0
200
400
600
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
padavine (mm)
NOVO MESTO
 
Slika 17. Padavine 
Figure 17. Precipitation 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
44 
50% 100% 150% 200%
Log pod Mangr.
Soč a
Kobarid
Kneške rav ne
Lesce
Kredarica
Rateč e
Kamniška b.
Jezersko
Podljubelj
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nov a v as
Koč ev je
Ljubljana
Bizeljsko
Lisca
Nov o mesto
Č rnomelj
Celje
Sl. Konjice
Maribor
Sl. Gradec
Murska S.
Lendav a
Veliki Dolenjci
 
110 mm
170 mm
230 mm
290 mm
350 mm
 
Slika 18. Padavine v zimi 2014/15 v primerjavi s 
povpreč jem tridesetletnega referenč nega obdobja 
Figure 18. Precipitation in winter 2014/15 compared 
to the average of the reference period 
Slika 19. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2014/15 
Figure 19. Precipitation amount in winter 2014/15  
  
50%
75%
100%
125%
150%
 
Slika 20. Višina padavin v zimi 2014/15 v 
primerjavi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 
Figure 20. Precipitation amount in winter 
2014/15 compared to the 1961- 1990 nor-
mals 
Padavin ne ocenjujemo le po količ ini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo šte-
vilo dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 
1 mm (slika 21). V Ljubljani je bilo v zimi 2014/15 25 padavinskih dni, kar je dan manj kot obič ajno; 
največ jih je bilo v zimah 1976/77 (46), 1959/60 (44) in 2009/10 (43). V Rateč ah je bilo takih dni 26, 
kar je 4 dni več od dolgoletnega povpreč ja; 42 so jih našteli v zimi 1976/77, 9 pa v zimah 1992/93 in 
1974/75. V Novem mestu je bilo 29 padavinskih dni, kar je 5 dni več kot v dolgoletnem povpreč ju, kar 
37 takih dni pa je bilo v sezoni 1983/84. V Murski Soboti je bilo 22 takih dni, kar je 4 dni več od 
dolgoletnega povpreč ja. 
Na sliki 22 je prikazano število dni s snežno odejo v decembru, januarju in februarju. Dnevi s snežno 
odejo v novembru in pomladnih mesecih niso upoštevani. 
V Ljubljani so v zimi 2014/15 zabeležili 33 dni s snežno odejo, povpreč je pa znaša 48 dni; brez takih 
dni so bili v zimi 1988/89, kar 90 dni pa so imeli v zimi 1980/81. V Murski Soboti so našteli 18 dni, 
kar je 20 dni manj od dolgoletnega povpreč ja. Najmanj dni s snežno odejo je bilo v zimah 1974/75, le 
2, kar 90 dni pa v zimi 1962/63. V Rateč ah pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni; tokrat je 
ležal 69 dni, povpreč je pa znaša 81 dni; 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim 
letom, komaj 4 dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1989/90. V Novem mestu so s 36 dnevi za 12 
dni zaostajali za dolgoletnim povpreč jem; vse dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1962/63, le en 
dan pa je sneg ležal v zimi 1989/90. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
45 
0
10
20
30
40
50
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
število dni
RATEČ E
 
0
10
20
30
40
50
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
število dni
LJUBLJANA
 
0
10
20
30
40
50
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
število dni
MURSKA SOBOTA
 
0
10
20
30
40
50
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08
število dni
NOVO MESTO
 
Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm 
Figure 21. Number of days with at least 1 mm precipitation 
0
25
50
75
100
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
število dni
RATEČ E
 
0
25
50
75
100
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
število dni
LJUBLJANA
 
0
25
50
75
100
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
število dni
MURSKA SOBOTA
 
0
25
50
75
100
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
število dni
NOVO MESTO
 
Slika 22. Število dni s snežno odejo ob 7. uri 
Figure 22. Number of days with snow cover at 7 a. m. 
V Ljubljani je najvišja snežna odeja dosegla 28 cm, kar je manj od dolgoletnega povpreč ja, ki znaša 
34 cm. Rekordnih 146 cm so zabeležili v zimi 1951/52, pozimi 1988/89 pa snega ni bilo. V Murski 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
46 
Soboti so izmerili 9 cm, kar je 15 cm manj od povpreč ja; najdebelejšo snežno odejo so imeli v zimi 
1985/86 (61 cm), v zimi 1992/93 pa je dosegla komaj 2 cm. V Novem mestu je snežna odeja dosegla 
49 cm, kar je 15 cm več kot obič ajno; kar 103 cm so namerili v zimi 1968/69, komaj 3 cm pa v zimi 
1988/89. Na Obali snežne odeje tokrat niso zabeležili. 
0
50
100
150
 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15
višina (cm)
LJUBLJANA
 
0
100
200
300
400
500
600
 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11
višina (cm)
KREDARICA
 
Slika 23. Največ ja višina snežne odeje 
Figure 23. Maximum snow depth 
Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2014/15 in povpreč ne razmere v pri-
merjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 24), saj je ta postaja reprezentativna za ra-
zmere v visokogorju. Pozimi v visokogorju snežno odejo beležijo vse dni; na Kredarici je dosegla de-
belino 205 cm. Le v prvi tretjini decembra je debelina snežne odeje za nekaj dni nekoliko presegla 
dolgoletno povpreč je, sicer pa je bila vso zimo pod dolgoletnim povpreč jem. Zaostanek je bil še 
najbolj izrazit januarja. Največ ja zimska debelina je v zimi 2013/14 dosegla 560 cm, le 75 cm snega 
pa so namerili v sezoni 2001/02. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih 
mesecih, na Kredarici navadno šele aprila. 
0
50
100
150
200
250
300
višina (cm)
KREDARICA
 
                                        DECEMBER                                              JANUAR                                              FEBRUAR 
Slika 24. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2014/15 (zeleni stolpci) in v povpreč ju obdobja 1961–1990 
(č rna č rte) 
Figure 24. Snow cover depth in winter 2014/15 (green columns) and the average of the reference period 1961–
1990 (black line) 
Potek dnevnega zrač nega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Najnižja vrednost v zimi 2014/15 je bila 
zabeležena 30. januarja, in sicer 942,8 mb, najvišja pa 18. februarja, ko se je tlak povzpel na 
1002,5 mb. Prikazane vrednosti niso prerač unane na nivo morske gladine, zato so nekoliko nižje, kot 
so vrednosti, ki jih dnevno objavljamo v medijih. 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
47 
Ljubljana Maribor Kredarica 
N
E
S
W
4 %
8 %
12 %
9.2 %
9.1 %
12.0 %
8.9 %
8.9 %
6.6 %
4.9 %
3.5 %
2.8 %
6.6 %
5.7 %
5.3 %
5.0 %
3.3 %
2.9 %
5.3 %
1.1 m/s
0.8 m/s
1.0 m/s
1.0 m/s
1.3 m/s
1.3 m/s
1.2 m/s
1.3 m/s
1.4 m/s
1.3 m/s
1.3 m/s
1.7 m/s
2.3 m/s
1.9 m/s
1.1 m/s
1.2 m/s
 
N
E
S
W
5 %
10 %
15 %
20 %
6.2 %
4.0 %
4.0 %
2.5 %
2.1 %
4.6 %
11.1 %
9.8 %
4.7 %
1.7 %
1.5 %
2.3 %
5.0 %
19.6 %
11.8 %
7.6 %
1.3 m/s
0.9 m/s
0.7 m/s
0.5 m/s
0.5 m/s
0.8 m/s
1.0 m/s
1.1 m/s
1.3 m/s
0.9 m/s
0.9 m/s
1.4 m/s
1.2 m/s
1.3 m/s
1.0 m/s
1.1 m/s
N
E
S
W
7 %
14 %
21 %
28 %
9.6 %
2.2 %
2.1 %
2.0 %
2.3 %
6.3 %
10.4 %
2.9 %
0.8 %
0.3 %
0.3 %
0.3 %
2.3 %
14.2 %
27.5 %
15.8 %
7.8 m/s
4.6 m/s
4.2 m/s
3.8 m/s
2.7 m/s
3.3 m/s
4.2 m/s
3.8 m/s
2.3 m/s
1.6 m/s
2.0 m/s
2.0 m/s
9.8 m/s
8.6 m/s
8.7 m/s
7.8 m/s
 
Novo mesto Portorož – letališč e Bilje 
N
E
S
W
5 %
10 %
15 %
2.2 %
3.6 %
12.3 %
12.0 %
3.8 %
1.5 %
2.1 %
4.1 %
10.3 %
9.4 %
11.4 %
10.6 %
8.2 %
4.2 %
2.1 %
1.8 %
0.7 m/s
0.9 m/s
1.6 m/s
1.7 m/s
1.0 m/s
0.6 m/s
0.6 m/s
0.9 m/s
1.2 m/s
1.2 m/s
1.4 m/s
1.1 m/s
1.0 m/s
1.2 m/s
0.7 m/s
0.6 m/s
 
N
E
S
W
9 %
18 %
27 %
1.7 %
2.0 %
7.8 %
11.5 %
5.3 %
25.2 %
22.7 %
3.8 %
2.5 %
2.0 %
1.8 %
1.6 %
2.3 %
4.1 %
3.6 %
2.1 %
2.1 m/s
3.6 m/s
4.8 m/s
5.3 m/s
3.7 m/s
2.8 m/s
3.0 m/s
2.8 m/s
2.2 m/s
2.3 m/s
1.6 m/s
1.5 m/s
1.5 m/s
1.9 m/s
2.0 m/s
1.9 m/s
N
E
S
W
7 %
14 %
21 %
28 %
35 %
1.2 %
1.6 %
2.9 %
10.8 %
33.5 %
21.0 %
4.0 %
1.6 %
1.9 %
3.2 %
4.6 %
4.1 %
3.1 %
2.5 %
1.4 %
1.7 %
1.1 m/s
1.4 m/s
2.2 m/s
2.4 m/s
2.4 m/s
1.8 m/s
1.0 m/s
1.2 m/s
0.8 m/s
0.9 m/s
0.9 m/s
0.9 m/s
0.9 m/s
1.1 m/s
0.9 m/s
1.1 m/s
 
Slika 25. Vetrovne rože, zima 2014/15    Figure 25. Wind roses, winter 2014/15 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
48 
940
950
960
970
980
990
1000
1010
pritisk (mb)
LJUBLJANA
 
                                        DECEMBER                                              JANUAR                                                FEBRUAR 
Slika 26. Potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v zimi 2014/15 (svetla č rta) in v povpreč ju obdobja 1961–
1990 (temnejša č rta) 
Figure 26. Mean daily air pressure in winter 2014/15 (pink) and the average of the reference period 1961–1990 
(dark line) 
V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sonč nem 
obsevanju, padavinah ter snežni odeji v zimi 2014/15. 
Preglednica 1. Meteorološki podatki, zima 2014/15 
Table 1. Meteorological data, winter 2014/15  
Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi 
 NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX 
Lesce 515 1,0 2,4  −2,8  −14,5 308  206 74 37 32 
Kredarica 2514 −6,9 0,9 −3,7 −9,4 5,7 −20,4 253 75 272 84 90 205 
Rateč e–Planica 864 −1,4 2,3 3,4 −4,9 10,0 −14,2 189 74 222 85 69 40 
Bilje pri N. Gorici 55 5,3 1,9 9,9 1,4 14,9 −5,4 288 88 179 56 1 1 
Letališč e Portorož  2 6,7 2,7 11,0 3,2 19,1 −3,1 300 100 141 69 0 0 
Godnje 295 4,5 2,2 9,2 1,4 14,0 −5,0   228 73 1 4 
Postojna 533 2,4 2,5 5,8 −0,9 12,0 −12,9 280 104 272 81 24 31 
Koč evje 468 1,1 1,8 5,6 −2,8 14,2 −19,6   318 108 48 69 
Ljubljana 299 3,1 3,0 6,2 0,2 13,9 −11,0 222 133 212 81 33 28 
Bizeljsko 170 2,6 2,5 6,7 −1,1 15,5 −15,4   235 129 26 30 
Novo mesto 220 2,5 2,6 6,2 −0,7 16,8 −14,8 195 89 272 151 36 49 
Č rnomelj 196 3,2 2,7 7,2 −0,8 17,0 −18,0   359 147 28 70 
Celje 240 2,1 2,6 6,4 −2,0 15,3 −21,0 208 95 193 103 31 27 
Maribor 275 2,6 2,7 6,6 −0,7 15,6 −9,7 235 106 172 108 26 18 
Slovenj Gradec  452 0,5 2,6 4,9 −2,8 12,0 −17,6 228 90 177 109 34 27 
Murska Sobota  188 2,3 3,1 6,3 −1,2 15,4 −15,6 222 114 139 116 18 9 
Veliki Dolenci 190 2,3 2,6 5,6 −0,9 14,2 −11,6   122 100 15 9 
 
LEGENDA / LEGEND:  
NV − nadmorska višina (m) OBS − število ur sonč nega obsevanja 
TS − povpreč na temperatura zraka (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja 
TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) RR − višina padavin (mm) 
TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RP − višina padavin v % od povpreč ja 
TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (°C)   
 
Avtorica vseh fotografij v tem č lanku je Tanja Cegnar, posnete so bile pozimi 2014/15 v Sloveniji. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
49 
SUMMARY 
Mean air temperature in winter 2014/15 was above the 1961–1990 normals. In most of the country the 
temperature anomaly was between 2 and 3 °C, the biggest anomaly was registered in Prekmurje with 
3.2 °C. In northwest of Slovenia, Goriška, and in Koč evje the mean air temperature exceeded the 
normals by 1 to 2 °C; in the high mountains the anomaly was between 0 and 1 °C. 
Maximum precipitation was reported in part of Posoč je, Nova vas and Bela krajina, where more than 
290 mm fell. In most of the country between 170 and 290 mm was reported. Between 110 and 
170 mm fell on the Coast and on northeast of Slovenia. In Bela krajina and Novomeško-Brežiška 
kotlina the normals were exceeded by at least 25 %, in Novo mesto 151 % of the normals feel. About 
half of the country exceeded the normals. 
Most of the country got more sunny weather than on average during the 1961–1990 period. The 
biggest exceedance was reported in central part of the country. Ljubljana and Sv. Florjan reported one 
third more sunny weather then on average in the reference period. Less sunny weather than usual 
was observed in west part of Slovenia and in territory from Koroška towards south up to Bela krajina. 
Less than 75 % of the normal was observed on the northwest of Slovenia and on Lisca. 
 
Snow cover in the mountains was modest. The maximum snow depth on Kredarica was 205 cm.