NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
Štajerski
V SODELOVANJU S PODJETJEM UNILEVER Poiščite navodila za sodelovanje
na oglasnih straneh v časopisu.
Po naših občinah Trnovska vas, De-strnik • Cesta bratske ljubezni
O Stran 3
Po naših občinah Velika Nedelja •
Ko so potrebe drugačne od pravilnikov O Stran 5
Ptuj, torek, 9. novembra 2010
® letnik LXIII • št. 87 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257
V
Štajerski
<3\
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Poraza po slabi in dobri predstavi ...
O Stran 11
Rokomet •
Prigarani zmagi Ormožanov in Ptujčank
O Stran 12
Spodnje Podravje • Po sledeh humanitarnosti
Pnevmatike za varno vožnjo
V krizi, ki ji v Sloveniji žal še ni videti konca, je humanost še toliko bolj zaželena, da znaš tisto, kar imaš, deliti z drugimi, ki pomoč potrebujejo, ker jim družba v vseh segmentih pomoči še vedno ne more in tudi ne zna prisluhniti.
V takih primerih je vsako darovanje vredno zlata. V Vulkanizerstvu Fredija Kmet-ca so se humanitarnosti zapisali že pred leti. Z letošnjo akcijo so zimske pnevmatike podarili društvoma Sožitje in Sonček ter paraolimpijki Tatjani Majcen Ljubič, Območnemu združenju RK Ptuj pa so podarili vrednostni bon za znesek montaž, da bodo ob bližajočih se praznikih lahko v prehrambne pakete dodali tudi kaj sladkega. Letošnja donacija je prejemnike izjemno presenetila. Redki so tisti, ki pridejo k njim, da bi jim pomagali, po navadi so oni tisti, ki prosjačijo, so povedali. Fredi Kmetec se je odločil, da bo ptujskim športnikom kupil tudi defi-brilator. Kot športni funkcionar se zaveda, da ga ptujski športniki potrebujejo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • KUD Art Stays
Sah •
državni podprvaki Ciklus predavanj
s stran is Q sq^^ umetnosti
KUD Art Stays pričenja jesenske aktivnosti s ciklom predavanj o sodobni umetnosti 2010. Potekala bodo od 11. novembra do 14. decembra v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču vsakokrat ob 17.30.
„V umetnosti na prelomu 21. stoletja je moč sprejemati in prisegati na različne likovne tokove, stile in usmeritve, saj je izbira izraznih sredstev in modernih medijev domala nepregledna. Zdi se, da je vse dostopno, vse se sme, vse je večpomensko in realnost spreminja v nove oblike in prostore," je pred pričetkom predavanj povedal Jernej Forbici, predsednik KUD Art Stays. Prvo predavanje bo v četrtek, 11. oktobra, ob 17.30 v Galeriji Tenzor v MG Ptuj. Nemanja Cvijanovic iz Hrvaške, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov mlajše generacije hrvaških sodobnih umetnikov, bo imel predavanje o socialistični
zgodovini, sodobnih razmerjih med politiko in ekonomijo. Matej Sitar, predstavnik mlajše generacije slovenskih avtorskih fotografov, bo gost KUD Art Stays 18. novembra s predavanjem o kratki zgodovini inscenirane fotografije z opisom projekta Pravljice, ki je njegovo zadnje in najobsežnejše delo. Z njim se je prvič podal na polje režirane fotografije, zanj je prejel tudi glavno študentsko nagrado muzeja Essl iz Dunaja. O javni umetnosti, živalski arhitekturi in sodobni družbi (razmišljanja in razmerja) bo 2. decembra govoril Massimo Permuda, umetnik in kustos iz Italije, ki ga bo predstavil Matija Plevnik. Marika Vicari
iz Vicenze v Italiji, ki živi in dela kot umetnica in kustosinja v Creazzu, v zadnjih letih pa tudi na Ptuju, bo ciklus predavanja o sodobni umetnosti 2010 zaključila s temo Pogled na poti, izpraševanje pokrajine v sodobni umetnosti, ki jo bo predstavila 14. decembra ob 17.30.
Predavanja bodo potekala v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, poskrbljeno bo za prevod iz angleščine v slovenščino, so povedali organizatorji, ki pričakujejo, da bodo umetniki in predavatelji ljubitelje umetnosti na najboljši možni način potegnili v svet sodobne umetnosti.
MG
Destrnik • Pred četrtkovo sejo
Iz afere v afero?
Poročali smo že, da je prva, konstitutivna seja v občini Destrnik minila precej mirno, vsaj glede na velik razkorak med lokalno opozicijo, ki jo sestavljajo štirje svetniki iz vrst SDS in Liste za Urban, in županovo koalicijo, v kateri je ob dveh neodvisnih še pet svetnikov iz SLS. Toda kot kaže zadnja izjava obeh opozicijskih vodij, svetnika Vladimirja Vindiša in predsednika OOS SDS Destrnik Milana Zvera, v zakulisju javnih sej pošteno vre še naprej.
Očitno se je zataknilo že pri samem začetku, in sicer pri imenovanju članov posameznih občinskih delovnih teles (komisij in odborov).
Vindiš in Zver sta namreč sporočila naslednje: „V SDS Destrnik in Listi za Urban protestiramo proti načinu sestavljanja delovnih teles novoizvoljenega občinskega sveta. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Branko Zelenko, sicer bivši Pukšičev podžupan, je na seji komisije zavrnil vse predloge opozicije, ki je pričakovala - glede na volilni izid - sorazmerni delež svojih članov. To je običaj v vseh slo-
venskih občinah, odkar imamo lokalno samoupravo in lokalno demokracijo. Zelenko pa je v posmeh takšni demokratični praksi upošteval le predloge popolnih list članov delovnih teles občinskega sveta, ki jih je predlagala SLS. SLS si je vzela predrzno pravico, da je odločala, kdo iz SDS ali Liste za Urban je lahko član katerega odbora in kdo ne(!?). V vseh slovenskih občinah lahko opozicija sama določa svoje predstavnike v delovnih telesih, seveda v okviru doseženega rezultata na volitvah.
O Stran 3
Slovenija • Podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor razburja
Pahor: Gre za uspeh zdrave kmečke pameti
Podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovora o ukrepih na področju plač za prihodnji dve leti je uspeh zdrave kmečke pameti, je po podpisu dejal premier Borut Pahor. Po njegovem gre za začasen ukrep, ki bo prenehal, ko bo gospodarska rast 2,5-odstotna. Sindikati pa od vlade pričakujejo, da bo z javnimi sredstvi ravnala odgovorno.
znanosti in kulture Slovenije; Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije; Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije; Policijski sindikat Slovenije in Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze. Pridružil se jim je tudi Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti
(Vir)-,
Po Štrukljevih besedah omenjeni sindikati skupaj zastopajo 77.410 članov. V skladu z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju pa je to za veljavnost aneksa dovolj. Podpisi večine reprezentativnih sindikatov - teh je zdaj po besedah ministrice 30 - namreč niso več izključni pogoj, ampak zadostuje pristanek manjšega števila sindikatov, ki skupaj zastopajo 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti. Vsi sindikati, ki so v petek podpisali aneks in dogovor, so zato predložil tudi izjavo o članstvu. Kot predvideva zakon, pa se mora sedaj članstvo še preveriti na podlagi pristopnih izjav članov.
Za Pahorja je podpis uspeh za javno-finančno disciplino, sindikate in vlado. »To je uspeh zdrave kmečke pameti, ki pravi, da je treba biti skrben gospodar, in se ni mogoče zadolževati za tisto, kar dolgoročno ne prinaša koristi za celotno skupnost,« je dejal Pahor.
»Podpis aneksa je odločitev za zdrav razum, vendar pa je hkrati tudi zaveza vladi, da bo odgovorno ravnala z javnimi sredstvi in da bo varovala socialno državo,« pa je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa je ocenila, da podpisani sporazum najmanj restriktiven ukrep, ki ga še dopušča javno-finančno stanje. Kot je dejala, se masa za plače in tudi plače posameznega uslužbenca ohranjajo na ravni leta 2010.
Sporazum so podpisali sindikati Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije: Sindikat vzgoje, izobraževanja,
Uvodnik
Vsak izgovor prav pride
Že v prejšnji številki se je uvodničar ukvarjal z najljubšim opravilom Slovencev, baje še posebej Štajercev -dvigovanju česarkoli, kar je v obliki kozarčka ali steklenice v višino oči, pri čemer vzkliknemo: »Na zdravje!« in se dotaknemo »uteži« svojega »športnega sotrudnika«. Ja, o vincu govorim, o tistem, ki utopi vse skrbi. Ki v potrtih srcih up budi. Ki ga le po pameti pij-mo. In če ga pijemo, pazimo, kaj potem delamo. Zlasti v prometu (o tem je bila v petek beseda v premartino-vanjskem uvodniku).
Martinovanje je eden najbolj dvoličnih slovenskih praznikov. No, najbrž ne samo slovenskih, čeprav ne poznam navad drugod, da bi lahko sodil. Pri nas namreč kljub nenehnemu poudarjanju nevarnosti alkohola za zdravje, kljub njegovemu dokazanemu škodljivemu vplivu na človekovo duševnost, ko v opoju alkohola počnemo marsikaj, česar drugače ne bi - tudi marsikaj, kar škodi pivcu samemu in velikokrat tudi drugim, v isti sapi govorimo o kulturi pitja, o sožitju hrane in vina, o vinu kot hrani, o žlahtni kapljici... In si izmislimo sto in eno priložnost, da se ga nacedi-mo. Pardon - da ga pokušamo, da v njem zaznamo sadnost, aromo, da začutimo njegovo skladnost, občudujemo razmerje med kislinami in sladkorji... A kakorkoli že temu rečemo - v končni fazi je naš cilj, da se nekaj C2H5OH čimbolj približa našim nevronom, se preplete z možgani in z njimi vsaj za trenutek doseže sozvočje. In nam je lepo. Najprej zelo lepo, potem malo manj lepo, v zadnji fazi pa nam sploh ni več lepo - ampak takrat je že prepozno. Za to svoje početje najdemo toliko razlogov, kot je dni v letu, pa še kakega povrhu. Hinavsko to naredimo: vemo, da ne bi smeli, ampak tokrat izjemoma nazdravimo Janezu. In Micki. Pa obema skupaj, da bi bila srečna. Pa njunemu sinku, da bi bil zdrav. Pa da bi v novi hiški srečno živeli. Pa naj živi asfalt, ki pelje mimo naše hiše. Pa živela gasilska brizgalna. Pa še na mnoga leta našemu kulturnemu društvu!
Naj živi sveti Martin - on ga bo krstil, jaz ga bom pil!
Jože Šmigoc
Po besedah ministrice ekipe ministrstva v sodelovanju s sindikati v nekaterih segmentih že opravljajo štetje pristopnih izjav. . Z več kot 77.000 člani namreč omenjenih sedem sindikatov zadosti kvorumu. Po ministričinih besedah bi bilo dovolj že, če bi jih od 163.708 zaposlenih v javnem sektorju zastopali 65.483. V uradnem listu naj bi poleg aneksa in dogovora hkrati objavili tudi preklic kolektivnih pogodb v javnem sektorju; sklep o tem je vlada sprejela že v četrtek. V nadaljevanju pa bo vlada umaknila še tožbo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor. Z aneksom se odprava tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij prestavlja v dve zaporedni leti, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.
V nekaterih občinah naj bi sicer tretjo četrtino pri izplačilu oktobrskih plač že upoštevali, kar je ministrica obžalovala in dodala, da večina javnih uslužbencev povišanih plač ni dobila. Predstojniki organov, ki so se odločili za izplačilo, pa bodo morali po njenih besedah »v dogovoru z delavci zelo jasno pojasniti, da morajo te zneske vrniti«.
Sicer pa je ministrica po podpisu aneksa in dogovora poudarila, da so socialni partnerji s tem preprečili znižanje plač, kar bi sicer morala narediti vlada, če bi se začelo izplačevanje povišic za oktober.
Da so s podpisom na nek način vladi odvzeli možnost, da bi znižala plače javnim uslužbencem, je dejal tudi Štrukelj. Kot opozarja, bi se to znižanje
lipton
najbolj poznalo tistim z najnižjimi plačami, ki so v novem plačnem sistemu že tako ali tako na nek način potegnili kratko.
Prav tako so po Štrukljevih besedah preprečili, da bi prišlo do prenosa vsebine kolektivne pogodbe za javni sektor v zakon in s tem zmanjšanja vpliva sindikatov na oblikovanje plač v javnem sektorju. Nepomembno pa tudi ni, da se je vlada obvezala, da v letu 2011 ne bo več dodatno posegala v plače, je dodal. Po besedah predsednika konfederacije so si izgovorili tudi varovalko, da bi v primeru, če bi v prihodnjem letu prišlo do usklajevanja pokojnin ali socialnih transferjev, temu sledili tudi javni uslužbenci.
Posedi obžaluje podpis aneksa
V pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Janez Posedi, obžalujejo petkov podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor s strani nekaterih sindikatov. Trije med njimi sploh niso podpisniki kolektivne pogodbe, tako da je legitimnost njihove podpore vprašljiva, je dejal Posedi. »Trije sindikati, ki so danes podpisali aneks, do zdaj sploh niso podpisali kolektivne pogodbe. Neresno se nam zdi, da o usodi materialnega in socialnega položaja javnih uslužbencev odločajo tisti, ki niso pripravljeni podpisati kolektivne pogodbe. Legitimnost njihove podpore je vprašljiva, saj niso pogodbene stranke,« je dejal Posedi. Omenjeni trije sindikati so po njegovih besedah Sindikat vzgoje in izobraževanja Slovenije, Neodvisni sindikat de-
lavcev ljubljanske univerze in Vir. »Tak aneks se ne bo mogel uveljaviti,« poudarja Posedi. Ponovil je, da bodo na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju vključno s predlogom za zadržanje njenega izvajanja.
Pirnat:
Onemogočanje izplačil tretje četrtine
odprave plačnih
nesorazmerij nezakonito
Vlada bi morala javnim uslužbencem z oktobrsko plačo izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, meni pravnik Rajko Pirnat. Vlada je zato z onemogočanjem izplačil po njegovem mnenju ravnala nezakonito. Od teh izplačil pa je ne odvezuje niti aneks h kolektivni pogodbi, ki ga je sklenila s sindikati, saj ta ne more veljati za nazaj.
Po Pirnatovih besedah sedaj v zapletu glede izplačil plačnih nesorazmerij v javnem sektorju obstajata dva problema. »Ureditev novega kvoruma za veljavnost aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor je neskladna z ustavo. Ob tem pa v vsakem primeru v petek sklenjen aneks ne more veljati za nazaj, ampak velja od takrat, ko bo objavljen v uradnem listu,« je pojasnil dekan Pravne fakultete Pirnat. To, kar so sindikati in vlada sklenili, je po njegovem mnenju na trhlih pravnih temeljih oz. je pravno nesprejemljivo.
Če je v podpisanem aneksu določeno, da ta velja od 1. ok-
tobra naprej, je po Pirnatovih besedah to kršitev ustavne prepovedi iz 155. člena, ki govori o veljavnosti med drugim splošnih aktov za nazaj. Meni namreč, da se lahko pogovarjajo le o tem, da se te uskladitve plačnih nesorazmerij ne izplačujejo v prihodnje.
Pirnat sicer razume, da vlada nima denarja. Toda v tem primeru bi bilo po njegovem pravno sprejemljivo, da bi znižala plače javnim uslužbencem in tako nesorazmerja uravnala. »Ne gre pa z nepravnimi zvijačami in postopki kršiti pravice delavcev,« je opozoril. Izbira pravnih instrumentov, s katerimi vlada poskuša obvladati obseg javnih financ, je namreč »popolnoma napačna«.
O kazenski ovadbi, ki jo je skupina Posedijevih sindikatov napovedala zoper ministrico Pavlinič Krebsovo, bodo odločali organi pregona, pravi dekan pravne fakultete. Po-sedijevi sindikati sicer napovedujejo vložitev pobude za ustavno presojo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju prav zaradi spremenjenega kvoruma. Bomo videli, kaj bo sodišče odločilo, pravi Pirnat, »verjetno pa bodo predlagali tudi začasno odredbo, da se zadrži izvajanje tega zakona«. Če pa bi sodišče vendarle odločilo v prid vladi, potem je teoretično, a po Pirnatovem mnenju malo verjetno, da bi zaposleni, ki so odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij dobili izplačano, to morali vračati. Potemtakem bi »vsak delodajalec, ki zaide v finančno stisko, lahko tako trdil, kar pa je nesprejemljivo«. »Ne vem, zakaj gre vlada v take akcije, ki so celo po zdravi pameti nesprejemljive,« je dejal.
STA (pripravlja SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Poostrena akcija policije v času martinovega
Policija v teh dneh nadaljuje akcijo 0,0 šofer, v okviru katere bodo v času martinovanja oz. do 14. novembra policisti po Sloveniji poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na cestah. Policisti ob tem voznike opozarjajo na tragične posledice vožnje pod vplivom alkohola in pozivajo k previdni, odgovorni in trezni vožnji.
Kot so sporočili z Generalne policijske uprave, gre za drugi del akcije, ki jo vodi ministrstvo za zdravje in katere namen je zmanjšati število prometnih nesreč, ublažiti njihove posledice in zmanjšati de-
lež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč.
Po podatkih policije je problematika alkohola in hitrosti na cestah še posebej pereča v času martinovega, ki ga mnogo ljudi praznuje ob alkoholnih pijačah. Bliža pa se tudi t. i. veseli december, ki je zaradi nesreč, povezanih z alkoholom, med najbolj kritičnimi obdobji v letu.
Policija zato napoveduje vrsto aktivnosti za večjo varnost v prometu. Tako bodo policisti psihofizično stanje voznikov preverjali pri voznikih vseh vrst vozil in po vseh slovenskih cestah, tako podnevi kot ponoči. Čas in kraj nadzora bosta odvisna tudi od tega, kje bodo potekale večje javne prireditve. Policisti bodo seveda ugotavljali tudi druge kršitve predpisov.
Voznike ob tem policija poziva, naj pred in med vožnjo ne uživajo alkoholnih pijač, mamil in psiho-aktivnih zdravil. Ob tem naj upoštevajo, da alkohol v organizmu lahko ostane tudi do 12 ur in več. Prav tako naj se držijo ostalih ce-stnoprometnih pravil, še posebej pravil o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter o varnostni razdalji.
Policisti posebej opozarjajo tudi vse lastnike gostinskih lokalov in organizatorje javnih prireditev, naj ne točijo alkoholnih pijač mladoletnim in še posebej ne tistim, za katere vedo, da bodo nato sedli v vozila.
V desetih dneh lanskoletne akcije med 5. do 15. novembrom 2009 so policisti na slovenskih
cestah ustavili in preizkusili 25.692 voznikov in ugotovili, da je imelo 868 voznikov (3,4 odstotka) v organizmu večjo količino alkohola od dovoljene. Pridržali so 310 voznikov, zasegli 28 vozil in odredili 11 izrednih tehničnih pregledov vozil.
V primerjavi s prvimi desetimi meseci lanskega leta se je sicer zmanjšalo število prometnih nesreč in število njihovih žrtev. Lani je tako do 30. oktobra v nesrečah umrlo 153 ljudi, letos pa 109. Prav tako se je zmanjšal delež alkoholiziranih povzročiteljev, in sicer z 18 na 10,2 odstotka. Povprečna stopnja alkoholizira-nosti pa ostaja 1,51 promila, so še zapisali na Generalni policijski upravi. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Pred četrtkovo sejo
Iz afere v afero?
Poročali smo že, da je prva, konstitutivna seja v občini Destrnik minila precej mirno, vsaj glede na velik razkorak med lokalno opozicijo, ki jo sestavljajo štirje svetniki iz vrst SDS in Liste za Urban, in županovo koalicijo, v kateri je ob dveh neodvisnih še pet svetnikov iz SLS. Toda kot kaže zadnja izjava obeh opozicijskih vodij, svetnika Vladimirja Vindiša in predsednika OOS SDS Destrnik Milana Zvera, v zakulisju javnih sej pošteno vre še naprej.
Foto: SM
Vladimir Vindiš, občinski svetnik in nosilec Liste za Urban (na posnetku), je skupaj z Milanom Zverom ostro skritiziral neupoštevanje predlogov opozicijskih svetnikov za sestave posameznih občinskih komisij in odborov.
Očitno se je zataknilo že pri samem začetku, in sicer pri imenovanju članov posameznih občinskih delovnih teles (komisij in odborov).
Vindiš in Zver sta namreč sporočila naslednje: „V SDS Destrnik in Listi za Urban protestiramo proti načinu sestavljanja delovnih teles novoizvoljenega občinskega sveta. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Branko Zelenko, sicer bivši Pukšičev podžupan, je na seji komisije zavrnil vse predloge opozicije, ki je pričakovala - glede na volilni izid - sorazmerni delež svojih članov. To je običaj v vseh slovenskih občinah, odkar imamo lokalno samoupravo in lokalno demokracijo. Zelenko pa je v posmeh takšni demokratični praksi upošteval le predloge popolnih list članov delovnih teles občinskega sveta, ki jih je predlagala SLS. SLS si je vzela predrzno pravico, da je odločala, kdo iz SDS ali Liste za Urban je lahko član katerega odbora in kdo ne(!?). V vseh slovenskih občinah lah-
ko opozicija sama določa svoje predstavnike v delovnih telesih, seveda v okviru doseženega rezultata na volitvah, tudi v državnem zboru. Nikakor ne smemo zanemariti dejstva, da sta SDS in Lista za Urban dosegla 36,36 % sedežev v občinskem svetu ali drugače povedano štiri mandate. Po logiki in demokratičnih načelih nam
pripadata v vsakem delovnem telesu po dva predstavnika. Poleg tega so člane občinskega sveta iz opozicije na seji te komisije predlagali v posamezne odbore v nasprotju z njihovimi preferencami. In še dalje, če si član občinskega sveta iz vladajoče opcije, si lahko član v več delovnih telesih, kot če prihajaš iz opozicije."
Razmišljajo o prekinitvi dela
Opozicijski svetniki pa ostro kritizirajo tudi dejstvo, da v nadzornem odboru nimajo niti enega predstavnika iz vrst SDS ali Liste za Urban, ampak so v njem le člani SLS: „To je v nasprotju z načeli demokratičnosti, saj je to organ, preko katerega lahko opozicija nadzira delo pozicije!" Svoje mnenje zaključujejo tako: „Po nelegitimnem in nezakonitem spreminjanju statuta in poslovnika občine Destrnik le en dan po volitvah v stari sestavi občinskega sveta, je to že drugi primer drastičnega kršenja demokratičnih pravil. V opoziciji razmišljamo, da bi prekinili svoje delo, dokler župan ne bo zagotovil normalnih pogojev za delo. Seveda bomo o 'Pu-kšičevi demokraciji' še naprej obveščali slovensko javnost."
O potrditvi članskih sestavov posameznih komisij bodo sicer na Destrniku na drugi seji občinskega sveta odločali v četrtek zvečer.
SM
Trnovska vas, Destrnik • Z odprtja mejne ceste
Cesta bratske ljubezni
Po več letih se je v soboto opoldne pri Murščevih vendarle zgodilo dolgo pričakovano odprtje no-voasfaltirane ceste Ločki Vrh-Ločič, ki je še lani jeseni lepo razburila politične glave obeh občinskih svetov. Po dolgem času pričakovanj je tako cesta, ki teče med obema občinama, končno dobila asfaltno prevleko, kar je tamkajšnje občane gotovo razveselilo bolj kot samo uradno odprtje.
No, kakorkoli že, tudi odprtje mora biti, sploh če je po-spremljeno z veliko objemi in še več nasmehi ter stiski rok obeh županov, ki sta oba na vse možne načine dokazovala, kako dobro sodelujeta občini in kako zelo se oba prva moža odlično razumeta. Vsekakor si oba za javni prikaz medseboj-
ne ljubezni(vosti) zaslužita najvišje priznanje, in čeprav je v preteklosti že (pa tudi v prihodnosti je zelo verjetno, da bo še kaj) zaropotalo med obema vodilnima obeh občin, ko se bodo križali meči glede predvidenih skupnih projektov, je navsezadnje najpomembneje, da se zadeve izpeljejo v dobro
občanov obeh občin. Pa če se bosta župana imela še naprej tako rada ali ne.
Odsek novoasfaltirane ceste meri približno 860 metrov, zanjo pa sta občini odšteli slabih 90.000 evrov; dve tretjini naložbe krije proračun Trnovske vase, preostalo pa proračun Destrnika.
Zupana Destrnika in Trnovske vasi Franc Pukšič in Alojz Benko sta se po uradnih nagovorih in prerezu traku od veselja in v znak dobrega sodelovanja še rokovala, se objela in si nazdravila...
Uradni del odprtja se je začel s pesmijo mešanega pevskega zbora Destrnik, nato pa sta si mikrofon podala oba župana, Franc Pukšič in Alojz Benko. Povedala sta približno enako; da sta pridobitve seveda zelo vesela, da je vsaka cesta, tudi v manjša in redkeje naseljena območja oz. naselja, izjemnega pomena, saj je to eden osnovnih pogojev, da ljudje ostajajo in ohranjajo ne samo poseljenost, ampak tudi videz krajine, da sicer vse takšne ceste ne morejo biti narejene takoj in naenkrat, ampak pač po vrsti glede na možnosti proračunov, in da se bosta občini v prihodnje gotovo še povezovali v skupnih projektih, med katerimi bo brez dvoma tudi kanalizacijsko omrežje.
Po obeh uradnih nagovorih sta na harmoniko in trobento zaigrala dva osnovnošolca, župnik Jožef Rainer je novo pridobitev kraja še blagoslovil in nato je sledila še obilna pogostitev vseh zbranih.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Novi teden zdravja
Foto: Črtomir Goznik
Novi teden zdravja v slovenskih lekarnah in Lekarnah Ptuj je posvečen sladkorni bolezni. Bolezen zahteva skrben nadzor, dobro nadzorovano zdravljenje, od bolnika pa veliko samodiscipline in zavzetosti. V Sloveniji so na srečo na voljo kvalitetna zdravila in medicinsko-tehnični pripomočki, ki so v veliko pomoč pri obvladovanju bolezni. Če je bolezen slabo zdravljena, lahko privede do vrste zapletov. »Kako pravilno uporabljati zdravila in medicinske pripomočke, je naša stalna naloga v smislu zagotavljanja pozitivnih izidov zdravljenja. Še bolj pa moramo opozarjati na dejavnike tveganja za nastanek bolezni,« je pred novim tednom zdravja, ki se je začel včeraj, povedala direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič. Veliko aktivnosti pa so v tem tednu pripravili tudi v Društvu diabetikov Ptuj.
MG
Ptuj • Župan sprejel uveljavljeno harfistko
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši na Ptuju je ptujski župan Štefan Čelan v soboto, 6. novembra, pripravil sprejem za mednarodno uveljavljeno harfistko Adelheid Blo-vsky-Miller. Je redna profesorica harfe na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Med svojim gostovanjem v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je profesorica pripravila delavnice, ki so se zaključile z nedeljskim koncertom v refektoriju minoritskega samostana, na katerem so nastopilie njene študentke harfe.
MG
Ljutomer • Regijski koncert zborov
Foto NS
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Ljutomeru je v mestni dvorani doma kulture pripravil regijski koncert tematskih pesmi izbranih zborov.
Z območja Štajerske in Pomurja so se predstavili vokalna skupina A cappella KD Rače, moški pevski zbor NKB Maribor, mešani pevski zbor Pro musica Maribor, ženska vokalna skupina Zarja iz Puconcev, vokalni ansambel Musica iz Ptuja in vokalna skupina Cantinela KD Podlehnik. Zaključni koncert bo 11. decembra v Ljubljani, kjer bodo nastopili najuspešnejši zbori s posameznih regijskih koncertov. Po mnenju strokovne žirije v zasedbi Danice Pirečnik in Romane Rek bodo Štajersko in Pomurje zastopali dobitniki prve nagrade v Ljutomeru - vokalna skupina iz Podlehnika, druga nagrada je pripadla KD Rače (na posnetku), tretja pa Ptujčanom.
NŠ
Videm • Pričeli letošnje haloško martinovanje
Odlična vina iz Vidove kleti
V petek zvečer se je v središču občine Videm, v tamkajšnji majhni, a izjemno lični Vidovi kleti, s krajšo kulturno prireditvijo tudi uradno začelo letošnje vsehaloško martinovanje. „Vsem želim odlično kondicijo, ki jo bomo v naslednjem tednu zagotovo potrebovali," je ob robu odprtja zaželel videmski župan Friderik Bračič.
Bračič je sicer v svojem nagovoru poudaril predvsem to, da naj bo klet dejanski in simbolični znak sodelovanja vseh domačih vinogradnikov, pa tudi občanov nasploh: „Prva pokušina vin v tej kleti je bila že bo našem občinskem prazniku in že takrat se je pokazalo, da gre za odličen kraj, odlično lokacijo za druženje ob vinu. Osebno sem prepričan, da je ta klet lahko prava stična točka našega povezovanja. Morda je bila doslej res premalo opazna, vendar naj ne bo več tako, kajti zdaj imamo zamisli in ideje, s katerimi ji dajemo vsebino, in čas je, da se prelijejo iz besed v življenje. Naša Vidova klet bo namenjena vsem našim vinogradnikom in njihovim vinom, pa tudi naši odlični domači kulinariki. Na nas je, ali bomo vse to znali tudi predstaviti in promovirati!"
Župan se je ob koncu še posebej zahvalil štirim videm-skim vinogradnikom, ki so za otvoritveno slovesnost halo-škega martinovanja prispevali svoja vina in letošnji mošt, pa tudi članicam Društva žensk Pobrežje, ki so poskrbele za slastne prigrizke. Precej številni obiskovalci, ki so se komaj zgnetli v majhno, visoko obokano klet, so lahko poskušali vina in mošte Jožeta Milošiča, ki je znan zlasti po odličnem tramincu in rumenem muškatu, Janeza Zavca, mladega vinogradnika s prav tako že
V videmski Vidovi klet, kjer se je začelo letošnje haloško martinovanje, so se prvi dan predstavili odlični domači vinogradniki (od desne) Jože Milošič, Jože Gašperšič, Janez Zavec in Marjan Kramer.
številnimi odličji za svoja vrhunska vina, Jožeta Gašperši-ča, ki se med ostalim ponaša z odlikovanim sivim pinojem in muškatom otonelom, ter Marjana Kramerja, enega največji vinogradnikov s prav tako lepo bero vinskih odlikovanj.
Da je bilo vzdušje v Vidovi kleti in ob njej, kjer je padajočo noč razžaril še ogenj za peko kostanjev, res odlično, so s petjem poskrbeli pevci Vinogradniki iz KD Franceta Prešerna Videm in osem fantov s harmonikami - Veseli Jožeki, ki so svoje mehe raztegovali
tudi po koncu uradnega dela prireditve v pozno noč.
In tisti, ki bodo želeli okusiti vse čare haloškega martinova-nja, zgolj v videmski občini, bodo morali biti res v dobri formi; takoj po petkovem odprtju, v soboto popoldne, se je namreč martinovanje dogajalo v Skorišnjaku (klet Bel-šak - Orlač), pozno popoldne pa še v Šturmovcih na Petrovi domačiji in hkrati na Pobrež-ju v vaškem domu, v nedeljo dopoldne se je nadaljevalo v Leskovcu s šaljivim in resnim krstom mošta, v četrtek bodo
na Pobrežju imenovali še letošnjega kletarja, v petek bo družabno srečanje ob pečenem kostanju in moštu na Poslanče-cevi domačiji v Vareji, v soboto na Djočanovi kmetiji v Tržcu in Veliki Varnici, v nedeljo pa bo še zaključna prireditev s spravilom klopotca ob vaškem domu na Majskem Vrhu. In to je spored le za občino Videm; številni pušlšanki, turistične kmetije, vinske kleti itd. pa bodo ta teden imeli odprta vrata tudi v sosednjih haloških občinah ...
SM
Dornava • Martinovanje na Čušekovi domačiji
Orači asistirali pri krstu mošta
Dornavska sekcija Oračev v TED Lukari, ki jo vodi Janko Peteršič, je prvi novembrski konec tedna pripravila četrto zaporedno martinovanje; tokrat drugič na obnovljeni Čušekovi domačiji.
„Prvo martinovanje smo pripravili pred štirimi leti, takrat pri našem gasilskem domu, potem pa smo se pred dvema letoma odločili, da bomo martinovo praznovali na Čušekovi domačiji, kjer imamo tudi lepo ohranjeno klet in sod z našim vinom, za katero skozi vse leto skrbi kletar Miroslav Slodnjak," je najprej povedal Peteršič, ki
je tudi pohvalil veliko angažiranost sekcije Orači skozi vse leto, saj svoje prireditve začno že v začetku februarja s prvo brazdo, redno so tudi udeleženci dornavske pustne povor-ke, znani so po izdelavi največjega presmeca v občini ipd.
Nedolgo tega so Orači ob domačiji uredili tudi tradicionalne brajde, od katerih pa
prvi pridelek pričakujejo čez kakšni dve leti: „Zaenkrat tako čisto svojega vina, ki bi ga pridelali sami, nimamo. So pa naši vinogradniki zelo pridni in nam vsako leto poklonijo veliko mošta; lani ga je bilo za dobrih 300 litrov, letos pa ga imamo enkrat več, kar 600 litrov. Tako nam v prihodnjem letu vina za naše številne prireditve
Sekcija dornavskih Oračev je ob letošnjem martinovanju na Čušekovi domačiji morala pridno asisti-rati škofu pri krstu mošta v vino.
gotovo ne bo zmanjkalo."
Da pa mošt sploh lahko postane vino, je potreben seveda krst ob martinovem in Orači so ga tudi pripravili - takega šaljivega, z veliko krepkih izpovedi grehov, da se je mošt gotovo prečistil vse nesnage in postal dobro vino. Orači so povedali, da gre za mešano sorto, ki jo sestavljata kvinton in izabela, ki je menda odličnega okusa in zelo lepo steče po grlu, ljudje pa imajo to vino zelo radi.
Seveda pa za pravo martino-vanje po opravljenem krstu ni dovolj le mlado vino; obiskovalce na Čušekovi domačiji so tako na mizah pričakale še martinove klobase s fižolom in obilo drugih jedi ter peciva, ki so ga napekle domače gospodinje. Da je bilo vzdušje še boljše, so s petjem poskrbele ljudske pevke TED Lukari, krepko pa so zadoneli tudi glasovi Oračev.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Vinske zgodbe z vipavsko kletjo
Foto: Črtomir Goznik
V tednu, ko so se pričele martinove prireditve, so v okviru sedme sezone Primusovih vinskih zgodb gostili klet Vipava 1894. Pri svečanem omizju se je gostitelju Janezu Vrečerju pridružil Matjaž Trošt, ki že vrsto let skrbi za ugled in promocijo vipavskih vin. Po barvi vin so Vipavci bolj »beli«, kar se odraža tudi v sortnem sestavu: od 16 različnih sort je v asorti-mentu 12 belih. Ponosni so tudi na svoja peneča vina in sladko desertno vino pikolit, s katerim so začinili drugi letošnji vinski večer. Vipavci so s seboj pripeljali tudi svoje Rimljanke, članice društva Teodozij, ki tesno sodeluje s Termami Ptuj pri rimskih igrah, rimsko zgodovino pa obujajo z uprizoritvijo bitke pri Mrzli reki. Za glasbene in pevske utrinke sta tokrat poskrbela Dejan Rihtarič za klavirjem ter vokalist in kitarist Blaž Šaše, za kulinarične dobrote pa osebje Primusa.
MG
Ptuj • Znova pravljice z jogo
V Knjižnici Ivana Potrča potekajo za najmlajše že vrsto let brezplačne pravljice z jogo, ki jih vodita knjižničarka Liljana Klemenčič in vaditeljica joge Sonja Trplan. Vsak prvi in tretji četrtek v mesecu lahko otroci med 17. in 18. uro v pravljični sobici mladinskega oddelka ptujske knjižniceprisluhnejo knjižničarki in pravljičarki Klemenčičevi ter »potelovadijo« z inštruktorico joge in specialno pedagoginjo Trplanovo. Te sicer zaradi potovanja po Indiji na zadnji pravljični urici, 4. novembra, ni bilo, vendar pravljic in razgibavanja vseeno ni manjkalo. Otroci so slišali dve zgodbici, se razgibali na blazinah, za konec pa prelistali še novejše knjižne pridobitve ptujske knjižnice.
Polona Ambrožič
Ptuj • Zazrt v staro podobo
Foto: PA
Tak je naslov razstave fotografij Srdana Mohoriča v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Mohoriča je fotografija je močno pritegnila v srednji šoli, leta 1976 pa je skupaj s kolegi ustanovil Foto kino klub DPD Svoboda Ptuj, ki mu je dolgo tudi predsedoval. Svoje fotografske izdelke je razstavljal v Sloveniji in na tujem ter zanje prejel precej nagrad. V razstavi Zazrt v staro podobo je motive našel v prenovljenem Malem gradu ter njegovi novi vsebini, zajel je namreč prizore iz življenja knjižnice, njene prostore, prebivalce in obiskovalce ter različne dogodke. Pri izboru fotografij je avtorju pomagal mojster fotografije Stojan Kerbler. Dela bodo v razstavišču knjižnice na ogled do 25. novembra, po koncu razstave pa bodo postavljena kot stalna fotografska zbirka v osrednji knjižnični stavbi.
Polona Ambrožič
Ptuj • Zimske pnevmatike v humanitarne namene
Ko si pripravljen deliti z drugimi
V soboto, 6. novembra, je na dvorišču Vulkanizerstva Fredija Kmetca v Podvincih 40 pri Ptuju potekala nevsakdanja humanitarna akcija. Podjetnik, ki se je humanitarnosti zapisal že pred leti z organizacijo humanitarnega nogometa za Sonček in nekaterimi drugimi akcijami, ki so z leti postale stalnica, se je letos odločil, da bo podaril zimske pnevmatike za varno vožnjo Društvu Sožitje, Društvu Sonček in paraolimpijki Tatjani Majcen Ljubič, Območnemu združenju RK Ptuj pa so namenili izkupiček montaž teh pnevmatik, da bodo lahko pomagali pomoči potrebnim. V humanitarne namene so darovali dobrih 800 evrov.
Humanitarne akcije so z leti postale stalnica, je povedal podjetnik Fredi Kmetec. »Ljudje, ki delajo v teh humanitarnih društvih, so izjemni, mi pa jim moramo pomagati po svojih močeh,« je poudaril ob tej prožnosti. »Mislim, da smo se tudi letos odločili najbolje, kar smo lahko: namesto novoletnih daril smo darovali humanitarnim društvom in naši paraolimpijki. Ker sem predsednik Športne zveze Ptuj, se na nek način čutim dolžan pomagati ptujskim športnikom,« je povedal Kmetec. Pričakuje, da ga bodo pri tem posnemali tudi v drugih okoljih.
V soboto je napovedal novo humanitarno akcijo - nakup
defibrilatorja za športnike MO Ptuj, ki bo imel svoj prostor v objektu Zavoda za šport Ptuj.
Najnovejša humanitarna akcija je bila za vse, ki jim je daroval, svojevrstno presenečenje. Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj, je povedala, da so veseli, da je do te akcije darovanja prišlo ravno v tem času, ko se približujejo praznični dnevi, da bodo lahko tudi s to pomočjo, ki so jo prejeli od Vulka-nizerstva Fredija Kmetca, nekomu olepšali praznične dni, da bodo lahko tistim, ki so potrebni socialne pomoči, dodali tudi kakšen sladek priboljšek, ki jih v paketih Rdečega križa ponavadi ni. Paraolimpijka Ta-
Foto: Črtomir Goznik
Vulkanizerstvo Fredija Kmetca je znova darovalo.
tjana Majcen Ljubič je bila
presenečena, ko jo je Kmetec poklical in ji povedal, da se je je spomnil in da ji podarja štiri zimske pnevmatike. »Zelo malo je takšnih ljudi, ki pridejo sami do tebe in ti ponudijo pomoč, ponavadi moramo mi, invalidi, prositi sponzorje in donatorje, da nam pomagajo. To je gesta, ki se je ne da opisati. Sicer pa mi Fredi stoji ob strani že od Aten, to dela iz srca, to mi pomeni zelo veliko,« je povedala Tatjana Majcen Ljubič.
V imenu Društva Sonček se je za podarjene zimske pnevmatike zahvalila predsednica Brigita Pulko. »Zelo smo zadovoljni, da smo jih dobili, saj jih potrebujemo, naš kombi za prevoz je vsakodnevno na poti.« Hvaležni so tudi v Društvu Sožitje, je ganjen povedal predsednik Janko Šuman, saj so takšne humanitarne akcije izjemno redke. Upa, da bodo Kmetca posnemali tudi drugi, vsaka drobtinica zanje pomeni veliko. Velikokrat morajo za kaj prositi, saj ni dovolj finančnih sredstev za vse potrebe, ki jih nudijo duševno prizadetim. Država jim sicer pomaga, a so tudi stvari, za katere morajo prositi.
MG
V. Nedelja • Ko so potrebe drugačne od pravilnikov
Stol za Nejca
Akcijo Stol za Nejca je začela OŠ Velika Nedelja, nato pa so se vanjo vključili še Rdeči križ, Občina Ormož in Zavod za zaposlovanje. Skupaj so poskušali malo olajšati šolsko življenje šestošolcu Nejcu, ki je zbolel za ce-rebralno paralizo.
Akcijo je zelo uspešno koordinirala šolska svetovalna delavka Božena Krivec, ki je povedala, da je za učence s posebnimi potrebami na šolah dobro poskrbljeno, saj je za otroke z odločbo pripravljen primeren program in materialni pogoji. Nejc je prvih pet razredov obiskoval podružnično šolo Podgorci, preden pa je septembra prišel v šesti razred na matično šolo, so pripravili predavanje za vse zaposlene o gibalni oviranosti, kajti zaposleni niso imeli dovolj izkušenj z učenci s cerebralno paralizo.
Nejc ima po kriterijih priznano zmerno gibalno motnjo. Učencem s takšno motnjo komisija Zavoda za šolstvo ne priznava spremljevalca. Na šoli so poskušali vse, kar je bilo mo-
goče, da bi Nejcu to kvalifikacijo spremenili, vendar je ostalo pri starem. Nič ni pomagalo, da so opozarjali, da je šola v Veliki Nedelji stara, polna stopnic in drugih ovir za Nejca. Poslali so fotografije šole, telefonirali, dodali tudi priporočilo pediatrinje, a nič ni pomagalo. Očitno je zakonodaja tako toga in odstopanj ni. Pomagala je iznajdljivost zaposlenih in dobra volja Tomaža Žirovnika, direktorja območne službe Zavoda za zaposlovanje, ki je preko javnih del poskrbel, da ima Nejc stalno spremljevalko. Ta ga spremlja od avtobusa v šolo, ker je vozač, mu postreže malico in mu pomaga pri številnih ovirah, ki jih je na šoli veliko. Najbolj pa je Nejc vesel, da ga spremlja do telovadnice, ki je
kar precej daleč od šole in do katere je treba premagati številne stopnice. Sam tega ne bi zmogel in bi bil prikrajšan za športno vzgojo, ki pa je njegov najljubši predmet. Ravnatelj Anton Žumbar je zadovoljen z
razpletom dogodkov, saj je na ta način poskrbljeno tudi za Nejčevo varnost.
Na šoli so se Nejčevim potrebam maksimalno prilagodili z ustreznim urnikom, s humanitarno akcijo pa so mu omogočili tudi nakup ne le enega, ampak kar treh stolov, saj se šestošolci pri pouku selijo iz učilnice v učilnico. „V akcijo smo se vključili vsi zaposleni na šoli, še posebej pa se je zavzel sindikalni zaupnik Stanko Bezjak. Polovico denarja je zbral kolektiv, polovico pa Območno združenje RK Ormož v sodelovanju s krajevnimi organizacijami. Ker učenci učilnice menjavajo, je bilo treba
zagotoviti več stolov. Njegova diagnoza je takšna, da nujno potrebuje anatomski stol," je povedala Božena Krivic.
Takšen stol stane 400 evrov, primerna miza pa še enkrat toliko. Kot je povedal ravnatelj Anton Žumbar, so opremo nabavili po priporočilu Rehabilitacijskega centra Soča. Stroške je pokrila Občina Ormož, saj to Nejcu po pravilniku pripada. Ostala dva stola, ki sta potrebna zaradi specifike šole, pa so kupili z dobrodelnimi prispevki. Pri tem so pomagali aktiv RK Carerra, krajevna aktiva RK V. Nedelja in Podgorci ter območno združenje RK Ormož.
Dobrega razpleta se veseli tudi razredničarka Nada Majcen: „Sošolci so Nejca zelo lepo sprejeli, pomagajo mu v razredu pri urejanju zapiskov, mu spontano zaploskajo ob njegovih dosežkih, kar je zanj velika spodbuda. Če ne bi bilo sklenjenega trikotnika sodelovanja med učitelji, starši in učenci, tudi ne bi bilo tega dobrega vzdušja v razredu."
Iz te življenjske zgodbe pa si lahko vsi odrežemo pošten kos, kajti uči nas, da kjer je volja, je gotovo tudi pot. Morda ne povsem gladka, običajna in na prvi pogled očitna, a je tam in čaka, da jo uberemo.
Viki Ivanuša
Ormož • Začenjajo se martinove prireditve
Mednarodno ocenjevanje šiponov
V nedeljo je v dvorani kleti P&F v Ormožu potekalo prvo mednarodno ocenjevanje šiponov. Komisija je ocenila 62 vzorcev iz treh držav.
Foto: Viki Ivanuša
(Z leve) Milena Novak, Boža Antolič, Božena Krivic, Nada Majcen in Tonček Žumbar so zadovoljni predstavili projekt Stol za Nejca.
Saško Štampar, predsednik Društva vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem, je povedal, da so se za ocenjevanje šiponov odločili, ker zrastejo v teh krajih še posebno dobri. Ugajajo jim naša zemlja, podnebje in skrbnost obdelave. Šiponi so bili prav tako iz treh dežel. Skupno jih je bilo 62 - 6 iz Madžarske, 12 iz Hrvaške, ostali pa so bili slovenski.
Vzorce sta ocenjevali dve komisiji - ena je ocenila suha in polsuha, druga pa polsladka in sladka vina. Tudi komisiji sta imeli mednarodno zasedbo, saj je bil en ocenjevalec iz Madžarske, dva iz Hrvaške, ostali pa iz Slovenije. Prvo komisijo so sestavljali Gergely Schutzen-hoffer, Marjan Čižmešija , Robert Gorjak, Andreja Brglez in Jože Kupljen, drugo pa Lidija Ruška, Lojze Filipič, Zdenko
Ivankovič, Danilo Šnajder in Barbika Žunič. Komisijama je predsedovala prof. dr. Tatjana Košmerl z Biotehniške fakultete v Ljubljani.Ocenjevali so po 100-točkovnem sistemu.
Ocenili so 13 vzorcev suhih šiponov, šampion pa je šel na Madžarsko proizvajalcu Do-bogo Pinceszet KFT za Dobo-go furmint 2008, ki je prejel oceno 90,33. Isti proizvajalec je z vinom Betsek furmint 2008 z oceno 89,33 slavil tudi v konkurenci 13 polsuhih vin. Najboljši polsladki šipon so na ocenjevanje prinesli hrvaški proizvajalci Agromedimurje, Pogon Štrigova, ki so v konkurenci 15 vzorcev prejeli šam-pion za vino Moslavac 2002, jagodni izbor, z oceno 90,67. Med sladkimi vini pa so zelo prepričljivo slavila vina iz kleti Čurin - Prapotnik, ki so v konkurenci 18 vin zasedla kar
prva štiri mesta, šampion pa je postal šipon 2004, ledeno vino, proizvajalca PRA-Vino Čurin - Prapotnik z najvišjo oceno ocenjevanja 95,67.
V nedeljo pa je potekalo še eno, že tradicionalno ocenje-
vanje: v hotelu Ormož so ocenjevali mlada vina, ki bodo pokazala, kaj lahko vinogradniki letos pričakujejo od letnika. Komisiji je predsedoval Matija Kociper.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Sipone sta ocenjevali dve komisiji.
Cerkvenjak • Po 12 letih občino prevzel nov župan
Najprej po zdravnika!
3. novembra so se na konstitutivni seji sestali novoizvoljeni cerkvenjaški svetniki. Brez težav so potrdili mandate svetnikov ter tudi uradno dobili novega župana Marjana Žmavca, ki po skoraj treh desetletjih zapušča delo profesorja na cerkvenjaški osnovni šoli.
Na seji, ki jo je vodil najstarejši svetnik Roman Ploj, so prisluhnili poročilu občinske volilne komisije o izidu volitev, mandatna, ki v svojem poročilu ni odkrila nepravilnosti ali pritožb, pa je predlagala potrditev mandatov svetnikov, kar so slednji tudi storili.
Omenjena komisija prav tako ni odkrila nepravilnosti pri županskih volitvah in Cerkvenjak je po 12 letih dobil novega župana, Marjana Žmavca, ki prihaja iz vrst SDS.
Na koncu so svetniki imenovali še komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katere člani so postali Mirko Žmavc, Irena Kozar in Roman Ploj.
»Zdaj pa lahko že rečem, da sem nov župan. Kot smo že v predvolilni kampanji govorili, bomo takoj začeli delati in izva-
Novoizvoljeni cerkvenjaški svetniki s še starim županom v sredini
Foto: PA
Marjan Žmavc - novi cerkvenjaški župan
jati zastavljen program. Ne dvomim o podpori naših svetnikov in pričakujem, da bodo prvi rezultati dokaj hitro vidni,« je po seji dejal Žmavc, ki po skoraj 30 letih zapušča delo v šoli, saj bo županoval profesionalno.
Kot je povedal, je to slovo zanj težko, žal pa je za njim tudi otrokom. »Potreben bo pač en miselni preskok, v življenju je treba večkrat najti kak nov izziv in sedaj se bom poskusil osredotočiti na to delo, prosve-ta bo pa nekaj časa mirovala,« je zatrdil.
Potem ko je v šoli podelil še zadnje ocene, je županova-nje začel ta teden, ko so ga na mizi že čakali številni projekti. Povprašali smo ga, katerih se bo lotil naprej. »Sprva mora-
mo v kraj pridobiti zdravnika, zagotoviti parcele za individualno stanovanjsko izgradnjo in za kakšen večstanovanjski objekt, zaživeti mora poslov-no-obrtna cona ... Nadaljevati moramo zastavljene projekte, torej izgradnjo športne dvorane, dograditev športno-rekrea-cijskega centra v Kadrencih in se lotiti vseh drugih aktivnosti po zastavljenem programu,« je odgovoril.
Kraner brez težav z novim županom
Na seji je bil prisoten tudi sedaj že bivši župan Jože Kraner, ki so ga ob predaji županskega stolčka navdajali mešani občutki: »To je bila moja želja že pred
štirimi leti, ko sem napovedal svoj zadnji mandat. 12 let žu-panovanja je namreč kar dolga doba, sem tudi že upokojen in vse skupaj tako pogojuje razmišljanje o prenehanju z aktivnim delom predvsem v politiki, ki ni lahko, temveč obremenjujoče in prav tako stresno. Sem pa človek, ki je ustanovil to občino ter jo pripeljal do današnje faze in seveda sem z njenim imetjem živel, kot da je moje. Ta občutek je sedaj še prisoten, bo pa menda hitro splahnel, da bom lahko živel normalno kot običajni občan in mogoče tudi tako s kakšnim svojim delom prispeval k razvoju občine - vsaj s predlogi, če že ne drugače.«
Kranerja smo povprašali tudi po komentarju izida volitev - sam je namreč podpiral Žmavčevega protikandidata v drugem krogu, Primoža Čučka, ki je kandidiral s podporo SLS, iz katere prihaja tudi sam. »Politika je seveda taka, da je vsak na svojem bregu. Jaz sem pač član SLS in normalno je, da sem stal za njihovim kandidatom. Žal volitev ni dobil, nekateri so mu očitali mladost in očitno je to mnenje nekako prevladalo pri volivcih ... Osebno spoštujem njihovo voljo in seveda odgovorno sprejemam to, da je izvoljeni župan Cerkvenjaka trenutno član SDS, Marjan Žmavc - s tem nimam težav,« je povedal.
Polona Ambrožič
Ptuj • Viktorinov večer
Boj proti veri in Cerkvi od 1941 do 1961
Na Ptuju bo 12. novembra ob 19. uri predstavitev in odprtje razstave "Boj proti veri in Cerkvi". Predstavila jo bo avtorica dr. Tamara Griesser-Pečar, pripravili pa so jo Arhiv Republike Slovenije, Nadškofijski arhiv, Družina in Muzej novejše zgodovine Slovenije in je prikaz nasilja nad Cerkvijo od konca vojne leta 1945 pa vse do leta 1961.
Gre za obdobje popolne brezpravnosti katoliške Cerkve in največjega fizičnega in psihičnega obračunavanja z njenimi predstavniki v Sloveniji. Za „ljudsko oblast" je bila Cerkev notranji sovražnik številka 1, ker je ostala edina organizirana sila zunaj komunistične partije. Takoj je začela ukrepati proti Cerkvi kot ustanovi, proti posameznim duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vidnim vernikom s hišnimi preiskavami, stanovanjskim utesnje-vanjem, z brisanjem iz volilnih list, omejevanjem verouka, ukinjanjem cerkvenih šol, z agrarno reformo in nacionalizacijo, z omejevanjem verskega tiska, odpuščanjem sester iz šol in bolnišnic, čeprav zanje ni bilo nadomestila, pa z množičnimi aretacijami in sodnimi procesi. Iz Vetrinja vrnjene kurate oz. zasežene na poti tja (14 po številu) je oblast preprosto ubila. Prišlo je tudi do drugih fizičnih obračunavanj. Najodmevnejši je bil zažig ljubljanskega pomožnega
škofa Antona Vovka 20. januarja 1952 v Novem mestu.
Od maja 1945 do leta 1961 se je kar 429 duhovnikov znašlo na zatožni klopi - povprečno je bilo nekaj manj kot 1000 duhovnikov -, od teh je bilo 339 kaznovanih z zaporno kaznijo, 73 pa je bilo denarno kaznovanih. Aretiranih predstavnikov Cerkve pa je bilo še najmanj 200 več. Duhovniki so bili obsojeni na nesorazmerno visoke kazni - nekateri celo večkrat -, medtem ko so pravi kriminalci za umore in rope dobili veliko nižje kazni. Devet slovenskih duhovnikov je bilo obsojenih na smrtno kazen, štirje so bili tudi dejansko usmrčeni. Na smrt obsojeni in amnestirani so bili še en hrvaški duhovnik, salezijan-ski pomočnik ter ena usmiljen-ka. Sodbe so pogosto vsebovale zaplembo vseh obsojenčevih premičnin in nepremičnin. Do leta 1961 je bilo izrečenih še 1411 upravnih kazni v skupnem znesku 5,315.000 din ter 95 z zaporno kaznijo - skupaj 1450
dni.
Z zbranim, skonstruiranim in ponarejenim gradivom je Udba (Ozna) pritiskala na duhovnike, redovnike in redovnice, na bo-goslovce in njihove svojce ter prijatelje. Marsikoga je nasilno prisilila k sodelovanju. Preprečevala je dotok novih duhovnikov, načrtno onemogočala poučevanje verouka in ga potem v šolah leta 1952 prepovedala, prav tako je istega leta izključila teološko fakulteto iz univerze. Cerkev je skušala tudi ekonomsko uničiti. Za svoje delovanje so duhovniki potrebovali pristanke oblasti. Ker je hotela razdvojiti Cerkev, ločiti duhovnike od škofov in izigrati vodstva škofij med seboj ter onemogočiti vpliv Vatikana, je oblast 20. septembra 1949 ustanovila Ci-rilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov (CMD). Kljub temu da je ustava zagotavljala svobodo vesti in veroizpovedi, verske svobode ni bilo. Oblast je zlorabila »ločitev cerkve in države« za izključevanje duhovnikov, re-
dovnikov in vernikov iz javnega življenja. Preprečevala je vsako javno manifestacijo vernosti na Slovenskem in omejevala verski tisk, obenem pa je podpirala močno protiversko in proti-cerkveno propagando. Številni sakralni objekti - cerkve, kapele, znamenja, križi, pokopališča - so bili onečaščeni, nasilno porušeni ali rušeni pod kakšno »strokovno« pretvezo.
To je nekaj navedkov o vsebini razstave, ki jih je podala avtorica dr. Tamara Griesser-Pečar. Na razstavi bo predstavljeno tudi nekaj gradiva z območja Ptuja o povojnih dogodkih, ki jih je pripravil bibliotekar Jakob Emeršič. Razstavo bo odprl provincial slovenskih minori-tov p. Milan Kos. Vabljeni na Viktorinov večer v refektorij minoritskega samostana na Ptuju 12. novembra ob 19. uri. V uvodnem glasbenem utrinku bo nastopil mešani pevski zbor iz župnije sv. Petra in Pavla pod vodstvom Uroša Sagadina.
Peter Pribožič
Od tod in tam
Ptuj • Krambergerjeve podobe življenjskih simbolov
Foto: PA
4. novembra so v Salonu umetnosti na Ptuju odprli razstavo umetnika Jožeta Krambergerja z naslovom Slikarjeve podobe simbolov življenja. »Jože Kramberger, član Društva likovnih umetnikov Maribor, je slikar, ki v svoje podobe ujame tiste trenutke in simbole življenja vsakega izmed nas, ki jih sicer vidimo in zaznamo, ne zavedamo pa se njihove bogate simbolike in skritih pomenov. Njegove izjemne, skrajno realistično in natančno upodobljene slike so izbrani detajli življenja, verno sprejemanje zunanjega in subtilno dojemanje notranjega,« je ob odprtju razstave zapisala Stanka Gačnik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Dela bodo na ogled do 1. decembra.
Polona Ambrožič
Ptuj • Vesela nova ušesa v Muzikafe
Foto: PA
6. novembra je bil na sporedu Doma kulture Muzikafe pesniško-glasbeni dogodek Vesela nova ušesa, ki sta ga predstavila Gregor Podlogar (avtor istoimenske pesniške zbirke) in Žiga Golob (na ko-trabasu). Na tak način so (sicer precej maloštevilni) obiskovalci lahko spoznali najnovejšo poezijo Podlogarja, ki ga, kot je uvodoma povedala Stanka Vauda Benčevič iz Muzikafeja, kritiki ocenjujejo kot enega najboljših pesnikov mlajše generacije. Kot zanimivost je dodala tudi, da sta oba nastopajoča na poseben način povezana z našim mestom - oba sta namreč poročena s Ptujčanka-ma. Nato sta oder zavzela gosta, ki ju po Podlogarjevih besedah veže Ptuj in tudi otok Cres (kjer sta se v mladosti spoznala), glasba in še kaj, ter predstavila projekt Vesela nova ušesa, katerega izhodišče so predvsem pesmi iz omenjene knjige, ki na novo zaživijo v zvočnem okolju - spojijo se namreč besede in zvoki.
Polona Ambrožič
Ptuj • Gola telesa skozi Lenartov objektiv
Foto: PA
5. novembra so v Domu kulture Muzikafe odprli fotografsko razstavo v sklopu festivala Photonic Moments - Mesec fotografije 2010. Avtor fotografij Branko Lenart, s katerim se je na odprtju pogovarjala Marjeta Ciglenečki, se je rodil 15. 6. 1948 na Ptuju in je kljub selitvi v Gradec v času otroštva na Slovenijo in naše mesto zelo navezan. Spominja se ga tudi s pomočjo starih fotografij, kijih je njegov oče posnel v Lenar-tovih najbolj rosnih letih. Za njim je že več samostojnih in skupinskih razstav po mnogih državah, je avtor številnih monografskih publikacij, njegova dela pa se nahajajo v narodnih in mednarodnih zbirkah. Danes živi ter ustvarja v Gradcu in Piranu, v razstavi Body. language 1971-2010, ki je trenutno na ogled Ptujča-nom, pa z izbranim fokusom govorice telesa dodatno razširja klasičen in priljubljen motiv akta.
Polona Ambrožič
Destrnik • Z novinarske konference
Študentje začeli oglede predvidenih lokacij
Kot smo pred časom že poročali, bo občina Destrnik v sodelovanju z mariborsko Fakulteto za gradbeništvo oblikovala novo urbanistično-arhitekturno zasnovo središča občine. „Danes se začenjajo delavnice na terenu in rečem lahko, da gre za velik strateški premik v razvoju občine, ki bo obeležil naslednjih 20 let," je na kratki novinarski konferenci povedal župan Franc Pukšič.
Na Destrniku se je konec minulega tedna mudilo 50 študentov omenjene fakultete, ki so si med drugim ogledali teren in predvidenih osem lokacij, kjer naj bi se v prihodnje, za začetek, v okviru nove urbanistične zasnove postavila dva energetsko varčna javna objekta iz lesa -vrtec in večnamenska stavba s sedežem občine, trgovino itd.
Študente je na tokratni prvi delavnici vodil profesor Uroš Lobnik, ki je ob tem povedal: „Gre za našo že četrto tovrstno delavnico, vendar je to prva, kjer bodo študentje ustvarjali v podeželski in ne tipično mestni, gosto poseljeni občini kot doslej. Seveda gre za določen izziv, saj bomo skupaj s študenti zasnovali plan pozidave v skladu z že znano in jasno zastavljeno
Župan Franc Pukšič in profesor na Fakulteti za gradbeništvo Uroš Lobnik sta na kratko predstavila vsebino prvih (terenskih) delavnic, v okviru katerih bodo študentje pripravili idejno zasnovo.
vizijo razvoja občine v smeri trajnostnega turizma, brez velikih industrijskih con. Prva terenska delavnica je namenjena ogledu specifike terena in prostorski analizi, analizi tipa stavb, morfologiji naselja ter nasploh seznanitvi z naravnimi danostmi občine."
Po ogledu terena bodo študentje do sredine decembra pripravili idejne zasnove pozidave, ki jih bodo najprej
predstavili in uskladili z vodstvom občine, nato pa bodo predvidoma 20. januarja idejne zasnove predstavili tudi širši javnosti. Februarja pa bo sledila še delavnica na temo trajnostne lesene gradnje na območju pod šolo; konkretno se bodo pripravile idejne zasnove in makete načrtovanega vrtca in večnamenske stavbe.
SM
Foto: SM
Trnovska vas • S prve seje novega občinskega sveta
Različni pogledi na postenost
2. novembra so se novoizvoljeni trnovski svetniki s staro-novim županom Alojzom Benkom na čelu sestali na prvi, konstitutivni, seji. Večinoma zgolj formalne točke dnevnega reda so obdelali veni uri, malce burnejša razprava pa seje razvila le pri imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Trnovski občinski svet sestavlja sedem svetnikov, med katerimi jih pet, prav tako kot župan, prihaja iz vrst SLS, en iz SDS in en iz SD. Na prvi seji, ki jo je vodil najstarejši med svetniki, Alojz Fekonja, so sprva prisluhnili poročilu občinske volilne komisije ter imenovali mandatno, v katero so bili izvoljeni Andreja Krajnc, Manfred Jakop in Drago Pukšič.
Po njihovem kratkem zasedanju je sledilo poročilo, v katerem je Krajnčeva povedala, da komisija ni ugoto-
Novoizvoljeni trnovski svetniki so opravili prvo sejo.
vila nobenih nepravilnosti in da tudi ni bilo vloženih nobenih pritožb ter tako predlagala potrditev mandatov svetnikov, kar so slednji tudi storili.
Po še poročilu omenjene komisije o izvolitvi župana so nato imenovali še Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katere člani so postali Andreja Krajnc in Franc Tašner (oba SLS) ter Manfred Jakop (SDS).
V sledeči razpravi je nezadovoljstvo s sestavo komisije izrazil Jakop, ki se mu zdi
pomembno in pošteno, da bi bili vanjo vključeni predstavniki vseh treh list, ki so dobile mesto v občinskem svetu. Nato je med drugim spregovorila tudi Krajnčeva, po mnenju katere pa je pošteno do volivcev ravno to, da je v komisiji največ predstavnikov stranke, ki so ji tudi zaupali največ glasov na volitvah.
Dogajanje je po seji ocenil tudi Benko: »Ker je večino na volitvah v Trnovski vasi dobila SLS, je bilo pričakovati, da bodo svetniki te stranke vztrajali tudi pri večini v omenjeni komisiji. Popolnoma pa razumem tudi ostali stranki, ki želita biti vključeni. Pravzaprav pa ni toliko pomembno, kdo sedi v tej komisiji, pomembneje je namreč, da bo le-ta delala dobro, da bo v pomoč občinskima svetu in upravi ter da bomo na tak način skupaj tudi imenovali dobre ljudi v ostale odbore.«
Polona Ambrožič
Majšperk • Prva seja občinskega sveta
Osem starih in šest novih imen
Na prvi, konstitutivni seji so se v četrtek, 4. novembra, sestali tudi člani sveta občine Majšperk v novi sestavi. V svetu je osem dosedanjih in štirje novi člani, tudi v naslednjem obdobju pa jih bo vodila županja Darinka Fakin.
Vodenje prve, konstitutivne seje občinskega sveta so v skladu s poslovnikom zaupali najstarejšemu na novo izvoljenemu svetniku Ludviku Lam-pretu, ki je zbrane seznanil, da občinska volilna komisija v zvezi z lokalnimi volitvami 10. oktobra letos ni prejela nobene pritožbe. To je v obsežnem poročilu potrdil tudi predsednik občinske volilne komisije Beno Janžekovič in predstavil volilne rezultate v obeh volilnih enotah.
Za županjo občine Maj-šperk je bila ponovno izvoljena dr. Darinka Fakin, ki je prejela 1.389 glasov ali 82,83 % vseh glasujočih, kandidat Branko Karneža pa je prejel 288 glasov oziroma 17,71 % vseh glasujočih. Na osnovi izidov v obeh volilnih enotah pa so v novi svet občine
Majšperk izvoljeni: iz vrst SLS - Slovenske ljudske stranke Zlatko Žnidar, Darinka Fakin, Edi Leskovar, Cvetko Pepelnik in Anica Rejec, iz vrst Slovenske demokratske stranke - SDS Dejan Vuk, Ve-koslav Širec, Branko Karneža in Jože Kolarič, iz vrst stranke Socialni demokrati - SD Dra-gomir Murko, iz vrst stranke LDS - Liberalna demokracija Slovenije Adolf Kopše, iz vrst stranke N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, Janez Vedlin, iz vrst DESUS - Demokratične stranke upokojencev Ludvik Lampret ter z Liste za enakomerni razvoj občine Majšperk Marjan Novak.
Naj dodamo, da je svet občine Majšperk v novem mandatu sestavljen iz osmih dosedanjih svetnikov, pri preo-
stalili šestih pa gre za povsem nova imena.
Potem ko so soglasno potrdili poročilo občinske volilne komisije, so imenovali tri-
člansko mandatno komisijo v sestavi predsednik Zlatko Žnidar ter člana Cveto Pepelnik in Vekoslav Širec. Po krajši prekinitvi zaradi takoj-
šnje seje komisije so soglasno potrdili mandat dosedanji in novi županji Darinki Fakin ter vsem 14 izvoljenim članom občinskega sveta.
Ker pa je bila Darinka Fakin izvoljena tudi kot članica občinskega sveta, so ob ugotovitvi, da bo opravljala funkcijo županje, sporočili, da bodo namesto nje iz vrst stranke SLS v občinski svet imenovali kandidata, ki sledi po številu glasov.
Županja Darinka Fakin je
ob svečani zaprisegi pozvala vse svetnice in svetnike, da vsi skupaj tvorno sodelujejo pri vseh pomembnih odločitvah v občini.
-OM
Foto: M. Ozmec
Nov svet občine Majšperk (z leve): Dragan Murko, Marjan Novak, Edi Leskovar, Cvetko Pepelnik, Zlatko Žnidar, županja Darinka Fakin, Dejan Vuk, Ludvik Lampret, Vekoslav Sirec, Branko Karneža, Adolf Kopše, Janez Vedlin in Jože Kolarič; manjka svetnica Anica Rejec.
New York • Iz poročila ZN
Življenje najboljše na Norveškem, Slovenija na 29. mestu
Kakovost življenja je najboljša na Norveškem, izhaja iz letošnjega Indeksa človekovega razvoja, ki ga pripravljajo ZN. Norveška je na čelu držav glede na pričakovano življenjsko dobo, stopnjo pismenosti in izobrazbe ter življenjsko ravnijo že re-Fotoiho-ohi.org kordno osmo leto zapored. Slovenija je na 29. mestu, med državami z zelo visokim človekovim razvojem.
V	Programu ZN za razvoj (UNDP) so ob objavi tokratnega indeksa, ki letos praznuje 20. rojstni dan, zapisali, da se je kljub gospodarski rasti v azijsko-tihomorski regiji vedno težje prebiti v klub najbogatejših držav, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Na Norveškem, ki je bila od leta 2001 na čelu indeksa vsa leta z izjemo dveh, je pričakovana življenjska doba 81 let, povprečni letni prihodek 58.810 dolarjev, povprečna doba izobraževanja pa 12,6 leta.
Z nafto bogata Norveška sicer ni najboljša v vseh posamičnih kategorijah - v Liechtensteinu na primer povprečni letni dohodek znaša 81.011 dolarjev - a v celoti ta država presega vse druge.
Za njo so se na prvih pet mest uvrstile Avstralija, Nova Zelandija, ZDA in Irska. Dobro se je odrezala tudi Slovenija, ki je zasedla 29. mesto in se tako uvrstila med države z zelo visokim človekovim razvojem. Na tem mestu je bila Slovenija tudi lani.
Pred Slovenijo sta se letos uvrstili njeni sosedi Italija (23. mesto) in Avstrija (25. mesto). Madžarska je medtem zasedla 36. mesto in se še vedno uvršča med države z zelo visokim človekovim razvojem, medtem ko je Hrvaška na 51. mestu, med državami z nižjo, to je visoko ravnijo človekovega razvoja.
Na repu lestvice 169 držav je Zimbabve, pred njim pa so od spodaj navzgor prav tako izključno afriške države - Dr Kongo, Niger, Burundi in Mozambik.
V	Zimbabveju, ki je na repu indeksa že peto leto zapored, je pričakovana življenjska doba zgolj 47 let, povprečni letni dohodek pa je 176 dolarjev. Ob tem so se razmere v Zimbabveju, Zambiji in Dr Kongu od leta 1970 samo slabšale.
Vodja UNDP, nekdanja novozelandska premierka Helen Clark, je ob objavi indeksa poudarila, da omenjena trojica držav nudi lekcijo o uničujočem vplivu konfliktov, epidemije aidsa ter napačnega gospodarskega in političnega upravljanja.
Kot izhaja iz študije ZN, ki so jo objavili ob indeksu, se je v svetu od leta 1970 pričakovana življenjska doba v povprečju zvišala z 59 na 70 let, število otrok, vključenih v osnovnošolsko izobraževanje, pa s 55 na 70 odstotkov.
A ob tem je bil v nekaterih državah narejen velik korak nazaj. Ponekod je bil izbrisan napredek, narejen v predhodnih desetletjih, je ocenila glavna avtorica študije Jeni Klugman.
Sicer pa so v zadnjih 20 letih, odkar ZN pripravljajo indeks človekovega razvoja, najbolj napredovale tiste države, ki se jih označuje kot gospodarske čudeže, kot je na primer Kitajska, Indonezija in Južna Koreja. Kitajska se je v zadnjih petih letih povzpela za pet mest na 89. mesto. (sta)
Haiti • Nova naravna katastrofa?
Haitiju po potresu in koleri grozi še orkan Tomas
Foto: wordpress.com
Haitiju, ki ga je januarja prizadel uničujoči potres, sedaj pa se sooča z epidemijo kolere, grozi še orkan Tomas. Oblasti so prebivalce, ki že zdaj živijo v zasilnih zavetiščih, pozvale k umiku na varno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Sestre in bratje, rotim vas, zapustite območja, ki bi jih lahko ogrozil orkan. Dež in veter bosta pustošila po državi. Ne bodi trmasti. Zapustite območje, če živite v ogroženih zasilnih zavetiščih,« je, še preden se je tropski vihar Tomas razvil v orkan, v televizijskem nagovoru sodržavljane pozval haitijski premier Jean-Max Bellerive.
Začasno zaprtje poglavja o prostem pretoku kapitala, pri katerem je imela zadržke Slovenija, in poglavja o prometu je odbor stalnih predstavnikov držav članic pri uniji potrdil v sredo, zaprtje poglavja o institucijah pa že pred tem.
Hrvaška je doslej v dobrih petih letih pogajanj odprla vsa poglavja, z današnjo pristopno konferenco pa jih bo začasno zaprla 25. Vseh poglavij je 35, a se dejansko pogaja o 33, o poglavju razno in poglavju o institucijah pa ne. Slovenska soseda računa na to, da bo pristopna pogajanja končala v prvi polovici prihodnjega leta in kmalu nato podpisala pristopno pogodbo, ki jo morajo potem ratificirati pristopnica in vse članice unije. Po pričakovanjih sicer Hrvaška v rednem letnem poročilu o njenem napredku na poti v unijo, ki ga bo Evropska komisija predstavila v torek, ne bo dobila nobenega datuma, s katerim bi unija uokvirila njena pogajanja in pričakovanja glede članstva.
Med najtežjimi poglavji, ki jih Hrvaška še ni zaprla in jih je sicer tudi zadnja odprla, sta poglavji o konkurenci, kamor sodi pereč problem preoblikovanja ladjedelnic, ter poglavje o pravosodju in temeljnih pravicah.
Za odprtje ali zaprtje pogajalskega poglavja je potrebno soglasje vseh 27 članic EU. Petkova pristopna konferenca je sicer potekala na veleposlaniški ravni, tako da se je je na hrvaški strani predvidoma udeležil vodja pogajalcev Vladimir Drob-njak. (sta)
ZDA • Lestvica revije Forbes
Hu Jintao najvplivnejši človek na svetu
Zaradi Tomasa, ki je obilno deževje prinesel tudi nad Jamajko in vzhodno Kubo, na Haitiju že močno dežuje. Tomas naj bi z dežjem in silovitim vetrom prinesel še več bede za 1,3 milijona Haitijcev, ki so po januarskem potresu ostali brez domov. Na otoku se borijo tudi proti epidemiji kolere, ki je doslej zahtevala več kot 440 smrtnih žrtev. Januarski potres je na Haitiju zahteval najmanj 250.000 smrtnih žrtev. Zaradi Tomasa, ki je na otoku Sveta Lucija zahteval 14 smrtnih žrtev, so opozorilo pred orkanom izdali tudi v ameriškem taborišču za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi, na vzhodnem delu otoku pa so izdali opozorilo pred tropskih viharjem, še poroča AFP. (sta)
Bruselj • Po
pristopni konferenci
Hrvaška od petka tri korake naprej na poti v EU
Hrvaška je v petek na pristopni konferenci v Bruslju začasno zaprla tri poglavja v pogajanjih z Evropsko unijo. To so poglavje o prostem pretoku kapitala, poglavje o prometu in poglavje o institucijah.
Foto: wordpress.com
Kitajski predsednik Hu Jintao je najvplivnejši človek na svetu, s tega položaja pa je izrinil ameriškega predsednika Baracka Obamo, izhaja iz lestvice najmočnejših in najvplivnejših ljudi na svetu, ki jo je v sredo objavila ameriška revija Forbes.
Po ocenah Forbesa je Hu najvišji politični voditelj, ki vodi več ljudi kot kdorkoli drug na svetu. Ima skoraj diktatorski nadzor nad več kot 1,3 milijarde ljudi, kar je petina svetovnega prebivalstva, Forbes povzema nemška tiskovna agencija dpa.
»Za razliko od zahodnih kolegov lahko Hu spreminja tokove rek, gradi mesta, zapira politične oporečnike ter cenzurira internet brez vmešavanja nadležnih birokratov ali sodišč,« še ocenjuje Forbes.
Na vrhu Forbesove lestvice je bil doslej ameriški predsednik Obama, ki so ga s tega položaja odnesle torkove kongresne volitve v ZDA. »To je kar hud padec za lani najvplivnejšega človeka, ki bo, potem ko je v prvih dveh letih na položaju uvedel obsežne reforme, pri uresničevanju svojega programa v prihodnjih dveh letih v stiski.«
Na tretje mesto Forbesove lestvice se je presenetljivo uvrstil
savdski kralj Abdulah, ki opravlja tudi položaj premiera. Pri Forbesu so ga opisali kot »absolutnega vladarja puščavske kraljevine, kjer so največje zaloge surove nafte na svetu in dva najbolj sveta islamska kraja«.
Četrto mesto je zasedel ruski premier Vladimir Putin, ki je tako kar v občutni prednosti pred predsednikom Dmitrijem Medvedjevim, saj je ta šele na 12. mestu. »Putin je še vedno tisti, ki vleče niti,« navaja Forbes.
Peto in šesto mesto sta zasedla Nemca. Nemški papež Benedikt XVI. je peti zaradi »najvišje zemeljske avtoritete za 1,1 milijarde duš, kar je šestina svetovnega prebivalstva«. Nemška kanclerka Angela Merkel je šesta, pri čemer so jo pri Forbesu ocenili »za najvplivnejšo žensko na svetu«, ki je na čelu največjega evropskega gospodarstva.
Med deseterico najvplivnejših so se uvrstili še britanski premier David Cameron, ki je sedmi, predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke, ki je osmi, predsednica Indijske kongresne stranke Sonia Gandhi, ki je deveta, ter Bill Gates, sopredsedujoči Sklada Billa in Melinde Gates, ki je deseti.
Na seznamu je sicer 68 ljudi, Forbes pa je nanj uvrstil posameznike glede na njihov vpliv in moč, ne pa glede na njihovo moralno držo. Prav zato se je na 57. mestu znašel vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden. (sta)
Bruselj • Predlog evropske komisije
Prepoved uporabe fosfatov v pralnih praških
Evropska komisija je minuli teden sprejela predlog uredbe, s katero bi v Evropski uniji prepovedali uporabo fosfatov v pralnih praških za tekstilije, uporabo drugih fosforjevih spojin pa omejili, so danes sporočili v Bruslju. Namen zakonodajnega predloga je zmanjšati vsebnost fosfatov v odpadnih vodah in izboljšati kakovost vod v uniji.
Za pralne praške za oblačila namreč že obstajajo ustrezne alternative tovrstnim sredstvom, čeprav nekatera še vedno vsebujejo določene koncentracije fosfatov oz. fosfornih spojin. Namen uredbe je zato z letom 2013 delež fosfornih spojin v celotni teži pralnih sredstev omejiti na 0,5 odstotka.
Predlog uredbe se ne dotika praškov za pomivalne stroje in tistih, ki jih pri svojem delu uporabljajo v nekaterih poklicih, saj tehničnih in ekonomskih alternativ za praške s fosfati v celotni EU še ni na voljo. Lahko pa države članice same vseeno omejujejo vsebnost fosfatov tudi v teh sredstvih.
Kot je zatrdil evropski komisar za industrijo in podjetništvo Antoni Tajani, bo komisija redno spremljala razvoj alternativ za pralna sredstva na osnovi fosfatov in prilagajala zakonodajo.
Fosfati lahko ob velikih koncentracijah tako kot nitrati vsebnost anorganskih hranilnih snovi v vodi zvišajo na nevzdržne ravni in povzročijo razraščanje alg na račun drugega vodnega življa. Ta fenomen se imenuje evtrofikacija oz. zelena plima.
Namen predlagane uredbe je harmonizirati ureditve po vseh državah EU, saj se te trenutno precej razlikujejo. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Pariz • Kitajska in Francija sta prvi dan državniškega obiska kitajskega predsednika Hu Jintaa v Parizu podpisali vrsto sporazumov za posle v skupni vrednosti 14 milijard evrov. Kitajski ministri so ob tem izrazili upanje, da se bo trgovinska menjava med državama v prihodnjih petih letih podvojila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Evropski proizvajalec letal Airbus bo v skladu z danes podpisanim dogovorom Kitajski dobavil 102 letali v skupni vrednosti 14 milijard dolarjev (10 milijard evrov). Gre za 50 Airbusovih letal A320, 42 letal A330 in deset A350, ki jih bodo kupile kitajske letalske družbe Air China, China Eastern, China Southern in CASC. Francoska nuklearna družba Areva je s kitajsko nuklearno družbo CNGPC podpisala 2,46 milijarde evrov vredno pogodbo o dobavi urana. Areva je sklenila tudi pogodbo o gradnji objekta za predelavo urana na Kitajskem, katere vrednosti iz družbe niso sporočili.
Dunaj • Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je v danes objavljenem mesečnem poročilu zaradi zaskrbljenosti glede globalnega gospodarskega okrevanja znižala napoved o povpraševanju po nafti. Cene nafte do leta 2020 tako po njeni oceni naj ne bi zrasle nad 85 dolarjev za 159-litrski sod. Povpraševanje po nafti bo po napovedih Opeca do leta 2014 zraslo na 89,9 milijona sodov na dan, kar je 5,4 milijona soda na dan več kot lani. Ta napoved glede na lansko predvideva, da bo povpraševanje višje za 800.000 sodov dnevno, do spremembe v pričakovanjih pa je prišlo zato, ker je, kot zatrjuje generalni sekretar Opeca Abdalla Salem El-Badri, gospodarska slika večine držav zdaj "veliko bolj jasna, kot je bila lani".
Zagreb • Predsednik uprave madžarskega Trigranita Arpad Torok je danes v Zagrebu predstavil novo nakupovalno-zabaviščno središče Arena Centar. Stoji na jugovzhodnem vstopu v hrvaško prestolnico, vanj je bilo vloženih 350 milijonov evrov. Poudaril je, da gre za največje neposredno tujo naložbo v Jugovzhodni Evropi po izbruhu gospodarske krize. "Pričakujemo, da bo Arena Centar, tako kot športna dvorana Arena Zagreb, zgolj začetek Trigraniteve prisotnosti na Hrvaškem," je dejal Torok na današnji novinarki konferenci v Arena Centru, v katerem so še vedno potekale poslednje priprave pred petkovim uradnim odprtjem nakupovalno-zabaviščnega središča. V Arena Centru bo več kot 200 prodajaln, med katerimi so med največjimi najemniki prostora Interspar, ki bo na 10.000 kvadratnih metrov odprl največji hipermarket na Hrvaškem, ter Sportina Group, Iris Moda, GAP in C&A, pa tudi H&M, ki ga bodo odprli pomladi 2011. Arena Centar so izgradili na 200.000 kvadratnih metrov površine, parkirni hiši so odmerili 95.000 kvadratnih metrov. Skupaj imajo več kot 3000 parkirnih mest, pri čemer pa so opozorili obiskovalce, naj za prvi, otvoritveni konec tedna uporabljajo javni prevoz za prihod v novi center. _(sta)
Z iQ cenami ste lahko
spretni ves teden!
N&GRMWIV IGRA
MEHKA	up d0
VsaKdanpov^up
1.000 EUR!
o.
QLANDIA
Dežela nakupov www.qlandia.si
MARTINOVANJE
NA PTUJU 2010
Življenje je prekratko, da bi smeli izpustiti priložnost biti v družbi žlahtne kapljice, dobrih jedi, vesele pesmi in dobre volje ljudi. V času ptujskega martinovanja vsega naštetega ne bo zmanjkalo niti za hip.
Dobrodošli v mestu trte in vina!
PROGRAM PRIREDITEV
TOREK, 9. 11. 2010 Lokacija: Grajska vinska klet
11.00 - Promocijski film - zaključek projekta (LAS) Spoznajmo lepote in vina Vinsko
turistične ceste Srednje Slovenske gorice 13.00 - Muzejska scena: gost Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž.kmet. - svetovalec za vinogradništvo, predsednik društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice
SREDA, 10. 11. 2010
Lokacije: Ptujski grad, Park hotel Ptuj, Hotel Mitra, Cerkev Sv. Jurija -Proštija, Vinoteka Zlati grozd, Minoritski samostan, Ptujska klet
16.00 - Ptuj skozi zgod(be)-o-vino(u), Potepanje po ptujski mestni vinski poti
ČETRTEK, 11. 11. 2010 Lokacija: Mestni trg
10.00 - Tradicionalno srečanje FECC Slovenija v sejni sobi Mestne hiše 10.00 - Kulturno - zabavni program z godbo Pepi krulet in drugimi 11.00 - Prihod princev karnevala
11.11 - Inavguracija 12. princa karnevala Kurentovanja 2011
12.00 - 14.00 - Kulturno - zabavni program
14.00 - 15.00 - Vinogradniške igre
15.00 - 16.00 - Kulturno - zabavni program
16.00 - Sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju
16.00 - 17.30 - Kulturno - zabavni program z ansamblom KUD Petovia kvintet
17.30 - Zdravljica župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana
17.45 - 18.15 - Šegavi krst mošta
18.15 - 24.00 - Zabava z ansamblom Vesele Štajerke
PETEK, 12. 11. 2010 Lokacija: Ptujska klet
Ob 17.00 in 18.00 - Vodeni ogledi Ptujske kleti ob kozarčku mošta
Opomba: karte po ceni 1 EUR dvignete v vinoteki na Vinarskem trgu od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter v soboto med 8. in 12. uro. Karte bodo na voljo od torka, 2.11.2010. Število kart je omejeno.
Lokacija: Dom krajanov Grajena
17.00 - Martinovanje na Grajeni z imenovanjem kletarja in razstavo martinovih jedi Društva kmetic Mestne občine Ptuj
SOBOTA, 13. 11. 2010 Lokacija: Novi trg
Od 10.00 do 14.00 - Martinova tržnica - ponudba martinovih dobrot na stojnicah in kulturno - zabavni program
NEDELJA, 14. 11. 2010
Lokacije: Mestni vrh, Krčevina pri Vurberku, Grajenščak, Destrnik, Drstelja, Vintarovci, Jiršovci, Janežovski vrh
Od 14.00 do 19.00 - Dan odprtih vrat vinskih kleti na delu območja Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice
V času martinovanja bo pestra ponudba Martinovih jedi v gostinskih lokalih na Ptuju.
Vino ni rado samo, ima rado izbrano glasbo, dobro družbo in lepo besedo, zato ga poskusite tudi vi. Vabljeni na kulturno, zabavno in turistično prireditev Martinovanje 2010na Ptuju.
Organizatorji: Mestna občina Ptuj, Svet princev karnevala, Pokrajinski muzej Ptuj -Ormož, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Društvo VTC 13, Ptujske vedute, Ptujska klet, KGZS Zavod Ptuj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj.
Pa brez zamere
(Za) Kaj dejansko plačujemo?
Majhna zgodba nepomembnega državljana
V svoji posesti imam vozilo, kupljeno preko lizinga; to vozilo mora biti tudi kasko zavarovano. Zato imam pri zavarovalnici sklenjeno kasko zavarovanje, za kar letno plačam približno 800 evrov. Torej imam z zavarovalnico sklenjeno neko razmerje, saj mi le-ta v zameno za mojih 800 evrov nudi storitve zavarovanja. Ker sam nisem izučen zavarovalni agent ali kaj podobnega - se pravi, v teh zadevah nisem strokovnjak. -, moram izhajati iz nekega načelnega zaupanja, da mi bo zavarovalnica v zameno za moj denar nudila storitve urejanja zadev, povezanih z zavarovanjem.
Po drugi strani pa kot državljan plačujem tudi davke, kijih ni malo. Ti davki gredo v državno blagajno, kjer jih država porabi za delovanje svojega aparata - javne uprave, zdravstva, policije in tako dalje. Se pravi, da z davki na nek način enako kot pri zavarovalnici plačujem tudi storitve države in njenih organov. Povedano bolj preprosto - z mojim denarjem, ki mi ga pobere država, plačujem oziroma prispevam tudi za delovanje javnega sektorja in vseh njegovih institucij. In enako kot pri zavarovalnici torej moram izhajati iz načelnega zaupanja, da mi bodo ti državni servisi in organi v zameno za moj denar nudili storitve urejanja zadev, za katere so pač določeni. Ker na primer kot oseba ne morem zadovoljivo poskrbeti za javni red in mir, za varnost na cestah in tako dalje, se zanašam na policijo, ki mi bo kot državljanu te države s tem, da bo posredovala na področjih, za katera je pristojna, zagotovila relativno varnost; ker sam ne morem (in hkrati ne smem, saj po zakonu nimam te pristojnosti) urejati zadev, ki so v domeni policije, računam na to, da bo to naredila ona. Zato sem tudi pripravljen plačevati (visoke) davke.
Pa se vrnimo k mojemu vozilu. Pred približno tremi tedni sem to vozilo parkiral na parkirišču velikega trgovskega centra. Imel sem opravke v bližini in brezplačno parkirišče je bilo samoumevna rešitev. A ko sem se vrnil, me je čakalo neprijetno presenečenje. Nekdo je s svojim vozilom poškodoval moja vhodna vrata. Povzročitelj se je odločil, da je kraj nesreče zapustil, ne da bi pustil sporočilo s svojimi podatki. A zato je celoten incident videla mimoidoča oseba, tako da sem za brisalci našel listek z obvestilom, da je moje vozilo poškodovalo vozilo s to-in-to registracijo; tej osebi se lepo zahvaljujem za pomoč.
Ker bo popravilo vrat vseeno stalo nekaj evrov, ki jih nimam namena prispevati iz svojega žepa, in ker je vozilo zavarovano in mi to dejansko pripada, sem se odpravil na policijsko postajo. Policistki in policistu sem pojasnil, kaj se je zgodilo, nakar sta se odpravila celotno zadevo tudi uradno popisat. Pozvala sta me, da naj jima tudi izročim obvestilo očividca s številko registracije domnevnega povzročitelja. Ko sta končala zapisnik, sta mi dala navodila, kako ukrepati naprej. Da bodo zadevo obravnavali kot prometno nesrečo s pobegom, sta rekla; jaz pa naj se odpravim na zavarovalnico in tam podam prijavo in naj nič ne skrbim, saj bodo oni vse raziskali in potem sporočili zavarovalnici rezultate raziskave. Se pravi, da naj kot državljan z urejenim zavarovanjem vozila na zavarovalnici zgolj podam prijavo, vso ostalo komunikacijo pa bo z zavarovalnico uredila policija. Korektno in profesionalno, sem pomislil.
A na zavarovalnici se je začelo zapletati; referentka me je najprej vprašala po registracijski številki povzročitelja. Da je nimam, saj sem listek s številko dal policiji, ki bo njim (torej, zavarovalnici) v kratkem sporočila rezultate preiskave, sem ji pojasnil, pričakujoč, da bo postopek tudi naprej tekel gladko (ker, kako težko pa mora biti policiji pogledati v evidenco vozil za dotično vozilo in se potem odpeljati do lastnika in pregledati vozilo, ali je le-to res bilo udeleženo v prometni nesreči?). A v zameno sem dobil zgolj zavijanje z očmi in pojasnilo, da jim policija nikoli ne pošlje kakega poročila in da ona (referentka) ne ve, kdo jih uči take zgodbe, da potem zavajajo državljane. Da oni na zavarovalnici nujno potrebujejo registracijsko številko, sem bil obveščen, in da naj se odpravim na policijo in zahtevam nazaj listek z registracijsko. Druge, da ni.
Ker sem imel nujne obveznosti v tujini, sem se tako na policijsko postajo odpravil 10 dni zatem, pričakujoč da bo policija že imela vse podatke, da jih lahko nesem na zavarovalnico. A v zameno sem od dežurnega policista dobil precej osorno pojasnilo, da oni menda res ne pošiljajo nič na zavarovalnico, da tudi meni ne bodo sporočili ali mi predali ničesar (torej rezultatov preiskave tudi na zavarovalnico ne bom mogel odnesti), razen če ne vložim "Zahteve za pridobitev osebnih podatkov"; moj odgovor na vprašanje, zakaj nisem te zahteve že dal, ki se je glasil, da me o tem policistka in policist sploh nista podučila, je gladko preslišal - kakor tudi, ko mi je dejal, da bi ta listek moral obdržati sam, pa sem mu odgovoril, da sta ga vzela onadva in da mi nobeden ni rekel prav nič glede tega. Sicer pa da glede preiskave itak še ni nič znanega in da mi številko registracije domnevnega povzročitelja da zgolj zato, ker sem jo prej že ital videl na listku. Skratka, razen tega, da sem sam moral delati delo, za katerega se zdravorazumsko zdi, da bi ga za ves denar, ki jima ga namenjam, lahko veliko hitreje in učinkoviteje v sodelovanju naredili policija in zavarovalnica, se ni zgodilo nič.
To je torej moja zgodba, za katero upam, da se bo srečno končala. A hkrati se tudi sprašujem, kaj in za kaj pravzaprav plačujem zavarovalnici in državi? Mar tistih 800 evrov, kijih plačujem zavarovalnici, ni dovolj, da bi zavarovalniška referentka zavrtela številko policije in povprašala glede zadeve? In ali vsi ti visoki davki, ki jih plačujem državi, niso dovolj, da bi od njenih organov dobil točne in popolne napotke glede ravnanja v takem primeru, kot je moj?
Ah, kaj pa jaz vem, saj sem zgolj nepomemben državljan.
Gregor Alič
Ormož • Gimnazijci v Comeniusovem projektu Taste (okus)
S čutili po Evropi
V dnevih od 4. do 8. oktobra smo se dijaki Gimnazije Ormož, ki sodelujemo v projektu Taste, udeležili tretjega srečanja, ki je potekalo v zahodnem delu Nemčije, natančneje v Halleju.
Dijaki ormoške gimnazije smo edini v Sloveniji, ki sodelujemo v Comeniusovem projektu Taste. Delovni naslov projekta je Evropa z vsemi čutili. Raziskujemo vprašanje, kako bi pritegnili vrstnike v svoje kraje z uporabo vseh petih čutil. Projekt traja od 2009 do 2011.
Prvo srečanje je bilo novembra 2009 v Parmi v Italiji. Drugo srečanje smo zaključili maja 2010 v Cognacu v Franciji, zaključno srečanje pa bo maja drugo leto v Ormožu. V projektu sodeluje šest srednjih šol z različnih koncev Evrope. To smo mi, Francija, Italija, Nemčija, Poljska in Češka. Cilj projekta je, da dijaki z različnih koncev Evrope spoznavamo tujo državo preko zaznavanja vseh petih čutil. Ogledamo si več znamenitosti, imamo degu-stacije različnih tradicionalnih dobrot, se podamo kam, kjer nam pričarajo edinstveno glasbo, ali pa se samo povzpnemo na vrh hriba in si ogledamo mesto v vsej njegovi lepoti.
Srečanja se je udeležilo iz Ormoža osem dijakinj in en dijak, spremljale so nas tri profesorice in ravnateljica. V Halle smo prišli v ponedeljek popoldne in se nastanili v izjemno domačnem hotelu St. Georg. Naslednji dan nam je na gostiteljski šoli Berufskollege dobrodošlico zaželel ravnatelj, sprejeli so nas tudi na občini. Po ogledu mesta Halle smo si ogledali proizvodnjo medenjakov, seveda smo se lahko na lastna usta prepričali, kako dobri so. V tem tednu so se zvrstili tudi drugi različni ogledi značilnosti mesta, ogled bližnjih mest Düsseldorfa in
Bielefelda, manjkalo ni niti pohajkovanja po trgovinah. En dan je bil delaven. Dijaki smo v mešanih skupinah z vrstniki iz drugih držav načrtovali obisk enega izmed evropskih mest. Odločiti smo se morali, v katerem letnem času bi potovali, kje bi se nastanili, kaj vse bi si ogledali, kje bi jedli in nenazadnje tudi, koliko denarja bi za vse to porabili. Delovni jezik projekta je seveda angleščina, tako da smo brusili tudi jezike, pa tudi ugotavljali in izumljali nove načine sporazumevanja. Obisk v Nemčiji smo zaključili z bye-bye party, na kateri smo potrošili še zadnje delce svoje energije in druženje nadaljevali še pozno v noč.
Projekt nam ponudi edinstven pogled v življenje in razmišljanje različnih evropskih
narodov. Spoznali smo način življenja Nemcev, v katerem glavno vlogo igrajo vrednote, kot so spoštovanje, iskrenost in odprtost. Spoznali smo enega razvitejših evropskih narodov, ki je lahko s svojim načinom življenja, dojemanjem sveta in odnosom do drugih ljudi za zgled vsakemu izmed nas. Upamo, da bodo maja tudi drugi domov odšli s tako lepim pogledom na Slovenijo, predvsem na prelepo vinorodno mesto Ormož. Priprave na zaključno srečanje že potekajo. Seveda pa bomo vložili vse moči, da jim naše mesto prikažemo v čim lepši luči.
To doživetje in izkušnja je nekaj, kar težko opišem z besedami, a te očara na prvi pogled. Je posebno in enkratno. Nismo si nabrali le novega znanja o
zgodovinsko pomembni deželi, se urili v rabi tujih jezikov, znebili neštetih predsodkov in naredili koraka naprej pri samostojnosti, saj smo nemalokrat morali sami kupiti karte, poiskati metroje ali pa z zemljevidom v rokah poiskati neko destinacijo. Zraven vseh teh izkušenj smo navezali nove stike in spoznali vrstnike, ki te očarajo s prvobitnostjo, raznolikostjo in komunikativnostjo. Komaj čakamo, da se maja vsi zberejo pri nas. Verjamemo, da smo jih na sedanjih srečanjih že dovolj očarali in navdušili za raziskovanje naše male države in še manjšega mesta. Tako zdaj že nestrpno in z iskricami v očeh pričakujemo naše zadnje srečanje.
Sara Munda, dijakinja Gimnazije Ormož
Ptuj • Dijaški dom obiskala čarovnička Darjula
Darja Ambrožič in njena Darjula
V četrtek, 14. oktobra, se je v Dijaškem domu Ptuj spet dogajalo. Izvedli so literarni večer, na katerega so vzgojiteljice skupaj z osnovnošolskimi otroki, ki so v domu nastanjeni čez teden, povabile bivšo vzgojiteljico Darjo Ambrožič.
Le-ta je namreč pred kratkim izdala svojo drugo knjigo za otroke, in sicer z naslovom »Čarovnička Darjula in njene težave z dobrimi deli«. Vabilu se je z veseljem odzvala in na prikupen način otrokom predstavila glavno junakinjo Darjulo, majhno deklico, ki si na vsak način prizadeva, da bi njena mama spremenila svoj negativen pogled na svet. Knjigo sestavljajo zgodbice, ki na izviren in humoren način zabavajo tako bralce kot poslušalce.
Tudi otroke v domu so zgodbice izredno navdušile in nasmejale, še posebej takrat, ko so eno izmed njih doživeto odigrale njihove vzgojiteljice.
Literarni večer je popestrila še delavnica, kjer so udeleženci izdelovali čarovnice, pri čemer
so poskušali uporabiti čim več naravnih materialov. Vsak je izdelal svojo in na koncu kar niso mogli skriti navdušenja in se
zediniti, katera je lepša.
Literarni večer je bil izredno zanimiv in vsi v mislih že kujejo načrte za naslednjega, Ambro-
žičevi pa so dali tudi idejo za njeno naslednjo knjigo. Morda pa jih v kratkem spet preseneti.
Saša Krefl
Na knjižni polici
Daniel Glattauer Proti severnemu vetru
Ljubljana. Cankarjeva založba, 2010
Avstrijski pisatelj Daniel Glattauer se je rodil 19. maja 1960 na Dunaju in odraščal v desetem dunajskem okrožju. Študiral je umetnostno zgodovino in se tri leta po študiju zaposlil v časopisu Der Standard, kjer piše svoje stalne rubrike. Leta 2004 so po njegovem romanu Christmas Dog posneli televizijski film. Roman Proti severnemu vetru je izšel leta 2006 in bil nominiran za najboljši roman na nemškem jezikovnem področju. Knjiga je sodobna različica romana v pismih, če spomnim samo na sentimentalne pisemske romane romantike Rousseauje-ve Nouvelle Heloise, Goethejevega Wertherja ali pri nas na Stritarjevega Zorina, Tavčarjeva Mrtva srca, v novejšem času Navadna razmerja Brine Švigelj-Merat.
Proti severnemu vetru je moderni roman elektronskega dopisovanja na daljavo. Začne se z napačno črko v elektronskem naslovu. Emmi Rothner želi odpovedati naročnino revije. Čez devet mesecev prejme Leo Leike božično voščilo, poslano vsem njenim naslovnikom. Leo ji odgovori čez dve minuti. In čez devet mesecev se voščilo ponovi. Leo se poklicno ukvarja z elektronskimi sporočili, Emma je oblikovalka spletnih strani. Po elektronskih sporočilih sodi Leo, da jih piše brez premora, da je energična, urna, živahna. Pri njej sproži dopisovalec zanimanje, revija več ne prihaja, je posredoval? Je morda profesor germanistike? Na Googlu ga ni! Leo je asistent za psihologijo jezika na univerzi. O Emmi presodi, da ima okrog štirideset let, številko čevljev 37. Verjetno se ne bosta nikoli srečala, ker noče, da njun pogovor pade na raven čvekanja. Emmi mu ne verjame. V zavetju anonimnosti se odpirata, razkrivata. Postajata željna drug drugega. Besede zadobijo moč fizičnega dotika.Ustvarjata virtualne fantazijske oblike. Živita v istem velikem mestu. Pred kratkim se je Leo razšel z Marlene, pravzaprav ga je zapustila zaradi španskega pilota potniškega letala. Emmi mu očita, da se zmeni za žensko samo v začetku in na koncu njune zveze. Emmi je mačeha, poročena in to celo srečno. E-maili si začnejo slediti v vedno krajših časovnih obdobjih. O njej hoče hkrati izvedeti vse in nič. Očaral jo je. Ljubezenske iluzije iz zunanjega sveta. Še več! Možu je povedala o njuni elektronski zvezi. Leo predlaga, da se srečata, ne da bi vedela, vendar tako, da se bosta prepoznala med množico. Zanimivo bo, če bosta drug drugega prepoznala. Bo to konec njune vznemirljive zgodbe? Leo je vedel, da ga ne bo prepoznala! On prepozna tri kandidatke, od katerih je ena resnično Emmi. Zgodba postane vznemirljiva, privlačna, domiselna. Ona postaja drugi glas v njem. Ni kdorkoli, ne more pa biti njegova vest. Nobenih iluzij ne sme biti, je le trk z resničnostjo. Želi da pride k njemu opolnoči, po kozarcu vina bosta enostavno ugasnila luč. Zaljubil se je v njene besede. Všeč so mu žalostno zabavni junaki, v svoji družini je nekako padel skozi. Ne govorita o svojem delu, predvsem pa o njiju samih. Tudi sestra, manekenka, mu svetuje, naj se nikar ne srečata, to bi pomenilo konec njune zveze. Veter lahko piha, kolikor hoče. Sedaj spi proti severnemu vetru. Emmi mu ponudi svojo najboljšo prijateljico Mio za zmenke, da bi se tako z njeno pomočjo nekako fizično zbližala. Izmenjata si samo glasove po telefonskih tajnicah. Ona zveni kot moderatorka z mehko erotično vsebino. Njegov glas je raskav in drzen. Vseskozi se vikata, na tikanje prideta povsem na koncu. Njuno dopisovanje prežemajo humor, samoironija, igrivost, elementi, ki so spodbujevalci čedalje večje naklonjenosti, ljubezni, erotike. Kakšna je vloga Emminega moža, ki ve, da si dopisujeta, da celo pobudo, da se srečata? Bi se tako razblinila virtualna podoba in pokazale tudi vse hibe in slabosti njegovega tekmeca? Njen mož s svojo intelektualno držo težko prekrije ljubosumje, prej žalost, neke vrste prizadetost, razočaranost nad svojo partnersko vlogo. V knjigi gre pravzaprav za razmerje moški - ženska. On je tisti, ki je bolj odkrit, neposreden, ona se več sprašuje, je tudi ljubosumna na njegovo bivše dekle. Morda jima bomo sledili v naslednji knjigi, Alle sieben Wellen, ki se že prevaja.
Del igre je nenehno prestavljanje srečanja. Jasno je, da se srečanje zasebno ne bo nikoli zgodilo. Kriva bo samo ena drugače izgovorjena črka!
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Prigarani zmagi Ptujčank in Ormožanov Stran 12
Rokomet
Prvi dvojni uspeh naših drugoligašev
Strani 12
Košarka
Prva je najslajša ...
Strani 13 Namizni tenis
Dekleta uspela v tesni končnici, fantje ne
Stran 13
Nogomet
Mladen Dabanovič zaklenil vrata Bistrice
Stran 14
Matjaž Gojčič
Prevelika nihanja za vrhunske rezultate
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Poraza po slabi in dobri predstavi ...
Aluminij - Dravinja Kostroj 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Alenc (64)
ALUMINIJ: Poljanec, Topolovec, Bingo (od 46. Krajnc), Bajlec, Romih, Rotman, Kmetec (od 65. Pučko), Re-žonja, Djokič, Vračko, Medved (od 70. Rešek). Trener: Bojan Flis.
RUMENI KARTONI: Čerenak (15), Topolovec (21), Bajlec (30), Hvalec (42), Močič (89)
Minulo nedeljo so si nogometaši Aluminija po zmagi v Murski Soboti naredili dobro osnovo za zaključek jesenskega dela (Dravinja doma, Drava v gosteh) ter ohranitev 2. mesta na prvenstveni razpredelnici. A so spodrsnili na prvi stopnički proti ekipi iz Slovenskih Konjic. Dravinja ni naivna ekipa, saj gre za moštvo z jasnim ciljem in dobrim vodenjem, kar je lahko velika prednost. V domači ekipi je manjkal Marko Krajcer zaradi kazni rumenih kartonov, pri gostih pa vezist Brane Vodopivec.
Že od prvega sodnikovega žvižga se je videlo, s kakšnimi nameni so prišli gostje v Kidričevo: postavili so se visoko na domačo stran ter takoj pričeli vršiti pritisk na zvezno vrsto Aluminija, ki je tako težko organizirala napade. Mogoče je to malo presenetilo domačine, ki se niso takoj znašli, oziroma je bil prehod na nasprotno polovico, ob že znani disciplini Dravinje, dokaj težaven. Pa vendar so to izvedli že v 4. minuti, ko je Rajko Rotman žogo popeljal iz leve strani nekoliko v sredino in močno udaril, žoga pa je zletela tik
nad prečnikom. Osem minut kasneje se je prostor za udarec ponudil Gregorju Režonji, ki je iz dvajsetih metrov dobro meril, vendar je gostujoči vratar Sebastjan Čelofiga žogo s težavo izbil v kot. Tudi gostje so poizkušali, vendar so bili nekako daleč od prave priložnosti. Ta se jim je ponudila v zadnji minuti prvega polčasa, ko je Rošer stekel na globinsko podajo, domači branilec Alen Romih in vratar Uroš Poljanec sta zamudila, žoga pa je na srečo domačih končala na prečki in se odbila nazaj v polje, kjer jo je ujel domači vratar. V domači vrsti se je poznalo, da izkušeni Klemen Bingo ni bil pravi, saj je na zadnjem treningu staknil poškodbo glave in je igral pod blokado (žoge sploh ni smel udariti z glavo).
Domači strateg je ob polčasu pustil Binga v slačilnici, v igro pa poslal Sergeja Kranjca. Že v prvem napadu bi se mu menjava skoraj obrestovala, saj je mladi domači nogometaš z močnim strelom v desni spodnji kot skorajda presenetil gostujočega vratarja. Mariborski sodnik Vinčič je naredil napako v 50. minuti igre, ko je po strelu Gregorja Režonje enega od obrambnih igralcev gostov žoga zadela v roko, vendar ni dosodil enajstmetrovke. To je bil res obetaven začetek drugega polčasa domačih, ki pa so kasneje pričeli preveč zadrževati žogo, pri tem pa so delati številne napake, tako da je bilo morebitni zadetek precej oddaljen. V 64. minuti pa so gostje izvedli hitro akcijo po
Klemen Bingo - igralec Aluminija: »Po takšnem porazu je težko povedati kaj optimističnega. Lahko bi bilo drugače, vendar nam enostavno ni šlo. V agresivni igri so se gostje bolje znašli in slavili. Dravinja je takšna ekipa, ki nam enostavno ne leži, čeprav to ne more biti opravičilo za našo slabo igro.«
levi strani, iz katere je dober predložek v domači kazenski prostor poslal aktivni Rošer. Od obrambnih igralcih Aluminija Bajlecu in Romihu je bil hitrejši in spretnejši Alenc, ki je žogo usmeril v mrežo in dosegel vodstvo za svoje moštvo. Želje domačinom ne gre oporekati, vendar pa sta bila strela Režonje v 83. in Reška dve minuti pred koncem tekme enostavno premalo, da bi Kidričani lahko tokrat izvlekli vsaj remi.
Danilo Klajnšek
Bela krajina - Labod Drava 2:0 (0:0)
STRELCA: Mitrakovič 54., Avdic 89.
BELA KRAJINA: Pašagič, Žižic, Svilar, Žagar, Mitrakovič, Biščan, Derviševic (od 46. Slomšek), Perme (od 82. Avdic), Martinovic, Dežmar, Vrščaj. Trener: Robert Filak
LABOD DRAVA: Vrečko, Toplak, Marlon, Gorinšek, Dugolin, Pečnik (od 82. Krajnc), Kulčar, Bakovic, Emeršič (od 73. Gril), Firer, Veselič (od 59. Zagoršek). Trener: Bojan Špehonja.
Najbolj »južno« gostovanje
2. SNL				
REZULTATI 14. KROGA: Aluminij				
- Dravinja Kostroj 0:1 (0:0), Bela				
krajina - Labod Drava 2:0 (0:0), Kr-				
ško - Interblock 0:0, Garmin Šenčur				
- Mura 05 0:3 (0:1), Roltek Dob -				
Šmartno 1928 2:0 (1:0).				
1. INTERBLOCK 14	8	4	2	23:11 28
2. BELA KRAJINA 14	7	4	3	26:15 25
3. DRAVINJA KOS. 14	6	5	3	19:14 23
4. ALUMINIJ 14	6	4	4	25:16 22
5. LABOD DRAVA 14	5	4	5	20:22 19
6. MURA 05 14	5	2	7	16:22 17
7. KRŠKO 14	5	2	7	10:14 17
8. GAR. ŠENČUR 14	4	4	6	26:30 16
9. ROLTEK DOB 14	4	3	7	19:26 15
10. ŠMARTNO 28 14	3	2	9	20:34 11
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (na fotografiji Sergej Krajnc, ki je v igro vstopil v 2. polčasu) proti agresivni igri Dravinje niso našli pravega odgovora.
v 2. ligi nogometašem Laboda Drave ni prineslo novih točk. Kljub temu da je bila igra veliko boljša kot pretekli teden doma proti Krškemu; še več -Bela krajina je bila na trenutke zelo nebogljena - je zmaga vseeno ostala v Črnomlju.
Gostje so bili boljši že v prvem delu, kljub temu pa so prvo priložnost v 18. minuti imeli domačini, ko je s strelom od daleč poskušal Biščan, vendar je žoga oplazila preč-nik ptujskih vrat. To pa je bilo praktično vse, kar so Črnomalj-ci pokazali v prvem polčasu, vse ostalo je bilo namreč v domeni »kurentov«. Nanizali so kar nekaj nevarnih akcij, toda napadalci bodisi niso imeli svojega dne, bodisi je bil vselej na mestu domači čuvaj mreže Pašagič. Najbolj je v spominu ostala situacija iz 35. minute, ko je po več kot očitnem prekršku nad stebrom ptujske obrambe Marlonom piščalka glavnega sodnika srečanja Jožeta Veharja ostala nema. Gostje so upravičeno zahtevali najstrožjo kazen, vendar je ostalo zgolj pri protestih.
V drugem delu igre je bila dominacija igralcev iz Štajerske še očitnejša, toda za nov šok sta poskrbela Mitrakovič in sodnik Vehar, ki tokrat zares ni imel svojega dne. Na presenečenje kakšnih 150 gledalcev je v 54. minuti pokazal na kot za domače, ki ga je videl le on. Po tem kotu se je v gneči v kazenskem prostoru Laboda Drave najboljše znašel Mitrakovič in z nogo neubranljivo zadel za 1:0. Ptujčanov zadetek ni zmedel: zaigrali so še odločneje, vse stavili v napad, vendar pa jim je sreča tokrat povsem obrnila hrbet. Kako si drugače razložiti sijajne priložnosti Kulčarja, ki je z bližine streljal z glavo, pa mladega Grila, ki se je znašel iz oči v oči z domačim vratarjem. Ob tem nikakor ne smemo pozabiti, da je gostujoča ekipa kar
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Laboda Drave (na sliki Marlon) so bili v Črnomlju boljši tekmec od Bele krajine, celotni izkupiček pa so vzeli slednji ...
dvakrat stresla tudi okvir gola; to se je zgodilo Firerju v 84. in Marlonu v 85. minuti, toda žoga tokrat nikakor ni želela v mrežo. Neučinkovitost nogometašev Laboda Drave so igralci Bele krajine s pridom izkoristili in ob koncu srečanja po hitrem protinapadu preko Avdica postavili končni izid srečanja.
Kljub porazu v Črnomlju so dravaši dokazali, da se lahko v izenačeni ligi kosajo s prav vsakim tekmecem. Tokrat so pokazali zavidljiv nivo nogometne igre, vendar pa so se na Ptuj na žalost vrnili brez točk. Vseeno pa opogumljata pristop ter želja in prav na tem lahko Ptujčani gradijo pred
zadnjim krogom v jesenskem delu prvenstva, ko naslednji »martinov« konec tedna v najstarejše slovensko mesto prihaja velik lokalni rival, Aluminij iz Kidričevega.
tp
Kristjan Kulčar, nogometaš Laboda Drave: »Pogoji za igro so bili dokaj težki, toda kljub temu smo igrali dobro in imeli veliko priložnosti. Dobili smo nesrečni zadetek, ki nas je nekoliko »presekal«, toda kljub temu smo še naprej napadali in bili boljši, toda domačini so zadeli še enkrat in srečanje je bilo odločeno.«
Zadeli Drevenšek, Horvat, Jovič in Da Silva
Nogometaši Maribora nadaljujejo zmagoviti niz, tokrat so v derbi-ju kroga ugnali aktualne državne prvake iz Kopra. K temu je precej prispeval tudi vratar Hasič, ki je slabo posredoval predvsem pri drugem zadetku. Domžalčani so edina ekipa, ki lahko vsaj približno sledi vijoličastim, tokrat so zmagali v Novi Gorici. K temu sta svoj delež prispevala tudi nekdanja igralca Drave Marko Drevenšek in Mario Lucas Horvat, ki sta dosegla vsak po en zadetek. To je v dresu Olimpije uspelo tudi Gabrielu da Silvi in Bobanu Joviču; predvsem gol mladega Kidričana je bil izjemno atraktiven. (JM)
1. SNL, REZULTATI 16. KROGA:
Maribor - Luka Koper 2:0 (2:0); strelca: Tavares 27., Cvijanovič 43.;
Nafta - CM Celje 2:2 (0:1); strelci: Gerenčer 69., Caban 92.; Kleb-čar 35., Čadikovski 82.;
HIT Gorica - Domžale 0:3 (0:2); strelci: Knezovič 45., Drevenšek 45., Horvat 82.;
Rudar Velenje - Triglav Gorenjska 5:0 (1:0); strelca: Mešič 35., 46., 74., Djermanovič 60., 90.;
Olimpija - Primorje 3:0 (1:0); strelci: Škerjanc 30., Da Silva 60., Jovič 78.
1. MARIBOR BRANIK	16	12	4	0	32:6	40
2. DOMŽALE	16	10	2	4	25:12	32
3. NAFTA	16	7	3	6	29:27	24
4. RUDAR VELENJE	16	6	4	6	28:26	22
5. LUKA KOPER	16	6	3	7	19:31	21
6. HIT GORICA	16	5	4	7	18:25	19
7. OLIMPIJA	16	4	5	7	19:21	17
8. TRIGLAV GORENJSKA 16		4	5	7	17:32	17
9. PRIMORJE	16	4	3	9	24:33	15
10. CM CELJE	16	3	5	8	20:28	14
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Prigarani zmagi Ormoža in Ptuja
Točke ostale doma, igra v pozabo: ^ Jeruzalem - Šmartno 27:25 (16:13)
JERUZALEM: G. Čudič, Belec; Korpar, Krabonja, Melnjak 3, Rajšp 3, Bogadi, Gorenšek 4 (2), B. Čudič 1, Ivanuša, Sok 4 (1), Hebar 2, Klja-jič, Žuran 10, Kukec, Špegel. Trener: Saša Prapotnik
ŠMARTNO: Pavlič, Muratovič, Cenkar; Simončič 7, Podkrajšek, Gradišek, Dobrave 2, Repar 2, Kogo-všek 7 (2), Ž. Berglez 1, Josič 4, Sa-dar, Vodišek 1, Krže 1, U. Gradišek, D. Berglez. Trener: Miha Bojovič
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3; Šmartno 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 18; Šmartno 18 minut. RDEČI KARTONI: Gorenšek (33 - 3 x 2), Korpar (37 - 3 x 2); Krže (43 -direkten rdeči karton), Dobrave (60 - direkten rdeči karton).
IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Edino, kar bo ostalo v spominu s tekme med Jeruzalemom
1. A SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Šmartno 27:25 (16:13), Gorenje - Cimos Koper 27:24 (14:12), Slovenj Gradec - Ribnica Riko hiše 19:30 (7:119, Loka - Celje Pivovarna Laško 30:27 (15:16)Krka - Maribor Branik 31:31 (13:16).
1.	GORENJE 7	7	0	0	14
2.	CIMOS KOPER 8	6	0	2	12
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 7	5	0	2	10
4.	TRIMO TREBNJE 8	5	0	3	10
5.	LOKA 8	4	1	3	9
6.	KRKA 8	4	1	3	9
7.	MARIBOR BRANIK 8	3	2	3	8
8.	RIBNICA RIKO HIŠE 8	3	0	5	6
9.	JERUZALEM ORMOŽ 8	3	0	5	6
10.	SLOVAN	8 2 0 6 4
11.	SLOVENJ GRADEC 8 2 0 6 4
12.	ŠMARTNO 8 1 0 7 2
in Šmartnim, sta novi osvojeni točki Ormožanov, igro pa bo treba čim prej pozabiti. Že v 1. polčasu sta slaba sodnika Dragan Nikolič in Miran Štern pokazala drugi izključitvi Kor-parju (11. minuta) in Goren-šku (30. minuta) pri domačih, kar je precej vplivalo na igro Jeruzalema v obrambi. Ista igralca sta zaradi tretje izključitve morala na tribuno že v 33. (Gorenšek) in 37. minuti (Korpar). Prednost treh zadetkov na odmoru (16:13) je predvsem zasluga prvega moža tekme Roka Žurana, ki je v 1. polčasu mrežo nasprotnika zatresel kar šestkrat. V 43. minuti je Bojan Čudič zapravil sedemmetrovko in priložnost za ormoško vodstvo petih zadetkov. Ponujeno priložnost so gostje izkoristili s serijo 4:0 in celo izid izenačili na 25:25. V dramatičnem zaključku, ki je ponudil vse razen rokometa, sta zadela Žuran ter Hebar in pripeljala Jeruzalem do tretje prvenstvene zmage. Poleg slabe tekme je treba omeniti še hujšo poškodbo Melnja-ka, ki je bil poleg Žurana najboljši mož v ormoškem dresu. Gre za poškodbo kolena, ki bo Melnjaka oddaljila z igrišč vsaj štiri mesece, kar je še dodaten udarec za varovance trenerja Saše Prapotnika. V 9. krogu v soboto, 14. novembra, ob 20. uri Jeruzalem gostuje v Mariboru pri Braniku.
UK
ŽRK Mercator Tenzor - Ajdovščina 37:34 (17:17)
ŽRK MERCATOR TENZOR: Križanec M., Majcen, Korotaj 5, Prapo-
Rokomet • 1. B SRL (m)
M	■	V,V	v ■
Brez Ivancica nemočni
Velika Nedelja Carrera Optyl -Istrabenz Plini Izola 22:28 (13:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Meško 1, Majcen 1, Kaučič, Hanželič 5, Horvat 3, Veselko 4, Kneževič, Škripec 4, Preac, Ivančič 2, Kovačič, Tušak, Klemenčič, Ku-mer, Špindler 2, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
Po prvi doseženi zmagi ro-kometašev iz Velike Nedelje v Grosupljem, so vsekakor pričakovali, da bi lahko prišli tudi do prve domače zmage proti Izoli. Želje so bile, vendar so se te kaj hitro močno zmanjšale, ko so izvedeli za poškodbo izkušenega organizatorja igre Dejana Ivančiča. Le-ta je sicer poizkusil z igranjem, vendar so bile bolečine premočne. Gostje so se pokazali kot izredno močna in disciplinirana ekipa. Po izenačenem začetku tekme so v 19. minuti povedli 10:7. Domačini so v tem obdobju naredili veliko tehničnih napak, kar so gostje s pridom izkoriščali in preko neustavljivega Elvina Čosiča polnili domačo mrežo. Ko so se igralci Velike Nedelje končno zbrali in na trenutke zaigrali tako, kot vsi od njih pričakujejo, je bil rezultat takoj bolj ugoden, saj je malo pred koncem polčasa bilo že izena-
1. B SRL (m)				
REZULTATI 6. KROGA: Velika Ne-				
delja Carrera Optyl	- Istrabenz plini			
Izola 22:28, Celje Pivovarna Laško				
B - Sevnica 25:31, Mokerc Ig				- Aj-
dovščlna 31:33, Grča Kočevje				Gro-
suplje 35:28, Alples Železniki			--	Ško-
fljica 22:20, Krško	- Sviš Pekarne			
Grosuplje 34:22.				
1. KRŠKO 6	6	0	0	12
2. ISTRABENZ P. IZOLA 6	4	1	1	9
3. SVIŠ GROSUPLJE 6	4	0	2	8
4. GRČA KOČEVJE 6	4	0	2	8
5. SEVNICA 6	3	0	3	6
6. ŠKOFLJICA 6	3	0	3	6
7. AJDOVŠČINA 6	3	0	3	6
8. ALPLES ŽELEZNIKI 6	3	0	3	6
9. CELJE PIVO. LAŠKO B6	2	0	4	4
10. GROSUPLJE 6	1	1	4	3
11. MOKERC IG 6	1	0	5	2
12. VELIKA NEDELJA 6	1	0	5	2
čeno na 12:12. V končnici so bili gostje zopet boljši in po zaslugi odličnega vratarja Dragana Keviča odšli na odmor z minimalno prednostjo.
Tudi drugi polčas so bolje začeli gostje s slovenske obale in skozi ves polčas so držali varno razliko treh do 5 zadetkov. Domačini so seveda poskušali na vsak način rezultat preobrniti, vendar jim to nikakor ni uspelo. Izolčani so se predstavili kot zares dobra ekipa, v kateri izstopata že prej omenjena igralca Kevič in Čosič, ter so zasluženo zmagali.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (ž)		
REZULTATI 8. KROGA: Mercator		
Tenzor Ptuj - Mlinotest Ajdovščina		
37:34 (17:17), Piran vrtovi Istre -		
Krim Mercator 26: 46 (15:21), Za-		
gorje GEN I - Krka 26:26 (16:11),		
Olimpija - Veplas Velenje	41:27	
(19:12), Celje Celjske mesnine -		Ža-
lec 31:23 (17:7). V tem krogu je bila		
prosta ekipa Casino Izola.		
1. KRIM MERCATOR 9 9 0	0	18
2. ZAGORJE GEN - I 8 5 2	1	12
3. OLIMPIJA 7 5 1	1	11
4. MER. TENZOR PTUJ 7 5 0	2	10
5. CELJE C. MESNINE 7 4 0	3	8
6. KRKA 8 3 1	4	7
7. MLIN. AJDOVŠČINA 7 3 0	4	6
8. PIRAN VRTOVI ISTRE 8 2 0	6	4
9. VEPLAS VELENJE 7 2 0	5	4
10. CASINO IZOLA 7 1 0	6	2
11. ŽALEC 7 0 0	7	0
Foto: Črtomir Goznik
Ana Mihaela Ciora (ŽRK MT Ptuj) je bila s 13 zadetki najučinkovitejša igralka svoje ekipe.
tnik 2, Ciora 13, Močnik, Strmšek 7, Žunec, Bolcar 6, Erhatič, Sivka 4, Neubauer, Tumpej, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič
Že pred srečanjem z novinkami v ligi je domači strateg Nikola Bistrovič napovedoval tež-
ko tekmo, saj je nenazadnje šlo za ekipi, ki sta sosedi na lestvici. Njegove besede so se v popolnosti udejanjile na parketu, saj smo videli pravi »rudarski« boj, v katerem so se na veselje kakih 150 ljubiteljev rokometa
Rokomet • 2. SRL (m) - vzhod
Prvi letošni dvojni uspeh
Moškanjci Gorišni-ca - Pomurje 39:30 (18:16)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 8, Zorli 6 (2), Klemenčič 2, Valenko 2, Arnuš, Balas 6, Lo-zinšek 11, Golob, Cvetko, Lukaček, Bedrač, Korajžija 3, Preac, Firbas, Dimec 1. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci Gorišnica 2:2, Pomurje 4 (4); IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 8, Pomurje 8 minut.
Srečanje med tema tekmecema bi se moralo odigrati že v petek - tako je tudi delegirala tekmovalna komisija RZ Slovenije - vendar gostje o tem niso nič vedeli in so v petek povedali, da bodo igrali pač v sobo-
to, po ustaljenem urniku. Prav smešno od RZ Slovenije, da domačinu dovoli prestavitev tekme, tekmeca pa ne obvesti.
Domačini so v to srečanje krenili z novim trenerjem, ki se je tokrat prvič predstavil na uradni tekmi v njihovi športni dvorani, s svojo ekipo pa je vknjižil tudi nove točke. Začetek ni bil nič kaj vzpodbuden za domačine, ki so po uvodnih minutah zaostajali za rokome-taši Pomurja 2:5. Enostavno jim ni nič uspevalo, vendar so se kaj hitro pobrali in na polovici prvega dela tega srečanja že vodili 11:9. S prednostjo dveh zadetkov so tudi odšli na odmor.
To prednost so držali do sredine drugega polčasa, višje
1.	DOL TKI HRASTNIK	5
2.	DOBOVA	5
3.	MOŠKANJCI-GOR.	5
4.	ARCONT RADGONA	5
5.	DRAVA PTUJ	5
6.	RADEČE MIK CELJE	5
7.	POMURJE	5
8.	BREŽICE	5
veselile domačinke. Gostje so hitro povedle z 0:3 in domačinke so jih večino prvega dela igre lovile. Prvi gol so Ptujčan-ke dosegle šele v 8. minuti srečanja. V tem delu tekme je bila za domačinke nerešljiva uganka ajdovska vratarka Smoljo, ki je branila tudi nemogoče (skupaj 19 obramb). Največ, kar so domače rokometašice v tem delu lahko dosegle, je bilo trikratno izenačenje, toda vedno znova so Primorke ponovno pobegnile. Kljub temu je že po izteku igralnega časa za izid polčasa, 17:17, zadela Ciora iz sedemmetrovke. V prvem polčasu je bilo vse preveč napak v domači vrsti, poleg tega pa sta Mercator Tenzorju veliko težav povzročali predvsem Mrmo-ljeva, ki je skupaj dosegla kar 14 zadetkov ter izkušena organizatorka igre Marjanovičeva (skupaj 6 zadetkov).
2. SRL (m) - vzhod
REZULTATI 5. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Pomurje 39:30, Brežice
-	Drava Ptuj 28: 38, Arcont Radgona
-	Radeče MIK Celje 30:26, Dol TKI Hrastnik - Dobova 35:25.
10 8 5 5 4 3 3 2
Foto: Črtomir Goznik
Luka Zorli (Moškanjci-Gorišnica) je proti Pomurju dosegel 6 zadetkov.
zaloge pa si poleg čvrste igre gostov niso uspeli priigrati. Potem jim je to vendarle uspelo, saj so prišli na plus štiri (28:24), v sami končnici srečanja pa so dokončno zlomili odpor gostujočih rokometašev.
Danilo Klajnšek
Brežice - RK Drava Ptuj 28:38 (14:18)
RK DRAVA PTUJ: Bedenik, Toš 1, Ferk, Janžekovič, Verdenik 6, T. Horvat, Bračič 10, Bezjak 8, L. Požar 3, Fridrih 6, Sabo, D. Horvat, Dogša, Zolar 2, Bedrač 2, J. Požar. Trener: Milan Baklan
Rokometaši Drave se z gostovanja v Brežicah vračajo z gladko zmago. Potem ko so v preteklih obračunih igrali z na papirju favoriti za sam vrh tabele in proti izkušenejšim ekipam pričakovano izgubljali, so se tokrat pomerili s »tekmecem po meri«. Čeprav sta bili ekipi sosedi na lestvici, pa dvomov o zmagovalcu ni bilo. Dra-vaši so odigrali bistveno bolje in bolj zrelo kot v preteklih tekmah in že v začetku povedli z 0:3, v vratih pa je svoje dodal še vratar Dogša. Tudi obramba
Katja Bolcar, rokometa-šica Mercatorja Tenzorja:
»Rezultat je visok, to pomeni, da obrambi nista opravili svojega, ampak glavno je, da smo slavile. Veliko sta k naši zmagi prispevali vratarki, predvsem Maruša (Križanec op. a.). Potem ko so Ajdovke v napadu skušale od igre odrezati Martino (Strmšek op. a.), smo spremenile taktiko in na srečo nam je uspelo.«
Bistveno bolje so Ptujčanke stopile v drugi del igre. V 31. minuti je mlada Korotajeva zadela za sploh prvo vodstvo Ptujčank na srečanju. V 38. minuti je bilo že 22:19 za domačinke, k temu pa je največ pripomogla mlada Križančeva, ki je v teh trenutkih dobesedno zaklenila svoja vrata. Kljub temu, da je bilo v obrambi kar nekaj pomanjkljivosti in težav, pa so domače rokometašice toliko bolje igrale v napadu in nekajkrat prikazale zelo lepe in domiselne poteze. Trener Ajdovk je nekaj minut pred koncem poskusil z minuto odmora ujeti še zadnji vlak za priključek, toda bližje kot na dva zadetka zaostanka Primorke niso mogle. V kriznih trenutkih sta vajeti v svoje roke vzeli najizkušenejši v domači vrsti, Ciora in Strmškova, in dvoma o zmagovalcu ni bilo več. Končni izid je bil 37:34 za Ptujčanke, ki s to zmago ostajajo pod vrhom prvenstvene tabele. V prihodnjem krogu bodo gostovale pri novinkah v ligi - Veplasu iz Velenja.
Tadej Podvršek
je delovala dovolj čvrsto, tako da domačini niso prihajali do lahkih strelov. Ptujčani so vodili ves čas, Posavci so poskušali tudi s tesnim pokrivanjem razigranega Fridriha, kar pa so s pridom izkoriščali ostali roko-metaši modrih.
Slika se ni bistveno spremenila niti v nadaljevanju. Gostje so še naprej prevladovali, ves čas vodili s tremi, štirimi ali petimi zadetki razlike in tudi tesno pokrivanje Fridriha, Bračiča in Bezjaka s strani domačinih ni obrodilo sadov. V trenutkih ko se je tekma »lomila«, je odgovornost v svoje roke prevzel mladi Verdenik in Brežice so se znašle v izgubljenem položaju. Najvišja prednost na tekmi je bila nekaj trenutkov pred koncem, ko so gostje vodili z enajstimi zadetki razlike. Ptujčani so bili tokrat enostavno predobri in prehitri za domačo vrsto, njihova zmaga ni bila vprašljiva niti za trenutek, poleg tega pa je bila tud realizacija rokometašev Drave bistveno boljša kot na preteklih tekmah. S to zmago so se mladi Ptujčani odlepili iz začelja prvenstvene lestvica, zmaga nad Brežicami pa bo prav gotovo pozitivno vplivala na samozavest igralcev v modrih dresih, ki se bodo prihajajoči vikend na domačem terenu pomerili z ekipo Arconta iz Radgone.
tp
Milan Baklan, trener Drave: »Tokrat smo odigrali dobro tako v obrambi kot napadu in plod tega je visoka in povsem zaslužena zmaga. Za uspeh je zaslužna celotna ekipa, toda še posebej moram izpostaviti mlada Fridriha in Verdenika. Sedaj nas čaka ekipa Radgone, ki se je v preteklem krogu premagala Radeče, tako da je pred nami nov težek obračun.«
3. DOL VZHOD 2 (ž)			
REZULTATI 5. KROGA: Nova KBM			
Branik II. - AC Prstec Ptuj 3:0, For-			
mis II. - ZM Ljutomer 3:2, Galeja			-
Turbina 3:1.			
1 NOVA KBM BRANIK II.	4 4	0	12
2. AC PRSTEC PTUJ	4 3	1	9
3. GALEJA	4 3	1	9
4. TURBINA	5 3	2	8
5. ZM LJUTOMER	4 1	3	5
6. FORMIS II.	5 1	4	2
7. MAEIBOR	4 0	4	0
Odbojka • 3. DOL - vzhod 2 (ž)
Drugi letošnji poraz proti NKBM Branik
Nova KBM Branik II - ŽOK AC Prstec Ptuj 3:0 (16, 18, 24)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Breznik, Vidovič, Kokol, Intihar, Nimac, Vin-diš, Zupanič, Islamovič, Andjelkovič, Krajnc, Mahorič, Kosi, Horvat. Trenerka: Jasna Zajšek
Vodilni ekipi tretje državne odbojkarske lige, Nova KBM Branik II in Ptuj, sta se pomerili v Mariboru, domačinke pa so lažje od pričakovanj prišle do zmage 3:0 v nizih. Derbi tako ni upravičil svojega statusa, saj so gostje šele v tretjem nizu nudile pravi odpor, ki se je končal na razliko - 26:24. Pri mladih domačinkah se je ves čas srečanja videla večja uigranost, saj trenirajo kar petkrat na teden, kar se je poznalo predvsem v ključnih trenutkih igre. V prvih dveh nizih se je ponovno pokazala šibka točka ptujskih odbojkaric, to pa je bil slab sprejem, iz katerega kasneje niso mogle razviti učinkovitega napada. Slab sprejem je bil pogojen tudi z odličnim servisom Mariborčank, ki so tudi hitreje, natančneje in učinkovitejše odigravale napadalne akcije. Prav tako so dobro postavile blok, ki je bil orientiran na najboljši ptujski napadalki Simono Krajnc in Saro Vidovič. Slednja je kot kapetanka ekipe dobro prebijala mariborsko obrambo, vendar bi za preobrat rezultata potrebovala več razpoloženih soigralk. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je prvič
v ekipi v tej sezoni na igrišču pojavila izkušena Marjana Horvat Gojkošek, ki je solidno odigrala set in pol. To je bil po porazu v pokalne tekmovanju drugi poraz ptujskih odbojka-ric proti Novi KBM Braniku II v tej sezoni.
Kljub porazu imajo Ptujčan-ke še zmeraj točno začrtano pot, ki jih v tej sezoni vodi v 2. državno odbojkarsko ligo. Njihov naslednji nasprotnik bo neugodna ekipa Galeje, ki ima v tej sezoni enako statistiko kot ptujska ekipa, ta pa je sestavljena iz štirih zmag in enega poraza.
David Breznik
Jasna Zajšek, trenerka ŽOK AC Prstec Ptuj: »Odločil je naš zelo slab sprejem, ki se je med tekmo sicer izboljšal, vendar tokrat so nas Mariborčanke nadigrale v vseh elementih odbojkarske igre. Tudi naš napad ni bil dovolj učinkovit, tako da moram dodati, da so bile domačinke veliko boljše od nas in so zasluženo zmagale.«
Bowling • Podjetniška liga
Rekorda Črta Goznika
Sedmi krog je s svojim nastopom nedvomno posebej zaznamoval Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj), ki je močno izboljšal posamični rekord letošnje podjetniške lige (792
-	Branko Kelenc) - podrl je kar 857 kegljev! Začel je izjemno, saj je v prvi igri zapored dosegel 11 strikov, za popolno igro mu je ostal le še zadnji, dvanajsti met. Ko so vsi v bowling centru odložili krogle in spremljali ta met, je padlo 8 kegljev, dva sta ostala pokonci ...
-	rezultat 298! S tem rezultatom je prešel tudi v vodstvo v točkovanju posameznikov, Branko Kelenc je sedaj drugi.
Sicer je izjemno pomembno zmago dosegla ekipa VGP Drava, ki je tesno ugnala Tames. Presenetljivo visoki zmagi sta zabeležili ekipi Elektra Maribor in MP Ptuj, ki sta bili boljši od Taluma in DaMoSSa. V vodstvu je še naprej ekipa Saška bara.
REZULTATI 7. KROGA: Mestna občina Ptuj - Garant zavarovanje 8:0, MP Ptuj - DaMoSS 6:2, Elektro Maribor - Talum 7:1, VGP Drava -Tames 5:3, Čisto mesto Ptuj - Ilkos Candles 3:5, PSS - Saška bar 2:6, Radio-Tednik Ptuj - GAMA gradnje 8:0.
1.	SAŠKA BAR 7 2538 44 161,2
2.	VGP DRAVA 7 2645 42 163,1
3.	MO PTUJ	7 2521 41 161,7
4.	TAMES	6 2688 39 164,6
5.	RADIO-TEDNIK PTUJ 7 2646 39 162,4
6.	ČISTO MESTO PTUJ 7 2412 31 153,2
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 857, 2. Peter Cafuta (MO Ptuj) 725, 3. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 717, 4. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 716, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) in Mitja Šegula (Tames) 707, 7. Andrej Vajda (DaMoSS) 706, 8. Andrej Trunk (Tames) 705, 9. Mitja Popošek (Saška bar) 702, 10. Filip Meznarič (VGP Drava) 697.
7.	PSS	6	2281	28	151,7
8.	ILKOS CANDLES	7	2404	26	153,3
9.	DAMOSS	7	2026	26	134,0
10.	ELEKTRO MARIBOR 7	2303	24	146,4
11.	MP PTUJ D.O.O.	7	2442	23	148,3
12.	TALUM	6	2134	18	147,9
13.	GAMA GRADNJE 6	1826	3	114,8
NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI V SKUPNEM SEŠTEVKU: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 183,9, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 182,4, 3. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 178,8, 4. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 174,6, 5. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 174, 6. Robert Šegula (Tames) 172,2, 7. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 168,5, 8. Peter Cafuta (MO Ptuj) 168,1, 9. Mitja Šegula (Tames) 167,8, 10. Andrej Vajda (DaMoSS) 166,9.
PARI 8. KROGA: PONEDELJEK, 8. 11., OB 19.00: Mestna občina Ptuj
-	DaMoSS, VGP Drava - Saška bar, MP Ptuj - Tames, Čisto mesto Ptuj
-	Talum; TOREK, 9. 11., OB 19.00: Garant zavarovanje - Ilkos Candles, Elektro Maribor - GAMA gradnje, PSS - Radio-Tednik Ptuj.
JM
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 3. SNTL (m)
Dekleta uspela v tesni končnici, fantje ne
Peti krog v obeh prvih ligah, tako moški kakor ženski, v katerih nastopajo igralci in igralke NTK Ptuj, jim je prinesel polovični uspeh. Ptujčani so gostovali v Velenju in doživeli svoj letošnji tretji poraz. Nekateri so napovedovali gladko zmago domačinov, vendar tega proti direktnemu konkurentu za peto mesto niso uspeli. Gostje iz Ptuja so povedli z zmago Paviča nad Roscom, nato pa so domačini preobrnili rezultat sebi v prid 3:1. Pri rezultatu 3:2 je Slatinšek tesno, v petih nizih, ugnal Urbana Ovčarja in domačinom je za končni uspeh manjkala samo še ena zmaga. Za končni uspeh pa so se morali kar precej potruditi, saj je Danilo Piljak najprej premagal vedno neugodnega Jazbeca, v osmi partiji pa je po maratonskem dvoboju slavil domačin Slatinšek, ki je še drugič s 3:2 ugnal tekmeca, tokrat Bojana Paviča.
Sicer se pri moških v tem krogu ni zgodilo nič presenetljivega, saj je vodeča trojka po pričakovanjih slavila; Mariborčani so sicer v Mengšu doživeli kar tri posamične poraze..
V ženski konkurenci Fužinar še naprej melje svoje tekmice, Ljubljana pa jim trmasto sledi. Na Ptuju je o zmagovalkah v Gimnaziji Ptuj (v Mladiki je bila razstava malih živali) odločil šele zadnji, deveti dvoboj. Fortuna je bila tokrat na strani domačink, ki so 5:4 premagale ljubljansko Ilirijo ter dosegle svojo tretjo zmago za četrto mesto na prvenstveni razpredelnici. Za zadnjo zmago je poskrbela Ivana Zera, ki je bila
Foto: Črtomir Goznik
Ivana Zera je bila s tremi posamičnimi zmagami najzaslužnejša, da so igralke Ptuja zabeležile tretjo letošnjo zmago; prispevala je tudi odločilno točko.
v zadnjem dvoboju superiorna in je gladko ugnala Hudnikovo. Tokrat ni imela svojega dne re-prezentantka Vesna Rojko, ki je bila samo enkrat uspešna, dvakrat pa je izgubila.
7.	I LIRIJA
8.	MUTA
9.	EDIGS MENGEŠ
10.	PPK RAKEK
5	14	2
5	14	2
5	0 5	0
5	0 5	0
1. SNTL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Tempo Velenje - Ptuj 5:3, Edigs Mengeš -Finea Maribor 3:5, Ilirija - Kema Pu-conci 2:5, Muta - Krka 0:5, Sobota
TEMPO VELENJE - PTUJ
5:3
Rosc - Pavič 2:3, Jazbec - Ovčar 3:0, Slatinšek - Piljak 3:1, Jazbec -Pavič 3:1, Rosc - Piljak 1:3, Slatin-šek - Ovčar 3:2, Jazbec - Piljak 1:3, Slatinšek - Pavič 3:2
- PPK Rakek 5:2. 1. KRKA	5	5	0	10	1. SNTL (ž)
2. FINEA MARIBOR	5	5	0	10	REZULTATI 5. KROGA: Ptuj - Iliri-
3. KEMA PUCONCI	5	5	0	10	ja 5:4, Iskra Avtoelektrika - Fužinar
4. SOBOTA	5	3	2	6	Interdiskont 2:5, Mura - Ljubljana
5. TEMPO VELENJE	5	3	2	6	2:5, Kajuh Slovan - Arrigoni Izola
6. PTUJ	5	2	3	4	4:5, Logatec - Sobota 5:0.
Košarka • 3. SKL - vzhod (m)
Prva je najslajša ...
Terme Ptuj -Koroška 115:72
36:21, 30:24, 29:11, 20:16
KK TERME PTUJ: Korošec 3 (1:2), Gojznik 18 (0:3), Nadižar 2, Vodušek 8, Horvat 5 (1:1), Koprivc 30 (3:3), Holc 32 (3:5), Vrabl 5 (1:2), Dreven-šek 2 (2:4), Ferme 4 (2:2), Radič 6, Krajnc. Trener: Branko Radovic
Ptujski košarkarji so v 3. krogu zabeležili prvo prvenstveno zmago, ki bo igralcem zagotovo vlila dodatnih moči pred nadaljevanjem. Pred srečanjem so se srečali z nepredvidljivo težavo, saj je moral trener Ratko Radovic na nujno operacijo, zaradi česar je njegovo mesto začasno zasedel njegov brat Branko (tudi nekdanji član Slo-
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 3. KROGA: Terme Ptuj
-	Koroška 115:72, ŠRK Koši - Komenda Hram Gorjan 77:54 (20:11, 19:11, 16:23, 22:9), Ivančna Gorica
-	Ruše 81:72 (22:16, 25:20, 16:16, 18:20), NONA Lenart - Primafoto SG 70:41 (18:6, 17:5, 19:9, 16:21). Prosta je bila ekipa Posavje Podbočje.
3 0 6 3 0 6
vana). Le-ta je vodil tudi nekaj treningov, kjer se je spoznal z ekipo. Korošci, ki doslej še niso osvojili nobene točke, so prišli na Ptuj s samo šestimi igralci, medtem ko je na domači klopi sedelo 12 igralcev.
»Tekme proti takšnim ekipam so najtežje, saj je igralce težko motivirati. Nikakor si nisem želel, da bi se tekma odločala v zadnji četrtini, kjer
bi lahko izkušeni gostje morda celo presenetili, ampak smo storili vse, da bi tekmece z močnim tempom utrudili že prej. To nam je v popolnosti uspelo, zaradi česar ima ta uspeh še dodatno težo,« je po tekmi povedal trener Branko Radovic, ki je igralce vso tekmo vzpodbujal in jim delil nasvete.
Zadovoljen je bil tudi Seba-stjan Holc, z 32 točkami najboljši strelec v domači ekipi: »Na tekmi se vedno bolj pozna trdo delo na treningih, kjer de-
1FUZINAR INTERDISKONT	5 5	0	10
2.	LJUBLJANA	5 5	0	10
3.	ARRIGONI IZOLA	5 4	18
4.	PTUJ	5 3	2	6
5.	LOGATEC	5 2	3	4
6.	ISKRA AVTELEKTRIKA	5 2	3	4
7.	MUTA	5 2	3	4
8.	ILIRIJA	5 1	4	2
9.	KAJUH SLOVAN	5 14	2
10.	SOBOTA	5 0	5	0
PTUJ - ILIRIJA 5:4
Zera - Zalezina 3:0, Rojko - Hu-dnik 3:0, Terbuc - Jerič 1:3, Rojko - Zalezina 2:3, Zera - Jerič 3:0, Terbuc - Hudnik 3:0, Rojko - Jerič 1:3, Terbuc - Zalezina 0:3, Zera - Hudnik 3:0.
Danilo Klajnšek
lamo res kvalitetno. Užitek je delati s takšnima trenerjema, zato napredek ne more izosta-ti. Tokratni tekmec ni bil na takšnem nivoju, kot prva dva, zato smo se lahko popolnoma razigrali in dodobra napolnili njihov koš. Sam sem zadovoljen s svojim metom od daleč, od soigralcev pa sem dobil tudi ustrezno število uporabnih žog.«
Košarkarji Term Ptuj bodo v 4. krogu, v soboto, 13. 11., gostovali v Rušah.
Jože Mohorič
1.	ŠRK KOŠI	3
2.	IVANČNA GORICA	3
3.	NONA LENART	2
4.	TERME PTUJ	3
5.	PRIMAFOTO SG	3
6.	KOMENDA HRAM GORJAN 2
7.	POSAVJE PODBOČJE	2
8.	RUŠE	3
9.	KOROŠKA	3
2 0 4 1 2 4
1 2	4
1 1	3
1 1	3
0 3	3
0 3	3
Foto: Črtomir Goznik
G. Koprivc (KK Terme Ptuj, beli dres) je Korošcem nasul 30 točk, od tega pet trojk.
Nogomet • 3. SNL vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Mladen Dabanovič zaklenil vrata
3. SNL - vzhod
Predzadnji jesenski krog je zaznamoval bivši reprezentančni vratar Mladen Dabanovič, ki je mesto na trenerskem stolčku zamenjal za mesto med vratnicama na igrišču. To se je zgodilo na srečanju z Bistrico in Stojnci. Oba kluba sta v nevarnih vodah in tako so domačini potegnili še zadnjega aduta iz rokava. V ne preveč kvalitetnem srečanju so domačini hitro dosegli vodeči zadetek, ki se je na koncu izkazal za zmagovitega. Gostje so imeli nekaj »pravih« priložnosti, vendar niso znali žoge spraviti za hrbet bistriškega vratarja. V 68. minuti so imeli najlepšo priložnost za izenačenje: iz oči v oči sta se znašla izkušena Boris Klinger in Mladen Dabanovič, slednji pa je bil uspešnejši in pomembne tri točke v borbi za obstanek so ostale doma. Junak tega srečanja je vsekakor Mladen Dabanovič, ki je 25 krat nastopil za slovensko izbrano vrsto.
Odranci so pred 800 gledalci v derbiju kroga slavili na vročem gostovanju v Kuzmi, kjer so ugnali Tromejnik. Nogometaše Šentjurja so proti Gradu ločile še samo sekunde do končnega zmagoslavja, vendar so se morali na koncu zadovoljiti le s točko. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Dravogradu, kjer so bili spre-tnejši in srečnejši domačini, za katere je zmagoviti zadetek dosegel bivši napadalec Drave Dragan Ljubanič.
REZULTATI 12. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Stojnci 1:0 (1:0), Kovinar Štore - Paloma 2:0 (1:0), Teh-nostroj Veržej - Čarda 1:2 (1:2), MU Šentjur - Grad 1:1 (0:0), Tromejnik G Kalamar - Odranci 0:1 (0:0), Simer šampion - Malečnik 4:1 (1:1), Koroška Dravograd - Zreče 1:0 (0:0),
1.	ODRANCI 12 10 1 1 35:15 31
2.	KOVINAR ŠTORE 12 7 2 3 23:17 23
3.	SIMER ŠAMP. 12 6 4 2 29:13 22
4.	TROMEJNIK 12 6 2 4 19:17 20
5.	DRAVOGRAD 12 6 2 4 23:25 20
6.	ČARDA 12 5 4 3 15:13 19
7.	TEHNO. VERŽEJ 12 6 0 6 24:26 18
8.	GRAD 12 4 5 3 20:20 17
9.	MALEČNIK 12 5 1 6 20:22 16
10.	ZREČE 12 4 3 5 12:15 15
11.	A. E. BISTRICA 12 3 2 7 24:25 11
12.	PALOMA 12 3 2 7 11:22 11
13.	STOJNCI 12 2 2 8 15:28 8
14.	MU ŠENTJUR 12 1 2 9 14:29 5
AHA EMMI BISTRICA -STOJNCI 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Divjak (24) AHA EMMI BISTRICA: Dabanovič, Novak, Hrušman (od 90. Iršič), Čander (od 73. Jelenko), Beranič, Korošec, Razboršek, Mlinar, Divjak, Stegne, Lemezovič (od 46. Hren). Trener: Mladen Dabanovič.
STOJNCI: Zajc, Ratek (od 56. Fri-dauer), Topolovec, Turkuš, Mikulec, Leben (od 77. Pernek), Klinger, Jan-žekovič, D. Krajnc (od 59. Gajšek), Kokot, S. Krajnc. Trener: Robert Te-žački.
Štajerska liga: Zavrč in Ormož do točk v končnici
Šele v predzadnjem krogu jesenskega dela tekmovanja v Štajerski ligi nogometaši vodečega Zavrča niso zmagali, ampak so na vročem gostovanju v Rušah remizirali. Zavr-čani so sicer prvi povedli, imeli dober izhodiščni položaj, vendar se Rušani niso dali in so najprej izenačili, sedem minut pred koncem pa celo povedli. Štiri minute kasneje je Mario Darmopil drugič na tekmi dosegel zadetek in s tem postavil končni izid srečanja.
Vodeči Šoštanj je »potopil« Gere-čjo vas, ki je na tej tekmi prva pove-dla. A kaj, ko so nato prejeli pol ducata zadetkov ... Točko so v zadnjih trenutkih srečanja v Rogatcu reševali Ormožani, kar jim je z golom Saša Habjaniča v prvi minuti sodnikovega
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovič je nekdaj navduševal v dresu državne reprezentance, kasneje je branil tudi za ptujsko Dravo (na fotografiji); v Slovenski Bistrici dokazuje, da je še vedno visoka ovira za tekmece ...
podaljška tudi uspelo. Ormožani so že od 5. minute dalje igrali brez izključenega Novaka, preobrat pa je z vstopom v igro prinesel trener Aleš Jurčec. Nikakor ne steče tudi nogometašem iz Podvinc, ki so tokrat gostili Pesnico in jim prepustili celoten izkupiček.
REZULTATI 12. KROGA: Pohorje - Zavrč 2:2 (0:1), Šoštanj - ZAVA Ge-rečja vas 6:1 (2:1), GIC Gradnje Rogaška - Marles hiše1:2 (1:1), Mons Claudius - Carrera Optyl Ormož 2:2 (0:0), Peca - Boč Poljčane 1:1 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Koroške Gradnje 3:1 (2:1), Podvinci - Tehnotim Pesnica 0:1 (0:0)
1.	ZAVRČ
2.	ŠOŠTANJ
3.	TEH. PESNICA
4.	POHORJE
5.	MARLES HIŠE
6.	ŠMARJE PRI J.
7.	BOČ POLJČANE
8.	PECA
9.	GIC ROGAŠKA
10.	PODVINCI -1
11.	C. O. ORMOŽ
POHORJE - ZAVRC 2:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Darmopil (33), 1:1 Šnofl (52), 2:1 Makari (83. z 11 m), 2:2 Darmopil (87)
ZAVRC: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Murat, Kuserbanj, Darmopil, Čeh (od 70. Antolič), Fridl, Šnajder (od 70. Marinič). Trener: Miran Emeršič.
ŠOŠTANJ - ZAVA GEREČJA VAS 6:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Hertiš (10), 1:1 Umihanič (37), 2:1 Hudarn (42), 3:1 Umihanič (57), 4:1 Hudarin (69. iz 11m), 5:1 Umihanič (73), 6:1 Špa-
12 11		1	0	44:9	34
12	9	1	2	40:12	28
12	8	1	3	29:16	25
12	7	2	3	31:20	23
12	6	0	6	21:27	18
12	4	4	4	27:20	16
12	4	4	4	23:22	16
12	4	3	5	14:22	15
12	5	0	7	21:30	15
12	3	3	6	22:28	11
12	2	5	5	14:26	11
12	2	2	8	12:30	8
12	2	2	8	11:29	8
12	1	4	7	13:31	7
capan (78)
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Sagadin, Draškovič, Lončarič, Šešo, Gerečnik, Miha Lešnik, Miha Lešnik, Kokot, Kaisesberger, Hertiš. Trener: Franc Žitnik.
MONS CLAUDIUS -
CARRERA OPTYL ORMOŽ
2:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Mikša (48), 1:1 Šti-berc (68), 2:1 Mikše (88), 2:2 Hanja-nič (91)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Zadravec, Štiberc, Zorman, Piberč-nik, Kardum, Novak, Krajnc (od 54. Jurčec), Druzovič, Habjanič, Košnik. Trener: Aleš Jurčec.
PODVINCI - TEHNOTIM PESNICA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Muršič (55) PODVINCI: Šeruga, Šebela, Ku-serbanj, Ivančič, Bezjak, K. Brumen, Novak (od 69. Kupčič), Juršek, Ko-kot, Petrovič, Mori (od 67. D. Bru-men). Trener: Damjan Bezjak
1. liga MNZ Ptuj: za Središčem velika praznina
REZULTATI 11. KROGA: Rogoz-nica - Videm 2:4, Oplotnica - Pra-gersko 4:0, Lovrenc - Hajdina 1:3, Apače - Dornava 3:1, Skorba - Go-rišnica 0:2, Bukovci - Središče ob Dravi 0:1.
1. SREDISCE OB D. 11		9	1	1	26:9	28
2. SKORBA	11	6	2	3	26:13	20
3. HAJDINA	11	6	1	4	21:12	19
4. OPLOTNICA	11	5	4	2	14:10	19
5. BUKOVCI	11	6	1	4	19:19	19
6. GORIŠNICA	11	5	3	3	18:15	18
7. APAČE	11	4	3	4	22:15	15
8. LOVRENC	11	4	3	4	16:14	15
9. VIDEM	11	3	2	6	14:21	11
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Jurčec (Carrera Optyl Ormož) je, podobno kot Dabanovič, odlično opravil svojo vlogo trenerja-igralca.
10.	DORNAVA 11 3 0 8 18:23 9
11.	ROGOZNICA 11 2 2 7 16:30 8
12.	PRAGERSKO -2 11 2 0 9 10:39 4 APAČE - DORNAVA 3:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Zagoršek (23), 1:1
Predikaka (36), 2:1 Predikaka (58), 3:1 Širovnik (88)
LOVRENC - HAJDINA 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Krajnc (5), 0:2 Fic-ko (49), 0:3 Jazbec (77), 1:3 Medved (85)
SKORBA - GORIŠNICA 0:2 (0:2) STRELEC: 0:1 Šegula (14), 0:2 Šegula (27)
BUKOVCI - SREDIŠČE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Lesjak (87)
2. liga MNZ Ptuj: Grajena slavila v Podvincih
REZULTATI 11. KROGA: Zgornja Polskava - Cirkulane 1:1, Tržec -Hajdoše 2:1, Markovci - Slovenja vas 1:0, Podvinci Agrocenter Ptuj - Grajena 4:5, Podlehnik - Makole 0:2, Spodnja Polskava - Leskovec 3:3.
1.	MAKOLE 11 9 0 2 31:10 27
2.	TRŽEC 11 8 0 3 34:29 24
3.	GRAJENA 11 7 2 2 36:17 23
4.	PODVINCI A. P. 11 7 0 4 38:19 21
5.	MARKOVCI 11 6 0 5 23:27 18
6.	CIRKULANE 11 5 2 4 20:21 17
7.	LESKOVEC 11 5 1 5 17:28 16
8.	PODLEHNIK 11 4 3 4 22:16 15
9.	ZG. POLSKAVA 11 3 3 5 17:21 12
10.	SLOVENJA VAS 11 2 3 6 9:13 9
11.	HAJDOŠE 11 1 2 8 11:34 5
12.	SP. POLSKAVA 11 0 2 9 14:37 2
MARKOVCI - SLOVENJA VAS 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Janžekovič (19) PODVINCI AGROCENTER PTUJ -GRAJENA 4:5 (2:1)
STRELCI: 1:0 Simonič (3), 2:0 Stater (17), 2:1 Breznik (45), 2:2 Šo-štarič (48), 3:2 Dokl (67), 4:2 Strelec (69), 4:3 Kramberger (71), 4:4 Petek (79. iz 11m), 4:5 Petek (89) TRŽEC - HAJDOŠE 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Petek (19), 1:1 Skr-binšek (23), 2:1 Emeršič (82., z 11 m)
SPODNJA POLSKAVA - LESKO-VEC 3:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Krajnčič (25), 2:0 Dolenc (27), 2:1 Jelen (51), 2:2 Za-vec (52), 3:2 Kos (54), 3:3 Strmšek (85)
ZGORNJA POLSKAVA - CIRKU-LANE 1:1 (0:0)
SRELCA: 1:0 Klajderič (55), 1:1 Kelc (85) PODLEHNIK - MAKOLE 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Stojnšek (41), 0:2 Kotnik (54)
Danilo Klajnšek
Kasaštvo • KK Ljutomer
Ob zaključku sezone
Ob koncu letošnje kasaške sezone so se minulo soboto na ljutomerskem hipodromu zbrali funkcionarji in člani kluba, donatorji in sponzorji letošnjih dirk, nekateri župani prle-ških občin ter skupaj z novinarji v prijetnem razpoloženju kramljali o dogodkih, ki so se zvrstili v organizaciji najstarejšega konjeniškega društva pri nas. Tudi tokrat so bili dosežki Ljutomerčanov zelo dobri, saj so se izkazali na tekmovanjih doma in v tujini, bili pa so tudi izjemno uspešni pri organizaciji dirk v Ljutomeru. Kot napoveduje predsednik kluba Janko Slavič, bodo tudi v prihodnji sezoni kandidirali za pripravo osmih tekmovalnih dni, potegovali pa se bodo še za izvedbo najpomembnejše rej-ske dirke - slovenskega kasaškega derbija. Odprtje sezone v letu 2011 bo - kot je v Ljutomeru že običaj - na velikonočni ponedeljek (25. april). Na ljutomerski stezi so se za zaključek v revijalni dirki dvosedov
Lester znova odličen
Štirinajstletni kasač Lester nadaljuje z odličnimi dosežki. Na mednarodni dirki v Budimpešti je na vajetih Jožeta Saga-ja mlajšega (KK Ljutomer), ki je lastnik Lesterja skupaj z Zvon-kom Ostercem (KK Slovenske gorice Lenart), dosegel novo zmago. Na 2000 metrov dolgi stezi je slavil z izvrstnim časom 1:16,8 in prislužil nekaj več kot 2000 evrov.
pomerili akterji sobotnega druženja, kjer sta se 1. mesta veselila križe-vski župan Branko Belec in član KK Ljutomer Jernej Slavič s Fordeno (na posnetku).
NŠ
Tenis • 2. zimska liga
Rezultati 1. kroga (6. 11.): VETERANI - CIVIS PTUJ 3:0 (Pušnik
-	Bezjak 9:0, Merc - Lebar 9:0, Pušnik/Tumpej - Bezjak/Lebar 9:0); TK SKORBA GAD - TK ŠTRAF 0:3 (Šlamberger - Cajnkar 4:9, Dobnik
-	Krajnc 4:9, Šlamberger/Dobnik - Korošec/Fras 5:9); TK SKORBA -PSS PTUJ 2:1 (Zebec - Vamberger 9:7, Ules - Čeh 8:9, Ules/Berlak
-	Čajič/Belšak 9:5).
VRTSNI RED: Veterani in TK Štraf 3, TK Skorba 2, PSS Ptuj 1, TK Skorba Gad in Civis Ptuj 0 točk.
Prvi krog v letošnji 2. zimski teniški ligi je že dal delne odgovore o tem, katere ekipe bodo krojile vrh in katere drugi del lestvice. Ekipi Veteranov in TK Štraf sta dosegli prepričljivi zmagi nad ekipama Civisa (novinci v ligi) in TK Skorba gad. TK Skorba je v najbolj izenačenem obračunu tesno premagal ekipo PSS Ptuj, o zmagovalcu pa so odločale malenkosti.
1. liga
Pari 2. kroga, 13. 11.: 8.30: TK Sumari - Hiša Kager, TK Gorišnica - Trgovine Jager; 11.45: TC Goja - Hortikultura.
JM
Nogomet • 1. SŽNL
Štirje goli v 15 minutah
V derbiju zmaga Krke
V 10. krogu je bilo največ pozornosti namenjene derbiju v Novem mestu. Državne prvakinje so proti Korošicam prišle do zmage, vendar težje, kot so same pričakovale, ob tem pa še dokaj srečno. Zmagoviti zadetek so namreč dosegle debelo v sodnikovem podaljšku, v 93. minuti. S tem se je končal jesenski del tekmovanja, naslednji konec tedna bosta odigrani le še preloženi tekmi.
REZULTATI 10. KROGA: Pomurje Beltinci - Dornava 7:0 (3:0), Veleso-vo Kamen Jerič - Maribor 0:5 (0:3), Jevnica - Rudar Škale 1:0 (0:0), Krka - HV TOUR Slovenj Gradec 1:0 (0:0).
1.	KRKA 9 8 1 0 40:3 25
2.	SLOV. GRADEC 10 7 0 3 33:13 21
3.	RUDAR ŠKALE 9 5 2 2 31:8 17
4.	JEVNICA 10 5 2 3 30:18 17
5.	POMURJE - BEL. 9 5 1 3 34:17 16
6.	MARIBOR 10 3 1 6 20:26 10
7.	VELESOVO JERIČ 9 1 0 8 6:54 3
8.	ŽNK DORNAVA 10 0 1 9 7:62 1
Pomurje Beltinci - ŽNK Dornava 7:0
(3:0)
ŽNK DORNAVA: Laura Maksi-movič, Patricija Golob, Maja Skaza, Mateja Arnuš, Saša Ljubec, Daša Gr-dina, Lucija Hameršak (od 61. Nuša Ploj), Katja Nežmah, Gabrijela Milec (od 46. Teja Šmintič, od 71. Kaja Perger), Nina Kovačič, Saša Fras. Trener: Mitja Serdinšek.
V zadnjem jesenskem srečanju so nogometašice iz Dornave gostovale v Beltincih, kjer so se pomerile z domačo ekipo Pomurja. Doživele so pričakovan poraz, vendar bi jo lahko bolje odnesle. V dobrih petnajstih minutah, ob koncu prvega in na začetku drugega dela, so namreč prejele kar štiri zadetke, ki so odločili srečanje.
Danilo Klajnšek
Foto: NS
Šah
Ptujski sahisti ekipni državni podprvaki
Foto: Črtomir Goznik
Velemojster Jurij Krivoručko (ŠD Tehcenter Ptuj)
Z 9. krogom se je v nedeljo končalo ekipno državno prvenstvo za leto 2010. V izredno razburljivi končnici, kjer je bil prvak znan že dve koli pred koncem, so člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj s težavo obdržali drugo mesto iz lanskega leta. To jim je v zadnjem krogu omogočila najvišja zmaga v celotnem prvenstvu, ko so ekipi Kranja oddali vsega en remi. Šahisti Radenske so jih namreč v predzadnjem kolu prehiteli za eno točko.
Po prvem in edinem porazu Ptuj-čanov v petkovem sedmem kolu proti najresnejšemu tekmecu za prvo mestu, ekipi ŽŠK Maribor, je bilo jasno, da več od drugega mesta ni možno doseči. Vendar pa so tudi to postavili pod vprašaj v sobotnem osmem kolu, ko so tesno, 3,5:2,5 premagali ekipo Nove Gorice, ob tem pa so igralci Radenske kar s 6:0 premagali Šentjur in Ptujčane nepričakovano prehiteli za eno točko. Nedeljsko zadnje kolo je tako pritegnilo največ pozornosti prav v tekmi za drugo mesto. Ptujčani so proti Kranju gladko povedli s 5:0, pri čemer so zmage dosegli VM Duško Pavasovič, Jurij Krivoručko, Jure Bo-rišek, Adrijan Mihalčišin in FM Gregor Podkrižnik. Breme odločitve je glede na stanje po petih dokončanih partijah srečanja Radenska-Podpeč padlo na ramena najmlajšega v vrstah Ptujčanov, FM Roberta Roškar-ja. Po več kot petih urah igre mu je uspelo remizirati, kar je bilo dovolj za drugo mesto ne glede na to, ali bi zadnji igralec Radenske zmagal. V tem primeru bi oboji dosegli enako število točk, vendar bi bila prednost na strani Ptujčanov glede na zmago v medsebojnem dvoboju.
In kaj meni kapetan ekipe ŠD Tehcenter Ptuj MM Danilo Polajžer o letošnjem uspehu?
»Letošnja liga je bila izredno naporna. Ptujčani smo bili v devetih kolih samo trikrat domačini, vemo pa, da ima domači teren vseeno določeno prednost. V posameznih kolih smo imeli težave tudi pri zagotovitvi najboljših članov našega društva, saj smo na primer v zadnjih štirih kolih ostali brez standardno najboljšega VM Aleksandra Beljavskega. Pohvalil bi vse, ki so nastopili, in se jim za-
hvalil za borbenost in profesionalni pristop. Posebej še mladima domačima FM, Gregorju Podkrižniku in Robertu Roškarju, ki sta vzdržala, ko je bilo najbolj potrebno. Morda nas je začetna postava res uvrščala med najresnejše kandidate za naslov državnega prvaka, vendar je drugo mesto ob vsem naštetem velik uspeh. To je vsekakor velika vzpodbuda nekaterim mlajšim članom društva, ki bodo počasi prevzeli breme nastopa za prvo ekipo«.
Kako so igrali?
Najuspešnejši v ptujski ekipi je bil VM Jure Borišek, ki je iz devetih partij zbral kar 8 točk, VM Duško Pavasovič jih je zbral 7,5. Oba sta ostala ne-poražena, kakor tudi VM Aleksander Beljavski, ki je zbral 4 točke (4), FM Robert Roškar 3 (4) in VM Andrej Volokitin z 1,5 (2). Svoje so dodali VM Adrijan Mihalčišin 4,5 točk iz sedmih partij, po 4 VM Jurij Krivoručko (5) in FM Gregor Podkrižnik (7) ter 1 MM Danilo Polajžer.
Zmagovalka letošnjega državnega prvenstva, ekipa ŽŠK Maribor, si je priborila pravico nastopa na evropskem klubskem pokalu prihodnje leto. Ker pa bo domačin tega pokala Slovenija (Rogaška Slatina), se nastop obeta prav gotovo tudi drugou-vrščeni ekipi ŠD Tehcenter Ptuj, kar je še dodaten razlog za zadovoljstvo ob osvojenem naslovu državnega podprvaka.
Silva Razlag
Končni vrstni red:
1.	ŽŠK Maribor 43 (18 MT),
2.	ŠD Tehcenter Ptuj 37,5 (16),
3.	ŠD Radenska 36,5 (13),
4.	ŠK Krško 25,5, (9), 5. ŠK Branik Maribor 25,5 (8), 6. ŠK Podpeč 24,5 (7), 7. ŠK N. Gorica 23,5 (5), 8. ŠK Vrhnika 23 (7), 9. ŠK Kranj 16 (4), 10. ŠK Šentjur 14 (3).
Foto: arhiv šzs
Kapetanu Ptujčanov Danilu Polajžerju je pokal za 2. mesto predal Milan Kneževič, predsednik ŠZS in častni predsednik ŠD Ptuj).
Golf • Pogovor z Matjažem Gojčičem
Prevelika nihanja za vrhunske rezultate!
Ptujski igralec golfa Matjaž Gojčič je v zadnjih letih nosil primat najboljšega slovenskega igralca golfa, ta naziv pa mu je glede na rezultate v tej sezoni prevzel njegov mlajši prijatelj Grega Slabe. Gojčič je letos v seriji Alps Toura odigral kar šestnajst turnirjev, ponovno pa je nastopil tudi v Avstriji na turnirju European Toura. Preteklo nedeljo je potekal na ptujskem golf igrišču poseben golfski dogodek pod okriljem spletnega portala Zasport.si, na katerem je dvanajst amaterskih igralcev izzivalo našega asa v puttanju, longest driveu in igri dve lukenj. Matjaž Gojčič je užival v sproščenem vzdušju in igri z znanci, po izzivu pa je za Štajerski tednik tudi spregovoril o tej tekmovalni sezoni in njegovi prihodnosti, povezani z igranjem golfa.
Kakšna je v tem trenutku ocena vaše letošnje tekmovalne sezone?
Matjaž Gojčič: »Sezona je in ni bila uspešna. Začetek sezone je bil kar uspešen, vendar sem imel kasneje težave s poškodbo hrbta. To je vplivalo na moje rezultate v sredini sezone, medtem ko sem sedaj proti koncu leta ponovno v boljši formi, kar se je pokazalo tudi na zadnjih turnirjih. Na teh sem igral zelo dobro, morda sem naredil kakšno napako preveč, da nisem izpolnil svojega cilja, ki je bil, da bi pri-
šel med peterico na kakšnem turnirju Alps Toura. Moja igra v zadnjem obdobju je bila gotovo na dovolj visokem nivoju, le koncentracija ni bila dovolj konstantna, da bi lahko prišel do želenega rezultata. Kljub temu sem z igrami na zadnjih nekaj turnirjih zares lahko zadovoljen.«
Kateri so tisti rezultati ali pa igre, ki bi jih izpostavili?
Matjaž Gojčič: »Zagotovo je to bila dobra igra drugega dne na domačem turnirju na Ptuju v sklopu turnirja Slovenian Open, na katero sem bil zelo ponosen. Izpostavil bi tudi zaključna dva kroga na turnirju Feudo di Asti Golf Open v Italiji, kjer sem med vsemi igralci odigral najbolje. Če ne bi imel prvega slabega dne, ko sem bil celo sedemdeseti in bi odigral le tega v skladu z mojimi sposobnostmi, bi lahko ta turnir celo zmagal. V tem primeru bi imel dva ali tri udarce manj od konkurentov in zato ima tisti dober dosežek malo grenak priokus.«
Ponovno ste igrali tudi na European Touru v Avstriji?
Matjaž Gojčič: »Na tem turnirju nisem igral dobro, prav tako pa sem imel tudi precej smole. Mentalna pripravljenost za tako velik turnir ni bila na dovolj visokem nivoju, kar se je poznalo tudi na mojem rezultatu (Gojčič je osvojil 134. mesto, op. a.).«
Izstopajoči rezultati Matjaža Gojčiča na turnirjih Alps Toura v letu 2010:
-	11. mesto: Feudo di Asti Golf Open (Italija)
-	23. mesto: Le Fonti Golf Open (Italija)
-	27. mesto: Peugeot Tour Emporda Golf (Španija)
-	28. mesto: Open Int. d'Ile de France (Francija)
-	28. mesto: Int. Open Puglia Basilicata (Italija)
-	36. mesto: Slovenian Golf Open 2010
Kegljanje
Oboji poraženi v Lendavi
Kegljači in kegljačice iz Ptuja so tokrat nastopili v Lendavi, kjer so se merili z Nafto. Dekleta so doživela nepričakovano visok poraz, ki jih je stal trenutne uvrstitve na 1. mesto. Izgubili so tudi fantje, vendar za razliko od deklet minimalno. V posamičnih dvobojih niso uspeli osvojiti tiste četrte zmage, ki bi jim prinesla vsaj točko, v skupnem seštevku so bili namreč boljši domačini (boljši skupni rezultat prinaša dve točki) in poraz je bil neizbežen.
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Nafta - Drava Deta Center 7:1, Rudar -Šoštanj II. 8:0, Komcel - Litija 0:8, Ceršak - Lanteks III. 5:3.
1.	RUDAR	5 4 0 1 8
2.	CERŠAK	6 4 0 2 8
3.	DRAVA DETA C. 6 4 0 2 8
4.	GAŠPER KOROTAN 5 3 0 2 6
5.	NAFTA	6 3 0 3 6
6.	LITIJA	5 2 12 5
7.	LANTEKS III. 5 2 12 5
8.	KOMCEL	5 1 0 4 2
9.	ŠOŠTANJ II. 5 0 0 5 0
NAFTA - DRAVA DETA CENTER 7:1 (3075 - 2972)
DRAVA DETA CENTER: Krušič
524, Plajnšek 225, Kozoderc 253, Fridl 497, Kolar 500, Planinc 454, Bombek 519.
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 6. KROGA: Nafta -Drava Deta Center 5:3, Gašper Koro-tan - Lokomotiva DIXI 5:3, Žalec Petrol - Radenska II. 2:6, Litija - Piramida 6:2, Prepolje - Rile Servis 8:0.
1.	GAŠPER KOROTAN 6	5	0	1	10
2.	LOKOMOTIVA DIXI	6	4	0	2	8
3.	ŽALEC PETROL	6	4	0	2	8
4.	NAFTA	6	3	1	2	7
5.	PREPOLJE	6	3	0	3	6
6.	DRAVA DETA C.	6	3	0	3	6
7.	RADENSKA II.	6	3	0	3	6
8.	LITIJA	6	2	1	3	5
9.	RILE SERVIS	6	2	0	4	4
10.	PIRAMIDA 6 0 0 6 0
NAFTA - DRAVA DETA CENTER 5:3 (3214 - 3157)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 527, Sušanj 106, Žnidarič 485, Ilič 501, Premzl 537, Kozoderc 545, Čeh 556
PREPOLJE - RILE SERVIS 8:0 (3417 - 3137)
PREPOLJE: Gerečnik 543, Dre-melj 584, M. Kirbiš 559, Ogrizek 566, F. Kirbiš 582, Ornik 583
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič: »Zaradi velike količine nastopov sem letos marsikdaj izgubil željo in užitek v igri, ki ga bom vsekakor iskal v naslednji tekmovalni sezoni.«
Drugo leto manj turnirjev
Kakšni so vaši načrti za naprej?
Matjaž Gojčič: »Vsekakor bom ostal povezan z golfom in ta izziv na ptujskem igrišču ni moje slovo od igranja. Tudi naslednje leto bom zagotovo nastopil na profesionalnih turnirjih, vendar jih bom odigral nekoliko manj kot letos. Sam sem si zamislil tako, da bo od sedaj naprej golf malo v drugem planu, kar pomeni, da se ne bom toliko posvetil samim pripravam. Slednje se je že izkazalo za dobro v rezultatskem smislu v zadnjem delu sezone, ko sem precej manj treniral in sem več igral ter sem poizkušal predvsem uživati v igri. Ta pri-
stop bom poizkušal uveljaviti prihodnjo sezono, kjer se bom maksimalno skoncentriral na sedem ali osem turnirjev in ne več na dvajset ali več. Zaradi takšne količine nastopov sem marsikdaj izgubil željo in užitek v igri, ki ga bom vsekakor iskal v naslednji tekmovalni sezoni. Letos je bilo nekaj turnirjev, ko sem sam sebe dajal pod prisilo in zato ni bilo pričakovanih rezultatov.«
Bi lahko podali kakšen dober nasvet za vse, ki se ukvarjajo z igranjem golfa?
Matjaž Gojčič: »Nasvetov bi lahko podal veliko, a za vsakega igralca bi lahko bili specifični glede na njegovo kvaliteto igranja. Glavni nasvet pa je gotovo ta, da naj vsak uživa brez pritiska v igranju golfa.«
David Breznik
Planinski kotiček
Naraplje-Jelovice-Zgornja Sveča
PD Ptuj, mladinski odsek Sobota, 20. november
Leto se počasi bliža koncu. Vrhove je že pobelil sneg. Zato se bomo tokrat odpravili na izlet v našo bljižnjo okolico. Tudi tukaj so namreč lepe poti za prijetne sprehode po naravi. Sprehajali se bomo po ha-loških gozdovih. Pot, ki jo bomo prehodili, je lahka, za zaključek pa si bomo v Dolini Winetu vsi privoščili še pomes frites (možno je dobiti tudi pečeno postrv - cena 4,30 evra - ki pa ni vključena v ceni izleta). Ker bo to eden zadnjih izletov v letošnjem letu, pričakujem, da se ga boste udeležili v čim večjem številu. Izlet bomo vodili vodniki Planinskega društva Ptuj. Točen seznam odhodov bomo sporočili v sredo, 17. 11., ko bomo videli, katere šole se bodo prijavile. Pobrali vas bomo pred šolo.
ODHOD: železniška postaja Ptuj ob 7.30 VRNITEV: železniška postaja Ptuj ob 17.00 OPREMA: planinska za sredogorje, glede na vremenske razmere PREHRANA: iz nahrbtnika CENA: 10 evrov (prevoz, čaj, pomes frites, vodenje) PRIJAVE: v pisarni Planinskega društva Ptuj ali pri vodji izleta najkasneje do torka, 16. novembra 2010 Na ta izlet se bomo odpravili v soboto, 20. novembra 2010. Za vse dodatne informacije o izletu sem vam na razpolago na tel. 040 699 252 (Vlado). Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Vsi, ki uživate na sprehodih po naravi, ste vljudno vabljeni! Za tri ure sprehoda bomo imeli na voljo cel dan. S planinskimi pozdravi!
Vlado Fridl
Gorišnica • Novo v poljedelstvu
Setev ozimnih žit brez oranja
Podjetnik Milan Rebernik s Stročje vasi pri Ljutomeru je na eni od njiv v Gorišnici organiziral demonstracijski prikaz spravila koruze in takoj zatem setve ozimnih žit na isti njivi - brez oranja. Gre za novost v slovenskem poljedelstvu, ki jo sicer v tujini že nekaj časa uspešno izvajajo.
„S stroji tujih proizvajalcev iz Nizozemske in Švedske smo prikazali pripravo tal in setev brez oranja. V tokratnem prikazu smo uporabljali tri različne stroje, in sicer t. i. specialno orodje vario - disk s štirimi nizi nazobčanih krožnikov. S tem orodjem se pripravi zemlja za setev po spravilu koruze. V naslednjem koraku, takoj zatem, pa smo za setev uporabili dve različni sejalnici; ena je za direktno setev s tremi metri delovne širine, z vrtavkasto brano in mehansko žitno sejal-nico z disk lemeži, švedskega proizvajalca Amazone. Druga sejalnica pa je mehanska žitna sejalnica Vaderstadt, prav tako s tremi metri širine za direktno setev z disk lemeži. Pravilna struktura zastirke, ki jo ustvari to poljedelsko orodje (Vario-Disc Evers, op. a.), je osnovni razlog za prehod iz klasične obdelave in priprave tal v reducirano. Posamično vpeti krožni nazobčani diski z dvojnim nagibom razrežejo žive in odmrle nadzemne dele rastlin, korenine in zemljo, hkrati pa s tako imenovanim spodnjim za-
jemom posebej intenzivno rahljajo in mešajo tla in ostanke v globini od 8 do 12 cm."
Kot je ob prikazu še pojasnil Rebernik, se tako setev praktično vrši direktno po koruz-išču: „To je najbolj enostaven in najkrajši postopek spravila in takoj nato setve brez preo-ravanja in dodatnih stroškov. Gre za enostavno obdelavo zemlje, kjer se prihrani tako čas kot denar. S prikazanimi orodji namreč porabimo med
8 in 12 litrov nafte na hektar, in če to primerjamo z ostalimi klasičnimi postopki oranja, mulčenja in priprave tal za setev, gre za zelo veliko razliko. Gre za novo tehnologijo, ki jo letos prvič prikazujemo v Sloveniji, začenjamo pa seveda z manjšimi stroji, ki so nam jih dali v uporabo tuji partnerji našega podjetja. Sicer s temi stroji delamo že od letošnje pomladi, od časa vegetacije in spomladanskih ozelenitev na-
prej in ves čas merimo učinke ter preizkušamo te metode ter uporabno vrednost tovrstnega načina obdelave zemlje. Tako pridobivamo izkušnje, hkrati pa smo se lahko sami direktno prepričali, da gre za res uporabno in dobro tehnologijo obdelave tal. S tem načinom
namreč zmanjšujemo proizvodne stroške, hkrati pa zmanjšujemo uničevanje strukture zemlje oz. celo izboljšujemo sestavo tal, kar je tudi najbolj bistvenega pomena."
Rebernik je ob tem še dodal, da so prvi javni prikaz nove tehnologije obdelave njivskih tal
prikazali šele zdaj, jeseni, zato, ker so se hoteli najprej praktično prepričati o pozitivnih rezultatih. Vse, ki bi jih tovrstna obdelava tal zanimala, pa vabi, da ga pokličejo ali obiščejo na sedežu njegovega podjetja v Stročji vasi pri Ljutomeru.
SM
Strokovnjaki svetujejo
Božična zvezda
Njeno latinsko ime je Euphorbia pulcherrima, v tujini jo imenujejo večinoma Po-insettia, najraje pa sliši na ime božična zvezda. Neverjetno je, kako se je ta rastlina bliskovito razširila po vsem svetu kot simbol praznikov miru in božičnega veselja. Čeprav so žlahtnitelji povsod po svetu uspeli vzgojiti rastline, ki imajo ovršne liste obarvane v mnogih barvah, od bele do kremaste, pa lososovo oranžne, tudi skoraj rumene, oranžne, so rdeče še vedno najbolj tipične spremljevalke božičnega časa.
Foto: MP
In od kod njihova priljubljenost? Najprej so ena izmed redkih rastlin, ki nam v puste zimske čase, polne sivine in rjavih barv, samo če imamo srečo tudi snežno bele barve, prinaša žareče rdeče barve, ki so znamenje veselja ob prihodu božičnega časa. Zakaj se obarvajo ravno v tem času? So namreč rastline kratkega dne. Ko se dan skrajša na manj kot 10 ur, se pričnejo zgornji listi barvati. Ker je ravno tik pred božičem (21.december) najkrajši dan v letu, so te rastline takrat ravno najlepše obarvane.
Najbolj popularne in razširjene so še vedno rdeče cvetoče. No, naj pri tem še nekaj povem o tem cvetenju. Kar mi občudujemo in nam pravzaprav krasi domove z rdečo barvo, namreč niso cvetovi. To so samo rdeče oz. v današnjem času tudi drugače obarvani navadni listi, ki obdajajo cvetove. Te liste bi lahko s strokovnim imenom imenovali tudi Brakteje, s slovenskim imenom jih imenujemo ovršne liste. To je spet eden izmed mnogih čudežev narave,
s katerimi so se rastline prilagodile in postale kar najbolj uspešne v razmnoževalnem ciklusu. Ker so cvetovi zelo majhni in neugledni, bele oz. rumenkaste barve, z njimi seveda v bujnem toplem podnebju Mehike, kjer je polno prekrasnega cvetja, niso mogle tekmovati v boju za pozornost žuželk. Te pa so vsem cvetočim rastlinam nujno potrebne za oprašitev, le tako lahko nastane seme, s katerim se rastline v naravi razmnožujejo. Zato so se odločile: seveda to ni povsem tako, ampak je trajalo vrsto let, v to so
vključeni mnogi naravni procesi, da bodo žuželke privabile z lepo obarvanimi listi. Ker so bile pri razmnoževanju seveda najuspešnejše tiste rastline, ki so imele liste blizu cvetov kar najlepše obarvane, so sčasoma v naravi ostale samo te.
Pri nakupu pazite, da jih ne boste prehladili. Že nekaj minut na hladnem zraku je lahko usodnih. Zato jih dobro zavijte v papir in takoj odnesite v avto. Nakup božične zvezde naj bo tudi zadnji opravek tistega dneva.
Kje jih bomo doma postavili,
je seveda močno odvisno tudi od tega, kje nam bodo v največji okras. Poskusite najti dovolj svetla mesta, nikakor pa ne smejo biti v bližini svetil, izvora toplote: peči, radiatorjev, štedilnika, hladilnika, ventilatorjev oz. tam, kjer piha vroč ali mrzel zrak, mislim, da ni treba omenjati, da ne smejo biti v mrzlih hodnikih, vežah ali ob vhodnih vratih. Tudi na televizorje, radijske aparate, ob računalnike, na mikrovalovne pečice ne sodijo, tam bodo hitro pričele izgubljati listje. Tudi neposredno pripekanje sončnih žarkov jih lahko uniči. Najbolje uspevajo pri temperaturah okoli 20 oC Če temperature podnevi ne presežejo 22 oC, ponoči pa ne padejo pod 18 oC, bodo brakteje ostale najdalj časa lepo obarvane. Njihov čas skrajšajo tudi naše gledanje televizije dolgo v noč, saj jim podaljšamo dan, ravno tako katera koli svetloba dolgo v noč. Takrat namreč štejejo, da se dan daljša in pohitijo s cvetenjem. Pri nizkih temperaturah, pod 15 oC pa lahko pričnejo odmetavati spodnje liste.
Mnogi rastline po koncu praznikov odvržejo, saj dobimo vsako leto ne predrage nove rastline. Zakaj pa ne bi za po-skušino poskusili rastlin ohraniti še za naslednjo sezono. Po cvetenju večina listov odpade, kar prestraši mnoge ljubitelje cvetja. Dokler ostanejo stebla zelena, so rastline še žive in je to njihov naravni način rasti. Takrat rastline porežemo, zmanjšajmo jih lahko za dve tretjini. Ko pričnejo poganjati nove poganjke, jih pričnemo tedensko dognojevati s tekočimi gnojili za zelene rastline. Ko zunanje temperature ne padajo več pod 13 oC, rastline presadimo v nekoliko večji lonček (ne sme biti prevelik) in jih postavimo v senčen kot vrta. Redno jih zalivamo in dognojujemo celo poletje. Če postanejo poganjki predolgi, potem jih lahko režemo do septembra.
V jeseni moramo najprej paziti, da jih damo na toplo pravi čas. Ko pričnejo nočne temperature padati pod 15 oC, jih prestavimo noter. Najpomembnejši del pa je, rastlinam od oktobra zagotovi-
mo POPOLNO temo 14 ur, da bodo najlepše ravno v času praznikov. Tema mora biti popolna, že zunanja cestna razsvetljava, televizija, računalnik ... jih motijo. Torej, ali pokrivati s škatlami ali pa najti popolnoma temen prostor, luči pa po potrebi tudi prižigati, da se rastline ne bodo obarvale prehitro. V letošnji deževni in oblačni jeseni je bilo potrebno ravno to. Potrebujejo namreč vsaj 6 ur prave svetlobe.
Še nekaj. Božične zvezde so tudi lepo darilo, saj jih nikoli nimamo preveč, da nam popestrijo praznike. Čeprav iz ran priteče bel mleček, se ne ustrašite, ni strupen, tako da niso nevarne za otroke, saj so ta mleček nekoč celo uporabljali tudi za zdravilo. V ZDA so jih natančno in dolgo testirali. Ugotovili so, da bi moral otrok, težek 22 kg, pojesti več kot 500-600 listov, pa še ne bi bilo zanj prav nobene nevarnosti. Kljub temu pa božična zvezda prav gotovo ni namenjena za prehrano.
Pa še zadnja zanimivost: V ZDA je tako priljubljena, da ima celo svoj dan: 12 december je namreč nacionalni dan božičnih zvezd v ZDA, na ta dan si podarjajo med seboj božične zvezde kot znak ljubezni, prijateljstva, spoštovanja.
Do božičnih praznikov je sicer še daleč. Ne nasedite cenenim trikom trgovcev. Pravi božični čas se začenja s prvo adventno nedeljo. Po tem pa nam lahko domove razsvetlijo tudi te zimske lepotice.
Miša Pušenjak
Foto: MP
Okoli sveta (54.) • Piše: Filip Kovačič
Sirija - dežela, ki ji delamo krivico
Počasi sem se premikal proti mestu Hama. Norije, kot se imenujejo velika vodna kolesa, so posebnost mesta in tega dela sveta. V tem pravljičnem kraju s središčnim mestnim hribom s trdnjavo, imenovano citadela, in vodnimi kolesi sem ostal dva dni. Sirija je res neverjetna država, na Zahodu premalo cenjena in stereotipno osovražena. Ampak ko jo doživiš na lastni koži, je vse kaj drugega kot nevarna dežela teroristov ... Ljudje so izjemno prijazni, mesta pa dajo občutek vrnitve tisočletje nazaj. Največje sirijsko mesto Damask je tudi uradno priznano najstarejše glavno mesto na svetu.
Naslednji dan sem si ogledal impozantni križarski grad Crac De Chevaliers, ki je še danes skoraj tak, kot je bil pred 800 leti. Mogočna zgradba, v kateri je bilo lahko naenkrat nastanjenih preko 5000 vojakov in konj ter v kateri so bila skladišča hrane za vso to ogromno vojsko kar za pet let! Veličasten grad je bil zgrajen kot ponosen stražar dežele in edini prehod med Antanakijo v Turčiji in Bejrutom.
Zgodovinska mesta in zgodbe, ki jih napolnjujejo, se kar vrstijo. Naslednje je bilo na vrsti starodavno mesto Afa-mea in tako imenovano Mrtvo mesto, ki čisto zares deluje, kot da bi ljudje pravkar zapustili domove...
Ko sem ponoči prispel v Ale-po, drugo največje mesto, sem se kot po navadi najprej odpravil v iskanje prenočišča. Z avtobusne postaje, ki je precej iz središča mesta, sem se proti mestu odpeljal s taksijem. Prava pustolovščina je vožnja s taksijem, pa ne, ker bi bilo ne-

V Hami
Foto: Filip Kovačič
varno, ampak ker skoraj nihče ne govori tujega jezika, meni pa arabščina tudi ne leži najbolj. Tako je vse ostalo prepuščeno iznajdljivosti. Še najbolje je, da imaš ime in naslov hotel izpisan v arabskem jeziku, drugače lahko pričakuješ prave peripetije.
Prvi vtis, ki ga je mesto pustilo name, je bil kaotičen. Ogromno ljudi, prometa v središču in vse precej bolj hrupno kot v ostalih delih Sirije, vključno z glavnim mestom Damaskom,
kot sem pozneje ugotovil. Kljub temu sem se odločil prehoditi velik del mestnega središča in znamenitega suka oziroma bazarja ali tržnice po naše. Po svoje pa sem komaj čakal, da se iz mestnega nereda odpravim nazaj proti mirnejšemu jugu države, preko mesta Homs, v pustinjo.
Sredi sirijske puščave se dvigajo iz peska ruševine starodavnega mesta Palmire, ki je nekoč bilo pomembno postajališče karavan na svileni
Crac de Chevaliers
Foto: Filip Kovačič
poti od Kitajske po Srednji Aziji do obal Sredozemskega morja. Dolgo časa je v teh krajih vladala kraljica Zenobia, ki se je uprla vojaški moči rimskega imperija. Mesto Palmira je sredi puščave, niti ne tako daleč od iraške meje. Ravno ob mojem obisku sta dve ameriški vojaški letali preleteli to območje in povzročili manjši incident. Poznooktobrski čas je bil pravšnji za obisk, saj sonce v drugače peklensko vroči pokrajini zdaj ni imelo več take moči. Vseeno sem se že pred zoro odpravil naproti dobro ohranjenim ostankom nekoč cvetočega rimskega mesta iz razloga, da se izognem turistom, ki pridejo z avtobusi iz Damaska.
Dan pozneje se spet odpravim na pot. Iz Palmire že zgodaj krenem proti Damasku, ki je, kot sem že napisal, najstarejše glavno mesto na svetu. Njegov stari del je resnično neverjeten. Po labirintu ozkih ulic se z veseljem izgubiš in nato porabiš cel dan, da najdeš pot z obzidja antičnega mesta. Damask je presenetljivo veliko mesto z neštetimi arabskimi restavracijami in čajnicami. Presenetilo me je, kako redko vidiš tujce - zahodnjake, medtem ko pohajkuješ po mestu.
Ljudje v Siriji so me vedno bolj presenečali, bili so izredno gostoljubni, vabila na čaj so prihajala z vseh strani. Tudi hrana je bila odlična in poceni, in kar je zelo pomembno - Sirija je bila tudi za popotnike zelo varna dežela. Na vsem Bližnjem vzhodu sem se do sedaj počutil varno, ne glede, ali sem potikal naokrog podnevi ali ponoči.
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Vračilo provizij za dvige na bankomatih
Leta 2006 je precej praha dvignilo dejstvo, da bodo banke začele zaračunavati provizije za dvige na bankomatih drugih bank. Že takrat je več institucij opozarjalo, da tovrstno početje ni v skladu z zakonom, vendar se banke na ta opozorila niso ozirale. Kako se je vse začelo, katere banke so sodelovale, kako je z vračili provizij ter ali bodo provizije ukinjene, pa v današnjem bančnem kotičku.
Leta 2006, ko so štiri banke uvedle sporne provizije, je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) večkrat javno pozvala odgovorne organe k ukrepanju. Zdaj, ko je odločba Urada za varstvo konkurence (UVK) postala pravnomočna, ZPS od odgovornih pričakuje takojšnje ukrepanje za zagotovitev spoštovanja odločbe in prenehanje oškodovanja potrošnikov.
Kako pa se je sploh začelo? NLB, NKBM, Abanka Vipa in Banka Celje so februarja 2006 na isti dan in v istem znesku uvedle nadomestilo za dvig
gotovine na bankomatu druge banke. ZPS je odgovorne institucije takrat večkrat javno pozvala k ukrepanju proti bančnem kartelu, aprila 2006 pa objavila obsežno analizo problematike podražitev plačilnega prometa v Sloveniji. Urad za varstvo konkurence je nato maja 2006 začel postopek presoje kršitve zakonodaje o varstvu konkurence, februarja 2007 pa izdal odločbo, da so sklepi o uvedbi bankomatnih provizij prepovedani in nični. Odločba UVK je postala pravnomočna šele letos, potem ko so banke ne-
uspešno uporabile vsa pravna sredstva pritožbe na odločbo. Potrošniki, ki so bili leta 2006 komitenti katere izmed naštetih bank, so zato upravičeni do povračila vseh nadomestil za dvige gotovine na ban-komatih druge banke, ki so bila zaračunana po tarifi 80 tolarjev (33 centov), skupaj z zamudnimi obrestmi. ZPS od bank zahteva, da vsem oškodovanim potrošnikom denar povrnejo same.
Prva izmed bank je provizije vrnila Abanka Vipa, sledila ji je Banka Celje, NKBM in NLB pa sta oz. bosta vrnili v
teh dneh.
Komitente pa predvsem zanima, ali so s tem ukrepom provizije ukinjene - odgovor je seveda ne, saj same provizije niso zakonite, nezakonito je bilo le usklajevanje bank in t. i. kartelni nastop (kadar največji igralci na trgu usklajeno uvedejo ali podražijo produkt ali storitev). Banke so v bistvu kršile zakon o omejevanju konkurence. Prav tako ne bodo provizije vrnjene za celoten čas od leta 2006, temveč le za nekaj mesece v navedenem letu, saj je le za ta čas bilo ugotovljeno kršenje zakona.
Prav tako so se ob tem oglasili kritiki bank, da le-te postajajo vse dražje. Menijo, da so razlogi za to nepreglednost in neprimerljivost bančnih storitev, predvsem pa pomanjkanje nadzora, ki bi postavil meje sistematičnemu odiranju potrošnikov.
Svetujemo vam, da na svoji banki preverite, ali ste dobili provizije nazaj (banke jih bodo nakazale na osebne račune), za podrobnejše informacije pa kontaktirajte svojega bančnega referenta.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 9. november
Danes goduje Teodor.
392 je rimski cesar Teodizij prepovedal poganske igre, med njimi tudi olimpiado in čaščenja bogov in dal zapreti vsa svetišča. Pod njim je pred 12 leti postala krščanska vera uradna rimska religija. 1201 se je rodil Robert de Sorbon, kanonik rotterdamske cerkve v Parizu. Leta 1253 je ustanovil kolegij za ubožne študente bogoslovja, ki je kasneje postal kot teološka fakulteta osnova za znamenito pariško univerzo Sorbono.
1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev 1883. 1918 je nemški cesar Wilhelm II. iz svoje belgijske rezidence v Spaju sporočil, da se odpoveduje prestolu. Od takrat je Nemčija republika. 1938 se je zgodila nemška »kristalna noč«. Nacistične skupine so načrtno z eksplozivom napadle in razbile judovske sinagoge, hiše in trgovine. 1989 so začeli podirati berlinski zid, ki ga je zgradila Nemška demokratična republika avgusta 1961, da bi preprečila množično uhajanje ljudi na Zahod.
1993 so med boji med hercegovskimi Hrvati in vladnimi vojaki Bosne in Hercegovine porušili v starem jedru Mostarja znameniti most iz sredine 16. stoletja.
Sreda, 10. november
Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
1483 se je rodil nemški verski reformator in začetnik protestantizma Martin Luther.
1795 se je rodil veliki nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller.
1888	se je rodil eden največjih sovjetskih letalskih konstruktorjev Andrej Nikolajevič Tupoljev, v čigar biroju so razvili vrsto letal, tudi prvo nadzvočno potniško.
1925 se je rodil angleški filmski igralec Richard Burton. Umrl je leta 1984.
1975 je po 320 letih zapustila Portugalska Angolo.
1989 je po množičnih demonstracijah proti komunistični vladavini odstopil
Todor Živkov, ki je 35 let vodil bolgarsko Komunistično partijo.
Četrtek, 11. november
Danes goduje Martin.
Danes je svetovni dan boja proti odvisnosti in svetovni dan mladine.
1215 se je začel četrti lateranski cerkveni zbor, ki je uvedel obvezno vsakoletno spoved in obhajilo.
1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
1918 Avstrija je postala demokratična republika.
1965 je britanska kolonija Rodezija enostransko razglasila samostojnost.
1975 je postala Angola samostojna država.
1595 se je rodil »prvi zgodovinar slovenskega rodu«, jezuitski pater Martin Bavčer. Napisal je Zgodovino Norika in Furlanije, latinski tekst, obsegajoč deset knjig.
Petek, 12. november
Danes goduje Emil.
1459 je bila ustanovljena baselska univerza.
1755 se je rodil pruski general Gerhard Johann David von Scharnhorst, ki je
razvil sodoben sistem generalštabnega poveljevanja v vojski.
1840 se je rodil začetnik sodobnega kiparstva Auguste Rodin.
1866 se je rodil kitajski državnik in revolucionar Sun Jatsen, prvi predsednik
Republike Kitajske.
1927 so v boju za Leninovo nasledstvo izključili iz sovjetske komunistične partije Leva Trockega.
1995 so hrvaški slavonski Srbi in Hrvati podpisali sporazum o mirni rešitvi hrvaško-srbskega spora. Po izteku dogovorjenega časa je dobila Hrvaška nazaj ozemlje Slavonije, to je območjem, na katerem so Srbi razglasili odcepitev.
Sobota, 13. november
Danes goduje Stanislav.
1002 je prišlo do anglosaške šentjernejske noči. Angleški kralj Neodločnež ali tudi Nebogljenec je dal pomoriti vse Vikinge, ki so živeli na njegovem območju.
1718 se je rodil britanski politik John Sandwich, po katerem so dobili ime sendviči, s katerimi so mu morali streči, da mu ni bilo treba zaradi kosila ali večerje prenehati kartati.
1789 se je rodil ruski vojskovodja in reformator grof in knez Aleksander Va-siljevič Suvorov.
1813 se je rodil črnogorski razsvetljeni vladika Petar II. Petrovič Njegoš, ki je kot pesnik ustvaril znane pesnitve Luč mikrokozmosa, Gorski venec in Lažni car Štefan Mali.
1850 se je rodil škotski pripovednik Robert Louis Stevenson, avtor priljubljenega romana Otok zakladov, po katerem so posneli več filmov. 1907 se je izdelovalec koles Paul Cornu s plovilom, ki ga je poganjal 24-konj-ski motor, dvignil navpično dobrih 30 centimetrov. To naj bi bil prvi navpični polet človeštva.
1945 so izvolili voditelja francoskega odporniškega gibanja generala Char-lesa de Gaulla za prvega povojnega francoskega predsednika. Nedelja, 14. november Danes goduje Nikolaj.
Danes je mednarodni dan sladkorne bolezni.
1576 so katoliški in kalvinistični Nizozemci sklenili gentsko zvezo, to je sporazum o skupnem nastopu za osamosvojitve proti Špancem. 1716 je umrl nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz . Rodil se je 1. 7. 1646.
1765 se je rodil ameriški izumitelj Robert Fulton. Izdelal je prvi parnik, ki je začel voziti v javnem prometu leta 1807 na reki Hudson pri Newe Yorku. 1774 se je rodil italijanski operni skladatelj Gasparo Spontini, avtor več oper, med katerimi je najbolj uspela opera Vestalka. 1838 se je rodil hrvaški pisatelj August Šenoa. 1840 se je rodil francoski slikar Claude Monet, osrednja osebnost impresionizma v slikarstvu. Ponedeljek, 15. november Danes goduje Polde.
1787 je umrl nemški skladatelj Cristopf Willibald Ritter von Gluck.
1889	je bila po odstopu kralja Pedra II. v Braziliji razglašena republika. 1917 je po oktobrski revoluciji v Rusiji izbruhnila na Finskem državljanska vojna. Proruska stran je bila poražena.
1923 se je v Nemčiji končalo obdobje inflacije. Dolar je bil nazadnje vreden dva in pol bilijona papirnatih mark.
1983 so ciprski Turki razglasili ustanovitev neodvisne države Severni Ciper pod predsedstvom Raufa Denktaša.
1810 so Francozi v Ljubljani slovesno odprli vseučilišče. Tako je imela Ljubljana do leta 1813 prvič popolno univerzo.
AvtoD£OM
Švedska tradicija v novi preobleki
9-5 so Švedi razvili na osnovi Oplove insignie, s tem da saab sodi razred višje, ker v dolžino meri celo več kot pet metrov. Trenutno je na voljo limuzina z „letalskim" kokpitom, prihodnje leto pride še karavan, nizozemsko podjetje Spyker pa se trudi, da bi kot novi lastnik Saabu povrnilo nekdanji ugled in sloves.
Še do nedavnega je marsikdo dvomil, da lahko Spykerju uspe znova povečati prodajo švedskega proizvajalca, a očitno jim je uspelo, saj z BMW sklepajo dogovore o nakupu pogonskih strojev (tako bencinskih kot dizlov), dolgoročno gledano pa naj bi od Nemcev dobili tudi podvozja. Vodstvo švedskega Saaba je napovedalo tudi prihod športnega terenca 9-4X, sledila bo prenova modela 9-3 in čez tri leta lansiranje povsem novega „premium" modela, ki bo sodil v nižji srednji razred.
Druga generacija z zakrito ekskluzivnostjo stavi na tiste kupce, ki želijo voziti prestižen in varen avto in jim nemška ponudba (mercedes razreda E, BMW serije 5 in audi A6) ne odgovarja preveč, zato med konkurenco prej štejemo volva S80.
Novi 9-5 je prestižna limuzina, ki si deli številne sestavne dele z Oplovo insignio, res pa je, da je avtomobilu treba priznati prepoznavnost in izvirnost švedskega oblikovanja. Za sprednji
in zadnji del bi lahko rekli, da nista skladna, saj oglato sprednje steklo preide v streho, ki se začne strmo spuščati proti petvratnemu zadku. Zadnje luči s tehniko LED-diod so se razpotegnile čez celotno širino vozila, vmes so dodali elegantno črto, izris zavornih luči pa spominja na „podpis" motorjev švedskega lovskega letala. Če boste pozorno pogledali zadnja vrata, potem lahko opazite tudi „hokejsko palico", ki je vdelana v vratni okvir.
Ko se usedete v vozilo, vam je takoj jasno, da gre za Saabov izdelek. Armaturna plošča je obrnjena proti vozniku in je brez nepotrebnega kiča. Na vetrobranskem steklu se s pomočjo
projektorja izpisujejo podatki o hitrosti, napotki navigacijskega sistema ter grafični prikaz števila vrtljajev. Tudi tokrat niso izpustili Saa-bovih tipičnih elementov, kot so letalski duh, kar pomeni, da je gumb za zagon motorja še vedno na sredini med sedežema, da lahko vse merilnike razen tistega za hitrost ponoči ugasnete in da se na vetrobransko steklo projicirajo podatki tako kot v lovskih letalih gripen. Naj še omenim, da se ob zagonu motorja na vetrobranu izriše slika letala, ki odraža Saabo-vo tradicijo izdelovanja bojnih letal.
Sicer so paketi opreme tradicionalno poimenovani linear, vector in športni aero, a oprema priča o tem, da 9-5 sili v višji srednji razred. Dodatno lahko naročite biksenonske prilagodljive luči (ki jih poznamo iz insignie), tripodročno klimatsko napravo, radarski tem-pomat, brezključni vstop, merilnik parkirnega prostora, panoramsko streho, prilagodljivo vzmetenje ter štirikolesni pogon z elektronsko zaporo zadnjega diferenciala.
Pri Saabu še vedno izpostavljajo varnost svojih izdelkov in na podlagi resničnih nesreč pridobljene izkušnje, v katerih so bila udeležena njihova vozila, zato ne preseneča, da je vozniku v pomoč tehnika za prepoznavanje prometnih znakov in opozarjanje na prevoženo črto na cestišču.
Ponudba pogonskih strojev je sestavljena tako, da priča o njihovi tradiciji uporabe turbinskih polnilnikov, saj so vsi motorji opremljeni z njimi. Največje povpraševanje tovarna napoveduje po enem od dveh dizlov (160 oziroma 190 KM), ki bosta kmalu dobila zamenjavo s tistimi, ki v ozračje izpustijo manj kot 120 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer vožnje. Za ljubitelje bencinskih motorjev ponujajo 2,0-litrska turbo agregata (180 in 220 KM), za najzahtevnejše pa je na voljo 2,8-1 ¡trski šestvaljnik s 300 KM.
Na račun spremenjene zasnove obes pri Saabu obljubljajo veliko že z dvokolesno gnanimi različicami, še boljšo vodljivost in odzivnost ponuja štirikolesni pogon XWD s četrto generacijo Haldex sklopke, ki odvisno od situacije omogoča razporeditev navora med zadnji in prednji kolesni par.
Če pomislimo, daje prejšnja generacija na ceste zapeljala pred trinajstimi leti, se seveda lahko vprašamo, zakaj so Švedi tako dolgo spali in niso takega avtomobila ponudili, preden je njihova prodaja močno upadla. Nova generacija je nedvomno vredna pozornosti uspešnih poslovnežev, ki so naveličani avtomobilske podobnosti in stavijo na tradicijo, ki sili v ospredje vsake podrobnosti 9-5. Takih avtomobilov na naših cestah ne bo veliko, le nekaj nad deset naj bi jih našteli letos pri nas, prihodnje leto pa okoli 50.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Prehladna obolenja
Prehladna obolenja so najpogostejša akutna obolenja. Povzročajo jih virusi. In ravno v tem letnem času skoraj težko najdemo koga, ki ne bi smrkal, kašljal ali kihal. To so namreč tipični znaki okužbe z enim številnih virusov, ki povzročajo prehlad. Teh naj bi bilo namreč celo čez dvesto. V večji meri se prehladna obolenja res kažejo v jesenskih in zimskih mesecih, vendar ni dokazano, da občutek mraza sam po sebi povzroča prehlad ali poveča dovzetnost za okužbo z virusom. Raziskave so pokazale, da se prehlad pogosteje pojavi pri ljudeh, ki so utrujeni/čustveno izčrpani, pri ljudeh, ki imajo alergijske spremembe v nosu ali žrelu, pri ženskah v obdobju med menstrualnima ciklusoma,
najpogosteje pa pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.
Znaki virusnega vnetja zgornjih dihal so zamašen nos, suhost in bolečina v žrelu ter hripavost. Običajno je prisoten tudi kašelj, telesna temperatura pa je lahko na začetku rahlo povišana (do 38 oC). Tukaj lahko tudi omenimo razliko med prehladom in gripo, ki jo prav tako povzročajo virusi, ki prizadenejo nos, grlo in pljuča. Temperatura je pri gripi bolj povišana (na okrog 39 oC ali celo več), pogostejše in močnejše so pri gripi tudi bolečine v mišicah, sklepih, značilna je utrujenost in celo izčrpanost.
Osnova obrambe pred prehladnimi obolenji je močan imunski sistem. Le-tega
Foto: arhiv
Bojan Potrč, mag. farm.
lahko okrepimo z vitamini, ginsengom, ameriškim slamnikom, kolostrumom ali beta-glukanom. Najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je cepljenje. Čeprav se cepljenje priporoča vsem, tudi otrokom od 6. meseca dalje in nosečnicam v 2. in 3. trimesečju, se še vedno v Sloveniji cepi zelo malo ljudi (okrog 10 %). Letošnje cepivo ščiti pred tremi različnimi virusi (med njimi
sta virus nove gripe in virus sezonske gripe). Neželeni učinki so redki in po navadi hitro izzvenijo (rdečina, oteklina, srbečica). Cepiti se ne smejo le tiste osebe, ki so v preteklosti pokazale preobčutljivost na eno od sestavin cepiva.
Že star pregovor pravi, da prehlad traja en teden, če ga zdravimo, oz. sedem dni, če ga ne zdravimo. Prehladna obolenja zdravimo simpto-matsko, to pomeni, da zdravimo znake, ki spremljajo prehlad in motijo vsakdanja opravila doma in v službi.
Zelo pogost spremljevalec prehladnih obolenj je kašelj. O kašlju kot bolezenskem znaku govorimo takrat, kadar postane čezmeren in moteč. Najpogostejši vzrok za akutni kašelj je okužba dihal, o kroničnem pa govorimo, ko traja vsaj tri tedne.
Nadaljevanje prihodnjič Bojan Potrč, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Čas za pripravo na zimo
Za nami so lepi, topli, jesenski dnevi. Upam, da ste jih polno izkoristili, saj jih veliko več verjetno v letošnjem letu ne bo. Še nekaj časa bodo cvetoče krizan-teme krasile naše grobove, potem pa jih porežite in posadite na vrt. Pokrijte jih s smrečjem ali koruzni-co, lahko pa nanje na debelo nasujete tudi jesensko listje, ki ga je zdaj res veliko. To je nujno narediti, saj se bodo pred zimo slabo ukoreninile in zato potrebujejo našo pomoč za prezimljanje.
Sobne rastline
Še ta teden je potrebno zatemnjevati božične zvezde, čeprav so se nekaterim vršički že rahlo obarvali rdeče. Božične kaktuse zalivamo redno in tudi dognojujemo z gnojili za cvetenje, saj imajo že nastavljene popke. Vsi, ki vas moti odpadanje popkov, morate kaktuse prestaviti na hladno. Kurilna sezona se je že začela in suh zrak ogrevanih prostorov pogosto povzroči odpadanje cvetov.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Gorenjski nageljčki še ostajajo na prostem, ostale balkonske lepotice pa so že na toplem. Nageljčke prestavimo v zavetnejše prostore šele, ko bodo temperature padle pod -10 oC. Izkoristite pa lepe, tople dneve za to, da prostore zračite. Okna naj bodo odprta kar cel dan.
Rožmarin in lovor, pa tudi oleandri lahko še ostanejo zunaj, vendar jih raje prestavimo v zavetje hiše.
Kar nekaj vprašanj dobivam na temo rezanja in obrezovanja oleandrov. Mnogim so prerasli prostore za prezi-movanje in bi jih želeli porezati že zdaj. Tega nikakor ne priporočam, saj bodo potem slabše prezimili. Če je rezanje nujno potrebno, potem to raje naredite februarja, ne pa pred zimo. Vedeti pa morate, da rez oleandrov vedno pomeni, da bodo v prihodnjem poletju cveteli slabše in zelo pozno. Zato predlagam, da se lotite rezi postopoma. Prvo leto porežete, okrajšate samo polovico vej, vendar po celi rastlini. Naslednje leto pa porežete še preostale veje.
Pričeli bomo sajenje trajnic, grmovnic in okrasnega drevja. Skrajni čas je že, da si pripravimo načrt. Nikoli ne sadite brez sadilnega načrta. Pred sajenjem vedno razmislite, kako velik je grm, rastlina ali drevo takrat, ko odraste. Le tako se izognete težavam, ko je potrebno odrasle rastline presajati. Vmesni prostor do takrat zapolnimo z enoletnicami, spomladi pa čebulnicami. Te so najlepše ravno pod listopadnimi grmovnicami. Tudi za presajanje starih rastlin je zdaj najprimernejši čas. Kar izkoristite prihajajoči teden v ta namen. Presajamo tako, da poskušamo drevo ali grm presaditi s celotno koreninsko grudo z zemljo vred. Poskusite pri tem poškodovati čim manj korenin.
Poskrbimo za koristne živali
Foto: Miša Pušenjak
V	tem času poskrbimo tudi za naše male prijatelje na vrtu. To so tisti, ki nam celo leto pomagajo pri boju s škodljivci. Za ježka, ki je velik požrešnež in poje veliko bramor-jev, mravelj, tudi gosenic metuljev in manjših žuželk, loti pa se tudi polžev, pripravimo zimska počivališča - kupe vej z nekaj listja na odročnejšihih kotičkih parcele.
Za ptice postavimo krmilnice in jih povsem po malem pričnemo tudi zalagati s hrano. Le toliko zrnja nasujemo, da bodo ptice vedele, kje ga lahko najdejo, ne smejo pa še postati odvisne od njega. Sama že opažam siničke, ki se zbirajo tam, kjer sem jih lani hranila.
V	krmilnico lahko dajemo tudi semena vrtnega cvetja, ki ga ravno sedaj pospravljamo. Tako ne bomo imeli prevelikih stroškov. Predvidite pa tudi prostor v bližini krmilnice, kjer boste pticam pozimi, ko bo vsa naravna voda zamrznjena, lahko ponudili tudi vodo. Ob suhem zrnju je potrebujejo še več kakor poleti, ko so njihova glavna prehrana žuželke in sočne jagode.
Za pikapolonice in druge žuželke pripravimo nekaj starih hlodov, slame ali sena. Podjetni pa se bodo lotili izdelave posebnih »hotelov« za koristne živali. Te postavimo v sadovnjak, ob zelenjavni vrt ali med okrasne grmovnice. Še lep okras vrta bodo.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm stene
To je to
Novembrski dan
Prišla je jesen, prišel je zadnji oktober in prvi november. Na pokopališča so se zgrinjale trume ljudi, prižigale so se sveče in ponavljala se je pieteta do mrtvih. In potem ko se vsake toliko časa zvečer sprehajam po pokopališču, razmišljam. Čemu vse te sveče, slovesnosti? Ne, to niso procesije, namenjene mrtvim, tem je vseeno, mrtvi so. Namenjene so nam, živim, da umrle ohranjamo v spominu. Pa vendar imam občutek, da je v času prvega novembra veliko hlinjenja.
Mnogokrat se izkazuje neko prisiljeno spoštovanje, ki nima nobenega pomena ali vrednosti. Če nekdo človeka ni spoštoval, dokler je še hodil med nami, nima smisla, da zdaj s solzami v očeh hodi na njegov grob in si ponavlja, kako dober človek je bil. Nesmiselno se mi zdi tudi, kakšni cirkusi se zganjajo okoli tega, okoli smrti. Postavljajo se veliki in še večji nagrobniki, celi mavzoleji, pred njimi se kitijo in bohotijo šopki, v katerih sencah bi se lahko hladil odrasel človek. In vse to, da bi bil spomin na umrlega kar najbolj veličasten. Ampak spomin ne živi v zlatem nagrobniku in precenjenih rožah; živi v ljudeh, in če ga ni tam, ga ne bo ohranjal noben spomenik. Ljudem prav tako veliko pomeni, kaj se bo zgodilo z njihovim truplom, ukvarjajo se s tem, kako in kje naj jih pokopljejo. Zame je to nepomembno. Ko bom nekega dne umrl, mi je za moje truplo vseeno; ničesar več se ne zavedam. Če je kaj uporabnega v meni, naj poberejo, ostalo naj se skuri in nekje raztrosi, nočem še po smrti zavzemati uporabnega prostora; tako so to počeli nekoč, ko smo še bili pogani.
In zdi se mi neokusno, ko se ob raznih slovesnostih ponavljajo besede pieteta in globoko spoštovanje, medtem pa delavci na drugi strani pokopališča ravno podirajo nek nagrobnik, ker ni bila plačana najemnina za parcelo. Na koncu je to, le to - parcela. Navaden kos zemlje, za katerega se plača, sicer pa ...
Na pokopališče grem tu in tam, sam in zvečer. Ko je temno, mirno in tiho, da se še kdaj spomnim na mrtve. Smrt je del življenja, nima se je smisla bati. Ljudje za nami se nas bodo nekaj časa spominjali po naših dejanjih, morda tudi po besedah. Spomin bo živel v ljudeh, vse ostalo bo izbrisal čas. Nagrobnike bo preraslo zelenje, načelo jih bo vreme, zemlja in čas. Ampak za prvi november se bodo še naprej ponavljali konfekcijski govori, medtem ko se bodo zaradi neplačanih najemnin podirali nagrobniki.
Matic Hriberšek
Take That znova rušijo rekorde in računalniške strežnike. Kot smo že poročali, se ponovno zbrani britanski boybend na čelu z Robbiem Williamsom in Garyem Bar-lowom v maju prihodnje leto se odpravlja na veliko svetovno glasbeno turnejo. Vstopnice za omenjeno turnejo so bile v Veliki Britaniji razprodane v trenutku. Že prvi dan so jih prodali kar milijon, povpraševanje na
svetovnem spletu po rezervacijah za turnejo pa je bilo tako veliko, da so se zrušili številni serverji po Veliki Britaniji. Zaradi velikega zanimanja so se v skupini že odločili, da bodo turnejo za nekaj koncertov še razširili. Take That so po petnajstih letih, odkar je Robbie zapustil skupino, znova združeni. Vse zamere so pozabljene in fantje se pospešeno pripravljajo na izid novega albu-
Take That
ma - Progress, ki bo izšel konec novembra. Pesem The Flood služi kot prvi singel s prihajajočega šestega studijskega izdelka. Video, kije bil posnet v Londonu na reki Thames, prikazuje člane skupine med tekmovanjem v veslanju. Fantje dokažejo, da jim bolj kot zmaga pomeni medsebojno sodelovanje
in timski duh.
®@®
Legendarni kanadski rock glasbenik Bryan Adams je v teh dneh izdal svoj novi studijski album, ki nosi naslov Bare Bones. Novi album prinaša zbirko nekaterih njegovih najbolj znanih skladb v novi akustični preobleki. Adams že dalj časa te pesmi predstavlja na koncertni turneji. Bryan v zadnjem času svoje pesmi na odrih izvaja popolnoma sam. Priljubljen 50-letni glasbenik namerava tudi v prihodnje svoje pesmi peti v intimnih atmosferah.
Pevka zasedbe The Black Eyed Peas Fergie je na veliki svečanosti v New Yorku prejela posebno Billboar-dovo nagrado Woman of the Year. Fergie je večji del letošnjega leta skupaj s preostalimi člani zasedbe preživela na turneji, na kateri so predstavljali skladbe z zelo uspešnega albuma The E.N.D. The Black Eyed Peas so v letošnjem letu podirali številne rekorde, med drugim so tudi lastniki rekorda najdaljšega neprekinjenega „taborjenja" na prvem mestu Billboardove lestvice Hot 100 v njeni 52-letni zgodovini. Ta uspeh sta jim prinesli skladbi Boom Boom Pow in I Gotta Feeling, ki sta
Foto: bbc.co.uk/totp2
bili skupaj kar 26 tednov na prvem mestu. 30. novembra bo skupina The Black Eyed Peas objavila svoj novi šesti studijski album, ki bo nosil ime The Beginning. Album že napovedujejo s prvim sin-glom z naslovom The Time (The Dirty Bit). Kot samostojna glasbenica je Fergie leta 2006 izdala album The Dutchess. S tremi singli ji je uspel preboj na prvo mesto
lestvice Hot 100.
®®®
Z grammyjem nagrajena britanska kantavtorka Adele je izdala ime novega prihajajočega albuma. Album bo nosil ime 21 in bo izšel 24. januarja. Album 21 bo naslednik njenega zelo uspešnega debitantske-ga albuma 19, ki je osvojil kar dve grammy nagradi. Prav tako je pevka že izdala naslov prvega singla, to bo skladba z naslovom Rolling in the Deep in bo izšla 16. januarja. Adele je novi material snemala v studiih v Malibuju in Londonu s producenti in avtorji, kot so Rick Rubin, Paul Epworth in
Ryan Tedder.
®@®
Mlada ameriška country zvezda Taylor Swift je samo v enem tednu v ameriških trgovinah uspela prodati 1,047,000 kopij svojega novega albuma Speak Now. To je drugi najboljši rezultat po letu 2005, ko je 50 Cent svoj album The Massacre prodal v 1,141,000 izvodih. Od leta 1991 naprej pa vse do danes se je samo 16 albumom uspelo prodati v milijonski nakladi. Še vedno pa rekord drži zasedba NSYNC z albumom No Strings Attached iz leta 2000, ki se je v enem
tednu prodal v 2,416,000 izvodih. Speak Now je tretji studijski album Taylor Swift, prvi po albumu Fearless, ki je bil kar polnih 11 zaporednih tednov na prvem mestu ameriške lestvice albumov.
Na glasbeno sceno se vrača škotsko-ameriška zasedba Garbage. Skupina, na čelu katere sta pevka Shirley Manson in producent Butch Vig, se je ponovno zbrala in pripravlja material za novi studijski album, ki ga nameravajo izdati prihodnje leto. Novico je potrdila pevka Shirley Manson, ob tem pa
je še dodala, da so posneli že ogromno materiala, iz katerega bodo zbirali skladbe za novi album. Prav tako nameravajo po izidu albuma na veliko svetovno turnejo. Zasedba Garbage je bila na vrhuncu v devetdesetih, ko je uspela prodati več kot 17 milijonov svojih albumov. Leta 2005 so izdali svoj zadnji album Bleed Like Me in se nato razšli. Dve leti za tem so še izdali zbirko največjih uspešnic Absolute Garbage. Njihove največje uspešnice pa so skladbe Only Happy When It Rains, Stupid Girl in The World Is Not Enough.
Janko Bezjak
Bryan Adams
Foto: wordpress.com
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE R WHO WE R - KE$HA
2.	LIKE A G6 - FAR* EAST MOVEMENT FT CATARACS & DEV
3.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PROMISE THIS - CHERYL COLE
2.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
3.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
NEMČIJA
1.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
2.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
3.	WONDERFUL LIFE - HURTS
Le s t v i
NA
j !
i
1.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
2.	WONDERFUL LIFE - HURTS
3.	WHAT DO YOU GOT - BON JOVI
4.	SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GARY BARLOW
5.	RADIOACTIVE - KINGS OF LEON
6.	FOR THE FIRST TIME - THE SCRIPT
7.	CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS
8.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FE RIHANNA
9.	GET OUTTA MY WAY - KYLE MINOGUE
10.	THIS PRETTY FACE - AMY MACDON
11.	HARD KONCKS - JOE COCKER
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelje s hrenovko *, pražen
krompir
SREDA
zelenjavna enolončnica z mletim mesom, sladica ČETRTEK
špageti s polivko, pesa PETEK
ribje palčke, krompirjeva
solata
SOBOTA
kašnice, kisla repa NEDELJA
korenčkova kremna juha, polnjeni svinjski zrezki**, riž, solata
PONEDELJEK
gobova juha, zapečene skutne palačinke
*Zelje s hrenovko
Sestavine: 1 belo zelje, 4 žlice belega olja, sol, 4 hrenovke.
Glavico svežega zelja umijemo in narežemo na kvadratke. Na olju ga pražimo toliko časa, da začnejo robovi rumeneti. Zelje nato solimo in prilijemo malo vode - ne sme pa plavati v tekočini. Ko se zmehča, dodamo narezane 2 para hrenovk in vse skupaj pražimo še toliko časa, da se hrenovke pokuhajo. Poleg ponudimo pečen krompir.
Polnjeni svinjski zrezki
Sestavine (za 4 osebe): 4 svinjski zrezki (200 g), 2 cm debeli, sol, poper, 4 rezine kuhane šunke (po približno 30 g), 4 rezine sira gavda (po približno 30 g), 1 čajna žlička majarona, 2 žlici olja.
V vsak zrezek naredimo žepek. Žepek posolimo in popopramo ter ga nadevamo z rezino šunke, sira in malo majarona. Zapremo s pomočjo naoljanega zobotrebca. Pečemo na vsaki strani 8-10 minut. Majaron, ki nam ostane, zmešamo z oljem in med peko mažemo zrezke.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
-k-k-k
Čast je tuja, trebuh pa tvoj. (afganistanski pregovor)
-k-k-k
Življenje in zaupanje se izgubita samo enkrat. (ruski pregovor) -k-k-k
Sredi pohabljenih je še-pavec gazela. (libanonski pregovor)
-k-k-k
Nezadovoljnemu ni noben stol zadosti dober. (angleški pregovor •k-k-k
Če bi tepež kogar koli spametoval, bi bili najpametnejši bivoli. (indijski pregovor)
-k-k-k
Tisti, ki imajo najmanj pameti, jo največ prodajajo. (nemški pregovor) -k-k-k
Kdor ni utonil v morju, lahko še vedno utone v pristanišču. (ruski pregovor)
-k-k-k
Ko se kokoš zredi, neha nesti jajca. (turški pregovor)
-k-k-k
Če je drago, boš jokal enkrat, če je poceni, ne boš nehal jokati. (hindujski pregovor) -k-k-k
Voznik je zavpil na neprevidnega pešca, ki je med prečkanjem ceste gledal v nebo: "Če ne boste gledali, kje hodite, boste kmalu tam, kamor gledate!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
DEL STOPNIŠČA
HLAP, PARA (STAR.)
RASTLINA TRILIJ
DESNI PRITOK SENE
NADA NUCIC
NAŠA SOSEDNJA DRŽAVA
KRAJ PRI GROSUPLJEM
PERZIJSKI DUH ZLA
REŠEVALNE SANI
PLAMEN (STAR.)
ČEŠPLJA
SLAMICA (STAR.)
PLESTENJAK
GORA V KARAVANKAH (1835)
GOLMAN PRI NOGOMETU
ODJUGA, ODMEKA (STAR.)
TIŠINA, SPOKOJ
GREGOR VIRANT
NAZOR, PREPRIČANJE
ANTON AŠKERC
NERODNEŽ
TKANINA V ATLASOVI VEZAVI
PRERAČUNLJI-VEC
PIŠČALKA (STAR.)
HRVAŠKI TURISTIČNI KRAJ
STROJ ZA BALIRANJE
VELIKOST TISK. ČRK
SKANDINAVSKA DRŽAVA
SINONIM ZA ŠIPON
BELKASTA ŽIVAL
OVIRA, ZAPREKA
RIMSKI CESAR
OKRASNA VRTNA RASTLINA, PLAMENKA
NAJVIŠJA ZMAGA PRI TAROKU
ZVIJAČA, TRIK
ZDRAVILO IN
FERDO VESEL
FORMAT PAPIRJA
DRAGO IVANUŠA
VISOK LISTAVEC
pešcem in zamomljal: "Pa ravno danes se je moralo zgoditi! Danes je točno trideset let, odkar sem naredil vozniški izpit!"
"In kaj naj zdaj?" se je oglasil pešec. "Naj praznujem?"
Blondinka razlaga prijateljici: »Padla sem pri vozniškem izpitu. Zapeljala sem v krožišče, in ker je pisalo 30, sem 30-krat peljala okoli. Pa me je vrgel.«
Prijateljica: »Gotovo si se uštela.«
"No, Simon, povej mi," reče učitelj, "rešitev naslednje naloge: Tvoj oče gre peš iz Ljubljane proti Medvodam s hitrostjo 3 km/h. Tvoj stric gre eno uro kasneje iz Medvod proti Ljubljani s hitrostjo 5 km/h. Kje se srečata?"
"V prvi gostilni!"
Tip nepremično gleda prijateljico. Ona reče: »Ne glej me tako, saj veš, da moje srce pripada drugemu.«
On odgovori: »Vem, ampak saj imaš še druge organe.«
Janez se v bolnišnici zbudi iz kome. Zdravnik mu pravi: »Zastrupili ste se z alkoholom!«
Janez: »So že ugotovili, kdo mi je dal strup v šnops?«
Miha je kirurga končno prepričal v to, da mu napravi amputacijo penisa. Glede na to, da je za operacijo plačal v gotovini, je kirurg klonil.
Po operaciji je pacienta kljub temu vprašal: "In zakaj ste se odločili za operacijo oziroma amputacijo penisa?"
"Poročil sem se z muslimanko in noče z menoj v posteljo, dokler nisem obrezan."
Mejo med nebesi in peklom je poškodoval neznan storilec. Hudič je v nebesa poslal pismo: "Zahvaljujoč poškodovani meji so naši odvetniki ugotovili, da ste si prilastili del našega ozemlja. Če ga ne boste vrnili, bodo naši odvetniki vložili tožbo!"
Odgovor iz nebes: "Vrnili vam bomo vaše ozemlje, saj pri nas v nebesih žal nimamo nobenega odvetnika, da bi nas lahko zastopal v pravdi!"
"Obdolženi je že petnajstič pred sodiščem, toda temu je kriva slaba družba, njegovi stari kvazi prijatelji, ki bi se jih moral iznebiti," je rekel zagovornik obdolženega. " Resnično, za vse je kriva njegova slaba družba! No, obdolženi, povejte sodniku, s kom se zadnja leta največ družite!"
"S policisti, odvetniki in sodniki," pojasni obdolženec.
Voznik je podrl pešca. Izstopil je, se sklonil nad na cesti ležečim
Moški na obrežju reke obupano išče svojo ženo. Ko zagleda ribiča, ga vpraša:
"Ste morda videli mojo ženo? Je rjavooka in rjavolasa, manjše postave, nekoliko močnejša, oblečena pa je bila v zeleno obleko."
"Ja, videl sem jo."
"Je kje tu?"
"Ob tako močnem toku reke pa res ne more biti," brezbrižno odgovori ribič.
Ugankarski slovarček: CAMAR = štajerska pustna šema, CIKAVA = naselje pri Grosupljem, FLOKS = okrasna vrtna rastlina, plamenka (Phlox paniculata), LAR = rimski hišni bog, NEDOTIKA = cvetoča lončnica, vodenka, balzamina (Impatiens), SOPUŠINA = hlap, para (star.), ŠPERON = trtna rozga, šparon, TRŠČEL = slamica (star.), TRŠČELA = piščalka (star.).
ie|B\ 'jeiejA
'ueiuuv 's>|0|j 'eoyog 'bab^q 'pdo 'e>| -U9} 'eipn 'epdeu 'posji 'u 'nn 'uoi 'uojeds '¡ues ']9d '|Q 'je|eq 'jeiueo '9S|o 'J9fe>p 'ne 'ispi '}ue|n>||e>| 'eupdos 'rojsuodei 'siepo 'uo]9>| 'eiuejp 'p|s>jo :0NAVd0Q0A '»luezMvi 9( A9}|saa
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
OČKA
SANKE
GLAS, ZVOK
s
PETER LEVEC
TETICA, TETKA
Govori se ...
... da je bila neka udeleženka ptujske delavnice o razreševanju konfliktov tako navdušena nad tem, kar je tam spoznala, da je sklenila novo znanje takoj preizkusiti v praksi. Storila je že prvi korak: takoj po prihodu domov seje sprla z možem.
... da se v videmski občini očitno držijo načela: Enkrat ni no-benkrat. In tako so konec tedna že drugič svečano odprli Vidovo klet (prvič se je to zgodilo ob občinskem prazniku). Sedaj čakamo, da bodo ponovno, že drugič, predstavili zbornik, ki še zmeraj ni izšel.
. da je numerologija resnično zelo tehtna znanost, ki jo praksa nenehno potrjuje. Tako se je nek poslansko-županski politik po tistem, ko je v imenu svoje stranke SDS črko D zamenjal z L in postal SLS, po mnenju nekdanjih strankarskih »prijateljev« povsem spremenil - iz demokrata je nastal diktator. Volivci pa ga imajo kljub vsemu radi.
. da se nekateri v mestni občini jezijo, ker se je nek mladi
mestni kot četrtni svet. Ne razumejo, da mu je politika pisana na kožo. In če pride do predčasnih volitev in se zgodi najhujše, bo vseeno še ostala v rezervi kakšna politična funkcija. Boljše prvi na vasi, kot da te v mestu sploh ne opazijo.
... da imajo letos pijančki srečo: njihovemu patronu sta posvečena kar dva konca tedna. In okrašene trgovine že namigujejo na naslednji vinski praznik, ko bo treba utopiti staro leto in nazdraviti novemu. ... da so bile čisto zlonamerne
govorice, kako so neko cesto v mestni občini začeli urejati za potrebe županskih volitev. V resnici gre za dolgoročni projekt: ob sedanji hitrosti gradnje bo ta cesta služila šele za potrebe dr-žavnozborskih volitev leta 2012!
Vidi se ...
. da so bile nekatere udeleženke prej omenjene delavnice o reševanju konfliktov v velikih dilemah: »A misliš, da obkrožim 'Uporabila bi pištolo' ali 'Uporabila bi strup?« (Fotografija je simbolična!)
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča za majhne in	wJi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Ivan Svajgl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Naš občasni sodelavec Ivan Švajgl se je spet sprehajal po barvitih Halozah in nam poslal nekaj jesenskih podob iz narave. Uživajte še vi.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	5		6		9	8		4
7		4					2	1
			2	7		3	6	
1			8					3
2	9		1					
			9	5	7			2
								
		9	4				1	
	2	8		9		7		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
	VV	©	€€	000
Bik	V	©©	€€€	00
Dvojčka	¥»¥	©©©	€€	0
Rak	V	©©	€€	000
Lev	V	©©	€€€	0
Devica	VVV	©	€	00
Tehtnica	VV	©©©	€€	000
Škorpijon	VVV	©	€€	00
Strelec	VV	©©©	€	000
Kozorog	VV	©	€€€	00
Vodnar	V	©©	€€	000
Ribi	VVV	©	€	00
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 9. novembra do 15. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 15. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrajenka je: Zoja Zemljarič, Zamušani 71 b, Gorišnica.
Anekdote slavnih
Ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev se je močno zaljubil v znano pevko Paulino Garcia, kije bila poročena s kritikom Viardotom. Ljubimec in mož sta še naprej ostala prijatelja.
Ko je Turgenjev zapazil, da se je pevka zaljubila v nekega pianista, je šel k Viardotu in ga opozoril: "Zelo bova
morala paziti. Paulina naju hoče prevarati."
***
Nekoč je gospa, ki seje dobro spoznala na glasbo, vprašala ruskega skladatelja Antona Grigorjevič Rubinsteina, ali je še treba študirati, če je nekdo tako dovršen, kot je on.
»Gospa,« je odgovoril Rubinstein, »če samo en dan ne bi vadil, bi to takoj opazil. Če ne bi vadil dva dni, bi opazili vi, če pa ne bi sedel za klavir tri dni, bi to takoj opazili vsi poslušalci.«
***
General Eisenhower, kasnejši predsednik ZDA, je opisal vojno z naslednjimi besedami: »Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in to na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, pa se vendar ne pobijajo.«
***
Ugledna dama je vprašala ameriškega pisatelja Marka Twaina, ači ima rad knjige.
»Seveda,« ji je potrdil pisatelj. »Če so vezane v usnje, lahko na njih sijajno nabrusim britev. Tanka knjiga je najboljša, da z njo podložiš majavo mizo. Veliki svetovni atlas sijajno zakriva luknjo v mojem razbitem ogledalu, moj pes pa se ničesar ne boji bolj kot debelega angleškega
romana, ki mu ga vržem v glavo ... « ***
Nekočje prišel švicarski pesnik in pisatelj Gottfried Keller močno vinjen pozno zvečer domov. Zaskrbljeni sestri se je opravičeval, da je se je že zelo zgodaj napotil proti domu. Ko mu je dejala, da je pot vendar čisto kratka, ji je odgovoril: »To je že res, vendar pozabljaš, da je cesta tudi zelo široka.«
v
Ptuj • Srečanje ob mednarodnem prazniku diabetikov
Osvescanje za večjo kvaliteto življenja
Ptujsko društvo diabetikov je staro 36 let, ustanovljeno je bilo v jeseni leta 1974, Šteje pa okrog 720 članov. Ob 14. novembru, mednarodnem dnevu sladkornih bolnikov, v spomin na rojstni dan dr. Friderika Bantinga, ki je s svojimi sodelavci v dvajsetih letih prejšnjega stoletja odkril inzulin, s čimer je zgodnje smrti v hudih mukah rešil številne sladkorne bolnike, so že po tradiciji pripravili srečanje s strokovnima predavanjema, ki je bilo 6. novembra v restavraciji Gastro na Ptuju.
Slovenski sladkorni bolniki praznujejo 14. november kot praznični dan od leta 1991, od leta 2006 je ta dan tudi pod okriljem ZN. Na letošnje srečanje so povabili tudi ljudske pevke KD Skorba, ki so poskrbele za praznični pridih, v imenu MO Ptuj pa je zbrane pozdravil ptujski župan Štefan Čelan.
Člani ptujskega društva diabetikov prihajajo iz 19 občin na ptujskem in ormoškem območju. Že od začetka svojega delovanja društvo izvaja številne programe in aktivnosti, s katerimi se uvršča med najdejavnejša tovrstna društva v državi, ki sladkornim bolnikom lajšajo življenje s to kronično neozdravljivo boleznijo. Dobro oskrbovan diabetik lahko živi skoraj brez težav, mora se veliko gibati, hrano mora uživati pravočasno in v ustreznih količinah, jemati zdravila. Veliko so že naredili na prepoznavnosti in razumevanju svoje bolezni, veliko pa jih še vedno čaka. Živijo z zdravo populacijo, ki jih
pogosto ne razume, zato želijo o svojih dejavnostih seznaniti čim širši krog ljudi, hkrati pa želijo, da bi v svoje vrste pritegnili še večje število bolnikov, saj naj bi jih bilo v Spodnjem Podravju okrog štiri tisoč. Bolniki, ki niso člani društva, so za marsikaj prikrajšani, strokovna predavanja, udeležbo na državnih športnih in drugih srečanjih, revijo Sladkorna bolezen, niso povabljeni v šolo za diabetike, ki je vsako leto v enem od slovenskih zdravilišč. V letu 2011 bo v Lendavi. Predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja pa je ob tej priložnosti posebej opozorila na številko modrega telefona za diabetike - 080 14 20, na katerega lahko diabetiki v težavah pokličejo vsako sredo od 18. do 20. ure. Zahvalila se je ptujskemu županu Štefanu Čelanu za vso dosedanjo pomoč, obenem pa tudi za to, da je skupaj z direktorjem PM Ptuj-Ormož Alešem Arihom poskrbel za modro osvetlitev ptujskega gradu, za tovrstno
Zavrč • Sladko druženje
O jabolkih tako in drugače
Društvo gospodinj Zavrč je predzadnjo oktobrsko soboto v tamkajšnji kulturni dvorani pripravilo tradicionalno druženje članic društev žena, deklet in gospodinj iz širšega ptujskega območja.
Tudi letošnje srečanje je potekalo na temo jabolko, saj je poleg vinske trte prav ta sadež eden najbolj prepoznavnih simbolov Haloz. Prijetnega druženja ob jabolkih so se udeležile žene in dekleta iz 11 društev, vsako od društev pa sta zastopali po dve tekmovalki. Na letošnjem srečanju so sodelovale članice iz društev Lancova vas, Pobrežje, Hajdina, Draženci, Videm, Gorišnica, Cirkulane, Markovci, MO Ptuj, Spuhlja in Zavrč.
Uvodni pozdrav je zbranim na srečanju namenila Jelka Belšak, predsednica završke-ga društva gospodinj, ki je posebej poudarila, da so njihova srečanja iz leta v leto uspešnejša in zanimivejša, domačinkam pa predstavlja izjemno priložnost, da se prav z jabolki predstavijo naj najboljši možni način. Jabolka vseh mogočih sort so Zavrčanke tudi razstavile, sicer pa so iz jabolk skuhale domačo marmelado, sok, iz slastnih sadežev pa so pripravile tudi nekaj izbranih sladic. Te so po obilni večerji ponudile tudi gostom, ki so druženje v Zavrču zaključili predvsem sladko in zadovoljno.
Sicer pa je vsaka ekipa štela po dve tekmovalki, ki sta se
osvetlitev kulturnih spomenikov v dneh okrog mednarodnega dneva sladkorne bolezni so se odločili tudi v številnih drugih mestih, kot znak solidarnosti in podpore sladkornim bolnikom v njihovem vsakodnevnem spopadanju s to neozdravljivo boleznijo.
Diabetologinja Tončka Trop je v svojem predavanju o preveliki telesni teži in njenih posledicah spomnila na nekatere razvade, ki se negativno odražajo na zdravju diabetikov kot tudi drugih ljudi. Gre v bistvu za epidemijo zadnjih 40 let, hrana, ki je bila včasih rezervirana le za praznike, je danes na mizi skoraj vsak dan. Debelost, ki je vse bolj prisotna tudi med Slovenci, prinaša številne bolezni in zaplete.
Zdravljenje je možno le ob sodelovanju bolnika, če najde čustvene razloge za to, zakaj bi znižal telesno težo. Škodljive prehrane ni, škodljivi so samo načini prehranjevanja, je posebej opozorila. Nikoli ni prepozno, da se spremeni način življenja. O pomenu telesne aktivnosti pri sladkornih bolnikih pa je govorila Ljuba Zavec iz zasebne diabetološke ambulante Hajdina. Telesna aktivnost je priporočljiva vsak drugi dan, najmanj od 20 do 30 minut, po navadi ob isti uri. Redna telesna aktivnost prinaša številne pozitivne učinke, izboljša kvaliteto življenja, večjo psihofizično kondicijo, varuje pred demenco in alzheimerje-vo boleznijo in podobno. Moto letošnjega mednarodnega dne-
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke KD Skorba.
va sladkornih bolnikov je Prevzemite nadzor nad sladkorno boleznijo, ukrepajte takoj.
Ob svojem dnevu pa bodo diabetiki organizirali tudi tradicionalne pohode v svojem okolju. Na Ptuju se bodo zbrali 12. novembra ob 9. uri pri bol-
nišnici, v Dornavi, Vidmu in v Ormožu pa se bodo pohodi pričeli ob 16. uri. Marija Veli-konja je člane povabila tudi na novoletno srečanje, ki bo 15. decembra ob 16. uri v restavraciji Gastro.
MG
KAJ JE KULTURNA
JAVNOST? SLOVENSKA?
Prav imate, tudi mi ne vemo. In prav za to gre, da odgovor iščemo vsakič znova. Ne le v vsaki novi številki Pogledov, tudi vsak pri sebi. Vsakič znova, ko kaj preberemo, pogledamo, poslušamo, premislimo, se nad čim hudo razjezimo ali skoraj obupamo nad to solzno dolino.
Ali smo si na vsaka dva tedna pripravljeni vzeti dobro uro ali dve in ju nameniti nekoliko zahtevnejšemu branju o družbi, kulturi in umetnosti? Smo si pripravljeni vzeti še kakšno uro in napisati oster odziv, če v Pogledih preberemo kaj, s čimer se izrazito ne strinjamo? Ali opozoriti, da so Pogledi spregledali kaj, kar sodi v središče pozornosti slovenske kulturne javnosti? Kar koli ta že je - če ste to besedilo prebrali do sem, ste zelo verjetno njen del.
Seveda je denar pomemben, tudi Pogledov brez denarja ne bi bilo. Najpomembneje pa je, da sami sebe jemljemo resno.
Jemljite se resno s
pogledi
Enkratna ponudba za bralce časopisa Štajerski tednik!
Foto: T. Mohorko
Tekmovalna sreča je bila letos na strani članic Društva žensk Pobrežje; Betkin in Silvin olupek je bil dolg kar 2 m in 42 cm.
tudi letos pomerili v lupljenju jabolka, zmagala pa je tista ekipa, ki ji je uspelo narediti najdaljši olupek.
Letos je bila tekmovalna sreča na strani članic Društva žensk Pobrežje, saj je bil njun olupek dolg kar 2 m in 42 cm. Tako je po natančnem merjenju odločila komisija v sestavi: Slavica Strelec, Kristina Foštna-rič in Janko Lorbek. Na srečanju v Zavrču je zbrane v imenu občine pozdravila podžupanja Marta Bosilj, kulturni utrinek pa sta prispevali Jožica Belšak in Terezija Zebec.
-OM
Cena Pogledov za naročnike štirinajstdnevnika Pogledi
Enoletna naročnina
39 €
prihranek 41%
cene v prosti prodaji
Polletna naročnina
prihranek 33%
cene v prosti prodaji
Četrtletna naročnina
13 €
prihranek 24%
cene v prosti prodaji
Cena Pogledov za naročnike časopisa Delo in Nedelo, dijake, študente in upokojence
Enoletna naročnina
prihranek 59%
cene v prosti prodaji
Polletna naročnina
16 € prihranek 53%
cene v prosti prodaji
Četrtletna naročnina
10 € prihranek 42%
cene v prosti prodaji
NAROČILO
Želim se naročiti na Poglede z enomesečnim brezplačnim prejemanjem:
□	letna naročnina □ polletna naročnina □ četrtletna naročnina
□	Želim brezplačno prejemati Poglede en mesec.*
Ime in priimek:
Organizacija (za pravne osebe): Naslov: -
Poštna številka:
Telefon: |_l
E-naslov: _
in kraj:
Davčna številka (za pravne osebe)
S I
Podpis:
Dijaki in študenti naj za uveljavljanje popusta pošljejo potrdilo o vpisu, upokojenci pa kopijo zadnjega odrezka pokojnine. *Velja samo za bralce časopisa Štajerski tednik in le ob oddaji naročilnice.
Delo, d. d., bo osebne podatke naročnika uporabljalo za izpolnjevanje naročniškega razmerja. Podatki se uporabljajo in shranjujejo skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB-1, Ur.I.RS, št.94/2007). Z naročilom dovoljujem, da Delo, d. d., moje osebne podatke obdeluje v svojih zbirkah ter jih uporablja za naslednje namene: statistično obdelavo, segment-acijo kupcev, obdelavo preteklega nakupnega vedenja, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, obveščanje kupcev o morebitnih napakah na izdelkih, pošiljanje ponudb, oglasnega gradiva, revij in vabil na dogodke Dela, d. d., in partnerskih podjetij Dela, d. d., ter za telefonsko, pisno in elektronsko anketiranje ter zbiranje naročil. Njegove/njene osebne podatke lahko Delo, d. d., hrani in obdeluje neomejeno oziroma do pisnega preklica privolitve naročnika. Naročniku pripadajo vse pravice skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot, Ur.I.RS, št.20/98-86/2009). Veljavnost naročilnice je do 31.12.2010.
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Delo, d. d., Naročnine, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.
Prireditvenik
Torek, 9. november
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 11.00 Ptuj, CID, skupinsko delo, predstavitev brošure »Zasvojenost - Kam po pomoč?«
Ptuj, Grajska vinska klet na gradu, prireditev ob zaključku projekta »Spoznajmo lepote in vina vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice« prireditev ob martinovanju na Ptuju 17.00 do 19.00 Ptuj, nakupovalni center Qlandia, ustvarjalne delavnice za otroke, obisk medveda Čalapinka, Zajec Sparky z baloni in bonboni Slovenska Bistrica, v knjižnici, Glasbeno-literarni večer, tenorist-terorist Ormož, v hotelu, brezplačno predavanje »Pravljično starševstvo - Pasti sodobne prehrane in kako se jim izogniti«, potekajo tudi sočasne delavnice za otroke
Majšperk, Tovarna umetnosti Albin Promotion, odprtje slikarske razstave Arve Hovig - Rooms Without a view / Sobe brez razgleda, razstavo si lahko ogledate do konca decembra
Maribor, nakupovalno središče Europark, razstava eksotičnih živali Jurgna Hergerta, razstavo si lahko ogledate vse do 13. novembra
11.00
18.00 18.00
18.00
Sreda, 10. november
16.00 Ptuj, Ptuj skozi zgodbe o vinu, Potepanje po ptujski mestni vinski poti - ptujski grad, Park hotel Ptuj, Hotel Mitra ..., prireditev ob Martinovanju 2010 17.00 Ptuj, nakupovalni center Qlandia, ustvarjalne delavnice za otroke, izdelava
Grozda velikana, Stiskajmo grozdje in pijmo sok 17.00 Slovenska Bistrica, Mladinska knjiga, Cici urice
18.00 Gorca, etnološki muzej, ogled razstave Vinogradništvo v Halozah, pokušina
vin, tradicionalno martinovanje 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, odprtje fotografske razstave Tanje Verlak, za izven
Četrtek, 11. november
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 10.00 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program z godbo Pepi krulet in drugimi,
program bo potekal vse do večernih ur, Martinovanje 2010 17.00 Ptuj, nakupovalni center Qlandia, Veselo martinovanje, obisk KUD Svoboda
Bistrica ob Dravi, prikaz običajev martinovanja 16.00 Zakl, pušlšank - bar Maučič, pokušina starega vina, pokušina mošta, domača hrana, tradicionalno martinovanje
Petek, 12. november
11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za šole in izven
16.00 Sedlašek, pušlšank-vinogradništvo Cestnik Vaupotič, pokušina starega vina,
pokušina mošta, domača hrana, tradicionalno martinovanje 17.00 do 18.00 Ptuj, Ptujska klet, vodeni ogledi Ptujske kleti ob kozarčku mošta, Martinovanje 2010
Ptuj, nakupovalni center Qlandia, ustvarjalne delavnice za otroke, klovn Žare in njegove vragolije, izdelava kreacij in balonov Grajena, Dom krajanov, martinovanje v Grajeni z imenovanjem kletarja in razstavo martinovih jedi Društva kmetic mestne občine Ptuj, Martinovanje 2010
Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, Viktorinov večer, Boj proti veri in cerkvi, predstavitev in odprtje razstave Tamara Griesser Pečar Ormož, predstava, Gajaš, arestant
Ptuj, dom kulture Muzikafe, plesni in glasbeni dogodek, srečanje hrvaško-slovenskih orientalskih plesalk
17.00
17.00
19.00
19.30 20.00
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM drva, cepljena, smrekova, dolžine 33 cm, za štedilnik. Cena za 3 m drv je 120 € s prevozom. Tel. 041 620 853.
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Telefon 041 994 575.
PRODAM hlevski gnoj, ugodno. Telefon 041 955 324.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM dvobrazdni hidravlični obračalni plug, 1 2 in 14 col. Tel. 040 123 549.
PRODAM teličko simentalko, staro 6 mesecev, težko 360 kg, pašno, in 250 l mošta, jurka, ter kupim brejo telico simentalko do 8 mesecev. Tel.
031 840 282.
PODARIM mulčer za peso za svinje v delovnem stanju. Jožef Tinko, tel. 051 376 732.
PRODAM odojke. Telefon 755 31 21.
PRODAM dve svinji domače reje, mesnate pasme, težki okrog 200 kg. Tel. 031 827 586.
PRODAM odojke. Tel. 766 70 81 ali 031 467 739.
NEPREMIČNINE
K POSKOČNIH
1.	BOJAN LUGARIC- Car
2.	VITEZI CEUSKI - Jesen življenja
3.	PETRA IN ROK ŠVAB - Prava ljubezen
4.	ALFI NIPIČ IN DOMEN KUMER - Pubec si ču
5.	VESELI BEGUNJČANI - Venček narodnih
6.	Ans. AKORDI-Naš Martin
7.	MARTIN TEŽAK-Na mirno goro
t
POP 7 TOP
1.	OBJEM - Marjetka Marjetka
2.	S KATER IN Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Hands up - Roke gor
3.	ALENKA GODEC - Življenje je lepo
4.	D0NAČKA - Lubejzn čudna stvar
5.	P0P'N DEKL- Naš poštar
6.	ZLATK0D0BRIČ- Poštar Jože
7.	GAMSI-Bil je raj na Krtini
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.0-0-,p-p. 13, 2288 Hajdina
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na številki 041 212 136.
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Informacije na tel. 051 354 707.
PRODAMO dvosobno stanovanje, 52 m2, II. nadstropje, v vzhodnem delu Ptuja, v neposredni bližine bolnišnice in zdravstvenega doma ter železniške in avtobusne postaje. Stanovanje je prenovljeno 2008, je prosto bremen in vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena 61.000,00 EUR. Lastna nepremičnina, ni provizije. Informacije na telefon 031 602 396.
STANOVANJE, 3-sobno, v centru Ptuja, 79 m2, Trstenjakova 7, v 2. nadstropju, prodam. Tel. 031 364 329.
DELO
IŠČEM pomoč pri gospodinjstvu. Telefon 041 547 116.

dr. Dražen Babic
v Durmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije na tel: 00 385 98 725 293
vsak četrtek ob 20,00 u:<i
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
£lty'&afoa, budilka
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si
V SPOMIN
11. novembra mineva deset let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Elizabeta Lovrenko
IZ ZABOVCEV 1936-2000
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete svečo.
Tvoji najdražji
Tiho in prehitro si odšla, čeprav živeti bi še smela. V nas pustila si praznino in globoko bolečino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tašče
Justine IVIatjašič
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 44
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše in nam stali ob strani.
Hvala vsem za izražena sožalja, kolektivoma Železniških delavnic Ptuj in OŠ Juršinci, gospe Veri za ganljive besede slovesa, g. župniku Milanu Kvasu za opravljen cerkveni obred, za odigrano Tišino, praporščaku DU Rogoznica, pevcem in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Stanko, sin Dragan in hčerka Olga z družinama, sestri Trezika in Jožica
www.radio-tednik.si
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 12.11.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev
9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
17.00 Glasbena oddaja 18.00 Praznik občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Video strani SOBOTA 13.11.
8.00 Dobrodelni koncert 2. del 10.00 Praznik občine Lenart 11.30 Polka in majolka 12.30 Utrip iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 20.00 Kronika občine Markovci 21.30 Utrip Iz Ormoža 22.15 Polka In majolka 23.50 Video strani
NEDELJA 14.11.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Hajdoše - predaja gasilskega vozila 10.00 ŠKL
11.00 Martinovanja v občini Videm 13.00 Martinovanje na Čiišekovl kmetiji 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz občine Destmik 18.30 Praznik občine Lenart
PONEDELJEK 15.11.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.45 ŠKL
18.00 Martinovanja v občini Videm 20.00 Kronika občine Markovci 21.30 Polka In majolka 22.30 Mozaik kulture 23.10 Video strani
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_____________________________________
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. , Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Bralci, preverjamo vašo zvestobo. V času od 9. novembra pa vse do
23. NOVEMBRA BOMO V VSAKI ŠTEVILKI ŠTAJERSKEGA TEDNIKA MED TEKSTOM OBJAVILI DVE BESEDI, KI JU BOSTE MORALI NAJTI, IZREZATI, NALEPITI NA KUPON TER KUPON POSLATI NA DOPISNICI NA NASLOV RADIO
Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi
DOPISNICAMI DO 25. NOVEMBRA BOMO IZŽREBALI SREČNE NAGRAJENCE, KI BODO PREJELI PAKET PRESENEČENJA PODJETJA UNILEVER. IMENA NAGRAJENCEV BOMO OBJAVILI V PETEK, 26. NOVEMBRA V ČASOPISU ŠTAJERSKI TEDNIK, OBVESTILA 0 PREVZEMU NAGRAD PA VAM BOMO POSLALI PO POŠTI.
Štajerski TEDNIK
lipton
v m
caj
Ime:_
Priimek: Naslov: Pošta: _ Telefon:
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj. RaiCeva ulica 6,2250 Ptuj.
Hardek • Dobrodelni koncert Strelske zveze Ormož
Želijo si elektronski sistem tarč
Občinska Strelska zveza Ormož je minuli petek v športni dvorani na Hardeku pripravila dobrodelno prireditev s številnimi nastopajočimi in eminentnimi gosti, izkupiček pa bodo namenili nakupu elektronskega sistema tarč.
Z odprtjem novega strelišča decembra lani v trgovskem centru Holermuos v Ormožu so se ormoškim strelcem uresničile dolgoletne sanje. Dobili so novo, lepo urejeno strelišče, z devetimi strelnimi mesti, kjer imajo veliko boljše pogoje za trening in doseganje vidnejših rezultatov. Staro strelišče v domu društev je načel zob časa, bilo je dotrajano ter neprimerno za treninge in tekmovanja. Z novim streliščem je tudi mladi rod domačih strelcev dobil pogoje, v katerih bo lahko s pridnim delom razvijal svoj talent in v zvezi verjamejo, da bodo s svojimi uspehi še močneje zapisali Ormož na strelskem zemljevidu ne samo Slovenije. V letošnjem letu so bili zelo uspešni. Vesna Mele, predsednica strelske zveze, si je na koncertu pomagala s švingl-listkom, kot je sama povedala, saj bi sicer lahko kakšen uspeh tudi pozabila, toliko jih je bilo. Na državnih prvenstvih so ormoški strelci dosegli devet medalj v posamični konkurenci, dva ekipna državna naslova, dve drugi mesti in kup uvrstitev pod zmagovalnim odrom. Na državnem prvenstvu z zračnim orožjem je med mlajšimi pionirji srebrno medaljo osvojil Rok Tomažič, v kadetski konkurenci pa je Jan Šumak postal državni prvak. Ekipno so prvo mesto v državi zasedli strelke Kovinarja Ormož (Tjaša Malec, Tina Novak, Melisa Kosi). Med strelci z zračno pištolo je državni prvak postal Aleksander Ciglarič, ekipno pa so prvo
Foto: Viki Ivanuša
Pogovor je tekel o strelskih in tudi šaljivih temah - (z leve) Anita Kosec, Rajmond Debevec, Robert Markoja, Vesna Mele in Saša Županek.
mesto osvojili strelci SD Jože Kerenčič Miklavž (Boštjan in Simon Simonič, Aleksander Ciglarič). Uspešni so bili tudi na državnem prvenstvu z ma-lokalibrskim orožjem. Osvojili so kar šest medalj - tri srebrne in tri bronaste. Melisa Kosi je v dveh disciplinah osvojila drugo in tretje mesto, tretje mesto je osvojila tudi Tina Novak. Med članicami je bila Vesna Mele druga, Petra Vernik pa tretja. Pri mladinkah je bila tretja Barbara Muhič. Ekipno pa so z malokalibrsko pištolo pištoljaši SD Miklavž (Boštjan in Simon Simonič, Aleksander Ciglarič) osvojili drugo mesto v državi. Na državnem prvenstvu za zdravnike so ormoški strelci osvojili štiri medalje (Vesna Mele 2 zlati, Teodor Pevec 2 srebrni), na svetovnem zdravniškem prvenstvu pa je Vesna Mele osvojila 3 zlate,
Teodor Pevec pa eno zlata medaljo.
Želijo še več!
Vendar strelci za še bolj kvalitetne treninge in najso-dobneje opremljeno strelišče potrebujejo tudi elektronski
sistem tarč, je povedala predsednica strelske zveze Vesna Meie „Gre za veliko finančno investicijo, ki stane več deset tisoč evrov in je sami nikakor ne zmoremo. Oprema enega strelnega mesta z elektronskim sistemom, stane okrog 5000 evrov. Zato smo se odločili, da pripravimo dobrodelno prireditev, kjer bomo s pomočjo predvsem domačih glasbenikov, skušali zbrati nekaj sredstev in z elektronskimi tarčami opremiti vsaj eno strelno mesto. To je prvi korak in še več jih bo, da bomo dosegli svoj cilj. Župan Alojz Sok mi je zagotovil, da lahko računamo tudi na pomoč občine."
Na dobrodelnem koncertu so nastopili Harmonikarski orkester Glasbene šole Ormož, ansambel Kompromis, Vladka Mori in kantavtor Tadej Vese-njak. Med glasbenim programom pa je potekal zanimiv pogovor z olimpijskim prvakom
Rajmondom Debevcem in evropskim ter svetovnim prvakom s samostrelom Robertom Markojem, ki ga je vodila Anita Kosec. Izjemno uspešna športnika sta spregovorila o svoji športni poti in z obiskovalci prireditve delila svoje bogate izkušnje. Poudarila sta, da se na tekmovanjih vedno strelja v elektronske tarče, zato je vsekakor prednost, če se lahko tudi na treningih tekmovalci pripravljajo na podoben način. „Cilj, ki ga je treba doseči, pa je še vedno enak, na obeh je treba zadeti desetko," je v šali dodal Rajmond Debevec. Vesna Mele pa je razliko v načinu dela slikovito primerjala s formulo ena, kjer je delo na starih tarčah primerljivo vadbi na fičku, na tekmovanjih pa potem sedeš v formulo. K prijetnemu večeru je s stand-up komedijo pripomogel tudi bontonolog Saša Županek.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Vedno odličen Harmonikarski orkester Glasbene šole Ormož.
Ptuj • Pod streho še en vinski festival ptujskih študentov
Tokrat delavnice in predavanja
Minuli vikend je potekal 9. festival Vino ni voda v organizaciji Kluba ptujskih študentov. Posebnost letošnjega so bile delavnice in predavanja o vinski kulturi in sorodnih temah.
Odprtje festivala je bilo 5. novembra v Ptujski vinski kleti, dogajanje pa se je nadaljevalo v Park hotelu Ptuj, kjer je po-
tekala delavnica spajanja vin in sladic, imenovana Hedonizem, ki jo je vodil Gregor Flajnik, strokovnjak ljubljanske vino-
Andrej Korpar, vodja projekta, in Dora Lenart, vodja odbora za kulturo pri KPS, na eni izmed degustacij
teke Hedonia. Na dnevnem redu za prvi dan sta bila tudi predavanje Zgodba o uspehu vin Verus ter predstavitev z dolenjskih koncev - Vinske kleti Krško, Hiše trte in vin Kune j ter Kartuzije Pleterje.
Drugi dan so v Hotelu Mitra pripravili delavnici Uvod v sommelierstvo, na katerih so obiskovalci s pomočjo somme-lierja Ivana Peršolje spoznavali osnove vinske kulture, predstavljali pa so se tudi vinarji posestva Montis in vinogradov Horvat. 7. novembra, na zadnji dan festivala, pa so vsi zainteresirani odpotovali v Vinsko klet Kapela.
»Za delavnice in predavanja smo se letos odločili, ker smo želeli uvesti neke novitete. Tak način se nam je zdel zelo primeren, tudi za povišanje kulture pitja vina na nekaterih drugih področjih, torej v povezavi s sladicami in podobnim,« je
pojasnil Andrej Kopar, letošnji vodja projekta Vino ni voda.
Polona Ambrožič
v •
caj
Osebna kronika
Rojstva: Mateja Ratek, Dornava 141 - deček Žan; Tamara Zenunovic, Prešernova 34, Ptuj
-	deček Matija; Alenka Kuko-vec, Slovenski trg 4 a, Selnica ob Dravi - deček Miha; Anja Bezjak, Gajevci 17 b, Gorišnica - deček Matija; Nataša Kolednik, Gorišni-ca 71 - deklica Tjaša; Darinka Dominko, Ločič 28, Trnovska vas
-	deklica; Maja Lešnik, Ulica Vide Alič 17, Ptuj - deček Nai; Suzana Kujavec, Svržnjakova ul. 10 b, Ptuj - deček Lijan; Milena Čeh, Zabovci 6 a, Markovci - deček Lan; Anita Praprotnik Brdnik, Pohorska ul. 14, Zgornja Polskava
-	deček Jakob; Tina Šetar, Stari Log 14, Pragersko - deklica Taja; Nataša Ropič, Gorenjski Vrh 14 a, Zavrč - deček Nel; Željka Miko-lič, Kvedrova ul. 2, Ptuj - deklica Minea; Vanja Voršič, Ulica Bratka Krefta 38, Sveti Jurij ob Ščavni-ci - deklica Vita; Jasna Urbanja, V Prelogih 12, Maribor - deček Val; Klavdija Bezjak, Markovci 20 a - deklica Živa; Vaska Georgiev, Kunaverjeva 8, Ljubljana - deček Ciril; Maja Lukačič, Bodislavci 23, Mala Nedelja - deklica Ema; Klavdija Čepek, Ulica Talcev 7, Rogaška Slatina - deklica Mia; Tanja Žohar, Gabrnik 3 b, Juršinci
-	deklica; Andreja Kolar, Dobrina 12, Žetale - deklica Vita; Andreja Meglič, Spuhlja 135 a - deček Gal; Klavdija Ozvald, Orešje 118, Ptuj - deček; Anja Snoj, Plečnikova ul. 9, Maribor - deklica Lu; Petra Šuster, Zabovci 43 a, Markovci - deklica Leja; Tetyana Tatyanko, Rimska ploščad 17, Ptuj - deklica Saša; Vesna Kor-že, Majšperk 22 a - deček Gal; Andreja Razinger, Jablovec 22 a, Podlehnik - deklica Tia.
Umrli so: Milan Cafuta, Sedla-šek 32, rojen 1957 - umrl 21. oktobra 2010; Ivan Zupanič, Ge-rečja vas 56 a, rojen 1939 - umrl 27. oktobra 2010; Ivan Šimenko, Pobrežje 75, rojen 1928 - umrl
27.	oktobra 2010; Janez Vidovič, Skorišnjak 34, rojen 1919 - umrl
28.	oktobra 2010; Ivana Prelog, rojena Krajgar, Gajevci 14, rojena 1930 - umrla 29. oktobra 2010; Anton Stajnko, Kvedrova ulica 3, Ptuj, rojen 1953 - umrl 21. oktobra 2010; Justina Matjašič, rojena Mesarec, Nova vas pri Ptuju 44, rojena 1929 - umrla 29. oktobra 2010; Jožefa Prah, rojena Šprah, Ciril Metodov drevored 9, Ptuj, rojena 1932 - umrla 27. oktobra 2010; Maksimilijan Be-ranič, Lovrenc na Dr.polju 81 b, rojen 1952 - umrl 2. novembra 2010; Neža Horvat, rojena Ciglar, Podvinci 126 a, rojena 1931 -umrla 26. oktobra 2010; Marija Matjašič, rojena Koderman, Slovenja vas 6, rojena 1947 - umrla 3. novembra 2010; Feliks Hauzer, Zgornja Hajdina 142, rojen 1929
-	umrl 2. novembra 2010.
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SV03E PREM NANOVO VREDNOSTI
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Če blizu debla list obleta, dobro letino obeta.
Danes se bodo padavine čez dan spet razširile nad vso državo, zvečer pa v večjem delu države ponehale. Meja sneženja se bo na severozahodu spustila do nadmorske višine okoli 800 m. Pihal bo šibak do zmeren južni do jugozahodni veter, ob morju pa jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 3 do 10, ob morju in v vzhodni Sloveniji do 14 stopinj C.
V sredo bo oblačno z občasnimi padavinami, V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblač-