PLANINSKI VESTNIK 354 Fotografija, objavljena v 5. letošnji Številki PV: Na njej nI dr. Klement Jug, ampak Mirko Kajzelj ga je prof. Janko Ravnik ob snemanju prvega celovečernega filma »V kraljestvu Zlatoroga«. Dolina v ozadju je res Pla­ nica. Slika ni iz leta 1924 (»malo pred Ju- govo smrtjo«), temveč iz leta 1930 ali 1931 (ali morda celo 1929), z začetka snema­ nja, še preden se je Kajzelj v Zadnjem Prisojniku ponesrečil in sem ga potem jaz nadomestil. Prvi prizori filma (na ljubljan­ skem Gradu) so še s Kajzeljem. Spodrsljaj bi bilo treba v prihodnji številki nujno popraviti.« Le nekaj dni pozneje smo dobili še eno pismo s podobno vsebino, ki ga je pisal Jože Trpin iz Ljubljane. Takole piše: »Oprostite, da dajem svojo pripombo k sliki, na kateri naj bi bil v majski številki Planinskega vestnika predstavljen dr. Kle­ ment Jug. Po mojem mnenju na sliki ni dr. Jug, am­ pak dr. Mirko Kajzelj. Njega sem kot bivši skalaš dobro poznal, dr. Juga pa seveda ne. Mislim pa, da bi Vam dal dobro infor­ macijo k tej sliki inž. Drofenik (živi menda v Mariboru), ki je bil Kajzeljev soplezalec in prijatelj.« Seveda smo najprej vprašali za podrob­ nosti o tej fotografiji najditelja Ivana Jen­ ka. Sprva je bil presenečen nad ugotovi­ tvami Mihe Potočnika in Jožeta Trpina, vendar je tedaj dejal, da je na sliki za­ nesljivo upodobljen dr. Klement Jug. Ob­ ljubil pa nam je, da bo našel izvirnik slike (v uredništvo Planinskega vestnika je pri­ nesel prefotografirano sliko), na hrbtni strani katere naj bi menda pisalo, da je to res Jugova fotografija. Hkrati nam je ob­ ljubil v pismeni obliki tako ali drugačno pojasnilo. Mnogo pozneje je pustil v pisarni Planin­ ske zveze Slovenije ustno sporočilo, da piše na hrbtni strani izvirnika te fotogra­ fije, da gre za sliko iz filma, v katerem naj bi mladi mož, ki leži v travi, igral dr. Klementa Juga. Obljubljenega Jenko­ vega pismenega pojasnila pa doslej nismo dobili. Glede na to lahko smatramo, da je na objavljeni fotografiji v resnici upodobljen dr. Mirko Kajzelj. Še preden se je razpletla ta fotografska drama, je začela nastajati nova. Dr. Tone Strojin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, je dobil od prof. dr. Stanka Pe- terina fotografijo, v kratkem spremnem pismu pa piše, da je na njej upodobljen Klement Jug, ki »je bil fotografiran, ko je bil na kratkem (vojaškem) dopustu; takrat je imel 19 let in nekaj mesecev«. V pisemcu, ki nam ga je skupaj s fotogra­ fijo poslal dr. Strojin, piše, da »je na sliki Klement Jug z materjo in sestro. Sliko po­ sredujem po ljubeznivem posredovanju prof. dr. Stanka Peterina, čigar mati je bila sestrična dr. Klementa Juga«. Glede na vir, ki nam je posredoval to fo­ tografijo, lahko smatramo, da gre v tem primeru v resnici za Klementa Juga, ka­ kršen je bil kot 19-letni mladenič. Marjan Raztresen »NEKAM HLADNO JE ZA TA ČAS...« De gustibus non ... — so rekli stari La- tinci. Komur je torej Jančarjeva drama Kle- mentov padec všeč, naj jo le gre gledat, naj z užitkom vabi znance in prijatelje, naj kot zasebnik dela zanjo vsakršno reklamo. Z vso pravico! Celo ideološko zakulisje je na zasebni ravni docela sprejemljivo. Nekdo pač po­ rabi Juga kot osebno vodilo za organiza- PLANINSKI VESTNIK cijsko politične poglede, drugi se bolj navdušujejo nad danes čisto pozabljeno samovzgojo in si drzne izgovoriti malo- dane ilegalno besedo askeza. Vsakdo ima (bojda) pravico do javne iz­ povedi svojega mnenja, ali vsaj tako naj bi bilo. Pluralizem mnenj je (menda) pa­ rola dneva. Toda ko umetniška zadeva zapusti osebna in zasebna estetska in nazorska tla in se pretresa na zboru visokega in najvišjega organa PZS, postanejo ocene sumljive. Po­ kaže se nevarnost, da bodo iz osebnega doživetja porojena spoznanja zgrmela v ledeniško razpoko linijsko-aktivističnega pritiska s strani vodstva. Tisti, ki jim nič človeškega ni tuje, razu­ mejo, da je celo v vrstah najnaprednejše avantgarde toliko oportunizma in karieriz- ma, da raje podležejo argumentu moči kot moči argumenta. Zato sodim, da Tomaž Banovec (»Klementov padec in planin­ stvo«, Planinski vestnik 5, 1988) ni storil prav, ko je dopustil, da se ta stvar načne na GO PZS, kjer stališče vodilnih lahko hitro prevaga in prek udeležencev sestan­ ka linijsko-propagandno vpliva na širšo planinsko javnost. Preganja me vtis, da je to izrabljanje položaja. Neprijetno me spo­ minja desetletja po vojni, ko so udeleženci docela neumetnostnih sestankov odločali o vrednosti umetniških del. (Moreč spo­ min: leto 1951, Strah in pogum.) Ali ni bila tudi na tem sestanku dana prilika, da dvignejo roko tudi tisti, ki se za umetnost niti ne zanimajo ali dela celo ne poznajo? Tomaž Banovec se je v svojem spisu si­ cer taktno izognil kočljivim imenom, ven­ dar pa dvomim, da so na zboru tudi enako taktno zaobšli ta ista imena (ali to isto ime). Ker nisem bil navzoč in se zanašam le na Tomaževo pisanje, imam resda bore malo opore za domišljavo domnevo, da sta na GO letela ogenj in žveplo tudi na­ me, saj sem zgolj kapljica v morju pla­ ninske druščine, prej manjša kot večja od drugih. Četudi torej ni razloga, da bi To­ maža bral kot ugovor na moje besede v Književnih listih (»Klementov in Jančarjev padec«, Delo, 14. april 1988), sem vseeno prizadet zaradi postopka na tem zboru. Ni mi všeč, da se moja organizacija, ki jo pred vsemi drugimi telesnokulturnimi združbami odlikuje izjemna duhovnost, od­ poveduje kulturni iztanjšanosti. Če so že mislili razpravljati o tej krhki zadevi, naj bi ji bili posvetili celo točko dnevnega reda, pripravili gradivo, zlasti pa povabili »strogega kritika«. Jančarjevo dramo pa, kot poroča Tomaž, so obravnavali pod »razno«, bržkone spon­ tano in nepripravljeni, a vseeno v veri, da je sestanek, »določen za delo in vodenje planinske organizacije«, pravi forum za obravnavo umetniškega dela, in to zgolj zato, ker jih je razhudil »hudi kritik«, očit­ no krivičen in hkrati skregan z zdravim planinskim okusom (kar Jančar in nje­ gov režiser menda nista). Ne da bi bil kdo podal kvalificiran uvod v zadevno problematiko in ne da bi bil kdo posumil v kvalificiranost zbora, so se kar aktivi- stično zmenili, da bo nekdo napisal za­ dostili članek. Bržkone nekoliko indoktri- nantno vodena razprava je zelo poceni podelila priznanja za uradno ogorčenje nad odklonilnim odnosom do Jančarjeve drame. Zgrožen sem, da so močni ljudje PZS izkoristili ta zbor za uveljavitev svojega umetnostnega (umetnostnega?) stališča. Vesel bom, če mi bo nekdo rekel, da se zelo motim in da ni bilo tako. Drugače bo imel Jančar prav: »Nekam hladno je za ta čas... in kar naprej delamo slovnične napake ...« Pa še Klement sam nam bo iz Shakespeara po Jančarju pršel iz megle: Lopato, rovnico zdaj v dlan, zdaj treba bo kopati: globok bo stan, lepo postlan, da gost bo mogel spati. Stanko Klinar OD MILITARIZMA K SOCIALIZMU Ko smo se letos vračali iz Čilenske Pa­ tagonije, smo se za en dan ustavili v či- lenskem glavnem mestu Santiago. Vsi ve­ mo, da vlada v tej latinskoameriški državi vojaška diktatura — kar pa je tudi več ali manj vse, kar vemo o njej. V glavnem mestu smo med drugim obi­ skali vojaško geografski inštitut, saj smo v narodnem parku Paine zvedeli, da je mogoče tam brez težav kupiti aerofotopo- snetke, tudi za skupino Paine. Iz takih posnetkov je mogoče s posebnim instru­ mentom »stereoskopom«, ki omogoča glo­ binsko zaznavanje, precej natančno opra­ viti posamezne meritve sten in gora. Res ni bilo nobenih težav. Uradnik nas je prijazno sprejel (čeprav smo bili tujci, vrh vsega pa še iz »komunistične dežele«) in nam dal katalog, da si iz njega izbe­ remo želene posnetke. Na žalost pa rav­ no iskanih posnetkov tisti dan ni bilo na voljo in bi morali počakati do naslednjega dne, kar pa nam ni bilo mogoče. Lahko bi nam jih poslali tudi v Jugoslavijo, ven­ dar pa bi bila cena v tem primeru že ne­ sprejemljiva za naš žep (sami posnetki so tam razmeroma zelo poceni, le dva ame­ riška dolarja vsak). Precej nenavadno za militaristično državo, mar ne? In kako je s podobnimi zadevami pri nas? 355