ni imuiwunni i ioraTvyiu List ljudstvu v pouk in zabavo. P*. ta s Mirni tata M § K. — -wrsta K «i dom acdoUo iLpoiltk 3 K in ¿a četrt teta i Mi«n*aini a Ncqk*£> 8 u MI Up „SoMKkp Qo«p«Maa v MarifcML - UM M iapo «tnetott »ta. - IM«»! Koroška cesta Ur», 5. - Rotnffel «t m «n**». - umaiu—at imUm, taaenle ta reklamacij«, c^m* V^dkijcMi, 1 k»ndratid corttautar preotera *mk i« «ta. Za ariMwta» ofltaat iitaiirru mbml V ta HtN* «wfta pcMnita M «tal, fcja«« ta PmImb 3» «ta - tam« ae ipinjii^n *> tatta 28. juuija 1917. SI. letttlfe. - -m Elamovo miteistrstfo od-• stopilo, Novo ministrstvo sestavil dr. vitez Seidler. Viada grofa Klam-Martinica, ki se je popolnoma zapisala Nemcem, je morala iti. Hotela je vladati proti Slovanom, a je naletela pri združenih Slovanih na tak odpor, da se je morala pred njim umakniti. K^amovo ministrstvo je že od rojstva imelo) v sebi . kal smrti. Ko je še bilo v zibeli, je Že preveč poslušalo vsenemško pesem Wolfa in tovarišev. Ta pesem mu je tako ostala v ušesih, da ni imelo prav nobenega posluha za pravične zahteve Slovanov. Slovani, zlasti Slovenci, smo med vojsko s svojimi o-gromnimi žrtvami pokazali, da smo cesarju in domovini do skrajnosti zvest narod: vendar nam še do danes vlada ni djala zadoščenja za žalitve, za trpljenje in za vse to, kar je na stotino in stotine naših liudi moralo trpeti ob začetku vojske. Ta zahteva in tudi vse druge so pri Klamu trčile ob popolno ne-razumljenje. Začetkoma preteklega tedna se jo že videlo, da Klamovo ministrstvo ne bo moglo državnega voza speljati iz stran pota. ¡kamor je bil zdrčal, na pravo pot. V proračunskem odseku so vse stranke razun Nemcev izjavile, da vlaoi rte bodo dovolile državnih potrebščin. Ko je Klam to dozna.1, se je nekoliko zganil v svoji okorelosti. 'Začel se je pogajati. Na nemške stranke se je lahko zanesel. Pritegnil bi pa tudi rad bil k svoji vladi slovanske stranke. Nameraval je ustanoviti novo ministrstvo s širšim delokrogom, ki bi naj izvedlo preosnovitev Avstrije. In slasti Poljake je pridno snubil, ker je menil, da je poljska stranka še vedno tista, ki je nekaj vsaki vladi obljubljala ljubezen in zvestobo, dokler ji je kazar lo. Pa. Poljlaflri so dandanašnji čisto drugi kot nekdaj. Poleg Poljakov bi bil v svojo večino rad dobil tudi Jugoslovane, toda, brez Cehov. Voditelj Jugoslovanov dr. Korošec ¡e bil v sredo in četrtek (dne 20. in 21. junija) povabljen k, ministrskemu predsedniku. Klam je Jugoslovanom obljubljal ministra-^cojaka, i-stotako Cehom,. Poljakom in Rusinofrn. Naši poslanci pa so pokazali v resnem trenutku, da so res možje na pravem mestu. Niso jih omamile obljube ministrskega sedeža, ki so bile nastavljene kot sladka vaba v vladno večino. Ostali so zvesti svojim načelom: zapustiti niso hoteli bratov Cehov in so skjupno s Poljaki izjavili, da tej vlaoi. ki nikdar ni bila o-pustila namere upeljati nemški državni jezik ter tudi ugoditi drugim nemškim zahtevam, ne dovolijo ne vinarja za državne potrebe. Pripravljeni pa so vsaki drugi vladi dovoliti proračun in druge državne potrebščine. V četrtek, dne 21. junija, na dan sv. Alojzija, je bilo politično razburjenje na Dunaju na višku. 0-poldne je bil med dlrugimi pozvan k ministrskemu predsedniku tudi dr. Korošec. Pogovor je trajal tri četrt ure. Ministrski predsednik je stavil dtr. Korošcu svoje ponudbe glede na sestavo razširjenega ministrstva. Dr. Korošec mu je izjavil, da sam ne more odločiti, ampak mora poprej poročati svojemu klubu. Na koncu razgovora je grof Klam sporočil dr. Korošcu, da ga želi cesar sprejeti v a v d i j e n c i. Cesar je namreč zvedel, da je težišče ministrske krize v rokaji Jugoslovanov. Veliko pozornost je vzbudila vest, da kliče cesar Slovenca dr. Korošca k sebi in se hoče ž njim posvetovati o rešitvi ministrskega vprašanja. Ob 5. uri popoldne je bil dr. Korošec sprejet v glavnem stanu v Laksenburgu od cesarja v avdijenci. Avdijenca je trajala tri četrt ure. Cesar si je dal od jugoslovanskega politika razložiti naziranje Jugoslovanskega kluba, o splošnem položaju in o sedanji krizi. M i 1 o s 11 ij i v o je cesar poslušal i z v aj a n j a jugoslovanskega v o -d i t e 1 j a t o r j e k a. z a. 1 z a v s a v p r a š a 11 j a k a r n a j v e č j e z a 11 i 111 a. n j e. Opetovano je vhdar naglasih k a k o s i m p a t i č e n m u "j e n a 6 s 1 o v e n s k <0 - ¡j r \ s.l ~ n a r o d, k a t e-r e g a j 11 11 a š t v o. p o ž rt v n v a 1 n o s t. p r i d-nostobčuduie in k a t e r e m 11 \ ž e 1 i vse najboljše. Vladar je konečno kar najmilostljive-je odipustil načelnika Jugoslovanskega kluba, ki se .je vrnil v parlament, da poroča svojim tovarišem o potekli avdijence. Jugoslovanski klub je izda! n sprejemu načelnika pri cesarju sledeče poročilo: Cesar je dne 21. junija ob 5. uri popoldne sprejel načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca v daljši avdijenci. Ko se je načelnik dr. Korošec vrnil na Dunaj, je podal v klubu o tej avdijenci obširno poročilo. Jugoslovanski klub je sklenil, da bo strogo molčal o tem, kar je dr. Korošec glede avdijence pri cesarju poročal v klubu. Avdijenca dr. Korošca je trajala ',1 ure. Med tem časom, ko je dr. Korošec poročal v klubu, se je 1 doznalo, da je cesar sprejel ostavko IKiam-Martiniče-; vega ministrstva. V teku seje Jugoslovanskega klu-1 ba so prišli v klub na prijateljski razgovor z Jugoslovani zastopniki Poljskega, kluba. Češkega Svaza in Rusinov. Ko je bil odstop Klamovega ministrstva spce-jet, se je takoj začelo razpravljati, kdo bi naj sestavil novo ministrstvo. Cesar se je odločil za začasno uradniško ministrstvo, na kojega čelu stoji dosedanji vodja poljedelskega ministrstva, dr. vitez Seidler. ki je znan kot dober poznavalec kmetskih razmer in prijatelj kmetskega stanu. Novo avstr. ministrstvo je sledeče sestavljeno: Dosedanji voditelj poljedelskega ministrstva dr. Er-nest vitez pl. Seidler, je prevzel predsedlstvo, namestnik na Tirolskem, grof Toggenburg, ministrstvo za notranje stvari. Ministrstvo za deželno brambo prevzame fml. Czapp, Minister za ljudsko prehranjevanje, generalmajor pl. Tlčfer. obdrži svoje mesto. Za voditelje so imenovani: za ministrstvo za uk in bo-gočastje oddelni načelnik pl. Cwiklinski, za, pravosodno ministrstvo oddelni načelnik vitez Schauer, za finančno ministrstvo oddelni načelnik vitez Wi-mmer. za trgovinsko, ministrstvo oddelni načelnik dr. Mataja, za ministrstvo za javna dela oddelni načelnik vitez pl. Homann, za železniško ministrstvo oddelni, načelnik baroij Banhans, za poljedelsko ministrstvo odldelni načeinil^ Ertl. Dvorni svetnik pl. Twardovski prevzame posle, ki jih je do sedaj vodil gališki minister Bobrzynski. Novi ministri so v nedeljo, dne 24. junija, dopoldne, v roke cesarja položili prisego. Ministrstvo je popolnoma uradniško in ima izvršiti omejeni program: začasni proračun, podaljšanje poslanskih mandatov do 31. decembra 1918 in volitve delegacij. Ko bo to delo dovršeno, se bota ponovila želja in poizkus, da se sestavi novo, razširjeno ministrstvo, v katerem bi bili zastopani tudi slovanski narodi Nemškonacionalne stranke se najbolj bojijo slovanske edinosti. Dokler so Slovani bili needini, razpršeni vsak na svojo stran, je šla namškim liberalcem in nacionalcem pšenica, v l^lasje. Cim pa so se Slovani v državnem zboru združili v močno zvezo, (Nemci imenujejo to zvezo „Slovanski blok"), je začelo odklenkovnti nemškemu nadvladju. Voditelji nemških naeionalcev se zdaj na vso moč trudijo, da LISTE K, Vojrai spornim (Januš Goleč.) (Dalje.) Tako nekako prve dni po našem odhodu iz postojank sem motril pri oddihu iz gozdnega kritja ko-zake, ki so nam sledili v precejšnji razdalji. Med nami in kozaki se je še podila patrulja naših dragon-eev, brojeSa 4 jezdece. Tej naši patrulji so se kozaki priplazili od strani v bok in jo ugrizli celo na, smrt. Od konjev sta se zvalila dva zadeta po tleh, dva pa sta brzela nepoškodovana v smeri proti nam. Pri le-tem prizoru me je ošvignila bliskoma misel i,n sklep: eden izmed teli konjskih ubežnikov bo tvoj! Z mogočnim mahanjem ter klicanjem sem privabil k sebi žival moško-konjskega spoia, rjave barve, z belimi lisami na čelu in ob kopitih. Žival, dasi je bila na prvi pogled naprednjaško bistrega pogleda ter preveč gibčnega, obnašanja, mi je vzbudila radii \itko lepe, visoke postave pohlep in menil sem: Januš. takega konja še doslej niti videl nisi, kaj šele jezdil! Tudi uzda. in sedlo sta bila dokaj novega po-kolenja, le od zadaj na sedlu je bilo zapisano tiskiar nih črk konjevo ime: Mentor! Menil sem tedaj sam pri sebi: Konj je podoben konju; le radi sedla in tiskanega imena bi me še lahko onluzovale kake sitnosti. *[ Brez dolgoveznih pomislekov sem razsedlal Mentorja, pustivši jermenje s sedlom vred v gošči Kozakom v spomin. Mentorju sem oprtal svoje sedlo in si prilastil jezdno žival, za katero me je zavidal vsak častnik pri polku. Ril sem pa upravičeno lahko [>onosen na tako pridobitev, ki ni imela privlačnosti samo za oko. ampak moj Mentor je imel za tt-ab, za galop in preskok kot srnjak lahne noge. Žival, katere prvotni gospodar je obležal na bojnem polju, sem smatral pred Bogom in javnostjo za svo.io last. Živi duši pri' polku se ni kradlo na misel, da bi mi to po vojnem pravu polnomočno pravico kratil ali pretehtava! z oporekanjem. \i'avno pred mestecem Dukla sem trabil na Mentorju zadovoljno ponosnega obraza po cesti. NU desno od ceste po travniku se je podila ena eskadro-na naših dragoncev. V početku vojne so nosili naši kavaleristi čast in ponos vojaštva konjeniške vrste, — rudeče hlače in na, glavi svetlikaste čelade. Pri pogledu na celo dolgo rižo rudečih hlač se je moj Mentor proseče zagledal v privlačnost rudeče barve ter obstal. Radostno ie razgetnil na vso sapo. se vzpel na zadnji nogi in nisem ga mogel več obdržati. V divjem galopu mod nestrpno glasnim rezgetom je drvil za rudečimi hlačami. Ni čuda, da so se dragonci pri tem viku in konjskem poletu zvedavo ozrli v žival, ki jih je tako hrupno pozdravljala in drvila v njih sredo. Ta rezgot in konjski pobeg je mene bliskoma, občutno dregnil: podirati so se začeli v moii notranjosti Že dodobra podprti stebri lastninske pravice. Za vrnitev je bilo prepozno, da, celo nemogoče, ker so dragonci že bili zapazili mene in konja. Postala je cela eskadrona in k Mentorju je stopil mustačast stražmnjster z vsklikom: „To je Mentor, najboljši konj mojega voda!" Žival je mustačarja zvedavo povohnila, nato pa razgetnila visoko zapotegnjeno, da so jej odgovorili vsi kopitni tovariši od eskadrone Čirom in strelja! To je bil globok prepad razlike med menoj in konjem. Žival je vriskala ter cepetala vsled presenečenega svidenja; a jaz sem se pogrezal trenutno v blato strahopetne negotovosti. Kaj bo pač s teboj ? Raz obrazov vseh dragoncev. sem či-tal to skeleče vprašanje. „Odkod imaš našega konja? Kje si ga pofatil in izmaknil?" Stražmojstru na ta vprašanja niti odgovoril nisem: a potipal me je z besedo: odkod? sam gospod ritmojster, poveljnik eskadrone. Sem mu ponudil požirek studenčne resnice, kje in kako sva se spoznala s konjem. Gospod ritmojster je neverjetno skomiznH z ramami in me loputnil brez nadaljnega pobrskavanja z obsodbo: „Raz konja!" Hudečehlači premoči sem se udal ter razjezdil Mentorja. Dragonci so odbrzeli z Mentorjem vred; a jaz sem ostal sam, uprt le še na dvonogatega konja — lastnih nog! Zaloigra za mene. burka za dragonce in moje tovariše, da sem se prelevil iz ponosnega jezdeca v cestni prah ponižanega pešca, se je doigrala malo pred mestecem Dukla. Skozi mesto sem jo že ubiral peš v prahu in znoju. A bolj skeleče boleče nego ob trdo cesto brušene pete si me ujediali porogljivi 0-čitki in posmihanje tovarištv, Češ: „Ho, kaj? Šcdaj naenkrat peš!" Kdor se povišuje, bi znižan! Iz vira le-tega ' nebeškega reka sem se ž tolikokrat napil v miru, ■ še večkrat v vojni in tudi krat. Za Duklo sem za-; jezdil lastno že vpokojeno juse, ki je prenašalo v dal v Baden, da položi prisego v cesarjeve roke, zo-i>et prišel v parlament ter se je posvetoval z zastopniki raznih strank. Nastop ¡novega ministrskega predsednika napravlja na poslance prav ugoden u-tis. Listi naglašajo, da. bodo sedaj za proračun glasovali razun Cehov in socMnih demokratov najbrž vsi klubi in bodo torej državne potrebščine dovoljene z veliko večino. Načrt za zasedanje državnega zbora bo baje odslej sledeči: V torek, dne 26. junija, se reši začasni proračun ; v sredo, dne 27. junija, se podaljšajo državpio-zborski poslanski mandati; v četrtek, dne 28. junija, se bo vršilo prvo či-tanje zakonske predloge o davku na vojni dobiček, nato se bo predlog odkazal finančnemu odseku; v torek, dne 3. julija, bodo v večerni seji volitve v delegacije; v sredo, dne 4. julija, se bo vršila drugo in tretje čitanje zakonskega» predloga o davku na vojni dobiček. S tem bi bilo pred poletna zasedanje zbornice končano. Meseca julija in avgusta bodo po teden >.:. zborovali odseki. Kakor izvemo, se bodo slovenski poslanci te dni v zbornici zavzemali za razne važne zadeve našega slovenskega kmetskega prebivalstva. Naši žrtve za dmovtio. 2alost.no poročilo je došlo v župniio Sv. Jako b v S 1 o v. g o r., oa je od izdajalske mine bil zadet vrl mladenič Jožef SiniČ. Rajni se je bojeval čez leto dni proti verolomnemu Lahu. V nežni mladosti, še le 23 let star. je šel uživat boljše, zasluženo plačilo. Od Sv. Benedikta v SI o v. g o r. nam pišeio: Domovini na oltar so položili svoje mlado življenje v mesecu maju Janez Peklar, posestnik na Sčavnici; padel je dne 15. maja tam ob Soči. Zapušča dve mali dekletci, ženo in stariše, in dva brata-\ojaka. Simon Vakaj iz Ihove, umrl je v bolnišnici blizu Dunaja dne 21. maja, zapušča starše, sestro, in štiri brate. Janez Kurbos, posestnikov sin od Sv. Benedikta; zapušča starše, dve sestri in dva brata-vojaka. Ljubi Bog, tolaži zapuščene starše, sestre, brate in sorodnike, in bodi mjalim sirotam Dek-larjevim dobri in usmiljeni oče. Janez Kurbos je bil odlikovan s srebrno svetinjo, upajmo, da jim je Kraljica majnika izprosila pri večnem sodniku vsem najlepše odlikovanj* v nebesih! Srce Jezusovo pa nam vsem poplačaj te velike žrtve. Življenje za domovino je dal dne 26. maja 22-letni mladenič Jožef Miško, edini posestniški sin iz S e n t o v c a pri Slov. Bistrici. Prideljen je bil k napadalni patrulji, kjer mu je sovražna granata uničila življenje. Bil je postaven in pošten slovenski fant vesele narave. ,Vse ga je rado imelo, in vsak, ki ga je poznal, žaluje za njim. NepoZalbljen Ti spomin! Prišlo je pretresljivo poročilo, da je dne 7. junija padel, zadet od sovražne granate, na Južnem Tirolskem, izvršujoč svoja službena opravila, vrl vo'ak, c. kr. računski narednik I. razreda Jos. Mag-dič, doma iz C v e n a pri Ljutomeru. Blagi pokojnik je bil junak. To izpričuje pohvalno pismo naa- višjega armadnega poveljstva, ki ga je dobil t vojski že leta 1914. Bil je tudi petkrat odlikovan in sicer s srebrno kolajno I. in II. razreda, potem dve bronasti medalji in zaslužni križec s krono. Rajni j« bil mirnega, kremenitega značaja in vnet za znanost. Po lastni vidnosti in marljivosti v učenju je dosegel tik pred vojsko izpričevalo 6. gimnazijskega razreda m tudi izpričevalo za stenografijo. Govoril je razen slovenskega in nemškega še tudi italijanski in francoski jezik. Žalostno vest so pisali tovariši Vertičevi materi pri Sv. M i k 1 a v ž u b 1 i z u Ormoža, da je njih edini sin dal življenje za domovino. Padel je na Sveti Gori pri Gorici dne 6. majnika. Alojz Ver-tič je bil v najlepšem cvetu svojega življenja, v 22, letu. Bojeval se je nad dve leti. Prvič je bil ranjen v Galiciji, drugič je bil ranjen na italijanski fronti. Ko je ozdravel, je šel zopet nad Italijana in tukaj mu govražna granata ugasnila luč življenja. Bil je priden fant doma in zvest sobojevnik na bojnem polju. Bog mu daj sveti raj! Oče Borovičjek pri S v. F 1 o r i j a u u blizu Rogatca je dobil brzojav iz jubilejne bolnišnice na Dunaju, da je tam umrl sin-vojak Anton Plavčak (p. d. BoroviČjekov). V srce nas jje zabolelo prežalostno poročilo vojnega kurata, s katerim je obvestil Krevlovo družino v Trbovljah. Padel je zadet od mine na italijanskem bojišču dne 5. junija sin Blaž. Boril se je nepretrgoma že tretje leto na raznih bojiščih. Vest o njegovi smrti nas je zadela tem huje, ker je Blpž že tretja smrtna žrtev iz Krevlove hiše. Krevlova mamica so namreč vseh svojih sedem sinov vzgojili za cesarja. Najprvo smo izgubili Petrčka, kateri je še aktivno služboval. Donn> je bil navdušen Orel in tudi na odru smo ga večkrat videli. 2e od prvih [bojev v Galiciji ni o njem nobenega poročila več; skoraj gotovo je gališka zemlja popila njegovo kri. Smrt za cesarja je Vsemogočni odločil tudi drugemu sinu Janezu. Bil je od začetka v vojni kot topničar, odlikovan je bil z malo srebrno kot desetnik. Leto preje je prevzel doma lepo posestvo. Lansko leto meseca novembra smo dobili poročilo, da ga ne bo več nazaj. Najmlajši sin Tine se je tudi udeležil naše ofenzive lansko leto v Tirolah. pomagal je poditi polentarje, pri tem pa je dobil kroglo vkoleno in je sedaj edini doma,. Trije se nahajajo še sedaj zdravi: najstarejši Jožef je nadporočnik, odlikovan že leta 1915. Naj bo še omenjeno, da je umrl lansko leto doma tudi oče teh vrlih fantov. Hudopreizkušena mati je sestra mil. g. arhidijakona konjiškega. Bog daj našemu narodu obilo takih mater! Vsem padlim slovenskim žrtvam za domovino i naj sveti večna luči Kmetske zahteve. Vranski okrajni zastop je poslal na c. kr prehranjevalni urad sledečo vlogo: „C. kr. prehranjevalni urad Dunaj. Prišel je čas košnje, bliža se čas prve žetve. Kmet, delavec, meščan in vojak čakajo že težko na pridelke. Žito je že zaseženo, ko se loči od zem|je. Z naredbami se priganja kmet k mlačvi brž po žetvi, da bi se odtvišno žito dalo takoj erarju. Kmet strahoma gleda v bodočnost, ker se boji: uresničijo svojo staro željo, zvariti v državnem zboru zvezo (blok) nemških poslancev, v kateri bi bilih Nationalverband, krščanski socialci, nemški socialni demokratje in nekateri nemški divjaki. Dne 22. jun. je imel nemški Nationalverband (zveza nomškonacio-nalnih in liberalnih poslancev) skupno sejo, v kateri se je sklenilo, naj se deluje na to, da se združijo vse nomške stranke k enotnemu postopanju. Sicer pa se opaža, da se v mišljenju nemških strank in voditeljev izvršuje nekak preobrat na boljše. Nemški listi, ki so nekdaj na vsa usta naznajnjali svetu, da Avstrija ne more izhajati brez nemškega državnega jezika in brez izpolnitve drugih nemških zahtev, sedaj že ubirajo strune v melodijo sporazuma med avstrijskimi narodnostmi in notranjega miru. Tudi pri njih začenja prodirati demokratična misel, da ne gre kakšnemu narodu vsiljevati politične bodočnosti, katere (narod ne mara, temveč da se morajo vpoštevati upravičene želje vsakega naroda po svobodi, enakopravnosti in možnosti napredovanja. Tako se pripravlja tudi med nemškimi strankami spoz-nanie. da je bodočnost Avstrije ne v nadvladju enega naroda nad drugimi, marveč v medsebojnem ¿sporazumu, ki temelji na pravičnosti db vseh in na e-nakopravnosti vseh. Krščanski socialci so predvsem ¡»okMcani, da med nemškimi strankami širijo in utrjujejo to edino pravo avstrijsko pojmovanje. Tirolski krščansko-socialni poslanci so že sklenili, da ne marajo skoz drn in strn iti z nemškimi liberalci in na-pionaloi ter da iz,načelnih razlogov ne vstopijo v nameravani nemški blok. Ce bi vsi krščanski socialci se bili že prej zavedali svoje naloge in svojega političnega poklica, ki jim ga narekuje njihov, krščanski program, bi ne bili šli pod vodstvo Wolfa in bi tudi izostalo mnogo političnih neprilik in iznenadenj. Državni zbor. --•ri Maribor, 26. junija. Za petek, dne 22. junija, je bila določena seja državnega zbora. Pričelo bi se naj drugo čitafije začasnega proračuna. Predsednik dr. Gross pa je prečita! pismo, ki mu ga je poslal ministrski predsednik grof Klam-Martinic in v katerem naznanja, da ie cesar sprejel odstop njegovega ministrstva. Ko je dr. Gross prečital pismo, je predlagal, naj se seja preloži do torka, dne 26. julija. Predlog je bil sprejet. V soboto, dne 23. junija, ob 5. uri popoldne, se je v navzočnosti novega ministrskega predsednika viteza Seidljerja vršilo posvetovanje kluboviih načelnikov. Ministrski predsednik je imel kratek nagovor, v katerem je naglašal, da je nova vlada le začasna in prehodna ter da se bo pozneje, ko izvrši svojo o-mejeno nalogo, nadomestila s parlamentarno vladb. Prosil je podporo strank pri težki nalogi. Načelniki strank so vzeli izjave ministrskega predsednika n>a znanje. Sklenjeno je bilo, da naj se konča, v torek 2. in 3. čitanje provizorija. Priglašenih je 13 govornikov za in 21 proti, vendar naj se stranke jx) oddaji kratkih izjav omeje. V sredo naj se reši predloga o podaljšanju mandatov. Odgoditev preko poletja ni v načrtu. Seje zbornice bi trajale do 10. julija. Kedlaj bodo zborovale delegacije, Še ni znano. Ko bo imela zbornica odmor, bodo zborovali odseki. V nedeljo, dne 24. junija, zjutraj je novi ministrski predsednik dr. vitez Seidler. predno se je po- zadnjič moje ponižane ude na poti od Dukle do mesteca Felzovizkoz na" Madžarskem. Nekega jutra pred odhodom me pride klicat moj konjar, naj bi šel pogledat svojega konja, ki se je menda čez noč nanovo prerodih ker pobrcava ležeč na hrbtu z vsemi štirimi v zrak. Krog kljuseta, je bilo zbrano lepo število gledalcev, katerih mnenja so se cepila na dve strani: Eni so se dušili, da brca konj v zadnjih sunkih na tem grešnem svetu: drugi, da je na starost v rev-matizmu ponorel in se sedaj v preobračanju z brcanjem premlaja. Na razpotju smrti in konjskega preroda se nismo mudili dolgo, ker nam je pokazala žival sama pravo, za me bridko pot — konjske smrti. Kljuse je pomolelo jezik na dolgo iz čeljusti, bele pene so mu privrele iz gobca, prekucnilo se je še na pravo plat, brcnilo z zadnjimi nogami ter vzdihnilo izmučeno in hropeče, zadnjič v svojem revmatičnem življenju. Gledalci so se smejali, ko je konj zadnjič in za vedlno zinil na široko; mene pa je zabolela ta v smrtnem boju otrpla odprtina, konjskih čeljusti na dnu srca, ker sem zdrknil tako kar z enim omahom iz visoke lestve ponosa ter se ustavil v ponižnosti oestnega prahu. Pa vam povem, da se nisem ril tudi po konjski smrti ne kot črv po madžarskem prar hu, ampak sem se posilil na voz našega trena in se .vozil do 2e omenjenega mesteca Felzovizkoz. To me-steoe je majhno, radi prevladujočega židovstva še preoej ličen kraj. Ležeče v Karpatih, je kar posejano z ličnimi vilami, ki so po večini vse last bogatih KBrahamovcev. Seve od mesteca danes ni več kamena na kamenu, ker je bilo prav do tal porušeno od nafle artilerija v Basih preloma ruske fronte pri Gor-ImIIi Ko smo bivali mi tamkai po umiku iz tretje bit-bi !• bilo natlačeno j>olno židovskih beguncev iz TJa-■ofje. Mudili smo se v njem nad 8 dni. V tem času sem lazil po ulicah in zašel nekega predpoldne prvič in menda zadnjič v židlovsko sinagogo (molilnico). Vratar mi ni branil vstopa gotovo v trdem prepričanju, da sem tudi jaz Abrahamove veroizpovedi, ker imam precej zakljukan nosi — Kratkomalo, zmuzal sem se v svetišče in stal na sredini molilnice med samimi strogovernimi Židi. Sinagoga je bila lična stavba z mogočno kupolo. Notranjščino je delila lesena, izrezljana, visoka ograja v dva dela. Na levi strani od vhoda so tičale za pregrajo ženske z otroci. Otročad je vikala v vseh mogočih glasovih; ženske pa so šumljale kot čebele in polukavale skozi luknjice ograje na desno stran, kjer so bili zbrani sami dolgobradati Zidje v črnih, dopetnih kaftanih. Preko glave so Smeli potegnjene belo-črne molilne plašče, na sredini čela privezane kockaste, črne tablice (v teh tablicah je baje 10 zapovedi), krog levice pa so si ovijali črne jermene. Mustačasti kot pošasti, oblečeni kot čarovniki, so držali vsi odprte debele knjige, moleč iz njih momljajoč v globokih priklonih. Otroški cvik in ženski šepet na levici; na desnici egiptovski čarovniji podobni prizori . . . Mraz me je spreletel pri tem pogledu. Moleči Zidje so me pogledovali po strani ter namigavali nekako skrivnostno drug drugemu. lOddrsal je eden v smeri proti omari v kotu ter se mi je približal z molilnim plaščem, z načelno tablico, jermeni in knjigo. Pošasti vsiljive! Smatrali so me za svojca, ki išče v sinagogi dušne utehe, a mu manjka za molitev potrebna „meštrija." Sem odmigaval z roko, da ne bom molil z njimi, pa ni nič pomagalo: Zid mi je hotel vsiliti molilno orodje. Ce že imam veliko na vesti, krščanstvo pa Še le nisem zatajil nikdar! To židovsko nasilstvo mi je presedalo, skozi duri nisem mogel, ker jih je stražil zaklenjene vratar. Pomagal sem si iz kristjanotajst- vu bližnje priložnosti, kot bi bil mendla storil vsak kristjan: pokrižal sem se na dolgo in široko! Kako, kedaj in v kakem spremstvu sem zašel na piano, pod milo, tudi kristjane krijočo nebo, mi še je danes uganka. Cul sem, da je nekdo zaloputnil jeszno za menoj vrata. Iz sinagoge je puhtel po mojem odhodu mesto vnete molitve živahen prepir v nizkih in žensko-visokih glasovih. Ze marsikaj mi je odpustil dobrotljivi Bog na tem svetu, samo od judovske strani domneva nega židovstva mi ne bo treba zameriti. Saj sem se otresel pošteno drugoverskih skušnjav s samim znamenjem sv. križa. — Po tem nezabnem doživljaju v sinagogi sem nameril svoje korake že krulečega želodca naravnost v naše stanovanje. Naš polkovni štab S|e je bil nastanil v hotelu na sredini glavnega trga. Mi smo prebivali v I. nadstropju, v pritličju pa je lastnik hiše krčmaril. Vojaštvo je pod nami malo preveč slišno poplaknjevalo osušena grla. Radi tega je ukazal naš zadrezasti oberst gostilno brezpogojno zapreti. Postavil je na cesto pred gostilniška, vrata stražo z nasajenim bajonetom in poveljem: Zabraniti vsakemu ne le vstop, ampak celo pot mimo krčme! V na višji ukaz zaprti in zastraženi gostilni smo obedovali že omenjenega dne v sobani 1. nad* stropja. Tako bolj proti koncu tedaj še bogatega kosila je nekaj močno zaropotalo po stopnjicah. Slišati je bilo bobljavi prepir iz židovskih in krščansko u-branih ust. Prepirljivca sta šh med trušfiem in kre-gom ustavila pred vrati naše obednice. Naš oberst je nakremžil obraz v vseh za jezo prikrojenih gubah in odposlal adjutanta z menoj pogledat, kdo bi se drznil motiti obed samega gospoda obersta. (Dalje prihodnjič.) * 1. Da se mu premalo živeža pusti za naporno delo, kajti kmei nima osemurnega delavnika, ampak dela po 16 ur in še več in še ob' nedeljah naj bi delal. 2. Kmet se boji cenitve pridelka na njivi, ker iz skušnje ve, kako zgrešene so gostokrat take cenitve. 3. Kmet se boji, da bodo za njegove pridelke dobičke vlekli za mali trud drugi, ker so najvišje cene za kmetske pridelke pri kmetu prenizke z ozirom na stroške in z ozirom na cene blaga, kojega mora kmet kupovati. Prosi se torej v smislu občno in ne samo le kmetske koristi, naj se pusti kmetu prostost pri mla-čvi in naj se ne odvzame žito takoj po mlačvi. Seno, krompir, zlasti koruza, naj ostane še v kmetski shrambi in se naj vzame sproti za potrebo, da se ne bo toliko blaga pokvarilo v zalogah. Pridelkom se naj določi primerna cena. da ne bo kmet oškodbvan in pri tem še proglašen za oderuha in od meščana osovražen. Kmet vendar ni navij alec cen in on ni kriv, da pride njegov pridelek tako drag v roke konsumenta (kupovalcev). Ce bo kmet propadel, potem bo slaba za vse stanove." Dobro bi bilo, da bi se tudi drugi okrajni za-stopi oglasili v tem smislu ter se potegnili z>a našega kmeta. Rasne politične vesti. Avstrijski drž a v ni z b o r je imel v torek, dne 20. junija, sejo. v kateri se je predstavilo novo ministrstvo. Ministrski predsednik dr. vitez Seidler je podal izjavo nove vlade, ki je bila prav kratka in v kateri so je povdarjalo, da je sedanja vlada le začasna. Vitez Seidler je prosil zbornico, naj reši v prihodnjih dneh mali delovni načrt državnega zbora. Obenem je obljubil, da se bo nova vlada resno pečala z vprašanjem preskrbe z živili in s premogom. Ko bo vlada rešila svojo nalogo, bo napravila prostor novi, in sicer stalni vladi, kateri bo tudi pripravljala pot. Vodja finančnega ministrstva Wimmer je poročal o finančnih načrtih začasne vlade. Davek na vojne dobičke se bo uredil tako, da bo res zadel tiste, ki so si v vojnem času nakopičili velike dobičke. Dosedanji davek na vojne dobičke se bo zvišal za 15% in se bo naložil vsem, ki so imeli v vojnem času večje dohodke. Vse eno je, kakšen je bil vir takih dohodkov. Ta davek bo torej zadel tudi tiste osebe, ki so z draginjskimi dokladami ali z večjim delom več zaslužile kot v dobi pred vojsko. O začasnem proračunu je poročal poslanec dr. Stein-\vender. Razprave so se udeležili zastopniki vseh dr-žavnozborskih strank. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril načelnik dr. Korošec, ki je izjavil, da bodlo Jugoslovani z ozirom na spremenjeni politični položaj glasovali za državne potrebe, da more sedanja vlada svojo nalogo hitreje izvršiti. To storimo posebno radi tega, ker upamo. da\io tudi država izpolnila dolžnost ter da pripravljamo vlado, k? bo preosnovitev Avstrije sprejela v svoj programi. TJpanje na bodočnost nam narekuje, na glasujemo za proračun Rane. ki so jih dobili Jugoslovani m tej vojski, so težke in globoke. Cez jugoslovansko ozemlje teče morje solz in krvi. V tem za Jjugoslovane tako težkem času hočejo njegovi zastopniki pokazati ljudstvu, da do zadnjega hipa niso izgubili upanja, da se izboljšajo naše razmere,, upanja, da se Jugoslovani bližamo ari svobode in samoodločitve ter da se s krepkimi koraki približujemo svobodni, združe-n5 domovini. Vlada mora pripravljati tudi tla za ljudski mir v notranjosti države, zakaj to je podlaga za splošni ljudski mir. Zdi se, da že prihajajo prvi glasniki za svetovni mir v deželo. Zatrdno upamo, da vlada ne bo delala ovir želji mučenih narodov. Svoje upe stavimo posebno v pravicoljubnost našega vladarja in v njegovo prizadevanje za mir. Tz teh razlogov bodo Jugoslovani glasovali za državne potrebe. Krščanski socialec Parrer je obsojal način re-kvirirania kmetskih pridlelkov. Večkrat se vzame ma-bm posestnikom edino in najdragocenejšo blago, kar ga imajo. Govornik je obsojal razne „centrale" in jih je imenoval „židovska društva." Te centrale delujejo samo za svoj lastni dobiček in ne za ljudski blagor. Slabo gospodarstvo teh central odvrača, ljudstvo od domoljubnega mišljenja. Zavračal je očitke, kakor da kmetsko ljudstvo odira in dlraži. KmetsVo ljudstvo je v seda.'-! ji vojski doprineslo največje žrtve za domovino. Štajerski krščansko-socialni poslanec Huber pa je imenoval razne centrale „.centrale odleruštva." Ko je govorilo še več drugih govornikov, so je glasovalo. Začasni proračun je bil v drugem Čitanju snrejet z 292 proti 150 glasovom. Proti so glasovali socialni demokratje. Cehi in Ukrajinci. Včeraj, v sredo, se je vršilo tretje čitanje začasnega proračuna in razprava o podaljšanju poslanskih mandatov. NemRkoliberalni poslanci že zopet kažejo svoie protikatolišlke rogove. Dunajski poslanci Ofner, Kock, Kuranda, Friedmann, ZenVer in drugi so vložili v državni zbornici predlog o, zakonskem pravu, o vodstvu krstnih, poročnih in mrtvaških knjig. Nemški liberalci zahtevajo, naj se sklepanje in ločitev zakona preuredi po novodobnih in svobodomiselnih načelih in naj se sv. Cerkvi odvza- me oblast nad zakonom, ki jo zakrament katoliške Cerkve. Tako bi ti ljudje zopet radi pričeli z bbjem proti katoliški Cerkvi. Katoličani se ne brigamo, Wa-ko sklepajo judje, protestanti ali brezverci svojo zakone. Kaj jih potem briga zakon katoličanov! Kršč. socialci si bodo morali dobro pogledati poslance, s katerimi bi naj kot tovariši sedeli v nemškem bloku. Na Hrvaškem je treba novega bana. Vse hrvatsko stranke so nezadovoljne z ogrsko vlado in zlasti, ker je grof Eszterhazy izbral Ogra grofa Zi-čija za hrvatskega ministra in ne kakega hrvatskega rojaka. Bansko čast je vlada ponudila nekaterim uglednim hrvatskim politikom, ki pa je niso hoteli s-prejeti. Novejša poročila iz Budimpešto pravijo, da so se pogajanja med ogrsko vlado in hrvatskimi političnimi strankami tako končala, da b'o menda za bana imenovan 501etni poslanec Anton pl. Mihalovič, za hrvatskega ministra pa načelnik deželnega oblastnika v Bosni dr. Karel Unkelhauser. Oba sta že pozvana na Dunaj k cesarju. Nova hrvatska, vlada bo imela nalogo, da izvede za hrvatski sabor volilno s>reosnovo. Novo ogrsko ministrstvo najbrž ne bo imelo postlane svoie poti z rožicami. Za se n%na večino ker grof Tisza trdno drži svojo večino za sebe . Železni mož se bo sk)ušal maščevati, da je moral trot minister iti v penzijon. Vlada bi rada spravil • od streho šestmesečni začasni proračun in voli];,o j reosnovo kakor jo oli cesar. Tiszova večina pa hoče vladi dovoliti samo štirimesečni začvusni proračun, o nameravanem razširjanju volilne pravice pa noče nič slišati, ker bi potem odklenkalo politični moči madžarskih grofov in bi prišli v državni z-bor poleg večjega število ljudskih zastopnikov tudi močnejše zastopani Slovani in drugi ogrski narodi. Vlada grozi, da bo v slučaju, če večina ne sprejme volilne spremembe, zbornico razpustila in razpisala nove volitve, ki bi bile meseca oktobra ali novembra. Avstrija je odkritosrčna prijateljica P o 1 j s k e. List „Gazetta Wieczorna" je dobil od dunajske veleugledne osebe o vojnih ciljih Avstrije sledeče podatke: Odkar je Poljska osvobojena ruskega jarma, je ostala Avstrija zvesta svojim načelom, in jo odklonila vse misli in načrte glede priklopitve Poljske k naši državi. Pri nas ni toliko prijateljev priklopitev kot v nemških vladnih krogih. Mi smo na-lavni in gospodarski prijatelji samostojne Poljske in sigurnost poljske države je v interesu Avstrije. Kakor znano, so bili v Nemčiji živeči P o-1 j a k i v narodnem oziru popolnoma brezpravni. V šolah se je učilo vse v netaiiškem jeziku, še celo ve-ronauk v najnižjih razredih ljudskSh šol. Sedaj je pa po poročilih iz Berolina izdalo naučno ministrstvo naredbo. ki določa, da se bo odslej naprej vršil pouk iz veronauka v poljskem jeziku in sicer v vseh tistih krajih, v katerih prebivajo Poljaki. Nekaj je že. Drugo bo pa že menda sledilo talijaosko boji čc to, kar se zdi nemogoče in vrhu vsega tega so bili to eni in isti, pred katerimi so krvaveli Mambre-ttijevi bataljoni že prve dni. Mi stojimo trdno na višini 2089, to je Kampigoletti in istdtako trdno vzhodno višine 2081. Za sedaj je pač obmejna gora Cima Dieci (južno od mesta Borgo) za generala Mambret* tija še presneto daleč. Slovenski junaki v tirolskih gorah S tirolskega bojišča poroča F. Svenšek iz Sed-lašeka pri Ptuju dne 19. junija to-le: Ker so Lahi dne 10. t. m. v višinah „Sedem občin" od mesta Asiaga pa do Arsiera brez vspeha napadali naše postojanke, so včeraj (dne 18. junija) že zopet z vso silio juriišali na naše čete. Grozoviti topovski ogenj se je začel ob 8. uri zjutraj in trajal ves dan brez najmanjšega odmora. Sele v večernem mraku si je upala sovražna pehota napasti naše razsute jarke. Ljuti boj se je razvnel, mož proti možu je zastavljal svoje moči in se z največjo hrabrostjo bojeval za blagor domovine. Poldirugo uro je vsak posameznik vstrajal v najhujših trenutkih in končno se nam je posrečilo pokositi sovražne jastrebe, preostali pa so pri godbi našega vrlega topništva izginili v svoje brloge. Čeravno Lahi niso dosegli pnajv ničesar, vendar so se boji z vso silo nadaljevali še tudi drug dan. Tudi v teh bojih s!o pokazali Slovenci svoi pogum in hrabrost. Bodimo torej ponosni na svoj slavepolni slovenski narod, katerega sinovi so najtrdnejši steber Avstrije in drage nam rodne domače grude. Slovenski Štajerci in Korošci ob Od vseh strani dobite poročila, samo od našega gorskega polka s planinkami pocl vratom in perjem za kapo nikoli nič ne pride Res je," da so večinoma samo Korošci pri polku, pa vendar nas slov. Štajercev tudi ne manjka, posebno iz slovenjgraške-ga okraja jih je mnogo. Pri deseti soški otenzivi se smo tudi mi junaško postavili. V našem odseku ni polentar nikjer prišel naprej. Zato je bil naš polk od presvitlega cesarja posebej pohvaljen. Se nekaj moram poročati: Skozi 30 mesecev te vojske nismo nikoli slišali slovenske pridige, čeravno je pri polku skoraj polovica Slovencev. Prejšnji naš gospod kurat ni umel nič slovenskega. V začetku aprila pa je prišel k nam kot vojni kurat č. g. Peter Jurak in od takrat imamo vedno tudi slovenske pridige zraven nemških. Ta gospod si je znal takoj pridobiti zaupanje in spoštovanje pri moštvu in pri častnikih. Radi njegove ljubeznjivosti, požrtvovalnosti in vesele narave ga ima vse rado. Za časa 10. laške ofenzive smo ga videli vedno na obvezova-liSču veselega in prijaznega do vsakega. Smehljajočega obraza je hodil okoli tudi v bobnečem ognju. Zato je tudi v zadnjem času dobil duhovniški zaslužni križec na belo-rdečem traku in Karlov križec; od poprej že ima. častni križec II. vrste od Rdečega križa in pa pohvalno priznanje. Na južnotirolskem bojišču se v odseku pri Su-ganski dolini neprestano vrišijo vroči boji za posamezne obmejne postojanke. Kakor je iz naslednjih poročil razvidno, so se v teh bojih zopet posebno proslavili naši slovenski junaki. Dne 25. junija so oddelki cesarskih strelcev južno od Suganske doline odvzeli Italijanom dele postojank, ki so v zadnjih bojih ostali v sovražnih rokah. INa tem prostoru so naši zadnje dni vjeli 1800 mož, med temi 44 laških častnikov. Na Koroškem so se pri prelazu Plčcken vršili živahni boji min. Na primorski fronti nič posebnega. Slovensko junaštvo na tirolski fronti. • Dan 19. junija je bil za slovenske vojake, ki stojijo na laški visoki planoti „Sedem občin", 6a.n izredne slave. Glavni prostor najhujših bojev je bil obmejni greben blizu Suganske doline in sicer na gori Kampigoletti. Laški general Mambretti je že pred dnevi povzročil izkrvavenje cele vrste laških najboljših j»olkov, predvsem bataljonov Vestone, Ba-sano in Mencantur. Brigada Piačenca sama je izgubila dne 15. junija 3000 mož pred Kampigoletti. Sedaj juriša neki alpinski bataljon, ne prodre in mora nazaj v našem infanterijskem ognju. Tu pride v svojo nesrečo v jurišajoča. bataljona Mercantur in Bas-sano, ki streljata na alpince, nahajajo se torej v križnem ognju in končno udarijo vsi trije bataljoni in še lastna italijanska artilerija. Od tu dalje nilveč nobenega napačnega napadanja in bhialjon za bata-lionom juriša proti Kampigoletti. Premoč postaja- silna. Na Kampigoletti stoji lovski baialjon Štajercev in Slovencev železnega zbora. Ti možje so na nosedaj nerazvozljan način prestali na svoji mali skalni kopi 24urni bobneči ogenj, prenesli vse zamenjave in nove napade svežih jurišajočih čet, k|o So streljali hladnokrvno in niti potem niso odložili svojega orožja, ko so bili naskakovani od šestkratne premoči spredaj, za hrbtom in od strani, torej ko so bili skoro popolnoma, obkoljeni. Niso se držali samo, da je bila črta vzpostavljena, marveč so pomagali s svojijm vztrajanjem vzpostaviti jo. Sodilo se je, da, so žo vsi izgubljeni, ali s svojo brezprimerno žilavost-jo, ki je bila v resnici boj levov, so napravili mogo- Vzhodno od Lvova in sicer na Črti Bržezani— Zborov—Tarnopol, traja že skoro teden dni precej močen artilerijski ogenj, ki se je razvnel nekatere dni do velike Ijutosti. Infanterijski napadi niso sledili. Tudi v Voliniji in v Bukovini (pri Kirlibabi) je bilo artilerijsko delovanje prav živahno; prišlo ie tudi do spopadov patrulj. Ruska vlada in vojaškb-delavski svet, ki nadzoruje delovanje začasne vlade, sla mnenja, da bi bila primerna ofenziva ruske armade. Ali pa 1)0 pri sedanjih razmerah to mogoče, je veliko vprašanje. Nered in nemiri v Petrogradu. V Petrogradu je začasna ruska vlada in voja-ško-delavski odbor sklenil, naj, ruska armada prične zopet z ofenzivo. Vsled tega sklepa so nastali v Pe-trogradu in drugih ruskih mestih veliki nemiri. Na izredno številno obiskani skupščini vojakov-pristašev miru je bila dne 21. junija sprejeta resolucija, ki poživlja k manifestaciji proti vladi na dan 2.3. junija. Dan pozneje so bili po hišah nabiti sledeči lepar ki: „Kapitalisti, ki žele nadaljevanje vojne, povečujejo draginjo in bedo ter silijo k proitirevoluciji. Začasna vlada očito podpira moč pristašev, vojske in meščanov. Naše potrpljenje je pri kraju. Naznaniti moramo svoje želje in zahteve. Zato poživljamo vojake in delavce, naj pridejo na ulice s klici: Doli z dumo! Doli z meščanskimi ministri! Doli z neredom! Doli z vojno! Dajte nam kruha! Mi hočemo mir in prostost!" Na drugih bojišttE Na r u m u n s k i fronti ni pomembnejših bojev. Edino letalci mečejo na obeh straneh vžigalne bombe, na dozorelo žito. Vojaštvo na naši kakor na ruski strani hiti spravljati požeto žito v shrambe, da ga obvaruje pred vžigalnimi bombami. Sicer pa ,je na Rumunskem obsejfVnega letos le malo žitnega polja in še tistemu žitu. ki je vsejano, je suša zelo škodovala. tamrnum conam. Junija 1917. Na francoskem bojišču budi artilerijski 'boji v Flandriji in močni francoski infanterijski. navali na nemške postojanke v zahodni Samp^inji, ki so pa bili brezvspešni. Na ostalem delu ironte hudi artilerijski boji. Francoska zbornica je dovolila vladi 15 milijard frankov za nadaljevanje vojske do konca leta 1917. Na m a c e d o n s k e m bojišču hudi artilerijski boji na celi fronti, zlasti ob reki Črni in ob reki Strumi, kjer so se tudi vršili infanterijski spopadi. ki so za Bolgare ugodno potekli. Na t u r š k i h bojiščih razen spopadov med Angleži in Turki v Mezopotamiji severovzhodno od Bagdada nobenih važnejših vojnih dogodkov. Grčija bo napovedala Turčiji vojsko ? Grčijo imajo sedaj naši neprijateljL popolnoma v svojih rokah. Prejšnji grški kralj Konštantin se je preselil v Švico, sedanji kralj Aleksander je kralj bolj po imenu, sicer pa je pravi vladar Grške četve-rosporazumov general Jonnart. Poročila iz Aten javljajo, da bo sedanje Zaimisovo ministrstvo odstopilo in da bo za novega ministrskega predsednika imenovan znani prijatelj četverosporazuma Venizelos. Poročila iz Carigrada naglašajo. da je pričakovati vojne napovedi Grčije Turčiji. Grško poslaništvo v Carigradu je baje že dobilo potrebna navodila za prekinjenje zvez s Carigradom. Torej namesto miru Be ena nova vojna napoved! Tedenske novice. BLrmovanje v slovenjebistriški dekaniji. Letošnje tretje apostolsko potovanje je privedlo dne 16. t. m. prevzv. knezoškofa v sldvenjebistriško dekanijo, v kateri so se mudili do dne 19. t. m. Njihovi govori so se kaj lepo prilegali sedanjim razmeram in potrebam. Govorili so na Gornji Polskavi v soboto, 16. t. m. o treh kruhih: o vsakdanjem kruhu, božiji besedi in Evharistiji; v Slov. Bistrici v nedeljo, dne 17. t. m., o imenitnosti, častitosti in vrednosti človeške, od Boga Očeta ustvarjene, od Boga Sina odrešene, od Boga Sv. Duha posvečene, edine, neumrjo-če duše; v Makolah v pondeljek, dne 18. t. m., o angelih kot naših varuhih v vseh okolnostih življenja; v Poljčanah, dne 19. t. m., z ozirom na bližajoči se praznik presv. Krvi Kristusove: zakaj in kako naj častimo presv. Kri. Naj bi nas kakor milosti Sv. Duha, tako tudi njihove besede potrjevale in ohranile na potu čednostnega življenja! Birmancev je bilo skupno v celi dekaniji 2448: na Gornji Polskavi 302, v Slov. Bistrici 1073, v Makolah 537, v Poljčarfah 631. Duhovniške vesti. Župnijo Podčetrtek je dobil g. Ivan Bosina, kaolan pri Sv. Martinu na Paki. Za provizorja k Sv. Križu nad "Mariborom pride č. g. M. Gaberc. — V pondeliek;, dne 25. t. m., dopoldne je bil v mariborski stolnici inštaliran za častnega kanonika č. g. Jakob Hribernik. dekan v BraslovČah. Visoko odlikovanje. Naš cesar je povzdignil v viteški stan našega štajerskega rojaka dr. Ivana Zolgar; oddelnega načelnika v ministrskem predsedstvu na Dunaju. Delo organizacije obmejnih Slovencev. Od Sv. Križa nad Mariborom se nam piše: V nedeljo, dne 24. t. m., se je vršila pri nas velepomembna domoljubna slavnost. Ob priliki občilih zborov posojilnice, bralnega, društva in Slovenske Straže so se v o-bilnem številu navzoči gospodarji in gospodinje, dekleta in mladeniči, poslovili od priljubljenega svojega voditelja, preč. g. 'župniki» A. Kocbeka, ki odhaja v Gornjo Radgono. Celi prireditvi je predsedoval g. župan Galunder. Velezanimiva so bila poročila o delovanju posojilnice in obeh društev. Posojilnica je v letu i916 napravila nad 450.000 K prometa, vloge znašajo čez 100.000 K, rezervni zaklad čez 6000 K. ¡Delovanje bralnega društva je bilo omejeno na čita-nje knjig in Časopisov, pač pa je isto vneto delovalo za namene, ki so v zvezi z vojsko, zlasti za vojno-oskrbovalne namene, za Rdeči križ itd. Pri tem delu je sodelovala podružnica Slovenske Straže. Po poročilih so se izvolili novi odbori. Nato je govoril nad-revizor Pušenjak, ki je razpravljal o nekaterih važnih gospodarskih vprašanjih ter se v imenu cele organizacije, v imenu vseh pri Sv. Križu delujočih organizacij in v imenu občine poslovil od odhajajočega g. župnika in se mu zahvalil za njegovo delo za probujo naroda. V imenu pevskega zbora in Marijine družbe so se zahvalila dekleta, poklonila v spomin lepe šopke in krasno darilo svojemu pevdvo-dju. Ginjen se je zahvaljeval g. župnik za te izkaze ljubezni in bodril vse k nadaljnjemu delu v organizacijah. Pevski zbor. ki je med zborovanjem zapel par lepih' narodnih pesmi, je s cesarsko pesmijo zaključil lepo slavlje. Izmenjani Invalidi. Iz ruskega vjetniStva bili ■j med drugimi izmenjani še tudi sledeči invalidi 87. ndfeolka: Rudolf Zaje, Anton Tomšič, Alojzij Sre-botelk, Jožef Zagoričnik in Anton Bašnikar. Odlikovanja slovenskih junakov v Volin|iji. Na Bkvoiovzhodni bojni črti so Odlikovani z železnim jriloom na traku hrabrostne svetinje sledeči podfta-tfnfkl: četovodja Martin Ban iz Sramelj pri Breži-f&h. Besetnik Karel Suta nd Sv. Rolfenka v SI. g., desetnik Franc Poličnik iz Savinjske doline, poddesetnik Franjo Zoreč in pešec Blaž Sagadin, vsi od pešpolka št. 87. Iskrene pozdrave iz (Daljne Volinije! Prevažanje oirličev po železnici je vojaška o-blast za čas od 1. junija do 1. oktobra iz sanitarnih ozirov prepovedala. To velja za bojno in etapno ozemlje in za mrliče vojakov. Enako je c. kr. deželna vlada za omenjeni čas prepovedala prepeljavanje mrličev civilnih oseb. Deželne doklade. Cesar je potrdil sklep štajerskega deželnega odbora z dne 11. aprila t. 1., po katerem se bodo na Štajerskem v drugi polovici leta i917 pobirale deželne doklade na (Direktne davke in ticer: 60% doklada. na zemljiški in hišnorazredni davek. 5% na davka oproščene ndve stavbe v Gradcu, istotako na pridobnino podjetij, ki so dolžna polagati javne račune, na rentnino, /nadalje 66% doklade na splošni obrtni davekj (tudi na obrtni davek krošnjarjev). Pobirala se bo tudi 10% doklada na žitnino od mesa, 60% doklada na vžitnino od vina in sadjevca, ki se toči v gostilnah; v Gradcu pa se bodo na ta davek naložile še izvanredne doklade. ¡Nadalje se še bo pobirala kot izvanredna doklada 10% dodatek na direktne davke, ki so podvrženi deželnim dokladam (izvzet je hišnonajemninski davek in splošni obrtni davek IV. razreda), t. j. na zemljiški davek, na hišnorazredni davek, 5% davek na (Javka o-proščene nove stavbe v Gradcu, na pridobnino podjetij, ki so dolžna polagati javne račune, na rentni davek, na splošni obrtni davek od I. do III. vrste z obrtnim davkom na krošnjarstvo vredl Uradni šimelj. Dan za dnevom se množijo pritožbe, cla se vloge ljudstva na razne urade prav počasi rešujejo. Ce prosijo kmetje za vojaške konje in vomške delavske oddelke, še odgovora ne dobijo; če prosi družina za preskrbnino, ki ji gre po postavi, mora Čakati mesece in mesece; če prosiš za semensko žito, dobiš odgovor še le tedaj, ko je že davno prepozno za posetev. Krivo je to, ker morajo iti po stari navadi akti iz ene pisarne v drugo, iz Maribora v Gradec, iz Gradca ira Dunaj in predno pridejo zopet nazaj, je navadno že vso prepozno. Potrebno je, da se temu uradnemu šimeljnu da ovsa. kakršnega dobi konj, ki noče vleči. Pet milijard 6. vojnega posojila. Kolikor je do-sedaj znano, 5e bilo v Avstriji podpisanih okroglo 4909 milijonov kron 6. vojnega posojila, torej približno za pol milijarde več kot 5. vojnega posojila. Slovenska služba božja na Dunaju se vrši odslej vsako nedeljo in praznik v okraju, Annagas-se, v cerkvi sv. Ane, dohod od K&rntnerstrasse, ob 4. uri popoldne. Dunajske Slovence in Slovenke lepo vabimo k obilni udieležbil Prihodnja petkova- «Straža- izide radi praznika še le v soboto, dne 30. junija. Gospodarske novice* Za našega kmeta. Naprošen od svojih tovarišev, se je slovenski poslanec Jarc v proračunskem odseku državnega zbora prav toplo zavzel za našega kmeta. Povdarjal je v svojem govoru, da je u-vedb^ najvišjih oen za kmetijske pridelke zmanjšala pridelovanje in ne pomnožila. Povrh tega je naš kmet pri določitvi efen zapostavljen za ogrskim. Na Francoskem in Anglešfkem je država kmetu zagotovila za več let najnižje cene, pri nas kmet, ko seje ali sadi, niti od daleč ne ve, ali se bo izplačal njegov trud ali ne, ker mu uradnik pri zeleni mizi določa ceno. Položaj kmetijstva je obupen. Mesa bn letos dovolj, ker bo žalibog kmet prisiljen radi pomanjkanja krme prodajati živino. Vrh tega se kmeta zaradi navijanja cen preganja na tak način, da je v ljudstvu omajano zaupanje v pravico. Ce je naš kmet kaznovan, ko proda vino po 1.60 K do 2 K, iz zapuščine grofa Sturgkha pa je sodišče prodajalo novo vino, ki mu je določilo najnižji ponudek 3 K, in so gnali kupci ceno do 6 K za 1 liter. \Poslanec Jarc je konečno v svojem govoru povdarjal; sledeče: Slovenci smo narod, ki je bil vedno za državo. Ce se računa na naše sodelovanje, se mora izprenueniti cel način državne uprave. Iz zatiranih narodov morajo postati enakopravni narodi. Predlagal je naslednjo resolucijo: 1. Pri določevanju cen za kmetijske pridelke (Žito, vino, seno itd.) naj vlada gleda na to, da pri nas cene ne bodo nižje kakor na Ogrskem. 2. Država naj pripravi splošno agrarno preosnovo, da se poveča pridelovanje in dobe invalidi ob vrnitvi v domovino zemljišča v last. 3. Skoda, ki jo delajo vojaški oddelki po poljih in gozdih, naj se natajnčno ceni in takoj povrne. 4. Beguncem se naj da splošno begunska podpora in ne samo tistim, ki so v barar kah. Kar se jim je rekvirijralo, ko so morali bežati, se naj takoj plača. Predloži se naj. postava, po kateri je država dolžna plačati vso škodo vsled vojske. 5. Prisiljenim, stanovati na določenem kraju, ki niso niti obsojeni niti v preiskavi, se naj takoj dovoli, vrniti se v domovino. Popisovanje zemljišč. Od verodostojne strani se nam poroča, da ;e popisovanje zemljišč sedaj v j olnem teku. Oblast je računala, da ho dobila s tem popisovanjem trdno podlago za letošnjo rekviriran-je žita in krompirja. A že sedaj se je pokazalo, da so bo popisovanje končalo z veliko zmešnjavo. Seznami parcel so n. pr. popolnoma zmešani, mnoge parcele niso pripisane pravim lastnikom, upoštevale se niso povsod posestne spremembe zadnjega časa. am- pai se je mnogokje kot podlaga vzel zastarel parcelni zapisnik, da se je tako delo olajšalo. Uradni popisovalo! so zemljišča zelo raznoliko uvrščali. V neki občini je popisovalec, uradnik iz mesta, uvrščal tudi slabe hribovite njive v drugi iu tretji razred, namosto v petega, dasiravno se jo ob času popisovanja videlo, da posestniki od nekaterih setev niti semena ne bodo dobili. Več popisovalcev ni razločevalo ječmena od pšenice in ne ovsa od rži itd. Kako more biti tako izvršeno popisovanje prava, z-drava in točna podlaga za rekjviriranje? Zmešnjava pri popisovanju bo kriva mnogega razburjenja pri zahtevanju kmetskih pridelkov. V mariborskem okraju bo to popisovanje zemljišč stalo, kakor vemo iz gotovega vira, nad 40.000 K, Ali ni škoda, lepih tisočakov? Novo žtto in mlinske karte. Mnogi mislijo, da ne smejo novega žita dati prej na mlin, dokler se ne bo popisalo žitnih zalog. iTo mnenje ni pravo. iSito vseh vrst letnice 1917 se sme dati na mlin in sicer tako kot staro žito. Zupan mora na mlinsko karto za-Disati, koliko kilogramov novega žita želi posestnik dati v mlin. Mlačva prosta. Po nekod so razširjene govorice, da kmetje letos ne bodo smeli prosto mlatiti svojega žita in ne istega sami meriti in spravljati v shrambe, ampak da bodo to delo nadzorovali vojaki. To ni res. Mlačva in spravljanje žita je popolnoma prosto. Kmet lahko žito omlati, kadar hoče in kakor hoče. 2ito sme tudi odslej sam spravljati in ni treba za to nikogar vprašati. Seveda mora biti shranjeno žito tako, da se ne pokvari. Zopet manj moke! Urad za ljudske prehrano je zopet znižal dnevno količino moke za osebo in sicer od 200 gramov na 175 gramov, za težke dtelavce pa od 300 na 250 gramov. Dvomimo, da bi s .tako skromno množino moke mogli kmetski ljudje shajati. Promet s senoin in slamo. Okrajna glavarstva so glede prometa s senom in slamo izdala Še več podrobnih določil kot izpopolnitev vladne naredbe, katero smo objavili v zadnji številki ,„Slov. Gospodarja." Glavna določila teh uradnih odredb so: 1. Ves pridelek na senu in slami leta 1917 je državi v korist zaplenjen. Zaplenjena krmila se torej ne smejo niti podelovati, pokrmiti, niti prostovoljno ali prisilno prodajati, če se ni to izjavilo izrecno kot dopustno (glej točko št. 2). Pravna opravila, ki nasprotujejo tej prepovedi, so neveljavna.. Posestniki zaplenjenih množin sena in slame morajo skrbeti za njih o-hranitev. 2. Ne glede zaplembe smejo: a) posestniki svojo slamo porabljati kot skladno slamo; b) posestniki sena in slame s svojim senom in svojo slamo v dopuščeni izmeri krmiti svoje domače živali; c) kmetovalci od lastno pridelanega sena in slame k večjemu 5 met. stotov na dan prodati drugim kmetovalcem v krajevni občini, v kateri so pridelali biago, proti prijavi pri občinskem predstojniku ;i d) posestniki vinskih trt in sadnega drevja porabljati slamo za privezovanje trt in sadnega drevja; 3. Porabniki morajo potrebščino na senu in slami, katero ne morejo do prihodnje košnje in žetve iz svojega lastnega pridelka pokriti, prijaviti do najkasneje dne 1. avgusta 1917 pri občini. Občine morajo te prijave pregledati in potem potrebščino na senu in slami, ki se ne more pokriti iz pridelka v občinskem ozemlju, db najkasneje dne 1)5. avgusta 1917 naznaniti naravnost deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo. v Gradcu, Burggasse št. 1. 4. Cene senu im slami se bodo razglasile pozneje. 5. Posestniki travnikov, deteljišČ in lucernskih deteljišč so dolžni jih pravočasno pokositi. Kot posestniki se smatrajo tudi zakupniki in drugi užitni upralvičenci. Posestniki, kateri ne morejo sami pravočasno dovršiti košnje, so dolžni, naznaniti to občinskemu uradu. V tem slučaju ter tudi tedaj, Če se košnja v od političnega okrajnega oblastva določenem roku ni izvršila, mora občina izvršiti košnjo na stroške in nevarnost posestnika. V ta namen se more poslužiti njegovih gospodarskih prostorov ter sredstev njegovega, obratovanja. 6. Posestniku, kateri se brani oddati zaplenjene zaloge sena in slame, jih more politično okrajno o-blastvo prisilno odvzeti. 7. Prestopke tega ukaza, kaznujejo. ako dejanje ne spada pod ostrejšo kazen, politična okrajna glavarstva z denarno kaznijo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. — Da ljudje ne bodo krivo .poučeni, je torej dovoljeno, da sme vsak za svojo lastno živino prihraniti sena. kolikor ga bo sploh rabil in mu tega, sena in slame nihče ne sme odvzeti. Ker pa je letos mnogo, posebno manjših posestnikov, ki jim bb vsled suše silno primanjkovalo živinske krme. naj to takoj javi pri občinskem uradu in naj prosi za potrebno seno in slamo. Občine pa naj prošnje takoj pošljejo v Grajdec. Za saditev tobaka po naših deželah. Naša državna polovica je v miru plačevala za tobak, ki ga Je dobivala iz Ogrske in drugih dežel, na leto nad 60 milijonov K. Ker se je v vojski pokazalo, kako Je važno, da surovine pridobivamo doma., je slovenski poslanec Jarc zlasti z ozirom na to, da se je dalmatinski tobak izkazal kot jako dober, stavil . predlog, naj se po vinskih krajih po Primorskem. Kranjskem in Štajerskem delajo poizkusi s saditvijo tobaka.. Izrabili se naj bi zlasti opuščeni vinogradi, ki dona-ša,jo sedaj malo ali nič. Več žetvenih dopustov! Cas žetve se bliža in ponekod so že začeli žeti ječmen. Delo uprav®ajo Slabotne žensKfe, šibki otroci in starčki. MoSkih dslav- cev ni, ker se nahajajo v vojaški sjužbi. Človek bi mislil, da se, bodo-vojaške oblasti vsaj sedaj za Časa žetve nekoliko več ozirale na težnjo kmetskega stanu in brez posebnih tež koč dovoljevale potrebne dopuste vsrtj moštvu, ki se nahaja v zaledju in ki oprar vlja samo takozvano „pomožno službo brez orožja", in teh je ti;! stotisoče. Ali bi ne bilo bolje, bo bi se dovolj oval i ¡kemu moštvu vsaj sediaj za Časa žetve daljši dopusti, ker vendar ni misliti, da bi toliko toga moštva po raznih taboriščih, vojašnicah in barakah opravljalo vsaj približno tako važno službo, kar ker bi jo opravljalo sedaj doma na polju, ko se bliža čas žetve. Torej, vojaška uprava,, oziraj se nekoliko bolj na kmetske težnje! Kje so vojaški delavei? Piše se nam: Mnogo kmetov je letos vložilo prošnje za vojaške delavce. Posebno . za košnjo in žetev) bi na mnogih kmetijah rabili in sicer zelo nujno rabili delavcev. A oblast, ki je prej po Časnikih, po občinah in s, posebnimi razglasi naznanjala, naj se vlagajo prošnje, še zdaj na naše prošnje niti ne odgovori. Mi čakamo in čakamo. delavcev nimamo, travniki so nepokošeni -trava bo postala trda kot slama — a vojaških delavskih oddelkov mi pri prosti kmetje ne dobimo. Prosimo torej odpomoči! Žetvene marš-koinpanlje. Vojaška uprava je odredila, da se sestavijo takozvane žetvene marš-kompanije, kojih namen je, da pomagajo spraviti letošnjo žetev pravočasno pod streho. Te marš-kompa-nije bodo opremljene tako, da bodo sposobne odriniti, ako potrebno, takoj na fronto, ali se jih pa bo moglo poslati tjekaj, kjer bo potreba, da pomagajo kmetovalcu spraviti podi streho letošnjo žetev. Prošnje je treba nasloviti na dopolnilna poveljstva posar meznih polkov (47. oziroma 26.) v Mariboru. Doražbc košnje prepovedane. Minister Holer je odredil, da je vsako dražbanje košnje prepovedano. Kdor ne more sam spraviti svoje trave, jo ne sme prodati, ampak mora naznaniti občini, da ona vse potrebno ukrene, da se opravi košnja in spravi seno. — Ta naredba je nekam čudna. Mnogi posestniki si drug drugemu pomagajo z oddajo košnje. A odslej bi torej bilo to nemogoče. Naklada na vinski davek. Deželni urad za odmero vinske naklade zelo nepravilno predpisuje deželno vinsko naklado. Kdor je naznanil n. pr. 100 1 vina za domačo rabo in ga res nima več v kleti, se mu predpiše kratkomalo naklada za 900 in še več litrov vina. Ker se od vseh strani poroča o enakih nerednostih, pozivapio vse tiste vinogradnike, ki se jim je v tem oziru godila krivica, naj ¿e obrnejo takoj na deželnega odbornika dr. K. Verstovšeka v Mariboru, da stori potrebne korake proti takemu postopanju. Navedejo se naj natančni podatki. Na Bavarskem škropijo polja. Bavarska vlada je izdala velevažno odredbo. Zapovedana je, da se morajo polja v neposredni bližini rek in potokov na umetni način zalivati in napajati z vodo. Na razpolago je dala na stotine sesalk in cevi, vojaške konje in vozove, na stotine moštva, da zalivajo ob-Sirna polja- Vodo imajo po dve uri daleč napeljano iz Donave in drugih rek na polje. Vojaki-zalivalci gredo od njive do njive in po cele noči pridno zalivajo, da tako rešijo kolikor mogoče poljske sadeže pred sušo. Kaj takega bi se dalo tudi pri nas, posebno na Dravskem in Murskem polju ter v Posav-ju lepo izvršiti. iNaše oblasti pa mislijo, da je bolj potrebno popisovati suha zemljišča in izdelovati načrte, kako se bo bolj vspešno odvzemalo žito in drur ga živila. Gospodje, učite se od Bavarcev! Hmelj. Na hmeljskjem trgu v Žalcu je bilo v pretekli dlobi popraševanje po tujem hmelju precej živahno. Zastopniki treh nemških tvrdk so pokupili čez 100 bal tujega hmelja pridelka iz Leta 1915 in sicer po 60—65 K za 50 kg. Istotako se je poprodalo, oziroma pokupilo 50—60 bal tujega hmelja lanskega pridelka po 80-95 K za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov je letos vobče ugodno. Cen« za les. Dunajska zveza velikih avstrijskih lesnih trgovin je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter, do preklica: Hlodi (je-lov, smrekov in borov les) 50—55 K, hlodi (bukov in hrastov les) 95—110 K, hrastove, bukove, sploh debele deske iz trdega lesa (takozvane platnice, podni-ee) 240 K. Otesani ali oglati žagan les (smreka, jelka. bor) 60- 90 K, bukov in hrastov les 230—245iK. Za Štajersko so določene sledeče cene: Mehki hlodi neotesnani 45—55 K. oglati ali otesani mehki hlodi 75 -100 K, trde deske 130—190 K. Popraševanje po vsakovrstnem lesu veliko, blaga pa malo. Razne novice. Slo novo meso v Nemčiji. V velikem zverinjaku v Draždanih na Nemškem so imeli slona, ki je bil hudoben in tako nevaren, da so sklenili ga ubiti. S samo enim dobro pogojenim strelom v glavo ga je lastnik sam ustrelil. Meso ustreljene živali so položili na led, na katerem je ležalo skozi 3 tedne. Meso so nato spravili v mestno mesnico in poprodali. Popraševanje po slonovcm mesu, ki se glede okusa in barve zelo malo razlikuje od starega vdovskega mesa, je bilo baje zelo živahno Slonovo meso je baje vsem dobrn teknilo. - v • ...-.• v . ' vi .- - 'L ". ". *. NaJnovojia poročila. Ministrski predsednik dr. vitez ^eidler o miru V včerajšnji seji državnega zbora je bil v 3. čitanju sprejet vladni predlog o začasnem proračunu. Nadalje je bil sprejet predlog o podaljšanju poslanskih mandatov. Poslanci Daszynski, dr. Stojan, dr. Hruban in tovariši so vlado nujno vprašali, kako je glede priprav glede mirovnih pogajanj. Imenovani poslanci to nato utemeljevali svoja vprašanja. Nato je ministrski predsednik dr. vitez Seidler odgovarjal na i-menovana vprašanja. Ministrski predsednik je med drugim izvajal: „Domnevanje omenjenih vprašanj, kot da bi vlada priznala določbo, da si naj narodi sami določajo svojo usodo in da bi bilo to določilo podlaga za stalni mir, je krivo. Vlada stoji na stališču točke 5 temeljnega državnega zakona z dne 21. septembra 1867. po katerem ima cesar pridržano pravico, skleniti mir. Po tem določilu je vladarju tudi zaupana pravica, v tistem odločilnem trenotku varovali interese in potrebe avstrijskih narodtov. Izrecno varujoč te vladarske pravice krone, je vlada vsak čas pripravljena, sporazumno s svojimi zavezniki na podlagi častnega miru pričeti s sovražniki pogajan-ia, a odklanja vsako drugo podlago za mirovna pogajanja. Naš zunanji minister nam je javno izrazil pripravljenost za časten mir, kateri nam dfje jamstva za prosti zasigurani razvoj monarhije, O tem niti naši sovražniki ne morejo.dvomiti. Dokler naši sovražniki ne sprejmejo tega stališča naše vlade in naših, zaveznikov, se bodo naprej borili v trdnem za-tipanju, da bodo junaški čini naših armad, združeni s požrtvovalnim delovanjem zaledja prinesli dan, ob Katerem bo narodom monarhije s častnim mirom za-sigurano plačilo za njih vstrajauje." 'M ^jnovejše avstrijsk o aradno porodilo. Dunaj, 27. junija. Na nobenem bojišču nikakih posebnih vo'nih dogodkov Nemčija odstopi del Alzacije? Angleški list „Daily News" piše, da je nizozemski poslanik, ki je nedavno dospel iz Berolina v London, izjavil: „Nemški denarni mogotci so prišli do spoznanja, da je bolje, ako Nemčija odstopi Franciji del Alzaško-Lotarinške, a dobi zato svoje izven-evropske kolonije nazaj; »a drugi strani pa se napravi korak bliže miru. Nemški vojskovodje in veliki politiki pa so proti odstopu kakega ozemlja in s-ploh proti temu. da bi se sedaj sklenil mir." Nemčija rabi posojila Nemška vlada potrebuje zopet 15 milijard mark vojnega posojila. Državni zbor, ki se bo sešel dne 5. julija, bo moral potrditi najetje posojila. Veniselos postane grški ministrski predsednik, JKtmkr.T *!» iz Aten poročajo, da so irancoske čete zasedle grško glavno mesto Atene in da bo pristaš četve-rosporazuma in prekucuh Venizelos imenovan za ministrskega predsednika. Seznani novih ministrov so že predložili kralju. Izbruh Etne. Iz Italije poročajo, da je ognjenik Etna v ¡Si-oili'i začel te dni i/, severovzhodnega žrela bruhati iarečo lavo, ki se je razlila daleč na okolu in je u-ničila mnogo nasadov in polja. Iz Pule pa poročajo o velikem potresu, ki so ga zaznamovali stroji ha tamošnji potresni opazovalnici. Središče potresa je bilo oddaljeno od Pule kakih 9500 km. Velikanska smreka- — žrtev ognja. V Sumavi m- češko-bavarski meji je v gozdu pri Eisensteinu strela udarila v ogromno smreko, ki je bila visoka nad 50 metrov ter je bila debela 3K metra. Štiri o-sebe so z razprtimi rokami komaj obsegle to velikansko drevo. Njegova starost je bila preraftunjena na 400 let. Strela je drevo vsled obilo smole vžgala; tako je postalo žrtev ognja. Ukradeno svinjo piačai s karticami za špeh Graščaku in Županu v mestu Dornbirn na Predarel-skem je v noči od sobote na nedeljo nekdo ukradel iz hleva 120 kg težko in dobro rejeno svinjo. Pred-no je tat zapustil hlev, je-nabil na vrata hleva 6 še veljavnih kartic za svinjsko mast in Špeli, za katere. najbrž ni mogel nikjer kupiti potrebnega blaga. Kitajska dekliška imena. Na Kitajskem dekle ne dobi žo ob rojstvu stalnega imena, ki bi ji potem ostalo vse življenje, marveč jo imenujejo po okolšči-nah in starosti eden tako, drugi drugače. Ko je iše čisto majčkena, jo oče imenuje n. pr. „lunin žarek", ko je nekoliko večja, jo mati imenuje „malo golobico*", bratje enostavno „sestrico" in obiskovalci „domačo hčerko", služabništvo jo časti kot „malo gospodično." Potem so jako priljubljena imena raznih cvetic, med vsemi orhideje, ki je znamenje največje nežnosti in vonjavosti. „Plaha cvetka", „Sladka cvet' ka" so tudi iako priljubljena imena za mlado Kitajko. Druga imena se nan'ašajo na. značaj, na primer „Cisto srce", „Pokoj in skromnost'-, „¡Čednost in lepota", „Zvestoba", „Resnica" itd. Drugi dajo deklici zopet ime „Wangpan", t. j. deklica brez brata, ki si ga pa želi ; ako nato res pride na svet tudj bratec, ji izberejo pa drugo ime. Dopisi, Maribor. Dotične družine, ki so meseca maja izpolnile posebne pole za dobavo cenejših živil, naj šo danes, v četrtek, med 2. in 5. uro popoldne, prinesejo na mjestni gospodarski urad na Rotovškem trgu št. 6, nakupovalno karto in dobavno knjižico, ki jih izdaje pomožni odbor, ali pa navadno družinsko nakupovalno karto. V nedeljo, dno 1. julija, bodo tiste družine, ki so oddale te listine, dobile y zgoraj omenjenem uradu nove nakupovalne karte za živila in kurjavo. V bodoče se bodo karte za revnejše prebivalstvo zamenjevale v gospodarskem uradu vsak dan med 8. in 11. uro. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi na praznik sv. Petra in Pavla ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer v prostorih g. Pfeilerja igri „Oh ta Polona" in „Ljubezen Marijinega otroka." Obeuem bo tudi srečolov. Čigar Čisti dobiček je namenjen oslepelim slovenskoštajerskim vojakom. — Ker je namen tako blag, se vabi k prav obilni udeležbi ! Leitersberg. Brv čez Pesnico pod Sv. Kungo-to je že več let popolnoma trhla. Okrajni zastop je dal napraviti na brv tablico z napisom, da je hoditi čez brv prepovedano. Kljub temu pa še hodijo ljudje čez brv, dasiravno se ista maie, če otrok gre čez njo. Zakaj okrajni zastop mariborski ne napravi nove brvi? Gornja Sv. Kmigota. Odlikovani so s hrabre- stnimi kolajnami na soški fronti ti-le mladeniči: V. Plaveč, Maks Polenšak, Avgust Brus. Ivan Korošec, Ivan Princ. Ivan Maček: vsi od strelskega polka št, IV. St. Ilj v Slov. gor. Marijina dekliška družba roma v i>ondeljek, dne 2. julija, na god Obiskovanja Matere božje, k Mariji Snežni. Ob 10 predpoldne bo v tamošnji cerkvi služba božja, najpoprej pridiga, (pridiga voditelj družbe, č. g, župnik Vračko) in potem slovesna sv. maša s skupnim obhajilom deklet. Družbenice, pridite v obilnem številu, da, si izprosimo pri svoji materi blagodejnega deža! Povabljeni so tudi drugi verniki, osobito tudi Marijine družbe-niee iz sosednjih far! Marija Snežna.. Na večer odi sobote na nedeljo, dne 24. junija, smo dobili izdaten dež, ki je napojil žejno zemljo vsega severovzhodnega deia Slov. goric in velikega dela Murskega polja, Dež je bil spremljan s hudo nevihto. Strela je udarila v slivo pri hiši posestnika Antona Ferk in je od tam švignila tudi v gospodarsko poslopje, ki je bilo hipoma v ognju. Zgorele so 4 glave goveje živine, vse svinje, samo 1 kokoš in pes sta se redila. Psi so žrli o-2ga.no meso opaljene živine. Zgorelo je vse orodje in seno. Hiša, ki je samo 10 korakov oddaljena od hleva, jo na Čuden način ostala nepoškodovana. Skoda je izredno velika in je krita le z majhno zavarovalnino. Istega večera je strela udarila v majjhno drevo na pokopališču. — Življenje si je končal mlad fant-mladostrelec Pavel KajbiČ. Pokopali , so ga dne 23. junija. Gornja Radgona. Posojilnica v Gornji Radgoni vabi vse tiste, ki so podpisali pri njej V. vojno posojilo. da si pridejo čimprej po dotične listine. Rogoznlca. Pri poroki g. Ambroža, z Rašl se je nabralo za avstrijski Rdeči križ 18 K. l^epa hvala! ,v, Celje. Učenci orglavsko šole priredijo v neder:; ljo, dne 1. julija, izlet v Braslovče. Prijatelji- slovenske pesmi se uljudno vabijo in sicer popoldne ob 4. uri v dvorani g. Fr. Brišnika, Celje. V soboto, dne 23. junija, je umrl -bivši; pekovski mojster Vinoenc Janič. Pogreb .se je vrittRvt v pondeljek. dne 25. t. m., popoldne. Listnica uredniitva. J. Jargee: Poskusite napraviti prošnjo. Vložite jo pri Vale» «M. and a. Kolehovati jo je treba a kolkom za 2 K. — Št. Kirbil, ▼ ejna pošta it. 426: Uročimo na pristojno mesto. — Sv. Andraž pri Velenja: Strogo je prepovedano tobak draije predajati, kot j« t nradnem cenikn določeno. — ¿t. Jani pri Velenju: Radi neopravičenega rekviriranja Sivine se obrnite na g. poslanca dr. K Verstovš-ka v Maribora, da posrednje pri dotični oblasti. Navesti morate natančne podatke, — A. V. v Pilznu na češkem: Takt dolgih opisov padlih pri najboljši volji ne moremo priobčiti. Ujjošte vajte, da imamo na razpolago nulo prostora in ne moremo samo eoe vrste nore in poročil prinašati. — S A. M i sli a ja. Nevgaitno apno stane v Maribora 100 kg 10 K. — Ilotinja vas: Dobre misV, a dop s je v«ndi rle preobširen. Bomo morali mnogo črtati. Pozdrav Ijena. J Pišite večkrat kaj. — Sv. Bolfenk pri Središča: Obrnite se po občini na okrajno glavarstvo. — Sv Jakob v Slov. gor.: Kregate sa, zakaj ae priobčimo poročila o toči, požaru in nekatrrih d -agih n»sr«č»h. Kako pa nai priobčimo, ko nam pa n Me ne poroda Urednik sam ne more vedeti vsega, kar se po Slov. Štajerja godi Prosimo Vas, pišite večkrat. Vzamite dopisnico in r a kratko napišite, kar se Vam zdi vredno, da pride v list. Obžalovanja vredno je da ie krajev k*bor je Št. Jakob, Jarenina, Št. Jorij i. t. d. kjor ima „Slov. Gospodar" po 150 oaročniko», dobimo »sske kva re kako kratko po-ročijce. Prosimo, pišite v «¿krat, pa bo Vaii želji ostreženo. — Zidan Most: Posred*jte! V Maribora se naš list in „Straža" prodajata že v vseh trafikah. Samo tobakarna na Glavnem trpn ga proda nad 500 iivodov na teden. — P. J. Knla, St. Miklos, Zala, Ogrske: Za odgovore glede insmtor je treba priložiti pisemsk ■ znamko — C rije: Take zahvale ali mrtvaška oznanila stanejo v našem lista 20 do 40 K. — M. Z. Vetrni k: Če imate gotove podatke in zanosljive priče, ga lahko javite ia baaads stan» 5 vinarjev, petitmta 18 vin. Mrtvaška oananlfo L ««¡Jrem!« vaška peli tirata 24 r, Isjav« in Poslano 86 vinarjev. Za mi-iorefca «bjavc snaten popust. Inseratl se sprejemajo le proti prsdpla- «It Ssdaji fei sa »p^ajesianj* fsmafet* Jjnk oj^idn». Lepa plemenka kobil«, 4 leta stara, breja, 15 pesti visoka, pridna, da vsak otiok lahko težko in lahko delo žnjo opravlja tudi na planinah dobro »oai. Se od ničesar ne plaši. Proda se tudi 7 tednov ttaro lepo žiebe. Prodajalka: Marija Kolnig, v Studencih pri Maribor o, Okraioa cesta 6. 525 Elegantni, nelo lahki dvovprežni voz, polkrit se proda. Poraben tudi za enovprežnega. Voraša se pri Jakob Schifno, Maribor, Po-beie.hstr. 7. 582 Sv. Jurij ob ]už. žel! Tisti, ki je dne 24. t. m. zvečer pri Katoliškem domu vzel kol», se opozarja, da kolo takoj da nazaj, če hoče, da ne ne bo imel nopotrebnih potov in stroškov, ktr je bil za-sledosan. Lastnik kolesa dtsetnik Jakob Verbič «tanoje v Gisela bolnišnici v Celju. 530 Gostilna z velikim lepim vrtom t mariborski okolici pri farni cerkvi, pripravna tudi z» vsako trgovino se pod ugodnimi plačili proda. G. Selinšek, Maribor, Lutergasie št. 631 Veliko bre|o svinjo pro'a It-1 Loft v Metavi pri Št. Pt: . z > Maribora. .>¿4 Lep» ml»do težko kobilo pinc-gavske pasme, 1H pesti in 2 črti visoko »e aa 6000 K proda. Naslov pr > lajalca pove npravništvo „Slov. Gospodarja pod št. 535* dam tktemu, ki a i poizve, kdo mi je dne 15. junija ukradel sivo pobarvane gare z drogom, ali pa mi vsaj pove gotove podatke. Alojzija Koiz, Maribor, Koroška ali-ca 172. 515 Pridna poštena starejša Ženska se sprejme kot samostojna gospodinja h družini brez otrok na deželo. Dopisi se pošiljajo na npravništvo SI. Gosp. 521 Kupim malo, čedno posestvo v bližini Maribora. Vprašanja na npravništvo tega lista god štev. B. 517 Želim službe za gospodinjo, naj bo veliko ali malo posestvo. Vstop 1. ali 16. julija. Sv. Trojica v Slov. gor. Gornji Porčič it. 68. 618 Lepo posestvo, okoli 2. orala same zemlje, z l»^im hišnim in gospodarskim poslopjem v lepem trgu na Štajerskem, blizu žel. postaje, se radi rodbinskih razmer takoj po ceni proda. Naslov v uredništvu proti znamki za odgovor pod naslovom: „Hiša v trgu žt. 609." Učenec se sprejme s celo oskrbo pri slikarskem moj i trn g. Prane Kolar v Pobrcžju pri Mariboru. Cesta na Cirkovce št. 32. 516 Gospodična, katera je že poldrugo leto v trgovski pisarni zna slovensko In nemško in dobro pisati na pisalni stroj, prosi za primerno službo v kaki trgovini, v kateri bi imela hrano in stanovanje, zaa tudi vsa. hiina dela in je prav pridna. Dobrohotni dopisi se naj j poSljejo aa uredništvo Slov. Gospodarja pod „Vida Zora 20 ▼ M ari bori fariborn št. 523« liflem gospodinjo, ki bi za svoje posestvo rabila dobrega delavca in gospodarja. Iman «000 K denarja. 8tar sem 45 let. Razumem se na gospodarstvo. Kdor rabi gospodarja, naj piše pod naslovom: „Dober gospodar" na npravništvo „fHov. GoBpoduja" in naj priloži znamko za odgovor. 624 Hiia z vrtom in svinjskimi hlevi, se po 6°/o obrestuje, bila v njej prej trgovina in vlnotoč, blizu koroškega kolodvora, se proda. Vpraša se pri g. Seliniek, Luter-gasse 9. Maribor. 627 Malo posestvo na prodaj. Okoli 3 oral« zemlje, večje število sail aero drevja, zraven lepo poslopje v dobrem sf-ana. Vse se ¡zre pri Pa» H Voho'čiču pri 3v. AndraJu p. Voieuje, štajersko. 129 KUPIM hrastove, orehove, črešnjeve, jese-nove, lipove in drage vrste blode ali plohe in sicer v vsaki množini. Ponudbe na ianez Deutman, Selnica ob Muri, pošta dv. Ilj v 81. goricah. PRODAN 2 konja, 1 koleselj, 1 mizarski voz. - KUPUJEM hrastove, bukove in borove prage (švelerje1. Franc Drobnič, Laiki trg, 8p. Štq. 608 Župni urad Sv. Petra in Pavla na Ptuju sprejme z 1. julijem aoretnega mežnarje. Ogbsila na minoritski žapni urad v Ptujn. 606 Lepe kmetske kolese in < prava za 2 konja se po ceni proda. Naslov: Rcškar, Voberž, Fraritaa-dnerstr. 52, Maribor. Kupim in plačam takoj posestvo, na katerem se redi 3—6 g!av živine. Arond rano ima prednost. Blaž Zakrajšek, posestnik Lončarjev dol, p. Sevnica, 602 8 VINARJEV (za eno dopisnico) stane moj glavni cenik, kateri se Vam na zahtevo brezplačno pošlje. PRVA tovarna ur c. i. k. dvorni dobavitelj Most Brttxt št. 1*60 (Češko.) Nikl aste ali jeklene anker-ore K 16'—, • 8" —, 20*—, armadne radium ure K 18-—, 2J-—, 26 —. Ure iz bele kovine (Glo rira-srebro?. z dvojnim pokrovom anker Remont. K 28'—, 30' -. Goldin anker z dvojnim pokroom K 36'—, 38 — Masivne srebrne anker Remont ure K 40'—, 60 —, 60 —, Budilk« in stenske tire v veliki izberi, 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamenjava dovoljena ali pa denar nazaj. Minoritski samostan v Ptuju sprejme spretnega, vojaščine prostoga šararja. Lahko je tudi za nadzorstvo sposoben invalid. Ravno tam se sprejme tudi priden vrt-aar, iešč vsacega vrtnatskega dela. 604 EN PAR KONJ za težko vprego kupi, Matija Obran, Maribor, Fisehergasse št. 9 Pet let star konj (irebec) se proda. Jožef Polko, Sv. Jani na Drav. ?olja. 611 JURIJ jdterscmg" ««frntf mUMtw it* tttle*Mu*r r MJLRMtlftgtV -----Brandisgasse it. 3 ——— ¡e priporoča slavnemu občiustvo, ia roi poveri vsa dela tnojc stro-ite. Iavršujem jih v vseh aiogih, slikam sobe, trgovine, dvorane, ¡asacle itd. po nizki ceni. 268 N ahira j te zeliSča f Kupnjejo in *e dobro plaiajo ra znovrgtaa »eilli«», dobro josu-ipuft v in ne na solncu. Vprašanja in ponudbe sprejema: Rudoif Sta-^vainlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. 883 HISa na Teznu pri Mariboru, no-rosidana s štirimi stanovanji, velika klet, studenec in lep vrt. Cena 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 59. 248 Enonadstropna hlia z dvojnim Bta-novaujem v sredini mesta se takoj proda. Vpraša se: g. Strajnšak, Schmidplatz 6 Maribor. 446 Opozarjam Vas perice na dobro pralno milo s katedm lahko z malim trudom osnažite vsako perilo. 1 kg stane K ¡VCO. Torej prosim poskusite! Alojz Močnik, Rotov-ška ulica št. 20. Celje. 507 5C0 K Vam piv čam, ako moj za-tirolec korenin ^Jtia-Balsam' Vaša kurja očeta, bradarice in trdo ________kožo v treh dne» bres bolečin ne odstrani. Cena ! lončka i jamstvom vTed K 1'75, 8 lončki K 4 60, 6 lončtov K 7 60. Na stotine zahvalnih pisem. Ke-meny, Kožice (Kassa) 1, Postiacfc 12/8S9. (Ogrsko). (Br. 1) GOBE lepo pesušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti ¿In-htne irlobanje »II fcrav-i» pot^m lr«l^h« t. i. «i-Prosim sušiti in ponuditi samo take vrste ¿»travih gob, ki jih poznate kot užitne. — Budolf StarovaSnik, eksport gob v Konjicah Štajersko. 8B! Na prodaj novo zidane eno in dvo nadstropno hiše v mestu, da*Vs in občinskih doklad proste, z velikimi in majhnimi stanovanji proti solnca obrnjene, obrestujejo se do 7 "/o, se prodajo pod labki-mi pogoji. Vpraša se pri Jožetu Nekrep v Mariboru Mozartstrasse št. 29. 484 30 K ptaram tistemu, ki meni pieskrbi natančne podatke, kdo je ukradel mojih II kokoši v noči od 16—16 jonija b» ioojem posestvu v St. Ilju v Slov. gor. št. 35. Jos. Du-fek, Maribor, Viktringhofgasse. Pristne lasne kite Exp. tri delne, kratke vrvi-e, 60 em dolge komad po K 8i0 S " • » » » lB'-» » 8 komade lasne mreie K 2«0 Vzoree las zadostu;e. Piimerne poštne pošiljatve: Emil Marts, Maribor o;D. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj 496 Automatična miSnica za podgane 5 K 80 v., xa miii 4 K. V en! »oii i» a*-' lovi po 40 miii. Nobeno vreme ne vpliva in »e sam« a;*dijo. Lovilnica za kuhinjske žuželke „Rapid" polovi na tisoče žuželk v eni uoii, K 5'70. Lovilec muh „Nova" K 2 80 kom. Povsod najboljši aspehi. Mnogo pohvalnih P'sem. 8e pošilja proti povzetja. Poštnina 80 vin. Rupcšiljabiica Tintner, Donaj QL/72. Nenling-?assi št. ižfl (1 L»azlii.. Vseh vrst lesa za kurjavo tudi na štoru takoj kupi Z. Wesiak, Maribor, Tegethofov» ulica štev. 19. 494 Lepo posestvo ns prodaj, tri četrt ure od Maribora, okdi 6 oralov. Pogleda se lahko samo ob nedeljah. Vpraša se v Mariboru, Mlinska olica it. 26. II. nadstr. duri št Ih Pojasnila v vojaških zadevah daje brezplačno vsaki dan od S— 9 dr. A. Klemenčic v pisarni dr. IjeŠčnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. ice za svinj onjalt Pri slabostih vsled starosti in težavah v želodca je konjsk očiščen (d*«:: hran) iz starega vina že več stoletij znan kot najboljše sredstvo «a dolgo življenje in ojačenje. Pošiljajo se steklenice, ki vsebujejo 4 poliitre 12let starega konjaka franko zs 40 kron. Sletnega konjaka, čad:;odobro uspevajo te sredstvo za vdrgnjenje pri trganju v členkih 4 pol-litrs>e stekleaice 32 K. Prodaje se tudi vino od 66 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgaudec liter po 8 K 60 v. Benedikt Hertl, ; veleposestnik, grad Galič pri Ko- j njicah, Štajersko. (1 Kienr.) j Cena 1 steklenica Je K 1-20. O defer&a oCudn) mojo teh kapljic imam caa*gs> priznalnih la hvalnib pisem. F, PfilU, ®a®stna lekarna „¡ptil S. k«1, orlu" Maribor, Glavni trg St. 19. Zahvala.1 Najprvo se Vam lepo zahvalim za to visokocenjeno zdravilo proti rdečici. Odkar rabim to zdravilo, še nisem imel nobene škode pri svinjah. Iz drugih krajev slišim pritožbe: Meni so vse svinje proč I Mnogi raje veliko trpijo, kakor da bi žrtvovali nekaj kron aa zdravila. Priporočam vsem svinjerejcem, naj bi rabili to cenjeno zdravilo. Še enkrat se Vam lepo zahvalim in prosim, pošljite mi spet 12 stekleni». VelespoŠtovanjem Ivan Škorjan), p. d. Temel, Srednja vas, p. Rada, Koroško. Stare cape in cunje > 614 kupuje po visokih cenah vsako ntnožino JANKO ARTMAN. St. Jm. ob jnž. žel. GOSTILNIČARJI! GOSPODINJE! _pokler bo k »j utloge, dam od »voje preostale zaloge POSHEBBKIH „Ideali- " (to bo dobro posrebrnjene žlice iz -dobre kovine) in najficeje ponikljane jeklene jedilne oprave za čndno nizke cene: 609 12 kosov posrebrnjenlh „ldeal"-jeklenih žlic K 1850 12 „ „ „ -kavlnlh „ K 10- 12 panv najflneje ponlkljanlh jedilnih oprav (nož In vilice, dvoje do K 2—) K 24'— _ _ Poilljaraelproti'porietjn ali pa denar naprej. Poitnipa SO r. EIPORTNA HIŠA TINTNER; Dnnaj, ffl/72 mm 26. I0LETNE- \W ČEVLJE z močnimi lesenimi podplati pošilja v vseh velikostih: 25—26—27 . . K 5.95 28—29—30 . . K 6.55 31—32—33 . . K 7.30 34—35—36 . . K 8.70 37—38—39 . .K 9.70 40 - 41—42 . . K 10.45 43—44—45 . . K 11.60 iz Dnnaja po povzotju čevljarska hiša Dnnaj XIV., S«cbsbauserstr. 34/11 Ceniki o vojnih čevljih zastonj. Ponudite KOSTANJEV LES v hlodih ali polenju edino tyrdki VINKO VABiC, Žalec, Južno štajersko. nas Takojšno plačilo proti duplikatu voznega lista! Kulantno poslovanje! Navesti je ceno množine v vagonih in rok oddaje. t Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je gospa i. t. d. * Betika Tombah, trgovčeva soproga, dne 19. junija, sprevidena s svetotajstvi, v 34. letu svoje starosti mirno in udano v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke se je vršil v četrtek dne 21. junija na pokopališče pri Sv. Vidu pri Ptuju. Sv. Vid pri Ptuju, dne 21. junija 1917. Žalujoči ostali. Ksnetovalci! za gnojenje v jeseni naročite takoj 40% kalijevo sol! Cena K 2280 za 100 kg iz postaje Žalec. Z naročilom treba poslati vreče! Razpošilja se po povzetju, najmanj 100 kg Vinko Vabil, veletržec, Žalec, Južnoštajersko.J 613 Za odstotke garancija! Postrežba solidna! Tesarski mojster in podjetnik Jožef liekrep, Maribor, Mozart-ova ulica it 59, se priporoča cenj. občinstvu na deželi in v za vsakovrstna dela. Telefon št. 15/V1II, Maribor. Špecerijska in kolonijalna trgovina Na ietele1 Ivan Ravnikar, Na ; Calla Wdo' kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne strdi, voska, kumne, janeža, vinskega kamna in suhih gob Vino in sadjevec vsako množino ¡«u^i A. OSET P- Gllitaifi Koroško. Na žeijo pridem tudi sam poskusiti in k točenju. Kupim tudi prazne SfeklsniCO od j kisle vode. 467 j !fl\oSfna esenca! Z eno steklenico mostne esence za 11 K lahko pri- ! pravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo t« izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo aradno dovoljenje. Dobiva sesamo v inedieinalni droiciji Wol-Iram, Maribor, Gosposka olica 33. jgj KOSE! KOSE! hoče imet s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko J. Kraiovic, v Zaleu katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka »Poljedelskojj orodje« injjih je tudi več tisoč že razpečala. Za dobro kakovost kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno. Najnižje cene.j Mm KOSE! KOSE! Krapinske- Toplice letijo Pojasnila la eealkl breiplaftno. protin, revmatizeffi ijas. Vr VII 190/17 20. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja tj C. kr. okrožno sodišče v Celju je danes pri glavni obravaa i odrejene vsled odredbe z dne 80. maja 1917, Vr VII 190/17-15, pod predsedstvom c kr. d. s. sv. Matzl, v navzočnosti c. kr. deželnosodnih svetnikov Wenedikter in dr. Kojic in c. kr. okrajnega sodnika Janv kot sodnikov in c. kr. askulanta Weiß kot zapisnikarja, vsled ob-t žbe c. kr. državnega praidniitva v Celju z dne 14. majnika 191? Vr VII 190/171«, proti Julijam Orešnik, ziradi pregreška po § 20 štev. 2 ces. naredbe z dne 24. marca 1917 štev. 181 dri. zak. ▼ navzočnosti obtoženke Julijane Orešnik, zagovornika dr. Vrečko, vb le ti predloga c. kr. državnega pravdnika namestnika dr. Weingerl kot javnega obtožnika, da naj se obtoženka obsodi po obtožbi, za prav spo znalo: Obtoženka Julijana Orešnik, 48 let stara, kat. vere, omožena posestnica v öeplju, zaradi navijanja een že kaznovani, je kriva pregreška po § 20 itev. 2 ces. naredbe z dne 24. marca 1917 it. 131 arž. zak. storjenega s tem, da je meaoa aprila in majnika 1917 v Čeplju, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebne reči, namreč drva,. očitno čezmerne cene po 30 in 90 K za 1 Beženj zahtevala in se obsodi po § 20 in 60 cit. ces. naredbe na 14 (itirinsjst) dni ostrega zapora, poostrenega z enim trdim ležiičem in v plačilo denarne kasni po 500 K (petsto), na katero meBto stopi v slučaju neiztrljivosti daljna zaporna kazen po 10 dni, in slednjič po § 889 k. pr. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja. Po § 45 štev. 1 eit. ces. naredbe se mora ta razsodaa objaviti v časnikih „Grazer Tagespost" in .Slovenski Gospodar" na stroške obtoženke in se mora tudi javno nabiti v občini Prekop. Celje, dne 16. jnnija 1917. Predsednik: Zapisnikar: Matzl m, p. Weiss m p. 528 MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojna spomine. upim m po najvISji dnevni oeni vsako množino bo rovnio (črnio), rdečih malin in črnih malin, (robidnio, ostrožnio). Prosim, da se mi takoj sporočijo kraji, kjer bi nabiralci večjo množino tega blaga skupaj spravili. Rudolf St8rO° vainlk, eksport gob in dež. pridelkov Konjice, Štajersko._ POZOR! POZOR I w (GOSPODARJI Čas košnje Je tu Pidite takoj po »Gorenjsko koso«, katera je zelo priljubljena vsakemu gospodarju. Izdelana je iz srebrno-jeklene kovine t tako, da lahko kosi z njo vsaka ženska. Dobi se s&mo: v „Prvi Gorenjski razpošiljalni" Ivan Savnik, Kranj. Cenik ■ lOOO slikami sastonj! Dolgosti in cene »Gorenjske [kose so: cm 60 55 60 65 70 76 pesti 5- 5V2, 6— 6*/» 7— 7 % K 3.50, 3.70, 3.90, 410, 430,450 cm 80 85 90 95 pesti 8— 8 y8 9— 9ya K 470, 490, 520, 5.50. i m Dobe se tudi dobri brusni kamni, kom ¡1 K, boljši K 1.50. n« Pri večjem naročilu se dobi popust! Čevlji z lesenimi podplati, najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi t. kožuhovin«. Št. 26—28 K 14 — „ 29—34 K 17 — „ 35—38 K 20*—. „ 39—41 K 23 —. „ 42—46 K 26 —. Pošiljale po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena; Poštnina in strčški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v. M. Schram, Maribor ob D. „ GOSPOSKA ULICA. iskarna v iboru »prejem« vas tiskarske stroko spadeloča dela kakor: lesnike knjI«t brošur«, stenske ta drttge koledar]«. ¿a v f tspn^sk* urad» sporeda« ta ausijonike listke i ¡trmim, rdeči» ali •oartc Vikom, oradss savitke a natisom glave ter rasne «mamin; ?»piae Zl- >lavn< ebčinske, šolske tc drage urade urad* rovi tke, onaaik, a» -ugiasa, plačilne pradpits, prejema» potr&l* rtd. Za obrtnika ta ■•rpr t« pisma, «avitke^ okroinise^ račune, opomine, msie*, senike, lt>- iraim in dragebarvoan bikom, zapisnike, pristopni«« ia «prp draltvene smake, vakfia ttd. Brxojavnl naslov t Cirilova tiskarna Maribor RBIIIHHIIBRS Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 3 priporoča ivejo veliko ulega raaaega papirja, peresftikov, peres, škatli« m> p «rešetk«, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, savitkov (barvnih in belih, v tseb velikostih), trgovskih knjig, notieov, pismeaefa v mapah in Matijah, razglednic, rti — Svet« podobe (male, ve-stsnske),^ napel» vseh velikosti, molitveniki, moleki, »<*e ia iiscolirji - , — ---- ------, , s»«iiaj*s*. i Starabilye sa urade ia dr. — Postrežba tothia ia »olidn». » Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju ragistrsvana zadruga z mori. zavezo sprejema Hranilne rloie g* rsateža, is jili sbrestnj« m Posojila dlaje ¿f. članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo Ur®Clt$% Za nalaganje denaija po pošti so'na raspola gopo P<>d zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in dru ložnice o. kr. poštne hranilnice na Dnn^ju St. 92.466 go zemljeknjižno izpeljavo izvrSuje posojil- vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne Rentni davek plačllje zadruga S&ma, niča sama brezplačno; stranka plača lekoleke u MP .«Hotel Beli vol", GreSke (cesarja Viljema) cesta it. 9. IP* Poslano. £ Vabilo na deseti rediš! obfci? zbor hranilnice in posojilnice v Novicerkvi reg. zadruge « neomejeno zaveso. ki se bo vršil dne 8. julija 1917 ob 3. uri popoldne v posojilničnem prostoru. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelslva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1916. 4. Voliiev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vršil se bo tri tedne pozneje na istem mestu in istem času drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na š'evilo navzočih članov. 620 NACELSTVO. Kostanjev les kopi vsako množino po najvišjih cenah Jakeb Vreifeo, fllarlbsr, Cvetlična ulica ifev. 8. Z oziram na izvan-redne uspehe zavarovanja vojnega posojila je c. kr. poštno-h i an Un ičn i tu •ad na Dunaja dovoli/ c. kr. uvsh \ vojaškemu-vdovskemu in sirotinskemu skladu, da sme sprejemati podpisovanja vojnega posojila v zvezi z zavarovanjem vojnega posojila še tudi čez dosedanji ojicijelno llft UmrekoVO Skorfo določen i podpiso vain i rok «to Si. Jutifa 1917. To je seveda izvanredne važnosti, ker vsako zavarovanje vojnega posojila, ki se do tedaj podpise, poviša državni podpiso-valut uspeh za popotni nominalni znesek. Naša akcija za zavarovanje vojnega posojila ostane tedaj v nezmanjšanem obsegu do Si. Julija ifPi?. v veljavi. Upamo in pričakujemo, da vsi ljudski krogi, ki se Še d o seda j niso udeležili zavarovanja vojnega posojila, ne bodo zamudili ugodne prilike in bodo vse da njem podaljšanem robu izpolnili svojo domovinsko dolžnost in bodo sklenili pogodbo. ki je posebno dragocena glede oskrbe ob itd ji same in njih članov. Zavarovalni oddelek c. tr. avstr. vojašiefia-Ydôvskeca- in sirotMep sklada, G'^clec, Franzenspjatz štev. I Priglci.se se naj pošilja na naslov: Zavarovalni oddelek c. kr. avstr. vojaškega-vdovskega- in sirotinskega sklada, GRADEC, Franzensplatz št. 2, pri vseh davčnih uradih, šolskih vodstvih, pri kazini državnih uradnikov Gradec, Albrechtgasse št. 2. Za MARIBOR : c. kr. okrajno glavarstvo, zavarovalni urad II. nad-stropje, vrata št. 26. (2) K;en.) i 3^30 s Izdajatelj in založnik: Katolifiko tiskovno društvo. ^fâafltir SfcMjr Umetna gnojila F "¡-je XndriiKii » Karali. „ ■■■■assafensMiB PASTOW LES, DEBELI prodaja Kmetijska zadrega NA CVEf*U PRI LJUTOMERU Zaliv* "s vsem, ki so našo dra^o rajno mater Terezija Cbleis, najemnico v Slivnici ol> ¿»rti njene bolezni ob skovali in jo spremljali dne 2'. junija ra njeni zadnji poti, po sob o C g kaphnn /a vodstvo, g organism z* petje, sorodniki.m znacc?m in sosedom za «pretrutvoizr«?k?ntonašo naj ii-Hrčnejšo .*h?alo Slivn ca pr: Mariborn,Wne 22 jorija 1917. 522 Žalujoči otroci. tam®. Božji Previdnosti je dopadlo poklicati v večnost mojega blagega srčno-Ijubljenega, nepozabljenega moža Franca Bauman, veleposestnika v Dobrenjn, 12letnega župana, dolgoletnega obč. odbornika, IBletnega cerkvenega ključarja pri Sp. Sv. Kungoti iti Prisrčno se zahvaljujem vsem, kateri so mojpga moža v nedeljo, dne 17. junija spremljali ob obilni udeležbi k večnemu počitku. Zahvaljujem se vsem sorodnikom za mnoge tolažbe v dolgi bolezni in za lepe vence. Prisrčna hvala še naj bo posebej našemu č. g. provizorju M Ašiču za obiske in tolažbe ter za gani ivi nagovor pri odprtem grobu. Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so mojemu dobremu možu storili kako uslugo. Dobri nebeški Oče naj bo vsem bogat plačnik! Sorodnike, znance in prijatelje prosim, spominjajte se rajnega v molitvi. Na srečno svidenje nad zvezdami! Dobrenje pri Mariboru, dne 17. junija 1917. Marija Bamnan, ?.eua. Franc, Adalbert, Ivaa, otroci. 5 H'. » ÏM&JRS S ' ' ■ *§;. ^î&^osîS . «¡g.Jpjfo Globoke žalosti potrti, naznanjajo podpisani v svojem, kakor v imenu sorodnikov, vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih blagi, dobri soprog, oče, tast, stari oče, brat in svak. gospod Vincenc Janič bivši pekovski mojster in posestnik / danes v soboto, dne 28. junija 1917 ob lir' zvečer, po prejemu svetih zakra- mentov za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagega umrlega se bo blagoslovilo v hiši smrti na Babnem št 6 in se od tam prepeljalo v stanovanje hiša št. 28 v Gosposki ulici v Celju, odkoder se po zopetnem blagoslovu vrši pogreb na mestno pokopališče v pondeljek. dne 25. junija ob 4. uri popoldne. Svete maše zadušnice se bodo služile v mestni farni cerkvi v Celju, v farni cerkvi v Sromljah in v podružnici Sv. Jederte. Celje, dne 23. junija 1917. Amalija Janič, roj. Uhlich, soproga Kari, Maks, Oton Janič, Avgnsta in Valerija Janič, sinovi, einahe. 526 Ernst in Rndi Janič, vnuka. ħf Wpgss&M IË^-S^vï .-.. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru