Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din <za inozemstvo : 210 din), za '/t leta BO din, za '/• leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v LjubJanL
TRGOVSKI UST
Ca;
rfno« Industrllo. obrt In denarništvo
Številka 98.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva uL 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo, — Račun pri poStnl hranilnici v Ljubljani St. 11.953.
iThala T8ak ponedeljek, sredo In petek
Ljubljana, petek 9. septembra 1938
Cena	150
Stare resnice
Ni inor<la stanu v državi, ki hi od države tako malo potreboval kakor trgovski. A še te njegove skromne zahteve se ne izvedejo. Pri tem pa izpolnitev teh zahtev države v večini primerov sploh ne bi nič veljala, temveč bi nasprotno državna blagajna še imela dobiček. In vendar se ne izpolnijo in niti one, katerih izpolnitev je bila slovesno obljubljena.
Tako n. pr. bo sedaj kmalu natančno tri mesece, ko je bivši trgovinski minister dr. Vrbanič na ljubljanskem kongresu obljubil uredbo o krošnjarstvu, »ki bo izšla v dveh, treh tednih«. Še danes po treh mesecih ni o tej uredbi ne duha ne sluha. In vendar ta Uredba ne bi nalagala državi prav nobenih bremen, temveč bi se z njo uredilo vprašanje, čigar ureditev je tudi v državnem interesu. Tako je notorično, da daje krošnjarstvo največjo pobudo tihotapstvu, znano je nadalje, da se s krošnjarstvom spravi najlaže naprej ukradeno in pokvarjeno blago, dokazano je, da je zaradi kroš-njarstva oškodovana državna blagajna, ker plačujejo krošnjarji mnogo manj davka ko trgovci. Ze brez ozira na napredek naše domače trgovine bi se torej moralo krošnjarstvo že iz policijskih in fiskalnih interesov prepovedati. Oficialno se pravilnost zahteve po prepovedi krošnjarstva tudi priznava, toda resnične prepovedi krošnjarstva ni in ni mogoče doseči, nasprotno celo nekateri uradi krošnjarstvo podpirajo. Ali res nekateri mislijo, da je višek politične modrosti v tem, če se ovira razvoj trgovine, ki je ena najvažnejših podlag za državne dohodke?
Prav tako nerazumljivo je, da se ne ustreže drugi zahtevi trgovstva ter odpravijo vsi davčni in drugi privilegiji. Kje je vendar logičen vzrok, da se obdarujejo z davčnimi privilegiji nabavljalne zadruge z milijonskim dobičkom in desetmilijonskinii kapi tali ? In kdo more zagovarjati, da uživajo davčno prostost tuja velepodjetja, ki dosegajo tudi nad 100% ne čiste dobičke in ki izplačujejo nad 50% dividendo?
In kdo more zagovarjati, če se ne izvede zahteva trgovstva po enaki obdačitvi industrijskih podružnic kakor so obdačene samostojne trgovine? Vse te zahteve so vendar tako zelo v državnem fiskalnem interesu, da bi jih moral zahtevati namesto trgovcev sam finančni minister!
In zakaj ni mogoče doseči, da l*i se uvedlo socialno zavarovanje trgovstva. Saj trgovci ne zahtevajo, da bi država prispevala k temu zavarovanju le pare svojega denarja, temveč bi si vse socialno zavarovanje vzdrževali trgovci popolnoma sami. Nič drugega se s socialnim zavarovanjem trgovstva ne zahteva od države, kakor da prizna trgovskemu stanu pravico, ki jo imajo že vsi drugi stanovi A še tega ni mogoče doseči!
Tako utemeljene tudi v držav npin oziru so zahteve trgovstva, a kljub temu se ne izvedejo. To jasno dokazuje, da je pozicija trgovstva še vedno preslabotna, da morajo trgovci v še mnogo večji meri ko doslej delati za svoje organizacije in za svoj tisk. In to je tista stara resnica, na katero moramo vedno znova opominjati.
Nič ne pomaga, a trgovci mora-
jo še več žrtvovati za svoj tisk in za svoje organizacije, da bo njih glas še bolj slišen v javnosti, da bodo njih upravičene zahteve postale tudi zahteve javnosti. Ne zadostuje, če se te osnovne zahteve trgovstva povedo le tu pa tam na bolj internih zborovanjih trgovstva, temveč vedno znova in znova jih je treba ponavljati in vedno z novimi razlogi utemeljevati, da njih izvršitev postane javna nujnost.
Večje žrtve trgovstva za svoje organizacije in za svoj tisk so potrebne tudi zato, ker je velik del javnosti še vedno vdan predsodku, kakor da je posredovalno delo trgovine nepotrebno in da trgovec ne dela nič drugega kakor da zbira kupe denarja. Iz tega predsodka izvira ona animoznoit proti trgovini, ki je zadnji vzrok, da se tudi objektivno popolnoma utemeljene zahteve trgovstva ne izvedejo. Te animoznosti, tega neraz-
položenja občinstva ni mogoče ubiti drugače ko z močno propagando o koristnosti domače trgovine. Brez močnega lastnega tiska, brez močnih stanovskih organizacij pa je la propaganda nemogoča. In tako prihajamo zopet na staro resnico, da se bo zboljšal položaj trgovcev le, če bodo še več storili in žrtvovali za svoje organizacije in za svoj tisk, kakor delajo in žrtvujejo sedaj. V tem je edina in res učinkovita pomoč.
Potrebna	je	ko
iz Nemč
Manjvrednega blaga ne potrebujemo
Zadnji »Jugoslovenski Gvož-djar« je objavil zelo aktualen uvodnik, ki se glasi:
Nikdar ni bil uvoz v preveliki meri blagoslovljena stvar, ker pretirana trgovinska spekulacija vedno prinese s selmj neprijetne posledice za onega, na čigar račun se špekulira ali uvaža.
Naša država ima v tem oziru že bogate izkušnje. Nas je veljal uvoz iz Nemčije silne denarje. Ali bolje rečeno, sami smo morali plačati račun za nemško zadolžitev na naš klirinški saldo. Ta resnica nas je poučila, da v nobenem primeru ne smemo več slepo zaupati nika-ki trgovinski politiki uvozniških držav. Kajti njihova politika je v prvi vrsti v lem, da njih lastna industrijska proizvodnja čim več plasira na določen trg brez ozira na kakovost in vrednost teh izdelkov.
Glede nemškega uvoza blaga bi mogli mnogo povedali naši uvozniki, ker so ti v praksi spoznali, akšno proizvodnjo nam je dobavljala Nemčija.
Znana je stvar, da je današnja Nemčija, ki se krčevito bori za surovine, vsa zaposlena s tem, kako si zagotovi zadosti surovin, da bi mogla v primeru vojne kriti svoje vojaške potrebe. Na podlagi vsega tega je začela Nemčija proizvajali sintetične surovine in razna nadomestila (Ersatze),. s katerimi skuša nadomestiti originalne proizvode.
To postopanje je manj ali več znano po vsem svetu, zlasti pa smo ga spoznali mi. V zadnjem času je ugotovljeno, da prihaja k nam iz Nemčije tudi blago sumljive vrednosti. Gledalo se je na to, da se ugotovi, kakšno je to blago in ugotovilo se je, da prihaja k nam »bofl« najslabše vrste, ki je mnogo slabši ko najslabši »Er-satz«.
Politika »F.rsatzac, ki se izvaja pri izvozu nemškega blaga v našo državo, ni nič drugega ko osvajanje tujih trgov na spreten način ter na škodo uvozniških držav. Naravno je, da se more hitro izravnati pasivni klirinški saldo samo na ta način, kajti dobro blago se ne more dajati za cene, ki ne odgovarjajo standardu drugega uvozniškega blaga.
Zato treba konstatirati, da pri našem nemškem uvozu ni vse v redu. Naši gospodarski ljudje za htevajo zato neko zaščito oziroma pozivajo odločujoče činitelje, da se za to stvar zanimajo v interesu naše gospodarske in nacionalne javnosti. Brez sentimentalnosti in brez ozira na katere koli prevzete obveznosti je treba ves uvoz tujega blaga kontrolirati, zlasti pa
je treba zavesti strogo kontrolo nad blagom, ki se uvaža iz Nemčije.
V zadnjem času se pritožujejo naši uvozniki nad nemškim blagom, ker njegova kakovost ne ustreza več naročilom in ceni, ki se zanj plača. Uvaža se blago, ki 11 i vredno, da pride v našo državo, ker moremo sami proizvajati mnogo boljše blago.
Kot javni organ moramo vzeti v zaščito naše trgovce, ki so pod pritiskom razmer prisiljeni, da kupujejo tudi takšno blago, a moramo zaščititi tudi naše industrialce, ki so zaradi konkurence manjvrednega blaga prikrajšani v svojem produkcijskem delu.
Znano je, da se Nemčija v zadnjem času zelo zanima za Podonavje in da hoče svoje blago za vsako ceno plasirati v podonavske države. A ne samo to. Nemčija danes na račun tega svojega izvoza tudi kupuje pri nas vse blagovne iroizvode iz Podonavja brez ozira na cene. Tako plasira pri nas svoje blago na bazi diimpinga, naše blago pa kupuje tudi za najvišje cene.
Ta dvojna taktika ima svojo posebno logiko in ta dvorezni meč ima čisto poseben namen. Ta namen moramo tudi upoštevati in če treba tudi vračati milo za drago. (Smisel le logike je namreč v tem, da nas Nemčija z nakupom našega blaga prisili, da kupujemo nem-
ško blago ali pa naš izvoz sploh ne bo nikdar plačan.)
Naša trgovina je bila vedno na višini ter ne more trpeti, da se nudi manjvredno blago. Ves ta nemški nadomestek ni nič drugega ko boj za surovine, da bi se tem bolj izkoriščala naš trg in naš narod.
Vse naše gospodarstvo je glede proizvodnje oziroma uvoza nemškega blaga zavzelo enotno stališče. To neznosno vsiljevanje nadomestkov namesto originalnega blaga treba enkrat za vselej likvidirati. To moramo storiti, če hočemo dobro našim potrošnikom in domačim gospodarskim ljudem. Kajti sicer se nam more pripetiti, da bo »bofl« blago tujcev postalo predoininanten predmet na našem trgu, domače blago pa bo popolnoma izrinjeno z našega domačega trga zaradi politike odkupa našega blaga po naj višjih cenah.
To se more preprečiti z uvedbo stroge kontrole nad uvozom nemškega blaga. Vse blago, ki se uvaža k nam iz Nemčije, se mora natančno pregledati! Samo tisto blago, ki je preneslo to strogo preiskavo in ki ustreza vsem predpisom trgovinsko-klirinških odnoša-jev med našo državo in dotično uvozno državo, se sme pustiti v državo. Takšno zaščito pred navalom tujega blaga zahteva interes našega gospodarstva in tudi naših potrošnikov!
ska predstava, ki je ob štirih, je brezplačna. Ne pozabite to! Večerna predstava pa se začne ob pol devetih.
Samo do ponedeljka traja še jesenski velesejem! Ne zamudite ga, ker bi mnogo zamudili!
Velik obisk v četrtek
Lepo vreme je privabilo na velesejem velikansko množico obiskovalcev. Naval je bil tako velik, da so morali postaviti še tretjo blagajno. Največja gneča je bila na velesejmu okoli petih popoldne. Čeprav je bila takrat varietejska predstava, ki je privabila ogromno množico gledalcev, je bila tudi v paviljonih neverjetna gneča.
Vse razstave so enako vzbujale zanimanje, posebno pa fotografska, umetnostna in pohištvena.
Znova se je izkazalo, da ima ljubljanski velesejem še največji obisk od vseh naših velesejmov.
Ne zamudite zadniih veleseimskih
Samo še nekaj dni bo odprt jesenski velesejem v Ljubljani in sedaj, ko je vreme ugodno, je še prav posebna prilika, da si vsi ogledajo zelo zanimivi, poučni in raznovrstni ljubljanski velesejem.
Že v zadnji številki smo navedli celo vrsto novih slovenskih iznajdb, ki so razstavljene na velesejmu. A tudi drugi razstavljeni predmeti dajejo gospodarskim ljudem mnogo koristnih pobud. Poleg tega so tudi tujci razstavili polno praktičnih novosti. Gospodarske ljudi bo nadalje zelo zanimala velika pohištvena razstava, kakršne ne more pokazati niti en velesejem v državi in kakršna se tudi v tujini le redko vidi. Poljedelski stroji, vozovi, najraznovrst-nejši radijski aparati bodo nadalje vzbujali zanimanje gospodarskega človeka. Posebej pa se bo rad ustavil vsak gosimdarski človek v paviljonu Zbornice, kjer so razstavljeni slovenski obrtniški izdelki z berlinske razstave.
Ljubljanski jesenski velesejem
pa posveča svojo pozornost vedno tudi kulturnim vprašanjem. Letos fotografiji in upodabljajoči umetnosti. Fotografska razstava je prirejena v največjem obsegu, odlično organizirana ter vrhu vsega podaja tako lepe fotografske slike, da obiskovalci kar strme. Pa kaj ne bi! Saj so tu zbrane mojstrovine iz vseh delov sveta! Že samo fotografska razstava je nekaj tako lepega, da se že samo zaradi nje izplača obisk velesejma.
Razstava upodabljajoče sodobne slovenske umetnosti je tudi prirejena v takšnem obsegu, kakor menda v Ljubljani še ni bila. Kdor hoče spoznati naše sedanje upodabljajoče umetnike, ima na velesejmu za to najlepšo priliko, ker so tu zbrani skoraj vsi slovenski upodabljajoči umetniki.
Na konec pa je treba omeniti tudi veselični prostor velesejma, kjer je letos posebej temeljito poskrbljeno za razvedrilo in zabavo. Posebej opozarjamo na variete, ki je v resnici prvovrsten. Popoldan-
Kako delalo konsumne zadruge
Nadvse značilen inserat.
Zadnji zagrebški »Trgovački vjesnik« piše:
»Prijatelj lista nam je poslal izrezek iz nekega železničarskega zadružnega glasila in ki se glasi:
Zadružniki s proge!
Poslužujte se brezplačnega prevoza živil v zabojih konsumne zadruge!
Zopet torej imamo neko vrsto brezplačne vožnje, v tem primeru blaga, za čigar prevoz mi trgovci največ plačamo železnicam. Dočim pa moramo mi trgovci — a železnica živi največ od trgovcev — za vsako malenkost plačevati le-žarino, globe in podobno, obstajajo celo posebni zaboji konsumnih zadrug, ki se prevažajo še ceneje ko sami železničarji in njih rodbine, ki potujejo z režijskimi kartami. Na drugem mestu pišemo o raznih tihotapcih, tu pa moramo poudariti, da so tudi režijske karte dostikrat sredstvo za nedovoljeno trgovino. Znano nam je na primer, da so na progah Zagreb— Koprivnica, Zagreb—Karlovec itd. postaje, s katerih se vsak dan dovaža v Zagreb s pomočjo režijskih kart na stotine litrov mleka. Te režijske karte stalno izkoriščajo številne prodajalke perutnine in surovega masla. Nič nimamo proti temu, da se železničarji in njih rodbine vozijo po železnici čim ceneje. Njih težka in odgovorna služba zasluži v polni meri to ugodnost. Moramo pa biti proti takšnim zlorabam z režijskimi kartami ter proti brezplačnim potujočim zabojem konsumnih zadrug, ker ni to v škodo samo gospodarskim ljudem, temveč tudi železnicam. Proračun železniškega ministrstva izkazuje pogosto zelo velike primanjkljaje. Kdo jih plača? Davkoplačevalci! Kdo pa so najmočnejši davkoplačevalci? Gospodarski ljudje! Na katera ramena se torej vse prevaljuje? Na naša! Zato tudi protestiramo proti takšnemu postopanju, ki nas degradira v državljane nižje vrste, ki imajo samo dolžnosti, a skoraj nikakih pravic in ugodnosti!
Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega lista1'
Maše organizacije
Uradni dan Zbornice za trgovi-]Bo, obrt in industrijo v Ljubljani 3bo za Ptuj, ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, dne 15. septembra v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni (dom.
Vedno bolj nujna poglobitev ljubljanskega kolodvora
Zlasti sedaj ob velesejmu se |Vidi, kako nujno potrebna je poglobitev ljubljanskega kolodvora. To se zlasti vidi ob 6 zvečer pred zapornicami na Gosposvetski centi Na obeh straneh se nabere cela vrsta avtomobilov, motociklov, voz, kolesarjev in pešcev, da bi človek kar zamižal, ko se dvignejo zapornice, saj je skoraj nemogoče, <la se ne bi pripetila nesreča. Pri tem pa ljudje izgubljajo čas in s tem tudi denar. Prav enak je položaj na Tyrševi cesti. Ne verjamemo, da bi le ena druga prestolnica trpela dve tako veliki prometni oviri, kakor sta železniška prehoda na Gosposvetski in Tyrševi cesti. Poglobitev ljubljanskega kolodvora je zato neodložljiva.
Besedilo radijskega programa
Že ponovno smo grajali besedilo naše radijske postaje, a so menda avtorji tega besedila za vsako kritiko nedostopni. Tako vpletajo v besedilo še vedno svoje duhovitosti, ki pa v program prav nič ne spadajo. Tudi raznih neslanosti in tavtologij se ne morejo otresti, da-si bi si s lem prihranili dosti papirja. Tako n. pr. čisto po nepotrebnem zapisujejo posebej, da je opoldne opoldanski koncert radijskega orkestra. Da ni opoldne večerni koncert, menda nihče ne misli. In če bi mislil, kaj bi to spremenilo na programu? Posebej se ogiblje sestavljač besedila na kratko zapisati, da izpolnjujejo program »plošče«. Ta sramežljivost je že kar smešna. Zato napiše najprej: Za kratek čas in dobro voljo, kakor da bi v kratkem času bile plošče najboljše razvedrilo. Ob sobotah, ko so plošče zlasti bogato na programu, pa doleti plošče kar čast verzov. Tako ta teden (duhoviti verz:
Malo za šalo, malo za res, pesmi vesele in glasba za ples.
In da ne bi nihče napačno uganil te uganke, je v oklepaju pripi-eano (plošče). Da bi si vsi ta verz zapomnili, se seveda še enkrat ponavlja. Cas bi že bil, da si tudi naša radijska postaja ogleda besedilo programov drugih postaj in neba z odurnimi duhovitostmi, ki j»o že prave neslanosti.
Nova dvojna številka »Trgovskega tovariša«
Izšla je 7—8 številka »Trgovskega tovariša«, ki prinaša zopet bogato in zanimivo vsebino. Tako M v tej najnovejši dvojni številki objavljeni naslednji članki: Trgovina Jugoslavije v prvi polovici leta 1938. — Svetovna trgovina v iletu 1937. — Število trgovin v Sloveniji — Bančna zakonodaja — Ustna reklama — Naše gospodarstvo poleti 1988 — O gospodarstvu 'Jugoslavije — Položaj svetovnega gospodarstva — Mednarodni .blagovni trgi — Mednarodne blagovne borze — Živo srebro in politika — Ženij je pridnost — Smeh in zdravje.
Sledi raznovrsten in zanimiv listek, ki prinaša celo vrsto koristnih gospodarskih informacij.
Toplo priporočamo vsem trgovcem in trgovskim pomočnikom, da se naroče na »Trgovski tovariše. To store tem laže, ker je naročnina v resnici zelo nizka, samo 36 dinarjev za vse leto.
Potniki- detailis ti in velike
trgovine
V čem ie /ecfro vsega vprašanja
Že v prejšnjih številkah smo opozorili na poskus veleblagovnic, da si z uvedbo trg. potnikov-de-tajlistov osvojc tudi nadrobno trgovino. Sedaj so objavile o tem vprašanju beograjske »Trgovačke novine« zelo pregleden in jasen članek, ki nazorno prikazuje ozadje vsega tega novega poskusa. »Trgovačke novine« pravijo v glavnem:
Ni zakona v naši državi, ki bi dovoljeval komur koli, da bi smel kot trgovski potnik hkrati tudi izvrševali detajlno trgovino s posameznimi predmeti. Trgovski potniki so tudi vedno bili samo pomočniki onih velikih trgovcev, ki so se bavili s prodajo na debelo in ki so imeli za to delo potrebna dovoljenja ter tudi plačevali v ta namen davke. V prejšnjih letih so imeli trg. potniki od svojih šefov mesečne plače, provizijo in plačani so jim bili tudi potni stroški. Kasnejč so se mesečne plače zmanjšale ali celo čisto odpravile, prav tako tudi potni stroški, provizija pa se je nekoliko povečala. Ker pa so nekateri postali trgovski potniki brez vsake strokovne usposobljenosti, je jasno, da s svojo agenturo niso mogli bogzna kako uspevati. Zato se ti niso omejevali samo na potovanja za eno firmo, temveč so skušali doseči čim več zastopstev ter čim več vzorčnega blaga.
Ker pa v zadnjem času tudi ne cveto posli detajlnih trgovcev na deželi, skušajo priti ti premalo usposobljeni potniki na vse načine do zaslužka in to tudi s tem, da spreminjajo svoje blagovne vzorce v prodajno blago. Tako se je zelo dostikrat dogodilo, da je potnik po večkrat na leto razprodal vso svojo zalogo vzorcev. V začetku so se angažirane velike firme temu upirale, ker so smatrale takšno postopanje kot netr-govsko. Mnogi pa so kasneje prišli na okus za to vrsto prodaje ter so začeli dajati tem potnikom vsakovrstno pomoč. Kolekcije teh potnikov so kar stalno rasle in njihovo delo je vedno bolj veljalo detajlni trgovini. Razume se samo po sebi, da ti potniki za to svoje delo niso iskali nobene koncesije, ker so vedeli, da le dobiti ne morejo. Tako je šla vsa stvar precej časa zelo dobro, dokler niso detajlisti na svoji koži občutili škodljivost tega novega trgovanja.
Preden pa je prišla vsa zadeva na dan, se je že zelo razširila. Ni se samo silno pomnožilo število takšnih potnikov, temveč tudi obseg njih posla je zelo narasel. Velike Ivrdke so dajale tem potnikom blago celo v komisijo, ker je nekim pač ustrezalo, če svoje slabo in preležano blago čim prej spravijo v denar. Da bi bil promet lem večji in da jim ne bi bilo treba plačevati dragih železniških prevoznin, so si mnogi potniki nabavili tudi lahke avtomobile ter so s temi začeli prevažati svoje blago.
Takšna je torej tehnična plat te nedovoljene krošnjarske trgovine nekih potnikov. Ozadje te trgovine pa je naslednje: Predvsem sta odločilni dve činjenici: prizadevanje posameznika, da čim več zasluži in interes velikih trgovcev, da povečajo svoj promet s povečanjem detajlne trgovine po tretjih osebah. za delo katerih pa niso prav nič odgovorni. Ti potniki seveda ne izbirajo sredstev, samo da čim več zaslužijo in zato nabavljajo blago po bagatelnih cenah brez ozira na njegovo kakovost. To blago nosijo s seboj in ga prodajajo naivnim kupcem tudi s trikratnim zaslužkom, ne da bi morali sprejeti kakršno koli odgovornost za dobroto svojega blaga. Kupec se ne more pritožiti, ker je blago videl
in ga tudi takoj plačal. Pazijo pa ti potniki na to, da je njih blago vendarle cenejše, kakor je podobno blago pri trgovcih, da so s tem konkurenčni. Nizke cene in slaba kakovost, to je njih glavno orožje.
Kar se tiče velikih trgovin in veleblagovnic, je njih vloga dvolična. Formalno se obnašajo, kakor da niso tu niti najmanj zainteresirani, dočim si na drugi strani zadovoljno manejo roke, ker so našli pomočnike, ki gredo za njih v ogenj po žerjavico in ker si morejo z njih pomočjo pridobivati nova tržišča brez vsakega rizika in ne da bi morali biti kaj odgovorni. Jasno je namreč, da ne bi tako velikodušno .zalagali te potnike z blagom, če ne bi bili z njih delom zadovoljni. Seveda pa pazijo, da ne povzročijo splošnega nastopa trgovcev detajlistov proti temu početju. Dejansko pa so ti veliki trgovci vendarle pomagači potnikov-krošnjarjev ter se postavljajo s tem proti interesom detajlistov. Ta boj proti detajlistom pa se ne vodi direktno, temveč le indirektno, vendar je ta boj realnost. Ali je potem težko uganiti, zakaj vodijo veleblagovnice to borbo proti detajl is tonj?
Za naivnega opazovalca vsa ta
stvar dosti ne pomeni, kdor pa pozna ves ta proces, za tega je vsa zadeva zelo resna. Nočemo tu prerokovati, kako se bo vsa zadeva razvijala v bodoče, vendar pa moramo trgovce opozoriti na nekatere možne pojave. Ce se bo posrečilo, da se prepove tem potni-kom-krošnjarjem njih delo, potem je zelo verjetno, da bodo ti odprli svoje trgovine in da bodo nadaljevali svoje konkurenčno delo. To bi bilo podobno temu, kar je storila firma Tivar s svojimi podružnicami lansko leto. Formalno je vse svoje podružnice odpravila, v resnici pa je ostalo vse pri starem, ker so zastopniki podružnic ostali isti ter Tivar tudi nadalje zalaga te »nove trgovine« s svojim blagom. Lastniki teh likvidiranih podružnic so za krajevne oblasti samostojni trgovci, za upravo Tivar-ja pa so še nadalje njeni nameščenci. Enako vlogo bi opravljale tudi »samostojne trgovine« kroš-njarjev-potnikov. Vse njih trgovine bi bile dejansko samo podružnice velikega kapitala in ta bi si na lepem osvojil ves naš domači trg.
Zato je potrebno, da trgovstvo temu vprašanju posveča največjo pozornost!
Povpraševanje po našem blagu v tuiini
611 — Budapešta: orehi,
612 — Anvers: neka tvrdka želi ustanoviti v južno-ameriških državah centralo za zastopstvo jugoslovanskih kemičnih proizvodov ter išče zveze z našimi izvozniki kemikalij,
613 — Hamburg: kalcijev karbid,
614 — Port Said: orehi, lešniki, mandeljni, fige v zavojih ali zabojih,
615 — Hamburg: oljnate pogače ne mlete, oljnate šibre, otrobi, živinska krma, stročnice za hrano in živalsko krmo,
616 — Mal mo (Švedska): možnost je spraviti na švedski trg naše na roko delane preproge,
617 — Karachi (Indija):	tekstilno blago (zlasti volneno in bombažno kratko blago, volnene tkanine, cunje itd ).
618 — Baranqui)la (Kolumbija): lesene čaše, klej, fina boks koža za ženske čevlje, ovojni papir.
619 — Montreal (Kanada): katoliške devoeionalije (cerkveni okraski, sohe in kipi, material za oblačila).
•
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance.
4. količino razpoložljivega blaga.
5. ceno. franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
7.	rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Nemčija išče zastopnike za
195 — orodje za šport in telovadno,
196 — notranjo ureditev vozil vseh vrst (avtomobilov, avtobusov, avionov in železniških vagonov). V poštev prihajajo strokovni izdelki, s katerimi bi se zalagali izdelovalci karoserij in trgovci s karoserijami,
197 — odbojnice za kočnice,
198 — podložene rokavice, zastopnik mora biti iz tekstilne stroke, ki ev. že dela s podloženimi in usnjenimi rokavicami. Gre za modno blago,
199 — material za kable in vodovode. Zastopniki morajo imeti sedež v Beogradu, Zagrebu ali Sarajevu. Reflektira se na ljudi iz elektrotehnične stroke,
200 — »Verubit« plošče za brušenje in poliranje. Zastopnik mori delati za svoj račun,
201 — modni gumbi, kovinske zaponke za pasove, gumbi za čevlje,- okraski za uniforme, znaki vseh vrst ter reklamni predmeti, naramnice itd. Išče se zastopnik s sedežem v Beogradu, ki je dobro uveden v oblačilni industriji.
Reflektanti naj se obrnejo za navedbo referenc na Nacionalni komitet Jugoslovanske-nemačke trgovačke komore v Beogradu, poštni predal 610.
Politične vesti
Novi načrt praške vlade za sporazum s sudetskimi Nemci vsebuje v glavnem naslednje predloge: l.V javno službo se sprejmejo zastopniki vseh čsl. narodnosti sorazmerno njih številu. Ta narodni proporc se upošteva tudi pri vseh drž. nabavah in v vsem javnem gospodarstvu. 2. Na sklenjenem narodnem ozemlju ene narodnosti se nastavljajo samo nameščenci dotične narodnosti. 3. Policija se zopet dodeli občinam. 4. Jezikovne pravice se urede na temelju enakopravnosti. 5. Vlada bo uvedla obsežno podporno akcijo za nemško gospodarstvo, ki je zlasti trpelo zaradi gospodarske krize ter bo dala v ta namen posojilo 700 milijonov Kč po zelo ugodnih pogojih. 6. Nacionalna enakopravnost naj bi se izvedla na temelju nacionalne samouprave. Nemci bi na ta način lahko dobili popolnoma svojo samoupravo za ozemlje, na katerem so v pretežni večini. Tem samoupravam bi se prepustile vse one agende, ki niso neobhodno pridržane državi zaradi očuvanja državne celote in enotnosti. Zlasti pa bi dobile samouprave vse one agende, ki so važne za razvoj posameznih narodnosti v okviru skupne države. Vendar pa bi morala biti zajamčena nedotakljivost meja in enotnost države. 7. Pri vseh centralnih uradih se ustanove posebne narodnostne sekcije, ki jih bodo vodili uradniki dotične narodnosti.
8.	Narodnostne pravice se bodo zaščitile s posebnim zakonom. Izvo-
ljeni poslanci posameznih narodnosti bodo imeli pravico pritožbe proti kršitvi pravic posameznih narodnosti. Za natančno ugotovitev nacionalne pripadnosti se bodo vodili posebni narodnostni katastri.
9.	Vse one reforme, za katere ni potreben poseben zakonodajni postopek, se bodo izvedle takoj, v kolikor bodo potrebni novi zakoni, jih bo sestavila vlada s sodelovanjem nemške sudetske stranke. Tako določeni narodnostni statut ne bo veljal samo za Nemce, temveč za vse narodnosti republike.
Ves češkoslovaški tisk označuje te predloge praške vlade kot skrajno mejo popustljivosti in naglasa, da je vsaka nadaljnja koncesija vlade izključena. Pariški »Temps« priznava, da je praška vlada v resnici storila velikanske žrtve za ohranitev miru. Sedaj je ustvarjena dobra podlaga za sporazum, ker so vse glavne zahteve Nemcev priznane ter jim je po novih, praških pogojih enakopravnost v državi zagotovljena, če se zastopniki sudetskih Nemcev niti sedaj ne bi hoteli pogajati, potem bi bil to dokaz, da sploh nočejo sporazuma in vsa odgovornost pade na nje oz. na Hitlerja.
Kljub tem velikim koncesijam praške vlade pa so sudetski Nemci pogajanja prekinili, in sicer zaradi nekega incidenta v Moravski Ostravi, ki so ga pa povzročili Nemci sami. Seveda jim služi incident v Moravski Ostravi le kot dobrodošla pretveza.
Londonski list »Times« je objavil senzacionalen uvodnik, v katerem člankar svetuje praški vladi, da kratkomalo odstopi vse sudetsko ozemlje Nemčiji. Ta neverjeten predlog je seveda izzval naj večjo senzacijo in češkoslovaški poslanik v Londonu je proti članku protestiral, nakar je angleška vlada v posebnem kominikeju odločno poudarila, da ta članek ne predstavlja njenega naziranja in da ga odklanja, posebno v sedanjem trenutku. Uvedena bo tudi preiskava, kdo je ta članek spravil v list.
Nekateri angleški listi trde, da Hitler ni pravilno informiran o stališču Anglije in da sploh ne ve, da je Anglija pripravljena tudi z orožjem priskočiti češkoslovaški na pomoč, če bi bila ta napadena. To sklepajo listi iz tega, ker je bil zunanji minister Ribbentrop silno nejevoljen, ko mu je povedal angleški veleposlanik Henderson, da Anglija nikakor ne bo nevtralna. Ribbentrop je smatral to opozorilo kot navaden bluf ln ni hotel spremeniti svojega mnenja niti tedaj, ko mu je Henderson po svojem povratku s seje angleške vlade sporočil, da je bilo to stališče angleške vlade izrečno odobreno na zadnji seji londonske vlade.
Mednarodni položaj se je zopet poostril, ker so sudetski Nemci prekinili zaradi incidentov v Moravski Ostravi nadaljnja pogajanja. Ker so tudi v drugih mestih sudetski Nemci izzvali razne incidente, se mora računati s tem, da se položaj v prihodnjih dneh ne bo pomiril. Veliko napetost političnega položaja dokazujejo tudi vojaške priprave raznih držav. Maginotova črta je popolnoma zasedena in poskrbljeno je, da Francija od dogodkov ne bo presenečena. Tudi Belgija je zavarovala mejo. Rusija je izdala obsežne vojaške ukrepe in ob zapadni meji se koncentrirajo ogromne množice vojske.
Tako v Parizu ko v Londonu priznavajo, da pomenijo zadnji predlogi praške vlade skrajno mejo, do katere je mogla iti praška vlada, če ne pride do sporazuma, pade krivda le na Nemce.
O avdienci polkovnika Lindberga pri predsedniku Benešu se poroča, da je trajala 40 minut in da je polkovnik Lindberg prinesel predsedniku Benešu tudi neka politična sporočila. Takoj po odhodu polkovnika Lindberga je bil poklican k predsedniku Benešu lord Runci-man.
Na seji poljske vlade, ki ji je predsedoval predsednik republike, je več ministrov ostro grajalo politiko zunanjega ministra Becka, ki se je preveč oddaljil od zapadnih demokracij ter od Zveze narodov. Poljska ne more izstopiti iz Zveze narodov, ki se je ne sme podcenjevati. Seja je trajala pet ur in je sklenila, da mora odpotovati Beck v Ženevo, da popravi,. kar se da popraviti ali pa bo moral odstopiti. Vse kaže, da se bo Poljska zopet naslonila na zapadne demokracije.
Japonci poročajo, da so predrli prvi kitajski obrambni pas pred Hankovom. Nekim kolonam da se je celo posrečilo prodreti tudi v drugi obrambni pas. Kitajci pa poročajo, da bodo vseeno zaustavili Japonce pred Hankovom.
V državi Chile je skupina upornikov, ki jih je vodil general Ma-rez, skušala izvesti državni preobrat. Upor pa je bil krvavo udušen. V Santiagu je padlo na obeh straneh mnogo žrtev. Med drugimi sta bila ubita notranji in zunanji minister, vojni minister pa je bil težko ranjen. Mir je vpostavljen.
Denarstvo
Maribor se modernizira
Regulaeiia Glavnega trga pred dovršitviio
Finančni minister o naših novih kovancih
Pri blagoslovitvi naše nove kovnice je imel daljši govor tudi finančni minister Dušan Lelica, ki je pri tej priliki dejal med drugim naslednje:
Postavitev drž. kovnice je eden ukrepov, ki jih je storila v zadnjih treh letih naša vlada za našo gospodarsko osamosvojitev. Danes moremo iz lastnih surovin, iz svojih polfabrikatov, iz svojega bakra, srebra, zlata in aluminija kovali svoj denar. Zato je tudi vta da sklenila, da se ves naš kovani denar kuje samo v državi. V juliju lanskega leta je bil izdan zakon o odtegnitvi iz prometa sta“ega in kovanju novega denarja. Sedaj se bo začel ta zakon izvajati. Sedanji novci po 1 in 10 dinarjev in 25 par se težko ločijo ter se dostikrat zamenjujejo. Novci po ‘2, 20 in 50 din pa so zaradi svoje velike oblike za promet zelo nerodni. V prometu se nadalje čuti večja po-treb.a po novcih po 25 in 50 par, ki jih zahteva solidnost našega dinarja ter lažje oblikovanje cen. Tako glede oblike ko tudi teže bo pomenil novi denar napreden, Poleg denarja ho kovnica izdelovala tudi medalje in rede ter odlikovanja, ki so se dosedaj naročala in drago plačevala le v tujin.
Prvič je bil v naši državi dan kovani denar v promet 1. 1924./25., ko je bil finančni minister dr. Milan Stojadinovič. Takrat so prišli v promet novci po 50 par, po 1 in 2 dinarja. Ta denar je bil izdelan v Belgiji in Franciji. Takrat je prišlo v promet 50 milijonov novcev po 50 par, 75 milijonov novcev po 1 in 55 milijonov kosov po 2 din. V tem času so bili izdani tudi naši prvi cekini po 20 din v količini 1 milijona kosov. Naš sedanji kovani denar je izdelan po zakonu iz 1. 1932. Po tem zakonu je bilo določeno, da se izda kovancev po 10, 20 in 50 din za 1000 n'i!ijonov din, istočasno pa so se vzeli iz prometa bankovci po 10 dinarjev. Od takrat nimamo v prometu manjših bankovcev od 100 din. Skupno imamo od takrat nakova-nega denarja za 1.212 milijonov din, če vštejemo v to vsoto tudi kovance po 25 in 50 par.
fo novem zakonu se bo letos in prihodnje leto nakovalo denarja za največ 1360 milijonov din. Novi denar se bo dajal v promet polagoma, istočasno pa se bodo jemale enake količine starih kovancev iz prometa. Poslovni svet zato pri spremembi denarja ne bo čutil ni-kakih težav.
*
Na zagrebški borzi so se 8. sep-
TAmKvn 1_____	 .	••	.....	.
in 14,24, gTŠki boni po 30,95.
Vojna škoda je bila po 480 do 482, 4% agrarne obveznice po 60,50 do 61,50, 6% begluške .po 90 do 91.50, 6% dalmatinske agrarne po 89 do 90'50, 7% stabilizacijsko pos. Po 97'50, 7% investicijsko po 99 do "'50, 7% Seligman po 99, 7% Blair P® 91 do 92 50, 8% Blair po 97 din. Remice Narodne banke po 7250, PAB 228.
Po dnevih velike napetosti je na londonskem deviznem trgu napetost nekoliko popustila. Funt je bil stabilen in se le dvignil od 4,8225 na 4,8243 dolarja. Cena zlata se je znižala za poldrug peni na 144 i za unčo.	’
Banjaluška občina je dobila od Drž. hip. banke posojilo v višini 15 milijonov din. Posojilo se bo amortiziralo šele v 30 letih. Ljubljanski občini ni dovolila DHB tako dolgo amortizacijsko dobo.
Rezerve zlata Francoske banke ®Jašajo 56 milijard frankov pri pariteti frank je 43 miligramov zlata. Po novi pariteti pa znaša vrednost teh rezerv 89 milijard frankov. Zasebne zlate rezerve v Franciji pa se cenijo na 100 milijard frankov, da bi znašale skupno vse francoske zlate rezerve okoli 190 milijard frankov.
Na neki gospodarski konferenci na Dunaju se je poudarilo, da se je število zasebnih bank na Dunaju znižalo letos od 108 na 27. To da
je posledica izključitve Zidov iz go-
Nad pol leta že trajajo regulacijska dela na Glavnem trgu v Mariboru, ki gredo sedaj h koncu. Še par tednov in vse prometne ovire, ki so združene z javnimi deli, bodo odpadle. Potem se bo Maribor s svojim urejenim Glavnim trgom res lahko postavil in bo dobil potnik, ki se pripelje z avtomobilom z juga, res dober vtis o obdravski prestolnici.
Vsa regulacija slane približno dva milijona dinarjev, vendar ne obremenjuje skoraj nič mestne blagajne, ker je sredstva dala na razpolago država iz kaldrminske-ga fonda. Regulacija je bila že več let na programu javnih del in so bile velike priprave potrebne, da se je moglo pričeti z delom.
Stari del trga pred rotovžem se ni mnogo spremenil. Prostor se je planiral in tvori sedaj z novim delom ravno ploskev. Poprej poudarjena delitev Glavnega trga je sedaj izginila in tvori veliki ovalni prometni otok vez med nekoliko višjim vzhodnim delom in za nekaj metrov niže ležečim zapadnim delom. Načeloma se vrši promet enosmerno, vendar se zaradi avtobusnega kolodvora, prvega te vrste v državi, ki zavzema skoraj vso površino gornjega dela trga, na obeh konceh asfaltiranega perona smeri vozil križajo. Zato je tu potrebna skrajna previdnost, da se ne pripete nesreče.
Sedaj se urejujeta rampi k državnemu mostu. Treba je preložiti precej vodovodnih in plinskih cevi ter etektrovodov, ki spajajo oba bregova mesta pod mostom. Ko bodo ta dela, ki bodo trajala gotovo še dober mesec, končana in se dovoza nanovo tlakujeta, l>o mogoč nemoten promet vozil vseh vrst.
Sedaj postaja aktualno vprašanje zazidave pod cestnim nivojem ležečega prostora med Bergovo hišo in mostom. Bilo je že več projektov, ki pa so vsi padli v vodo. Tu so gospodarski krogi, zlasti pa hišni posestniki hoteli postavili stavbo, ki naj bi v spodnjih prostorih imela tržnico. S tem načrtom, ki ni bil posebno posrečen, ni bilo nič, ker se je parcela izkazala za premajhno. Postaviti so mislili tu tudi velik hotel in se je pred nekaj leti že snovala delniška družba, pa tudi iz te moke ni bilo nič kruha. Za prostor, eden najlepših v vsem Mariboru, se je zanimal tudi Pokojninski zavod, vendar se z občino zastran cene niso mogli zediniti. Vprašanje zazidave je sedaj rešeno in bo kupila parcelo Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. ki sezida ondi lepo poslovno palačo.
Po dosedanjih načrtih, ki pa se še lahko nekaj spremene, bo imela stavba štiri nadstropja in bo zidana v novem skeletnem sistemu, ki ga je sedaj uporabil kinopod-jetnik Valjak pri svoji stavbi poleg grada, poprej pa deloma tudi Banovinska hranilnica na vogalu Slovenske in Tyrševe ozir. Gosposke ulice. Štirinadstropna bo stavba na Glavnem trgu, proti Dravi bo pa imela šest nadstropij, ker leži parcela precej pod cestnim nivojem. Pod nivojem bo še dvoje nadstropij, v katerih mislijo na-
»	barva,	plesira	in
It»24 urah
itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika •domačo perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgov* ni. 3 Telelon št. 22-72.
spodarskega življenja. Seveda pa je to veliko skrčenje tudi posledica novih razmer, predvsem zelo strogih deviznih in valutnih predpisov. Dunajska efektna in produktna borza js zaprta že od marca dalje.
mestiti restavracijo z veliko verando in teraso proti vodi. Tam naj bi tudi banovina uredila kleti za stalno vinsko razstavo, ki jo Maribor tako zelo potrebuje in ki naj bi bila spojena z vinskim trgom.
V cestnem nivoju se urede razni poslovni lokali, zadaj pa bo velika dvorana za razne prireditve, ker je Unionska dvorana sedaj last Sokola in baje ne bo vedno na razpolago, ker bo, kakor se ču-je, služila za telovadnico, dokler se ne zgrade novi telovadni prostori. Govori se tudi, da dobi Maribor tretji kino; morda obstoji kakšna kombinacija z novo stavim tudi v tem pogledu, vendar pa ta domneva ne bo držala, ker Maribor zaenkrat izhaja z dvema kinematografoma. Gornji prostori nove palače bodo služili kot poslovalnice in stanovanja. Kakor se čuje, se že več trgovcev zanima za nove lokale.
Med polačo in mostom bo tekla
Kaj pravite k temu?
Ford je napisal knjigo >Moje delo in življenje« in v tej knjigi najdemo na vsaki strani trgovska načela in nazore, ki so večinoma v nasprotju z običaji in navadami, ki so udomačeni v naši trgovini. Navajam nekaj amerikanizmov v presojo, ali bi bila la ameriška roba tudi za nas.
Poznaš svojo trgovino,
Ako bi vprašali trgovca, če pozna svojo trgovino, bi najbrže odgovoril, da jo pozna kot svoj žep. Takoj mu lahko dokažemo, da ne pozna svojega žepa in njegove vsebine. V žepu nosi uro, recimo že deset let, vsak dan pogleda na njo gotovo desetkrat, in vendar ne ve povedati, kakšna je šestiea na uri. Pravi, da je arabska ali rimska številka in če potem pogleda na uro, ugotovi, da šestice sploh ni, ker na tem mestu se vrti sekundni kazalec. Zastopnik, ki spravi trgovca na lak zabaven način v zagato in dobro voljo, ga bo prav lahko pridobil za uvedbo kake praktične organizatorične novosti ali naprave, katera olajšuje trgovcu vpogled in pregled podjetja.
Nepričakovana nagrada
V nekem ameriškem podjetju je bila navada, da je bil vsak teden sestanek uastavljencev. Na tem sestanku so se razgovarjali o novostih, o trgovini in drugem. Vsak je lahko stavil predloge in nasvete za izboljšanje poslovanja itd. Za neki malenkosten nasvet je dobil mlad uradnik darilo v vrednosti 1000 din. Vsi so se čuditi, da je dobil za malenkost tako lepo darilo. In vendar je bil njegov nasvet za podjetje znatne vrednosti, ka jti podjetje je priti ranilo na leto 5000 in je tedaj napravilo dobro kupčijo s praktičnim nasvetom -svojega uastavljen-ca.
Svojevrstna zahteva
Ravnatelj pregleduje v začetku uradnih ur pisarne in gre od mize do mize: Opazi uradnika, ki je neobrit. Prijazno ga vpraša, če nima aparata za britje. Ko uradnik odgovori, da ga nima, mu obljubi ravnatelj, da mu bo enega podaril in res je čez malo časa dobil uradnik močno posrebren aparat za britje. Par dni pozneje opazi ravnatelj, da ta uradnik zopet ni obrit. Tokrat ni dobil aparata, temveč je izgubil službo, kajti med drugimi predpisi firme za uradnike je bila tudi zahteva podjetja, da mora biti vsak uradnik vedno obrit in čedno oblečen. Plače so bile take, da je podjetje
12 metrov široka ploščad za pešce. Pod to ploščadjo bodo vodile široke stopnice pod mostom proti Vojašniškemu trgu, kjer nameravajo postaviti tržnico, ki jo prebivalstvo Maribora že tako željno pričakuje. Poleg stopnišča se zgradi tudi stranišče, slično onemu pod trimostovjem v Ljubljani. V dosedanjem podzemskem stranišču pred rotovžem nameščajo sedaj transformator.
Priprave za tlakovanje Dvorakove ceste med Kralja Petra trgom in koroškim kolodvorom, ki tvori glavno dovozno cesto k mostu, gredo h kraju in se te dni prične tlakovanje z drobnimi granitnimi kockami. S tem bodo javna dela v Mariboru za letos končana.
V zvezi z regulacijo spodnjega konca Glavnega trga je tudi delno pretlakovanje Stolne ulice, zbog česar je ta ulica od 9. t. m. dalje za nekaj dni za vozovni promet zaprta.
lahko zahtevalo čedno obleko in aparat za britje pa je ta uradnik dobil celo podarjen.
Neobičajne uradne ure
V nekem podjetju so bile uvedene neobičajne uradne ure. Delo se je začelo ob 7. in pol oziroma ob 13. in pol ter se zaključilo ob 11. in pol. Ko so ravnatelja vprašali, zakaj je uvedel tako nenavadne ure, je rekel, da ob 8. oziroma ob 14. uri začnejo oziroma ob 12. uri nehajo vsi uradi, pa so tedaj vozovi cestne železniee prenapolnjeni. Njegovo uradništvo bi moralo ali peš domov ali pa bi moralo celo vožnjo stati. Ker podjetje potrebuje spočito uradništvo, /.ato je spremenil uradne ure, da osel je lahko uporablja cestno železnico, ko vozovi niso prenapolnjeni.
Nov način
Podjetje ima za svoje zastopnike posebno Solo, katero morajo obiskovati skozi štiri tedne vsi na novo sprejeti zastopniki. Šolo vodi sam ravnatelj. Navedem primer iz tega pouka. Ravnatelj je špecerist in ga mora obiskati zastopnik. Ta ob vstopu lepo pozdravi in se predstavi: Zastopnik firme ... Se ni izgovoril imena, ko ga ravnatelj prekine:	Napačno, drugače mo-
rate napraviti. Ko vstopite v trgovino, pozdravite ali takoj vprašajte trgovca brez ovinkov, kje ima svoj denar. Seveda se bo trgovec prestrašil, toda zastopnik ga seveda takoj |)otolaži, da ni noben ropar in da ne misli vzeti denarja. Večinoma odgovorijo, da spravljajo denar v predal. Na vprašanje, če ve, koliko denarja je trenutno v predalu, ali koliko je do te ure inkasiral, bo trgovec |>ojasnjeval, da šele zvečer sešteje svoj izkupiček. Sedaj mu mora zastopnik pojasniti, kako velik nedostatek tiči v tem, če se denar spravlja tako v predal. Trgovcu ni potrebno šele zvečer seštevati denar, temveč lahko vsak trenutek ve, koliko denarja je v blagajni, če si nabavi napravo, ki denar hrani, kontrolira in sešteva.
Zamenjava naših in češkoslovaških obrtnikov
Centrala zavoda za pospeševanje obrta v Pragi se je sporazumela z jugoslovanskimi obrtniškimi zbornicami o posredovanju medsebojne zamenjave mladih obrtniških mojstrov in pomočnikov. Prva zamenjava naj bi se izvedla že to jesen. Upoštevali bi se v prvi vrsti sinovi obrtnikov. Na ta način bi se i>oglobili gospodarski odno-šaji med našo državo in Češkoslovaško, naši obrtniki pa se na Češkoslovaškem marsikaj naučiii.
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
Na svetovnih borzah malo bolj optimistično razpoloženje
Napeti politični položaj je povzročil, da so proti koncu avgusta tečaji na velikih svetovnih borzah znatno padli. Posebno v Berlinu so nazadovali močno. V preteklem tednu pa so se tečaji na nekaterih borzah zopet opomogli, kar dokazuje, da pričenjajo presojati veliki borzijanci politični položaj v Evropi bolj optimistično. Indeksne številke tečajev so se gibale takole:
Koncem 1927	6.8.	27. 8.	3.9.
■= 100%		letos	
London	61’9	61 3	60’3
Pariz	53'8	52'9	52'4
Berlin	45'5	43*8	45'9
Praga	82'4	81‘2	8F5
Milan	1174	1153	1157
Curih	627	62'2	61*5
Amsterdam	59'8	58'9	59‘0
Bruselj	41'9	41*5	417
Stockholm	269	27'4	277
New York	84'8	81’9	82‘8
Mednarodni borzni indeks se je popravil od 62'6 na 627 %>.
Zunanja trgovina
Narodna banka je izplačala dne 7. septembra po italijanskem kli-ringu nakaznice do št. 16.177 z dne 17. maja 1938, po turškem do št. 1669 z dne 7. oktobra 1937, po poljskem do št. 1351 z dne 22. junija 1938 in po bolgarskem do št. 4345 z dne 3. julija 1938.
Modre galice se je proizvelo lani v naši državi 1300 vagonov. Uvozili smo 17 ton galice iz Anglije in prav toliko galice smo izvozili v Albanijo in Bolgarsko.
Nemško-češkoslovaška trgovinska pogajanja se bodo nadaljevala sredi oktobra. Predvsem so na dnevnem redu carinska vprašanja in določitev raznih uvoznih kontingentov.
Bat’a bo postavil v Nizozemski Indiji tvornico za obutev. V začetku bo proizvajala tovarna po 5000 parov čevljev na teden. Proizvodnja pa se bo stalno večala, da bo leta 1940 zaposlenih v tovarni že več ko 1000 delavcev.
V Avstriji bodo v kratkem začeli razširjati enotirne železniške proge, po katerih vozijo mednarodni vlaki, v dvotirne proge.
Madžarska je izvozila pretekli mesce 50 vagonov jajc v Anglijo, 10 vagonov pa v Švico.
Po vesteh budimpeštanskih listov so se začela trgovinska pogajanja med Madžarsko in Vel. Britanijo.
Največ madžarskega vina kupi Švica. Tako je odšlo v juniju od skupno 49.136 hi madžarskega vinskega izvoza 26.376 hi v Švico in 15 635 hi v Nemčijo.
Novi petrolejski vrelci, ki so se začeli izkoriščati v Romuniji, dajo okoli 5000 ton nafte na dan. Ker pa se je proizvodnja v drugih vrelcih zmanjšala, se je dnevna proizvodnja nafte v Romuniji povečala le za 1500 do 2000 ton.
Letošnja žetev jute bo znašala največ 8 do 9 milijonov bal, svetovna potrošnja jute pa znaša 10 milijonov bal. Izpraznile pa so se tudi svetovne zaloge jute. Zato je treba računati s tem, da se bo juta podražila.
Iz zadružnega registra
Kmetska posojilnica ljubljanske
okolice, r. z. z n. z. Izbriše se predsednik načelstva inž. Vladimir Stare, industrialec v Ljubljani. Zadrugi se naroča, da v treh mesecih predlaga novega predsednika načelstva.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Briše se predsednik upravnega odbora Mirko Dermelj, vpiše pa se kooptirani član Alojzij Kržišnik. Predsednik upravnega odbora je odslej Ivan Michler.
Fr. Zelenik:
Iz prakse
Lesne cene na UublianskS borzi
dne 7. septembra. Tendenca nespremenjeno mlačna
	Franko vagon	
	nakl. postaja	
	za	m*
	od	do
Smreka, jelka:	din	din
Illodi I., II., monte .	115 —	140’—
Brzojavni drogovi . .	125'—	170-—
Bordonali merkantilni	160'—	180'—
Filerji do 576' . . .	170'—	195-—
Trami ostalih dimenzij	165 —	190-—
Skorele, konične, od		
16 cm naprej . . .	350 —	400’—
Skorete, paralelne, od		
16 cm naprej . . .	420 —	4-70—
Skorete, podinerne, od		
10—15 cm ....	330—	380—
Deske-plohi. kon., od		
16 cm naprej . . .	310'—	830'—
Deske-plohi. par., od		
16 cm naprej . . .	340'—	3-80 —
Brusni les za celulozo	120'—	140'—
Kratice za 100 kg . .	42’—	47-—
Bukev:		
Hlodi od 30 cm naprej.		
I., 11		95 —	135—
Illodi za furnir, čisti.		
od 40 cm naprej .	200'—	230'-
Deske-plohi. naravni,		
neobrobljeni, monte	250'—	290—
Deske-plohi. naravni.		
ostrorobi, I., II.	400’ —	490—
Deske-plohi, parjeni.		
neobrobljeni, monte	320'—	380'—
Deske-plohi. parieni.		
ostrorobi. L, II. . .		660'—
Hrast:		
Illodi 1.. II.. premera		
od 30 cm naprej . .	170’ —	300'—
Bordonali		750'—	850'—
Deske-plohi, boules .	850'—	950'—
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I. in 11. . . . Frizi l./II., širine 5, 6	730'—	800'—
		
in 7 cm		720—	790'—
Frizi I./1I., širine od		
8 cm do 12 cm naprej	820 —	930'—
Oreh:		
Plohi, neparjeni, ne-		
obrobljeni i., II. . .	810'—	940'—
Plohi, parjeni, neob-		
robljeni, I., 11. . .	950'-	1100'—
Brest:		
Plohi neobrobljeni L,		
II			400'—	450'—
Javor:		
Plohi neobrobljeni I..		
II		500'—	600'—
Jesen:		
Plohi neobrobljeni I.,		
II		750'-	890'—
Lipa:
Plohi neobrobljeni I.,
II................... 400 — 520 —
Parkcti
hrastovi, za m' . .	.	58'—	68'—
bukovi, za m* . .	.	35'—	45'—
Železu, pragi 2'GO m 14X24
hrastovi, za t komad	.	36-—	44 —
bukovi, za 1 komad	.	23 —	29 —
Drva
bukova, za 100 kg .	.	12-50	14 —
hrastova, za 100 kg	.	9 50	12 —
Oglje
bukovo za 100 kg . .	43 —	53 —
Povpraševanja:
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/Ila hrastovi frizi, v debelini 25 mm. v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Parjena, ostrnrobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II kakovosti. 18 mm debeline. Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Deske smreka - jelka v III. in IV.
kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna.
Vef vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Škorete smreka - jelka, 12 mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
Tržna poročila
žitni trg
Na domačem trgu pšenice ni nobenih sprememb. Ponudba je majhna. Šipad je kupil 7. 9. 85 vagonov, skupno v tej sezoni 11 0(50 vagonov. Povpraševanje mlinov je popustilo.
Na tujih trgih je tendenca slaba in ni upanja, da bi se cene popravile. Žetev je letos preveč dobra.
Iz mnogih krajev prihajajo vesti, da trpi letošnja koruza zaradi neprestanega dežja in da se je tudi deloma že pokvarila. Nominalno notirajo za trgovsko blago naslednje cene: Donava-Tisa (vlačilec) 130—132, vagonsko blago pariteta Indjija 132, banatske na-
Ustanovljena leta 1881
KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE
r. z. z n. z. v Ljubljani
Nove vloge
so vsak čas izplačljive in jih obrestuje po 4% vezane na 3 mesece pa . . * . . . po 5 %
Vlagajte tvoje prihranke v najstareiii tlnventkl denarni zavod
Dunajski velesejem
OD 11. DO 17. SEPTEMBRA 1938
TEHNIČNI SEJEM D018. SEPTEMBRA
POMEMBNE VOZNE OLAJŠAVE
S sejms' timacijo in potnim listom vizum brezplačen! Znižani madžarski tranzitni vizum dobite na meji, ko pokažete sejmsko legitimacijo. — Znaten popust voznine na jugoslovanskih in madžarskih železnicah, na nemških drž. železnicah, kakor tudi na ladjah po Donavi in Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Vsa pojasnila in sejinske izkaznice po din 50'— dobite pn
WIENER HESSE. A. G. - WIEN VII.
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji „Putnik“, Tyrševa c. 11; Zveza za tujski promet v Sloveniji „Putnik“, Hotel „Metropol“, in njene podružnice
kladalne postaje 130. Izvozna pariteta 88'12 din.
Na tujih trgih s koruzo ni ni-kakih sprememb.
Sadje
Dovoz svežih češpelj na brčanski trg se je nekoliko zmanjšal. Cena je čvrgta, povprečno 2T0—2'20 din za kg po kakovosti.
Na Dunaj je prišlo 7. 9. 42 vagonov svežih češpelj iz Jugoslavije, 3 iz Bolgarije in 4 iz Madžarske. Jugoslovanske češplje so bile sicer bolj drobne, toda zdrave, da ni bilo nikakih pritožb. Trg pa je s svežim blagom že prenatrpan. (En dan 42 vagonov samo iz Jugoslavije!) Cena je zaradi velike ponudbe seveda popustila. Grosisti plačujejo naše češplje po 28—29 fenigov za kg.
Dovoz grozdja iz Madjarske stalno narašča, tako tudi iz Bolgarske. Na Dunaju je cena za grozdje ugodna.
Na praški trg so prišli 4 vagoni svežih češpelj iz Jugoslavije, 3 iz Romunije. Na postaji so se prodajale naše sveže češplje po 2'50 do 2'70 Kč, romunske po 2'4D in domače po 1'70 Kč za kg.
Bolgarsko grozdje se je prodajalo v Pragi po 7 Kč.
Doma in po svetu
Največje sofijsko založništvo Da-
nov je izdalo srbsko-hrvatsko-bolgarski besednjak. Na rojstni dan kralja Petra II. je izročil založnik našemu poslaniku v Sofiji v luksuzni vezavi besednjak, da ga izroči kralju Petru II. kot dar za rojstni dan.
Ljubljanski župan dr. Adlešič je
bil odlikovan z redom sv. Save II. stopnje. Iskreno čestitamo.
Za novega šefa kabineta ministra za telesno vzgojo je imenovan Stje-pan Celar, novinar iz Šibenika, ki je že več let urednik »Sokolskega glasnika«.
Na seji vlade je bilo sklenjeno, da se pooblasti minister za ljudsko zdravje in soc. politiko, da najame posojilo v višini 7'5 milijona din za dovršitev bolniških poslopij v Ljubljani, Splitu, Beogradu in Nišu.
Skupina 175 francoskih bojevnikov s solunske fronte je prišla v četrtek v Ljubljano, kjer so bili zelo lepo sprejeti. Bojevniki so'odšli v mesto ter položili venec na grob francoskega neznanega vojaka iz Napoleonovih časov ter na spomenik kralja Petra I. Nato so odpotovali v Beograd.
Licitacija za napravo sodobnega
cestišča na cesti Ljubljana—Kranj od Jeprce do Labor za proračunani znesek 13,2 milijona din je bila brezuspešna, ker je bil en sam ponudnik. Licitacija je bila v Beogradu, edini ponudnik pa iz Ljubljane. Edino pravilno bi bilo, da bi bila licitacija v Ljubljani in upamo, da se bo to tudi zgodilo, ker je to tudi ministrska komisija predlagala.
14 občinskih svetnikov v Beogradu je bilo razrešenih svoje dolžnosti, na novo pa je bilo imenovanih 18 občinskih svetnikov.
Nemški konzulat je začel poslovati v Ljubljani, Bleiweisova c. 34. Vodstvo konzulata je poverjeno konzulu Hansu Bernhardtu.
Vodstvo Kmetsko-demokratske koalicije je sklenilo, da bo začelo prirejati velika manifestacijska zborovanja po deželi.
V Zagrebu je začel izhajati nov dnevnik, ki se imenuje »Male no-vine« in ki velja samo 50 par. List bo samo informativen in se v politična vprašanja ne bo mešal. Kot izdajatelj in odgovorni urednik je podpisan Ivan Benič.
Pri aviatičnih tekmah Male antante je zmagala jugoslovanska ekipa.
Novi jugoslovanski šahovski mojster je postal Slovenec Ivan Lešnik.
Ker niso bili solidarni s svojimi tovariši za časa stavke, je zagrebški odbor Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov izključil 17 članov.
Državni obrtniški kongres bo letos 17. septembra v Beogradu.
Vsedržavni kongres agronomov je bil te dni v Zagrebu. Agronomi so zahtevali, da se v novih banovinskih in drž. proračunu imenuje več agronomov in da se več ne nastavljajo kot agronomi upokojenci in nestrokovnjaki.
Zagrebška srednja tehnična šola je morala odbiti 150 kandidatov z zelo dobro kvalifikacijo zaradi pomanjkanja prostora. Tudi v Sloveniji so strokovne šole premajhne.
Novi sladkor pride že ta teden na trg, ker so sladkorne tovarne že začele izdelovati novi sladkor. S tem je odstranjena nevarnost, da bi zmanjkalo sladkorja.
Tvornica za celulozo v Drvarju bo letos postavila moderno belilni-co za beljenje celuloze. Prvotni proračun za postavitev te belilnice je znašal 3 milijone din, v resnici pa se je porabilo 13 milijonov din. Tvornica v Drvarju je čisto državna last. ”
Nova železniška postaja bo sezidana v Novem Sadu. Kdaj pa dobi Ljubljana prepotrebni novi kolodvor?
Bivši španski prestolonaslednik
se je na avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil. Z avtomobilom je trčil v neko drevo ter dobil pri tem več ran. Ker ima hemofilijo, ni bilo mogoče krvavitve ustaviti in je zato izkrvavel.
Sovjetska vlada je zaprosila londonsko. vlado za pritrditev imenovanju sedanjega nar. komisarja
Ustanovljeno 1850
Zaloga vseh «rst stekla •n porcelana Stavbno In umetno stel«lar»two. Specialna »alooa in okvirje« nje »Uk ___________________
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
Wolfova ulica štev. 4
Telefon 3 3-80
Splošna trgovska mu.
St. Vid nad Ljubljano St. 91 Ljubljana, Tyršewa testa 33
(Javna skladiščal
Kolesa, motorji, šivalni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah.
Ha debelo!	Na	drobno!
Zahtevajte ponudbe!
Trgovci! PREŠITE ODEJE
nabavite najceneje pri industriji odej
F. Dobovičnik • Celje
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. zav.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno njzkjh_cein a h: Salda-konte, fitra^ce. iournale. 8 o Is k e zvezke, mape, odjemalne hJLLL žice, risalne bloke itd.
siannra v Londonu. Tako poroča »Daily Telegraph«.
Posebna misija države Mandžu-kuo je prispela v Italijo, da poglobi trgovinske odnošaje med mati-džursko in italijansko državo.
Fašistična milica je štela po uradnih podatkih koncem avgusta 764 tisoč članov.
V marsejskem pristanišču je francoska vlada proglasila obsedno stanje. Vojska bo zavzela vse pristanišče, da bo zagotovljen normalen promet v pristanišču.
Skoraj en milijon din je poneve--.1 v Beogradu kolektor drž razredne loterije Gjorgje Odavič.
V Rimu sta trčili dve letali. Eno letalo se je čisto razbilo ter se je pilot še pravočasno rešil s skokom s padalom, trije potniki — letalski strokovnjaki — pa so bili ubiti. Drugo letalo pa se je le močno poškodovalo.
Nov tajfun je zadel Japonsko ter zopet napravil ogromno škodo.
Trgovinska bilanca Združenih držav
Amerika je v juliju izvozila za 277 milijonov dolarjev blaga, lani za 268, uvozila pa za 140 proti 265 v lanskem juliju in s tem dosegla aktivnost 87 milijonov (lani 3) dolarjev. V vseh sedmih mesecih je izvozila za 1818 (1804) in uvozila za 1101 (lani 1948) milijonov dolarjev. Letos je torej zveza aktivna za 717 milijonov, medtem ko je bila lani še pasivna za 144 milijonov dolarjev.
Zlata je bilo izvoženega v juliju zelo malo, v vsem polletju le za 5,81 milijona dolarjev in uvoženega v juliju za 63,88, a vse leto 311,85 (lani 175 in 1204). Srebra so izvozile za 1,79 in uvozile za 129,86 (lani 10,34 in 39) milijonov dolarjev.
Sejmi
12. septembra: Loški potok, Kočevje, Št. Vid pri Stični, Veliko Mraševo, Središče, Loka pri Zus-mu;
13. septembra: Šmartno pri Litiji, Kamnik, Ormož, Maribor, Dobova, Dolnja, Lendava;
14. septembra: Žužemberk, Celje, Ptuj, Trbovlje, Golobinjek, Petrovče, Ščavnica, Vitanje;
15. septembra: Polšnik, .Pleterje, Trbovlje, Turnišče;
16. septembra: Rakek, Maribor, Št. Lenart nad Laškim;
17. septembra: Mokronog, Brežice, Celje, Trbovlje, Kapele pri Brežicah.
Radio Ljubljana
Sobota dne 10. sept. 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovor z urednikom revije »Literatura Mondo« V. Blajerjem
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Proboj solunske fronte pred 20 leti (Danilo Kala-fatovič, gen. v p.) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) —20.30: Velesejmski pisan večer. Besedilo napisal Ivan Rob. Izvajajo člani rad. igr. družine — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski or-kester
Nedelja, dne 11. sept. 8.00: Pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj, vmes plošče — 9.00: Napovedi, poročila —, 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (dr. V. Fajdiga) — 10.00: Kvartet mandolin, vmes plošče — 11.00: Otroška ura (gdč. Slavica Venca j-zova) — 11.30: Radijski orkester — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 17.00: Več dobrega semena — več pridelka (inž. Fr. Mikuž) — 17.30: Prenos tekme harmonikarjev z velesejma — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Radijski orkester — 21.00: Prenos petja in glasbe iz restavracije Cesar na velesejmu — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15:	Citrasla.
duet (E. Mesgolits in M. Hebein).
Ponedeljek, dne 12. sept. 12.00:
Plošče   12.45: Poročila — 13.00:
Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Plošče — 18.40: Duševne bolezni in značaj (prof. E. Hrovat) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti (Mirko Javornik) — 20.00: Koncert. Sodelujejo: Jean Franci in radijski orkester — 21.30:	Wurliške	orgle
(plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos petja in glasbe iz velesejmske restavracije Cesar.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega liste«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njeu predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.