NurnCiuuo ineiirCno 25 Din. za iim>«4i>-«lvo I Ha — ue-drl|»kii ini«je celoletno 12" I'in, ze in»/fliiMlvo I4tll>ii U rr <1111*1 « o |Г » Knpilnr |evi ul 6/IH SLOVENEC Cek. račun; Ljut* I piliti Št 10.6411 m 10.5*4 r.a i ost* r n le; ли ril levo šiv '563, Zagreti štv 34.011. Pruvo-I )una i 24.747 Uprava. Киринг* lev« h. telefon !443 leleluui umdiušlva dnevna dužba 2050 - ančnii 2446 2444 ID 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak lian etuiraj. razen pondel|k» m dneva po prazniku Ali - ali Božični nagovor papeža Pija XI. na kardi-nalski zbor, ki je namenjen vsemu svetu, je brez dvoma napravil povsod globok vtis. Kdorkoli pripada bodisi po nazoru, bodisi po praktičnem življenju, kulturni sferi krščanstva, naj bo že član katoliške cerkve ali ne, bo sprejel papeževe besede z veliko pozornostjo. Saj je poglavar katoliške cerkve najvišji glasnik krščanske resnice in varuh one tradicije, na kateri sloni kulturno življenje vsega izobraženega človeštva. In velika večina tega človeštva je prepričana, da bo le katoličanstvo kot najmočnejša moralna sila tudi sodobnega življenja mogla človeštvo varovati čedalje bolj grozečih nevarnosti, ki so posledice takć velikih zmot duhovnega značaja, kakor načina sodobnega življenja. Zakaj le obnova živega krščanstva v srcih more odoleti liberalizmu in materijalizmu, ki sta vzrok, da se ves ogromni civilizatorični, gospodarski in tehnični napredek zadnjih dveh stoletij, kakor to danes očitno vidimo, ni obrnil človeštvu v prid, ampak ga usmeril v pogubo. Kajti značilno za to najnovejšo epoho človeštva je poražajoče nesoglasje med napredkom inlelekla in tehnike na eni in moralnim ter socijalnim stanjem: čimbolj se namreč razširja znanje in čimbolj se sile narave stavljajo v službo človeka in njegovih potreb, tembolj pada moralna kultura in nujno potrebno soglasje med raznimi stanovi človeške družbe. Такб predstavlja danes naša družba dva sovražna tabora, med katerima vlada tako nasprotje, kakor je vladalo pred krščanstvom, ko so eni samo uživali, drugi pa kot sužnji živeli v skrajnem pomanjkanju iu želji, da se brezobzirno maščujejo nad svojimi izkoriščevalci. To nasprotje se je dolgo časa skušalo zabrise-vati, po svetovni vojni pa se čedalje bolj razgalja v vsej svoji usodnosti. Vojna pa, v kateri so se uboj, tatvina, najsurovejše nasilstvo in vse vrste zločini proglašali kot heroična in zaslužna dejanja, je vse moralne pojme tako uničila in razmajala, da svet še danes ni prišel do ravnotežja in še precej časa ne bo. V takem položaju je čisto nemogoče, da bi kakšne blede teorije, naj bodo še tako idealistično zamišljene, človeška srca preobrazile in preprečile povratek v barbarstvo, kakor se nam napoveduje iz raznih znamenj: pa tudi diktature fašističnega ali boljševiškega kova ne bodo v stanu preprečiti politične anarhije in socialne disgregacije, ako se človeštvo po vsem svojem življenskem zadržanju ne vrne k naukom Jezusa Kristusa, ki so po svoji preporodilni sili še vedno dvignili človečanstvo iz nizkote zavoženega osebnega in javnega življenja. Papežev božični nagovor se suče takorekoč okoli dveh osi: okoli onega breznioralnega in protičlovečanskega nacionalizma, ki so ga v naši dobi mnogi postavili na mesto resnične domovinske ljubezni, ki je pravilno podrejena ideji krščanske humanitete — in okoli komunizma, ki hoče novi družaben red osnovati na brezverstvu in na »etiki« popolnega materija-lizma. Konkretno misli papež na fašistični režim v Italiji in na sovjetsko strahovlado v Rusiji. Fašistični nacionalizem postavlja, kakor papež pravi v naravnost lapidarnih besedah, mesto bratskega sporazuma med narodi egoi-stično prevlado lastnega plemena, neusmiljeno konkurenco in borbo mesto soglasnega sodelovanja vseh narodov in sovraštvo namesto spoštovanja vseh naravnih pravic, ki jih ima vsak narod, naj bo še tako majhen. Kakor grozi miru človeštva do konca gnano razredno sovraštvo, ki se ne ustavlja pred osnovnimi zahtevami človečanske etike, tako izziva vojno fašizem, ki ne priznava pravic drugim narodom, ampak le svojemu prisvaja privilegirano stališče, ki se more uveljaviti sam6 po sili, hegemoniji in samogospodstvu izkoriščevalcu. Tcda vsem, ki na ta način vnovič grozijo miru, ko narodi še trpijo na posledicah fizičnega in moralnega razdejanja minule vojne, kliče papež, da so nekulturni morilci in samomorilci ter nanje kliče božjo pravico z besedami psal-mista: »Razkropi narode, ki izzivajo vojno!« Pij XI. je s to odločno obsodbo vojne in onih državnikov, ki jo zamišljajo pod kakršnokoli pretvezo, storil človeštvu, ki se pred tako možnostjo v grozi trese, največjo uslugo, in je vse vojske željne politike, organizacije in govorilne ožigosal kot zločince in sovražnike kulture pa lastnega naroda samega. Prav pa poudarja papež, da zunanji mir ni mogoč brez notranjega. Saj se je v zgodovini kulturnega človeštva že večkrat videlo, da vsa mirovna prizadevanja, svetomirovne teorije in zamisli brniškega podruženja narodov niso imeli nobenega učinka, marveč da so bili baš pacifistični načrti, čim več jih je bilo in čim glasneje so se oznanjevali. najsiguruejše znamenje bližajoče se krvave vihre. Spomnimo se le na francosko revolucijo! Ali bo svet užival trajen mir, je, kakor Pij XI. opominja, danes v prvi vrsti odvisno od lega, kako se bo rešila velika gospodarska in socijalna kriza 20. stoletja, Uako se bo preosnoval družabni red, nli bo zmagala socijalna pravičnost nad krivico, aLi se bodo sadovi produkcije pravično razdelili in tako omogočilo bratsko sodelovanje, sporazum med stanovi in mirna evolucija razmer k boljšemu. Le na resničnem socinlnem redu, ki more sloneti edino na brezpogojni aplikaciji krščanskih moralnih načel na pridobitno življenje, sc da osnovati politična stabilizacija države, ako hočemo ohraniti Evropi njeno dvatisočletno kulturo, obeleženo po evangeliju nazareškega Mojstra. Bolgarija in njene sosede Važne politične izjave zunanjega ministra o balkanskem ravnotežju - Burov si častita, da vpliv Bolgarije na Balkanu raste - Govorice o balkanski fro- zvezi niso bile izmišljene Istambul, 28. dec. ar. EvTopsko časopisje je z veliko vnemo naigiladalo, da »govoričenje časnikarjev o takaimenovianem vzhodnem bloku« nii bilo drugega kakor izmišljotina. To je na vse zadnje razveseljiv« ugotovitev im če gre na račun časopisnih dopisnikov, je žrtev vredna končnega uspeha. Govoriti o vzhodnem bloku torej seduj milina več smisla. Vzhodni blok je pokopan v |x»inpu diplomatskih obiskov, ki polnijo rubrike mednarodno-politični h senzacdj ter navdajajo srca vseh miroljubov od Ankare do Berlliina iu Varšave z novimi upi na netmin-ljivost prijateljskiih čustev. Brez dvoma je veselje nad končnim poginom te »vzhodne pošasti« tudli zakrivilo, da javnost ni posvetila potrebne pozornosti: zelo važnim izjavam, ki jih je podal v sobranju bolgarski zunanji minister Burov na koncu zunanjepolitične debaite. Samo nekateri listi v orijentu so jih mimogrede priobčili. Sodeč po evropskih listih, ki jiiih dobivamo z zakasnelo pošto, ji.ni tudi zuipad mi pripisal nikake važnosti. To je škoda, ker vsebujejo čiiisto nove vidike, v glavnem razveseljive, v balkanski politiki iin ker mečejo zelo jasno lonč na vlogo, ki jo namerava igrati Bolgarija na Bulkanu. Burov je govoril z nenavadno samozavestjo. Taiko more govor iti samo drža vnik, ki ima zavarovan hrbet in ki ima јичпо začrtamo smer, po kateri se bo gibalu njeigova zunanja politika. Glede kraljevine Jugoslavije je rekel Burov, da se je položaj znatno izboljšal. Pred enim letom razmerje ni bilo Bog ve kako si- jajno. Sedaj sta bili podpisani dve pogodbi, ki izključujeta v bodočnosti neprijetna razočaranja. To je znaten napredek, ki mora zadovoljiti vsakega državnika. Isto izboljšanje odnoša-jev se opaža tudi z Romunijo. Bolgurska in romunska vlada sta podpisali pogodbo glede pripadnosti v vojski sekvestriranegn premoženja bolgarskih podanikov. Ta pogodba bo sedaj ratificirana. Obe vladi sta dobili zaupanje druga v drugo in to je prvi predpogoj z.a prijateljske razmere. Z Grčijo pa Burov ni zadovoljen. V nenavadno ostrem tonu je ožigosal grško politiko, ki je povzročila poostritev medsebojnih odnosov. Grčija je odpovedala trgovinsko pogodbo samo zato, da bi prisilila bolgarsko vlado, da pristane na velikanske denarne in niaterijclnc žrtve. Račuini med obema državama so še dolgi in težki. Bržkone se bosta morali sporazumeti, da predložita svoje težave kakemu mednarodnemu razsodišču. Bolgarija bi rada vedela, če mora res kupiti s težkimi žrtvami prijateljstvo svojih sosedov, in če bodo tc žrtve v resnici potem pripomogle k prijateljskemu zbližanju. Društvo narodov skuša posredovati. Burov upa. da bo to posredovanje pogajanja pospešilo, osobito, ker oba, Venizelos in Tevfik Ruždi Bej, pripoznata, da je prijateljstvo z Bolgarijo neobhodno potrebno za dobrobit Grčije in Turčije. Do tega spoznanja sta prišla na sestanku v Ankari. Takrat se je sklenilo, da je trozveza med Grčijo, Turčijo in Bolgarijo edina mogoča predhodna etapa za udejstvitev splošnega bal- kanskega sporazuma. Kar se tiče Turčlije, mora Burov javno izpovedati, da sta obe državii podpisali celo vrsto pogodb, s katerima sta rešili vse obstoječe nesporazume. Obisk turškega zunanjega ministra v Sofiji je imel predvsem namen, da podčrta to dejstvo. Po mojem mnenju je gornja izjava Burova zelo ilustrativna za položaj na Balkanu. Bolgarija izstopa s svojo lastno politiko, ki ostane, kakor smo mogli brati, naslonjena na neke vrste ožje sodelovanje med sosedami ligej-skega morja. Ženeva, 29. dec. fr. Tukajšnja revija >Pax« pr,iol>6uje informativen članek N. Antonova o Bolgariji in njenih odnosa jih z ostalima hailkan-skiniii državami. Člankur ugotavlja, da se razmere s kraljevino Jugoslavijo razveseljivo obročajo na bolje. »Bolgarija prihaja polagoma nn plan, da zasede v balkanski poliitiki ono mesto, ki ji gre.« Antonov opaža neoporečne tendence sedanje bolgarske |K>Iitike, ki stremijo zn ožjimi zvezami s Turčijo in Grčijo, češ dn bi to bila po mnenju bolgarske vlade najboljša priprava za balkansko zvezo. To dn izhaja iz. zadnjih diplomatskih dogodkov na Balkanu kakor tudi i/, samozavestnega tona, s katerim jc zadnje dni govril o bolgarski zunanji politiki zun. minister Burov. Belgrad, 29. d«'. 1. Iz Sofije ix»ročajo, da je bolgarska vlada sklenila zaprositi jugoslovansko vlado za dovoljenje, da Ivi v naši državi otvorila več konzulatov. Kdo (e boter grško-turškema sporcuramu Samohvala fašističnega tiska — Francoski maršal v Atenah Rim, 29. dec. m. Fašistični tisk prinaša kratko poročilo o potovanju Veniizelosa v Belgrad, Varšavo in Dunaj. Pri teoi se bavii s prihodom Franchet d'Espereya v Atene in naglasa, da je Venizelos pred odhodom iz Aten kon-feriral s francoskim maršalom in njemu na čast priredliil Ivank et. Prihodu Veniizelosa, ki je napovedan za 7. januarja pripisujejo fašistični listi veliko važnost. »Tevere« je mnenja, da je prihod Franchet d'Bsperva v tem času zelo simptoma tičen. »Giornalc d'litalia« pdše: »V kolikor je res. da predstavlja grško-tonsko /lili žanje važen element za Ohranitev miru v vzhodnem deliu Sredozemskega morja, je nepobitno, da je Italija k temin mnogo doprinesla. Naglasiiti je tre- ba da Italija ne mara stvoriti nekakšni ii gru-pacij držav pod svojimi pokroviteljstvom. Italijanska zunanja politika se peča z izpostavitvijo prijateljskega sodelovanja z velik brni i'n malimi državami in je daleč od veakogu usilje-vanja. Italija je sklenila sporazum z drugiuni državami in pri tem vedno pazila na s-kupne interese, ni se pa spuščala v kukršnekoli kršitve tujih interesov. »Giornale d'ltalia« očita »Toinpsu«, da je opozorilo, da krfska afera kljub z.bhlžanju med Italijo in Grčijo ne more izbrisati težkih žrtev, kii jih je Grška doprinesla s tem, da je odstopila Dodekanez. Italiji, da je to ojiozoniilo i»od-tikanje, ker hoče Italija voditi svojo politiko na široki podlagi. Maršal Jofire previden s svetimi zakramenti Francoski narod moli za umirajočega vojskovodjo Pariz. 29. decembra. AA. Maršal Joffre je sicer noč mirno prebil, tudi je ostal pri popolni zavesti, vendar njegove moči vidno ginevajo, čeprav kaže bolnik nenavadno velik odpor. Predsednik republike, ministrski predsednik, zunanji minister Briand in vojni minister Barthou in mnogo drugih odličnih oseb je sporočilo bolnikovi rodbini svoje globoke simpatije. Angleško poslaništvo v Parizu je prejelo brzojavko angleškega kralja, v kateri izraža globoko sočuvstvovanje z bolnim Joffrom. Pariz. 29. decembra, as. Danes popoldne ob 3 je bilo izdano novo zdravniško mnenje o stanju bolezni maršala Jo'freja, ki smatra stanje bolnika za skrajno resno. Slaboet bolnika je narastla že do skrajne meje, zato зе pričakuje, da lahko vsak čas pride do katastrofalne odločitve. Bolnik je zvest katoliški mož in je bil danes dopoldne previden z zakramenti za umirajoče. K bolniku so pripustili le malo ljudi, med njimi vojnega ministra Barthoua, ki je pote mizjavil, da ni nobenega upanja več na ozdravljenje. Pari«, 29. decembra. A A. Zdravstveno stanje maršala Joffra je skrajno kritično. Njegove telesne sile popuščajo. Pariz. 29. decembra, kk. Z vsega sveta prihajajo brzojavna vprašanja vladarjev in velikih vojskovodij ter glavnih državnikov o zdravstvenem etanju maršala Joffrea. Posebno ganljiva so pa j»i-sma nejgovih bivših francoskih vojakov, ki zatrjujejo, da nihova molitev spremlja umirajočega maršala na njegovi poti v večnost. Po mnogih cerkvah se berejo sv. maše za bivšega vojskovodjo, katerim prisostvujejo velike množice ljudstva. Pariz, 29. decembra, kk. Nocojšnji listi pri-občujejo obširne članke o maršalu Joffru in ugotavljajo, da je njegova ljubezen do Francije leta 1914. rešila domovino in zatirane narode. Upor angleških ministrov proti diktaturi liberalcev Nove volitve meseca marca? — Volivne reforme ne ho London, 29. dec. as. Medtem ko se je prod nekaterimi ledni, ko je vlada objavila zakon o strokovnih organizacijah in o volivni reformi, prezgodaj trdilo, da sedaj za dolgo časa ni nobenega upanja z.a nove volitve, se je položaj po zadnjem sporu med Lloydom Georgeom im vlado zopet popolnoma iz-premenil. >Sunday Times« pravijo danes, da se je večina ministrov naveličala poniževanja s strani liberalcev in da bi videla raje, da se razpišejo nove volitve, kakor pa da bi še nadalje vladala kot vlada manjšine, ki ni v stanu vršiti koristnega dela. Računati je torej s tem, da bo poslanska zbornica, ko se zopet sestane dme 20. januarja, pozvana, da sklene namesto rednega proračuna potrebne finančne z,akane o državnih izdatkih, da se bo parlament lahko razpustil meseca februarja in se vršile meseca marca nove volitve. Protisovjetsks zid Bukarešta, 29. decembra, ž. Listi prinašajo izjavo dr. Maniua, ki jo je dal pred svo im odhodom na francosko riviereo. Dejal je, da je jiolitičen položaj v Romuniji konsoladiran, kar je zasluga narodne kmetske stranke. Kriza v Romuniji je sestavni del svetovne krize. Narodi v vzhodni Evropi so nemirni radi sovetske propagande. Ta občutek nemirnosti slabi podjetnost in dela vsa tržnšča nesigurna. Mir narodov moti nevarnost komunistične propagande. Niti iz dalekan am ne pride na misel, da bi se Sovjeti sami od sebe zrušili. Proti Sovjetom je tre-b anapraviti konfederacijo evropskih držav To je Briandov jzredlog. Pri lem naj bi sodelovale tiste države, ki imajo iste gospodarske interese. Pri tem pride v poštev Romunija, Bolgarija, Grčija, Madžarska, Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska. Ta zveza bi bila izid, ki ga sovjetski napadi ne bi mogli porušiti. : Bukarešta. 29. decembra, ž. Predsednik vlade i Mironescu je odpotoval v Pariz. Od tam pa odide ; na francosko riviero, kjer se bo sestal z dr. Ma-niuom in Tituleseom, ki sta že tam. Duca sprejel predsedstvo liberalne stranke Bukarešt, 29. dec. as. Romunska liberalna stranka je po smrti Vintila Bratianu-a izvolila za svojega predsednika dosedanjega podpredsednika Duco. Duca, ki je bil izvoljen tia predlog brata umrlega voditelja liberalne stranke, je izjavil, da sprejme izvolitev z zahvalo in da se bo potrudil, da bo kot zvest sodelavec kralja deloval v korist države in romunskega naroda. V političnih krogih se smatra izvolitev Duce za zelo pomembno, ker se bo s tem omogočilo sodelovanje liberalcev z I narodno kmetsko stranko. Smatra se kot verjetno, da bo v doglednem času prišlo do sestave koali-I cijske vlade, katere se bodo udeležili tudi liberalci. i Med Francifo in Italijo Milan, 29. dec. as. V zadnjih dnevih se s po-! sredovanjem Anglije intenzivno vršijo pogajanja ! med Francijo in Italijo za podaljšanje pomorskega j premirja, ki poteče koncem leta, in za splošni spo-I razum o določitvi jnkosti brodovij med obema državama. Pogajanja, ki so se vršila s posredovanjem Mncdonaldovega zaupnika v Rimu in Parizu, se tičejo v glavnem omejitve pomorskega oboroževanja Francije in Italije v Sredozemskem morju, pri čemer mislijo na dogovor paritete, ki naj bi se omejila na Sredozemsko morje. Pogajanja se vršijo po informacijah fašističnih listov do sedaj ugodno in se pričakuje uspešen zaključek koncem leta. Dunajska vromenska napoved: V zapadni Avstriji je pričakovati močnih južnih vetrov in dež, v gorah pa viharje s snegom. V severni Avstriji se bo začasno zjasnilo in je pričakovati toplega vremena, v južnih Alpah bo velika nevnrnost lavin. V torek pa je zopet pričakovati oblačnega vremena. 1300 žrtev Merapiia Batavia. 29. dec. as. Sedaj se je dognelo, da znaša število smrtnih žrtev pri izbruhu vulkana Merapija 1300 oseb. Do te številke so prišle oblasti na ta način, da razen do sedaj pokopanih 700 žrtev pogrešajo še 600 oseb, ki jih je zalila tekoča lava. Ponesrečeni turisti Cnrili, 29. dcc. as. V Sentiškem gorovju se Je ponesrečila skupina švicarskih študentov katere je zasula lavina. Štirje študenti so se še izkopali izpod snega, dva študent« in ena deklica pa eo se [»od snegom zadušili Dne 31. decembra ob 8 zvečer v vseh dvoranah „Uniona" Silvestrov večer „Ljubljane" i y v fi f Kakšna bo indsha zvezna ustava? Dominijon takoj ali stopnjema — Meje trgovinske in finančne samostojnosti London. 29. dec. t. 1. Obnovitev terorističnih aktov in nemirov, ki nimajo samo političnih vzrokov v direktni propagandi nacionalizma, ampak rastejo v zadnjem času tudi na gospodarski podlagi, ker se tudi v Indiji zelo širi brezposelnost, sili k pospešenju rezultatov indske konference. Uvidevni angleški krogi pravijo, da se bo Anglija, ako podeli Indiji čim širšo avtonomijo, iznebila velikih skrbi, ker bo lahko prepustila rešitev perečih socialnih problemov sedanjega časa Indcem samim, ki bodo lahko pokazali, ali kaj znajo ali ne. Po podelitvi statusa, ki bi bil vsaj kolikor toliko podoben dominijonskemu, bi bili oni nacionalistični elementi, ki danes vnemajo prebivalstvo k uporu, hitro prisiljeni, da se branijo pred posledicami svoje dosedanje propagande, ki indske mase skrajno radikalizuje in jih navaja k odporu proti višjim kastam, katerim nacionalisti po veliki večini pripadajo. Saj je znano, da se nacionalistični voditelji, ki se danes predstavljajo kot glasniki indske narodne volje, ničesar ne boje bolj, kakor splošne in enake volivne pravice. Vsak pameten Anglež danes ve, da zoper nacionalistično propagando v Indiji ni boljše medicine, kakor čim hitrejša izvedba samouprave, ki bo naenkrat dala pravice kastam in narodom, ki so danes bili naravnost v položaju sužnjev. Zelo značilno za metodo dela, ki se je poslužujejo na konferenci okrogle mize tako angleški kakor indski delegati, je to, da se o takozvanih osnovah bodoče indske ustave ali o takozvanih lundainentalnih artiklih, kakor se je temu svoj čas reklo na kontinentu, za enkrat sploh ne razpravlja. Dočim pri nas začnemo v podobnih slučajih dispu-tirati o vladavini, o razmerju monarha do naroda itd., so člani indske konference začeli v sedmih pododborih reševati najprej stvari čisto praktičnega značaja iu se bodo lotili (undamentalnih vpra- Zato ostaneio za enkrat in suspenso sledeča Sanj šele potem, ko se sporazumejo o ostalem. vprašanja: t. Ali postane Indija dominion takoj ali pa le stopnjema. 2. Ali si pridrži Anglija zunanjo politiko iu vojaško obrambo, kar bi izključevalo dominionski položaj, kakor obstoja v ostalih do-minionih imperija. 3. Kako daleč ima segali trgovinska in finančna samostojnost Indije: ali bo n. pr. smela nabijati na angleško blago visoke carine po kanadskem in avstralskem vzoru ali ue in 4. kako naj se zagarantirajo pravice nehinduških narodov. Glede tega vprašanja pa je omeniti, da se ž njim že sedaj bavi poseben pododbor, ki naj spravi v soglasje med seboj diametralno nasprotujoči si stališči llindov in Muslimanov — vprašanje, s katerim si belijo sedaj glave najboljši umovi britanskega imperija. Razume se, da stoji angleška vlada na strani Muslimanov, ki zahtevajo zase posebne narodne kurije, ker bi Muslimani v Bengalu in Pundžabu, kjer imajo številčno večino, držali v šahu indske nacionaliste, ki imajo svoja središča ravno v onih mestih, kjer ima muslimanski element največjo moč. Olede ostalih vprašanj se je, oziroma se še bo na konferenci okrogle mize vsaj v glavnih |>o-tezah lahko doseglo soglasje. Indija, naj bo njen odnos napram Angliji, oziroma položaj v imperiju britanske krone kakršen že koli, bo tvorila federacijo, ki bi se sestavljala iz dosedanjih britanskih provinc Indije, katerim se bodo priključile »neodvisne« maharaške države Indije ali takoj ali pa pozneje, ena za drugo, kakor bodo pač same želele. Federativni parlament bo obstojal iz dveh zbornic: ena bo izvoljena, druga pa bo obstojala iz imenovanih članov krone, znanstvenikov, zastopnikov ver in narodnih manjšin. Vprašanja volivne pravice se indski delegati ogibajo, na vsak način pa maharadže zahtevajo, da bodo pošiljali v Zvezni parlament svoje zastopnike jx> lastnem izboru, ne pa po izvolitvi po ljudstvu. Maharadže bodo tudi obdržali v svojih rokah eksekutivo Zveznih postav, i tako da bo v bistvu v domačinskih državah ostalo i vse pri starem in se bodo maharadže morali biti z nacionalisti, pri čemer bo seveda Britanija večkrat »tertius gaudens«. V provincah britske Indije pa se odpravi dosedanja dvovlada, deljena med provincialnim parlamentom in guvernerjem, in se uvede ena eksekutiva provincijaltie vlade. Vendar pa naj bi imenovanje in odstavljanje ministrov bi-jo v kompetenci guvernerja, kar bo seveda samoupravo zelo omejevalo. Člani provincialnih zborov bi bili vsi izvoljeni; provincialni zbori naj ludi nimajo druge zbornice, ako je prebivalstvo izrecno ne zahteva. Guverner je v ostalem vezan na mnenje ministrov, popolnoma pa mu je pridržano varstvo manjšin, veroizpovedi in javen mir in varnost. London, 29. dcc. AA. Danes popoldne bo indijska konferenca nadaljevala svoja dela. Sestal sc lxi pododlior za reforme na severo-za padli i meji. Predsednik konference Mucdo-nald je irruzii] upanje, da l>o indijska konferenca končala svoja dela v glavnih obrisih še pred koncem meseca januarja ter j>reden se sestane parlament. Ministrski predsednik Mnc-domild se je posvetoval v soboto in včeraj s tajnikom za Indijo Wedge\voodom Bcnnom, poštnini ministrom Leesom Smithom ter z uradniki in svetovalci indijskega urada. Na teh sestankih se je pregledal položaj ter ukrenili nadoljnj koraki v korist konference. London. 29. dec. as. V Bombayu je prišlo včeraj do velikih nemirov, pri katerih je bilo ranjenih 20 policistov in okoli 260 demonstrantov. Ko je policija nastopila s svojimi gumijevkami, da bi demonstrante razpršila, je prišlo do divjih prete-f>ov, ki so povzročili tako veliko število ranjenih. Buldana (Indija), 29. dec. AA. V berarski pokrajini so izbruhnili neredi. Pokret je agrarskega značaja in je izbruhnil zaradi nezadovoljnosti kme-tiškega prebivalstva. Izgredniki so zažgali mnogo hiš in ogromne količine poljskih pridelkov. Skoda znaša več 100.000 rupij. Fašizem Ze večkrat omenjena knjiga grofa Sforze O sodobni Evropi še vedno vzbuja veliko pozornost. Sicer se iz nekaterih profilov, ki jih riše — kakor oni Pij XI., ki so ga ponatisnile »Novosti« v božični številki — vidi, da Sforza ni prijatelj Cerkve. A pozornost zaslužijo njegova razmišljanja o stvareh, ki jih brezdvomno razume, zlasti sodbe o njegovi ožji domovini Italiji. Zato v naslednjem podajamo prevod tega, kar misli Storža o sodobnem italijanskem režimu. »Kadar se poležejo strasti in sovraštvo, bo morda nekega dne znano, da krvavo nasilje ni bilo posledica prirojene vlastiželjnosti posameznika, — lovici preteklega tedna v Birmi. Poročilo pravi, da so uporniki prišli iz vasi ju ž. noža pud no Taravadija ler severovzhodno Inseiua. Nemiri so bili že pripravljeni in so pričeli, ue da bi uporniki prej predložili svoje pritožbe. Uporniki so morili brez razlike vladne uradnike, Birmance, Evropejce ter privatne osebe. Nadalje so uničevali privatno lastnino ter ne zaslužijo nikakc simpati- je. Svojega postopanja ne morejo opravičiti niti z gos|x>diirskiini niti s političuiini razlogu Za mir lojalnega in zakone spoštujočegu ob-čnslva je potrebno, da se slični ujx)ri likvidirajo čimprej ter z vsemi sredstvi, ki so vladi nn razpolago. V Tnravadi sta že prispeli dve stotniji angleških in indijskih čet. Danes prispe tjakaj bataljon birmskili strelcev. Policija je imela že precej usjjeha ter se |x>ložuj vsak dan boljša. Vlada jc trdno odločena nadaljevati operacijo tako dolgo, dokler nc bo obnovljen mir in red ter potlačen upor. Boj čevljarjev za svoj kruh 15.000 samostojnih obrlnikov v nevarnosti Belgrad, 29. dec. AA. Belgrajska obrtniška zbornica je poslala vsem obrtniškim in pomočniškim organizacijam tole okrožnico: Kakor znano, je stanje čevljarskih mojstrov v naši državi težko. Po eni strani nezadostna carinska zaščita, po drugi strani pa jemljejo otvoritve delavnic tovarn Bafa vsak dan mnogim čevljarskim obrtnikom delo. Ta položaj čevljarjev se bo še |)Oslabšal, če se dovoli nameravana ustanovitev Bat'ovih tovarn za čevlje v Jugoslaviji. S tein bi več ko 15.000 samostojnih obrtnikov, od katerih obrti živi 100.000 jugoslovanskih državljanov, ostalo brez zaslužka. Stvarne potrebe za ustano- Tmčija noče plačati vojnih dotgov Berlin, 29. dec. as. V tukajšnjih bančnih krogih so šo vedno misli, da bo turška vlada še enkrat sprožila ves problem vojnih dolgov. Upniki pa so trdno odločeni, da so bodo takemu prizadevanju upirali najodločneje in da bodo strogo pazili na to, du se Turčiji zapre možnost posojila. Kljub lemu se čuje, da bo odgovor lurško vlade zopet negativen. Turčija noče plačati več, kakor eno tretjino obrokov, ki so bili dogovorjeni v kuponski pogodbi od meseca julija 1928. V tem oziru hočejo Turki še enkrat poskusiti pogajanja v Parizu. vilev te tovarne ni. Kapaciteta domače produkcije je tolika, da pokrije ves domači konzum. Iz teh razlogov sta zveza hrvatskih obrinikov v Zagrebu in pokrajinska zveza obrtniških združenj v Belgradu skupno z obrtniško zbornico v Belgradu napravili akcijo proti ustanovitvi Bat'ovih tovarn za čevlje v Jugoslaviji. V zvezi s tem se je začela danes v Belgradu širša konferenca delegatov čevljarskih organizacij in mojstrov v Jugoslaviji. Po konferenci pojde posebna deputacija k predsedniku vlade in mu izroči resolucijo, ki jo bo sprejela ta konferenca glede omenjenega vprašanja. Mffssolll! diktator cen Milan, 29. dec. as. Kadi gospodarske krize se je v italijanskem kmetijstvu tekom zadnjega pol leta opazilo silno nazadovanje porabo umetnih gnojil, kljub temu du so cene za umetna gnojila za eno tretjino cenejše kakor pred vojno. Zato je Mussolini kar ukazal industriji zn umetna gnojila, da od novega leta dalje šc nadalje zniža cene za umetna gnojila za 8 do 10%. Cerkveni rop v Belgradu BelgracI, 29 decembra. 1. Preteklo noč so neznanci in vlomilci vdrli v cerkev sv. Aniona, ki je last frančiškanov, in odnesli razne stvari v vrednosti več kol 80 Din in 500 Din denarja Talvina je bila policij j>rijavljena in se bo vse storilo, dji se krivci najdejo. vznemirjati, ker ni drugega, kakor preostanek revolucionarne nasilnosti starega fašizma, ki še ni čisto ugasnila in ki se zaenkrat javlja pod masko policijske vneme. Najznačilnejše za sedanji jioložaj je to, da je 40 milijonov razoroženih državljanov duševno in moralno v položaju ujetništva, da pa tudi njihovi ječarji niso drugega kakor ujetniki strahu, da pač tako ne bo moglo ostati, kakor je, in da bo prej ali slej švindel odkrit, ko narodu ne bo več zadostovalo, da se mu govori o rimskem imperiju, o slavi iu blagostanju, ki ga bo deležen — jutri.« Sforza v fašističnem režimu vendarle vidi en dober moment, in sicer ta, da bo italijanski narod stoprav sedaj šele pričel ceniti svobodo in njen visoki pomen za narodovo življenje. »Prvič sedaj se je zgodilo, da ni le duševna manjšina, ampak da so milijoni kmetov na deželi, ki občutijo fašizem kot neznosen jarem. Prvič se zaznava sredi mrtvaške tišine italijanskega življenja gibanje za splošno edinost v imenu svobode. Ako si bo to molčeče gibanje duhov končno utrlo pot in ustvarilo pravo demokracijo, pravo združbo ljudi, od kalerih je vsak posamezen na sebi okusil, kaj ee pravi izgubiti svobodo, potem <"bral za delj časa, dva do tn ledne od doma. Tako jc odšel zadnjič 17 decembra. Oglasil se je na Kokriei pri svojem prijatelju Černelu, k er je v noči na 18. decembra prenočil V šujii so mu napravili na slann prenočišča in mu dali nekaj odeje. Ponoči pa je izginil. Na ležišču so našli palico. Videl je slabo in ni znano, ali je nameraval domov, ali kam drugam. Sredi noči je zabredel v vodo, ki je 1.50 m globoka, in utonil. Domači so ga takoj pogrešali. Ker pa je že večkrat izostal delj časa od doma, ga niso iskali. Kljub lemu pn so njegovo odsotnost prijavili orožništvu. Ker se tudi čez praznike ni javil ln ni priSe! domov, so začeli domnevati, da je kam zabredel. Ko je včeraj popoldne neka ženska ob Kokriei nabiraln drva, je z.-ipnzila sredi vode ležati človeško truplo, Štefe je ležal na trebuhu. Hrbet in glava sla se videla iz vode Utopienca so včeraj pripeljali v Kranj Obvestili so orožnike v Kranju, ki so ugotovili indentiteto. Orožniki so ugotovili, da gre za nesrečo, radi česar je intervencija orožništva odpadla. Pri njem so našli 11 Din Truplo so naložili na voz in ga prepeljali v Predoslje. Poko pali ga bodo v Tenet išah Kot kažejo znaki, je bil Štefe delj časa v vodi, ker je imel roki že Čisto objedeni. Zadma poročila Maršal Jollre umira Pariz, 29. decembra, kk. Maršal Joftre umira. Ob 17.30 je izgubil zavest. Kratko zdravniško poročilo pravi, da ee bolnik bori s smrtjo. V poznih večernih urah se zbirajo velike množice v samotni ulici, v kateri se nahaja klinika. Narod postaja v smrtni tišini in moli. Edina želja dr. Kramara Praga, 29. decembra, kk. Ob proslavi svoje 70 letnice je govoril tudi dr. Kramal- sam in izjavil med burnim odobravanjem: :.Saino eno željo še imam, da bi doživel še oni lepi dan, ko bn Rusija poslala zopel svobodna in velika narodna Rusija, katero vsi želimo in s katere pomoč.o se bodo pripravila tla za veliko slovenstvo.« Nova vstam Kurdov London, 29. decembra, kk. Iz Jeruzalema se poroča, da se je kurdska vstaja ponovila Voditelj Kurdov Izan paša je ušel iz ujetništva v Teheranu v Turkestan, kjer je organiziral novo vstajo. Na mnogih krajih je prišlo do ljutih boiev s Turki. Vstašem so se pridružila tudi di-изд plemena, tako da Turki napadov ne morejo odbiti Grmenje topov v Indiji London, 29. decembra, kk. Iz Rangoona se po» гоба, da je prišlo do hudih bojev med vladnimi četami in vstaši v okoliških džunglah. V okolici 30 milj se čuje grmenje topov angleških čet, ki so zažgale džunglo. Izgube so na obeh straneh zelo velike. Angleške čete so vstiiše obkolile lako, da ве morajo branili do zadnje patronp, ali pa poskusiti obupen predor skozi angleški oklep. 40 ljudi pod plazom Pari«, 29. decembra, kk. V Alžiru se nadaljujejo dela za rešilev ponesrečencev po gorskem plazu, ker se smatra da je pod razvalinami pokopanih najmanj Se 40 ljudi. Med žrtvami so nahaja tudi nevesta, katere ženin ee je še pravočasno rešil Protižidovski atentat Bukarefita, 29. decembra, as. Danes popoldne je bil poekušen atentat na ravnatel a lislov >Ade-veruk in »Diniineata« Emanuela Socorja. V pisarni se je zglnsil 18 letni visokošolec Konstantin Dumt-reecu iz Jassya in predložil pisino, s katerim je prosil za podporo. Ko je Socor bral pismo, je oddal napadalec nanj dva strela, ld pa nista zadela. Napadalec je Izjavil, da pripada protižidoveki ligi >niidnngela Mihaela«. Ce bi se atentat ги«гмЧ1, »lohil napadalec nagrado 20.000 lelev.