(Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. o,- ' kjer imajo sedaj zadostno število domačih strokovnih moči, Pričnemo osamosvojevati in sicer v vseh panogah življenskega, kakor tudi elementarnega in drugega zavarovanja.^ V to svrho je za pričetek zadružna podlaga najbolj prikladna. Dr. Kojič je nato pojasnjeval nov, v Sloveniji še neznan tip in organizacijo zdravstvenih zadrug, ki je upeijan jv Srbiji in ki je dosegel velike uspehe za povzdigo narodnega zdravstva, pobijanje epidemij in infekcije, kakor tudi za splošno propagando kulture in higijcne. Končni referat o davčni reformi je imel generalni tajnik osredne zadružne zveze dr. Ljudevit Prohaska, ki je v kratkem rekapituliral svojo obširno študijo glede osnovnih načel novega davčnega zakona in stališča zadružništva glede zemljiškega davka, dohodninskega davka in obdavčevanja zadrug. Predlagal je, da naj se uvede pri nas zemljiški davek po angleškem sistemu in sicer z višjo škalo na lastnika zemlje, ki zemlje ne obdeluje, in nižjo škalo pa na onega, ki zemljo obdeluje. Vprašanje obdavčenja zadrug pa naj bi se uredilo s posebnim zakonom kakor je že prej obstojal v Srbiji. Na kongresu smo videli, da naše zadrugarstvo intenzivno deluje, da razvije in izpopolni svojo organizacijo po celi državi in med vsemi panogami domače produkcije in se po vzoru angleških pijonirjev razvije tudi v veletrgovini in veleindustriji. Naše zadružne organizacije posvečajo vsem javnim gospodarskim vprašanjem intenzivno pažnjo ter marljivo vršijo priprave v zaščito svojih interesov pri vseh zakonodajnih ukrepih vlade. Navezali so stike z velikimi in razvitimi mednarodnimi zadružnimi organizacijami, ki bodo še bolj utrdile in izpopolnile njih organizacijo in poslovanje in in jim dale novo možnost razvoja in poleta. Uspehi, ki so jih že dosedaj dosegli, dokazujejo jasno njih pomen v našem narodnem gospodarstvu in nalagajo našim gospodarskim krogom, posebno pa trgovskim nujno, da svoje stališče napram zadružnemu delu in pokretu revidirajo. Davek na poslovni promet v 1.1922. Davkoplačevalci v Sloveniji so plačali v 1. 1922 skupno 26,776.000 dinarjev davka na poslovni promet, torej od prometa in odškodnin v izmeri 2677 milijonov Din. Vsakdo, kdor pozna pridobitne razmere v Sloveniji, mora priznati, da je ta vsota v polnem obsegu vstregla dejanskim razmeram. Le finančno ministrstvo v Beogrodu ni zadovoljno, češ da bi plačilo moralo z ozirom na razvito industrijo in trgovino v Sloveniji doseči izdatno višjo vsoto. Pri tempa v Beogradu ne navajajo nikakih številk drugih pokrajin in popolnoma prezro, da je pred par meseci za kontrolo glede davka na poslovni promet v posamezne pokrajine odposlana komisija v uradnem komunikeju ugotovila, da edino Slovenija v redu plačuje in odprem-lja davek na poslovni promet. Ne glede na to dejstvo pa sklicevanje edino na industrijo in trgovino še ne dokazuje, da je bil uspeh nepo-voljen, ker izkazana vsota 2677 mi- lijonov Din ne pomenja celotnega prometa, kajti promet, dosežen z izvozom, je davka prost, za promet, dosežen potom državnih dobav pa plačuje slovenska trgovina in industrija davek na poslovni promet tudi pri državnih blagajnicah izven Slovenije, na primer za vojne dobave itd. Vrhu tega imajo nekatera podjetja sedeže izven Slovenije, na primer v Zagrebu in plačujejo tam davek na poslovni promet tudi od obrafovališč v Sloveniji. Iz dejstva, kako sodijo v Beogradu o davku na poslovni promet, ki ga plačuje Slovenija, se more sklepati kako se splošno presojajo naša stremljenja po omiljenju davčnih bremen. Naše pridobitne razmere se presojajo le po hipnih utisih, katere dobivajo posamezni načelniki iz Beograda, kadar prihajajo na oddih v Slovenijo. Drugače si ne morejo tolmačiti očitka, da smo v časih, ko se šibijo naša ramena pod pezo, plačali še — premalo. Omejitev blagovnega prometa v inozemstvu. (Nadaljevanje članka o omejitvah v zadnji številki našega lista). Reka: Celokupni promet preko Bakra je ukinjen tudi nadalje. Italija: Reekspedicije na postajah Postojna in 1 rbiž niso dovoljene. Pošiljke za reekspedicijo je treba predati na postajo Prestranek, kjer se nahajajo carinski in veterinarski uradi, ali pa morajo imeti popratna izkazila teh pošiljk označbo »Po-stumia Transito«. V tem primeru se bodo pošiljke odpremljale službeno v Prestranek. Vse pošiljke, odrejene enostavno na »Postumia«, t. j. brez označbe »Transito«, se bodo iztovorile v Postojni loco. Avstrija: Reekspedicija je ob-ustavljena na sledečih postajah: Podrožčica (Rosenbach), Labud (Lawamiind), Trbiž (Tarvis), Špilje-Strass, Ehrenhausen, Lebring do vključljivo Puntigam, Passau. (Druge določbe za nas niso pomembne. Pravtako ne prihajajo v poštev omejitve v Madžarski, Rumunski in Bolgarski ter jih izpuščamo.) Poljska: Neposreden promet ni vpostavljen. Pošiljke, ki se hočejo potom reekspedicije odpremiti v Poljsko, morajo biti opremljene z originalno fakturo, uverenjem o izvoru blaga in trgovskimi dokumenti, v paterih mora biti označena vrednost blaga. Pri gromadnem blagu mora biti označena vrednost blaga v tovornem listu. Brez teh dokumen-v katerih mora biti označena vred-sprejmejo v daljno odpremo. Češkoslovaška: Prevzemanje pošiljk za češkoslovaške postaje, ki se naj s teh postaj reekspedirajo v kako drugo državo, dovoljuje se edinole pod pogojem: a) da se v tovornem listu označi v katero državo se bo reekspedicija izvršila; b) da je pošiljka opremljena v uverenjem o izvoru kakor tudi z vsemi potrebnimi carinskimi dokumenti one države, kamor se ima pošiljka uvoziti; c) da se ima izvršiti reekspedicija v roku 24 ur. Reekspedicija kolnotovornih pošiljk na postajah Praha \Vilsonovo, Masaryko-vo in Denisovo nadraži brez pretovora kakor tudi deklaracije pošiljk za postaje v inozemstvu ni dovoljeno. V nujnih in utemeljenih primerih izdaje dovoljenja direkcija Praga. Nemčija: Nemške železnice na svojih obmejnih postajah ne prevzemajo na daljno odpremo pošiljk, odrejenih za postaje in proge v ruhrskem področju, okupiranem po francoskih ali belgijskih četah, ka-kakor tudi tranzit preko tega področja. Kako je Nemčija prešla k računanju v zlatu. Marka je umrla in Nemci so vpeljali od nas že neštetokrat prerokovano računanje v zlatu. Boj za računanje v zlatu je v Rusiji že davno dokončan, zlatu v prilog; Nemčija se je po dolgem umiranju marke odločila šele sedaj. Poleg Rusije je imela Nemčija v tem boju še dve tovarišici: Poljsko in Ogrsko, ki po kratkih neuspehih zmeraj le prehajate na to računanje nazaj. Trgovci in parlamentarci so deloma za, deloma proti. Nemci so vprašanje zlate vrednote razmotrivali že zelo dolgo, kakor smo omenili. Ko so pa vsote za dolar postale bajne — zadnji kurz je 300 milijonov mark za en dolar — so morali seveda odločno nastopiti; tako ni šlo več naprej. Začetkom septembra so se začeli resni pregovori med državnim finančnim ministrstvom in pa med finančnimi strokovnjaki, potem ko je bil državni kancelar Stresemann v svojem stuttgartskem govoru pohod nove vrednote že naznanil. Poročila o brezposelnosti in odpuščanju delavcev so razodevala, kakšen kaos v računanju je vladal zadnje čase na Nemškem. Produktivna industrija in veletrgovina ste računali že davno v zlatu, pridružila se jima je še mala trgovina. Za temelj so imeli nekateri dolar, drugi holandski goldinar, eden je računil dolar na štiri zlate marke, drugi na 4.20, zopet drugi so se ravnali po funtu ali pa po švicarskem franku. Prvi pogovori so govorili o vzporednih vrednotah: papirna marka naj bo še zmeraj plačilno sredstvo za neposredni promet konsumentov, zraven nje naj pa stopi nova zlata vrednota za trgovski promet; vsaj za toliko časa, dokler ni izpeljana nova davčna reforma, ki naj prinese državi davke v dobri vrednoti in dokler se sploh ves obrat ne financira na novi podlagi. Najprvo so govorili o projektu žitnega denarja na podlagi cene za najvažnejše nemško žito, za rž; eden prvih zagovornikov projekta je bil njegov duševni oče dr. Helfferich, voditelj nemškonarodne ljudske stranke. Za drugim projektom, glasečim se na ime Friderik Pilot, je stala Stinnesova družba, tako da je ta projekt že v naprej imel veliko možnost uresničenja. Po tem projektu naj bi plačal vsak Nemec naenkrat pet odstotkov svojega v zlatu cenjenega premoženja, kar bi znašalo deset milijard v zlatu. Dokler denar ne pride skupaj, veljajo nepremičnine kot hipoteka in se izdajo nemška državna zastavna pisma. Nove zlate novčanice naj pridejo v promet v znesku osmih milijard. Tri milijarde državnih zastavnih pisem naj vloži država v državno banko, ki naj z njenimi dosedanjimi zlatimi in deviznimi zneski — ki jih cenijo tudi na tri milijarde — fundira novo vrednoto. Tretji projekt je razvil prejšnji državni tajnik v državnem gospodarskem ministrstvu Julij Hirsch; projekt gre v glavnem za tem, da najamemo v okrepilo financ mednarodno posojilo, garantirano v nemškem nepremičnem premoženju. Pozneje so Helfferichov načrt združili s Stinnesovim; zastopnik Stinnesove družbe je bil ravnatelj Minoux, ki je spisal brošuro »Nemčije beda in rešitev«. V brošuri priporoča za ozdravljenje razmer po- leg vpeljave zlate vrednote vse tiste pomočke, o katerih govorijo tudi drugod: znižanje uradništva, opustitev prisilnega gospodarstva, opustitev osemurnega delavnika, večja intenziteta dela itd. Temeljna misel brošure je ta, da naj nemška finančna reforma okrepi pasivni odpor v ruhrskem ozemlju. Torej je za nespravljivo politiko napram Franciji, v nasprotju z večino drugih narodnih gospodarjev. Takrat so imenovali tudi deviznega komisarja, ki naj bi nabral vse neproduktivne devize; bili so za to, da se vpeljejo nadure, zlasti v važnih obratih, posebno v rudnikih nezasedenega ozemlja. Krediti za stavkujoče v Poruhrju so rekli, da se morajo omejiti na neobhodno po- Preskrba vojske z živino, sredstvi po zakonu Način popisa in evidenca živine in prevoznih sredstev, kakor se je vršil iekonn lanskega leta po posameznih krajih, je vzbudil občo nejevoljo, v hr-vatskem Zagorju pa še celo obžalovanja vredne demonstracije, očividno edino iz razloga, ker prebivalstvo ni bilo poučeno o pomenu in namenu popisa. Kakor prejšnji zakon o uslrojstvu vojske, vsebuje tudi sedaj za vse pokrajine naše države uveljavljeni zakon izčrpna določila kako se preskrbljuje vojska z živino in prevoznimi sredstvi. Ker je v interesu prebivalstva, da se seznani z dolžnostmi pa tudi s pravicami, katere jim nalaga, oziroma daje novi zakon, navajamo v nastopnem bistvena določila, ki jih vsebuje čl. 232. do 249. zakona. Vojska se preskrbuje z živino in prevoznimi sredslvi, s katerimi razpolaga prebivalstvo, kadarkoli je potrebno. Preskrba še vrši na dva načina: s popisom živine in prevoznih sredstev prebivalstva in z donosi stalnega pribitka, ki se pobira poleg neposrednih davkov v višini invalidskega davka. Dolžnosti prebivalstva so torej dvojne: dajati živino, vprego in prevozna sredstva v naravi in plačevali davčni pribitek. Dolžnosti dobavljati vojski omenjena sredsiva v naravi so oproščeni poleg kraljevskega doma, le aktivni ter rezervni oficirji, slednji le, ako vrše službo na konjih glede konj, ki jim pristojajo po Uredbi o furaži. Osebne oprostitve privatnih podjetij, siromašnih kmetov, obrtnikov, fijakerjev in prevoznikov pridržuje zakon posebnemu pravilniku, ki bo določal, koliko živine in prevoznih sredstev se jim mora pustiti v mirnem in koliko v vojnem času, da se jim ne ogroža eksistence, oziroma preživljanja. H konjenici in za ostale službe, ki vrše službo na konjih, se rekrutirajo v prvi vrsti oni, ki imajo ali morejo imeti vsak čas na razpolago sposobne konje z jahalno opremo. Konjenikom, ki so imovili, pa si ne nabavijo konja tekom 3 mesccev, nabavi konja država in iztirja tekom enega leta od njih poleg davka še te nabavne stroške. Ako LISTEK. Gustav Frevtag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) »Taisto si napravil i ti poprej«, je odvrnil Anton. »In zdaj hočem govoriti o tebi. Pred nekako pol leta je prišel ta Amerikanec h gospodu Schroterju ter mu dejal: ,Ne želim biti več volonter, prosim, da me stalno nastavite v svoji službi'. .Zakaj/ je vprašal gospod Schroter. Fink je izrekel to prošnjo seveda edino s tem namenom, da bi prejemal od podjetja toliko in toliko tolarjev stalne plače«. Zopet so se vsi nasmehnili in oči vseh so se obrnile na Finka; toda ti pogledi niso bili več sovražni, ampak odsevalo je iz njih nekako spoštovanje, kajti vsem je bilo znano, da je Fink rekel: »Želim imeti svoj redni delež in odgovornost pri delu, kajti dobil sem veselje do te stroke.« »In dalje«, je nadaljeval Anton, trebno najmanjšo izmero, če hočejo finance sanirati. Tedaj se je zopet pojavilo vprašanje, ali naj se pasivni odpor v ruhrskem ozemlju opusti ali ne? In konštatirali so, da nihče v zasedenem ozemlju ne misli na opustitev. To je bila uradna ugotovitev. Drugi viri so pa govorili drugače. Sklenilo se je, da ostane cilj isti, četudi se metoda spremeni. To je samo vprašanje taktike, ne pa vprašanje splošnega mišljenja. Načrti so rasli iz tal, kakor gobe po dežju, klic je bil pa vselej isti: Sanacija državnih financ in vpeljava zlate vrednote. Sedaj so jo vpeljali. Drug članek naj nam pokaže, v koliko so se držali nasvetovanih izhodov. * * * prevoznimi in prenosnimi o ustrojstvu vojske. pa se kakemu konjeniku izza rekrutiranja premoženjske ra~mcre rzpremene in ni več v položaiu vzdrževali konja, se ga ali prevede v drugo stroko ali pa mu nabavi konja država brez zahteve na povračilo stroškov. Kadar ri zadosti novincev za konjeniške široke, ki bi bili v položaju si nabaviti lastnega konja ali ki bi imeli vrhutega za do-tično stroko potrebno inteligenco in strokovno usposobljenost, se rekrutirajo za lo službo tudi taki novinci, ki si ne morejo nabaviti lastnih konj z vprego. Tem novincem nabavi konje in potrebno opremo država pri osebah, ki imajo konje, a jih ne rabijo za svojo vojaško službo. Podobna določila veljajo tudi za ar-tiljerijo, za katero se popisujejo konji in druga živina na licu mesta, kjerkoli se dobe, le vprega in druga tovorna sredstva se kupujejo s sredstvi remont-no-vožarskega fonda. Prevozna in prenosna sredstva dobavljajo osebe, ki jih imajo na razpolago na licu mesta, brez ozira na to, ali so zavezane službi v tej ali oni kategoriji vojske ali ne. Lastniki motornih voz, plovnih in zrakoplovnih sredstev se smeio poklicati na službovanje s svojim prevoznim sredstvom tudi ako spadajo med takozvane »neborce«. Ako lastnik sam ni vešč ravnanja s prevoznim sredstvom, se pokliče na službovanje njegov nameščenec. Za dobavo prevoznih sredstev je zavezan vsakdo, brez ozira v kateri kategoriji vojske služi, ni pa zavezan, da v mirnem času vozi osebno, ampak sme odposlati za vožnjo sposobnega namestnika, v vojnem času pa je zavezan, da vozi osebno. Ako služi oseba, ki dobavi prevozno ali prenosno sredstvo, v kaki drugi kategoriji vojske, ali je že odslužila odnosno je že oproščena osebne službe v vojski, sme vojaško oblastvo odkazati ta sredstva komu drugemu izmed njenih sorodnikov ali izmed prebivalcev dotičnega kraja. Lastniki živine in prevoznih sredstev, ki so sicer sposobni za osebno službo, a se jih zaenkrat ne potrebuje, se posebej vpisujejo za rezervo. »ako se pokaže pri kaki principalovi kupčiji sijajen uspeh, se nihče izmed nas tega bolj ne veseli kot Fink. Ko se je gospodu Schroterju posrečilo nedavno preprečiti izgubo nekoliko tisoč tolarjev, ki bi imela zadeti trgovino, tedaj je taisti Fink naravnost triumfiral ter prisilil Jordana in mene, da sva morala iti do-tični večer z njim v krčmo.« »Ker se mi samemu ni ljubilo piti, norček«, pravi Fink. »Seveda«, zakliče Anton, »zato si pa tudi takoj pri prvem kozarcu trčil z nama v blagor našega podjetja, ki si mu dal pridevek sijajne tvrdke«. Fink je molče zrl pred-se v tla, Sabina pa je z blestečimi očmi pogledala Antona. Gospodje so se zopet prijazno smehljali in se pomikali bliže drug drugemu — mala napetost je bila odstranjena. »Pa tudi v drugih ozirih kaže taisto ubogo dobrodušnost, ki jo je sam poprej tako napadal«, je zmagoslavno nadaljeval Anton. »Kot vsi vemo, ljubi on svojega konja osebno in ima zanj popolnoma drugo vrednost, kakor vsota petsto dolar- Da ima vojaško oblastvo vedno na-tangpo evidenco o živini, prevoznih in prenosnih sredstvih in more določiti, kdo naj plača remontsko-vožarski pribitek, živino in omenjena sredstva popisuje po potrebi vsako leto s sodelovanjem občinskih in policijskih obla-slev. Kdor se tem povodom vpiše za osebno službo s svojo živino in svojimi prevoznimi sredstvi ali le, da odda v slučaju potrebe svojo živino itd., je dolžan popisano živino in popisana sredstva obdržati in ohranjevali v dobrem stanju, da more vsak trenolek izpolniti svojo dolžnost. M. Savič: Naša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) V onih krajih, kjer se izdelujejo sodarske posode, ni iglastega gozda, posebno v glavnih krajih, kakor v Rožanstvu in Nikolajevičih. Borov les se donaša iz državnega gozda Vučjaka, jelov in smrekov les pa donašajo iz Jablanice in Mur-tenice. Od Nikolajeviča do Vučjaka in Jablanice je z vozom 7 ur, do Murtenice pa 6 ur. Les donašajo na konjih, ker vozna cesta ne obstoja. Sicer obstoja cesta preko Gajetina do Užic, toda dela velik uvinek tako, da se je za prevoz lesa nikdo ne poslužuje. Poprej so jim dovoljevali v Vučjaku in v Murtenici, da smejo po taksi kupiti po nekoliko dreves, toda ker se v Murtenici seka gozd za žago užiške tkalniške delavnice, jim od tega časa ne dovoljujejo več sekanja v držav, gozdu. V prejšnjih časih so bili še gozdi v bližini, n. pr. v Čigoti se je sekalo brez vprašanja, sedaj pa jih v tem ovirajo, po njihovem lastnem pripovedovanju, gozdarji na poti iz Jablanice v Rožanstvo in Nikolajeviče, ker kupujejo gozdovje od kmetov zase, v Jablanici in Doboro-selici, Draglici in Beli reki ali pa jim prebivalci iz teh krajev sami prinašajo. V Jablanici kupujejo pri žagi gospoda Save Didonoviča odnosno iz gozda gospoda Joče Gmi-zoviča. Konjski tovor stane, če gre kmet sam po drva in jih kupi na licu mesta. 1 dinar. Razen tega je treba plačati dnevnico za konja, poleg tega dnevnico zanj, tako da stane k hiši prinešen tovor 3 dinarje po predvojnih cenah. Drva se režejo v dolgosti enega metra ter so preklane na polovico in četrtino in se tako natovorijo in donašajo do vasi ali pa jih donašajo kot stavbeni ma-terijal iz bližnjih gozdov prebivalci sami ter prodajajo en tovor po 1.80 ter po 2 do 2.40 dinarjev. Drva, ki jih donašajo prebivalci, so večinoma iztohotapljena iz državnih gozdov, ker pri sodišču, kadar gozdar toži onega, ki je drva kupil, prodajalec nikdar ne prizna, da jih je prodal. Za izdelavo posode ni vsaka vrsta lesa dobra, ker mora biti za to les cepek, to je, da se da lahko krojiti, jev, ki jo reprezentira toliko in toliko stotov mesa, prevlečenega s kožo. On skrbi za žival, kot za svojega prijatelja«. »Ker mi dela veselje«. »Gotovo. Ravno to sem hotel reči. Prti delajo našim gospodinjam tudi veselje. In tvoje pištole, biči, razni nagačeni ptiči v tvoji sobi, vse to ti dela veselje. Imaš torej še več posebnosti in še več stvari, v katere si zaljubljen, kakor kdo drugi izmed nas. Z eno besedo rečeno, popolnoma si nam podoben«. Sabina je rahlo zmajala z glavo, toda na Amerikanca je zdaj prijaznejše gledala. Tudi Finkov obraz se je izpremenil. Resno je gledal pred se, in v njegovih ponosnih potezah je ležal neki izraz, ki bi ga pri komu drugemu imenovali ginjenost. »Na«, je končno pričel, »oba z gospodično sva bila preveč enostranska. Izhajala sva sicer oba z istega dejstva«, — pri tem pokaže na mrtvega vrabca — »toda vsak s svojega nasprotnega stališča. Prisiljenega pa se čutim zdaj, da se udam in obenem upam, da se, go- ker se potem da lažje in hitreje obdelati. Posode imajo deloma lesene, deloma železne obroče. Cene P°sod varijirajo po stanju letine, pri boljši letini se dosežejo višje cene. Tako se gibljejo cene za malo buco od 0.80 do 1.20 dinarjev, za veliko 1-60 do 2.40, ako so okovane z obroči in jzdelane iz borovega lesa. Cene za čebre za vodo in čebričke so različne po velikosti od 1.20, 1.40, 1.60, 2.— do 3.— dinarjev. Srednje cene se v slabših letih znižajo za 20 do 40 para na komad, v boljših letih se povišajo za 0.20 do 0.60 dinarja. Škafi iz borovega lesa za vodo se prodajajo za 0.70, 0.80 dinarja ter po 1 dinar na komad. Pokrovi za kotle po 3.50 dinarjev pri slabi ceni ter po 4 dinarje pri srednji ceni in po 5 do 6 dinarjev pri dobri ceni. Za hladilnike znaša slaba cena 7 do 8 dinarjev, srednja cena 9 dinarjev, dobra cena po 10 do 12 dinarjev. Za perilnike se doseže cena 4, 5, 6, 7, 8 in 10 dinarjev. Kadi za zelje so po 5, 6, 7, 8 in 10 dinarjev.' (Dalje sledi.) Trgovina. Važno za trgovce, ki kupčujejo z Madžarsko. Po veljavnih ogrskih zakonih more inozemski upnik zahtevati plačilo svoje terjatve v inozemski valuti le, če se stranki izrecno dogovorite, da se ima izvršiti plačilo dolga efektivno v inozemskem (n. pr. jugoslovanskem) denarju. V tem smislu redno odloča ogrski najvišji sodni dvor. Zato se našim jugoslovanskim firmam priporoča, da fakturirajo svoje terjatve na Ogrsko z opazko »in natura«, »efektivno«. Sicer je ogrski državljan upravičen, da plača toliko ogrskih kron, kakor to odgovarja njegovemu dolgu, izraženemu v jugoslovanskih kronah, preračunano po kurzu na dan zapadlosti, pri čemur ni razlike, če dolžnik plača tega dne ali še kasneje. Ali je prodaja od veletrgovca do veletrgovca verižna trgovina? V »Voss. Ztg.« je priobčeno zanimivo sodno mnenje berlinske zbornice o vprašanju verižne trgovine. Mnenje pravi: Verižna trgovina v smislu naredbe o navijanju cen se je mogla uganjati za časa vojne, ko ponudba vsakdanjih potrebščin ni bila tako obilna, da bi mogla zadovoljiti voljo do nakupa in ko je vsak člen, ki se je vrinil v dobavljenje blaga od producenta na kupca, moral učinkovati podražujoče. Enak pojav je mogoč tudi še dandanes ob priliki izrednih dogodkov, n. pr. splošnega; dolgotrajajočega železničarskega štrajka ali pa nasilne zatvoritve blaga (corner), ker bi s tem nastalo silno pomanjkanje na tržišču^ Verižna trgovina z učinkom povišanja cen pa je sedaj izključena, če gre za blago, ki ima borzno ali točno ceno, ki je odvisna od stvorjenja cen na svetovnem trgu. Koruza (za ta predmet je namreč šlo v tem primeru) se mora iz inozemstva uvažati. Ker traja od časa pridobitve pa do porabe blaga zelo-dolgo in je s tem naravno zvezana špekulacija, je naravnost neobhodno po- spodična, ne hudujete več name?« Sabina mu je pokimala in prisrčno dejala: »Ne.« »Ti pa, Anton, podaj mi roko. Sijajno si govoril in če bi bil še večji laivec, bi se bil danes popolnoma opral. Vzemi torej pero in prečrtaj v našem koledarju zadnjih štirinnfsf dni. Saj me razumeš, kaj?« Anion mu je z desnico stisnil roko, levico pa mu je položil okrog ramen. Zopet je zavladalo v družbi najboljše razpoloženje. Tudi gospod Schroter se je vrnil k njim, prižgali so si smotke in vsak se je trudil, da bi bil čimbolj zabaven. Šele pozno ponoči se je vrnila cela družba v mesto. Na stopnjicah je dejal Fink Antonu: »Danes, dečko moj, ne smeš iti mimo moje sobe, ne da bi pogledal vanjo. Saj mi je bilo dovolj dolgčas, da sem te tako dolgo pogrešal.« Pozno v noč sta sedela skupaj sprijaznjena nasprotnika in nič si nista drug drugemu prikrivala veselja nad tem, da je konec sovražnih dni. (Dalje sledi.) trebno, da se izvrši irgovina med več veletrgovci; kajti ramena posameznika so preslaba, da bi nosila nevarnost. Je pa brez pomena, če gre blago skozi eno ali skozi več rok. Kupcu odnosno konzumentu je treba plačati le eno ceno, ki je bilo notirana po izkazih uradnega borznega poročila. Vsak poskus verižnega trgovca, da bi dosegel višje cene, se razbije na cenejši ponudbi njegovega konkurenta, ali pa na ponudbah, ki nujno slede iz inozemstva. Radi zopetne uvedbe prostosti pi ometa in uradnega borznega notiranja ne more? bili več govora o verižni trgovini v smislu naredbe o navijanju cen; prvi dve dejstvi to izključujeta. Dobro bi bilo, če bi se s temi argumenti seznanila tudi naša sodišča, kadar so poklicana, da sodijo naše »verižnike« in »navijalce cen«. Posredovalnica v trgovskih poslih v Mariboru. V Mariboru se te dni otvori oblastveno koncesijonirana posredovalnica v trgovskih poslih, k čemur spadajo tudi trgovske informacije. Posredovalnica opravlja tudi vse posle, ki se tičejo novih zgradb in adaptacij, nabiranje reflektantov za stanovanja, lokale v novozgradbah in preskrba stavbišč in nakup (prodaja) zemljišč itd. Za trgovske in industrijske kroge je posebno važna prvo omenjena posredovalnica in to tudi glede medsebojnih zvez ter zvez z inozemstvom. Lastnik te posredovalnice je novinar Pirc, ki je kot izučen trgovec v vseh trgovskih poslih verziran. Naslove sprejema Mar. Stav. Maribor. Obrt. I. kongres jugoslovanskih trgovskih vrtnarjev. Slovensko trgovsko vrtnarstvo bije že dolgo časa boj za strokovno in gmotno pospešitev svojega stanu. 2e celo vrsto let deluje na to, da se ne bi naraščaj izobrazil samo praktično, temveč tudi teoretično. Toda vsi poizkusi so bili za sedaj brezuspešni, ker za Jak razvoj ni našlo slovensko vrtnarstvo nobenega smisla pri vladi, a saino je bilo premajhno, da bi zamoglo započeti tako akcijo iz lastnih moči in sredstev. Za dosego tega cilja je slovensko trgovsko vrtnarstvo sklenilo sklicati kongres vseh jugoslovanskih vrtnarjev, ki se je vršil v Ljubljani dne 1. septembra 1923 v dvorani Kazine. Na tem kongresu, ki je bil številno obiskan od strani trgovskih vrtnarjev iz širnih krajev Jugoslavije, so se zasnule in sklenile smernice, na podlagi katerih lahko gleda jugoslovansko trgovsko vrtnarstvo v svojo bodočnost. Krasno izneseni referati, o katerih se je stvarno in obširno razpravljalo, bodo podlaga trgovskemu vrtnarstvu, osebe pa, ki so se udeležile teh razprav, pa jamstvo, da se bodo začrtane smernice tudi faktično udejstvile. Predvsem se je na tem kongresu pokazala nujna potreba po udrnženju vsega jugoslovanskega trgovskega vrtnarstva. K tej točki je referiral načelnik slovenske zadruge trgovskih vrtnarjev g. Korsika. V svojem lepem referatu je obširno razpravljal o takem udruženju, ki ga imajo vse kulturne države, tako Francija, Anglija, Nemčija in druge. Najlepšo prispodobo nam daje zveza nemških trgovskih vrtnarjev, kjer je dosegla ne samo strokovne vrtnarske šole, temveč celo vrtnarske akademije. Pa tudi drugi cilj ima tako udruženje. Predvsem medsebojno spoznavanje, skupno delovanje in skupni enotni nastop. Gospod referent je za svoj referat žel obilo pritrjevanja in je bila predlagana resolucija sprejeta soglasno z živahnim odobravanjem. Druga točka kongresa je bil referat g. Pavla Šimenca, ki je referiral o nereelni konkurenci s strani netrgov-skih vrtnarjev ter se zavzemal za to, da mora vlada uvrstiti trgovsko vrtnarstvo med rokodelsko obrt, ker le na ta način nam je zasiguran dober in čvrst razvoj naše obrti. Ker so vsi udeleženci soglašali z referatom, je bila zadevna resolucija sprejeta brez ugovora. O tretji kongresni točki t. j. o vrtnarskem šolstvu in šolski izobrazbi je referiral g. ferant. V svojem izvajanju je povdar-Posebno na slogo in skupnost, ker ^ v tem znamenju je možnost dana, da si izboljšamo svoj gmotni in materijelni položaj, da si s tem zagotovimo živ-ljensko eksistenco. V dosego tega cilja pa je v prvi vrsti potrebna temeljita strokovna izobrazba. Brez te ne more biti ne uspeha pa tudi ne napredka. Temeljita strokovna naobrazba pa ne sloni samo na praksi, temveč tudi v teoriji. Manjka nam strokovnih šol, kjer bi se mogel naš naraščaj izobraziti tudi teoretično in tako izpopolniti s prakso pridobljeno znanje. Sami nismo kos, da bi mogli v tem oziru storiti vse potrebno, vendar smo pa mnenja, da je dolžnost države, da povzdigne trgovsko vrtnarstvo, ki je važna gospodarska panoga, na višjo kulturno stopnjo. S tem bi država preprečila uhajanje našega naraščaja iz naših vrst v druge poklice, ker bi se vsak naraščajnik zavedal, da mu je vrtnarska eksistenca zagotovljena. Po tem temeljitem referatu se je vnela živahna debata, katere so se udeležili med drugim gg. Džamo-nja, Pečina, Ferant, Korsika in drugi. Predlagana resolucija je bila sprejeta z velikim odobravanjem soglasno. K zadnji točki kongresa o izdajanju strokovnega lista je referiral g. Ferant. Po-vdarjal je, da je za vsako stroko, tako obrtno, kot trgovsko, nujno potreben lastni strokovni list. Polom strokovnega lista se medsebojno spoznavamo, naobrazujemo in družimo v skupnost, lak list pa ne bi koristil samo nam samim, temveč bi bil tudi velika opora našim odjemalcem, ker bi ne bilo tolikega beganja in spraševanja, kje se dobe razna semena, cvetlice in sploh vse potrebščine za vzornega vrtnarja. Debata k temu referatu, ki je bila v splošnem zelo stvarna in objektivna, je pokazala, kako veliko zanimanje je vzbudila razprava o strokovnem časopisju. Sklenilo se je za enkrat podpirati moralno in finančna oba že obstoječa lista in sicer v Zagrebu izhajajočega »Uzornega vrflarja« in v Ljubljani izhajajočega »Sadjarja in Vrtnarja«. Po šti-riurnem zborovanju se je predsednik kongresa gospod Herzmansky zahvalil vsem gg. referentom za njih izčrpne referate ter vsem udeležencem za vsestransko slvarno sodelovanje in razpravljanje in jih konečno pozval, da se v čim večjem številu udeleže L glavne skupščine saveza jugoslovanskih trgovskih vrtnarjev, ki se vrši v drugi polovici meseca novembra v Zagrebu. V pripravljalni odbor, ki deluje pod predsedstvom gospoda Korsike, so bili voljeni še sledeči gg.: Pavel Šimenc, Keše, Ferant iz Ljubljane, čordašič, Jurkovič, \Vilhelm iz Zagreba in Džamonja iz Maribora. Resolucije sprejete na I. kongresu jugoslovanskih trgovskih vrtnarjev v Ljubljani dne 1. septembra 1923. I. 1. Soglasno se sklene, da se ustanovi »Savez trgovskih vrtnarjev za Jugoslavijo«, ki ima nalogo čuvati interese trgovskih vrtnarjev v polnem obsegu. 2. Izbrati se mora takoj pripravljalni odbor, ki ima nalogo v roku 3 mesecev sestaviti savezna pravila in jih predložili v tem roku prvi redni savezni skupščini v odobrenje. II. Zahtevamo, da se obrt trgovskih vrtnarjev uvrsti med rokodelske. Zato naj se zadeva reši z naredbo ministrstva za trgovino in industrijo. III. 1. V zavesti, da je bodočnost in procvit vrtnarske obrti odvisen od sistematičnega dela in nepretrganega izkoriščanja zadobljenih izkušenj, po-vdarjajo združeni poklicni vrtnarji, da je za napredek umetnega vrtnarstva neobhodno potrebna poglobitev strokovnega znanja vsakega posameznika in strokovna vzgoja vrtnarskega naraščaja. 2. Konstatiramo in obžalujemo, da vlada še do danes ni storila ničesar, da bi se ustanovile strokovne vrtnarske šole in vsled tega ni imela nikake-ga smisla za povzdigo vrtnarske na-obrazbe. 3. Zahtevamo, da vlada čim-prej ustanovi vrtnarsko šolo in nemudoma pristopi k otvoritvi iste in sicer v obliki internata, kjer naj se učence s teoretičnim učenjem in praktičnim delom dvigne na ono višino strokovnega znanja, ki bode zajamčila trden razvoj in napredek vrtnarske obrti. TRADE MARK l~ , S£S'*vi' Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke. V zadnjih osmih dneh meseca septembra t. 1. se je obtok bankovcev Narodne banke dvignil za 89.3 milijone dinarjev. Zamenjava avstro-ogrskih novčanic. Pokrajnska uprava objavlja: V s. mar-gheritski konvenciji se je kraljevina Italija zavezala, da bo zamenjala av-stro-ogrske novčanice, ki se nahajajo v posesti naših državljanov, nastanjenih v Zadru in ki ob priliki zamenjave leta 1921. niso bile zamenjane. Sporazum se nanaša samo na naše državljane. Zato je italijan. vlada odredila, da bo morala vsaka oseba, ki bo v roku, ki se bo skoraj določil med našo in italijansko vlado, zahtevala zamenjavo, dokazati državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako bodo stranke radi zamenjave denarja potovale svoj čas v Zader, naj dokumente vzamejo seboj. Ako so se ali pa se bodo obrnile radi zamene na naš konzulat v Zadru, naj dokumente pošljejo konzulatu. O tem se obveščajo naši državljani. Pristojna oblastva so dobila nalog, naj prošnje teh državljanov za izdajo dokumentov o našem državljanstvu (domovnica itd.) rešujejo kar najhitreje. Overenje za osiguranje valute. Finančni minister je odločil, da veljajo overenja za osiguranje valute le za dobo dveh mesecev izza dne izdaje. Neizrabljena overenja se morajo po preteklem roku vrniti, oziroma zamenjati za nova, ki se istotako glase na osiguranje valute po stvarni vrednosti blaga na dan izdaje overenja. Likvidacija zagrebške podružnice Balkanske banke. V zadnji seji likvi-dačnega odbora se je ugotovila višina pasiv z 60 mil. Din. Nekateri ravnatelji odklanjajo jamstvo. Zastopnik beo-gradske interesne skupine dr. Markovič je izjavil, da smatra za nalogo državnega pravdništva, da takoj uvede proti članom ravnateljstva kazensko preiskavo. Hipotekarni dolžniki bivše Avstro-ogrske banke se opozarjajo na razglas likvidatorjev te banke o izžrebanju vseh zastavnih pisem Avstro-ogrske banke in o roku za njihovo izplačilo. Po Statutih hipotekarnega oddelka banke so hipotekarni dolžniki upravičeni odplačati dolgove z zastavnimi pismi, četudi so že izžrebani. V interesu hipotekarnih dolžnikov je, da se poslužijo te ugodnosti in si o pravem času nabavijo zastavna pisma, ki se kupujejo v avstrijskih kronah. Original Schapirograph THE REX CO., LJUBLJANA. Carina. Govorice o povišanju carinskega agia so povzročile ne samo v trgovskih krogih tuzemstva, marveč tudi v inozemstvu precejšnjo pozornost in vznemirjenje. Tako čitamo v glasilu »Centrale čehoslovaških trgovsko obrtniških zbornic« notico, da se namerava agio pri nas zvišati od 800% na 1600%, da se je to nameravalo storiti že s 15. septembrom in da je došlo na čehoslovaške carinarne veliko število prošenj, naj se carinska odprava izvrši nemudoma. List pripominja, da se povišanje res namerava. Naj je stvar tako ali drugače, — način postopanja naših kompetentnih faktorjev je gotovo graje vreden, ker povzroča v naši in inozemski trgovini tako škodljivo zmedo in negotovost Promet. Prometne ukinitve. Sprejemanje pošiljk v vozovnih nakladih na naslov »Hungaria Miihle« za postajo Budapest dunaparti teherpayaudvar je do na-daljnega ukinjeno. Izvzet je premog. Medpotne pošiljke se iztečejo. — Sprejemanje žita v vozovnih nakladih na naslov »AdonVer Dampfmiihle Doich Albert« za postajo Adony je do nadalj-nega ukinjeno. Medpotne pošiljke se iztečejo. — Prometna omejitev za postaje železnice »lbbstalbahm< je razve-lavljena. — Prometna omejitev za postajo Moson Magyarovar je razveljavljena. Reekspedicije. Ministrstvo saobračaja je pooblastilo železniške direkcije, da smejo na posebne prošnje dovoliti re- ekspedicijo v posameznih, ozira vrednih primerih kljub načelnemu ukinjenju re-ekspedicij. Razvoj zračnega prometa na češkoslovaškem. V zadnjem letu je zračni promet na Češkoslovaškem silno napredoval. Leta 1922 se je otvoril zračni promet na treh progah: Praga—Pariz, Praga—Dunaj in Praga—Varšava. Do 1. septembra 1922 je znašal promet na teh progah 518 oseb, 324 stotov blaga in 64 stotov poštnih pošiljk. V istem času leta 1923 se je zvišal promet na 1292 oseb, 899 stotov blaga in 54 stotov poštnih pošiljk. Največji promet je na progi Praga—Pariz, najmanjši pa na progi Praga—Varšava. Osebna lelala vozijo redno po določenem voznem redu, za prevažanje pošiljk pa po potrebi. Nova paroplovna postaja. Donavska paroplovna družba bo v najkrajšem času otvorila v Vukovaru postajo, ki bo sprejemala tovore in pošiljke vseh vrst. ZOBNA PASTA odstranjuje neprijeten duh iz ust. Izvoz in uvoz. Ogrska uvaža vino v našo državo. Po uradnih poročilih ogrske vlade je Ogrska izvozila v prvem polletju 1923. na Čehoslovaško 14.927 hi vina, v našo državo 5591 hi, v Švico pa 6025 hi. Naši vinogradniki ne vedo kam z vinom, tujci pa itak nasičeni trg še preplavljajo s svojim blagom. Najboljši PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Razno. Zastopstvo za razpečavanje mineralne vode v Sloveniji. Državno zdravilišče v Rogaški Slatini odda izza dne 1. zanuarja 1924 zastopstvo za razpečavanje mineralne vode v Sloveniji. Ponudbe je vložiti do dne 1. novembra t 1. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča samo. Rumunska izdaja »Prager Presse«. OkoIil5. novembra t. 1. izda administracija znanega praškega dnevnika »Prager Presse« posebno številko, posvečeno izključno Rumunski. Ta izdaja bode gotovo vzbudila veliko zanimanje in ima cilj razpravljati o pomenu učvrstitve od-nošajev med Rumunsko in Čehoslo-vaško zlasti na narodnogospodarskem polju. Madžarski industrijci gredo v Bolgarijo. Kako se madžarska industrija zanima za balkanska tržišča, dokazuje vesti Pester Lloyda, glasom katere priredi predsedstvo ogrsko-bolgarske trgovske zbornice, potovanje madžarskih fabrikantov v Sofijo. Ta obisk naj služi proučevanju bolgarskih gospodarskih prilik in možnosti medsebojnih poslovnih stikov. Bolgarski gospodarski krogi pozdravljajo simpatično ta madžarski obisk. Poljedelska razstava v Moskvi nam daje zanimivo sliko, kako so zastopane posamezne inozemske države kot interesenti na trgovskih odnošajih z Rusijo. Razstava, ki je bila otvorjena zelo svečano ob navzočnosti najvišjih sovjetskih funkcijonarjev 26. avg. t. L, je bila prirejena v zelo impozantnem obsegu. Ruski odelek je bil mnogo večji, kiSKbr inozemski ter je imel 115 paviljonbv, inozemski pa le 20. Od zadnjih odpade največ na Nentčijo, ki je bila zastopana z 11 paviljoni, nato sledi Avstrija in Amerika, vsaka z dvemi, po enega pa so imele: Čehoslovaška, Letska in Italija. Dva paviljona sta bila za inozemske tvrdke, ki niso razstavile v svojih posebnih objektih. Tudi tu ima Nemčija prvenstvo. Od števila razstavljajočih tvrdk jih je odpadlo na Nemčijo 96, Japonsko 54, čehoslovaško 42, Francijo 38, Avstrijo 37, Letsko 27, Estonijo 27, Ameriko 18, Italijo 16, Anglijo 14, Pol|-sko 9, Kitajsko 9, Holandsko 7, Dansko 6, Belgijo 5, Litavsko, Finško in Piale-stino po 4 in na Perzijo 1. Gospodarske številke v Nemčiji za dan 1. oktober LL Urhdni dolarski ktrtfc v Frankfurtu: 345 mil., številka podražitve v Frankfurtu 2.515 mil. brez oble- ke in 3.146 mil. z obleko; indeskna številka v veletrgovini 30 mil. in državna indeksna številka za preživljanje 28. mil. Mednarodna železniška konferenca. Tekom meseca oktobra t. 1. se vrši v Nici mednarodna železniška konferenca, katere se udeleži tudi naša država. Na konferenci se bo med drugim določil za leto 1924 vozni red za mednarodne vlake, ki vozijo preko našega ozemlja in za direktne vozove. Reekspedicija blagovnih pošiljatev iz Italije. Južna železnica je morala radi nekaterih pošiljatev, pri katerih se je na oddajni postaji ugotovil manko, odnosno ker je prispelo blago ija v pokvarjenem stanju, plačati milijonske odškodnine sama, ker italijanska železniška uprava za škodo ni hotela prevzeti nikake odgovornosti. Južna železnica je zaradi tega odredila, da se mora kvarljivo blago, odnosno blago, ki podlega vplivu vremenskih neprilik, pri ponovni predaji pretovoriti, dokler se ne regulira vprašanje odgovornosti za ne-dostatke pri transportih. To odgovornost bo reguliral sporazum, ki so ga naše železnice že pred meseci sklenile z italijanskimi državnimi železnicami glede direktne odpreme blaga in glede dopustnosti predujmov in povzetij. Zal, da sporazum do danes še ni ratificiran in trpijo vsled tega oučutno škodo vsi, ki imajo poslovne stike z Italijo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je že ponovno opozarjala merodajne kroge na nujnost ratifikacije tega sporazuma, pa brezuspešno. Po vsej priliki zadržujejo ratifikacijo edino le politični razlogi. Tržašaka državna skladišča pripravljajo novo tarifo, ki predvideva glede posameznih vrst blaga obsežne ugodnosti. Osobito se namerava priznati ugodnosti težkemu blagu, kar bo mogoče, ker so se tehnične naprave po-polnile z montiranjem navega dvigala. Izprememba borznega statuta v Novem sadu. Produktna borza v Novem Sadu namerava v najkrajšem času iz-premeniti svoj statut v onih točkah, ki obravnavajo sporna vprašanja pravnih poslov zaključenih na borzi v kolikor ne vstrezajo več izpremenjenim razmeram. Vinski trg. Izgledi letošnje trgatve so zelo neugodni. Cene pridelkov iz leta 1921. in 1922. se stalno dvigajo. Na Štajerskem so se v zadnjih dneh dvignile za 3 do 4 krone pri lilru. Kupci se zanimajo v prvi vrsti za pridelek iz leta 1921. Kvaliteta letošnjih vin daleč zaostaja za kvaliteto zadnjih let. V nekaterih krajih na Štajerskem grozdje sploh ne bo dozorelo. Od pridelka iz lela 1922 se je skoro dve tretjini že prodalo. Pridelka iz leta 1921 je le še malo, kdor ga pa ima, ga prodaja po visokih cenah, ki pri nakupih na debelo praviloma presegajo 14 Din. Hmelj. XXIX. brzojavno tržno poročilo: Zateč, Č. S. R. 6. oktobra 1923. Viharno povzdigovanje hmeljskih cen. — 80% prodanih. — Cene 3500 do 3600 čK za 50 kg. — Vsako uro rastoče cene. Tržna poročile. Tržne cene v Zagrebu. Pretekli teden so bile v Zagrebu povprečno sledeče cene: Goveje meso prvovrstno, sprednje 24—25, zadnje 26—27 Din; Goveje meso druge vrste, sprednje 21 do 23, zadnje 22—25 Din; teletina, sprednja, 25—28, zadnja 27—30 Din; svinjsko meso 36, Špeh surov 33.50, mast 35—37, prekajeno meso 40—45, prekajen Špeh 40—45 Din. — Kokoši 20—35, piščanci 25—70, race 30—40, pitane gosi 125—200, nepitane gosi 50—85, purani 135—175, purice 60—125 Din. — Pesa 2.50—3, čebula 2—3, česen 10 do 12, zelen grah 3—7.50, hren 15—20, kumare 3—5, zelje 1.50—2.50, kislo zelje 5—6, krompir 1.15 — 1.50, kolerabe 1.50-3.50, korenje 1.50 do 7.50, por 4 do 5, kisla repa 3—4, paradižniki 1—3, špinača 4—7.50, glavnata solata 1 do 2.50, endivija 0.50—1.50 Din kilogram. Mleko 3.50—4 Din liter, svež sir 7.50 do 10, suh sir 15—17, ovčji sir 30—35, surovo maslo 40—70 Din kilogram. — Jajca 1.50—2 Din komad. — Jabolka 2.50 do 8, hruške 3—10, slive 2.50—3, orehi 15—18 Din kilogram. Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so noiirale žitu sledeče cene: pšenica 350—355 Din, ječmen 260 do 262.50 Din, koruza 235 Din, pšenična moka št. 0 565-570 Din, št. 6 380 Din... Tendenca nespremenjena. Za koruzo čvrsta. Dobava, prodaja. Dobava mesa. Dne 11. oktobra f. I. se se bodo sklenile pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju, dne 12. oktobra t. 1. pri komandah vojnega okruga v Mariboru in v Celju, dne 13. oktobra 1.1. pri komandah mesta v Dolenjem Dravogradu in v Slovenski Bistrici direktne pogodbe za dobavo mesa za posamezne garnizije od dneva sklenjene pogodbe do konca decembra 1923. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. J SON BEHSOH je in ostane najboljša vrsta, taje čevlje, je najsenejši in trpežnejši od kože. — Zahtevajte od Uašegg čevljarja, da Uam pritrdi Berson gumijeve pete in gumijeve podplate! Priporočamo: »Velika Pratika« je najstarejša pratika, udomačena v vseh slovenskih hišah in rodbinah. Gg. trgovcem, ki prevzamejo en gros prodajo, so na razpolago prodajni prospekti, katere jim pošlje Tiskarna J. Blasnika nasledniki v Ljubljani, Breg štev. 12 na njih zahtevo takoj in brezplačno. Pri večjem odjemu znaten popust. Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in malol TEODOR KORN LJUBLJANA POLJANSKA CESTA ŠT. 3. Krovec, stavbeni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikost1, kakor ludi posod (škatle) za konserve. Najcenejša manufaktura pri I. Trpin, Maribor. Glavni trg štev. 17 Pristopajte kot član k društvu El TiEOVSKO-IIIHBSTRUSKK BElMRA DRUŽBI Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, pravila, koledarje, ---------- posetnice Simon Gregortiffiiia M M 13. " IfillllBli 552. lij ubij ana Tiska trgovske in I uradne tiskovine, I pisemske kuverte j in druge tiskovine 'tšovlf1 og!a5aite v »Trgovskem listu“! NSfiSilfiŠBllfifiBBfiBlBBl Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Tilna in soli Zadevajte cenili! ljubljanska kreditna banka. Delniška glavnica: Din 25,000.000 Skupne rezerve: nad Din 20,000.000 Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413, 502, 503 in 504 j,ys ^ Izvršuje vse bančne posle najkulantn eje. ^ Vljudno naznanjam, da se je moja tvrdka ^ največja zaloga oblek za gospode in ofroke [EMU se na Aleksandrovi cesti iz tilse st- 3 v hiso Št. 12 (poslopje Pokojninskega zavoda) i.«tiuk m izdajatelj: »Merkur«, »rgovsko-industrijslu. d. d., Ljubljena. ” Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.