Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din o mogoč nemoten promet vozil vseh vrst. Sedaj postaja aktualno vprašanje zazidave pod cestnim nivojem ležečega prostora med Bergovo hišo in mostom. Bilo je že več projektov, ki pa so vsi padli v vodo. Tu so gospodarski krogi, zlasti pa hišni posestniki hoteli postavili stavbo, ki naj bi v spodnjih prostorih imela tržnico. S tem načrtom, ki ni bil posebno posrečen, ni bilo nič, ker se je parcela izkazala za premajhno. Postaviti so mislili tu tudi velik hotel in se je pred nekaj leti že snovala delniška družba, pa tudi iz te moke ni bilo nič kruha. Za prostor, eden najlepših v vsem Mariboru, se je zanimal tudi Pokojninski zavod, vendar se z občino zastran cene niso mogli zediniti. Vprašanje zazidave je sedaj rešeno in bo kupila parcelo Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. ki sezida ondi lepo poslovno palačo. Po dosedanjih načrtih, ki pa se še lahko nekaj spremene, bo imela stavba štiri nadstropja in bo zidana v novem skeletnem sistemu, ki ga je sedaj uporabil kinopod-jetnik Valjak pri svoji stavbi poleg grada, poprej pa deloma tudi Banovinska hranilnica na vogalu Slovenske in Tyrševe ozir. Gosposke ulice. Štirinadstropna bo stavba na Glavnem trgu, proti Dravi bo pa imela šest nadstropij, ker leži parcela precej pod cestnim nivojem. Pod nivojem bo še dvoje nadstropij, v katerih mislijo na- » barva, plesira in It»24 urah itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika •domačo perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgov* ni. 3 Telelon št. 22-72. spodarskega življenja. Seveda pa je to veliko skrčenje tudi posledica novih razmer, predvsem zelo strogih deviznih in valutnih predpisov. Dunajska efektna in produktna borza js zaprta že od marca dalje. mestiti restavracijo z veliko verando in teraso proti vodi. Tam naj bi tudi banovina uredila kleti za stalno vinsko razstavo, ki jo Maribor tako zelo potrebuje in ki naj bi bila spojena z vinskim trgom. V cestnem nivoju se urede razni poslovni lokali, zadaj pa bo velika dvorana za razne prireditve, ker je Unionska dvorana sedaj last Sokola in baje ne bo vedno na razpolago, ker bo, kakor se ču-je, služila za telovadnico, dokler se ne zgrade novi telovadni prostori. Govori se tudi, da dobi Maribor tretji kino; morda obstoji kakšna kombinacija z novo stavim tudi v tem pogledu, vendar pa ta domneva ne bo držala, ker Maribor zaenkrat izhaja z dvema kinematografoma. Gornji prostori nove palače bodo služili kot poslovalnice in stanovanja. Kakor se čuje, se že več trgovcev zanima za nove lokale. Med polačo in mostom bo tekla Kaj pravite k temu? Ford je napisal knjigo >Moje delo in življenje« in v tej knjigi najdemo na vsaki strani trgovska načela in nazore, ki so večinoma v nasprotju z običaji in navadami, ki so udomačeni v naši trgovini. Navajam nekaj amerikanizmov v presojo, ali bi bila la ameriška roba tudi za nas. Poznaš svojo trgovino, Ako bi vprašali trgovca, če pozna svojo trgovino, bi najbrže odgovoril, da jo pozna kot svoj žep. Takoj mu lahko dokažemo, da ne pozna svojega žepa in njegove vsebine. V žepu nosi uro, recimo že deset let, vsak dan pogleda na njo gotovo desetkrat, in vendar ne ve povedati, kakšna je šestiea na uri. Pravi, da je arabska ali rimska številka in če potem pogleda na uro, ugotovi, da šestice sploh ni, ker na tem mestu se vrti sekundni kazalec. Zastopnik, ki spravi trgovca na lak zabaven način v zagato in dobro voljo, ga bo prav lahko pridobil za uvedbo kake praktične organizatorične novosti ali naprave, katera olajšuje trgovcu vpogled in pregled podjetja. Nepričakovana nagrada V nekem ameriškem podjetju je bila navada, da je bil vsak teden sestanek uastavljencev. Na tem sestanku so se razgovarjali o novostih, o trgovini in drugem. Vsak je lahko stavil predloge in nasvete za izboljšanje poslovanja itd. Za neki malenkosten nasvet je dobil mlad uradnik darilo v vrednosti 1000 din. Vsi so se čuditi, da je dobil za malenkost tako lepo darilo. In vendar je bil njegov nasvet za podjetje znatne vrednosti, ka jti podjetje je priti ranilo na leto 5000 in je tedaj napravilo dobro kupčijo s praktičnim nasvetom -svojega uastavljen-ca. Svojevrstna zahteva Ravnatelj pregleduje v začetku uradnih ur pisarne in gre od mize do mize: Opazi uradnika, ki je neobrit. Prijazno ga vpraša, če nima aparata za britje. Ko uradnik odgovori, da ga nima, mu obljubi ravnatelj, da mu bo enega podaril in res je čez malo časa dobil uradnik močno posrebren aparat za britje. Par dni pozneje opazi ravnatelj, da ta uradnik zopet ni obrit. Tokrat ni dobil aparata, temveč je izgubil službo, kajti med drugimi predpisi firme za uradnike je bila tudi zahteva podjetja, da mora biti vsak uradnik vedno obrit in čedno oblečen. Plače so bile take, da je podjetje 12 metrov široka ploščad za pešce. Pod to ploščadjo bodo vodile široke stopnice pod mostom proti Vojašniškemu trgu, kjer nameravajo postaviti tržnico, ki jo prebivalstvo Maribora že tako željno pričakuje. Poleg stopnišča se zgradi tudi stranišče, slično onemu pod trimostovjem v Ljubljani. V dosedanjem podzemskem stranišču pred rotovžem nameščajo sedaj transformator. Priprave za tlakovanje Dvorakove ceste med Kralja Petra trgom in koroškim kolodvorom, ki tvori glavno dovozno cesto k mostu, gredo h kraju in se te dni prične tlakovanje z drobnimi granitnimi kockami. S tem bodo javna dela v Mariboru za letos končana. V zvezi z regulacijo spodnjega konca Glavnega trga je tudi delno pretlakovanje Stolne ulice, zbog česar je ta ulica od 9. t. m. dalje za nekaj dni za vozovni promet zaprta. lahko zahtevalo čedno obleko in aparat za britje pa je ta uradnik dobil celo podarjen. Neobičajne uradne ure V nekem podjetju so bile uvedene neobičajne uradne ure. Delo se je začelo ob 7. in pol oziroma ob 13. in pol ter se zaključilo ob 11. in pol. Ko so ravnatelja vprašali, zakaj je uvedel tako nenavadne ure, je rekel, da ob 8. oziroma ob 14. uri začnejo oziroma ob 12. uri nehajo vsi uradi, pa so tedaj vozovi cestne železniee prenapolnjeni. Njegovo uradništvo bi moralo ali peš domov ali pa bi moralo celo vožnjo stati. Ker podjetje potrebuje spočito uradništvo, /.ato je spremenil uradne ure, da osel je lahko uporablja cestno železnico, ko vozovi niso prenapolnjeni. Nov način Podjetje ima za svoje zastopnike posebno Solo, katero morajo obiskovati skozi štiri tedne vsi na novo sprejeti zastopniki. Šolo vodi sam ravnatelj. Navedem primer iz tega pouka. Ravnatelj je špecerist in ga mora obiskati zastopnik. Ta ob vstopu lepo pozdravi in se predstavi: Zastopnik firme ... Se ni izgovoril imena, ko ga ravnatelj prekine: Napačno, drugače mo- rate napraviti. Ko vstopite v trgovino, pozdravite ali takoj vprašajte trgovca brez ovinkov, kje ima svoj denar. Seveda se bo trgovec prestrašil, toda zastopnik ga seveda takoj |)otolaži, da ni noben ropar in da ne misli vzeti denarja. Večinoma odgovorijo, da spravljajo denar v predal. Na vprašanje, če ve, koliko denarja je trenutno v predalu, ali koliko je do te ure inkasiral, bo trgovec |>ojasnjeval, da šele zvečer sešteje svoj izkupiček. Sedaj mu mora zastopnik pojasniti, kako velik nedostatek tiči v tem, če se denar spravlja tako v predal. Trgovcu ni potrebno šele zvečer seštevati denar, temveč lahko vsak trenutek ve, koliko denarja je v blagajni, če si nabavi napravo, ki denar hrani, kontrolira in sešteva. Zamenjava naših in češkoslovaških obrtnikov Centrala zavoda za pospeševanje obrta v Pragi se je sporazumela z jugoslovanskimi obrtniškimi zbornicami o posredovanju medsebojne zamenjave mladih obrtniških mojstrov in pomočnikov. Prva zamenjava naj bi se izvedla že to jesen. Upoštevali bi se v prvi vrsti sinovi obrtnikov. Na ta način bi se i>oglobili gospodarski odno-šaji med našo državo in Češkoslovaško, naši obrtniki pa se na Češkoslovaškem marsikaj naučiii. Tako dober tek vzbuja naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek. Na svetovnih borzah malo bolj optimistično razpoloženje Napeti politični položaj je povzročil, da so proti koncu avgusta tečaji na velikih svetovnih borzah znatno padli. Posebno v Berlinu so nazadovali močno. V preteklem tednu pa so se tečaji na nekaterih borzah zopet opomogli, kar dokazuje, da pričenjajo presojati veliki borzijanci politični položaj v Evropi bolj optimistično. Indeksne številke tečajev so se gibale takole: Koncem 1927 6.8. 27. 8. 3.9. ■= 100% letos London 61’9 61 3 60’3 Pariz 53'8 52'9 52'4 Berlin 45'5 43*8 45'9 Praga 82'4 81‘2 8F5 Milan 1174 1153 1157 Curih 627 62'2 61*5 Amsterdam 59'8 58'9 59‘0 Bruselj 41'9 41*5 417 Stockholm 269 27'4 277 New York 84'8 81’9 82‘8 Mednarodni borzni indeks se je popravil od 62'6 na 627 %>. Zunanja trgovina Narodna banka je izplačala dne 7. septembra po italijanskem kli-ringu nakaznice do št. 16.177 z dne 17. maja 1938, po turškem do št. 1669 z dne 7. oktobra 1937, po poljskem do št. 1351 z dne 22. junija 1938 in po bolgarskem do št. 4345 z dne 3. julija 1938. Modre galice se je proizvelo lani v naši državi 1300 vagonov. Uvozili smo 17 ton galice iz Anglije in prav toliko galice smo izvozili v Albanijo in Bolgarsko. Nemško-češkoslovaška trgovinska pogajanja se bodo nadaljevala sredi oktobra. Predvsem so na dnevnem redu carinska vprašanja in določitev raznih uvoznih kontingentov. Bat’a bo postavil v Nizozemski Indiji tvornico za obutev. V začetku bo proizvajala tovarna po 5000 parov čevljev na teden. Proizvodnja pa se bo stalno večala, da bo leta 1940 zaposlenih v tovarni že več ko 1000 delavcev. V Avstriji bodo v kratkem začeli razširjati enotirne železniške proge, po katerih vozijo mednarodni vlaki, v dvotirne proge. Madžarska je izvozila pretekli mesce 50 vagonov jajc v Anglijo, 10 vagonov pa v Švico. Po vesteh budimpeštanskih listov so se začela trgovinska pogajanja med Madžarsko in Vel. Britanijo. Največ madžarskega vina kupi Švica. Tako je odšlo v juniju od skupno 49.136 hi madžarskega vinskega izvoza 26.376 hi v Švico in 15 635 hi v Nemčijo. Novi petrolejski vrelci, ki so se začeli izkoriščati v Romuniji, dajo okoli 5000 ton nafte na dan. Ker pa se je proizvodnja v drugih vrelcih zmanjšala, se je dnevna proizvodnja nafte v Romuniji povečala le za 1500 do 2000 ton. Letošnja žetev jute bo znašala največ 8 do 9 milijonov bal, svetovna potrošnja jute pa znaša 10 milijonov bal. Izpraznile pa so se tudi svetovne zaloge jute. Zato je treba računati s tem, da se bo juta podražila. Iz zadružnega registra Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. z. Izbriše se predsednik načelstva inž. Vladimir Stare, industrialec v Ljubljani. Zadrugi se naroča, da v treh mesecih predlaga novega predsednika načelstva. Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Briše se predsednik upravnega odbora Mirko Dermelj, vpiše pa se kooptirani član Alojzij Kržišnik. Predsednik upravnega odbora je odslej Ivan Michler. Fr. Zelenik: Iz prakse Lesne cene na UublianskS borzi dne 7. septembra. Tendenca nespremenjeno mlačna Franko vagon nakl. postaja za m* od do Smreka, jelka: din din Illodi I., II., monte . 115 — 140’— Brzojavni drogovi . . 125'— 170-— Bordonali merkantilni 160'— 180'— Filerji do 576' . . . 170'— 195-— Trami ostalih dimenzij 165 — 190-— Skorele, konične, od 16 cm naprej . . . 350 — 400’— Skorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 420 — 4-70— Skorete, podinerne, od 10—15 cm .... 330— 380— Deske-plohi. kon., od 16 cm naprej . . . 310'— 830'— Deske-plohi. par., od 16 cm naprej . . . 340'— 3-80 — Brusni les za celulozo 120'— 140'— Kratice za 100 kg . . 42’— 47-— Bukev: Hlodi od 30 cm naprej. I., 11 95 — 135— Illodi za furnir, čisti. od 40 cm naprej . 200'— 230'- Deske-plohi. naravni, neobrobljeni, monte 250'— 290— Deske-plohi. naravni. ostrorobi, I., II. 400’ — 490— Deske-plohi, parjeni. neobrobljeni, monte 320'— 380'— Deske-plohi. parieni. ostrorobi. L, II. . . 660'— Hrast: Illodi 1.. II.. premera od 30 cm naprej . . 170’ — 300'— Bordonali 750'— 850'— Deske-plohi, boules . 850'— 950'— Deske-plohi, neobrob- ljeni, I. in 11. . . . Frizi l./II., širine 5, 6 730'— 800'— in 7 cm 720— 790'— Frizi I./1I., širine od 8 cm do 12 cm naprej 820 — 930'— Oreh: Plohi, neparjeni, ne- obrobljeni i., II. . . 810'— 940'— Plohi, parjeni, neob- robljeni, I., 11. . . 950'- 1100'— Brest: Plohi neobrobljeni L, II 400'— 450'— Javor: Plohi neobrobljeni I.. II 500'— 600'— Jesen: Plohi neobrobljeni I., II 750'- 890'— Lipa: Plohi neobrobljeni I., II................... 400 — 520 — Parkcti hrastovi, za m' . . . 58'— 68'— bukovi, za m* . . . 35'— 45'— Železu, pragi 2'GO m 14X24 hrastovi, za t komad . 36-— 44 — bukovi, za 1 komad . 23 — 29 — Drva bukova, za 100 kg . . 12-50 14 — hrastova, za 100 kg . 9 50 12 — Oglje bukovo za 100 kg . . 43 — 53 — Povpraševanja: Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah. I/Ila hrastovi frizi, v debelini 25 mm. v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Parjena, ostrnrobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. Javorjeve neobrobljene deske I. in II kakovosti. 18 mm debeline. Hrastovi boulesi. Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi. Deske smreka - jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna. Vef vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru. Škorete smreka - jelka, 12 mm; dobava promptna. Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti. Tržna poročila žitni trg Na domačem trgu pšenice ni nobenih sprememb. Ponudba je majhna. Šipad je kupil 7. 9. 85 vagonov, skupno v tej sezoni 11 0(50 vagonov. Povpraševanje mlinov je popustilo. Na tujih trgih je tendenca slaba in ni upanja, da bi se cene popravile. Žetev je letos preveč dobra. Iz mnogih krajev prihajajo vesti, da trpi letošnja koruza zaradi neprestanega dežja in da se je tudi deloma že pokvarila. Nominalno notirajo za trgovsko blago naslednje cene: Donava-Tisa (vlačilec) 130—132, vagonsko blago pariteta Indjija 132, banatske na- Ustanovljena leta 1881 KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE r. z. z n. z. v Ljubljani Nove vloge so vsak čas izplačljive in jih obrestuje po 4% vezane na 3 mesece pa . . * . . . po 5 % Vlagajte tvoje prihranke v najstareiii tlnventkl denarni zavod Dunajski velesejem OD 11. DO 17. SEPTEMBRA 1938 TEHNIČNI SEJEM D018. SEPTEMBRA POMEMBNE VOZNE OLAJŠAVE S sejms' timacijo in potnim listom vizum brezplačen! Znižani madžarski tranzitni vizum dobite na meji, ko pokažete sejmsko legitimacijo. — Znaten popust voznine na jugoslovanskih in madžarskih železnicah, na nemških drž. železnicah, kakor tudi na ladjah po Donavi in Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Vsa pojasnila in sejinske izkaznice po din 50'— dobite pn WIENER HESSE. A. G. - WIEN VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji „Putnik“, Tyrševa c. 11; Zveza za tujski promet v Sloveniji „Putnik“, Hotel „Metropol“, in njene podružnice kladalne postaje 130. Izvozna pariteta 88'12 din. Na tujih trgih s koruzo ni ni-kakih sprememb. Sadje Dovoz svežih češpelj na brčanski trg se je nekoliko zmanjšal. Cena je čvrgta, povprečno 2T0—2'20 din za kg po kakovosti. Na Dunaj je prišlo 7. 9. 42 vagonov svežih češpelj iz Jugoslavije, 3 iz Bolgarije in 4 iz Madžarske. Jugoslovanske češplje so bile sicer bolj drobne, toda zdrave, da ni bilo nikakih pritožb. Trg pa je s svežim blagom že prenatrpan. (En dan 42 vagonov samo iz Jugoslavije!) Cena je zaradi velike ponudbe seveda popustila. Grosisti plačujejo naše češplje po 28—29 fenigov za kg. Dovoz grozdja iz Madjarske stalno narašča, tako tudi iz Bolgarske. Na Dunaju je cena za grozdje ugodna. Na praški trg so prišli 4 vagoni svežih češpelj iz Jugoslavije, 3 iz Romunije. Na postaji so se prodajale naše sveže češplje po 2'50 do 2'70 Kč, romunske po 2'4D in domače po 1'70 Kč za kg. Bolgarsko grozdje se je prodajalo v Pragi po 7 Kč. Doma in po svetu Največje sofijsko založništvo Da- nov je izdalo srbsko-hrvatsko-bolgarski besednjak. Na rojstni dan kralja Petra II. je izročil založnik našemu poslaniku v Sofiji v luksuzni vezavi besednjak, da ga izroči kralju Petru II. kot dar za rojstni dan. Ljubljanski župan dr. Adlešič je bil odlikovan z redom sv. Save II. stopnje. Iskreno čestitamo. Za novega šefa kabineta ministra za telesno vzgojo je imenovan Stje-pan Celar, novinar iz Šibenika, ki je že več let urednik »Sokolskega glasnika«. Na seji vlade je bilo sklenjeno, da se pooblasti minister za ljudsko zdravje in soc. politiko, da najame posojilo v višini 7'5 milijona din za dovršitev bolniških poslopij v Ljubljani, Splitu, Beogradu in Nišu. Skupina 175 francoskih bojevnikov s solunske fronte je prišla v četrtek v Ljubljano, kjer so bili zelo lepo sprejeti. Bojevniki so'odšli v mesto ter položili venec na grob francoskega neznanega vojaka iz Napoleonovih časov ter na spomenik kralja Petra I. Nato so odpotovali v Beograd. Licitacija za napravo sodobnega cestišča na cesti Ljubljana—Kranj od Jeprce do Labor za proračunani znesek 13,2 milijona din je bila brezuspešna, ker je bil en sam ponudnik. Licitacija je bila v Beogradu, edini ponudnik pa iz Ljubljane. Edino pravilno bi bilo, da bi bila licitacija v Ljubljani in upamo, da se bo to tudi zgodilo, ker je to tudi ministrska komisija predlagala. 14 občinskih svetnikov v Beogradu je bilo razrešenih svoje dolžnosti, na novo pa je bilo imenovanih 18 občinskih svetnikov. Nemški konzulat je začel poslovati v Ljubljani, Bleiweisova c. 34. Vodstvo konzulata je poverjeno konzulu Hansu Bernhardtu. Vodstvo Kmetsko-demokratske koalicije je sklenilo, da bo začelo prirejati velika manifestacijska zborovanja po deželi. V Zagrebu je začel izhajati nov dnevnik, ki se imenuje »Male no-vine« in ki velja samo 50 par. List bo samo informativen in se v politična vprašanja ne bo mešal. Kot izdajatelj in odgovorni urednik je podpisan Ivan Benič. Pri aviatičnih tekmah Male antante je zmagala jugoslovanska ekipa. Novi jugoslovanski šahovski mojster je postal Slovenec Ivan Lešnik. Ker niso bili solidarni s svojimi tovariši za časa stavke, je zagrebški odbor Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov izključil 17 članov. Državni obrtniški kongres bo letos 17. septembra v Beogradu. Vsedržavni kongres agronomov je bil te dni v Zagrebu. Agronomi so zahtevali, da se v novih banovinskih in drž. proračunu imenuje več agronomov in da se več ne nastavljajo kot agronomi upokojenci in nestrokovnjaki. Zagrebška srednja tehnična šola je morala odbiti 150 kandidatov z zelo dobro kvalifikacijo zaradi pomanjkanja prostora. Tudi v Sloveniji so strokovne šole premajhne. Novi sladkor pride že ta teden na trg, ker so sladkorne tovarne že začele izdelovati novi sladkor. S tem je odstranjena nevarnost, da bi zmanjkalo sladkorja. Tvornica za celulozo v Drvarju bo letos postavila moderno belilni-co za beljenje celuloze. Prvotni proračun za postavitev te belilnice je znašal 3 milijone din, v resnici pa se je porabilo 13 milijonov din. Tvornica v Drvarju je čisto državna last. ” Nova železniška postaja bo sezidana v Novem Sadu. Kdaj pa dobi Ljubljana prepotrebni novi kolodvor? Bivši španski prestolonaslednik se je na avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil. Z avtomobilom je trčil v neko drevo ter dobil pri tem več ran. Ker ima hemofilijo, ni bilo mogoče krvavitve ustaviti in je zato izkrvavel. Sovjetska vlada je zaprosila londonsko. vlado za pritrditev imenovanju sedanjega nar. komisarja Ustanovljeno 1850 Zaloga vseh «rst stekla •n porcelana Stavbno In umetno stel«lar»two. Specialna »alooa in okvirje« nje »Uk ___________________ JULIJ KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 4 Telefon 3 3-80 Splošna trgovska mu. St. Vid nad Ljubljano St. 91 Ljubljana, Tyršewa testa 33 (Javna skladiščal Kolesa, motorji, šivalni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah. Ha debelo! Na drobno! Zahtevajte ponudbe! Trgovci! PREŠITE ODEJE nabavite najceneje pri industriji odej F. Dobovičnik • Celje KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno njzkjh_cein a h: Salda-konte, fitra^ce. iournale. 8 o Is k e zvezke, mape, odjemalne hJLLL žice, risalne bloke itd. siannra v Londonu. Tako poroča »Daily Telegraph«. Posebna misija države Mandžu-kuo je prispela v Italijo, da poglobi trgovinske odnošaje med mati-džursko in italijansko državo. Fašistična milica je štela po uradnih podatkih koncem avgusta 764 tisoč članov. V marsejskem pristanišču je francoska vlada proglasila obsedno stanje. Vojska bo zavzela vse pristanišče, da bo zagotovljen normalen promet v pristanišču. Skoraj en milijon din je poneve--.1 v Beogradu kolektor drž razredne loterije Gjorgje Odavič. V Rimu sta trčili dve letali. Eno letalo se je čisto razbilo ter se je pilot še pravočasno rešil s skokom s padalom, trije potniki — letalski strokovnjaki — pa so bili ubiti. Drugo letalo pa se je le močno poškodovalo. Nov tajfun je zadel Japonsko ter zopet napravil ogromno škodo. Trgovinska bilanca Združenih držav Amerika je v juliju izvozila za 277 milijonov dolarjev blaga, lani za 268, uvozila pa za 140 proti 265 v lanskem juliju in s tem dosegla aktivnost 87 milijonov (lani 3) dolarjev. V vseh sedmih mesecih je izvozila za 1818 (1804) in uvozila za 1101 (lani 1948) milijonov dolarjev. Letos je torej zveza aktivna za 717 milijonov, medtem ko je bila lani še pasivna za 144 milijonov dolarjev. Zlata je bilo izvoženega v juliju zelo malo, v vsem polletju le za 5,81 milijona dolarjev in uvoženega v juliju za 63,88, a vse leto 311,85 (lani 175 in 1204). Srebra so izvozile za 1,79 in uvozile za 129,86 (lani 10,34 in 39) milijonov dolarjev. Sejmi 12. septembra: Loški potok, Kočevje, Št. Vid pri Stični, Veliko Mraševo, Središče, Loka pri Zus-mu; 13. septembra: Šmartno pri Litiji, Kamnik, Ormož, Maribor, Dobova, Dolnja, Lendava; 14. septembra: Žužemberk, Celje, Ptuj, Trbovlje, Golobinjek, Petrovče, Ščavnica, Vitanje; 15. septembra: Polšnik, .Pleterje, Trbovlje, Turnišče; 16. septembra: Rakek, Maribor, Št. Lenart nad Laškim; 17. septembra: Mokronog, Brežice, Celje, Trbovlje, Kapele pri Brežicah. Radio Ljubljana Sobota dne 10. sept. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovor z urednikom revije »Literatura Mondo« V. Blajerjem — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Proboj solunske fronte pred 20 leti (Danilo Kala-fatovič, gen. v p.) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) —20.30: Velesejmski pisan večer. Besedilo napisal Ivan Rob. Izvajajo člani rad. igr. družine — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski or-kester Nedelja, dne 11. sept. 8.00: Pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj, vmes plošče — 9.00: Napovedi, poročila —, 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (dr. V. Fajdiga) — 10.00: Kvartet mandolin, vmes plošče — 11.00: Otroška ura (gdč. Slavica Venca j-zova) — 11.30: Radijski orkester — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 17.00: Več dobrega semena — več pridelka (inž. Fr. Mikuž) — 17.30: Prenos tekme harmonikarjev z velesejma — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Radijski orkester — 21.00: Prenos petja in glasbe iz restavracije Cesar na velesejmu — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Citrasla. duet (E. Mesgolits in M. Hebein). Ponedeljek, dne 12. sept. 12.00: Plošče 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Plošče — 18.40: Duševne bolezni in značaj (prof. E. Hrovat) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti (Mirko Javornik) — 20.00: Koncert. Sodelujejo: Jean Franci in radijski orkester — 21.30: Wurliške orgle (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos petja in glasbe iz velesejmske restavracije Cesar. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega liste«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njeu predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.