AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ' r Načelstvo omenjene vladne V državi Pennsylvaniji je iz- korpor.acije je zahtevalo od kon- cMbilo življenje vsega skupaj gresa, da se podaljša za dve le- 12 oseb, 300,000 ljudi je brez ti moč korporacije, tako da bo redu. strehe in vlada ceni škodo v te.j državi na $200,000,000. Gover-ner Karle je že zahteval $1.0,- Nadalje je predsednik odre- začela dvigati, di, da se za poplavljene kraje' — se je reka Monongahela zopel 000,000 pomoči, in župan mesta fronti, pač pa tudi napram ci- takoj določi $25,000,000 za relif-vilnemu prebivalstvu, ki se na- »a dela. $18,000,000 je bilo že j haja stotine milj daleč od bo- zadnji teden določenih. Ta de-- ■Johns-town enako vsoto. V državi Ohio je povodenj zahtevala štiri življenja. Brez strehe .je od 10,000 do 12,000 jišč. Abesinska vlada je ponovno protestirala pri vodstvu Lige narodov. Iz Rima se poroča, da je laika armada napredovala na se-/erni kot na južni fronti. Ci^ severne armade je Quoram, dočim je cilj južne armade trdnjava Ilarar, drugo največje nesto v Abe.sini.ji. -,o- Gozdna armada Iz Washingtona se poroča, :la se je predsednik podal pri-isku nasprotnikov z n i ž a n j a nar je poleg one vsote, ki je do- razstave zopet izredno velik, ločena za redna WPA dela v po- Vršiti sta se morala dva pro-plavljenih krajih. Relifni administrator Hopkins je poslal vsem governerjem v prizadetih državah navodilo, da vpor&bijo WPA delavce za rešilna in čistilna dela. Vsi ti delavci bodo plačani iz zvezne blagajne in nimajo posamezne dr-čave nobenih stroškov pri tem. Prvotna poročila, da .je poplava naredila več kot en tisoč milijonov dolarjev škode, so bila pretirana. Predsednik je dobil K bila prizadeta država Massachusetts, kjer je izgubilo življenje deset oseb, a škoda znaša do $200,000,000 in je nad 50 lo število fantov v taboriščih bodw vladni delavci dojjrinešli največje delo pri čiščenju in števila fantov v gozdni armadi zagotovil°' da škoda ,1(J bo Pre" Dogovorili so se, da bo znaša- se?ala $150,000,000, zlasti ker v 100,000, namesto 300,000 kot e predsednik prvotno svetoval, »opravilih v prizadetih krajih Fo pomeni, da bo gozdna arma-1 Q ° -la veljala strica Sama letos' Smrtna kosa $200,000,000 več kot prvotno lameravano. '"Francoski parlament je končal svojo postavno dobo. Nov parlament se zbere 1. .junija« Po šest-mesečni bolezni je preminula Mrs. Lucija Boldan, rojena Golovšek. Stara je bila 55 let. Stanovala .je na .''546 E. grama, da se je zadovoljilo vsem. Vodstvo razstave ceni, da je dosedaj obiskalo razstavo nekako 14 000 ljudi. Sinoči sta vodila program Mr. Louis Seme in Mr. Nick Malovič. Nastopil je mladinski zbor pod vodstvom g. Semeta. Mr. Malovič je pa znan kot vodja nedeljskega Grdina radio progra- . . „ . , „ , „ . ?. . ti.-oc oseb brez stanovali )a. ma, Ogromen aplavz je pričal, cia so ljudje bili zadovoljni. Sinoči so sledeči dobili nagrade: II. T. Lindbery, 5445 Homer Ave., Miss Bittenc, 922 Alham-bra Rd„ Agnes Kus, 1237 L Cist Sf., F. Petkovšek, 1168 E. 60th St., in Mrs. J. Sezon, 20151 Arbor Ave. Danes popoldne je razstava zlasti za ženske in lepa darila | se bodo oddajala. Zvečer je prva predstavil ob 7.15, druga i ob 0. uri. Nocojšnji program bo najlepši po vsebini. Nocoj slednja lahko kupovala premoženje v bankah, katerih vloge so zavarovane. Po mnenju vladnih bančnih expertov bi bilo najbolje, ako se slabotne banke združijo z močnejšimi bankami. Vladna FDIC korporacija .ie bila prvotno ustanovljena samo . a pri- do 12 milijonov dolarjev. Se- lika dognati, kako poslujejo mitorji zahtevajo od kongresa ameriške banke. Zahteva, da se $1,000,000 za takojšnjo pomoč. ; ta oblast prizna vladni korpora-V West Virgin} j i znaša število (.jjj še za ,r,daljni dve leti. jas-smrtn.h slučajev 18, brez stre-, no kaže, da namerava ameriška he jih je 24,000, in proračunana vlada reorganizirati banke, škc.la znaša $5,000,000. Jako ___()____ Grdinova razstava o{_.«i ii -1 , « .. " ' - — —----uho. ui ivtiiu unuiuuv ijeiia s ! , P°Set, Grdm?r osob- škodo Precenili na 10 Za dve leti, tako da se ji da Prepovedano bo voliti Iz Washingtona se poroča, ti a je kongresman Pettengil'1 vložil v z h o r n i c i poslancev predlog, glasom katerega se prepoveduje ameriškim državljane m voliti. Pettengill je po- n_ , .. ,. . vedal, da se vse premalo držav- 21 oseb življenje. V raznih dr- |j.( V < -dalih osmih državah znaša škoda radi poplave nekaj nad 50 milijonov dolarjev in je izgubilo žavah je danes na delu nad 400 tisoč delavcev, to je narod, garda, WPA delavci, člani Rdečega križa in rešilno moštvo .da pomagajo ljudem, da pridejo zopet do svojega. -o- Nagrade iz razstave St Ran|ka J'e bila doma!je tudi zaključek razstave. Ju-iz fare Griže pri Celju. 18 let je,,.; bo dan v Grdinovi pro- bivala v Akronu, odkoder se j.\daialni na Waterloo-Ud., demon-presehla v Cleveland pred 3. le- stracija Grand peči in so g0. 1 reteklr pondeljek so bile ti. Bila je članica podružnice št. >spodinje vabljene da pridejo in razdeljene sledeče nagrade na 18 S. ž. Z. Tu zapušča žalujoče-,vidij0t kako se (la narediti naj-Grdinovi razstavi v S. N. D.: ga soproga Franka in sestro;finejše pecivo. Ida Slencas, 1341 E. 65th St.; Frances, poročeno žakel, v Mrs. F. Fabian, 1063 Addison Akronu. Pogreb ranjke se vrši Ro.; Mrs. Paulina Bradač h. iz Louis L. Ferfolia pogrebnega 1263 E. 61st St.; Mrs. Pirnat, zavoda, 3515 E. 81st St. v pe-1050 E. 67th St. in Mrs. Mary j tek zjutraj. Bodi Može, 1014 E. 70th St. Nagra- ohranjen blag spomin! Naše k de bo firma A. Grdina in Sino- iskreno sožal.je sorodnikom! vi dopeljala na domove potem janov udeležuje volitev. "In najbolj uspešno sredstvo, da se Amerikance spravi na volišče ie, prepovedati glasovanje. Ko bo glasovanje enkrat prepovedane, bo sleherni hotel voliti. Tako se je zgodilo tudi s prohi-' bici.jo. KO je bila prohibicija, upeljana, je vsak Amerika-nec potrudil, da poskusi opojno pijačo, ki je bila postavno prepovedana." Pionir umrl Po dolgi bolezni je včeraj zju- -o- Tragedija Pred več meseci je dospela nih elekti ikar.jev, kjer poprav v Cleveland 19-letna Gertrude ljajo telefonske žice. ran.jki ženi Craft iz Louisville, O. Prišla jej WPA in povodenj Boljše ceste Avto klub v Clevelandu poroča, da so ceste v okolici mesta do razdalje 60 milj skoro v normalnem stanju. Pred par dnevi skoro ni bilo mogoče voziti po njih. Tudi vse železnice naznanjajo, da imajo zopet traj preminul v mestni bolnici normalen promet med Pitts- dobro poznani rojak Mike T.»m-burghom in Clevelandom. Tele- šič v visoki starosti 82 let, Sta-fonska družba v Clevelandu je n0val je pri hčeri Mary na 520 poslala v Pittsburgh 41 izurje- e. I52nd St. Ran j ki je bil doma iz vasi Jama, fara Žužemberk, Prišla je svoji teti Mrs. Marie Dan, 6910 St. Clair Ave., ker se je yjc Donahey Zvezni senator države Ohio odkoder je prišel v Ameriko leta 1891. Tu zapušča žalujoče tri hčere Mary, poročena Smith, je brzojavil i/. Ana, poročena Jane in Caroline, ko bo razstava zaključena. Rodovitna zemlja Mestno poslovanje hotela izogniti zlobnim jezi- glavnega mesta včeraj, da bo poročena Tekaučič, in sina Mike. Mestna zbornica je pri svoji kom, ki so govorili o splavu, o zvezna vlada v državi Ohio od- Truplo pokojnega se bo naha- - jalo v pogrebni da čistijo od blata me- F. Svetek na 478 E. 152nd St, zadnji seji sprejela določbo da razporoki, o neprestanih plesih, redila kakih 40,000 WPA de- jalo v pogrebnem zavodu August Povodnji zadnjega tedna «o|iiajame ekspertne pregledo- katerih se je dekle baje udele- hivcev, >dnesle silovite množine rodo-;vaIce knjig, ki bodo nepresta. zevalo. Njena teta Mrs. Dan, Kta> k; s0 bila prizadeta po po- čas pogret,u bo naznanjen jutri, vitne poljske in vrtne zemlJe: no nadzirali mestno poslovanje, se ie trudila, da dobi za neča- vodnji. WPA delavci bodo po- Amerikanci pomagajo •lasom izjave poljedelskega od-|kar se tiče financ. Tako pre- kin-i° delo. Mnogo tednov se1 pravljali tudi mostove in javna V Clevelandu se je do včeraj delka vlade. Računa se, da -ieU]edovanje knjig zahteva mest- je ženska trudila, pa zaman. V pota. nabralo $65,113 prostovoljnih voda odnesla najmanj 250 mili- ni čarter> toda odkar so bni re. pondeljek je šla Mrs. Dan zo- Eno leto v bolnici I darov za poplavljenee. Mestna jonov akrov rodovitne zemlje,; pubiikanski župani na krmilu Pet v mesto, da dobi delo za Pretekli teden se je iz Char- zbornica je prispevala $5,113, ;n skoro vse to so reke splavile; v,ade se pregledovanje ni vrši- Gertrude. Ko se je vrnila do- ity bolnice vrnil na svoj dom ko je odločila, da gre čisti do-v morje. Ta zemlja je nenado-; ,o gedaj ko so demokrati na'mov. je iskala nečakinjo po hi- Mr, Jos. Opeka. V bolnici se biček od neke rokoborbe v mesti j i va. Narava ustvari krmjlu v mestni zbornici, so za- Si a zaman. Končno je šla te- je zdravil ravno eno leto. Joe mestnem avditoriju za poplav-bližno na 400 let en palec viso- htevalij da se vrši strogo'nadzi- ta v podstrešje, da spravi sku- je dobij pred enim )etom v to. |jence. Ljudje vsepovsod z veko nove rodovitne zemlje. |ranje mestnih računov. paj perilo. V podstrešju je do- varni The White Co., težke po- seljem prispevajo za ljudi, ki Pevski zbor Slovan j bila svojo nečakinjo — obeše- škodbe na nogi, da je vzelo so v poplavi zgubili vse, kar so Pevcem pevskega zbora Posebno naznanilo no. Dekle se je pred samomo-. zdravnike eno leto, predno so imeli "Slovan" se naznanja, da se vr-j Vodstvo Grdinove razstave' Vom obleklo v najboljšo oble- mu naravUali nogo tako, da zo- Zadušnica šrjo vaje tudi ob sredah, m to j naznanja, da bo nocoj večer pri ko, popudralo lice in parfumi- pet lahko hodi. Upamo, da bo V četrtek 26. marca se bo za nedoločen čas. Vaje se vrši- vhodu v dvorano navzoča člani- ralo. ' noga v doglednem času zopet brala ob 7. uri zjutraj sv. maša jo ob 7. zvečer pri Jakšetovih ca Rdečega križa, ki bo nabirala Za Kulturni vrt popolnoma zdrava! v cerkvi sv. Vida za pokojnim na 200th St. in Shawnee Ave. prostovoljne darove za prizade- Društvo sv. Ane št. 150 K. S. y bolnico Joseph Kotnikom. Sorodniki Naj bodo vsi pevci ob določe- te ob priliki zadnje povodnji. K. J., je prispevalo za Kulturni v Glenville bolnico je bila od- in prijatelji ranjkega so proše-nem času na mestu. — Tajnik. | Kdor more kaj prispevati naj to vrt svoto $5.00. Za spomenik i peljana Ana ponikvar, 5710 ni, da se udeležijo. Seja j drage volje stori. Vsak dar je Simon Gregorčiča $2.50 in za Bonna Ave. V pondeljek zjutraj Akcija za poplavljenee Staršem mladinskega pevske-j dobrodošel. | Ivana Cankarja $2.50. Iskrena je srečno prestala operacijo.! Na zadnji seji Pro, ga zbora "Ilirija" v Collinwoodui Smrtna kosa ; hvala! se naznanja, da se vrši v četr-j Sinoči je preminul rojak John; * Glavno rusko mesto Moskva njso se dovoljeni tek večer ob 7 :30 sej, a v cerkve- Perušek, 14222 Westropp Ave.|hitro narašča v prebivalstvu.! Pogreb bo vodil August F. Sve- Najnovejše štetje izkazuje 3.-1 ni dvorani, udeležijo. Prošeni so vsi, da se tek. Podrobnosti jutri. 641,500 prebivalcev. je srečno prestala operacijo, j Na zadnji seji Progresivne Nahaja se v sobi št. 117. Obiski trgovske zveze v Colliinvoodu je bilo sklenjeno, da z a č n e * V glavnem mestu Romunske Trgovska zveza z akcijo za slo-so zgradili tekom zadnjih treh venske poplavljenee. Podrob- let 7000 novih hiš. n osti bodo poročane v časopisu. LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Francozi se pripravljajo, da prisilijo Nemčijo na kolena Berlin, 24. marca. — Nemčija je včeraj zavrnila ponudbe raznih evropskih držav glede rešitve evropske krize, toda obenem je pustila vrata odprta za nova. pogajanja. Hiter bo v najkrajšem času doposlal nove nasvete za rešitev krize, ki je nastala, ko je nemška armada zasedla Porenje. Medtem se pa pripravlja sedaj' Francija, da nastopi, če bodo Hitlerjevi nasveti nesprejemljivi., Ako bo odgovor nemške vlade negativen, tedaj bo Francija pozvala Anglijo in Italijo, ki sta skupno s Francijo podpisali locarnsko pogodbo, da nastopita proti Nemčiji, ki sama priznava, da je to pogodbo kršila. Ako pa Anglija, Italija in Belgija odrečejo podporo Franciji, tfdaj bo slednja samostojno nastopila. Naj prvo bo Francija začela izvajati ostre finančne sankcije proti Nemčiji in ustavila njen kliring, potom katerega je sedaj Nemčija dobivala tako potreben tujezemski kredit in denar. Številni ekonomi so prepričani, da se Nemčijo lahko prisili n.i kolena tekom treh mesecev, ako se začne izvajati proti njej finančne sankcije, ker Nemčija aii.-olutno potrebuje tujezemski Lmar za nakup surovin. Pariz, 24. marca. — V finančnih krogih se sliši, da bo skušala dobiti Nemčija večjo mednarodno posojilo in da bo s tem denarjem odkupila kolonije, katere je imela v posesti pred svetovno vojno. Toda Italija, Portugalska in Južna Afrika doslej o teh predlogih niti slišati niso hotele. Nadalje namerava Nemčija odkupiti tudi Poljski koridor, šle/i j o in Memel. --—o- Nevarne operacije Pred mnogimi leti nismo dosti slišali o operacijah na slepiču. Ali je bilo podnebje drugačno, ali so ljudje bolj pripro-sto živeli, uživali drugačne.vrste hrano ali pa so bili bolj trdnega telesnega sistema, skratka, o operacijah na slepiču je bilo pred 30. leti jako malo slišati. Danes pa se dnevno vrši v Clevelandu po raznih javnih in privatnih bolnicah, do 50 takih operacij. Dočim je večina takih operacij uspešna, pa tudi mnogo bolnikov podleže operacijam. Odvisno je od čvrstosti bolnika, ali od časa, ko je bolnik se zadrževal in se ni hotel takoj podvreči operaciji. Naše jednote plačujejo letno do 60 tisoč dolarjev za enake operacije, koliko pa je ljudi, ki niso pri društvih in jednoti. in ki so operirani. Pol-dolarski novec Zvezni senator Robert Bulk-ley je vložil v kongresu predlog, da vlada Zed. držav nakujo 50,000 poldolarskih novcev v spomin ogromne Jezerske razstave v Clevelandu, ki bo letos otvorjena. Ti novci bi se rabili samo v Clevelandu. Coughlinov shod V četrtek 26. marca se vrši ob 8. uri zvečer Coughlinov shod v T u r k o v i dvorani na 16011 Waterloo Rd. Na operacijo Miss Jennie Miliier, 1386 E. ,43rd St., je bila v pondeljek odpeljana v St. Luke's bolnico v svrho operacije. r, AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 25TH, 1936 i t AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1111 BI. Clair At«. Cleveland. Ohio Published daily except Sundays and Holiday a NAROČNINA: Z* Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta >3 50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka. 3 cente SUBSCRIPTION RATES: U. 8. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 8. and Canada $3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 lot fl months. Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 0 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Oblo, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 72, Wed., March 25, 1936 Jugoslovani v Italiji Odlična ameriška gosta v Sloveniji Ljubljanski "Slovenec" poro- tako mogočen vtis, da ga ne V zadnjem času se sliši o raznih eventuelnostih, ki utegnejo nastati v Italiji in katere bi v prvi vrsti pospešila itali-jansko-abesinska kampanja. V tem sučaju bi se tudi v Julijski Krajini izvršile ogromne izpremembe, ki bi postavile ondotni del našega naroda pred povsem nove naloge in za-dače. 1. V Italiji sami utegne priti do premembe režima in sistema in na vlado bi mogli priti ljudje iz sedanje protifašistične emigracije. V tem slučaju bi vsekakor dala italijanska vlada našemu narodu v Julijski Krajini administrativno in kuturno avtonomijo. 2. Obstoja tudi možnost, da pripade Julijska Krajina ali vsaj del iste Jugoslaviji. Če bi prišlo v Italiji do političnih izprememb na anti-fašistični bazi, ali če bi prišlo do izpremembe meje, bi se v julijski Krajini nenadoma pojavil problem, na kakšen način bi se moglo najuspešnejše izpopolniti mesta v šolstvu in administraciji. 'Kajti tako s prvo kakor z drugo rešitvijo bi postala rešitev vprašanja šolstva aktualna. Nad 600,000 Jugoslovanov bi potrebovalo okroglo 1,500 učiteljev za osnovne šole, poleg tega potrebno število učnih moči za meščanske in srednje šole, kakor tudi administrativno nadzorno osobje; v Julijski Krajini bi bilo potrebnih 1,800 prosvetnih delavcev. To število učnih moči bi bilo potrebno, tudi če ne pride do nobene izpremembe meje, marveč če pridejo na krmilo samo nasprotniki fašizma v Italiji in če bi izpolnili obljube, ki so jih že neštetokrat dali. Pri tem se pojavi vprašanje, koliko naših učiteljev je še ostalo v Italiji. V Jugoslaviji je danes največ 1,000 učiteljev osnovnih in srednjih šol, ki so prišli iz Julijske Krajine ali so po pore-klu iz teh krajev. Ali bi bilo mogoče vse te ljpdi, v slučaju potrebe, nastaviti kot učitelje v Julijski Krajini? Kakšne zapreke bi pri tem nastale, je težko predvidevati ,toda toliko je gotovo, da bi taka izprememba prav prišla domačemu učiteljstvu in profesorjem v Jugoslaviji, ker bi na ta način dobilo zaposlen je najmanj 1,000 domačih moči v Jugoslaviji. To so danes seveda samo kalkulacije, ki pa se utegnejo v najkrajšem času uresničiti, zakaj niti v Abesiniji niti v notranjosti Italije ni položaj tak, kakor bi si ga želel Mussolini. Nekateri francoski listi poročajo, da ni v Italiji več nobenega navdušenja za vojno, katero prenaša prebivalstvo z resignacijo in molkom. Vojaške čete v Afriki žele, da se vojna čim prej konča. Italijanska vlada je, naravno, vznemirjena vsled tega, zato je poslala k vsem bataljonom v Afriki svoje tajne agente fašistične policije. V sami Italiji je prišlo do več slučajev uporov in pobu lie med vojaškimi oddelki. Delavci v municijskih tovarnah so podvrženi nezaslišanemu nadzorstvu ter ne morejo poljubno premen iti dela. ča z dne 8. marca: Preteklo nedeljo sta prišla iz Severne Amerike dva odlična ameriška Slovenca na kratek obisk v domovino: Dr. Jim Se-liškar, sin najodličnejšega slovenskega izseljenca v Clevelan-du, dr. Jakoba Seliškarja, predsednika slovenske banke "The North American Bank," slove-čega zdravnika, nečaka pokojnega škofa Trobca. Dr. Seli-škar je zdravnik ene izmed največjih elevelandskih privatnih bolnišnic Charity (Caritas), kjer je bil tudi njegov oče dolgo časa zdravnik. Prišel je v Evropo, da obišče vsa večja mesta in obišče Vse velike bolnišnice in bolniške naprave. Dalje časa se je mudil na Dunaju. Sedaj je v Ljubljani in si je pretekli petek v spremstvu dr. Suharja ogledal tudi naše ljubljanske bolnišnice. Iz Ljubljane odide v Rim, Pariz in London. Obiskal je v spremstvu dr. Jože Debevca rojstni kraj svojega očeta, Polhov Gradec. Obiskal je g. bana dr. Marka Natlačena in gospoda podbana dr. Maj ena, gospoda župana dr. Adlešiča, ki mu je dal za en dan tudi na razpolago mestni avto, da si je v spremstvu g. Jožefa Kastelica, izseljenskega duhovnika v Buenos Airesu in g. patra Kazimira Zakrajška, predsednika Družbe sv. Rafaela, ogledal našo Gorenjsko. Kot strogo veren odličen katoliški mož je obiskal tudi Brezje, kjer je opravil svojo pybožnost, obiskal Bled, Jesenice, Tržič, Kranj in vse lepe kraje slikal, da ponese lepote naše zemlje s seboj v Ameriko. Seveda je pa v prvi vrsti obiskal prevzvi-šnega nadškofa dr. Rozmana, ki je naredil na vse Amerikance morejo pozabiti. "Škof dr. Rož-man bi moral priti v Ameriko za stalno, tako nam je prira-stel k srcu," se je izrazil, g. Se-liškar. Njegov oče, dr. Seliškar, je pionir slovenske naselbine v Clevelandu v vsakem oziru. Se kot akademik je bil urednik prvega slovenskega dnevnika v Ameriki "Nova Domovina." Bil je ustanovitelj raznih podpornih in kulturnih društev, pri katerih je krepko sodeloval. Zlasti pa je bil ustanovitelj prve slovenske banke v Ameriki, kateri je še danes predsednik. Drugi odlični ameriški gost je Rev. Edvard Gabrenja, slovenski župnik iz New Yorka, tudi Clevelandčan. Njegov oče je odličen trgovec s številno družino, ki je dosegel velike uspehe v svojem podjetju, Ko je pred leti g. pater Zakrajšek ustanovil slovenski frančiškanski komisariat in začel vabiti ameriške fante, da bi se pridružili redu, se je priglasil o priliki nekega misijona tudi majhen deček Gafirenja, katerega je potem poslal v frančiškansko gimnazijo, da je končal tam svoje gimnazijske študije. Dasi je še jako mlad, so mu njegovi predstojniki poverili že težko mesto župnika v največjem mestu na svetu v New Yorku. Da se pa izpopolni v slovenskem jeziku, pred vsem pa, da bolje spozna dušo slovenskega naroda, katerega duhovni voditelj je, je prišel sflm v Slovenijo, kjer bo ostal do konca avgusta. Obiskal je za ta teden rojstni kraj svojih staršev, Rakek. Začasno se bo nastanil v samostanu v Kamniku. Obema dragima gostoma iz daljne Amerike želi tudi naš list prisrčno dobro došla! MISS HELEN A. LAH ki je uspešno prestala izkušnjo za bolničarko taa Ohio State Board v Colum-busu. Miss H. A. Lah je graditirala v Glenville bolnici v septembru 1935 ter je hčerka Mr. in Mrs. Michael Lah, 86!) Rudyard Rd. Ce verjamete al' pa ne ___ .... ___. —----------ms--- Kje sem že ostal včeraj? Aha pri naših pramčkih. Le miruj še z jesikom, Tone, da se ne ure-žeš, dokler Ti vsega ne povem. Čakaj no, ravno zdaj sem se spomnil, ko že o konjih govorim ali pišem. Ali se še spominjaš na tistega stotnika od 12. stot-nije, ki je imel lepega konja,- pa dva velika psa. Psa sta prišla vedno ž njim, kadar je peljal stotnijo k poihlajevanju in uravnavanju kosti na selcirplac. Purš mu je pripeljal konja na dvorišče in vselej, kadar je hotel stotnik zajezditi konja, sta začela psa lajati in skakati okrog konja, da je še konj dobil mladeniško razposajenost in je hotel po vsej sili po zadnjih nogah zlesti na, kasarno. Stotnik si ni vedel pomagati drugače kot da si je vselej nabral poln Za kulturni vrt liko časa držal v rešpektu in v službeni razdalji, da je on srečno zlezel na konja. Vselej smo imeli mi fantje cirkus brezplačno, kadar smo gledali ta prizor in smo si pri tem tudi jako dosti mislili, toda smo bili toliko diplomatje, da smo misli tiščali globoko v ledicah, da se ne bi kaj s stotnikom skregali. In sam dobro veš, kako smo mi navadna živina, ljubili mir z naprej postavljenimi. Pa ker sva že v naši kasarni, pa prežvečiva šfe eno o konjih. Ne vem, če si ti videl krasen prizor, ki je bil še lepši kot "Teta na konju," in ki ste je odigral v naši kasarni, oziroma na dvorišču. Bilo je kmalu popoldne nekega dne, ko se je zbirala na dvorišču straža za vojašnico, ki bo zamenjala prejšnjo. Nekaj nas je gledalo skozi okno in smo strgali korenček fantom, ki bodo tolkli 24 ur po dili v veži in ribali prično v stražni sobi, ko pripelje na dvorišče nek vojak žep kamenja, s katerim je bla- krasnega, mladega konja. Niko- Da se razumemo Euclid, O.—Da v naši slavnii novi Ljubljani ne spimo, to se razume. Na dnevnem redu so vsakovrstne prireditve, zdaj tu, zdaj tam. Se reče, saj to ni slabo znamenje, le tako naprej. Ampak da bi kaka posamezna oseba dobivala javne zahvale, ne da bi si jih zaslužila, kaj takega No in sedaj pa pride cela ploha časti in slave in vse na moj kredit. Pa to je vse preveč časti zame, za navadnega zemeljskega trpina. Ko bi še Radecki živel, bi se lahko njemu dalo tako čast, ker je bil slaven general. Meni je pa ni treba, ker se bojim, da bi bil kdo od družine preveč ponosen na to čast in sicer tako, da bi komu lahko napravil še prav prijazne posledice. pa še ne pozna naša zgodovina. Zadnje čase se nekaj piše o ne- Pa vzemimo vso stvar malo kakih moralistih. Ne morem si; bolj resno. Povejte mi, čemu vse misliti, kaj naj vse to pomeni, j to? Kakšna je razlika med me-čital sem o "vaški Veneri," da! noj in med vami? Ali nisirto vsi je nekdo, ki se jako zanima za| zemeljski trpini? Ali vi spoziia-to stvar. Toda ni bilo zapisano, j vate svobodo, svobbdomiselstvo mislijo povzdigniti na višjo stop-i elemente, ki se skrivajo za stare njo. Ko pa pridem nekega veče-j kiklje, kdaj sem komu storil kara v gostilno, me tam sprejme-j ko krivico? Prepričan sem, da ta dva rojaka in mi na najbolj nikdar. Vprašam javno: odkod prisrčen način razodeiieta, da in zakaj tista lepa imena? Se-sern jaz tisti, ki se mu poje tako; veda, vi mi ne boste odgovorili, Zelo se širijo glasovi o izpremembi Mussolinijevega re-i^o bi bil ta človek. Ko sem j in naprednost vtem oziru? Mo-žima z diktaturo, kateri bi stali na čelu Badoglio, Balbo in bral dotične zahvale glede "Ve- goče da jo. Toda povem vam, da admiral Duše pod predsedstvom princa Umberta. Ta dik-:nere» si uisem ustvarjal nobe-!pameten.in trezno misleč Človek latura naj bi rešila vprašanje vojne v Afriki ter bi pričela j ne scxibe, ker nisem vedel, kogamisli drugače. Vprašam gotove ponovno z dogovori v Ženevi pri Zvezi narodov, ih sicer pod upravo Grandija, sedanjega italijanskega poslanika v Londonu. Ta diktatura bi razpustila armado črnosrajčnikov, ukinila velik del fašistične birokracije ter takoj povzročila devalucijo lire. Prav tako Uničujočo sodbo o Italiji izraža uvodni Članek v velikem londonskem listu "Daily Herald," z dne 23. januarja, v katerem je rečeno, da morejo Mussolini in njegovi prijatelji iz zaključkov v Ženevi najti kaj slabo uteho za' svojo politiko. Odbor Zveze narodov je odredil mere, ki so,največje važnosti. Ta odbor je za podaljšanje in ojačenje sankcij proti Italiji. Naj bo kdorkoli naslednik Lavala, toliko je gotovo, da bo bolj naklonjen Zvezi narodov kakor pa Mussolini ju in njegovim željam. Mussolini se mora zavedati dejstva, da je izgubil v Ženevi pri Zvezi narodov v osebi Lavala velikega zaveznika. Dalje mora Mussolini uvideti, da vsa pretiravanja o zmagah generala Orzianija, ki gredo v prvi vrsti za tem, da se umiri italijanski narod, ne bodo prav nič pripomogla k nagli zmagi italijanskega orožja. Prav tako ni Mussoliniju uspelo, da bi prepričal svet, da je sedanja italijanska vojska različna od prejšnje laške armade, kakršno je svet vedno poznal. Italijanska armada je danes prav taka, kakršna je bila v svetovni vojni. Ako nadaljuje z vojno, je gotovo, da ne bo imela nobenih uspehov. Mussolini ne more ničesar več dobiti z nadaljevanjem vojne, pač pa more izgubiti vse. Prej ali slej bo Italija prisiljena zaključiti vojno in skleniti mir pod pogoji, ki ji jih bo narekovala Zveza narodov. Tako sodi torej "Daily Mail." Gotova stvar je, da je Mussolinijeva vloga na kocki. Na vprašanje: Kaj jc vojna? pa jc Mussolini sam najbolje odgovoril dne 18. januarja v milanskem listu "Popolo d'lta-lia," kjer pravi: "Vojna je pojav, v katerem narodi stavljajo na kocko ne samo življenja svoje mladine, marveč tudi svoje zlato, kolonije, bojno in trgovsko mornarico, moč in prestiž, meje in nacionalni teritorij, osvojen j a v preteklosti in na de v bodočnosti." Bravo, duce! Pa se še dobe nekateri ljudje, ki pravijo, da Mussolini ne ve, kako se bo završila ta vojna! slavo in poveličevanje. Bil sem, seveda, presenečen nad takim odlikovanjem, katerega si nisem nikdar zaslužil. Jaz, za svojo osebo, nikakor nisem hotel sprejeti take velike časti, onadva pa odnehati nista hotela, čas se je zavlekel na dolgo, ne da bi mogli rešiti kaj de-finitivnega. Ko pridem domov in premišljujem, kaj prav za prav je vsa ta čast, ki jo hočejo obesiti na moja prsa. Začel sem premišljevati svojo preteklost, kaj naj bi bil vendar storil dobrega ali pa slabega, cla bi bil deležen take nagrade in časti. Pa mi pade v glavo, da je bilo na neki seji, ko se mi je ponudilo neke vstopnice. Na vstopnicah vidim zapisano "Vaška Venera." In ker me spomin še ne zapušča, sem se spomnil na zgodovino (starih Rimljanov, ki so imeli boginji Veneri posvečene templje,-o čemer pričajo razvaline še danes. Venera jc bila priznana pri Rimljanih kot boginja nečistosti. Tako sem to stvar tudi takrat rojakom pojasnil, potem pa nisem o celi stvari nič več mislil, niti govoril. ker ste preveč zakrknjeni in ne poznate nobene vesti. Ali je zato vsa ta čast, ker sem vam razložil, kaj pomeni "Venera"? Zgodovina jasno priča, da so bili ravno Častivci boginje Venere krivi, da je razpadlo mogočno rimsko cesarstvo. Ali želite, da razpademo tudi mi? Da, da, dobro mi je znano, da sem jaz v vaših želodcih tista rak-rana, ki peče kakor gobavost, ki razjeda telo človeka. In zakaj vse to? Tukaj ni drugega vzroka kot poraz, ki ste ga doživeli meseca junija 1935. Vidite, to je, kar vas peče in kar se noče zaceliti. Sicer se pa dobro zavedam, da dokler me napadajo taki elementi, da sem na pravi strani. Ko bi me hvalili, bi se moral sponiniti na mojo mater, ki mi je zabičala ob odhodu V novi svet: 'Siii, prosim te, slabe družbe se izogiblji!" Torej nikdar si ne belite gkiv, ker v vaše vrste me lic boste spravili. Rajši se potrudite za kaj bolj koristnega. Pozdrav vsem eitateljem! Frank Kosten. Cleveland (Newburg), O.— Dragi rojaki in rojakinje! Zopet se obračamo do vas in trkamo na vaša dobra srca za mal prispevek za naša narodni vrt. Znano vam je, da delo, ki smo ga lani nehali, še ni končano, čez zimo smo se zbirali in delali sklepe in načrte in zdaj, ko so načrti že narejeni in odobreni, pojdimo vsi na delo, da jih izgo-tovimo. Kulturni vrt še ni spo-polnjen. Zdaj ga krasi samo še Baragov spomenik, ki je res mojstersko delo in danes leto bomo bolj z veseljem zrli na ta naš narodni vrt, ko bomo videli, da smo t.je postavili letos še dva spomenika, namreč spomenik Ivana Cankarja in spomenik Simona Gregorčiča. Da postavimo tema dvema kulturnima možema primeren spomenik, je treba še nekaj prispevkov in za to delo je naše newbursko. okrožje vse navdušeno. Na seji, ki se je vršila 15. marca, je bilo soglasno sklenjeno, da se gre okoli rojakov po hišah in se nabira darove. Prošeni ste, cenjeni rojaki, da jim greste na roke. Sprejmite jih prijazno in prispevajte po svoji moči. Mi se zavedamo, da so slabi in težki časi. Težko, res težko človek da, ali z dobro voljo in božjo pomočjo bomo letos izvršili in dokončali naše delo, ako bomo vsi skupaj prijeli. Vsak mal položi dar našim slavnim možem na oltar. Mi, Newburžani, smo ponosni ; na rl.ašega goriškega slavčka, Simon Gregorčiča, saj ga imamo na častnem mestu v našem Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Zato bodo vsi prispevali za njegov spomenik, posebno pa Notranjci in Primorci, saj je bil njih bližnji rojak. Torej v bližnji bodočnosti vas bodo obiskali naši kulturni delavci in prosimo, da prispevate vsak po svoji moči. Vsak dar bo hvaležno sprejet. Vsak naj pove, zakaj prispeva. Za tri različne namene lahko vsak pri-jspeva: za Ivan Cankarjev spomenik za Simon Gregorčičev spomenik ter za olepšavo vrta. Vse prispevke se bo sproti pri-občalo v javnosti ter potem tudi priobčilo v spominski knjigi, v kateri namen je kdo prispeval. Zato se prosi, da vsak navede, v katero svrho je prispeval. Prosi se pa vse v newbul-škem okrožju, da oddajo prispevke predsedniku Jakob Resniku, ali blagajniku Andrej Slaku, ali tajniku. Ne pošiljajte sami naglavni urad. To pa zato, da ne bo kakšne pomote, kakor je bila zadnji teden, ko jc nekdo poročal, ni pa omenil pravilne vsote, za kateri oddelek je društvo prispevalo. Jaz se držim strogo društvenega sklepa in tako priobčim tudi. Torej delujmo skupno in složno. Skupno vsoto bo-i mo zopet poslali na glavni uradi in tako bomo zopet NeTvburžani med prvimi. Anton Meljač, tajnik. goslavljal poredna psa in ju to- IZ PRIMORSKEGA —Nove potujčevalnice v naših krajih. V vasi s 14 družinami bo otvorjena nova šola. Postojna, januarja 1936. — (Agis) Italijansko časopisje z veseljem pozdravlja otvoritev cele vrste enorazrednic v naših krajih, ki jih je ustanovila znana družba za poitalijančevanje naših otrok "Italia redenta." Med drugimi spada med te tudi cnorazredni-ca v mali vasi nad železniško progo med Kilovčani in Trnovem na Ratečevem brelu. — Vas sama šteje komaj 15 hišnih številk. Od občinskega sedeža, ki je na Premu in kjer je tudi že i od nekdaj popolna dvorazredni-ca, je vas oddaljena morda več kot uro hoda. Semkaj so tudi otroci iz Ratečevega brda hodili v šolo do zadnjega časa, ko je bila v Sp. Bitnjah otvorjena enorazreclnica z eno učno močjo. S tem je bila šoloobveznim otrokom zlasti iz Ratečevega brda pot v šolo skrajšana ravno za pol ure. No, in z novim letom, kot gleda vsa stvar, so dobili šolo celo v vas. Otvoritev te eno-razrednice nima nobenega drugega namena kot da pospeši raznarodovanje naših otrok. Vas sama je popolnoma odrezana od ostalega sveta in njeni prebivalci ne pridejo v stik skoro z nikomur, še manj pa otroci, ki so seveda po fašističnih načelih potrebni posebne vzgoje in nege. Za tako zdravo prebivalstvo kot so Ratečevci jc to prava šiba božja. Do zdaj se jim hi bilo treba bati ne ovaduštva, ne kake druge zahrbtnosti; bili so navezani sami nase in so tako tudi najboljše shajali. Z novo ustanovo v vasi pa se je bati, da bodo za marsikaj prikrajšani, pridobili pa ne bodo prav ničesar. [H koncu naj še pripomnimo, da je to že druga ustanova "Italie Redente' v premski občini. Na Premu samem je že od leta 1927 j otraški vrtec za vso faro, ki že od vsega početka težko obreme-nja premsko občino. Občina šteje okrog 1660 duš in je imela do leta 1926 samo eno dvorazredno šolo na Premu. Priznati moramo, da je bilo to premalo, zlasti glede na šolske prostore, ki so bili res premajhni in deloma nezdravi. Leta 1927 je dobila občina otroški vrtec, nekako leta 1928 je bila v sosednji vasi v čeljah otvorjena enorazrednica, pred par leti v Bitnjah druga enorazrednica in letos še tretja na Ratečevem brdu. Kljub temu gostemu omrežju Šol, ki se pa kot vidiriio vsako leto še zgoščuje, postajajo naši otroci počasi analfabeti. li ga še nisem videl in sem ugibal, Čigav bi bil. Stopal je po dvorišču, kot bi se odpravljal na predpustno veselico. Brzdo je grizel kot pastir lešnike in hrzal je, pa z ušesi strigel, kot bi jih imel na golomastiki. Zdajpa-zdaj je malo zaplesal in skušal prinesti svoj zadnji konec v neposredno bližino svojega spremljevalca, ki je krčevito držal za uzdo, kot bi bilo odvisno od tega vse njegovo izveličanje. Pridobivajte člane za S. D. Zvezo Takrat pa pride doli iz oficirske obedovalnice poročnik Sab-ljak, ki si je moško oblačil rokavice in veličastno stopal proti konju. Aha, si mislim, poročnik Sab-ljak bo menda imenovan za ad-jutanta pri 3. bataljonu in to jc njegov konj. Zdaj si je dal pripeljati konja sem na dvorišče, da bomo vsi videli, kako zna gos->od oficir sedeti na konju. Vse v redu. Strežaj drži konja in z eno nogo stremen. Poročnik vtakne levo nogo v stremen, se požene na konja ih za-kbbali desno nogo čez konjev hrbet. "Hop, konjiček, hop," sem rekel potiho jaz takrat, veseleč se krasnega prizora, ko bo lep po-rbčnik ki je bil še Hrvat povrhu, sedel na iskreni konju. Pa še nisem vsega tega dokončal v svoji glavi in poročnik še ni bil del desne noge v stremen, ko vtakne konj glavo med prvi nogi, zadnji pa pošlje nekam v sinjo višavo. In rečem Ti, Tone, da se je poročnik tukaj izkazal. Pred-nO sta bili zadnji konjevi nogi na tleh, je že veslal Sabljak konju mimo grive, rhimO ušes in se vsedel konju prav pred gobec. Ko jfe pa dobil konj tako nena-dbma pred svoje obličje to čudno stvar, ki je v svojem krasnem poletu čez konjski vrat izgubila tudi kapo, je spremenil svojo politiko (konj namreč, ne pbroč-nik), se vzpel na zadnji nogi in zaplesal najlepši čardaž okrog poročnika, kar si ga moreš misliti. Vsakega ogrskega čikoša bi posekal v tem. Ker je bil pa pucpenzel pozabil prinesti seboj lestvo, da bi v tem slučaju ostal v istih sferah s konjem, je uzdo spustil in stekel za vogal kasarne, kjer je iz varne daljave gledal, kako se bo stvar razvijala. In se jc razvila v splošno zadovoijnost cesarske armade, ki se je držala za trebuhe, dokler je visokocenjeni poročnik zbiral skupaj svoje kosti, potem so se pa držali resno in modro, kot bi vsakemu posebej isti dan umrla oče in mati. Konj je potem prevračal kozolce dalje po dvorišču in so ga končno le vjoli, poročnik je' pa nesel svoje kosti hitro nazaj v of ici rs ko m e n a ž o. Poročnika Sabljaka smo potem še videli, tistega konja pa nikdar več. Naj-brže so ga poslali kam na univerzo radi boljše izobrazbe in manire. Na, pa sem se zopet zablebe-tal. Ni drugače, za en dan bos mora! še počati. zikom Le miruj z je- AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 25TH, 1936 KRIŽEM PO JUTBOVEM r» >»ra*««ni lrrtmilfc» K. tb|* "Vprašajte ga! Hm —! Medvedja pečenka —! Stegno! Hm _j" Oblizoval se je. žal nam usoda tega užitka ni privoščila —. "Kaj pravi tvoj tovariš?" je vprašal be j. "Povedal sem mu, da pojdeš na medvede, pa mi je naročil, naj vprašam, ali tudi smeva s tebbj." "Seveda smeta, ako le želita! Gledala bodeta lov oddaleč, udeležila pa se ga ne bodeta, bilo bi prenevarno za vaju." "Ne bova samo gledala, tudi udeležila se bova lova!" "Emir, medved je nevarna zver!" "Motiš se! Medved, ki živi v vaših gozdovih in soteskah, je zelo nedolžna žival. Poznam pa deželo, kjer živijo medvedi, ki so dvakrat tako veliki in močni kakor vaši."' "Cul sem o takih medvedih. Nekje je dežela, kjer je večen led in sama voda. Tam imajo medvedi bel kožuh in tamošnji beduini jih imenujejo bele medvede. Si take medvede že videl ?" "Videl sem jih že, pa v tistih deželah še nisem bil. Bele medvede lovijo in jih kažejo po svetu za denar. Pa v neki drugi deželi, daleč onstran morja, tam živi strašen, orjaški medved, ki ima sivkast kožuh. Silno močen je in nevaren. Tisti sivi medved je proti kurdijske- teri izmed naju bagšiš zaslužil, sem si ga gotovo le jaz sam. Nisem ti samo obljubil, da ti ne bom življenja vzel, ampak sem ti življenje celo pustil, ko si ležal pod hrtom. In kaj si ti storil za mene, da bi si bil bagšiš zaslužil? Streljal si na m> ne in z bodalom si me napadel! In za to hočeš bagšiš? Brž se spravi odtod, da ne boš čul, kako se ti bomo smejali!" "Gospod, ne zahtevam za to bagšiša, ker sem streljal na tebe in te hotel zabosti, ampak zato, ker sem sprejel krvno ceno." "Krvno ceno? Od koga?" "Od beja. On jo je plačal. "Si mu sami' rekel za odkupnino?" "Ne, bej sam mi jo je ponudil." Hm! Taki so torej bili be-jevi "važni posli"! Njegovi nazori o gostoljubnosti so bili vsekakor plemeniti. Vprašal sem dalje: "Kaj ti je dal?" "Konja, puško in 50 ovac." Ali nam je potrebna socialna pravica? Ivo opazujem druge narode v clevelandski okolici, imam priliko opaziti, da se veliko bolj zanimajo za socialno pravico kot pa mi Slovenci. Naš voditelj Rev. Charles Coughlin nam je dal program "Socialne Pravice" ki nas rešuje ekonomskega suženjstva. Na drugi strani se nam nudi slika uboštva in stradanja, medtem ko imamo vsega odveč. Menim, da noben mi ne more oporekati, da ni med nami Slovenci potrebna organizacija "Socialne Pravice." Delavcu bo dana prilika do jamčene letne plače, najmanj $1,500 na leto. Na primer: delavec lastuje hišo; dolga ima na njej $3,000 ,, i in hiša ni vredna več, kot ima še dolga na posestvu. Očividno on plačuje davek od svote, katero dolguje, ne pa od premoženja, ki ga lastuje. Naobratno "wall-streeter" lastuje $100,000 bon-dov (tax-exempt bonds) ne da bi plačal davek. Unija za "Socialno Pravico' 'hoče, da se napravi braniš tvoj zaslužek. Dana ti je prilika, da postaneš član Unije za Socialno Pravico. Ne tarnaj in ne toži, če se ti še nadalje godi krivica; s tem da si mlačen in neodločen, ne koristiš sebi ne drugim, in nisi na poti do pravega napredka. Naša clevelandska metropola bi morala danes šteti najmanj 10,000 članov v organizaciji za 'Socialno Pravico." Jaz ne vem kaj je temu vzrok, da še do danes nimamo niti erie-'!,a kluba, ki bi bil popolnoma organiziran med Slovenci v Cleve-landu. Pred kratkim je imel tajnik komunistične stranke, Mr. Earl Browders, govor na radio; dosti kongresmanov je protestira-'o, češ, da ni pravilno dopuščati razširjati njih propagando po-:om radio govorov. Unija za 'Socialno Pravico' 'ima nasprot-io mnenje, ona stoji na stališču svobode govora, da se komunistom dovoli, da razložijo "robo" jred ameriško publiko. Naj judstvo samo razsodi, če rabimo tomunizem ali socialno pravi- co : Moje osebno mišljenje je, da veltcve administracije? Zakaj niso te politične zmage odpravile krizo, izgubo domov, brezposelnost, bankrot posojilnic in bank, vojn? Zakaj se je naku-pičilo bogastvo v rokah dveh procentov magnatov? Ali je naša politika res tako malenkostna, da nam prinaša samo pobiranje smeti in kuhinjskih odpadkov? Ali bi se ne mogla naša demokratična politika toliko izboljšati, da bi nam doprinesla tudi socialne pravice? Preteklost nam še ni pokazala, da bo sedanji New Deal ostal v veljavi kot je bil uveden. Treba nam je organizacije, ki bo čuvala da se ohrani, kar nam je New Deal dobrega dal in da se isto še izboljšuje. Ali je mogoče politiko tako vpreči, cla bo delala za nas, za nas navadno ljudstvo? To je mogoče. To nam dokazuje ameriška zgodovina. Eni pravijo, kaj bo napravil Rev. Coughlin, ki že štiri leta vpije na radio? T.cm odgovarjam tole: Poučite se o ameriški zgodovini, nanašajoč se na odpravo suženjstva. Leta 1829 je William Lloyd take postave, da se bo to čitalo se mi Slovenci bojimo izgubiti Garrison pričel pisati proti su- obratno. Ameriški delavec je čakal ce- "Torej mnogo manj, nego si jiih štirideset let, da bi se odkod od mene zahteval!" i pojavil voditelj, ki bi nas vodil "Moj še j h je, ubogati ga rno-: in pokazal pot ven iz ekonomi- ram. Pa prav zato, ker je ta- j čne stagnacije, do boljšega kosa ko malo dal, hočem'še od tebe j kruha koč smo ga imeli v prete- bagšiša!" j klosti. V najbolj kritičnem času , , ~rr smo slišali glas. ki nas opomi-Da senu jaz svoboden Kurd, • ,,XT , j ■ ^ ■ ■ , " , i i nja: Ne stradaj sebe in tvoje bi ne beračil za bagsis kakor: , .... . „ , otroke. Bog te le preskrbel z turški hammal. Ker pa na vsak . , , . , -,- • , v v , v.« , i vsemi potrebščinami v obilici, način hoces bagsis, ti ga bom: tudi dal. Toda ne danes in | Na tebi, delavec, je ležeče, da devetdeset procentnih demokratičnih svetinj. S tem da se mi demokratje oklenemo organizacije za socialno pravico, še ni rečeno, da izgubimo demokratično solidarnost, naobratno jo še pospešimo. Kaj nam pomaga stopicati po gosjih stopinjah, ko smo zmerom na eni in isti stopnji ekonomskega stališča. Vprašam vas, komu so pripomogle vse politične zmage izza zadnjih 40 let pa do Roose- zenjstvu. Kupovanje in prodajanje sužnjev naj bo ustavno prepovedano. Potem je pričel ustanavljati proti - suženjska društva (anti-slavery society). Ljudje so vedeli, da Garrison govori resnico na podlagi človeške pravice. Ljudstvo je stalo za njim. Republikanska pdli-tična stranka je to uvidela in potom predsednika Lincolna je odpravila suženjstvo-. Ta del ameriške zgodovine nas mu kakor konj proti psu, ki se|kaj, ampak šele, kot se poslovi-mu človek sicer izogne, pa sel-^o." ga ne boji. "In tudi take medvede si že videl?" "Boril sem se z njimi." "Torej si zmagal, ker si še živ. — Tudi našega lova se boš udeležil! Sedaj pa dovoli, da se za nekaj časa poslovim! Vi pa se medtem pokrepčajte!" Peljal nas je v; sosednjo sobo. Sredi nje je stala nizka mizica, ki jo sufra imenujejo, krcg nje je ležalo pet mehkih blazinic. "Sedite, prosim! Koj vam postrežejo." Odšel je in kmalu za njim je vstopila mlada žena in z njo služabnica. Prinesli sta nam zakusek; da bi laže počakali na večerjo. Dobili smo pečenega in v smetani ocvrtega kozlička, posušeno grozdje, vložene murvi ne jagode in salato, ki pa j njenega imena nisem poznal, j Bila je neka vrsta kopriv. Zasodii sem,. da je mlada že-j na najbrž bejeva soproga, hči j obč. predstojnika iz Spandare-j ja. Nisem se zmotil. Nagovorila nas je: "dobrodošli! Kako je mojemu očetu v Spandareju?" "Dobro mu je in tudi vsi drugi tvoji ljudje so zdravi," sem odgovoril. "Izvolite se poslužiti in pripoveduj mi, prosim, o Spandareju! Dolgo že nisem čula nič o svojem domačem kraju." Obširno sem ji pripovedoval in vsa srečna je bila, da je mogla govoriti o svoji domovini. Celo hrta je dala poklicati iz hitiva in mu postregla z ostanki kozlička. Njena prisrčna domačnost nam je vsem zelo dobro dela. Ko smo se pokrepčali, se je poslovila, mi pa smo se udobno razpoložili po mehkih blazinicah. V našem prijetnem "kefu" nas je zmotil človek, ki sem ga najmanj pričakoval. Ranjeni Kurd je bil, tisti, ki Je iihel osveto z menoj. Roko •ie nosil v povoju, ki. si ga jc olifesil krog vratu. "Kaj hočeš?" sem ga vprašal. "Bagšiš, gospod!" "Bagšiš? Zakaj?" "Da te ne bom ubil." "Kakor čujem, te mrzlica še vedno ni pustila. Ce si je ka- "In koliko mi boš dal?" "To zavisi od tega, kako se boš do nas obnašal." "Ali bq naš nezanum tudi I kaj dobil?" "Ti je naročil, da povprašaš?" "Da." "Torej pa mu povej, da damo beraču miloščino le če na^ i sam za njo prosi. Ako je vaš nezanum tak človek, da živi od Allahove milosti, mu bo vsak izmed nas rad dal miloščino, pa j sam si mora priti po njo. Sicer pa sem mu itak že podaril življenje njegovega sina in to je več ko največja miloščina." Šel je. Pa njegov obraz jej bil ves tak, da bi se ne bilo dobro še kedaj spet srečati z njim. "Kaj je hotel?" je vprašal Lindsay. "Bagšiš." "Bagšiš? Zakaj?" "Ker me ni ubil." "Vas ni mogel, hm!" "Opustil je osveto." "Kako to?" "Bej je mesto njega plačal j krvno ceno in . . ." "Kako? Bej?" "Da. Ker sem njegov gost." j "Nobel! Jako nobel! Koliko?" "Konja, puško in 50 ovac." ! "Koliko je to v našem de- narju?" "Kakih 50 funtov." "Vrnil mu jih bom." "Hudo bi ga užalili, sir! Bolje je, če mu tudi mi kaj podari-: mo." "Dobro! Mu bomo podarili. Pa kaj?" "S tem si zaenkrat še ne bomo belili glave." "In ta človek še bagšiš zahteva? Master, kaj se pravi po kurdijsko zaušnica?" "Sileik." "Well! Zakaj mu niste nekaj krepkih sileikov priselili ?" "Ker bi ne bilo na mestu. Ampak celo obljubil sem mu bagšiš in dobil ga bo, preden odidemo." "Dovolite, da mu ga dam jaz! Mu bo v spomin in tudiJ v poboljšan je." Bej se je vrnil. Zahvaliti sem se mu hotel | za njegovo velikodušno dejanje, pa ni bilo prilike. Kot bi se namenoma hotel izogniti! vsaki zahvali, nas je nemudoma povabil na večerjo. (Dalje prihodnjič.) . 1» :: * t lessen i t>USS£LDORF GERMA^r ^hcoaienz western m \ % mmz\ j SAftR% LUDV/HSSHAFEN VbrnHNHEIM FRANCE J? J O ^jOKČHl J STRASBOURG' LUXEM-j BQURGf WR&BURG ' SWITZERLAND Stotnija, desno glej! Prizor iz vežbanja nemških 'čet. Spodaj na levo je diktator Hitler, v sredi je zemljevid, ki kaže nemško Porenje, kamor je oni dan Hitler poslal svoje rele in v desnem kotu sta dva francoska topničarja v akciji. uči, da kadarkoli ljudstvo zahteva, mu pride politika na pomoč Misel enega človeka, ako je ta poštena, postane misel vseh, posebno če je še ta misel na podlagi človeške pravice. Ali ni danes Father Coughlin na ravno isti poti, kakor je bil Garrison? COughlihu je za to, da odpravi ekonomsko Suženjstvo za stalno. Ljudje stoje za njim. On uči pravico na podlagi človeških potreb. Kakor hitro bo imel dovolj močno organizacijo za seboj, vemo, da bo prišla ena politična stranka na pomoč za socialno pravico. — Upamo, da bo to pot demokratska stranka. Predsednik Roosevelt je, kakor Lincoln, dobrega srca in dobre volje. On je eden izmed tistih, ki je že veliko dobrega storil za ljudi. Njemu pristoja, da nas reši ekonomskega suženjstva, pa ne samo za štiri ali deset let in potem zopet kriza; mi ne potrebujemo samo novega deala, ampak najnovejšega dea-la, sigurnost življenja za nas, za naše otroke in njih otroke. Potem šele se bomo lahko s ponosom potrkali na prsa, da nas je politika rešila. Unija za socialno pravico ima program, obstoječ iz 16 členov; vsak člen je neobhodno potreben za vsakega izmed nas. Kon-gresmane in senatorje se bo že pred volitvami vprašalo, ali so za ta program ali ne. Odgovori na to vprašanje bodo odločilni: ali izvolitev ali poraz. To je začrtana pot, po kateri dosežemo socialno pravico in dolžnost veže slehernega izmed nas, da žrtvujemo malo časa v ta namen. SloveSnski oddelek Unije za socialno pravico ima sejo 26. marca v Turke-vi dvorani na Waterloo Rd. pridite vsi, ki ste državljani in stari nad 21 let. Slovenski oddelek posebno vabi one mladeniče in one mladenke, kateri imajo višjo šolsko izobrazbo z namenom, da se poučijo v vseh ozirih glede organizacije za socialno pravico. Iz te inteligentne grupe se bo izbralo govornike in organizatorje, kate-H bodo vodili in organizirali nove oddelke po slovenskih naselbinah v državi Ohio. Kdor bi se želel udejstvovati v ta namen, lahko pride v clotiko s F. J. Turkom, tel. 0153 W, ali pa pri seji- Naša vrla delavka Mrs. Une-tič, organizatorka tega oddelka, želi, da bi prišli vsi oni znanci in prijateljice, ki so podpisali karto, na sejo dne 26. marca v Turkov o dvorano. V clevelandskem uradu za socialno pravico Vidimo mlado Slovenko, hčerko nepozabnega pionirja Franka F'ucel, sedaj Mrs. Karlinger, ki se trudi vsajc Mussolini se je polastil velikih industrij Rim, 24. marca. — Diktator Mussolini je odpravil zadnjo sled ustavne vlade v Italiji, ko je odredil, da se odpravi parlament in ko je prevzel v državo last vse večje in pomembnejše industrije v Italiji. Ob tej priliki je Mussolini izjavil, da mora biti Italija popolnoma -pripravljena za neizogibno vojno v Evropi in te priprave se vršijo najbolje pod absolutnim vodstvom države. Italijanski parlament bo zamenjan s korpora-cijskim ministerstvom, ki bo kontroliralo gospodarsko življenje Italije. Mussolini je izjavil, da je glavna naloga laške industrije izdelava strelnega orožja in topov, pušk, bomb in bojnih ladij. Narod mora biti pripravljen za vsak slučaj. -o-- Dr. Condon se posvetuje z governerjem New York, 24. marca. — Dr. John F. Condon je poslal gover-nerju države New Jersey brzojavko, v kateri pravi, da je pri volji dogovarjati se ž njim radi obsojenega Hauptmanna, dasi dr. Condon trdi, da je governer strankarski. Baje ima governer nove dokaze v rokah, glasom katerih bo znova pomilostil Bruno Hauptmanna. MALI OGLASI Velikonočne karte in razna primerna velikonočna darila dobite po zmernih cenah pri Blatnik's 6304 St. Clair Ave. zraven St. Clair kopališča. Jako poceni! Kelvinator ledenica, za večjo družino, 6 kubičnih čevljev prostornine, samo $35,00. Frigid-aire S. L. 433, samo $69.50. — Rabljeni pralni stroji v dobrem stanju, $10.00 in več. Rabljeni radio aparati $7.00 in več. — Zglasite se pri Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. _(75) Naprodaj hiše Hiša za $3009.00, za dve družini, kopališča, velik lot, na 67. cesti blizu St. Clair Ave. Hiša za $4800.00, za dve družini, 7 sob spodaj, 5 zgorej. Garaže, velik lot. Addison Rd., blizu Superior. Vprašajte pri McKenna 1383 E. 55th St. HEnderson 5282. Važno naznanilo Z današnjim dnem se dobijo skoro pri vseh slovenskih trgovcih in obrtnikih, ki so člani Progresivne Trgovske Zveze, brezplačni nagradni listki, ki dan za uspeh socialne pravice, i vas upravičujejo dO $75.00 na-in to brez plačila. Pravi: — grad. Zahtevajte te nagradne "Vsepovsod vidim navdušenje za dobro stvar: med Cehi, Poljaki, Slovaki, Irci, Nemci, samo naši Slovenci se ne zavedajo." Pokažimo tej mladi Slovenki, da se zanimamo in da smo pripravljeni boriti se ramo oh rami z drugimi narodi za socialno pravico. Frank J. Turk. listke pri vašem trgovcu, pri katerem dobite tudi vse druge informacije. August F. Svetek, reki. taj. DNEVNE VESTI Naprodaj je hiša za dve družini, 10 sob, pet zgorej, pet spodaj. Zidana garaža. V jako dobrem stanju. Vprašajte na 1142 E. 76th St., spodaj. (75) Medlem, ko skoro po vseh delih Amerike prevladuje silno deževje, pa divjajo v Eansasu, Oklahomi, Coloradi, New Mexico in Texasu peščeni viharji. Na sliki vidite far mer oko hišo, ki je skoro popolnoma zasuta od peska. Jugoslavija je ponovno izpustila politične jetnike Beograd, 24. marca. — Kraljevi namestnik je izdal te dni dekret, glasom katerega se ponovno izpusti iz zaporov v Jugoslaviji 172 političnih jetnikov. Omenjeni bi bili izpuščeni že decembra meseca lanskega leta, toda so med jetniki izbirali imena komunistov, ki ne bodo izpuščeni. Večina izpuščenih je bila svoječasno obsojena v zapor od 5 do 10 let. Oni pa, ki bo bili obsojeni v dosmrtni zapor. so bili pomiloščeni v ječo, ki bo trajala sedaj od 10 do IG let. Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trinerjevo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerodnostih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. Nikarto delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim. sredstvom. Jemljite Trinerjevo grenko vino. ki je tekom zadnjih 44 let dok«zulo, da jc najbolj zanesljivo zdravilo proti za OH ju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in oodobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR i GR&&KEGA VINA Joseph Trine r Company, Chicago AMERI$KA DOMČVT^A, MARCH 2uTH, 19: MORSKI RAZBOJNIK A. Š. Toda Dcn Miguel je bil tr- re bom znal tudi uveljaviti! Po-fnast. Res, je priznaval, da je znam pa tudi svoje lastne dol-bila njegova mornarica deloma žnosti. S tem malopridnežem uničena in deloma zajeta, toda ' imam namreč star račun, kate-to se je zgodilo samo radi tega,!rega nameravam zdaj poravna-lcer so bili Španci povsem pre-'ti. To je moje sporočilo, kate senečeni. Trdnjava pa ne bo 10 mu ponesite nazaj." presenečena, za to bo že on skr-j Tako je prišel governer na-bel. Naj le kapetan Blood gospodari po Maracaybu, kakor se mu poljubi, saj ze to bo moral dajati bridek odgovor, za-j kaj prej ali slej bo moral tvegati odhod. Govemer je bil v paničnem strahu. Polagoma je izgubil zaj v Maracavbo in v svojo last-i no hišo, v kateri se je bil med tem spet u g n e z d i 1 kapetan BI cod. "Tak to je vse, kar mi ima admiral sporočiti?" je vprašal s ciničnim posmehom. Hm je pač nesreča, da je admiral Komaj je govemer odšel, je li bomo nemudoma." stopil pred Blooda Cahusac, ki "Srečno pot!" je vzkliknil je prišel po njegov odgovor, da Blood ter se obrnil, da bi odšel, ga ponese ostalim. Bil je bled "Mar je to vse, kar mi imate v obraz in roke so se mu tresle, povedali?" je vzkliknil Cahu-ko jih je dvignil v protestu. sac. "Pri Mogu, kaj bo pa zdaj?" "Ne, so še druge stvari," je je vzkliknil in ne da bi čakal1 rekel Blood preko svojega ra-odgovora, je rentačil: "Sa.i sem mena, "pa vem, da jih no bi vedel, da ne boste tako lahko rad slišal." ustrašili admirala. On nas drži "lla, torej je "zbogom" moj v pasti in to tudi dobro ve. Vi kapetan!" Nato je še prista-pa še vedno sanjate, da se bo'vil: "Nekaj mi pravi, da se ne uklonil vašim pogojem. Vaše bova več videla." nespametno pismo je zdaj za-j "To je moje upanje," je pri-pečatilo našo usodo." j trdil kapetan Blood. "Ali si gotov?" ga je vpra-J Cahusac je nevoljen odšel, še šal kapetan Blood mirno, ko je predpoldnem je bil že na potu s oni utihnil, du, bi spet zasopel, svojimi ljudmi, kakih šestdeset zakaj vsa sapa mu je že pošla.! mož po številu, ki so šli ž njim "Ne, nisem še gotov!" j kljub vsemu prigovai j an ju "Torej prihrani mi ostalo! če ( Yb:ervilla, ki jih je hotel odvr-| mi nimaš ničesar drugega pove- niti od te namere, španski ad-Idati, nam tvoje gobezdanje ne miral je držal besedo ter jih I bo razvozlalo uganke, ki je pustil svobodno odjadrati, kar pred,nami,!',' j je bilo več, kakor je kapetan 'Ampak, kaj mislite zda.i. P.lood od njega pričakoval. sco, da pridete k meni s takimi'ves, da bijete svoje bitke kot predlogi,! Da mi namreč v brk gentleman." poveste, da je mogoče spraviti Kapetan Blood se je spet za-odkupnino skupaj, pa vendar smejal, in sicer je bil to tako ne poveste, kako. Ali ne misli- trpek in grenak.smeh, da se ga le, da boste postali žgovornejši, jo Don Francisco resnično če se vam nekoliko opali pr- ustrašil. sle?" j "Tak zato si hočete izprositi Don Francisco je še za spo- v0>pm *>os,u- l)usteč ^petana; tana Blooda. Ce ne bi bil o tem Blooda za sebo-' v n|e-ovem | _ mešanem občutju trpkosti in zadovoljstva. Točno tretji dan se je poja-l vedi, ki sužnji. so .jo gonili zamorski (Dalj. K- prepričan, ne bi bil toliko povedal." Kapetan se je zasmejal. prav za prav storiti? To mi Komaj so dezerterji dvigni-! povejte!" H sidro ter odpluli, ko so kape-j To ni bilo vprašanje, marveč ; tanu"Blocdu sporočili, da bi go-1 zahteva. j verner spet rad ž njim govo- "Kako, pri sto vragih, naj toj,.;] vem? Upal sem, da imaš mor-j Kapetan Blood ga je prijaz-| da ti sam kakšne ideje. Ker palno sprejel, vidim, da .je vse, kar te skrbi "Ah, vi stari maček! Zdaj brenkate na mo.je samoljubje, I kaj ne?" "Ne, na vašo čast, kapetan." j "Na čast pirata? Mar ste! zblazneli?" "Ne na čast pirata! Na čast! ; kapetana Blooda !" je vztrajal Don Francisco. 'O vas gre slo- I vil govemer v Maracavbo s ka- ravano mezgov, otovorjenih z zlatom, in s čredo sto glav go- UR.ADNF. UKT. Urndnr nrrt ni rdniil va in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljliih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah: od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad /.aprt. svoj mir in rekel je marsikatero tako trmast. Zaradi svoje tr-trdo besedo admiralu. Toda | me je izgubil tudi svojo mor-slednji mu je samo mrzlo odgo- 1 narieo. No, pa ta je bila nje-voril: gova, to krasno mesto pa ni nje- *"če bi bili tako lojalni svoje- govo. Zato se ni čuditi, če ga mu kralju pri preprečenju do- je pripravljen izgubiti. Res.l idim> da je yse> kar te sUrbi ; «Dobro jutro, Don Francis-hoda temu piratu, kakor bom mi je žal. KrvOhtja nisem n1'co~jsarno t0j kako bi rešil svo.jo ko-|cot" ga je pozdravil. "Požar j Pa kaj hočemo! Ju- ŽQ tep ko-o sebi enakjh( zato|mesta sem odložil do večera.! ti je na prosto dano, da nas za-; ponoči bo namreč pogled na i samo to, kako bi rešil svo.jo ko- j co r jaz pri preprečenju njegovega li maral. Pa kaj hočemo! Ju- v odhoda, pa bi zdaj ne bili v tri zjutraj bom ukazal zažgati tem položaju! Torej ne trapi- mesto, in ko bo admiral videl j Nobenega dvoma ni> da I ogen j mnogo veličastnejši." te me več s svojimi strahopetni- Švigati zublje proti nebu, bo tfi bo gpanski admirai celo zdaj,] Don Francisco nervozen sta-mi nasveti! Jaz ne sklepam morda verjel, da je kapetan ](Q je že prilično pozno, z ve- rejši možak, visokega rojstva nobenih pogojev s kapetanom Bloodl mož, k« drži svojo bese-j ^^ sprejel> zaUaj kolikor|in nizke življenjske sile, je pri- SLOVENSKO KEGLJIŠČE DO AN HOWLING ALLEY jos. POZELNJK vaš stari znanec, la tnilc 10322 Si. (Mail' Ave. Bloodom. Jaz poznam samo do. Zdaj svoje dolžnosti do kralja, kate- Francisco.' lahko greste, Don NAZNANILO IN ZAHVALA Glcbcko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebriciko vest, da je umrla naša blaga soproga in mati Ana Legan ROJENA NOVAK 19. februarja 1036. Pokopali v starosti 39 let. Umrla je dne smo jo dne 21. februarja 1936. Tem potom se iskreno zahvalimo Rev. Alois Bazniku na cerkvene obrede. Hvala tudi Mr. Ivan Zormanu za lepo petje. Prisrčna hvala vsem onim, ki so darovali za svete : naše, vsem, ki so položili krasne vc-nce na krsto pokojne in vsem za darove v gotovini kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Zahvalimo se vsem za, tolažbo in ki ste jo prišli pokropit :n ki ste čuli in molili in se udeležili pogreba. Lepa hvala pogrebniku Louis Ferfclia za simpatično vodstvo pogreba. Tebi, predraga soproga in mati, želimo da počivaš v miru v zasluženem pokoju in lahka naj Ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali: JOHN LEGAN, soprog; JOHN in FRANK, sinova; ANNA, hčer. Cleveland, Ohio, 24. marca 1936. čel takoj na plan. "Prišel sem, Don pedio, da vam sporočim, da če tri dni počakate z upepelitvijo mesta, vas pride k njemu, toliko man.j bo nas. Kot posebno darilo vam bomo dali še eno naših bark, potem pa odplu.jte ali pa se pridružite Don Miguelu! bom poskrbel, da dobitie odkup-Malo me briga." mino, katero zahtevate in ka- "To bodo imeli odločiti šele! tare Don Miguel noče izplačamo j i možje," je odvrnil Cahu-Jti." sac slabovoljno. ; Kapetan Blocd ga je pogle- Naslednjega jutra je Cahu-' obile tudi izvrstno goveje in telečjr meso po "enah na debelo. II. V. HEINZ 11 VINE ST. WIIJ.OUGHBY, O • Trt Wickliffe IIII-.I-2 DANAŠNJI PROGRAM GRDINA & SINOVI RAZSTAVA RAZSTAVA ŽENSKE MODE—To je razstava, katere se bo hotela udeležiti vsaka ženska, stara ali » mlada. To razstavo priredi Grdina Shoppe ter se bo pokazalo najnovejšo žensko modo in'kako se pravilno nosi. Celo moški bodo to radi gledali. Ker pravijo, "saj veste, da obleka naredi žensko." A. GRDINA & SINOVI 6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WATERLOO RD. Prva slovenska trgovina pohištva v Clevelandu ^ -pričetkom plovbe parnikov, ki od.pluje.jo iz New Yorka (Conte di Savoia 2r>. aprila in Rex <). maja), bo parobrodna družba Italian Line poseben razred na. teh parnikih odpravila in ga izročila turisorskemn razredu. Zgornja olika kaže kabino prvega razreda na ladji Rex, ki bo sedaj del turistov-sitega razreda. Spodaj na sliki pa vidite IJdo krov na Re.ru ter kopališče, ki se bo dal sedaj na razpolago turistovskemn razredu. JOHN DEJAK Umrl jo 9. marca 1936. Pogreb se je vršil i/, hiše žalosti v cerkev Mariie Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče kjer smo ga položili k večnemu počitku. želimo se tem potom najlepše zahvaliti vsem, ki so položili tako krasne vence h njegovi krsti in sicer: Mr. in Mrs. J. Dejak in družina; Mr. in Mrs. F. Dejak in družina; Mr. in Mrs. N. Grece-nin in diužina; Mr. J. Dejak; Mr. in Mrs. L. Pir-nat in družina; Mr. in Mrs. F. Zupec; Mr. in Mrs. A. Kure in družina; Mr. P. Levstek; Mr. in Mrs. J. Sluga; Mr. in Mrs. L. Polis in družina; Mr. in Mrs. A. Bolko in družina; Mr. in Mrs. J. Knžel in družina; Mr. in Mrs. B. Boldan; Mr. in Mrs. F. Revere; Mr. in Mrs. J. Pianec'd; Mr. in Mrs. A. Blatnik in družina; Kling and Sokach boys; Mr. in Mrs. A. Jelercic; Mr. P. Conte in družina; Fellow Workers of KA Works American Steel and Wire; društvo V boj, št. 53 SNPJ in Napredni Slovenci, št. 5 SDZ. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in sicer: Mrs. Mary Dejak ,Mr. in Mrs. L. Zirc, Mr. in Mrs F. Glavan Mr. in Mrs. J. .lane. Mrs. Grabler, Mr. A. Kovtar, Mr. in Mrs. J. Krajič, Mr. in Mrs. A. Kristofelc, Mr. in Mrs. A. Kristofelc, Jr., Mr. in Mrs. J. Lonsrar. Mr. in Mrs. F. Seuec, Mr. in Mrs. F. Revere, Mr. in Mrs. F. Markic, Mr. in Mrs. M. Grimsic, Mr. in Mrs. P. Krall, Mrs. M. Ostanek, Mr. M. Petek. Mr. in Mrs. F. Zupan, Mr. in Mrs. C. Skui'ca, Mr. in Mrs. C. Lah. Mr. in Mrs. M. Klemencic, družina Penko, Mr. J. Brodnik in Miss R. Kristofelc. Dalje srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo in sicer: Mr. J. De-:ak, Mr. N. Crecenin, Mr. A. Kure, Mr. J. Sluga, Mr. J. Jane, Mrs. J. Pianecki, Mr. M. Petek in Mrs. J. Dolence. Il vala tudi onim, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškem odru ter onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Hvala pogrebnemu zavodu A. F. Svetek za vzorno urejen pogreb. Lepa hvala tudi častitljivim g. duhovnikom za opravljene cerkvene obrede. Posebno zahvalo naj prejmejo: Mrs. Mary Sluga, Mr. in Mrs. Louis Pirnat, družina Revere in družina Kure za vso pomoč in tolažbo ob uri smrti. Ti, dragi nepozabni sporog in oče, počivaj v miru in rahla naj ti bo ameriška zemlja. žalujoči ostali: MARY, soproga; MARY in EDWARD, sin in hčer. Cleveland, Ohio, 23. marca, 1936.