Poštnina plačana v gotovini URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik V V Ljubljani" dne 27, julija 1948 | Številka 82. VSEBINA 175. Uredba o spremembi uredbe o zdravljenju nepremožnib. 176. Odredba o spremembi odredbe o obveznih serijskih zdravniških pregledih oseb, zaposlenih v nekaterih gospodarskih strokah, ter o zdravniškem pregledu gospodarskih učencev. 177. Navodila o sestavi in pristojnosti izpitnih komisij ter o "opravljanju izpita za voznike motornih vozil in voznike amaterje. UREDBE, ODREDBE. NAVODILU IN ODLOČBE P M VILNIK1.0DREDBE. NAVODIL A.ODLO ČBE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE MINISTRSTEV ____ LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 175. Na podlagi prvega odstavka 148. člena temeljnega zakona o prekrških izdaja vlada Ljudske Republike Slovenije -v) predlogu ministra za ljudsko zdravstvo uredbo o spremembi uredbe o zdravljenju nepremožnib (Uradni list LRS št. 22—128/47) 1. člen 15. člen uredbe se spremeni tako, da se glasit »Kršilce te uredbe in navodil, izdanih na njeni podlagi, bodo kaznovali, če ne gre za sodno kaznivo dejanje, okrajni (mestni) izvršilna odbori z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev ali s kaznijo poboljševalnega dela do dveh mesecev, v hujših primerih lahko tudi v obema kaznima. Proti odločbi o prekršku je dopustna pritožba na ministrstvo za ljudsko zdravstvo v osmih dneh po prejemu odločbe. Pritožba se vloži pismeno ali poda ustno na za pismik pri okrajnem (mestnem) izvršilnem odboru, ki je odločbo izdal. Denarne kazni se stekajo v korist proračuna Ljudske Republike Slovenije. Državni uslužbenci, ki pri opravljanju svoje službe kršijo predpise te uredbe ali navodil, izdanih na njeni podlagi, se kaznujejo, če ne gre za sodno kaznivo dejanje, samo disciplinsko.« 2. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. S—zak. 471. Ljubljana dne 22. julija 1948. Minister Za predsednika vlade LRS: za ljudsko zdravstvo LRS: podpredsednik Dr, Ahčin Marjan L r. Dr. Marjan Brecelj L r. 176. Na podlagi 19. točke 44. člena in 2. odstavka 82. člena ustave LRS v zvezi s 1. odstavkom 148. člena temeljnega zakona o prekrških predpisuje minister za ljudsko zdravstvo LRS sporazumno z ministrom za delo vlade LRS tole odredbo o spremembi odredbe o obveznih serijskih zdravniških pregledih oseb, zaposlenih v nekaterih gospodarskih strokah, ter o zdravniškem pregledu gospodarskih učencev (Uradni Ust LRS št. 19-110/47) L člen 9. člen odredbe se spremeni tako, da se glasi: Kršilce te odredbe bodo kaznovali okrajni (mestni) izvršilni odbori z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali a kaznijo poboljševalnega dela do 15 dni. V hujših primerih se smeta izreči obe kazni. Denarne kazni se stekajo v korist proračuna LRS. Proti odločbi o prekršku je dovoljena pritožba na ministrstvo za ljudsko zdravstvo v 8 dneh po sporočitvi odločbe. Pritožba se vloži pismeno ali poda ustno na zapisnik pri okrajnem (mestnem) izvršilnem odboru, ki je izdal prvostopno odločbo. 2. člen Izraz »gospodarski učenec« v odredbi se nadomesti z »učenec v gospodarstvu«. 3. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. S—zak. 466. Ljubljana dne 15. julija 1948. Soglašam! Minister Predsednik vlade LRS: za ljudsko zdravstvo LRS: Miha Marinko 1. r. Dr. Ahčin Marjan L r. Minister za delo LRS: Regent Ivan L tv 177. Na podlagi 5.. člena uredbe o voznikih motornih vozil (Uradni list FLRJ, št. 24-170/47) in splošnih načel, ki jih je predpisalo ministrstvo za notranje zadeve FLRJ predpisujem navodila o sestavi in pristojnosti izpitnih komisij ter o opravljanju izpita za posamezne razrede voznikov motornih vozil in voznike amaterje A) IZPITNE KOMISIJE, OPRAVLJANJE IZPITA I. Izpitne komisije 1. Izpitne komisije poslujejo pri odsekih (oddelkih> za notranje zadeve, upravah narodne milice in sicer: a) pri mestnem ljudskem odboru za Glavno mesto Ljubljana za Glavno mesto Ljubljana in za okraje: Ljubljana okolica, Kranj, Kamnik, Jesenice, Grosuplje, Novo mesto, Črnomelj, Trebnje, Kočevje; b) pri mestnem ljudskem odboru Celje za okraje: Celje mesto, Celje okolica, Mozirje, Trbovlje, Krško; c) pri mestnem ljudskem odboru Maribor za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ptuj, Ljutomer, Prevalje, Radgona; č) pri okrajnem ljudskem odboru Gorica za okraje: Gorica, Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana, Tolmin, Idrija. 2. Izpitne komisije sestavljajo: a) predstavnik ministrstva za notranje zadeve LRS kot predsednik, b) strojni ali elektrostrojni inženir, c) predstavnik sindikatov, šofer mehanik (voznik I. razreda), ki ga predlaga sindikalni svet tistega okraja, kjer je sedež komisije. Člane izpitnih komisij imenuje in razrešuje ministrstvo za notranje zadeve LRS. Članom pripada nagrada, ki jo določi ministrstvo za notranje zadeve. 3. Kandidat dela izpit za voznika motornih vozil pred izpitno komisijo, pristojno za območje, v katerem prebiva. II. Vlaganje prošnje 4. Kandidat vloži last. ročno spisano prošnjo za izpit pri tistem okrajnem odseku (oddelku) za notranje zadeve, v območju katerega ima s je bivališče; V prošnji mora navesti: a) rodbinsko, očetovo in rojstno ime, b) poklic, e) datum in kraj rojstva, č) državljanstvo, d) bivališče, e) za kateri razred ali za katero vrsto motornih vozil želi delati izpit, f) ali je že delal izpit, kdaj, kje in za kateri razred (za katere vrste vozil), g) da čita in piše. 5. Prošnji mora priložiti potrdilo pristojnega odseka za notranje zadeve, da ni obsojen na izgubo političnih ali državljanskih pravic, izpisek iz rojstne knjige, potrdilo ustanove Državnega zavoda za socialno zavarovanje, da je telesno in duševno zdrav in sposoben za voznika motornih vozil, dve sliki 4X5 cm, ki nista starejši od Jveh me seeev, ter spričevalo o izpitu za avtomehanika, če želi de lati izpit za voznika motornih vozil T. razreda. 6 Odsek (oddelek) za notranje zadeve, kjer posluje ■ni si ja, pred katero namerava kandidat delati izpit, lab ko zavrne prošnjo, če ugotovi glede na kandidatovo dosedanje obnašanje, da utegne ogrožati promet. III. Izpraševanje kandidatov 7. Kandidati za voznike motornih vozil vseh razredov in kandidati za voznike amaterje djela jo izpit iz tehle predmetov in v temle redu: a) upravljanje motornega vozila (praktična vožnja), b) sestava avtomobila in njegovo vzdrževanje, c) prometni predpisi. 8. Obseg predmetov »upravljanje motornega vozila (praktična vožnja)< in »prometni predpisi« je enak za vse razrede voznikov in tudi za voznike amaterje. Iz predmeta »sestava avtomobila in njegovo vzdrževanje« delajo kandidati izpit po programu, ki je predpisan za ustrezni razred voznikov motornih vozil oziroma za voznike amaterje. 9. Kandidat, ki pokaže pri izpitu nezadostno znanje, lahko ponovi izpit v roku, ki ga odredi izpitna komisija. Komisija se mora pri tem ozirati na čas, ki je potreben za dopolnilno učenje. Ta rok ne sme biti krajši od enega meseca. Kandidat sme delati izpit samo trikrat. 10. Pri izpraševanju kandidata iz predmeta »uprav 1 jan j e motornega vozila« se je treba prepričati, ali je kandidat sposoben za samostojno vodstvo motornih vozil , Izpraševanje se opravi s preizkusno vožnjo, ki traja po preudarku izpitne komisije, na motornem vozilu (brez tovora), ki spada v ustrezni razred voznikov motornih vozil oziroma, ki je določeno za voznike amaterje. 11. Z izpraševanjem o »sestavi motornega vozila in njegovem vzdrževanju« se ugotovi kandidatovo znanje o sestavi motornega vozila in njegovem vzdrževanju Pri izpraševanju mora kandidat odgovarjati na ustna vprašanja in pojasnjevati sheme, risbe, modele, agregate mehanizma in delov motornega vozila tako, kot to določa izpitni program. V okviru tega predmeta se izprašuje o motornih vo žitih tiste vrste, ki je določena za ustrezajoči razred voz nikov motornih vozil oziroma za voznike amaterje. 12. Pri izpraševanju kandidata o »prometnih predpisih« je treba ugotoviti, ali pozna kandidat vse prometne predpise, ki so izdani zaradi varnosti prometa. Pri izpraševanju mora kandidat odgovarjati na ustna vprašanja in razjasnjevati sheme, risbe, prometne znake, M se uporabljajo, dalje sredstva za dajanje signalov ter poznati načine, kako je urejen promet, in splošne prometne predpise po izpitnem programu in končno pokazati, da zna te predpise tudi uporabljati pri praktični vožnji IV. Zapisnik 13. 0 izpitu se piše zapisnik; v zapisnik sc vpiše odsek za notranje zadeve, pri katerem je izpitna komisija, datum izpita, imena članov izpitne komisije, ime kandidata, ki opravlja izpit, za kateri razred voznikov motornih vozil (za voznika amaterja) dela kandidat izpit, kater: vprašanja iz izpitnega programa je dobil in ocena z pito» komisije, ali je kandidat sposoben za praktično vožnjo v motornim vozilom, ali pozna sestavo motornih vozil te njihovo vzdrževanje in prometne predpise. Končno se uge lovi, ali je kandidat opravil izpit za voznika motornih vo zil in za kateri razred oziroma za voznika amaterja. Zapisnik o izpitu podpišejo vsi člani kom - ije Zapisnik o izpitu hrani odsek zp notranje zadeve, pri katerem je izpitna komisija. V. Vozniške knjižice 14. Na podlagi zapisnika o izpitu izda odsek za notranje zadeve, pri katerem je kandidat opravil izpit za voznika motornih vozil oziroma za voznika amaterja, vozniško knjižico po obrazcu, ki je predpisan z uredbo o voznikih motornih vozil. V vozniški knjižici se morajo izpolniti vse rubrike. Sliko voznika je treba nalepiti na mesto, ki je namenjeno za sliko. Sliko je treba overiti z žigom odseka (oddelka), ki izda knjižico, in sicer tako, da sega polovica žiga preko slike. Voznika, ki mu je bila izdana vozniška knjižica, je treba vpisati v knjigo voznikov motornih vozil. Knjiga se vodi in hrani pri organu, ki je izdal vozniško knjižico. V vozniško knjižico se vpiše zaporedna številka, s katero je vpisan voznik v knjigi voznikov motornih vozil. Voznik se na izročeni mu vozniški knjižici podpiše na določenem mestu vpričo uslužbenca, ki knjižico izroči. Vozniško knjižico podpiše šef odseka (oddelka) za notranje zadeve, pri katerem je izpitna komisija, ali od njega pooblaščeni uslužbenec 15. Z vozniško knjižico se izdajo voznikom motornih vozit ali vozniku amaterju trije taloni, id so označeni z zaporednimi številkami 1, 2, in 3, po obrazcu, ki je predpisan z uredbo o voznikih motornih vozil. Prvo stran vsakega talona izpolni državni organ, ki izda vozniško knjižico, in overi talone s svojim podpisom in uradnim žigom Druga stran talona ostane neizpolnjena To stran bo izpolnil uslužbenec, ki bo z navedbo vzroka začasno odvzet vozniško izkaznico. B) IZPITNI PROGRAM 16. Upravljanje motornega vozila (praktična vožnja) Vožnja z avtomobilom. Zagon motorja. Vožnja z mesta Ravnanje s sklopko. Menjanje prestav z dajanjem vmesnega plina. Menjanje brzine. Ravnanje z akceleratorjem. Uporaba nožne in ročne zavore. Zaviranje z motorjem. Vožnja v klanec in navzdol. Zavijanje in obračanje avtomobila na ozki cesti. Ustavljanje avtomobila Ustavljanje na določenem mestu in nenadno ustavljanje. Ustavljanje na strmini. Vzvratna vožnja na strmini in ponovna vožnja z mesta v strmino. Vzvratna vožnja Vključen je vzvratne prestave. Vzvratna vožnja do določenega mesta. 17. Prometni predpisi Splošni predpisi Značaj urejevanega (reguliranega) prometa. Dolžnosti šoferja glede na varnost prometa. Dajanje signalov. Organi za urejevanje prometa (namen, pravice). Prometni znaki, varnostni prehodi. Označevanje, namen, mesta, kjer so postavljeni prometni znaki. Varnostni otoki. Osna razdelitev cest, prehodi, mesta za ustavljanje itd.) Sredstva in način urejevanja Svetlobni signali. Razlaga barv pri svetlobnih signalih in položaja ter znakov prometnega miličnika. Splošna prometna pravila Razvrstitev vozil med vožnjo (v strnjenih naselbinah ju na odprtih cestah). Vožnja v vrsti in več vrstah. Sreča vanj e. Razdalje. Prehitevanje. Šoferjevi signali za opozarjanje. Vožnja po trf r-vajskih progah. Uvoz in izvoz sko zi vhode. Vožnja na križiščih in zavijanje v stranske ulice, kjer je promet reguliran in kjer ni reguliran promet. Na- čini prečkanja (vožnja preko trgov). Obračanje na križiščih in zunaj njih. Zmanjševanje hitrosti. Najvišja dovoljena hitrost. Posebna prometna pravila Vožnja v megli, po poledici in terenu brez poti. Vožnja preko železniških prelazov. Vožnja z vlačilci. Tehnični pogoji glede opreme avtomobila: luči, zavore, kretalo, spoznavne tablice itd. Pravila za prevoz z avtobusi, osebnimi in tovornimi avtomobili. Prevoz lahko vnetljivega, eksplozivnega materiala in nevarnega tovora. Omejitve v nalaganju kosovnega blaga. Listine, ki jih mora imeti voznik pri sebi. 18. Sestava motornega vozila in njegovo vzdrževanje a) Za voznike III. razreda Splošna sestava avtomobila Temeljni agregati ; mehanizmi avtomobila, njih namen in razvrstitev. Pomožne naprave avtomobila, namen in razvrstitev. Material, ki se uporablja za izdelovanje temeljnih delov avtomobilov. Načini tehničnega vzdrževanja avtomobila, kaj je vzdrževanje in kaj so periodična dela v zvezi z vzdrževanjem Šoferjeve dolžnosti glede na tehnično vzdrževanje avtomobila. Motor Načelo delovanja motorja. Temeljni deli motorja, njih namen 'n razvrstitev. Sestava in delo motorne gredi. Faze (periode). Vrstni red delovanja cilindrov. Prostornina (ci-lindraža). Stopnja kompresije. Število obratov in moč motorja. Vzdrževanje motorja. Značilne okvare motorja., preprečevanje in popravljanje. Mazanje motorja Trenje. Potreba mazanja. Načini mazanja, ki so v uporabi, Maziva, ki se uporabljajo za mazanje motorja. Dell, ki jih je treba mazati. Sestava in delovanje naprav za mazanje. Namen, sestava in delovanje črpalke, čistilca in manometra za olje. Normalen pritisk olja v napravah za mazanje. Vpliv letnega časa na oskrbovanje naprav za mazanje. v ’ zevanje naprav za mazanje. Zunanja znamenja napak v napravah za mazanje. Preprečevanje napak. Hlajenje motorja Segrevanje motorja. Posledice pregretja motorja, potreba hlajenja. Normalna temperatura. Tekočine za hlajenje. Načini hlajenja. Tekočine z nizkim zmrziščem, ki se uporabljajo pri hlajenju, njih lastnosti in ravnanje z njimi. Sestava in delovanje naprav za hlajenje. Namen, sestava in delovanje centrifugalne črpalke, termostata, hladilnika, ventilatorja, termometra. Vzdrževanje naprav za hlajenje. Posebnosti vzdrževanja poleti in pozimi. Napake v napravah za hlajenje in njihovo preprečevanje. Napajanje motorja Gorivo, ki se uporablja za avtomobilske motorje. Oktansko število bencina. Proces izgorevanja. Zmes in njena sestava. Uplinjanje. Vpliv kakovosti zmesi na delovanje motorja (moč in smotrna izraba.). Detonacije (zbijanje) in načini, kako se preprečujejo. Sestava in delovanje naprav za napajanje. Namen, sestava in uporabljanje uplinjača, brizgalke, bencinske črpalke in drugih pomožnih delov. Reguliranje uplinjača (kvantitativno in kvalitativno) za nizke obrate motorja (prazen tek). Čiščenje naprav za napajanje. Znamenja napak v napravah za napajanja Električne n a p r av e Akumulatorska baterija Namen akumulatorske baterije v avtomobilu. Načelo delovanja m sestava akumulatorja. Vezanje akumulatorjev v baterijo. Značilnosti akumulatorskih baterij, ki se uporabljajo v avtomobilih. Sestava in pripravljanje elektrolita. Uporabljanje žveplene kisline in destilirane vode. Montiranje akumulatorske baterije v avtomobilih. Vezanje vodov s kontakti. Samoizpraznitev akumulatorske baterije (naravna in pospešena). Posledice pospešene samoizpraznitve in ukrepi za preprečitev. Sulfatenje akumulatorskih plošč, vzroki tega pojava in ukrepi za preprečitev. Priprava za merjenje napetosti akumulatorja. Namen ampermetra v avtomobilu in njegovo kazanje. Normalno dovoljeno praznjenje akumulatorske baterije pred ponovnim polnjenjem. Način ugotavljanja napetosti akumulatorja. Vzdrževanje akumulatorske baterije in načini za podaljšanje delovanja akumulatorske baterije v različnih klimatskih pogojih. Bistvene napake akumulatorskih baterij in preprečevanje napak. Pravila za vzdrževanje akumulatorskih baterij. Generator, zaganjač (starter), rele, regulator Značilnosti, namen in načelo delovanja. Bistveni deli, njih namen in sestava, Vzporedno delovanje generatorja in akumulatorske baterije. Dovod k zaganjaču in načelo delovanja zaganjava. Pravila o uporabi zagapjača. .Vzdrževanje. Bistvene napake, vzroki in možnosti za preprečitev. Razsvetljava in signalne naprave Priprave za osvetljevanje in njihova uporaba. Namen, sestava in načelo delovanja osvetljevalnih naprav in signalov. Reguliranje žarometov in zvočnega signala, napake, vzroki in popravilo. Vžiganje Zakaj se mora vmes vžigati. Načini vžiganja. Bistvo električnega vžiganja (magnetskega in dinamo-baterijskega). Načrt dinamo-baterijsitega vžiganja. Sestavni deli di-namo-batenjskega vžiganja. Načelo delovanja priprav vžigalnega sistema. Kdaj naj preskoči iskra. Od česa je odvisna velikost p red vžig a (pozni vžig). Določanje trenutka vžiga (začetnega in v odvisnosti od vrste goriva). Sestava in načelo mehanizma za mehanično in avtomatsko naravnanje predvžiga (v odvisnosti od števila obratov in obremenitve motorja). Sestav vžigalnih sveč. Merjenje razdalje elektrod pri svečah in prekinieval-nih kontaktih. Vzdrževanje vžigalne naprave. Bistvene napake, vzroki in preprečevanje. Načrt električne instalacije pri avtomobilu Temeljni in montažni načrt električne instalacije Cvži-sfalne in svetilne naprave itd.) pri avtomobilu. Tr an smisija Sklopka Namen, načelo delovanja in sestava sklopke. Mehanizem za upravljanje sklopke. Določanje praznega giba sklepčnega pedala. Znamenja, ki kažejo na napake v sklopki. Vzdrževanje in preprečitev okvar. Menjalnik hitrosti, reduktor Namen, sestav in delovanje. Razmerje prenosov, izmenjava vlečne sile in hitrosti vožnje. Mehanizem za pretikanje zobnih koles. Maziva, ki se uporabljajo za mazanje zobnikov. Čiščenje in mazanje. Znamenja napak, vzroki in preprečevanje. Kardanski prenos Tipe kardanskih prenosov in njihova namestitev v avtomobilu. Namen, sestava in delovanje. Čiščenje in mazanje ležajev in kardanskih zglobov. Zadnja prema Bistvena deli zadnje preme. Namen in sestava glavnega prenosa. Namen, načelo delovanja diferenciala in sestava. Sestava polosovin in koles. Montiranje koles. Čiščenje, mazanje zadnje preme. Znamenja napak pri zadnji premi. Sprednja prema Namen in sestava. Namen, sestava in montiranje dopolnilnih vzmeti Določanje nagiea premnikov in prednjih koles. Način ugotavljanja in reguliranja nagiba. Tipe vzmeti, njihova sestava in povezanost z okvirom in csovinami. Namen, sestava in montiranje dopolnilnih vzmeti. Namen, sestava in delovanje hidravličnih blažilcev. Tipe koles, njihova sestava in montiranje. Tipe in dimenzije avtogum, ki se uporabljajo za avtomobile. Sestava avtogum, zračnic in ventilov. Normalen pritisk v avtogumah. Način tople vulkanizadje zraenac med vožnjo in v garaži. Vzdrževanje blažilcev, vzmeti in avtogum. Zunanja znamenja napak, njihovi vzroki in možnosti za preprečitev. Mehanizem za kretanje In zavore. Bistveni deli kretalnega mehanizma. Sestava in delovanje kretalnega mehanizma. Dopustni prazni gib volana. Reguliranje kretalnega mehanizma. Tipe zavor, M se uporabljajo pri avtomobilih. Namen, sestava in delovanje zavor. Sestava in delovanje prenosnih naprav pri zavorah. Namen, sestava in delovanje servo-zavor (ojačevalca) Reguliranje zavor. Vzdrževanje in čuvanje kretalnega mehanizma in zavor. Zunanja znamenja napak in možnosti za preprečitev b)Za voznike II. razreda Kandidati za voznike IT. razreda se izprašujejo po programu, ki je predpisan za III. razred, vendar podrobnejše 'in obsegat Delovanje štiritaktnega motorja na uplinjao m Dieslo-vega motorja. Posebnosti dviotaktn.ega motorja, njegove prednosti in Ribo. Enakomernost teka in prednosti večcilindrskega motorja. Oblika motorne gredi 4, 6 in Scilindrskega motorja. Namen in učinek protiuteži. Namen vztrajnika in načelo njegovega delovanja. Sestava in delovanje naprav za napajanje pri avtomobilih z Die&lovimi motorji. Naloge, ki jih imajo črpalke za gorivo in šobe. Nadin dovajanja goriva, kadar motor ni v teku. Bistvene značilnosti o uporabnosti maziva za mazanje motorja. Spreminjanje lastnosti maziva v delovnem procesu motorja. Način, kako se ugotovi uporabnost maziva za nadaljuje mazanje motorja. Najvažnejše lastnosti temeljnih kovin, ki se uporabljajo pri izdelavi in popravljanju avtomobilov. Deli avtomobila, ki se izdelujejo iz litega železa, ogljikovega in legiranega jekla, iz barvnih kovin in njihovih zlitin. Spojna sredstva, ki se uporabljajo pri spajanju delov, in njihova sestava. Bistvene lastnosti entifrikcijskih zlitin, ki se uporabljajo za ležaje motorja. Zakaj je treba, v katerih presledkih in na kakšen način, prevleči glavne im ojnične ležaje novih ali popravljenih motorjev z antifrikcijsko zlitino. Tipe ležajev in mesta, kjer se uporabljajo. Posebnosti in vzdrževanje ležajev iz kompozicije ali brona. Izvori in potrošniki električnega toka v avtomobilu. Odvisnost jakosti toka od števila vrtljajev motorja. Odvisnost preskoka iskre pri vžigih od števila vrtljajev motorne gredi in obremenitve motorja. Načini menjavanja pred vžiga pri uporabi različnih vrst goriva. Znamenja kratkega stika in način ugotavljanja pokvarjenega votla. Ugotavljanje pravilnosti vezave akumulatorske bate-ije z maso s pomočjo ampermetra. Način in sredstva za preprečitev, da ne pride zrak hidravlične zavore. c) 35a voznike I. razreda Kandidati za voznike I. razjeda se izprašujejo po logramu za III. in II. razred, vendar še podrobneje in - temile dopolnitvami: Vpliv toplotnih in mehaničnih izgub na moč motorja. Količnik koristnega učinka motorja. Indicirana in dejanska moč motorja. Način ugotavljanja časovne in specifične porabe goriva >ri različni obremenitvi motorja. Vpliv različnih faktorjev na moč motorja, stopnja kompresije, število vrtljajev, sestava zmesi, momenti vžiga in temperatura. Vpliv faz (odpiranja in zapiranja ventilov) na moč motorja. Način ugotavljanja pravilnosti razstoja med dročni-'mm in ventilom in njegovo reguliranje. Način ugotavljanja pravilnosti poznega vžiga in pred-vžiga. Vpliv segrevanja na izhlapevanje goriva in polnjenje cilindra. Priprave, s katerimi ugotavljamo pravilno delovanje in reguliramo aparaturo za napajanje Dieslovega motorja z gorivom. Kako ugotovimo in reguliramo začetek dovajanja goniva. Kako reguliramo črpalko za gorivo glede dovajanja enake količine goriva vsem cilindrom in kako ugotavljamo pravilno delovanje šob glede na kvaliteto goriva v zvezi z uplinjenjem. Načelo delovanja in način reguliranja relejskega regulatorja napetosti in jakosti toka. Konstrukcijska razlika motorja, ki deluje na vpojni plin, od motorja, ki deluje na bencin. Bistvene napake bencinske črpalke z diafragmo in kako se preprečujejo. Primerjava drsnih ležajev (iz kompozicije, brona) in krogličnih ter Valjčnih ležajev. Dopustna in omejena obraba posameznih delov. Kontrolno merilno orodje, ki se uporablja v garažah za ugotavljanje pravilnosti koioteka in reguliranje sprednjih koles. Metoda nabijanja akumulatorskih baterij v napolnjenem in suhem stanju. Način ugotavljanja pravilnega delovanja sklopke in njeno reguliranje. Način ugotavljanja praznega giba v kretalnem mehanizmu in njegovo pr e prečenje. Pravilno reguliranje zavor ter način reguliranja zavor z mehaničnim in hidravličnim prenosom ter servo-ojačevalcem. Bistvena načela termijskega obdelovanja in lastnosti kovin po obdelovanju. Deli avtomobila, ki se morajo ter-mijsko obdelovati. č) Za voznike amaterje. Bistveni agregati in mehanizmi avtomobila, njihov namen in razvrstitev. Pomožni deli avtomobila, namen in njihova razvrstitev. Bistveni mehanizem in deli motorja, njihov namen in razvrstitev. Sestava motorja. Načelo delovanja motorja z notranjim izgorevanjem. Stopnja kompresije. Prostornina cilindrov, število vrtljajev ter moč motorja. Vzdrževanje motorja. Značilne napake motorja in, kako se preprečijo. Popravilo navadnih napak. Potreba mazanja motorja. Deli, ki jih je treba mazati. Maziva, ki se uporabljajo za mazanje motorja. Kateri deli avtomobila se morajo mazati. Namen, ki ga imajo črpalka, čistilec, manometer in priprava za merjenje olja, kje se nahajajo. Posledice nezadostnega ali čezmernega mazanja. Normalen pritisk olja v trenutku zagona motorja in, ko je motor segret. Oskrbovanje iflaziiMh naprav in posebnosti vzdrževanja teh naprav glede na letni čas. Znamenja napak v napravah za mazanje. Posledice opuščanja normalnega mazanja motorja. Normalna temperatura segretega motorja, posledice segrevanja, potreba hlajenja. Posledice prehitrega ohlajevanja. Potreba vzdrževanja normalne temperature. Reguliranje napetosti ventilaitorjevega jermena. Načrt hladilnih naprav. Pomen pribora hladilnih naprav. Tekočine z nizkim zmrziščem, M se uporabljajo za hlajenje v zimski dobi. Njihove bistvene lastnosti in kako ravnamo z njimi, Vzdrževanje hladilnih naprav. Posebnosti pozimi in poleti Bistvene napake hladilnih naprav in njihovo preprečen j e. Vrsta goriva za avtomobilske motorje. Oktansko število bencina. Zmes in njena sestava. Vpliv kakovosti zmesi na moč in ekonomičnost motorja. Detonacije in načini, kako jih preprečimo. Namen uplinjača; sestava in njegovo delovanje. Namen naprav za napajanje motorja. Namen, sestava in namestitev bencinskih čistilcev. Reguliranje uplinjača na prazen tek motorja. Vzdrževanje naprav za napajanje. Znamenja napak v napravah za napajanje. Popravilo navadnih napak. Namen akumulatorske baterije v avtomobilu. Sestava akumulatorja in načelo delovanja. Sestava in pripravljanje elektrolita in nabijanje akumulatorske baterije. Normalno dovoljeno praznjenje akumulatorske baterije do ponovnega polnjenja. Posledice uporabljanja praznega akumulatorja. Namen in način delovanja ampermetra. Potreba in vzdrževanje nivoja elektrolita v akumulatorju in uporabljanje destilirane vode. Posledica nevzdrževanja potrebnega nivoja in če ni elektrolita v akumulatorju. Pribor (aparati), ki ga uporabljamo za ugotavljanje napetosti akumulatorske baterije, kako se ugotavlja napetost. Praktični način ugotavljanja napetosti akumulatorja brez uporabe posebnega pribora. Vzdrževanje akumulatorskih baterij in načina, kako se podaljša njihovo učinkovanje v različnih klimatskih pogojih. Pravila o čuvanju akumulatorskih baterij. Namen in sestava generatorja, zaganjača, releja, relejskega regulatorja napetosti in jakosti toka in kondenzatorja. Vzporedno delovanje generatorja in akumulatorske baterije. Sestava dovoda k zaganjaču. Pravila o uporabi zaganjača. Namen naprav za osvetljevanje in ravnanje z njimi Namen, sestava in delovanje signalnih priprav. Reguliranje žarometov in akustičnih signalnih priprav. Bistvo električnega vžiganja, . Priprava za dinamo — baterijsko vžiganje, njihov namen, sestava in načelo delovanja. Sestava vžigalnih svečic. Ugotavljanje, katera svečica ne deluje'. Razstavljanje svečic in čiščenje saj (usedlin). Montaža :ečic in preizkušanje, če delujejo. Reguliranje razstoja med elektrodami. Čiščenje kontaktov prekinjevalca. Reguliranje razdalje med kontakti prekinjevalca. Vzdrževanje električne napeljave. Glavne napake, kako jih preprečimo in kako popravimo navadne napake. Namen sklopke, sestava in načelo delovanja. Reguliranje praznega giba sklopke. Znamenja napak sklopke. Vzdrževanje sklopke in popravila navadnih napak. Namen menjalnika hitrosti in reduktorja. Sestava in načelo delovanja. Maziva, ki se uporabljajo za mazanje menjalnika hitrosti in reduktorja. Čiščenje in mazanje. Znamenja napak v menjalniku. Namen kardanskega prenosa, njegova sestava in delovanje. Čiščenje in mazanje ležajev in kardanskih zglobov. Bistveni mehanizmi in deli zadnje preme. Namen glavnega pogona in diferenciala. Sestava in načelo delovanja diferenciala. Vzdrževanje in mazanje zadnje preme. Znamenja napak zadnje preme. Bistveni deli sprednje preme, njihov namen in sestava. Montaža premnikov in sprednjih koles (kolotek in nagib) in posledice nepravilne montaže. Namen vzmeti, njihova sestava in delovanje. Namen, sestava in delovanje hidravličnih blažilcev Tekočina, ki se uporablja za hidravlične blažilce. Tipe koles, njihovo montiranje. Tipe in dimenzije avtogum. Sestava avtogum, zračnic in ventilov. Normalen notranji pritisk v avtogumah. Posledice zmanjšanega in povečanega pritiska. Montiranje in. demontiranje gum. Način tople vulkanizacije zračnic med vožnjo in v garaži. Vzdrževanje blažilcev, vzmeti in avtogum. Bistveni deli kretalnega mehanizma, njihov namen in načelo delovanja. Skrajna meja prostega teka volana. Reguliranje mehanizma za kretanje. Tipe avtomobilskih zavor in njihov namen. Sestava in delovanje zavor in njihovih dovodov. Posledice napak v zavorah. Reguliranje zavor. Tekočine, ki se uporabljajo za hidravlične zavore. Vzdrževanje zavor in kretalnega mehanizma. Zunanja znamenja napale in popravljanje navadnih napak. 19. Ta navodila začnejo veljati z dnem objave v >Uradnem listu LRS«. St. IV. 2547/3-48 Ljubljana dne 16. julija 1948. Minister za notranje zadeve LRS: Krajgher Boris 1. r. Izdaja »Uradni list LKSt Uavaath-i] in odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Prosvetna tiskarna — oba v Ljubljani. — Naročnina: četrtletno 80, polletno 120 celoletno 240 din. — Posamezna številka: 4 din za 16 strani, 8 din za 32 strani, i'2 din za strani, 16 din za 64 strani, po pošli 2.50 din več. - Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica št 23. — Telefon: ravnateljstvo 49-40, uredništvo 49-90, upravništvo 55-79, *— ček. račun 6—90190—L URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik V. Priloga k 32. kosu z dne 27. julija 1948. Številka 32. Ro^grlasi In ogrlaisi Opozorilo naročnikom! Številki 31 smo priložili položnice. Naročnike, ki naročnine za tretje četrtletje še niso poravnali, pozivamo, da to store najpozneje do 31. j u 1 i j a 1948, ker jim bomo sicer s tem dnem vsako nadaljnje pošiljanje lista ustavili. Vse plačnike oglasov in naročnine opozarjamo, naj uporabljajo od nas poslane položnice z natančno označbo naročniškega razdobja oziroma oglasne številke. Plačila brez takšnih označb ne moremo v redu izknjižiti in jih zaradi njihove nejasnosti ne moremo priznati za veljavne. Prav tako opozarjamo naročnike, naj pri svojih plačilih navedejo natančno isti naslov, na katerega časopis prejemajo. Če ta naslov zaradi izpre-membe naziva ali kraja ni več pravilen, naj nam istočasno sporočijo sedanji pravilni naslov. Opažamo pa, da naročniki večkrat plačujejo samo pod novim naslovom, starega pa sploh ne omenjajo. Takšna plačila so za nas nejasna in jih prav tako ne moremo v redu izknjižiti in priznati za pravilna. Rok za reklamacije izostalih številk je 14 dni. V naši založbi je izšel Priročnik za krajevne ljudske odbore, ki ga je izdal Sekretariat za koordinacijo lokalne uprave predsedstva vlade LRS. Priročnik obravnava tole gradivo: L Planiranje, evidenca in statistika. II. Lokalno gospodarstvo in komunalno gospodarjenje. III. Finančno poslovanje krajevnih ljudskih odborov. Strani 120, cena 20 din. Naročnike, bravce in druge interesente opozarjamo na priročne knjižice, zbirke zakonov, ki so v zadnjem času izšle v naši založbi: »Zbirka predpisov o varstvu mater in otroke, v kateri so zbrani predpisi o dečjih jaslih, o ustanavljanju, ureditvi in delovanju dečjih domov. Knjižici, ki vsebuje 105 strani, so dodani izvlečki iz drugih važnejših predpisov za varstvo mater in otrok in bo zbrano gradivo koristen pripomoček vsem, Id se hočejo in morajo spoznati z zdravstveno in socialno zakonodajo v korist naše žene in dece. Cena 17 din. Mrliška ogledna služba. Knjižica ima na 48 straneh zbrane vse predpise za to pomembno zdravstveno službo, cena 7 din. Zbirka zakonitih predpisov za uporabo v civilnem sodnem poslovanju, praktičen priročnik za pravnike, pa tudi za široke ljudske množice. Strani 206, cena 44 din. Zbirka skrbniških predpisov, v kateri so zbrani temeljni zakoni o skrbništvu, zakon o posvojitvi in pravilniki in navodila v zvezi a tema zakonoma; cena 25 din. Prihodnji teden bosta izšla: Komentar splošnega dela kazenskega zakonika in Register pravnih predpisov. Pripravlja se nadalje: Zbirka gospodarskih predpisov II. del. »URADNI LIST LRS« Vpisi v register državnih gospodarskih podjetij 1250. Sedež: Radomlje pri Kamniku. Dan vpisa: 21. julija 1948. Besedilo: Kamniške opekarne. Poslovni predmet: Izdelovanje opečnih izdelkov na industrijski način. Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S—zak. 420 z dne 26. VI. 1948. Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija industrije gradbenega materiala pri ministrstvu za gradnje LRS. Podjetje zastopa: Ambrož Alojz, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 17. julija 1948. Št. 2431055—48 6431 * 1231. Sedež: Vrhnika. Dan vpisa: 21. julija 1948. Besedilo: Vrhniške opekarne. Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, o-lovo, Marguč Ivan, kmet, Zbelo.o, odborniki Okrožno sodišče v Celju dne 23. junija 1948. Zadr VII 146/4 621y * 965. Sedež. Dobrimjej Dan vpisa: 6. julija 1948. Besedilo:* Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Zadvoru. Zadruga je bJa ustanovljena na ustanovnem zboru 27. VI. 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in kulturnejši in gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi predmeti. V ta namen a) ugotavlja potrebe svojih članov in sestavi ji a podlagi ugotovljenih potrebščin potrošnje, b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi podjetjm, državnimi trgovskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo kmetijskih proizvodov, posebno pa skrbi' za dobavo povrtnin, sadja, mleka itd., c) skrbi, da bo trgovsko poslovanje v vsakem pogledu racionalno, tehnično in kulturno, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina založena s potroš-nimi predmeti, da ne bo imela nekoristnega blaga, da znižuje zakonito dopustno maržo, da bodo lokali ra izložbe okusno opremljeni itd.; 2. da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti lastna podjetja, kot n. pr. obrtne delavnice, podjetja za konservi-ranje sadja, povrtnine, jajc itd.; 3. da skrbi ob sodelovanju sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov. Zaradi smotrnejšega m uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte y skladu s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 duh, ki se lahko vplača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svoj ih poslovnih prosto rili in na razglasni deski. Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. Članci upravnega odbora so: Lampič Ciril, mizar, Podmolnik 41, Kurent Martin, tesar, Dobrunje 55, Jeriha Matilda, nameščenka, Zadvor št. 66, Čeme Franc, delavec, Dobrunje 71, Gorše Leopoldina, gospodinja, Za-voglje 10, Hočevar Anton, nameščenec Zadvor št. 38. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 5, julija 1948. Zt 135/48 - Zadr VI 95/1 6081 906. Sedež: Leše. Dan vpisa: 14. julija 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Lesah-. Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje Sane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti: 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in -obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, _ strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko vplača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski. Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odbora pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Kersnik Janko, kmet, Leše 9, Praprotnik Zdravko, kmet, Popovo 3, Kokalj Ignac, kmet, Leše 7, Stare Mihael, delavec, Leše 41, Razinger Jože, Palovče 5, Praprotnik Jože, delavec, Leše 54, Bešter Peter, kmet, Vadeče 1 in pooblaščenca za sopodpisovamje: Kokalj Edo, trg. nam., Leše in Joeif Janko, učitelj, Leše 44. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. julija 1948. Zt 140/48 - Zadr VI 99/1 6288 # 907. Sedež: Log. Dan vpisa: 14. julija 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Logu. » Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 29. II. 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: L da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in dragih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje bla- gostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5 da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6'. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih poisojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kultu, .d in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko vplača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpi: :uiega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski. Upravni odbor sestavlja 9 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odbora pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Demšar Matevž, kmet, Log 13, Stanovnik Jurij, kmet, Log 4, Trobec Bernarda, gospodinja, Log 27, Demšar Matevž, kmet, Log 11, Božu ar Janez, kmet, Gab e rk 9, Prevodnik Angela, gospodinja, Brode št. 3, Čadež Pavel, kmet, Log 14, Debeljak Valentin, kmet, Kovski vrh št. 5, Vodnik Janez, del., Brode 8. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. julija 1948. Zt 141/48 — Zadr. VI 100/1 6287 908. Sedež: Poljane nad Škofjo Loko. Dan vpisa: 14. julija 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Poljanah nad Škofjo Loko. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 6. VI. 1948 za nedoločen čas Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in dragih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe: 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svoiem Mročju, tako poljedelstvo, živinorejo, 5adjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, Uojitev industrijskih in drugih kul tu ^ I gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno '^6 tiste panoge oziroma kulture, ki v j^nih naravnih pogojih najbolj uspe-Vajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske Proizvodnje in s tem za naraščanje bla-’°stanja svojih članov naprednejše teh-Jjone in agronomske metode v kmetij-';vu in v ta namen nabavlja kmetijske j®troje, umetna gnojila itd., ustanavlja pttibulante za živino, plemenilne postaje, ®rganizira selekcijo živine, gradi silose, j ^ganizira semensko službo, skrbi za j^jitev sadnih, gozdnih in drugih sadik .S 5. da organizira predelavo kmetijah pridelkov in obrtne delavnice za P°trebe svojih članov in izrablja pri tem redvsem lokalne surovine; 6', da zbira dnečke prihranke v obliki hranilnih jog in notranjih posojil za ustvarjanje, bralnih sredstev in za dajanje kreditov rojim članom; 7. da skrbi za go sp oda r-strokovni, kulturni in prosvetni dvig s?h prebivalcev svojega okoliša tako, da jjbreja v svojem zadružnem domu stro-oyna m politična predavanja, kulturne n redi tve, strokovne tečaje, razstave, Predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. r ustanovi svojo knjižnico . Zadružni^ delež znaša 100 din, ki se lit 0 v obrokih. Delež zadmž- . Kovega družinskega člana znaša 20 din. .^ni jamčijo za obveznosti zadruge z .esetkratnim zneskom vpisanega enotnega temeljnega oziroma dmžinske-deleža. .Zadruga razglaša važnejše sklepe v jjjJPh poslovnih prostorih in na razglas- , Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov, jih voli zbor izmed zadružnikov. Nje-dolžnost traja eno leto. Za zadru-“b podpisujeta po dva člana upravnega izbora, katerih enega lahko nadomešča ,b upravnem odboru pooblaščeni usluž-0ePec zadruge. Člani upravnega odbora so-: Kalan Maks, kmet, Hotavlje 45, Dolenc Jože, kmet, Podobeno 2, Mrak Janez, knjigovodja, Poljane 14, |Gostinčar Srečko, šol. upravitelj, Potone 4, Dolenc Jože, kmet, Vinharje 8, Kokalj Pavelj, kmet, Volča 10, j Demšar Pavel, mizar, Poljane 1, j Strel Minka, gospodinja, Poljane 62, Križnar Ignacij, kmet, Podobeno 10, , 'n pooblaščenec za sopodpisovanje: Janiar Lado, upravnik, Poljane 35. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. julija 1948. Zt 138/48 - 'Zadr. VI 98'1 6289 Sedež: Trebija. Dan vpisa: 14. julija 1948. Besedile: Kmetijska zadruga z omcje-jamstvom. -v.Zadruga je bila ustanovljena na skupki 5. IIP 1948 za nedoločen čas. j Kaloge zadruge so: 1 da na čim boljši ja Rim kulturnejši način oskrbuje svoje z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest L. rugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in dragih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 61. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko vplača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski. Upravna odbor sestavlja 6 do 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Šifrer Franc, kmet, Podgora 22, Jereb Andrej, žagar, Fužine 6, Kokalj Urban, pos. sin, Trebija 11, Trček Leopold, kmet, Klad j e 2, Štremfelj Janez, kmet, Kladje 5, Vidmar Ciril, cestar, Fužine 22, Oblak Janez, kmet, Trebija 1. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13, julija 1948. Zt 65/48 - Zadr. VI 97/1 6290 * 910. Sedež: Št. Vid. Dan vpisa: 16. julija 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 9. IIL 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in dragih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in dragih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih im drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke - prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in pr» svetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zadružni delež znaša 150 din, ki se lahko vplača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski Upravni odbor sestavlja 7 do 11 Članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge, Člani upravnega odbora so: Svegelj Janez, kmet, Gunclje 15, Žužek Anton, kmet, Vižmarje 51, Cimam Srečko, kmet, St. Vid 28, Čepetnik Franc, kmet, Vižmarje 17, Habe Leopold, kmet, St. Vid 42, Lenarčič Janko, kmet, Podgora 14, Pipan Franc, kmet, Vižmarje 27. Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 14. Mija 1948. Zt 142/48 — Zadr. VI 101/1 6286 » 911. Sedež: Gerlinci, okraj Mur. Sobota. Dan vpisa: 28. junija 1948. Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna zadruga z o. j. v Gerlincih. Zadruga je bila ustanovljena na skup->eim 20. 11. 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši ,n čim kultu mej ši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnim: [vredmeti: 2. da odkupuje v svojem oko lišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih im drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt Ud., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravn h pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenito e postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in pro-svetn dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, _ strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji iizkulturo itd. ter ustanovi svojo knj žnico. Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo, Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim meskom vpisanih obveznih deležev. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski Upravni odbor sestavlja 7 članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisu ista po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Turha Štefan, predsednik, Homboc Anton, podpredsednik, Vogrinčič Anton, tajnik, Vogrinčič Alojz, blagajnik, Prelec Anton, Gomboc Jožef, Gomboc Alojz, odborniki, vsi kmetje v Gerlincih Okrožno sodišče v Mariboru, dne 28 junija 1948, Zadr III 98/2 5994 912. Sedež: Kapela, okraj Radgona. Dan vpisa: 10. junija 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j v Kapeli. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 4. IV. 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturue.jši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnim) predmeti: 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in dragih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih iu dragih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih ' članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilue postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in dragih sad9 itd.; 5. da organiz ra predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih elanov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6 da zbire kmečke nrh ranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za go- / spodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knj žnico. Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih iu na razglasni deski. Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva' člana upravnega odbora, katerih enega lahko^ nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Aljec Ivan, mesar, Kapelski vrh, predsednik, šušter Ivan, finan. zvaničnik, Kapelski vrh, tajnik, Dunaj Franc, gostilničar, Kapelski vrh, Petek Alojz, viničar, Kapela, Korošec Martin, pos., Sp. Kocjan, Čagran Vera pos, Radenski vrh, Markovič Ivan, čevljar, Sp. Kocjan, Belak Maks, posestnik, Paričnjak, odbornik' Okrožno sodišče v Mariboru, dne 19. junija 1948. Zadr IV 64/2 5993 * 913. Sedež: Krašči, okraj Murska Sobota. Dan vpisa: 25. VI. 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Kraščlh. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 25. II. 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultura e jši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti: 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih sie-dišč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plememilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6 da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in pro-svetn dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potreine načrte v skladu s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski. Upravni odbor sestavljajo 4 člani. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po "Pravnem odboru pooblaščeni uslužbenec ""druge. Člani upravnega odbora so: Gojkovič Avgust, učitelj, Krašči, pred-<6dnik, Šinko Jožef, poljedelec, Krašči, tajnik, tiari Alojz, kmet, Krašči, Šadl Alojzij, poljedelec, Krašoii, od-^rnika. Okrožno sodišče v Mariboru dne 25. junija 1948. Zadr III 96/2 5991 , * k ded ež: Ljutomer. Dan vpisa: 5. julija 1948. Besedilo: Obrtna nabavno prodajna za-l*rUga z o. j. v Ljutomeru. . Zadruga je bila ustanovljena na skup-29. VI.'1948 za nedoločen čas. . Naloga zadruge je: 1. da nabavlja prodajalna sredstva in surovine za svoje dne; 2. da prevzema od poj ih članov "itiiove proizvede, jih razvršča po vrsti ? kakovosti in skrbi za skupno prodajo; ■ da sodeluje pri načrtu preskrbe in i^jnaga pri vključevanju obrtnikov v ""Črtno delo; da vodi evidenco o izvr 1'tvi sprejetih proizvajalni h nalog svojih c*anov in skrbi da se v celoti izvajajo« Jjfedpisi ljudskih oblasti glede cen; 5. d zbira za samooskrbo v svojem okoli-l surovine, ki so še neizrabljene in jih ^eljuje med svoje člane. Zadružni delež znaša 500 din, plača ,e ob vstonu v zadrugo. Upravni odbor pko dovoli plačilo v obrokih. Vsak za-^nžnik jamči še s petkratnim zneskom ^Pisanih obveznih deležev. Zadruga razglaša važnejše sklepe v Njih poslovnih prostorih, po potrebi „pi v glasilu Glavne zveze zadrug LRS v lokalnem časopisju. ..Gpravni odbor sestavlja 5 do 9 članov, kgova dolžnost traja eno leto'. Zadrugo ""stopa upravni odbor, zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbora, katerih Jegg lahko nadomešča po upravnem ^hora pooblaščeni uslužbenec zadruge, tiani upravnega odbora so: Semenič Anton, kovač, Ljutomer, ir6dsedn:k, .Topolnik Martin, ključavničar. Križev-^ bodp redsednik, Blagovič Janez, mizar, Kamenščak, taj-'S Rainer Konrad, sodar, Vuzmetinoi, Buoonja Janez, kolar. Stročja vas, Bodiga Jožef, čevljar, Kog, Geh Milan, slikar, Ljutomer, Levanič Ivan, tapetni k, Kog, Lenarčič Kolomam, lončar, Sitagovci, Zborniki. Okrožno sodišče v Mariboru dne 5. julija 1948. Zadr IV 82/2 6167 9lg * Bedež: Marenberg, okraj Dravograd; Dan vpisa; 28. junija 1948. ^“esedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v ^fenbergu. H^adruga je bila ustanovljena na skup-U. IV. 1948 za nedoločen čas Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultur ne jši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnim! predmeti: 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4 da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in1 s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmet j-stvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, pleme milne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v oblikflfchtanilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in presvetu dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnom domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih »bveznih deležev. Zadruga razglaša važnejše oklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski. Upravni odbor sestavlja 10 do 14 članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Gregl Ivan, nameščenec, Marenberg, predsednik, Medved Ivan, kolonist, Marenberg, podpredsednik, Repolusk Jožko, mehanik, Marenberg, tajnik, Gašper Franc, Marenberg, Knuplež Stanko, kolonist, Marenberg, Brodarič Franc, kolonist, Marenberg, Vajs Ivan, kolonist, Marenberg, Hedl Amalija, pos., Sp. Vižinga, Langbauer Lovro, posestnik Št. Jani, Uršič Franc, kolonist, Marenberg, Šega Josip, pismonoša, Marenberg, Ternik Albert, pos. sin, Marenberg, odborniki. Okrožno sodišče v Mariboru dne 28. junija 1948. Zadi. IV 76/2 6000 * 916. Sedež: Sladki vrh, okraj Maribor okolica. Dian vpisa: 5. julija 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Sladkem vrhu. č Zadrug; je bila ustanovljena na skupščini 9. III. 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da na Sim boljši in čim kulturne jši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti: 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načiiom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, M v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje m s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemendlne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za_ potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6 da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni) dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 15 din. Vsak zadružnik jamči še ‘z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski. Upravna odbor sestavlja 7 do 9 članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Niki Janez, mesar, Sladki vrh, predsednik, Pemer Ludvik, kmet. Sladki vrh, tajnik, Pajnik Oskar, tajnik KLO, Sladki vrh. Senčič Franc, čevljar, Vranji vrh, Lilek Viktor, kmet. Sladki vrh, Ozvald Anica, kmet. hči, Vranji vrh, Roškar Jožef, kmet, Vranji vrh, Raduha Mihael, kmet, Svečane, odborniki. Okrožno sodišče v Mariboru dne 5. julija 1948. Zadr TV 81/2 6027 * 917. Sedež: Sotina, okraj M. Sobota, Dan« vpisa: 24. junija 1848. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Sotini. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 22. II, 1948. za nedoločen čas. Naloge zadruge so-: 1. da na Sim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnima predmeti: 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živtfnorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur’ gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno. še tiste panoge oziroma kulture, M v danih naravnih pogojili najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje i%i s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemetnilme postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in pro-svetnii dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična oredavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zaradi ^ smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladij s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih orostorih in na razglasni deski. Upravni odbor sestavlja 6 članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrago zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Popovič Niko, kmet, predsednik, Rogan Karel, kmet, Sotina, podpredsednik, Svetanič Alojz, kolar, Sotina, tajnik, Čarman Franc, kmet, Sotina, Buček Janez, kmet, Sotina, Meckar Štefan«, kmet Sotina. Okrožno sodišče v Mariboru dne 24. junija 1948. Zadr Ul '95/2 5997 * 918. Sedež: Št. Uj pod Turjakom, okraj Dravograd. Dan vpisa: 3. julija 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Št. liju pod Turjakom. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 23. V. 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturne jši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; o. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 0. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog im notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji "fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana apaša 10 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski. Upravni odbor sestavlja 7 do 10 članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Krušič Ivan, delavec, Št, lij, predsed-sedmik, Gobec Konrad, kmet, Št. Ilj, podpredsednik, Šuligoj Franc, čevljar, Št. Ilj, tajnik, Tovšak Ivan, knjigovodja, Št. lij, Tasič Viktor, uradnik, Straže, Turičnik Jožef, kmet, M. Mislinje. Sovič Ivan, kmet, M. Mislinje, Rozman Olga, gospodinja, Št. lij, Urbanci Franc, kmet. Straže, odborniki. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 3. julija 1948. Zadr. IV 79/2 6025 * 919, Sedež: Št. Janž pri Dravogradu. Dan vpisa: 6. julija 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v št. Janžu pri Dravogradu. _ .Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 4. IV. 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki r danih naravnih pogojih najbolj uspe vajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje bla gostanja svojih članov naprednejše teh nične in agronomske metode v kmetij stvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi z:1 gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadil itd.; 5. da organizira predelavo kmetij skih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6; da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave. Štev. 32 — 27. Vil. imi URADNI LIST LRS Stran 587 Predvajanja filmov, goji fiakultuTO itd. ustanovi svojo knjižnico. Zaradi smotrnega in uspešnejšega ia-''ijanja svojih nalog izdela potrebne na-'’he v skladu s splošnim državnim načr- itom. j Zadružni delež znaša 150 din, placa se j* vstopu v zadrugo. Upravni odbor lah-dovoli plačilo v obrokih. Delež za-'Iju inikovega družinskega člana znaša 7din. Jamstvo je omejeno. Vsak za-nužnik jamči še s petkratnim zneskom Pisanih obveznih deležev. Zadruga razglaša važnejše sklepe v Poslovnih prostorih in na razglasni deski. .„Upravni odbor sestavlja 7 do 8 članov, 'begova dolžnost traja eno leto. Zadru-zastopa upravni odbor, zanjo podpišeta po dva člana upravnega odbora Širili enega lahko nadomešča po “Pravnem odboru pooblaščeni uslužbe-zadruge. Člani upravnega odbora so: Zanoškar Viktor, kmet, Otiški vrh, Predsednilt, Bežan Slavko, poslovodja, Št. Janž, ^predsednik, Krajnc Ivan, kmet, Otiški vrh, tajnik, Bart Adolf, kmet. sin, Št. Janž, j Črobej Leopoldina, gospodinja, Št. anž, i Urile Franc, kmet, Selovec, ^Kotnik Simon, kmet, Selovec, odbor- Okrožno sodišče v Mariboru dne 6. julija 1948. Zadr. IV 83/2 6024 920. * Sedež: Trate, okraj G. Radgona. , U&n vpisa: 19. junija 1948. » Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v I l^tah. hv,Zadruga je bila ustanovljena na 'skup-! lni 2. junija 1948 za nedoločen čas. .haloge zadruge so: 1. da na 'čim boljši j, tim kultumejši način oskrbuje svoje .jtie z vsemi potrebnimi potresnimi ]. ®dmeti; 2. da odkupuje v svojem oko-vse kmetijske pridelke im izdelke v Badu s postavljenim načrtom za dobro Jarbo mest in drugih industrijskih sre-:]|c' in sklepa v ta namen pogodbe; j,', da pospešuje in razvija vse panoge .^-etijskega gospodarstva na svojem ;^cčju, tako poljedelstvo, živinorejo, tijarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, ^htev industrijskih in drugih kultur, l^darstvo, domačo obrt itd., posebno ij. Ijste panoge oziroma kulture, ki v vjtit naravnih pogojih najbolj uspe-5J0’ 4. da uvaja za povečanje kmetijske .'/fzvodnje in s tem za naraščanje bla-yv itiia svojih članov naprednejše teh* "e. in agronomske metode v kmetij-■ 'n v ta namen nabavlja kmetijske i umetna gnojila itd., ustanavlja OrrJ -P*6 za živino. plemenilne postaje, orf^ti_ra selekcijo živine, gradi silose, iio?nniz'"ra semensko službo, skrbi za ::fj ;ejT sadnih, gozdnih in drugih sadik o- da organizira predelavo kmetlj- Pridelkov in obrtne delavnice za vrJbe svojih članov in izrablja pri tem (x.,r;ih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebo svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni Ln prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem dorm strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo-itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Zaradi smotrnega in uspešnejšega izpolnjevanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski. Upravni odbor sestavlja 5 do 9 elanov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so. Šušteršič Franc, kmet Žepovci, predsednik, Gališič Julij, kovač, Žepovci, tajnik, Hrovat Franc, kmet, Žepovci, Lovenjak Gizela, gospodinja, Žiberci, Mohor Valentin, kmet, Žiberci, odborniki. Okrožno sodišče v Mariboru dne 26 junija 1948. Zadr IV 74/2 5824 * 924. Sedež: Globoko, okraj Krško. Dan vpisa: 10 junija 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Globokem pri Brežicah. Zadruga je bila ustanovljena 18. februarja 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čini kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, Iti v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za narašačnje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih čianov in izrablja pri teni predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za dajanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, _ strokovne tečaje, razstave, predvajanja f”-b mov, goji ' fizkulturo itd. ter ustan *t. ^12 Bajt Anton , Preklicujeva izgubljena osebni izkaz-?ici, izdani na ime Balažek Bariča in Jo-i6i, Velika Polana 140, Čr.enšovci. ^24 Balažek Bara in Jože Preklicujem izgubljeno prometno knji-