Uredništvo in ipacništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
V
Naročnina iistu:
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 1 L—12. ure dopold
Telefon št. H3.
STRAŽA
Neodvisen političen list zb slovensko ljudstvo.
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno
12 K 6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati a.H oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 107.
Maribor, dne 16 septembra 1912
Letnik IV.
Evharistični kongres.
Dnevi svetovnega evharističnega kongresa so za nami. Z nepopisno lepo in nad vse veličastno teo-lorično procesijo včerajšnjega dne so bile slavnosti zaključene.. Razun na dan prihoda kVardinala-legata je bilo vreme vse dni slabo. Skoro vedno je deževalo in po dunajskih ulicah je brila ledeno-mrzlo barja.; Ni bilo prijetno bivanje v drugače tako ljubez-njivi in razkošnega veselja polni državni prestolici. Vendair dobra volja iz vseh delov sveta 1 zbranih ti-sočev častilcev sv. evharistije je prenesla vse in pa premagala vse težave. Kljub neprijaznemu nebu, in kljub nadlogam, ki jih je povzročal bog Pluvìus, so veliki dnevi potekli v izredni svečanosti1 in ostanejo vsem, ki so se jih udeležili v nepozabnem; spominu.
Bili so to znameniti dnevi. Pomenjajo veličastno maniiestacijo krščanstva, kakoršne jo zmožna samo katolišk/a cerkev, ki prepleta celo zemeljsko oblo, združuje vse narode, izjednačuje vse stanove. Zgodovinskega pomena ostanejo ti dnevi v vrstah evharističnih kongresov, teh najsijajnejših prireditev, bojujoče se, ne, moleče in ljubeče cerkve. Z zgodovinskimi črkami ostanejo zapisani v povestnici Dunaja, in cele naše monarhije., Ta harmonija duha, ki je vladala med tisoči, ki so prihrumeli iz vseh delov sveta, ta enotnost src, ki je prevevala vse zbrane narode od) severa in (juga, od vshođa in zapada, ta nepopisna udanost pred svet odrešujočo ljubeznijo, ki v tolažbo člo.vešivfa kraljuje in le premnogokrat sameva v tabernakepju, vse to je nekaj tako imponu-jočega, da ne more ostati brez učinkujočih posledic. Obilno blagoslova bo razlil :tfa kongres preko celega katoliškega sveta, katoličanom habsburške monarhije bo pa vlil novega poguma, novih moči, da se boato zaj krščanske ideale nevpogljivo in nevštrašeno borili, dokler jim ne bodo pridobili mesta, ki jim1 gre. Ne le onim, ki so se kongresa udeležili, temveč vsem katoličanom morajo dvigniti in poživiti ravnokar minuli dnevi ponos in samozavest. Pogled in spomin na veličastne manifestacije katoliške misli, ki so se odigrale te dni na cesarskem Dunaju, je prepodil vso malodušnost in čustvo osamelosti, ki ' včasih : obidto človeka v modernem; svetu hrupne brezvernostl in v na|s se zopet poglobi prepričanje:	Velika in slavna
je katoliška cerkev, velemoč duhov, postavljena na
visoko skalo, ki je sovražniki nikoli ne bodo premagali. Kakšno vzvišujoče čustvo biti katolik!
Kako majhni, kako nizkotni so v primeri z veličastjem katoliške misli njeni nasprotniki. Z najpod-lejšimi, z najogabnejšimi sredstvi so se zaganjali v kongres. Ker se niso upali nastopiti jasnog z odprtim vizirjem, so se potuhnili za hinavsko firmo „Josefs-biätter“ in so izza plota nametali smrdečega blata, vendar svojega vspeha m»o dosegli. R-.r. a c- tako kakor ga niso dosegli razni dunajski frafjzinovski in soci cfldemokratični listi, ki so dan za dnem obkladali kongres z novimi umazanostmi. Vse hujskanje teh le temnih elementov, ki se bahajo s svojo svobodomiselnostjo, a ne dopuščajo, da, bi katoličani svobodno obhajali svoje praznike in svobodno dali duška svojemu verskemu prepričanju, ni nič hasnilo. Bilo je samo lajajnje razjarjenih ščenet, ki,, niti za hip ni moglo kaliti veličastne Migne „Christus vincit, Christus impèrat“, katera je donela v teh dpeh izj stotisoče-rih src. Osramočeni stoje secljajj svobodomiselci pokriti z blatom, s katerim so obmetavali našo slavlje in morajo v svoji onemogli jezi priznati: ) Evharistični kongres na Dunaju je bil najveličastnejši in najim-pozantnejši od vseh 'ctoseo|apjih in je skbro nemogoče ga prekositi. Katoliška Avstrija je lahko vesela in ponosna.
Velika teoforična procesij a1.
Dunaj, 15. sept.
Evharistični kongres se je končal z velikansko sijajno teoforično procesijo* kakoršne še svet tyl resnici ni videl. Dež je sicer lil celi petek, celo soboto, v nedeljo med celo procesijo do ene ure popoldne. In vendar se je procesija vršila. Dež, ki paj je tuintam minj močno padal na od 6. ure zjutraj 'do %1. ure popoldne čakajoče : in gledajoče množice, nji | mogel preprečiti impozantne manifestacije. Ob %8. uri se je začela procesija. Otvorila po je vojaška godba. Sledile so druga za drugo razne skupine,, ki so korakale v širokih do 20 oseb broječih kolonah. Vige s so se vrstile godbe. Vsaka skupina je imela napis krap ja ali organizacije, je nosila refzun tegal f tudi kako zastavo aii kak zgodovinski križ itd. Posebno pozornost so vzbujale tirolske skupine v narodnih nošah, zlasti ona, ki je nosila veliki križ od brega. Isel. Ti Tirolci so imeli seboj tudi zgodovinske vojne zasta-
ve, orožje, kakor sekire, kose, bodala, meče. Slovaške skupine in hrvaške so imele večinoma tudi goSi-bo s seboj. A bile so tudi berolinske, angleške, ajme-rikanske, španske, portugalske skupine itd. Iz Ogrske jih je bilo jako veliko.
Med Češkimi skupinami je bil tudi Orel, ki ima namesto naše rudeče orlovske srajce modro srajco in modre čepice. Rajzne skupine je občinstvo z veseljem pozdravljalo. Meö slovenskimi skupinajmi je bil burno aklamiran Orel, ki je bil v otfllnem številu zastopan — načelnik Jeločnik je moral na vse strani odzdravljaiti Dunajčanom in (tujcem, ki so govorili: To so lepe čete! Kako lepo korakajo!
Po skupinah narodov — z gledalci v špalirju okoli 15,0.000 ljudij — so korakali v ožjih kolonah kleriki, redovniki, duhovniki v koretljih, za njimi! pa kanoniki in neinfulirani prelati, okoli 6000 duhovnikov, zja njimi infulirani prelati in škofje, okoli 300, v polnih, krasnih ornatili z infulami, Zia temi je prijezdilo cesarsko spremstvo z trobentači, ki so naznar njali prihod dvora, za njimi so prišli krasni gal(a/yo-< zovi,, v katerih so se vozili visoki dvorni in držalvni dostojanstveniki, okoli 20 vozov. Nato so se v, gala-vozovih peljali nadškofje in kardinali, okoli 27 ; na vsaki strani voza so nosili kleriki škofovske palice. Potem je prišel najveličastnejši trenutek. Osem črnih konj je peljalo krajen dvorni voz 1 v steklu, v katerem sta klečala pred Najsvetejšim v monstranci kar-dinal-legat van Rossuig in kardinal Nagi in zaporedoma z monstranco blagoslavljala množice. Duhovno spremstvo — asistenca — je sledila s kadilom temu vozu.
Ko je prišel voz :z Najsvetejšim, je prvikrat pogledalo solnce izza z obla,ki zakritega neba;. Za Naj-svetejšim je pa peljalo osem belcev' presvitlega cesarja in nadvojvodo Franca Ferdinanda.1 j Ko je Šel voz z Na)j!sv;etejšim mimo množic, 1 so se čuli ihteči kliici: Jezus! Jezus usmili se nas! Ko se je pa peljal cesar s prestolonaslednikom, so narodi začeli že burno pozdravljati v vseh mogočih narodnih klicih — Slovenci so stali tik tirai do tri korake in so glasno kiicali „Živijo!“ Za cesarjevim vozom so še prišli štirje vozovi, ki so jih vozili po Šesteri belci. V njih je bilo 12 nadvojvodov; v prvem nadvojvodsklem vozu je sedel drugi prestolonaslednik, (mladi ' Karol
»DUNTKK.
Anton Martin Slomsekova pisma.
Nekoliko pisem iz njegove korespondence.* (Zbral in priobčil Al. Leben.)
Letošnje leto je Slomšekovo jubilejno leto. Vsepovsod po slovenskih pokrajinah,,! po mestih, r trgih, kakor tudi po župnijah se vrše razkošne slavnosti v prosHavo našega nepozabnega Slomišeka. Pri teh slovesnostih nastopajo mnogi govorniki, ki, y; navduše-valnih govorih z ognjevito besedo opisujejpi slavnega vladiko v raznih prilikah njegovega življenja;. Mislim, 'da ne bo odveč,, če pokjažem bralcem) Slomšeka tudi kot prijaznega korespondenta s svojimi raznimi prijatelji.
Korespondenca, ki jo je imel A. M, Slomšek tudi kot škof še vedno v priprostem in zaupljivem nar činu s svojimi prijatelji, kaže njegovo versko navdušenje in njegovo iskreno ljubezen do domovine. Tu hočem podati bralcem nekoliko zgledov:
Dne 26. februarja 1848. Pismo nekemu dekanu, ki lje hotel resignirati ter nastopiti priprosto kura-cijo,
„Vaše želje, da bi radi imeli priprosto župnijo, se mi ne dopadejo. To bi pomenilo zakopajU svoj talent. Vsak stan s svojimi! težavami je dar božji. Vojak mora stražiti na listerei mestu, ki mu je bilo odkazano. Takšne misli so skušnjave. Absint.“
Dne 101. marca 1848.
„Želim Va,m prav veselo alelujo ; kajti resnično ! žalostne čase smo doživeli in še hujši nas čakajo, ako zmota, in krivica tudi v, naše kraje pridrvi. Sedaj je še-le začetek. V Gradcu so pregnali uboge Jezuite in še ubožnejše K armentarie in Kar-melitarce čaka ista) usoda. Ni nikogar, jki bi jih
* Originali so pisani v nemškem jeziku.
ščitil in branil. Pekel ima svoj1 divji lov. Za regularnim klerom pridemo mi nai vrsto, toda prej bodo skušali ljudstvu izruti iiz srca sv, vero, Ultra-ra/di-kalci v Gradcu delajo že poizkuse, kako bi duhovščini oropali splošno spoštovanje med ljudmi. Nameravajo izdati neko brošuro, ki bi naj vsa srapiot-na dejanja klera raztrobila med svet, Ce kedaj, je gotovo sedaj Sušnih pastirjev dolžnost, da( čujejo in molijo, Ad jutori im in nomine. Domini. — Neki venski list, najsibo kak tednik ali mesečnik, bo nujno potreben. Jaz sem o tem | z gospodom opatom celjskim že govoril, toda on Še hg Ive za nobenega urednika. Mogoče' ustvarijo LjubijjanČajni takšen list, ki bi bil jpotrebnejši in koristnejši, nego kak slovenski politični list, — Tudi književno društvo moramo ustanoviti, Sa zapremo slabim knjigam pot, katere bodo skušali vtihotapiti med ljudstvo.“
Dne 6. novembra 1848: Bolnemu duhovniku J, blagovolite izročiti pridjanih ' 10 goldin, na ■ meŠ-no intencijo pro clero Lamantino. — IDobri P. se veliko muči in mnogo potuje, | da bi ohranil svoje teol. liste pri življenju. Tudi mi se ne smemo zbati nobenega truda, da ga, po možnosti podpiriamo. U-mazani listi hočejo naše ljudstvo | popolnoma otrovati. Celi zavoj se pošiljajo1 na poštne urade, naj bi se brezplačno razdelili med ljudj. 'Otroci tega sveta so veliko delavnejši in požrtvovalnejši, nego mi. Cujmo in delajmo. — Ustanovitev kiatol. družbe (Družba, sv. Križa) je in bo vedno bolj življenjsko vprašanje tudi za naše kraje. Prosim Vas, naznanite mi Vaše mnenje, načrte in želje (quia homo Dei est) ter se spominjajte svojega Antona."
Dne 20. aprila 1851.
j„Dne 28. t. m. odpotujem v Solnograd h kon-sekraciji našega visokega metropolita (Jožef Maksimilijan Tarnoczy). (Spremljajte ' s pobožnim, memento svojega zvestega Antona Martina.“
Neki župnik — njegov posebni prijatelj I— je bil s svojim kaplanom nezadovoljen. Ttemu je pisal zelo humoristično pismo meseca januarja 1. 1851:
„Moj dragi! Zakraj precejate mušice in lovite muhe, velike kakor hrošče in to celo pozimi? Veliko šuma radi malenkosti? 'Govorite o kaznih; v, čem! obstojijo' te? Stem li jaz kak kaznovalni škof? „Nec putetisj, gratis esse malos in hoc mundo 'aut nihil boni agere Deum de illis. Opinis ma-lus aut ideo vivit, ut eorrigatur aut ideo vivit, ut per ilium bonus exerceatur.“' (8.Aug.) Sicer pa J. ni tako hudoben, kakor ga slika hudobni svet. . . Sicer p,a. boste generalu v božji cerkvi že oprostili, ki 'mora pogostoma prestavljati, «kar se ne dopajde vsem, čestokrat ptrošnje presliši, ker jih ne more izpolniti, ne da bi splošno dobro žrtvoval dobremu posajmeznikov. Parce nihi Domine! — ’Govorite o svojem težavnem stanju. Rad Vam verjamem; tudi jaz ga sam občutim le pregostokrat. Vendar bi Vam rad pripomogel s kakim stotakom, ako bi mi Vi hoteli v stiski vsaj eno besedico Črhniti. Glejte, tako Vam piše kratko pa dobro pismo Vaš prijatelj Anton.“
Dne 17. februarja 1852.
„Bis dat, c]|Ui cito dat. Pošiljam pružanih 100 gld'., pa samo kot neko majhno ra)zveselitev;. Pisano je: Vinumi laetificat cor hominis; 1 v naših de-narsko-revnih, dnevih pa bi morali reči: ! „Nervus rerum gerendarum exhilarescit ajnimam.““
Dne 1. julija 1852.
„Ljubeznivemu pismu sledi pridjanih 100 gld. kot okrogla svota, katero boste Vi že vedeli uporabiti, predno se neOostatki poravnajo. 1 Bridko I je, brez lastne krivde radi | slabega gmotnega ' stanja biti v svojih dohodkih ovirjan. Ko 'pa bode nenadoma tako dolgo zajdržani denarni vir odprt, tedaj pa ste v nevarnosti, da v vajlovih bogastva! f utonete. Vaši kaplani zaslužijo radi Vašega svetega navdušenja med jubilejem pohvalo. Za sedaj naj bo ta v knjigi življenja zabeležena, da se ne ho dejalo: Jjam acceperunt mercedem suam. — Konečno je naša molitvena družba s pomočjo sv, Cirila in Metoda od Svetega 'Očeta odobrena ter z odpustki ob-
Franc Jožef, ki jet kakor cesar in prestolonaslednik, s prijaznim, z mladen iško-1 jubkim nasmejhom J pozdravljal množice, zlasti katoliške nemške uniformirane visokošolce, ki so s potegnjenimi ssjbljami nar zdravljali cesarju in nadvojvodom.. ! Dvorno spremstvo na konjih in peš je zaključilo prekrasno procesijo. Nepozabljiv je bil prizor na trgu junakov! Iz tega trga je šla duhovniška procesija s celim dvornimi spremstvom v cerkev sv, Stefana, kjer je bila sv. majša, ki bi bila ob lepem vremenu pri vhodnem balkonu cesarskega grada. Druga procesija se je razpustila in godbe so Igraje odkorakale na' svoja bivališča. Evharistični kongres je bil nad vse impozantna manifestacija za vero v presfv. evharistiji!
* *
*
V četrtek zvečer je bilo drugo slavnostno zborovanje, ki se je tudi vršilo najsijajnejše, V velikanski dvorani Rotunde je bilo zopet zbranih nad 10,000 zborovalcev. Zastopani so bili najrazličnejši narodi in stanovi. Papeževega legata kardinala van Rossu-ma so zborovalci sprejeli 1 z velikanskim navdušenjem. Kot zastopnik cesarjev je prišel na zborovanje prestolonaslednik Frane Ferdinand s svojo soprogo, vojvodinjo Hohenberg, in z nadvojvodinjo Avguština. Ovacija, prirejena prestolonasledniku, je bila velikanska in je trajajta več minut. 'Prestolonasledniku je hitel nasproti papežev legat in je spremil najvišjo gospodo na sedeže. iOd najvišjega dvora je Še bilo navzočih tudi 16 drugih nadvojvodov- in nadvojvo-dinj, vojvodov in vojvodinj.
Kot prvi slavnostni govornik je govoril c. kr. na-mestniški svetnik poslanec dr. Bugatto iz Gradiške na Goriškem o spominu na velikega patra 'Marko d’ Aviano,
Kot drugi govornik je govoril amerikanski generalni vikar Rainer o tridentinskem konciliju, na katerem se je priporočalo vernikom pogosto prejemanje sv. obhajila.
Nato sta Še govorila patra Audlan in rdr. Don-ders o sv, evharistiji, tem telesnem} in duševnem kruhu našega delavstva.
Papežu je bila odposlana; naslednja brzojavka: „10 kardinalov, okoli 150 škofov in neŠtevilno duhovnikov in vernikov, zbranih pa evharističnem shodu pod protektoratom cesarja Franca Jožefa, udano posluša opomine Vaše Svetosti in obljublja svojo o-troško poslušnost. V sv. Evharistiji skritega Kristusa prosijo iskreno, da Vašo Svetost obvaruje, da Vam da življenje in zdravje pa zemlji in ne dopusti, da bi prišli v roke sovražnikov. 'Za svojega ' vzvišenega protektorja in njegovo presvetlo hišo in za vse pa prosijo ponižno apostolski blagoslov.“ — Podpisan je kot odpošiljatelj kardinal van Rossum.
Nato je Škof Heylen, predsednik stalnega komiteja za evharističpe kongrese, zaključil (slavnostno zborovanje.
Zvečer ob 7. uri se je vršila večerna \ pobožnost v krasni stolnici sv, Stefana. Prepovedoval je naš nafclpastir dr, Mihael N a p o t n i k. Razlagal je daritev sv. maše od darovanja do povzdigovanja. STa prepoved, v dovršeni in elegantni obliki, je napravila na tisočero množico najglobokejši vtis in I navdušenje navzočih vernikov; je bilo1 izvanredno svečano.	I
Tudi razni odseki so imeli ta dan v popoldanskih urah svoja zborovanja ! po ’dunajskih cerkvah, ki so bile vse natlačenopolne. (Zboroval je odsek za
» darovana. Prihodnjič sledi opetovano Vabilo s priloženimi družbenimi podobami, V ' ljubezni Vaš Anton.“
Dne 20. avgusta 1855.
„Ce bo kolera vstrajala do konca septembra, potem bo vizitacija v Vaši dekaniji izostala, ne ravno radi moje osebe ; smrt me tudi lehko doma najde, temveč zaradi duš, pastirjev, ko bodo morali o-istaiti na svojih štaeijah, in tedaj ne morejo škofa i spremljati, niti otroke zadostno pripraviti. — Ljubo mi je, če prevzamete redajkcijo * letnika „Drobtinice“, j:az Vas bom ,po možnosti podpiral, — Jako zanimivo bi bilo zgodovinske črtice o cerkvah, samostanih, božjih potih naše domovine priobčevati.“ Dne 7. decembra 1857.
„Popolnoma ste obmolknili in nobene besedice ni slišati niti o Vas niti o Vaših „Drobtinicah.“ Čestokrat se pogovarjamo pri mizi:	Kaj dela. go-
spod J . ..,? Mu-li hočejo „Drobtinice“ zaspati? — Ce še niso zaspale, tedaj i pošljem 1 tudi jaz Vam majhen košček: Oznanilo cerkvenega leta, In želim, da bi se vsako drugo leto na prižnici prebralo, da se ljudstvo seznami z duhom cerkvenega leta ter se poduči, kako pobožno naj obhaja cerkvene praznike. Blagovolite delo pregledali, izboljšati in dopolniti, kakor se Vaju vzljubi. Potem hočem Ijaz preskrbeti ponatise za vsako župnijo ter jih razposlati. Da bi le moglo moje delo vzbuditi čistega cerkvenega (Mia v našem ljudstvu! — ! Vem, da ste bogati ! in ne potrebujete | naših drobtinic ; toda ubogi fabrikajnt, mora ponujati svoje produkte, če se ne oglasi noben kupec;, kupec pa ima pravico, si izbirati, in čisto tako tudi Vi, kot redakter slavnih „Drobtinic.“ Ako pa niste voljni kupiti, potem mi pošljite blago nazaj In ne zabite svojegia starega prijatelja) Aptona.“
Dne 4. januarja 1857.
„Oprostite, da Vas tako dolgo! zadržujemo. Godi se najm, kakor poljedelcu, ki rfadi samega dela ne ve, kje bi naj pričel; 1 med tem se vleže v
. zgodovino : in arheologijo, Najsvetejšega zakramenta. Govorili so profesor dr, Kirsch iz Friburga o evharističnem slavlju stare cerkve, nadškof Nelzhatmmer iz Bukarešta je poročal o zgodovini,, kako se je shra-njalo presveto Rešnje Telo za Časa ljute ga preganjanja kristjanov, in rektor ,v Lvovu dr, Bocian je govoril o podrobnostih češčenja sv. Evharistije v zapadni in vzhodni cerkvi.
V	odseku za askezo duhovnikov je govoril slavni dominikanec p. dr. Esser iz Rima o sv. Tomažu in o evharističnem oficiju. Prelat dr. Müller iz Dunaja je govoril o skrbi, ki jo naj ima duhovnik za sv. Evharistijo. O nočnem češčenju sv. Rešnjega Telesa je poročal prelat (Zeller,
V	mladinskem odseku je poročal dr, Mayer o verski vzgoji mladine. V istem smislu sta še govorila dr. Schwarz in prošt Knoch, Vseučiliščni profesor v (Zagrebu dr. Rittig je govoril o skrbi, käko li zabraniti, da se vojaški novinci ne odtegujejo sv. obhajilu.
V	odseku za evharistično umetnost so govorili najdškof dr. Bilczewski iz Lvova, dr, Egger iz Brik-sena, provincijal Weimann, dr, Mathias in Horn. — Razven teh je zborovalo še mnogo drugih odsekov, o katerih pa ne moremo vsled pomanjkanja prostora poročati.
* *
V	petek zvečer je bilo tretje slavnostno zborovanje. Slavnostno sv, mašo v cerkvi sv. Stefana je zjutraj opravil kardinal nadškof Amette 1 iz (Pariza. Slajvnostne sv. maše se je udeležil tudi dunajski kardinal nadškof dr, Nagi, nadalje 1 nadvojvoda Peter Ferdinand in princ Elija Parmski, jNa dvoru je pa opravil sv, daritev grško-katoliški nadškof dr. Miha-lyi po rumunsko-katoliškem obredu, iTfuVii te slavnostne sv. maše se je vkljub slabemu vremenu udeležila impozantna množica ljudstva. Po slavnostni sveti maši se je vršilo ,v cerkvi sv. Štefana, posvetovanje o dušebrištvu v velikih mestih, V vrtu Schwarzen-bergove palane je pa bilo obhajilo za otroke, katerega se je udeležilo 6000 šolskih otrok, med njimi tudi nekaj otrok nadvojvodov, V posebno z)a to napravljenem šotoru je služil sv, mašo sam kardinal ty(an Rossum.
Ob 5, uri popoldne se je pričelo! | slavnostno zborovanje. Cesarja je zopet zastopal prestolonaslednik Franc Ferdinand. Tildi ostala cesarska hiša je bila v častnem številu zastopana, istotako avstrijsko visoko plemstvo. Posebno velika je pa bila udeležba visokih cerkvenih knezov in dostojanstvenikov, veliko je bilo tudi število častnikov in visoke generalitete. Posebna zanimivost dneval Sje bilo prečitanje zahvalne brzojavke papeža, t poslane na 'legajta kardinala van Rossuma. Po prečitanju brzojavke je nastal vihar ploskanja!.
Na tem tretjem slavnostnem zborovanju so nastopili štirje govorniki: / msgr. StÖjger, pater Hoffmann, grof Resseguier in paterKrotz. Prvi je pr» slavljal v svojem govoru svetega Klementa Hofbau-erja, drugi je pa govoril o sv. Evharistiji z ozirom na samostansko življenje. Grof Resseguier je povda-rjal, kako je potreben mir med napredi in kako zado-be vsi pred tabernakeljem mir in pokoj. V delovanje duhovnika kot dušnega pastirja ' nas ! |je1 povefdel zadbji govornik s svojim vznešenim govorom. Kakor marsikaj potrebuje tudi duhovsko delo prenovitve in
senco, da mu preide čas. Sicer so pa moja dela komaj vredna, d,a Vam jih: dopošiljem. Pero se vedno počaisneje, giblje, pa tudi jezik ne teče več tako močno in živahno, kakor pred nekimi časi. Jaz pisateljujem samo-le, da se peresa docela ne odvadim ' in dano obljubo izpolnim. 'Zboljšajte in pilite tedaj, kar je prerobatega in kar Vam ne sodi, vrzite v koš; to pravico ima redakter, ki ne gledana osebo pisatelja, temveč na vrednost dela,“
To i naj zadostuje, ‘Iz teh pisem bralci jasno spoznajo, kako ljubeznivo, kako prijazno je korespondira! veleučeni in veliki škof A. M. Slomšek s svojimi mu podložnimi prijatelji. V vsakem teh pisem se zrcali blaga duša ovekovečenega Antona Martina Slomišeka.
Slivnica, 18. avgusta 1912.
Za smeh.
1. Prepirljiva hoče biti Ona: Si li dal natakarju napitnino?
On: Dal, ženkica draga,
Ona: Ali si mnogo dal?
On: Da, dragica.
Ona: Pa mu ne bi smel mnogo dati?
On: Saj mu nisem mnogo dal.
Ona: Pa mu v obče ne bi smel n’česar dati?
On: Saj mu tudi nisem ničesar dal.
Ona (razburjeno): Grozovitnež, čemu me mučiš?
On: Ampak, ljuba ženkica, ti veš, da ti nočem oporekati,
2.	Vse v redu,
A.	: Ti si se torej zaročila, Kaj pa je tvoj zaročenec ?
B,	: Moj zaročenec je izvanredno redni izvanredni profesor.
3.	Slab a tolažb a.
Cernu se hudujete, gospod doktor?
Zdravnik:	Umrl mi je bolnik, ki sem ga še-le
včeraj začel zdraviti,
Kaj se boste radi tega jezili; ta bi bil bržkone tudi brez zdravnika umrl»
reform,e na temelju Onega, ki je vir resnice in življenje.
Večerno 'slavnost je opravil ' pri sv,, Stefanu Škof iz Brna, grof Huyn. (Občinstva se je kar trlo med njegovo v. srce segajočo pridigo. ’S tem je bil zaključen 3, dan kongresa.
(Konec prih.)
Nemško-nacionalno gospodarstvo v Studencih
Govoriti hočemo o gospodarstvu, lo ; razmerah, ki vladajo v občinski upravi občine Studenci pri Mariboru, O .tem predmetu se 'je (že mnogo govorilo, se govori in bo govorilo, kar baš spričuje velezanimi-vost tega predmeta. Mi Studenčani, ki plačujemo razne davke ( in različne doklade, smo že neštetokrat imeli priliko, spoznati žalostno' dejstvo, da j temelji vse gospodarstvo 1 sedaj vladajoče nemškonacionplne klike na „prokleto zdravih“ nazorih ljudske ekonomije. Sadovi tega gospodarstva se ne hajo kar meni nič tebi nič prikriti ; jasno stoje pred nami neovrgljivi dokumenti' ; dela mož, ki so bili vneti vedno za „jblagor“ velike studenške občine.
Ce le pomislimo, kakšne gospodarske kapacitete imajo pri trhlem občinskem krmilu besedo, je že skoraj odveč govoriti specijelno o gospodarstvu teh „mož.“ Kljub zavesti, da imamo opraviti z možmi a la dr. Juritsch e tutti quanti, se bomo vendar potrudili obnoviti zanimivo sličico studenške občinske u-prave. Ziačnimo kar od kraja! Gotovo nas zanimajo vise v prfri vrsti finančne razmere v naši občini. Ker smo s štetjem suhega premoženja naše: občine presneto (hitro gotovi, nas zanimajo v prvi vrsti dolgovi. Poglavje o naših občinskih dolgovih je svoj Čas neznosno zasmrdelo, a smrad se do danes še ni polegel, Nekateri elementi skušajo siloraai zatreti ta-le smrad s tem, da hočejo z neko jako sumljivo akcijo baš sedaj prepričati studenške davkoplačevalce o nar sprotnem ter jim natvezujejo, seveda rafinirano in po ovlinkih povsem napačne in krive nazore o dosedanjem gospodarstvu. Čistega namena jim nočemo za sedaj skvariti.
Pomislimo malo nazaj v tisto dobo, ko je nastal tisti rumel radi nepotrebne nemške šole in dovolj bomo imeli, več kot dovolj! Nova, vojašnici podobna palača priča o ljudomilih srcih studenških občinskih očetov. Ko so bili ti junaki na toplem, tako sami med seboj, so videli, da jim ne bo dovolj denarja iz občinske kase, da zadostijo svojim strankarskim namenom, tedaj so poklicali na pomoč dobro tetko Süd-miarko in Schulverein. Koliko krika in vikla je napravil samo načrt slovenske Šole, ki je v resnici potrebna:,;; kajti slovenski otroci, vzgojeni v novi mučilnici in vzgojeni od takih učiteljev, kakor so sedaj, postanejo res pravcati z/aostaleži, pomilovanja vredni revčki. Malo mesecev je od tega, ko so zagledali svet tisti famozni letaki : .„Michel, wach auf;“ In še sedaj, ko je vendar jasno in stoji črno na belem, da bomo zidali slovensko šolo s svojim, to je slovenskim denarjem, ne pa z občinskimi sredstvi, kakor je to storila faiitna nemškutarija v Studencih, (ge sedaj begajo ljudstvo in ga plašijo z neumno trditvijo, da bo prešla Šola na, občinske rame. 'Omenjena nova stavba (nemška dekliška Šola),, je jasen dokument za gospodarski nesmisel teh modrijanov, ki ne vedo, kaj je %bčinski denar in čemu ima v prvi vrsti služiti.
V očigled ogromnih dolgov zavijajo oči v blaženo prihodnjost, tiho in skrivnostno med seboj Še-petaje: Kmalu bo studenška občina: na svoje, stroške postatila lustri o protestantovsko molilnic». No, mi že verjamemo: če tedi junakov ne bo nihče motil, bodo seveda nemoteno nadaljevali, kakor so začeli., ( In to so gola faktab ki se ne dajo utajiti niti na najbolj rafiniran način.
To bi bile tako po večjem) očrtane finančne razmere naše občine, vsekako zafaimiv donesek v poglavje, Idi obravnava, gospodarsko stran in čut, za občni blagor naših pratevtonov. (Po imenih ne sklepajte na njih kri, vere in narodnost!)
Druga zanimiva točka občinske uprave bi bila menda naiše šolstvo, katerega, smo se že itak malo dotaknili. Vodilni in merodajni krogi, hi imajo rešiti vse ljudskošolske zadeve v prid skupnosti, so zbrani v krajnem šolskem svetu, iz katerega .je zadnji čas izginila najjzadnejša senčica katoliškega vpliva. V krajnem šolskem svetu / so zbrani „najboljši“ protestanti, ki seveda neovirano gospodarijo, kolikor se pač najbolj more zadostiti strankarski politiki. Pa to samo (mimogrede! Se žalostnejšja' je povest o naši mladini. ( Mladina je podivjana, kakor nikjer po drugod; ako sreča duhovnika, se mu v obraz zasmeji, kakor tudi tujcem-neduhovnikom. Podivjanost studenške mladine \ (izvzeto je častno število onih slov. otrok, katere vzgajajo verni in narodni stariši in jih odvajajo od surovosti!), je taka, da imajo Maribor-žani za studenške otroke ne bajš lepe prislovice, pač čuden dokument ( za vzgojevailne vspehe n(a tukajšnjih dveh potujčevalnicah. Najbolj '(„nemško“ ' učiteljstvo ima v Studencih svoje torišče, pemoten delokrog, za propagando pangermanske ideje. Otrokom samim — imamo neštete vzglede! — se že gnusi brezprimerno podžiganje od raznih Strajni napram vsemu, kar je slovenskega. V nežna srca se vceplja, srd do jezika, v katerem občuje otrok doma s svojimi stariši, goji se brezskrbno, in neovirano i protiverski in protiav-strijski čut in vse to z vednostjo gotovih faktorjev,
katerih sveta dolžnost bi bila, gledati strogo na to, da se upoštevajo pred vsem avstrijski ijuds&ošolski predpisi.
Kaj pa druge naprave ? * Poglejmo j, na primer pokopališče! Koliko najrazličnejših „upravnih, dostojanstvenikov,“ pleše po pokopališču okrog I, in človek že ne ve, komu bi izročil svoje nujne prošnje, da bi jih bolje shranil. iTi možje govorijo jako mnogo, — store pa mnogo manj. Na grobovih, bodisi starih ali naj novejših, ni niti številk. Je Še nebroj drugih ne-dostatkov, katere naštevati pač ne kaže. Kvtor hoče malo več vedeti o skrbi občine za pokopališče, naj ob priliki vpraša sivolasega, grobarja po njegovem mnenju, in dovolj bo imet ! Kar se tiče grobnin^ pa je samoobsebi umevno, da jih ne pozabijo kasirati.
Sploh bi kasirali Še kje drugod, ko bi se kje še kaj dobilo za „dobrodelne“ pameue sedanje obč. uprave. Kakor se na nni strani javlja velika „skrb“ za, mladino, Jako se na drugi strani stremi za tem, da bi se kolikor mogoče največ ljudi bojda spravilo na boljši avet. Gospodom, ki sedijo | ob trhlem krmilu studenške občine, bi svetovali, naj napravijo z luno kalk kontrakt, kako pogodbo, kajti sicer ne pride z-lepa nad 400 hiš broječa občina do luči po noči, (To je več kot škandal za tako obsežno občino, kakor so Stufdenci, kjer imam — tenaaitis risum. amici! — e-no samo petrolejko in še tisija je menda zasebna. Ce ne s|veti luna, je tema, kakor v kozjem rogu in človek mora z vsakim korakom bliti pripravljen zlomiti si roko ali nogo. Mesto najetega ogromnega denarja za nepotrebno mučilnico in druge' neumestne reči, bi se dalo marsikaj koristnega napraviti, kar bi bilo v blagor cele občine, ne pa v strankarsko zadoščenje nekaterih zagrizenih petelinov.
Pa oblastni so postali, da je kaj,! Naj se prebivalstvo le malo zbudi' in hoče iposeči malo vmies, že zalžejnejo huronski krik, kakor bi bili neomejeni gospodarji.
In poglejmo Še naprej ! Kakšne razmere! vladajo pri gostilnah? Katera gostilna, v Studencih ima celonočno licenco ? In skoraj se najdejo gostilne skoro slednjo noč odprte preko polnoči, i daj, do jutra! Mimogrede povedano;, niso to baš) naše gostilne, na katere se že bolj „pazi.“ In posledica! I celonočnega pitja: sobotne noči nikoli brez kravala, vedni pretepi, poboji, vse gotovo v čast vseskozi veštni in natančni občinski upravi, k]i je v vsatkemj oziru res — „vneta“ za blagor davkoplačevalcev. Koga se ne polasti jeza, Iko premišlja o tem lahkomiselnim, brez-smotrenim gospocBarstivu.
H koncu le še to: Brihtne „nemške“ glavice so jele že same uvidevati, kam so zabredle s svojim ne-zmiselnim gospodarstvom. Lotil se jih je nek izrazit obup in v tem obupm silijo v naročje — M a ribora. Sic! Studenci se naj priklopijo Mariboru, torej mestu, to je njih parola, katero naglašajo posebno zlad-nji čas, ko jih' je objela menda temna slutnja, o pri-hodinjosti., Naj to nekatere nerazsoojneže ne omami in naj ne vidijo v tem ,aktu nemškega blagoslova. Ce se famoznim Miheljnom kaj takega posreči, bi vsak posestnik, 'Vsak davkoplačevalec, klel povzročitelje tega dejanja, ki bi bilo zopet v v,jbla.gor“ občipe, — kajti, ali hočete biti posestniki deležni visokih, še višjih doklad, kot jih imate seofaj? In vi, ki ste na*-jemniki stanovanj, vi delavci, ki že sedaj tako težko plačujete že itak previsoko stanarino, kje boste vzeli, djft boste plačevali mnogo višjo stanarino, ce bo vaš gospodar vsled take naredbe prisiljen k povišanju stanarine? In tako dalje. Se več je zadev, važnih zadev, ki so s tem vprašanjem vj zvezi.
To so nekateri podatki, ki pa zadostno osvetljujejo gospodarstvo nemškonacionalne klike' v'! Studencih, Ljudstvo dobro pozna ljudi, kateri se ž njim šalijo, kateri gaj ne poznajo drugače, kakor pri volilni urni, Ujpamn, da pridejo gotovi ljudje sčasoma vendar dto spoznanja. Ra/zmere, kajkor sedaj vladajo v Studencih, kriče glasno po nujni remeduri in sanaciji. Kdor hoče sebi in svojemu bližnjemu dobro, bo gotovo zastavil vse sile, da se s sedanjimi občinskimi gospodarji temeljito obračuna.
Politični pregled.
Delegacije.
Zatrjuje se, 'd|a se prično delegacije dne 23, t.
m.	na Dunaju ter jih too cesar ’ otvoril s posebnim prestolnim govorom.
Nato bo imel zunanji minister r grof Berchtold ekspoze, ki ga vsi politični krogi Z napetostjo pričakujejo, ker se ne bo mogel ogniti resnih zunanje-po-litičnih vprašanj na Balkanu.
Izpopolnitev ministrstva.
Grof Stiirgkh je zopet prevzel vodstvo poslov. Cesar je baronu Heinoldu v lastnoročnem pismu izrekel Svojo zJahvalo. Po zadnjih vesteh je smatrati za delini ti vno določeno, da bo postal Bralov naslednik dr. Horaček, profesor na češki univerzi v Pragi, dr. Rößlerjev naslednik pa sekjcijski šef baron Frieß.
Ministrski svet.
V soboto popoldne se lje vršil skupen ministrski svet. Bavil se je s predstoječim zajedanjem delegacij, ki bodo sklicane na 28, t. m*
Češko.
Po sklepu seje češke nacionalno-politične ^komisije so se podali ministra v pokoju Fort in Fied-
ler, datlje državni poslanci Svelila, Viskovsky in dr. Ražin k namestniku knezu Tihunu, i da /podajo protest čeških članov spravne komisije proti jezikovnemu fermanu justičnega ministra.' Namestnik je vzel protest poslancev na znanje.
Proški mestni svet je tudi sklenil protestno resolucijo proti najnovejšem/u fermanu justičnega ministra Hoehenburgerja.
Balkan.
Poročila zadnjih dni so bolj pomirjujoča. Zdi se, da premaguje na Bolgarskem struja, ki je proti vojski. 1 Samo potovanje carja Ferdinanda na Dunaj napravlja situacijo zagonetno. Mogoče, da vlada samo mir pred viharjem.
Bolgarija.
Bolgarski car Ferdinand se je tajno odpeljal iz Sodje ter se je dne 13. t, m. z orijentskim ekspresnim vlakom pripeljal na Dunaj. !V njegovem spremstvu sta princesinji Evdoksijal in Nadežda. JTiudi bolgarski poslanik Salabašev, ki je bil na dopustu, se je vrnil na Dunaj. Ta izredni poset in nenadni dogodek vzbuja splošno pozornost,
Albanija.
Albanski katoliški škof v Skoplju, Midija, ki se je mudil sedaj na evharističnem kongresu na Dunaju, je podal nekaterim dunajskim časnikarjem sledeče informacije: Albanci so pripravljeni pričeti vsak hip energično akcijo, če Tlurčija ne1/izpolni albanskih zahtev, !Skader je sreštMšče albanskega gibanja, v Maiisiji so že pričeli, severna Albanija sledi, kakor hitro poteče četrti dan bajramskih praznikov in Turčija še ni popolnoma ugodila; 1 albanskim; zahtevam. Mi smo navezani sami na sebe ter pripravljeni boriti se do skrajnosti za samostojnost našega* nar roda, upamo pa, da nas bo v tem boju podpirala tudi Avstrija,
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Kajkor poroča' „„Slovenec“, dobi župnijo Sv. Peter pod Sv- gorami tamošnji pro-vizor č. g. Ivan Lah.
Pogreb Vrhlickega, Pogreb pesnika Vrhlickega se je vršil v Pragi nad vse veličastno.
General Nogi, slavni japonski premagovalec Port-Arturja, je s svojo ženo izvršil samoumor. Sledil je svojemu cesarju, katerega so ravno peljali k večnemu počitku v grob. Smatra se to za starosla-ven japonski običaj.
Na Štajerskem prodajajo ; srečke „(Slovenske Straže“: Sušečka vas pri Poljčanah: Knaflič Ant., trgovec. — Maribor: tiskarna sv. Cirila. — Šoštanj: Ravlen Josipina, trgovka. — Sv. Jurij v Slov. goricah: Bauman Josip, trgovec. — Sv. Rupert v Slovenskih goricah: Lorber Janez, trgovec. — Sv. Lenart v Slovenskih goricah:	Zemljič Anton, trgo-
vec, — Reöiöa: Turnšek Anton, trgovec. — Kmetijsko društvo, — Sevnica ob Savi: Cimperšek Karol, trgovec. — Slov. Bistrica: A, Pintar, trgovec. — Sv. Jurij ob Ščavnici:	Kavčič Matija, trgdvec. —
Celje: Goričar 'Ss Leskovšek, — Kocuvan Anton, trgovec. — Dole pri Vojniku: Gašper Špes, trgovec. Sv. Peter na Medvedovem selu: , Otorepec 1 Marija, trgovka. •— Brežice: Vidmar Ivanj, trgovec, — Kra-Šovic Fani, glavna, trafika. — 'Sv, Kunigunda, pošta Zreče: Hranilnica in posojilnica. — DsluŠovci, pošta Velika Nedelja: Lah Franc, trgovec. — St. Vid nad Valdekom: Repolusk Karol. — Sv. Ema, pošta Pristova: Kmetijsko društvo. — Gomilsko: Kosmelj Cilka, trgovka. — Sv. Tomaž pri Ormožu: Kegl I, N., trgovec. — Sv. Andraž, pošta) Velenje: Cebal Ant., trgovec, — Slovenci na Štajerskem, povsod agitirajte za prodajo srečk „.Slovenske Straže.“ Gre se tudi za rešitev Vaših mej, zato takoj vsi na delo, da razprodamo hitro veliko število srečk! Dobitki so vredni 20.000 K, posamezna srečka pa velja, samo 1 K. Kjer ne prodaoajo srečk, naročajte več srečk skupno v pisarni „Slovenske Straže“ v Ljubljani.
Zapuščina v narodne svrhe. Umrli železniški zdravnik dr. Szyszko v Przemyslu je zapustil svoje premoženje, 'znašajoče 100.000 K, iza poljske šolske namene.
Protestantom in Židom evharistični kongres ne da miru. Po priprosti zdravi pameti bi vsajk/do pričakoval, da se drugoverci ne bodo brigali za prireditve katoličanov in pustili te pri miru, kajkor puščamo mi njihove. JTioda za dostojnost in lojalnost so ti ljudje slabi učitelji. Kakšno grdo gonjo so vprizorili proti kongresu Židi in njihovi varovanci, /socijalni demokrati, z znanimi „Ubsefsblätter“, | je 1 že znano. Protestantje gotovo mislijo, da ne smejo zaostati, zato je šel ljubljanski pastor Hegemann na rajžo in prodaja okrog po svetu svojo protestantovsko ' modrost proti kongresu. Včeraj je bil v Mariboru. Popoldan je imel pri Götzu zborovanje. Ker ima Götz dobro pivo in vreme ni bilo ravno najvabljivejše, se je zbralo nekaj ljudi,, da slišijo HegemaVmov govor proti evharističnemu kongresu. Razočaranje je bilo splošno, radovedneži niso prišli na svoj račun. Brez vsakih zanimivosti in pikantnosti je bil Hegemapnov govor navadna1 protestantovska pridiga. Drugi 'govornik, neki učitelj Melzer iz Gradca, je bržkone že slutil, da bo cela prireditev doživela žalosten iiasko in je ostal za to doma. Svoj govor o ,„(klerikalizmu“ je shranil za drugič. Ne blagrujemo ljudi, ki ga bodo morali enkrat prebaviti. Druge nesreče ni bilo nobene.
Baron Moscon — deželni poslanec. Poročali že smo, da je ustavoverno veleposestvo proglasilo barona 'Moscona iz Pišec kandidatom za| deželnozborski mandat umrlega barona Mayr-ja. V četrtek je bila volitev in je bil baron Moscon seveda izvoljen.
Hmelj. Iz Žatca poročajo: Trgovina je živahna, cene grejo kvišku, producenti postajajo oprezni in zahtevajo več. Prihodnjič več.
Evharistični kongres. Radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti dajnes celotnega poročila. Pride prihodnjič.
Sprememba posesti. Gospod Lukjai Hleb, daleč na okrog ( znani, gostoljubni veleposestnik na Smolniku, je prodal svoje posestvo, razun hiše in bližnjega polja svojemu sorodniku gospodu. Skerbin-jeku, po domače Dakožiču pri SV- Lovrencu nad Mariborom, Gospod Hleb ostane s svojo ljubeznivo gospo še nadalje na prijaznem Pohorju in ostane Hle-bova hiša še naoLjlje stara Hlebova hiša, tako nam je smehljaje zatrjeval gospod Luka.
80 let stara Kraševka šla peš na Evharistični kongres. Razni listi so prinesli novico, da je neka Marija Sue iz; Slavonije šla prelet tednom dni peš na Dunaj k evharističnemu kongresu. jTia stara dobra ženica pa ni bila doma iz Slavonije j tam ( daleč na Ogrskem, temveč iz Pliskovice na Krasu, imenuje se Marija Sue (po domače Oslička), Sue se je podala že v začetku meseca avgustia iz Pliskovice peš na Dunaj. Sla je skozi Ljubljano in Gradec;, ko je prišla konec avgusta do [Mürizzujschlaga, kjer je pa obnemogla. [Na postaji je milo prosila! { sprevodnika, naj jo sprejme na vlak — in dva potujoča gospoda ji priskrbita listek do Dunajja, kjer ji tudi v nekem samostanu dobitja stanovanje in hrano. In kakor je sama pisala, domov, ji revici priskrbijo usmiljene sestre novo cjbleko, da se Ibo lahko udeleževala evharističnega kongresa z drugimi Slovenci vred. Torej izpolnila se ji je njena goreča želja videti Dunaj ter svetòvne slovesnosti v čast najsv. R. T. — To je že več kot korajža!
Si&jersk©.
Kalobje. Včeraj je po rani sv. maši priredila pri nas Slovenska kmečka zveza politično zborovanje, na katero je prišel poročat državni poslanec dr, Korošec, Shod je otvoril domači gospod župnik, na kar je državni poslanec j govoril o dosedanjem delu poslanske zbornice ter razložil tueüi nekatera gospodarska vprašanja. Gospod Padar se je poslancu v iskrenih besedah zahvalil za delo in trud ter zaključil zborovanje.
Celje. 181etn,a Terezija Zeme, dekla pri častitemu gospođu župniku Cemažarju v Tjeharjili, se je urezaSa dne 12. t. m. tako nesrečno s koso v desno roko, da je morala iti takoj v celjsko bolnišnico, koder ji je bila rana zašita.
Rimske toplice. Dne 7. t. m. je peljal Prane, žužek, posestnik na Brodnicah, na postajo Rimske toplice dve ženski, ki ste se bili namenili na božjo pot k Mjariji Pomagaj na Brezje, Ravno pri postaji pa se miu je voz zvrnil, ženski pa ste padle v jarek poleg ceste. Dobile so take poškodbe, da so ju morali takoj peljati v celjsko bolnišnico.
V Petrovče vabimo zopet vso Savinjsko mladino, kakor tudi vse druge zavedne Savinjčane, kjer se vrši v nedeljo dne 22, t. m. /velikal [ Slomšekova slavnost ter ob enem mladinski shod I zal | Savinjško dolino. Članice (dekliških zvez in odseki Orlov naj si štejejo v narodno dolžnost, da pohite ta dan v Petrovče, kjer bomo skupno proslavili velikega narodnega boritelja, da se navzabemo njegovega duha, s katerimi oživljeni stopimo krepkeje na življenja pot. Prireditev se vrši ob lepem vremenu na društvenem vrtu, ob slabem vremenu p,a| v društvenih prostorih. Točno ob 2>. uri popoldne je slavnostni govor, petje močnega, dobro izvežbanegja zbora, deklamacija mladeniča, govor m,lafJenke, govorniki in''govornice drugih zvez itd. Nato je na vrtu ali pa v dvoranah primerna veselica v prid Društvenega doma, bogati sre-čolov, Šaljiva/ pošta, boj s konfeti itd. Na razpolago bode tudi domača kavarna in. gostilna i s i potrebnimi krepčili. 'Svirala bode tudi vrtna godba. Vstopnina 30 vinajrjev. 'Ziavedni Savinjčani, posebno mladina, pohitite v nedeljo dne 22. t. m. vsi v Petrovče! — Odbor,
Št. Jurij ob južni železnici. Vabimo na gospodarski shod, ki se vrši (v nedeljo dne 22. t. m. po rani sv. maši v Katoliškem ob mu. Dnevni red: Skupna prodaja živine in povzdiga živinoreje. Gomori živinorejski inštruktor gospod M'agchler iz Maribora. Kmietjje, gospodinje, fantje in dekleta, udeležite se polnoštevilno tega zelo važnega gospodarskega zborovanja!
Vojska.
V j et laški avijatik.
'Artabci so vjeli [laškega aviljatikai, 1 kapitana Moizo, kateri je bil vzìetel iz Zuare, [dia poizveduje sovražnikove pozicije in se je moral vsled poškodbe aparata spustiti med sovražniki na tja. V laškem taboru vlajda nadt tem dogodkom velika žalost, Arabci pa so zelo veseli.
Mirovna pogajanja.
„Lokalanzeiger“ poroča), da se bodlo pnrovtna pogajanja med ’ Italijo in Turčijo ! kmalu oficijelno razgiasila, ker so neoficijelna pogajanja imela Izelo ugoden vspeb.
lap, brasi in straže s strepi Mai. :: Zasad za pasiran]a Urli. :: fernst mirate spnaaiha in ssa ismMna in stasasi ss luna Èia iz fa- iti inszeisiigp materijala. ss =s Plaice za ptütes \i mntemii marineria. :: deliba zalega izptislpi sapIÉ spffleniksB. :: ügjHiifi sene. :: Hulantni *a ss plaćfei ppfi. :: tamia se izsršojiia tečno, ss ss GeniM !a strašbesni proračuni isFezpMaa.
Irzeiasbe: Kasnaoseika đruiba :: Celie.
Proda se gospodarstvo
obstoječe iz dveh hiš, vse v dobrem stano; proda se z vsem skupaj, kar je obstoječega in potrebnega k poslopju; leži tik glavne ceste dvajset minut od kolodvora. Več se izv pri prodajalcu tega posestva. — Jože Ratej, Spodnje Poljčane, hišno št. 5.	Iti
Dijaki se spremejo na
stanovanje in hrano pri notarjevi vdovi Marija Koser, Gosposka ulica 60, II. nadst. nasproti gimnazije v Mariboru.	194
Štev. V 3
RAZGLAS.
Fr. Kampuš : Zg. Poljskava
Širite Straža!
Loterijske številke: Dne 14. septemba 1912. Gradec	30	1	8	.	12	21
Dunaj	H	25	20	63	16
Razglas.
V svrho popravljanja mežnarije pri Sv. Juriju v Slov. goricah se oddajo zidarska, mizarska ključavničarska, kleparska itd. dela.
Cena skupnih del znaša po cenitvi uradnih izvedencev 5860 K. Deli se odda skupaj ali vsako posebej. Natančneji podatki in stavbeni pogoji so na ogled do 1. oktobra 1912 pri župnem uradu Sv. Jurija v Slov. goricah.
S v. Jurij v Slov. gor., dne 9. sept. 1912.
Cerk. predstavništvo.
Asbestni škrl
»ZENIT
je najboljše srrešno krilo
Popolnoma varen v ognju, — Štirikrat 1 od opeke. — Nikakih popravil. — Najr
cena. ZAJEC & HORN,
podjetje Ljubljana. — Ceniki, ' in proračuni brezplačno.
— Zastopniki se iščejo v vseh okrajih,
Na kirurgičnem oddelku občnih in javnih bolnišnic v Radgoni in v Mariboru je oddati po eno mesto sekundarnega zdravnika, S tema mestoma je združena remuneracija letnih 900 K, kakor tudi posebna doklada letnih 600 K, prosta oskrba in stanovanje v zavodu, katerem se mora stanovati. Razen tega ima sekundarni zdravnik pri primernem opravilu svoje službe še pravico do doklada po 200 kron letno od 5 do 5 let. Prositeli naj vložijo tozadevne prošnje, ko-lekovane s kolekom po 1 krono, opremljene z doktorskim diplomom, kakor tudi personalne akte
najdalje do 30. septembra 1912
na štajerski deželni zbor.
Gradec, dne 3. sep. 1912.
Dež. odbor štajerski.
pri Pragaiskem
196
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje ! ========
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
TBem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do 800 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše rečne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden polovnjsk vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, _ pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno želeje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf“, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	42g
Aparat za lotanie
kakor ga kaže	poleg
stoječa slika
in kateri bi v nobeni naj ne manjkal, se dobi
Zinauer & Co. asi Sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem in jaavodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Jako priprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača !
Fma južno-štajersba kamnoseška —dražba v Celja.
Nikdar se ne bodete kesali - •
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini
J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ul. 5.
Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefìra. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna
Hotel Trabesinger
v Celovcu
Velikovška cesta St. 5
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.