Maribor, četrtek 4. septembra 1930 » * razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnam Sak. zav. v Ljubljani it. 11.409 nata&no, prajetian v upravi ali po pošti 10 Din, doalavljan na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Telefon Pottnina plačana v gotovini Marmontu Cena 1 Din ■'•'•»m pi« pucmivui b«IV. £BV. v •Ut mtta&no, prajetian v upravi ali po pošti 10 Uredn.2440 Uprava 2455 Oglaai po tarifu Oglase sprajama tudi oglasni oddalek .Jutra" v Ljubljani, Praiamova ulica it, 4 Italija in Francija V Pariški »lllustration« od 23. av-zirnn -,e znani oublicist in poznavalec “^Političnih problemov, Pierre viri^neau’ naPisal obširen in z zemlje* mpiV?Preni^en članek, v katerem te-Itaii- razPravlja o vsem. kar loči raJi0 0c* Francije in obratno. Dasi- venrt° Se je 0 *em ve,i^° Pisal0-naar tako kondenziranega in jas- tnal ?,re^e^a spornih točk med obe-im ,paškima, velesilama še nismo ‘ ■ Ker tvori v tem sporu naša dr-ker 1 Cno *zmed glavnih razhodišč in cosk usoc^a tesno vezana s fran blem?' Potrebno, da se s temi pro-p”1 seznani tudi naša javnost, cijo disonanca med Italijo in Fran-Janfa Kidanje na temelina vpra-nan{A evron*ke in sploh svetovne zu-cifo P°l’tikp Med tem ko stoji Fran-Stan?na stališču, da je treba ohraniti Uohk' . R0 ?a ustvarile mirovne po-Stnnif'Je ^n,,ia odkrito, celo sb’*bono jo rpa,n>a nnitl držav ki zabtpva-tudf H?. Pogodb in s tr-m logično W$HreVk^° n,P'' nr‘ *em ne Slu rt*13' «vol'h m^i v tnm smi- vancu ^ Jugoslaviji odstonila slo-je j' e Pok^^iine in Avstriii ,n°- _ Nieno stremH^nje gre za crn«iri sama nrisvoji še nove iu-]v\ Vnn.ske pokrajine. v nnd vrsti: (§a r>i tndi "»''mila Franoiir. Ma x^!0' 'n Švice (Tešinski kanton V •lufrAoi revi7iio pa niti Franciia niti nikdar ne ~ "nristati zik> n, j r,p ^orfta akrpntiratl revi-bolgarcklb ali kate- In nin rnf>' v STpkbi ^ Ttalije ^ tnii d»cnerarinlli zaveznic, ko- ?a to<*ka bnli konkretna ka-rva- ^ Balkan. Tu se int^rpsi r>^i. [n ^r^nciip tem«1iito kritin. 05i,Va Frarpiia. da se v celoti rfM\tn ^Balkan balkanskim na- Vphkri /' ^ ^ sp ustvari ravn^Žla 7 flbailv mo^no Jn^oslavilo kot rloml-si'o. le plovna te^nh ItnUlo dr^na ^enon^nratira na vzhodu Ja-eHotp £. zdrnM+ev Jn^nslavllp v mnlp S»Vo. vidi v nW. npiiriravfiVno U*ju,a’ nrvYr' Avstrijo. In ker vid’ ■ht(yn ,v nriiatpl1«tvu med Franklin in 11. „ av,,n nrefi vsem v potrorlhi od '4rprh;v'Prn^ra 10<,7 "lavno oviro za ^ ba1knnck*1i na^rtnv ^Oti p1 Rp. VPS nien bpc ohr?i^a bn^ v Zvp^r^i^1'1' in '"semn kar 1e s tem T,roti Mnii antanti Wmi1anicani- niorie u , na točk^ ?p ^rprlnzemsko *trem'e * Of'lotr' Italiianske fp^m-p to ^ za t^m. ria ona sama ohvtarta f^vna ^ ^octane ona na nfpm ’ VorlJIna irt nrUn^"1nVrfl^vo ^o Franplie tu-kakor n' rialov Titr^Jip +«*-%, °t«1n nn f^iri ^ Vnm ni krhr* ^ nrncfotrnHtio 7 filfm no ^ ^ to trt 70 nrncnr»rf o rrt*-f-N sm rov?n^Vn-Mnrn. Q Svol o r*° vletsko Rusijo je to stanje Italijanski korak v Beogradu? ODKRITJE VELIKE ZAROTE PROTI MUSSOLINIJU. — ITALIJANSKI LISTI O ODMEVIH TRŽAŠKEGA PROCESA V JUGOSLAVIJI. TRST, 4. septembra. V zvezi z incidentom, kj se je odigral v bližini jugoslovanske meje in sta padli pri tem 2 o-sebi, dočim je bila ena težko ranjena, objavljajo italijanski Hs‘| obširna poročila in dodajajo, da je v zvezi s tem odkrita velika zarota proti Mussoliniju. Podrobnosti o tem pa listi še ne objavljajo, temveč le naglašajo, da se bo italijanska vlada do zaključka tržaškega procesa vzdržala vsakih korakov. Pač pa je verjetno, da bo po dovršeni preiskavi izvršen diplomatičen korak Italije v Beogradu. Obenem italijanski listi odločno zanikajo vesti, ki so baje razširjene v inozemstvu, češ da je italijanska vlada izročila v Beogradu ultimat 'er poudarjajo, da bi bila napetost odnoša.:ev med Rimom in Beogradom v sedanjem trenutku, ko se prične zasedanje Društva narodov, tem manj zaželjena. TRST. 4. septembra. Pod naslovom »Nervoznost v Jugoslaviji« objavlja »Pic- colo« članek o odmevih tržaškega procesa v Jugoslaviji, v katerem pravi, da je izzval proces v Jugoslaviji veliko vznemirjenje. Javnost in tisk v Jugoslaviji da izražata bojazen, da bo Italija sedaj še pospešila nasilno raznarodovanje slovanskega življa. Splošno se v Jugoslaviji misli, piše »Piccolo«, da bo 7 obtožencev in sicer Miloš, Bidovec, Marušič, Valentič, Španger, Obad in Rupelj obsojenih na smrt, ostali pa na dolgotrajno Ječo. Po poročilu »Plccola« nameravajo slovenski begunci iz Julijske Benečije poslai Društvu narodov apel, v katerem bodo zahtevali zaščito za slovansko manjšino v Italiji ter obenem protestirali proti tržaškemu procesu in zahtevali nujno intervencijo. Fašistične liste končno silno razburja, da na proces v Trstu ni prišel noben inozemski novinar, temveč poročata za nemške liste kar dva fašistovska novinarja. Mesto San Domingo uničeno STRAHOVIT ORKAN JE UNIČIL M ESTO SAN DOMINGO IN OKOLICO NA OTOKU HAITIJU. — PARNIK Z NAD 100 POTNIKI IZGINIL. HAITI, 4. septembra. Včeraj popoldne Je divjal nad mestom San Domingom strahovi* orkan, ki je mesto in okolico strašno opustošil. Orkan je dosegel 118 milj na uro ter je odnašal strehe, ruval drevje, prevračal avtomobile in ustavljal vlake. Tekom pol ure je bilo mesto podobno kraju, kjer je pravkar vihrala vojna vihra. Vse telefonske in brzojavne zveze so prekinjene in za o podrobnosti o katastrofi še n;so znane. Tudi se še ne ve, koliko človeških žrtev je bilo. Po vesteh Iz San Juana Je mesto San Domingo uničeno. Parniki, ki so bil! o priliki katastrofe v luki, niso mogli izkrcati potnikov, ker je bilo morje preveč razburkano in je bila zato nevarnost, da bi potnik) pri izkrcavanju popadali v morje. Vsi parniki so morali odpluti v druge luke. Parnik »Coamo«, ki Je nameraval odpluti v San Juan, je potoma izginil in manjkajo tudi brezžične zveze ž njim. Parnik Je imel na krovu nad 100 potnikov In ie njihova usoda čisto neznana. Costes sprejet u neu;yar5ki občinski hiši NEW-YORK, 4. septembra. Francoska letalca Costes in Bellonfe sta bila včeraj sprejeta od mestne občine. Ko šta se v spremstvu policije, ki ju je ščitila pred navalom množice, peljala na magistrat, sta bila burno aklamirana. V mestni hiši ju je pozdravil župan Walker osebno. Zvečer sta bila gosta Lindbergha in njegove soproge. Davi ob 9. sta Costes in Bellonte odletela s svojim letalom v Dallas. Proga je dolga 2.200 km. Če jo bosta absolvirala brez pristanka, si bosta s tem pridobila Eastervoodovo nagrado v znesku 25.000 dolarjev. Kruaua justica u Rfganistanu TEHERAN, 4. septembra. Vrhovno sodišče je obsodilo 22 oseb, ki so bile zapletene v zadnjo zaroto proti sedanjemu režimu v Afganistanu, na smrt, 20 pa na izgon. Med na smrt obsojenimi sta tudi dva bivša ministra. Nesreča potniškega leiala EL FERROL, 4. septembra. Blizu rtiča Triorino je padlo neko špansko potniško letalo na tla. Pri tem se je razbilo in vnelo. 6 potnikov, med njimi tudi španski vlceadmiral Planas, je zgorelo. Vzrok nesreče še ni znan. Še bolj sankcijonirala. Mimo tega se Francija nikakor ne more odreči svoji vlogi na Sredozemskem morju, ker bi to zanjo pomenilo amputacijo zdravih in neobhodno potrebnih delov njenega organizma. Četrta Izmed glavnih snornih točk ie vnrašanje severne Afrike. Tu se Italiia postaja na neko zgodovinsko stališče, hof«'” dokazati, da le edino ona nasipan ?** n n Tulile v se- verni Afriki znto zahteva zase vsn ozemli" od TrinoHt^iie do Kamprtrnn in revizijo mei v Tunisu ter Eritreji in Somaliji. Poleg tega zahteva popolnoma izreden položaj (kakršnega je dosegla v Dalmaciji) za svoje izseljen ce v Tunisu in celo v Franciji, kjer bi hotela dobiti tudi možnost nastopa proti antifašistični emigraciji. Na vse to, pravi Bruneau, Francija nikdar ne more pristati, pred vsem pa sta dve stvari, ki sta nemogoči: 1. da bi Franclja oskrunila svoio zv^stolm do Tl'-frnslavH« in 2. da bi sf> od"ovpd*in edinstvu francoske Afrik^’ Raza za sporazum je tedaj satvo nrH1 VTVi jp se je zaleM vanif' nadel t^r se ranil na vratu in l^vem kolpnu Tudi št ,ie raztrgal 1-ilnče in zahteva postopek nroti krivp^m — ni Ho nd v^praj na danes, kar je za i Maribor vsekakor izreden dogodek. Sttaa a Mar?h'orsM V H C E P N T K Jutra V M a r {b o r u, 'dne 3. IX. '1M& .^-'■PMaMPBngaj^vim iiBMii hi n riiirmni"^ Mariborski in dnevni drobiž Someščani! V petek, dne 5. t. m. zvečer, t J. na predvečer rojstnega dne NJ. Visočanstva prestolonaslednika Petra ter na predvečer zamenjave polkov Ih zastav naše vojske se bo vršila po mestnih ulicah v znak radosti mestnega prebivalstva patri.’o:i-čna povorka. Letošnji rojstni dan prestolonaslednika Petra bo za našo državo zgodovinskega pomena, ker dobijo vsi naši jugoslovanski polki nove zastave, pod katerimi se bodo odslej borili za svojo domovino. V torek dne 9. t. m. prispe z vlakom ob 11.36 iz Beograda v Maribor zastava našega domačega mariborskega polka ter se bo na kolodvoru vršil svečan sprejem nove zastave. Prosim vse prebivalstvo mesta Maribora, da v znak svojega veselja nad temi slovesnimi dogodki okrasi svo’e domove z zastavami ter da se v čim večjem številu udeleži povorke v petek zvečer ter slavnostnega sprejema zastave v torek dopoldne. V nedeljo dne 7. t. m. se bo vršil tudi kongres jugoslovanskega narodnega delavstva, katerega se udeležijo delegati iz cele Jugoslavije, Čehoslovaki in tudi westfalski Slovenci. Vabim prebivalstvo, da obdrži svoje hiše tudi pri tej priliki o-krašene z zastavami. Načelnik: Dr. Juvan, s. r. Razpored uelike pouorfce, ki se bo vršila jutri, na predvečer rojstnega dne prestolonaslednika Petra, je sledeči: Povorka se bo formirala pri Narodnem domu. Pomikala se bo po Sodni, Aleksandrovi, Kolodvorski, čez Zrinjskega trg, po Maistrovi, pred realko mimo Grada in Astorije, po Slovenski in Gosposki na Glavni trg do magistrata. Zbor za povorko se izvrši med 18. in 18.15 s sledečo razmestitvijo: a) Sodna ulica: vojaštvo, skavti, predstavniki oblasti, šefi uradov, mestni svetniki, oficirski zbor (aktivni in rezervni, slednji v civilu z značkami), Sokolstvo, predstavniki stanov in poklicov (v skupinah), b) Tatten-bachova ulica: godba Katoliške Omladi-ne, šolska in druga mladina, »Perun«, odbor sreske organizacije Narodne Odbrane (slednji v vestibilu Narodnega doma), c) Kopališka ulica: godba Drave, ognje-gasci, društva?. Povorka krene ob 18.30. Vodstva organizacije so naprošena, da zberejo svoje člane po možnosti že prej na svojem društvenem sedežu in da jih formirane v skupino dovedejo na zborno mesto najdalje do 18.15. Raz balkona mestnega magistrata bodo pozdravili manifeštante razni govorniki, g. prof. Robert Kenda pa jim bo s primernim nagovorom očrtal zgodovinski pomen sobotne ceremonije zamenjave na ših polkovnih zastav. Glavni trg bo za to priliko posebej urejen in lepo razsvetljen. Rediteljsko službo bodo opravljali uni formirani člani Kajevega skautskega ste-ga in naj se vsi udeleženci izvolijo ravnati po njihovih navodilih. K polnoštevil ni udeležbi se vabijo vse mariborske or ganizacije in vsa patrijotična javnost. -Radi točne izvedbe programa naj vsakdo uredi svoj prihod tako, da bo res točno, a najpozneje do 18.15 na svojem mestu pred Narodnim domom. Vsa morebiti še potrebna navodila in informacije se bodo dobila lahko na licu mesta pri predsedniku Sreskega odbora Narodne Odbrane g. prof. Robertu Kendi v vestibulu Narodnega donia v petek, od JS. In 18.30. Kongres narodnega čelaustua V nedeljo 7. septembra se bo vršil v Narodnem domu v Mariboru kongres narodnega delavstva po sledečem sporedu: Ob pol desetih sprejem na glavnem kolodvoru, nato povorka z godbo po Aleksandrovi cesti, Slovenski, Gosposki ulici preko Glavnega trga v Narodni dom. Ob 10. uri otvoritev kongresa. Popoldne delegatsko zborovanje. Zvečer ob 18. uri ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma. Kongresa se letos prvič udeleže za stopniki delavstva iz cele Jugoslavije, pa tudi oni iz Westfalske in Francije. Zato vabimo cenjeno občinstvo, da se ude'eži sprejema na kolodvoru in v obilnem številu poseti veselico. — Vse, ki se obračajo na mariborsko Zvezo kulturnih društev, bodisi včlanjena društva bodisi posa meznike, opozarjamo, da se dosedanj predsednik Zveze g. Anton Skala pre seli te dni za stalno v Beograd. Zato naj ne pošiljajo dopisov več na njego vo ime, ampak naravnost na: Zvezo kulturnih društev, Maribor, Cankar jeva ulica 1. Kdor hoče o kaki zadevi osebno govoriti, naj se obrne na pod pisanega tajnika, ki je dopoldne uredništvu »Večernika«. Aleksandro va 13, popoldne pa v pisarni Zveze Cankarjeva 1. — Špindler, tajnik ZKD Za kongres narodnega delavstva v Mariboru je ministrstvo prometa dovolilo polovi čno vožnjo. Izkaznice se bodo dobivale na kongresu v Narodnem domu v Mari boru. Vsak udeleženec naj si kupi pri od hodu na kongres cel vozni listek za Ma. ribor in ga naj ne odda. Delavski sveti pri banskih upravah. Podobno, kakor so banski kmetijsk sveti, se nameravajo organizirati pri banskih upravah tudi delavski sveti in ministrstvu za socijalno politiko pripravljajo že tozadevni načrt zakona. Trgovine v pondeljek zaprte. Vsled sklepa gremijalnega načelstva morajo biti v pondeljek dne 8. t. m. tr govine v Mariboru ves dan zaprte. — Proces proti železničarjem, ki so osumljeni komunizma, bo pričel jutri v petek ob 8.30 dopoldne pri okrožnem sodišču na št. 53. Razprava bo trajala na; brže pozno v noč, ker je še za popoldne vabljenih okrog 30 prič. Mogoče pa se bo vršila razprava še tudi v soboto. Me( vabljenimi pričami so tudi vsi voditelji bivšega političnega udejstvovanja v Mariboru, na katere se sklicuje zlasti obdolženi Andrej Čanžek, bivši mariborski občinski svetnik in poslanec oblastne skupščine. Kot priči pa sta vabljena tudi predstojnik mestne policije in vodja železni ške policije. — 14. sentemhra vsi v obmejni St. lij Češkoslovaški sadjarji v Mariboru. Dne l. septembra je prispela v Beograd večja skupina češkoslovaških sadjarjev iz Prage, ki bodo obiskali vse večje kraje v Jugoslaviji, Valjevo, Sarajevo, Ilidže, Dubrovnik, Split, Zagreb in tudi Maribor, kamor pridejo v torek dne 9. septembra ob 18. uri. V Mariboru bodo prenočili ter si v sredo dopoldne ogledali mariborske gospodarske naprave in se s popoldanskim brzovlakom ob 15.37 odpe-ljejo v domovino. Praška centrala Češko, slovaško-jugoslovenskih lig je naprosila mariborsko JČ ligo, da sodeluje pri organizaciji tega bivanja ekskurzije v Mari' boru. Ekskurzijo tvori 23 članov Saveza češkoslovaških sadjarjev, a tudi 8 članov poljskega sadjarskega saveza je med njimi, tako da potuje skupno 31 oseb. Organizacijo ekskurzije pa vodi »Putnik«. Mariborsko občinstvo je že sedaj napro-šeno, da sodeluje po možnosti ob gostoljubnem sprejemu gostov, zlasti se naj u-deleži njihovega sprejema v torek dne 9. septembra pri prihodu osebnega vlaka ob 18. uri na glavnem kolodvoru. — Poziv Jugoslovenske lutkarske zveze v Ljubljani. Pripravljalni odbor Jugoslovenske lutkarske zveze poziva vsa društva, posameznike — ljubitelje lutk in lutkovne u-metnosti, da se takoj javijo na naslov: Jugoslov. lutkarska zveza, Boris Or:l, Ljubljana, Jugobanka. To je v interesu društev in posameznikov, ki posedujejo lutkovna gledališča, in pa v interesu definitivne organizacije zveze. Novo ljudsko štetje v naši državi se bo vršilo letos meseca decembra in se vrše v uradu za državno statistiko tozadevno že vse potrebne priprave. — Ukinjen oddelek finančne pon‘role. V Sv. Juriju ob Ščavnici je bil ukinjen oddelek finančne kontrole, ki je z 31. avg. prenehal poslovati. Jugoslovanska Matica poziva svoje članstvo, da se brezpogojno udeleži povorke v petek ob 18. uri na predvečer rojstnega dne prestolonasled* nika. Zbirališče pred Narodnim doniom. Velik javen shod železničarjev sklicuje podružnica UJNŽB v Mariboru za petek 5. tm. ob pol 8. zvečer v Na-rodnem domu. Poleg ostalih poda poro. čilo o važnih železničarskih zadevah tu di centralni tajnik iz Beograda. Vabljeni vsi železničarji! Odbor. — Narodni železničarji! Jutri, v petek, se pred shodom vsi ude ležimo patrijotične povorke skozi mesto, Produkcija prof. Strohschneiderja. Sinoči se je vendar pokazal na G trgu dolgo pričakovani akrobat profe sor Strohschneider. Na Glavnem trgu je bila zbrana ogromna množica gle dalcev. Ples na vrvi, korak po zvoki godbe in večerja med nebom in zem ljo — vse to je držalo v šahu živce gledalcev. Višek vratolomne zabave pa je bil, ko je akrobat povabil obsež. nega kavarnarja Klešiča na vrv, naj mu prinese — črno kavo. — Varnostne mreže niso imele dela; ujele so samo mizo. na kateri je zračni virtuoz ve čerjal. — Dr. Schwabova »Zdrava Marija« kot zvočni film v Grajskem kinu. Po opravkih se mudeč v Mariboru, o-gledal sem si zvočni film z odlično točko dr. Schwabovo »Zdravo Marijo« in pokrajinske slike iz idilične Gorenjske, nredgovoru omenja dr. Schwabovo »Zdravo Marijo« kot svetovno priznano kompozicijo našega savinjskega rojaka Šentpavlana dr. Schwaba. Petje ljubljanske »Glasbene Matice« v Parizu, v narodnih nošah, se čuje v filmu nekoliko tiše kakor smo ga pod spretnim vodstvom dirigenta Poliča, slišali tudi v Celju in Mariboru. Podavanje je preciznejše, veliko večjim občutkom, prav tako, kakor so ga označili pariški kritiki. Kolo-salen je uspeh te pesmi s sopran solom Gosp. svetnik Fortunat in drugi ljubitelj bariton sola v »Zdravi Mariji« bodo zvočnem filmu uvideli vso krasoto te biserne Schwabove kompozicije s sopran solom. Film se igra od pretekle sobote vsak dan po 3krat (ob 5., 7. in 9.) v mariborskem Grajskem kinu. Do vštevši pr: hodnje nedelje, dosedaj v razprodani dvo rani. Slike z Gorenjske so svetu v reklamo in nam kažejo Bled z okolico, liki kos neba, ki je padel v ta kraj. — Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se bo vršil od 17. do vključno 19. septem bra na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je brezplačen in traja dnevno od 9. do 12. ter od 14. do 17, ure. Udeležbo je javiti z dopisnico najkasneje do 16. septembra ravnateljstvu šole___ Borza dela išče: puškarje, 5 kolarjev, 1 čevlj. pomočnika, 1 sodarskega in 1 kovaškega pomočnika, 3 mlinarje, več hlapcev h kravam in volom, več Služkinj in kuharic, 1 kuharico, ki govori slovenski in nemški, 1 varuško, ki zna slovenski in nemški, proti dobri plači- — Emil Perc koncesijonirani zobotehnik si usoja naznaniti, da je otvoril v Mariboru ivoj zobni atelje Tattenbachova ulica 18, 11. nadstropje rvo predstavo prof. Strohschneiderja, d se na Glavnem trgu producira na 25 m nad zemljo razpeti žici, je policija za jutri 5. t. m., povodom manife stačne povorke na predvečer rojstnega dne prestolonaslednika Petra, prepovedala. Celo posestvo pogorelo. Včeraj popoldne je opazila čuvarica na stolpu stolnice, gospa Weisova, da vstajajo iz kotline v smeri Treh ribnikov sumljivj oblaki dima. Gasilci so pod vodstvom vežbalnega mojstra Jožeta Volčiča takoj odhiteli na kraj nesrečie v Krčevino št. 52, kjer je v od sotnosti domačih ognjeni element objel posestvo Josipa Zupanca. T/>r ni bi o v bližini vode, so se morali gasilci zadovoljiti z gnojnico. Hiša z gospo-arskim poslopjem je pogorela do tal. Razctitega je postala žrtev 1 krava. 2 svinji, vse pohištvo, obleka, perilo, šivalni stroj in krma. Zakonca Zupanc sta se pri požaru močno opekla. Reševalno moštvo ie obema nudilo prvo nomoč. Homneva >> ]->u nrrmj j podtakni-?!« od 7'^ ’v' rok*. ker se Dred nesrečo ni kurilo v hiši. KINO Grajski: =s=s5 Od danes dalje: Thesinginsfool Pevajočl norec. Al Jolson poje »Sonny Boy«- Urtion: Od petka naprej premiera Rio Rita krasna tonfilmska opereta. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. In 22. ’iri. Predprodaja dnevno od 9. do 12. ure na blagajni. XXVI Profesorsko društvo vabi svoje člane, da se korporativno ležijo manifestacijske povorke 5. t. W-" Udruženje rezervnih oficira i ratnik^. pododbor Maribor poziva svoje člane, ® se naj obvezno udeležijo velike patrio* tične manifestacije, katero priredi tlifc"' šnji odbor Narodne odbrane 5. t. m. v Pr0 slavo rojstnega dne prestolonaslednik* princa Petra in v proslavo zgodovinS"6 zamenjave polkovnih zastav srbske vol' ske. Zbor za člane Udruženja je ob ^ uri pred Narodnim domom na vog^jj Tattenbachove ulice, kjer se imajo javlB pri članu reditelju. Udruženje poziva sv«* je Članstvo, da se naj udeleži 8. t. m. di velike narodne slavnosti v Št. liju. hod z vlakom ob 1.30 pop. vrnitev ob “j zvečer. Na razpolago bodo tudi avtoM5 z glavnega kolodvora. — Društvo Jugoslovanskih akademik v Mariboru. Pozivamo članstvo, da se v pop 1 številu sigurno udeleži slovnostne ^ Ijade na predvečer rojstnega Njeg. Vis. kraljeviča Petra. Visoko™, ci, storite svojo nacijonalno dolŽn°s Trgovce in obrtnike prosimo, naj izvolijo zapreti v petek m. svoja obratovališča izjemoma Že0# 18. uri, da morejo tudi oni in njihovi J|a' meščenci sodelovati v patriotični tnan' fj staciji, ki se prične ob 18.30. — Sresl£ odbor Narodne Odbrane. Angleži nam ponujajo denar. . Velika angleška finančna skupin8J po svojem beograjskem zastopt]1!^ stavila vladi in banskim in občinsM upravam denarne ponudbe pod nimi pogoji za izgradnjo cest in eleK' trifikacijo države. V Gornjo Radgono! * Kdor se namerava v nedeljo, dne •’ sept. udeležiti izleta na Sokolsko slav' nost v G. Radgoni, naj s prijavo ne od*?' ga na nedeljo, ko ni več mogoče dob* nobenega avta. Vožnja v osebnem aV* 45 Din za osebo tja in nazaj, v tovorne^1 35 Din. Predplačnikom bodo sedeži gurani, stojišča bodo izključena. Prii3^ se sprejemajo v pisarni Nar. Odbran® 'lar. domu vsak dan od 18. do 20. ur ’ Odhod iz Maribora izpred Nar. doma *^ čno ob 12. prihod v Radgono krog * ' ure. Odhod iz Radgone ob 20. uri 02 J ma po volji izletnikov tudi pozneje bfe doplačila. — Vpisovanje v enoletni trgovski teč«** Sloven. trgovskega društva traja do septembra in se vrši na Zrinjskega ^ I. Opozarjamo rg, na današnji oglas o mednarodner’ v esejmu v Pragi. — ____ Danes In Julrl dva velik* kabaretna večer* v Veliki kavarni Pralnica ovratnikov Rakuša, ^ Slovenska ulica 15, se priporoča. J Zboljšana hrana v Javni kuhinji *>a škovem trgu Štev. 6. p|ji V A razredu opoldne in zvečer 30, v B razredu Din 12.30 in v C «.y( du Din 14.30. Priglašajte se' V M a r I 5 o r n, dne A. TZ. 1935. Mariborski V E C E R NIK Jutra MM———■■■ ■! I III III Šfr*« 3. Jezero pod Saharo in zgodo< vina severnoafriške puščave vEST iz PARIZA. — EGIPT NEKDAJ IN SEDAJ. — RAZVOJ PUŠČAVE. — PUŠČAVA V BANATU. Kratka vest iz Pariza ie te dni obvestila svet o eksistenci ogromnega jezera Pod površino puščave Sahare, ki pokriva skoraj vso severno Afriko, izvzemši dolino reke Nila, oaze, obrežni pas Tripoli-♦anije ter Aižir in Tunis. Ta vest pa v ostalem ni nikakršno novo presenečenje, taiti o eksistenci takega jezera so znanstveniki govorili in pisali že davno po-Pfej. Novo je le to, da se hoče to skrivnostno, pogreznjeno jezero sedaj praktično izkoristiti, da bi s svojo vodo oplodilo doslej nerodovitne planote in ravnice. ki leže ponekod nižje kakor morska Sladina. 0^ tem, kako je to jezero nastalo in kakšno je, nam govori zgodovina nastanka saharske puščave, ki nam jo odkriva geologija, ena izmed najzanimivejših in najvažnejših Človeških ved. Da nekoč-taorda celo v ne tako daljni prošlosti, na severu Afrike ni bila le puščava, temveč ~a so se tam razprostirale plodne pokra-31r,e, danes ni nobenega dvoma več. V °srčju Sahare je bilo ogromno jezero, morda tako veliko kakor je Kaspiško roorje ali še večje, krog njega pa je rastla najbujnejša tropična vegetacija. V to jezero so se iztekale tudi velike reke, katerih struge se v obliki dolin dajo ugo-oviti Še dandanes in so na boljših zem-Jevidih tudi faktično zaznamovane. ^ako in zakaj je vse to izginilo? O tem nas poučuje slučaj Egipta, o katerem je o še iz zgodovinskih dob znano, da je bil ko mnogo obsežnejši kakor je danes. Ta-. *e n. pr. znano, da znamenite pirami-e Pji Gizeh s sfingo takrat, ko so bile Grajene, še niso stale v puščavi, ampak e vedno dalje in dalje zana- Saharski pesek, dokler ni ž njim za-4 0ril vseh kultur in spremenil prej rodo- vitni svet v peščeno puščavo, ki tudi tem spomenikom ni prizanesla. Zasipala jih je bolj in bolj in bi jih bila že docela zasula, ko jih ne bi stalno odkopavali. Isto, odnosno enako delo kakor v Egiptu, je vihar opravljal tudi v ostalih delih puščave. Bodisi, da je že od vsega početka del Sahare bil peščena puščava, bodisi, da je to le slučajno postal, gotovo je, da se je pesek po prenosu vetra bolj in bolj širil, zakrival tudi plodno površino in jo dušil. Na isti način je zasipal tudi saharsko jezero, dokler ga naposled ni popolnoma zasul. Voda je deloma izhlapela, deloma pa je postala v globinah skrita pod peskom. Posledice so bile usod ne. Deževanje je postalo redko, odnosno je naposled popolnoma prenehalo in samum je s peskom še lažje posipal še preostalo plodno zemljo. Tako se je polagoma zgodilo, da se je puščava razširila preko skoraj vse površine severne Afrike, voda nekdanjega jezera pa je pod peskom ostala. Da je to zares mogoče, nam za dokaz niti ni treba hoditi v Afriko ali kam drugam. Dokaz imamo v svoji lastni državi, v Banatu. Tam je že davno kraj, ki je popolnoma sličen pravi peščeni puščavi in ki je edini v Evropi. Tudi tu. dviga veter pesek in ga zanaša na plodna polja, zato je že nekdanja ogerska vlada odredila, da se »puščava« pokrije z zeleno rušo in posadi z drevjem, v prvi vrsti z akacijami. Če se to ne bi bilo zgodilo, bi se peščena pustinja bolj in bolj širila in v nekaj stoletjih ali tisočletjih bi bila mogoče vsa naša Vojvodina — puščava. Samo po prevratu, ko se je pokrivanje nekaj časa opustilo, se je pesek nevarno razširil. Kako bodo Francozi izkoristili podpu-ščansko jezero za to, da Saharo zopet spremenijo v rodovitno pokrajino, je seveda stvar moderne tehnike, če se jim to posreči, bodo pridobili prostora za ne štete milijone ljudi in možnost razvoja človeštva se bo znatno povečala. drž. razredne loterije so prispele in jih igralci lahko zamenjajo v upravi „3utra“ in »Veternika1? MARIBOR. Aleksandrova c. 13. V noči od 28. na 29. avgusta se je zgodilo v Seven-Sister-Stritu, v londonskem predmestju Holoveju, ubojstvo 16-letnega pomočnika v prodajalni šivalnih strojev Vlač Člana. Krog 2. ponoči je telefon zbu-il gospodično Hal, ki vodi prodajalnico. ^močnik prodajalne, Žek Felis, je za-lical na telefonu iz vile svojega gospodarja: »Pomoč, miss Hall, tu so razbojniki!... Pomočit Čez nekaj sekund že e čula miss Hall dva ostra strela in mla-c eničev glas je utihnil. Gdčna Hall je ta-coj obvestila policijo in z avtomobilom odhitela v vilo. Lastnik trgovine in njegova žena sta teden dni poprej odpotovala v Ostende in od tega dne je 16-letni pomočnik spal v vili sam, ker je vsa služinčad dobila dopust. Imel je nalogo, da nadzoruje vilo in hrani malega foksteri-erja. V navedeni noči pa so vdrli v vilo razbojniki. Mladenič je še pohitel na te-efon in zaklical na pomoč. Policija ga je našla v sobi za služinčad na tleh. V roki s še držal telefonsko slušalko. Razbojniki so pobegnili in odnesli samo nekoliko srebrnih predmetov, ker so bili preplašeni vsled mladeničevega klicanja na pomoč. Nesrečnega pomočnika so prenesli v bolnico, vendar je rana bila smrtonosna. Ženitovaniska industrija SLABI ČASI ZA MOŽITVE ŽELJNE ŽENSKE. - ŽENITOVANJSKE POSREDOVALNICE IN ŽENITO VANJSKI SLEPARJI. tedanja doba je za ženitovanjske stelje nedvomno nenavadno ugodna. Kaj-Povpraševanje po neoženjenih moških mnogo večje kakor keJaj poprej. To x, Pravi z drugimi besedami, da je mo-mnogo manj kot žensk. Sicer je v t',rc>Di to razmerje vladalo tudi poprej, ga vsled svetovne vojne se je še po-gjšalo. V drugi vrsti pa prihajajo v po-* tudi slabe gospodarske razmere, ki (j,0..Poročenim dvojicam onemogočajo, si ustvarili svoje gospodinjstvo. anj važno pa bo vsekakor zatrjevanje, 2 :m°ški sedaj mnogo manj hrepene po jonskem življenju kakor poprej. To vlo °.ne drži- Pač Pa -n *° finančne razmere, pdajo k sklenitvi zakonov. vj!°vPraŠevanje po moških je torej zelo jim °’ *° dejstvo olajšajo vsem več- niihln man^im ženitovanjskim sleparjem ?ovo delovanje. Nikakor ni pretirano, _ ® trdimo, da se je ženitovanjsko sle-Kal^V0 razv'l° že v cvetočo industrijo, tud' -P»‘ tatovil1 in goljufih, obstojajo m, 1 ženitovanjskih sleparjih različne siJ"ie. Nekateri se lotijo le »velikih« in igrajo glavno ki nedvomno »m: j0 — stvari, drugi zopet se zavzemali ,>Sr.®dnje partije«, le malo pa jih je, lit s? *]0 tl,di manjših poslov. Ti »triada ,arj' se specializirajo najbolj v tem, ,.^avliai° uboge ljudi ob težko pri-e Prihranke. Seveda je ravno od Prtih * s*ePariev največ ovadenih in za-sied 'četudi jim često ni mogoče priti na *a im S* vedno znova nadevajo dru-Česf08'- 'n menjavai° sv°ja bivališča, deklet- ?en'tovaniski sleparji gospe in za£noa fsto izropajo. Pri malih sleparjih skušv eparlie navadno s tem, da se rih 'J0,Ila Plesiščih in podobnih prosto-Hitova • i/ seznaniti z dekleti. »Fini« že-razljj nj.^ki sleparji pa »cle'ajo« na naj-&osrecj e ”ačine- Tudi »ženitovanjske želo ST0va'n’ce<< so često osnovane na eParski podlaei. Vendar pa jim te- ga nikdar ni mogoče dokazati. Običajno zahtevajo od interesentov takozvano pO' vračilo za izdatke, predujme in vse mo^ goče pristojbine. Marsikatera taka »ženi' tovanjska posredovalnica« je prava zlata jama, ker je na svetu pač vedno dovolj bedakov, tako moških kakor ženskih, ki nasedajo tem sleparjem in jim plačajo često prav znatne zneske. Poleg številnih ženitovanjskih sleparjev pa ženske, ki bi se bavile š to »industrijo« niti ne pridejo v poštev. Vse ta ke posredovalnice imajo skoro povsod moški v rokah. In vendar je še dovoli moških, ki gredo tem spretnim sleparkam na lim. imajoč vedno pred očmi le fantastične številke o doti. Novi Sad — kopališče. »^lužbene Novine« so objavile režnje ministrstva narodnega zdravja, ki proglaša Novi Sad za kopališče ln na oodla gi katerega uživajo obiskovalci vse u-godnosti v železniškem prometu s kopa lišči. Generalmajor Henry Allen umrl. Iz Washingtona javljajo, da je nena doma umrl generalmajor Henry Allen, ki je bil poveljnik amerikanskih zasedbenih čet v Porenju. Izpopolnitev trgovinske pogodbe s Poljsko. Ob priliki varšavske agrarne konfe renče je šef jugoslovenske delegacije, g minister .luraj Demetrovič, vodil pogaja n>a za sklep dopolnilnega sporazuma trgovski pogodbi med Poljsko in Jugo slavijo, sklenjeni 1. 1922. Sporazum je bi sklenjen in trodpisan 31. avg. Podpisala sta ga naš in poljski minister trgovine P :em sporazurrom je zasigurano znatno povečanje našega izvoza, zlasti sliv, v na, sadja In konzerviranih rib. Uboj, ki so ga telefonu čuli na Sohoistm t : Sokol - matica. Pozivamo svoje članstvo k udeležbi velike patrijotične manifestacije, ki jo priredi tukajšnji odbor Narodne odbrane jutri 5. t. m. zvečer v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra. Zbirališče ob 18.15 na dvorišču Narodnega doma. Zdravo! Odbor sokolskega društva Maribor - matica. Kongres nar. delavstva v Mariboru. Izvrševalni odbor »Nar. strokovne zveze v Ljubljani« je poslal Sokolstvu potom podpisane uprave vabilo na kongres, ki se bo vršil dne 7. septembra ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Mariboru. Pozivamo Sokolstvo, da se kongresa kakor tudi sprejema delegatov na kolodvoru, ki prihajajo od raznih strani domovine, vdeležijo v čim večjem številu, zlasti še radi okolnosti, ker se bo govorilo na kongresu tudi o organizaciji Sokolstva v delavskih vrstah. — Zdravo! — Župna uprava SKJ v Mariboru. Sokolsko društvo Muta-Vuzenica priredi v nedeljo 7. sept. ob 15. uri javeiV nastop na telovadišču Sokolskega doma v Vuzenici. Sosedna društva — bližnja in daljnja — prisrčno vabljena. V slučaju slabega vremena bo nastop brezpogojno dan pozneje 8. sept. — Načelnik. Spori Katere športe goje ženske najraje? To je seveda odvisno od individualnosti. od socijalnega stališča in športnega značaja dotične dežele. Američanke in Angležinje goje golf, Čehoslovakinje pa lazeno kot narodne športe. Plavanje, lawn-(ennis, zimski športi, lahka atletika pa so najbolj priljubljeni ženski športi na celi zemeljski obli. Zanimivo je, opazovati, v čem leže veliki uspehi žen v športih. Predvsem je treba konstatirati, da se zastopnice »slabega« spola veliko bolj nego kolegi od »močnega« spola posvečalo trainingu in drže predpise športnih pravil. Tudi najbolj navdušeni športniki se le težko odrečejo svoji cigareti ali čaši piva ali vina. Topogledna abstinenca pa je baš za sportašice značilna. Sploh je žena v izvajanju športa vedno dosledna in vzorna, česar se o mnogih moških športnikih ne more trditi. Zato pa tudi u-spehi žensk v mnogih športnih disciplinah — izvzemši nogomet, boks in težko atletiko — vzbujajo pozornost. Takozva-ni slabi spol pa s tem obenem pridobiva na moči, energiji, krasoti rasti in harmoniji gibov. Najstarejša sodna razsodba Profesor Henry Lutz s kalifornijske univerze, ki se je pravkar vrnil v Ameriko. je sporočil, da se mu je posrečilo izslediti najstarejšo listino o neki sodni razsodbi. V Bagdadu je kupil pri iekem Arabcu glinasto tablico, ki je bila pokrita s klinastimi znamenji v starobabi-lonskem jeziku. Pri razrešenju teh znamenj se je pokazalo, da je tablica poročala o tožbi nekega fevdalca proti nekemu kmetu, ki ga je premikastil. Razprava se je vršila v Babilonu, pri vratih svetišča Ištarja. To svetišče so arheologi šele nedavno odkrili. Sodišče je našlo olajševalne okolščine in je obsodilo kmeta le na denarno kazen. Ta listina, ki izvira iz dobe 2.500 let pred Kristovlm rojstvom, dokazuje, da je bilo razmerje med fevdalci in njihovimi podaniki, ka kor tudi razdeljevanje zemlje in obdavčevanje kmetov v tedaniih silno rn-dobno razmeram, ki so vlacla’e v sred-iniem veku v Evropi. Prvenstvo Maribora v plavanju. Kakor znano, priredi ISSK Maribor v nedeljo predpoldne in popoldne tekmovanje za plavalno prvenstvo Maribora. Razen kompletnih moštev vseh mariborskih klubov je prijavil sodelovanje tudi ASK Primorje iz Ljubljane, kar bo zanimivost prireditve še prav posebno povzdignilo. Prireditelju ISSK Mariboru gre za njegovo požrtvovalno inicijativo posebna zahvala. Upamo da bo naša športna publika znala v polni meri ceniti nesebično požrtvovalnost te mlade sekcije in da bo z obilnim obiskom podžgala naše sportaše za nadaljnjo delovanje in napredek lepe športne panoge. Prvi dan težkoatletskega nastopa SK Že-lezničarja. Včeraj so se vršile na verandi pivovarne Union izločilne rokoborbe in so bili rezultati naslednji: 1. Bantani - perolahka kategorija: Gobec porazil Lobnerja v 9 min.; Lobnik Geršaka v 2 min.; Glebov zmagal po točkah; Jošt porazil Zorcija v 18 min.; Seidler Mejovška v 6 min.; Gobec Krambergerja v 4 min.; Jošt zmagal nad Gle-bovom po točkah v 20 min.; Lobnik porazil Seidlerja v 8 min.; 2. Welter — lahka kategorija: Vreznig porazil Fišerja v 8 min.; Rebec:Miiller, neodločeno po 20 min.; Pircher porazil Hartlieba v 5 min.; Spanner Loschnig-a v 6 min.: Flieger MUllerja v 7 min.; Vreznig Rebeca v 6 min. 3. Polčežka kategorija: Rakovec porazil Horvata v 6 min. Boks: 1. par: Žvanut porazil Slamiča v 3 rundah po točkah. 2. par: Gutmacher porazil Zinotija v 3 rundah po točkah. 3. par: Fišer porazil Štrausa v 3 rundah po točkah. Drevi ob 20. uri se bodo vršile zaključne borbe za prvake posameznih kategorij, ter finalne borbe med zmagovalci posameznih kategorij za častni naslov prvaka kluba in prvaka Maribora. Včerajšni nastop je bil žalibog slabo obiskan, upati pa je, da bo športno občinstvo posetilo današnjo prireditev v večjem številu, ker nudi tekmovanje res prvovrsten športni užitek. Naša nog. reprezentanca proti čehoslo* vaški. Savezni kapetan JNS je za meddrža, no nogometno tekmo proti Češkoslovaški nominiral sledeči team, ki bo zastopal Jugoslavijo; Mihelčič, Ivkovič, Spasojevič, Deškovič, Premeri, Djokič, Tirnanič, Hi-trec, Luburič, Bonačič, Babič, Beleslin, Petrovič in Vujadinovič. ISSK Maribor, upravni odbor. Prihocln!a odborova seja v petek dne 5. t. m. ob 20. uri v hotelu »Orel«. Tajnik. Stran I. MartKarsKI V E C E g KTK foTHl VMarlb or n, 'dne 3. IX. 1930^ K. M, Capek • Chodt Jindri Roman. — h češčine prevet dr. Fran Bradač. 53 Njegovi sosedje so čuli polglasni ugovor proti dr. Černemu, češ, da je le tih družabnik tovarne, da mu njene kupčije niso mar, kar seveda ni ovrglo nazora dr. Cernega. Jindri je ne malo zamrzelo oboje: dejstvo in zlomi-selnost Černega. »Najbolj zadeti so v teh časih posestniki,« je nadaljeval dr. Černjf; toda prekinil ga je vseobčni porogljivi odpor. »Počakajte, pustite me da izgovorim!« se je branil, »menim seveda posestnike, ki imajo le duševne posesti!« »Le miren bodite, gospod doktor,« se je odzval na to nepričakovano jasni glas Jindre, »v tem oziru ste vi le prav majhen kajžar ali pa celo le —« »Celo le?« je silil dr. Čentf k odgovoru. » le najemnik, ki živi v najemu pravih lastnikov duševnih posestev!« je dopolnil Jindra. »Izvrstno!« je zavriskala Opalka, in vsi so se obrnili na mladega doktorja, ki so ga smatrali za čmerika-vega redkobesedneža in kvečjemu za ljub sicer, a čisto tunanji povod jako prijetnega trenutka. Vsakemu je doktor Černtf že kaj storil in zato so ga imeli na piki. Da se je Jindra spravil nanj, je bilo vsem zelo všeč. Dr. Černč se je zasmejal z visokim smehom in tudi rekel: »Izvrstno!« »Mislil sem doslej, da imate slabe zobe, mladi ko-iega,« je nadaljeval, »vesel sem, da se motim: zabavali se bomo danes izborno. Dovolite, da pojčm ra to vašo slaščico tole žemljico, ki je prav tako danes pečena kakor vi!« In pohrustal je miniaturno žemljo, ki je spadala prav za prav tudi k čudežem današnjega dneva in kar je bilo tudi mnenje gospe Putove, ki je proglasila, da je v zadregi, ali naj svojo žemljico pojč ali naj si dd iz nje napraviti brožo. »Takoj bi vas zaprli, če bi se pokazali z njo na ulici!« je zastokal klavirist počasi, kakor je bil navajen. »Čudim se vam, vi prestidigitateur,« se je posmehoval dr. Černy, »na pianu morate znati zaigrati dvajset tisoč not v eni uri — to je, prosim, avtentična hi- trost, ki se zahteva od virtuoza — za najkrajši stavek pa potrebujete skoro celo minuto-« In tako se je nadaljevala plitva — kakor se je zdelo Jindri — zabava, neznosna za Jindro, čeprav je izvirala takale družabna konverzacija prav za prav iz znamenj psihologije najtežjih časov one dobe, ko so si ljudje vzajemno stavili za svoj princip, da ne bodo govorili o vojni; za to pa so govorili in govorili o vseh mogočih drugih stvareh za vsako ceno, da bi zobje ne imeli Časa, da bi od groze, šklepetali. Blebetači kakor dr. Cemy so bili povsod dobrodošli družabniki, tem bolj, čim bolj razposajeni so bili. Dr. Cernjl’ je govoril eno čez drugo. O svojem patentu, kako se vzame zvok čevljem z lesenimi podplati, ki so tisto leto peketali po vseh praških hodnikih; njegova iznajdba bo baje izboljšala njegovo gospodarsko situacijo in zvišala življensko mero. To je kar najbolj in splošno potrebno, češ da namreč izgublja nele inteligenca, ampak tudi ženstvo na teži, kar se lahko vidi skoro pri vseh navzočih damah; in res je vsaka izmed njih povedala za las natanko, koliko kilogramov je že izgubila. »Izvzemši milostljivo gospo!« je rekel provokativno dr. Černtf in napravil z očmi krog, obrisujoč bistveni dokument svoje trditve. »Vi zajedavec!« je zakričal nanj pesnik Kulif, ki se je končno vendarle dal najti pri promocijski gostiji. Dr. Černtf bi bil vedel tudi nato odgovor, toda priletel je prtič gospe Putove in ga udaril po ustih. Toda njegov jezik ni ohromel. Blebetač je vzel Jifino na muho: »Gospodična Me-notova,« je rekel še bolj provokativno. Vse je utihnilo in vse oči so bile uprte na filozofko, na kateri bi se dalo seveda tudi nekaj obkrožiti. V Jindri je zavrelo in njegova roka je pograbila krčevito krožnik, pripravljena, da ga vrže šaljivcu v glavo v najbližjem trenutku. To bo več izdalo nego prtič. »Gospodična se zopet odlikuje po barvi«, je govoril dr. Černy mirno dalje, »uvažujte to, gospodična, to je znamenje izvrstnega zdravja.« Vsi so se smejali, ker so pričakovali nekaj drugega, najbrž to, za kar bi mu bil morda priletel Jindrov krožnik v glavo. Jifina je bila kakor hruška krvavka, ako vanjo ugrizneš. »Jaz poznam nekoga; temu je barva rešila življenje, da rešila ga je, da ni utonil... Dobesedno! Danes je najintimnejši prijatelj milostljive gospe Machne Putove pl. Častolovic, tako intimen, da — dame in go- spodje — zakrijte si obraz, spi z njim noč za nočjo!« »Žlabudra!« se je zasmejala milostljiva gospa. »To je Minda, njen trobarvni maček.« Tudi to so sprejeli s splošnim smehom. Veselo občutje je raslo in solista dr. Černega, ki je potolažil ostale dame še z zagotovilom, da so tudi suhe hruške sladke, je kmalu nadomestil zbor, a ni ga pre-giušil. S polti so prešli na toaletna sredstva in med drugim se je omenilo tudi novo sredstvo za dosego stalnega leska nohtov in z zadoščenjem so vzeli na znanje, da bo to v bodoče velik prospeh za gospoda Nano, kadar ga bo gospa Nanova popraskala z nohti, sedaj stalno lesklimi. Jindra je vzdihnil; kar zbežal bi. Sedel je ne daleč od Jifine in delal se je, kakor da je ne vidi; res se ni nikoli nanjo ozrl, toda vendar se je ozrl vsaj toliko, da je v desnem kotičku svojega vida zaznal vsaj barvo njene obleke in obličja; nevedč za to, se je obnašal kakor šestošolec v istih okolnostih. Jifina se ni udeleževala te hrupne zabave niti l besedico celo popoldne; končno pa se je vendar oglasila. To se je zgodilo, ko je dr. Černjt zašel na svoje zaljubljeno polje, na namen žene, na katero je prišel naravnost od torpeda, o katerem je dajal izčrpljivo in zelo zanimivo razlago. Umolknil je in potem nadaljeval: »Glede eksplozivnosti in uničevalnosti in neodoljl-vosti bi bilo lahko torpedo seveda ne gledč na tempo in ravnobežnosti simbol žene, ki je istotako nabita s svojo namembo, ki v njej dremlje, dokler je takorekoč v skladišču. Tudi ženo bi bilo dobro imeti pod trojno zaporo, s tremi različnimi ključi. Naboj torpeda pred uporabo, ki se ga mora seveda prej ovlažiti, v tem oziru...?« »Alani!« je tu zakričal Jindra starejši na Černega* Ta je pogledal na to stran s pijanimi očmi — kot abstinent iz principa ni mnogo prenesel — in rekel: »Kakšen alam? Kaj to pomeni?« Tu je prišel Jifinin trenutek: »Alam pomeni: dovolj. Tako kličejo študenti hind-skih univerz na profesorje, če jim predavanje traja predolgo!« je rekla Jifina z naglasom odličnih dijakov, kadar morejo uveljaviti svoje znanje pred učiteljem. Tudi učitelj je bil zadovoljen: »Etad val tad,« je rekel prijazno dr. Pavdk, »reS je tako!« (Nadaljevanje sledi.) tleverjetna novost! Kdor ne verjame, da se v Mariboru lahko dobi tudi pristno domače štajersko vino po Din 10 liter, naj se potrudi vsak dan popoldan na medtedenskl vinotoč v »Lovskem domu« nad Tremi ribniki. Samo poskus vas prepriča! — 2480 Dijaka I. ali II. razreda gimnazije ali realke sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v upravi lista. 2466 Na stanovanje vzame m dva gospoda ali dva dijaka. Lepa, opremljena soba. Muršak, Meljska cesta št. 93.__________________________________ 2476 Samostojna gospa sprejme v vso oskrbo in v zorstvo dijakinjo ali dijaka chova ulica 20, pritličje, le" kr lr.no liad-1 attenba-15 474 Opremljeno sobo išče mlajši zakonski par brez otrok s 1. oktobrom. Ponudbe pod: »Takojšnje sporočilo« na upravo »Večernika«. ______________________________ 2473 Čisto opremljeno sobo oddam takoj. Ob železnici 8. 2446 Zgubil se je včeraj poročni prstan graviran z znakom A, P. 5. VI. 1929 in zlat. prstan z belim kamnom na potu od Zrkovske ceste do Srezkega načelstva ali v Gosposki ulici. Pošten najditelj naj predmete proti dobri nagradi odda v upravi »Večer-nika«. 2477 Krajevnega zastopnika proti proviziji se sprejme. Pismene ponudbe pod »Zanesljiv intelegent« na Hinko Sax, Maribor. _________________ 3478 Dober šivalni stroj radi odpotovanja ceneno na prodaj. — Henschl, Jezdarska ulica 8. 2479 Dijaka sprejmem v vso oskrbo. Aleksandrova c. 6 III. 2482 TELEFON 280 Auto-moto-hupa, kmetski žametni telovnik (leibel), bel nov telovnik, pomladanski ženski plašč za manjšo postavo, ceneno na prodaj. Beograjska ulica 22, partere levo. PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA PAVEL NEDOG Gosposka ul. 43, telefon 2170 Razlagova ul. 22, telefon 2282 Časopisi in lnseratl. pri Hinko Sax, Grajski trg. 1654 Sli V soboto« dno 6. septembra I n prllno prodala zaloge tvrdke Traun, Maribor, Aleksandrova c. 19 Čevlji, nogavice, oertlo in drugo blago se bo prodajalo za vsako cenol Oglejte si veliko zalogo novih MODNIH LISTOV za jesen In zimo v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13 Mednarodni velesejem v Pragi od 7.—14. septembra 1.1. Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25%, Čehoslovaška 33%. Avstrija 25% Pojasnila In legitimacije daje s Ljubljana: Cehoslovaikl konzulat, Aloma Company, Aleksandrova c, 2 in Maribor: Bantna poslovalnica „ BEZJAK** mi Šolske kniige in potrebščine kupite najboljše in najceneje v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta Stev. 13 ____________ Pri skupnem naročilu primeren popust/ Izda]« Komore!] »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja to urednik: FRAN RRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d * oredstavnlk STANKO DETELA S Mariboru, — -