floyic tutiljelea 'čaj linic« sirena «terca Novo niieto LETO V.-if. 6 V KOČEVJU, DNE 6. FEBRUARJA 1960 Cena 15 din Hood uodstuo Zoeze bomunistou Uvodoma je tovariš Mikaš govoril o delu partijskih organizacij po ukinitvi okraja, ko delo ni bilo najboljše, kar pa je novoizvoljeni komite veliko bolje zastavil in rešil vrsto partijskih in drugih pro- LUDVIK GOLOB NOVI SEKRETAR ObK ZK člani Občinskega komiteja ZK občine Kočevje so na zadnjem sestanku izvolili tovariša Ludvika Goloba za novega sekretarja. Članom Zveze komunistov in drugim je tovariš Golob že znan, saj dela v družbenih in političnih organizacijah' že vrsto let. Ko sprejema novo in najodgovornejše mesto v občini je prav, da v nekaj vrstah prikažemo sedanje delo našega novega sekretarja. Pred dvaintridesetimi leti se je družini Golob na Golem pri Igu rodil dvanajsti otrok in ime so mu dali Ludvik. V bedi in pomanjkanju je rasel kot večina kmečkih otrok. Se ni dočakal trinajsto leto, ko so se nad domovino zgrnili temni oblaki. Začela «e Je vojna. Mladi Ludvik je prej kot drugi zapustil otroško igro in wganiziral pionirski odred; leto kasneje je postal skojevec in kma-Poznala vsa napredna odločnega in bor-d^L,^Ud,Vika' Zaupajo mu ‘molijo ga za sekre-terJa Rajonskega komiteja SKOJ Barje. Okupator in njegovi hlapci so mu na sledi, star 14 let stopi v borbene partizanske enote postane partizan in tudi tu nadaljuje s političnim delom. V težkih dneh pred osvoboditvijo, ko hoče sovražnik za vsako ceno okupirati svobodno Belo Krajino, je bil Ludvik sekretar SKOJ zaščitne brigade. Sredi težkih borb pa sprejme Komunistična partija tega mladega in hrabrega partizanskega voditelja v svoje vrste. Vojne je konec. Ludvik Golob, Po letih še otrok, saj je imel komaj 16 let in pol, zapusti partizanske vrste s 4 odlikovanji in vojaškim činom kapetana. Partizanske enote je moral zapustiti, ker so le-te postale redne enote naše vojske in vsak vojak je moral biti star najmanj 20 let. Kapetan Ludvik Golob pa jih ima komaj 16. Nato postane mladinski In skojevski voditelj, borbeni polet prenese na izgradnjo nove oblasti, na delo mladinskih in drugih organizacij. Je sekretar rajonskega komiteja SKOJ Moste in član Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Leta 1950 je postavljen *a predsednika Primorske obla-•tl LMS. Nato se posveti študiju, postane učitelj. Iz Dobrepolja pri" v Kočevje in znova so mu zaupane važne in odgovorne dolžnosti. Ves čas je član sekretariata OK ZKS, predsed. OK LMS, član CK LMS itd. Predolgo bi bilo naštevanje vseh položajev, ki jih je že imel. Po ustanovitvi osemletk Je postal ravnatelj šole Jožeta Seška ■n predsednik Sveta za prosveto ObLO Kočevje. Poleg rednega uela pa tudi študira na filozof-*ki fakulteti. Prepričani smo, da bo ob po-®)°či in sodelovanju vseh komunistov in ostalih prebivalcev občine, še posebno pa članov komiteja, uspešno vodil delo ln politiko naše Partije. Na novem položaju mu vsi *•-hm# največ uspeha! PISMO OB 50-LETNICI 8. marca bo preteklo 50 let od prve proslave dneva žena v mednarodnem ženskem in delavskem gibanju. Ob tej priložnosti je predsedstvo Centralnega odbora SZDL Preteklo soboto je bil v Kočevju izredni plenum Občinskega Poklalo vsem okrajnim in občin-komiteja Zveze komunistov občine Kočevje. Navzoči so bili člani ob sklm 01 orom Socialistične zveze činskega komiteja in nadzornega odbora ter sekretarji osnovnih organizacij ZK. Najprej so poslušali poročila komisij, ki so bile že prej imenovane z namenom, da pomagajo osnovnim organizacijam v Ključavničarstvu in Eleklru pri njihovem delu. Prisotni so sprejeli tudi konkretne sklepe za izboljšanje dela v navedenih podjetjih. Obširno poročilo o delu komiteja, je podal sekretar Boris Mi-koš, ki se je tudi poslovil, ker odhaja na novo službeno dolžnost. blemov. Na petih sejah je komite burnejšo preteklost, zato želim obravnaval vsa glavna vprašanja temu komiteju in Vam, tovarišice pismo, v katerem so navodila za priprave proslav te pomembne obletnice. V današnjem razvoju družbene samouprave bo imel 8. marec v naši deželi značaj vse večje udeležbe žena v življenju skupnosti. Skupaj z drugimi, bodo žene svoj praznik letos še posebno slovesno proslavile. Nekateri so mislili, da se zima že poslavlja. Te dni pa se je ohladilo in fotoreporter je napravil lep posnetek spet. in tovariši, da bi vodili smelo in hrabro kočevsko organizacijo Zveze komunistov, ki so jo kot prvi snovali tovariši, ki so v boju za človeško dostojanstvo in socialno 28. februarja je bil v Ribnici s področja javnih služb, gospodarstva in politično-ideološkega dela članov Zveze komunistov. Boris Mikoš je obširneje govoril še o delu in sklepih ostalih plenumov in sej občinskega komiteja, o gospodarskih nalogah in pespek-tivah razvoja kočevske občine. O tem bomo še poročali sestavku. Na koncu pa je dejal: »Pred zaključkom mi dovolite še nekaj besed in splošno oceno naše- njenih najboljših članov, da bi po ZK Franc Debeljak. Združitev občinskih sindikalnih svetov pravičnost pozabili na vse radosti skupni plenum Občinskega sindikalnega sveta Ribnica in Sodražica. Plenuma so se udeležili tudi taj- življenja, tako da se je razvila močna in neuničljiva v dimu eks-v posebnem plozij in požaru vojnih grozot ter rasla, se krepila in ojeklenela v trdih nočeh in snežnih viharjih, v Tovariš Debeljak je v razpravi dejal, naj bi sindikalne podružnice vodile večjo skrb za izobraževanje delavcev ter imele več povezave nik Okrajnega sindikalnega sveta z Delavsko univerzo. Dolžnost vod-Alojz Fortuna ter sekretar Občin- stva sindikalnih podružnic je, da sitega komiteja ZK Janez Picek in seznanjajo in obveščajo delavce, katerih so volkovi raznašali kosti org. sekretar Občinskega komiteja kdaj se vršijo razna predavanja. ga dela. Mislim, da moremo reči, da delo tega komiteja odlikuje predvsem javnost in nedvomnost v stališčih in sklepih, odločnost, da tudi objektivnost v presojanju, predvsem pa velika zavzetost, da usme- vojni združila vse ljudske sile pri obnovi in izgradnji Velikega časa, ki že prihaja in ga čuti vsa dežela. Želim Vam, tovariši, mnogo us- da se bom vedno vračal med Vas in da bom vedno spremljal delo zeta Koširja sprejeli več sklepov za nadaljnje delo. Ti sklepi so: Predsedstvo ObSS je sprejelo nalogo, da bodo člani predsedstva zadolženi za izvedbo letnih občnih zborov v posameznih sindikalnih podružnicah. Izvršilni odbori sindikalnih podružnic si bodo na letnih občnih zborih zadali samo konkretno delo. ObSS in sindikalne podružnice morajo storiti več za množično ki jih organizira DU. V. sindikatih Uvodno besedo je imel tovariš je organizirano 1080 članov, na Fortuna, ki je med drugim dejal, predavanja pa prihaja kakih 40 da je namen skupne seje, da se članov. V februarju se bodo za- združita oba sindikalna sveta v en čela razna predavanja, ki jih pri- udeležbo na raznih predavanjih, ki sprejete sklepe tudi uresniči, kakor peha v Vašem delu z zagotovilom, Občinski sindikalni svet Ribnica, pr a vi j a Obč. komitet. Predavanj jih prireja Delavska univerza. O delu Obč. sindikalnih svetov Rib- naj bi se udeležilo čim večje šte- Na kraju pa še tale podatek: S niča in Sodražica sta poročala nju- vilo ljudi. priključitvijo sodraškega predela na predsednika: za Ribnico Lojze v razpravi so se dotaknili tudi k Ribnici, je sedaj na območju ob- Košir, za Sodražico pa Janez Le- drugih vprašanj, s katerimi se sre- čine Ribnica okrog 1400 članov, ki s ar. čujejo pri delu. Na kraju so na so vključeni v 19 sindikalnih po- Predlog. da se Občinska sindl- predlog predsednika Obč. SS Loj- družnicah. danjega stanja in položaja v občini kalna sveta združita v en Občinski ri dejavnost komunistov tega kraja kočevskih komunistov s posebnim zanimanjem in simpatijami.« V diskusiji po poročilu so člani komiteja poudarili, da je ocena se- k resnim in velikim nalogam, ki vodijo k napredku in razvoju ter neposredno k boljšemu življenju. Nedvomna enotnost komiteja je privedla do enotnosti celotne kočevske partijske organizacije, ki danes ne sodeč samo po anketi, ki_________________________________ smo jo izvršili, odločno podpira po- spektiva razvoja gospodarstva mo- izredno realna. Dolžnost vseh ko- sindikalni svet, je bil soglasno munistov pa je, da sedaj zastavlje- sprejet. V vodstvo združenega sin-no delo uspešno nadaljujejo. Per- dikalnega sveta so bili predlagani in izvoljeni: za predsednika Lojze ra postati vedno bližja in k temu Košir, za tajnika Nada Blatnik, za litiko in stališča našega občinskega komiteja. Prav to je postavilo našo morajo velik delež prispevati rav- blagajnika pa organizacijo na tako vidno mesto, no komunisti. Predsednik občinskega odbora SZDL Nace Kamičnik se je toplo da zanjo lahko trdimo, da v smislu sklepov VI. Kongresa vodi v Franjo Kralj, vsi t ije iz Ribnice. Sklenili so, da -„’anajo do letnega občnega zbora vsi člani Obč. SS v plenumu sin- • Kolonistični uporniki v Alži-ru so morali položiti orožje. Njihove nade, da se jim bo pridru- komuni gospodarsko in družbeno zahvalil« tovarišu Mikošu za veliko dikalnega sveta Ribnica. Pogovorili žila francoska vojska v Alžiru, so politično življenje, ne zaradi svojih nesebično pomoč in delo. ki ga je so se tudi o tehnični strani zdru- ostale neizpolnjene, ker je ostala žitve, ki naj se čimprej uredi. zvesta generalu de Gaulleu. Proti Smernice za delo pred letnimi voditeljem upora Lagaillardu, Or- tradicij in hrabre preteklosti, am- ^3^ kot sekretar komiteja v pak zaradi njenega današnjega ne- družbenih in političnih organizaci-spornega ugleda. o političnem in gospodarskem sodelovanju med deželami atlantske in varšavske zveze. Konferenca ima neuraden značaj. S Na meji med sirijskim področjem Z AR in Izralom je prišlo v zadnjih dneh do več hudih In- jah za razvoj kočevskega gospodar- občnimi zbori sindikalnih podruž- tizu in Demaquetu namerava via- cidentov. Pri neki obmejni vasi je Bistvo našega nadaljnega uspeš- stva y imenu vseh članov pa mu nic je dal tajnik OSS tov. Fortuna, da v Parizu uvesti sodni postopek, trajal topniški dvoboj štiri ure, v nega dela leži v odločnosti tega komiteja, da vodi ta partizanski ^eje kraj k napredku in splošnemu razvoju. To je tudi razlog, da sem nekoliko obširneje kot je to običaj__________^ „ za naše plenume, govoril o gospo- Ludvika Goloba. V sekretariat darskih nalogah . Ko Vas danes zaradi odhoda na novo službeno mesto prosim, da me razrešite dolžnosti sekretarja Naceta Kamičnika" občinskega komiteja, mi dovolite, da ugotovim, da so bili uspehi do- ____________________ seženi le s pomočjo vsega članstva mžačii ~ZK v občini* naše organizacije, mnogi pa predvsem po prizadevnosti našega političnega aktiva in članov tega komiteja, zato gre vsako priznanje za dosežene uspehe in rezultate predvsem njim. Sam bom vedno ponosen na to, da sem užival Vaše zaupanje in da sem skozi sicer kratko dobo dveh let, lahko vodil kot sekretar V petek 20. januarja je bila v je obrazložil odbornikom rezultate partijsko organizacijo, ki ima vrsto Kočevju 20 skupna seja obeh zbo- dela in predloge gospodarske ko- je zaželel veliko uspehov in osebne ki je dejal med drugim naslednje: V Alžiru vlada že nekaj dni mir. spopadu so sodelovale tudi tankov- Sindikalne podružnice naj na obč- Kakor se je zvedelo, namerava ske enote. Vlada Z AR vali krivdo Za novega sekretarja so soglasno nih zborih obravnavajo zaključne francoska vlada v bližnjih mesecih za incidente na Izrael. V vsej izvolili sedanjega člana sekretar!- račune in ugotavljajo uspehe pod- izvesti .reorganizacijo vlade. Ne- Združeni arabski republiki je raz- jetij. Obravnavajo naj tudi letni kateri ministri so bili namreč na- glašeno stanje pripravljenosti. Vla-plan gospodarske organizacije za klon jeni uporu francoskih koloni- da ZAR je poslala Varnostnemu je bil izvoljen tovariš Nace Nago- bodoče leto in možrfost za njegovo stov v Alžiru in zato jih bodo svetu OZN poslanico v zvezi z de. Za predsednika odbora za pro- uresničitev. Na zborih naj bi se verjetno razrešili dolžnosti. zadnjimi incidenti na meji z Iz- elavo 20-Ietnice upora so Izvolili pogovorili tudi o tem. kako pod- # V Londonu se je drugega fe- raelom. Poslanica poudarja, da je jetja skrbe za strokovni dvig kadra bruarja pričela konferenca o raz- za incidente odgovoren Izrael, ki in kaj so v zvezi s tem storile sin- orožitvi, ki se je je udeležilo 19 je nameraval zasesti del demilita-dikalne podružnice. Opozoril je tu- delegatov iz vzhodnih in zahodnih rizirane cone. Na koncu pa so sprejeli še več pomembnih sklepov za delo orga- Mc di na nekatere druge naloge sindi- dežel in lz Jugoslavije. Na konfe-kalnih podružnic. Poljska bo dobila iz ZDA no- SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV ObLO KOČEVJE V Kočevju nove tovarne predanih in prekaljenih kadrov, ob enem pa tudi težko zgodovino so- rov Občinskega ljudskega odbora misije, ki jo je Imenoval ObLO v Kočevje. Kakor običajno, so naj- zvezi z mlinom v Kočevju. O ko- cialnih in vojaških borb ter veli- prej pregledali sklepe zadnje seje, čevskem mlinu je bilo izrečenih do- renci bodo govorili o razorožitvi ter ve količine žita v vrednosti 40 milijonov dolarjev. S tem se bo vrednost ameriških presežkov, dobavljenih Poljski od junija lani povečala na okrog 100 milijonov dolarjev. ZDA so začele pomagati Poljski pred tremi leti. Ameriške dobave Poljski znašajo doslej ca. 800 milijonov dolarjev. Največji del pomoči odpade na kmetijske presežke. Poljska jih bo plačala v domači valuti. • V Rimu je bil ta teden IX. kih naporov socialistične izgradnje. Dobro se zavedam, da šteje ta organizacija ZK med one naše organizacije, ki imajo najtežjo ln naj- trebna. (O pomenu te tovarne smo obširneje poročali v prejšnji številki). Omenjeni tovarni in Kemična tovarna, bodo v prihodnjih štirih potem pa so prešli na obravnavo s ti besed. Da zgradba mlina ne bo letih ustvarjale letno za 6 milijard kongres KRI. Na kongresu so so- Po posameznih reda. Predsednik ObLO točkah dnevnega služila za mlin, je bilo na eni od zadnjih sej ObLO že sklenjeno. S Janez Rigler tem pa Kočevje ne bo nič izgubilo. dinarjev bruto produkta. To bo brez dvoma velik skok naprej v gospodarskem razvoju kočevske Letne konference ZKS Predlog komisije je, je dejal to- komune, variš predsednik, da bo v tej zgrad- V nadalj. seje so odborniki pobi, ki je bila namenjena za mlin, slušali poročilo predstavnika ko-tovama ferritov. Industrija za elek- misije za nacionalizacijo stanovanj - Letne konference bodo letos samo v osnovnih organizacijah, med stična zveza, v aprilu pa bi ZK skli- trozveze se močno zanima za to ___________=_________________ cala enodnevni širši posvet o par- zgradbo in je pripravljena, da tem ko občinske volilne konference tijskem delu. Letos bomo po tem začne v tem kraju s proizvodnjo. V nebo. Letne konference v osnovnih predlogu dali poseben poudarek zg^dbo bo potrebno vložiti okrog vedel, da_ je komisija imela odgo-organizacijah se bodo končale do L aprila, ker bi v aprilu sklicali delovali tudi predstavhiki Komunističnih partij iz več dežel. • Predsednik brazilske republike Kubiček je izjavil, da si bo z vsemi močmi (prizadeval, da bi bile še to jesen svobodne predsed- ___________________________ niške volitve. Kubiček je med skih" zgradb in gradbenih zemljišč, drugim tudi dejal, da je večji del Tovariš Blaž Volf, ki je poročal o gospodarskega programa njegove delu komisije, je med drugim na- viode že izpolnjen. Na povabilo jugoslovanske letni konferenci Socialistične zveze 390 milijonov investicij, katere bo vomo delo. Opraviti je bilo treba vlade bo zunanji minister zvezne v občinskem merilu in letnim kon- finansirala tovarna. posvet sekretariatov vseh osnovnih ferencam osnovnih organizacij ZK. Nova tovarna bi bila zelo ren vrsto del pri postopkih nacionaliza- republike Avstrije dr. Bruno Krei-cije kakor predpisuje zakon. Komi- sky prispel 16. marca letos na organizacij. Okrajna volilna konfe- Te na j bodo pravočasno objavljene, tabilna. Tako naj bi že v bližnjih sija bo opravila delo do konca uradni obisk v našo državo. Urad- renca bo v oktobru leta 1960. De- javne in dobro pripravljene. Po- letih ustvarila milijardo petsto mi- marca. Odborniki so poročilo legate za to konferenco bomo vo- sebno je važno, da bodo konference lijonov bruto produkta, zapeljeva- glasno odobrili, lili naknadno po posebnem ključu, kvalitetne in to ne zaradi javnosti, le P® bi 250 ljudi, in to neposredno v osnovnih orga- ampak zaradi nas, da bi na njih Odborniki so bili soglasni za nizacijah. so- ni obisk bo trajal tri dni. V Burmi bodo imeli 6. feb«-. do dobra ocenili naše delo. Zato predlog, da se zgradba, ki je bila honorarja, so na tej seji določili Glede vsebine ^ letnih konferenc bo delo in priprave osnovnih orga- namenjena za mlin da v uporabo višino honorarja za predsednike in nizacij ZKS na letne konference tovarni ferritov. Z novo tovarno bo člane komisij za čas, ko ga bodo komite budno spremljal in ne bo kočevska občina veliko pridobila in izgubili na teh sejah, dovolil sklicanja letne konference kar je zelo važno: zaposlilo se bo v osnovni organizaciji, dokler ne večje število ljudi, predvsem žen-v celoti v redu iz- ske delovne sile iz bližnje in daljne okolice. Po sklepu Občinskega ljudskega PREDSEDNIK TITO odbora bo začela v Kočevju s pro- V KOČEVJU izvodnjo tudi tovarna močnih kr- proizvajalcev v skupini kmetijstva Ta teden je Kočevsko skupaj s mil. Ta bo imela prostore v si-spremstvom obiskal predsednik losih podjetja »Klas«. Sklenjeno je Ker člani komisij pri ObLO do- splošne parlamentarne volitve. Te-sedaj za svoje delo niso prejemali ga dne bodo volivci izmed 934 predlagam, da sekretariat komiteja izdela teze in jih dostavi do 20. januarja 1960 vsem osnovnim organizacijam odnosno sekretariatom s tem, da opozori na nekatera bi- bodo priprave stvena vprašanja važna za partij- vedene. sko delo v naši občini ali na njenih poedinih področjih. Poročila na vseh konferencah morajo obvezno biti pismena. Vsake konference naj se udeleži po en član komiteja, ki naj konferenci Zaradi smrti občinskega odbornika Jožeta Radeta iz Predgrada, je ObLO razpisal nadomestne vo- kandidatov izvolili 250 poslancev v spodnji dom burmanskega parlamenta. Najhujši boj za glasove bo med obema kriloma protifašistične fronte, ki ju vodita bivši ministrski predsednik U Nu ln prejšnji obrambni minister U Ba Republike Josip Broz Tito. Po bilo, da bo tovarna močnih krmil zboru Frančiška Borovnica je za-pomaga, da bi imela čim bolj po- uspešnem lovu na divje svinje se je prevzela tudi vse stroje, ki so bili prosila ObLO, da jo razreši doli litični značaj. V naši občini naj bi imela občni zbor do konca januarja Zveza borcev, v sredini februarja Sociali- v torek odpeljal proti Ljubljani. namenjeni za mlin In druge ob- nosti odbornika. Prošnja je ute-Tovariša Tita in njegove sprem- vernosti do banke. Ta tovarna je meljena s tem, ker se namerava ljevalce so povsod navdušeno po- z ozirom na perspektivni razvoj ži- preseliti v drugo občino. ObLO je zdravljali. vinoreje v kočevski občini zelo po- litve za novega odbornika. Volitve Sve. Po mnenju indijskih časopi-bodo 28. februarja. Pokojni Rade sov bo zmagalo z majhno večino je bil odbornik občinskega zbora U Nujevo krilo. • V premogovniku na japonskem otoku Hokaidu so našli trupla 32 rudarjev, ki so bili ubiti ob nedavni eksploziji v rudniku. Pod ruševinami je ostalo zasutih baje še deset rudarjev. S V začetku tedna je blizu letalskega oporišča v Portoriku strmoglavilo ameriško letalo. za KZ Predgrad in Kočevje. Občinska odbornica v občinskem (Konec na 4. strani) Volilcc K. E. iz Ribnice bi rad odgovor naj vprašanje: Kakšni so pogoji za zidanje stanovanjske zgradbe na nacionaliziranem zemljišču. Nacionalizirana zemljišča v ožjem gradbenem okolišu še uživajo lastniki, dokler ObLO ne dodeli zemljišča zainteresiranim upravičencem. Nato se komisijsko oceni vrednost, ki je plačljiva v 50 letih, razen, če se graditelj in uživalec zemljišča drugače ne sporazumeta. Uživalci — prejšnji lastniki zemljišča v gradbenem okolišu imajo pravico do nezazidanega gradbenega zemljišča, da v določenem roku zgradijo stavbo, v kolikor jo še nimajo; morajo pa se ravnati po zazidalnem načrtu občine oziroma tistega gradbenega okoliša. * Volilec T. V. iz Sodražice sprašuje, kaj vse bo lahko opravil na krajevnem uradu v Sodražici? Krajevni urad vodi matične knjige, državljansko knjigo, volilne imenike in izdaja izpiske iz njih. Izdaja živinske potne liste. Opravlja poslovanje za Krajevne odbore, sprejema vloge državljanov. vodi prijavo in odjavo vojnih obveznikov, vojaško sposobne živine in prevoznih sredstev. Sprejema račune za registracijo, jih dostavlja upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora in registrirane zopet vrača izstavite-ljem, izdaja potrdila o skupnem gospodinjstvu in ostala potrdila v zvezi z pridobitvijo pravic za otroške in invalidske dodatke in potrdila za potrebe carinskih olajšav. Izdaja tudi delovna nakazila in delovne knjižice. Poleg teh opravlja še druge zadeve. ki mu jih naloži občinski ljudski odbor. __ * ___ F. T. iz Ribnice zanima razvoj lesne industrije v Ribnici? Bazenska žaga v Ribnici je s svojo rekonstrukcijo prišla v končno fazo. Tovarna vezanih vrat je dograjena, vsi stroji so naročeni, a glavni so že pred montažo. Po vsej verjetnosti bo začela s poskusno proizvodnjo v začetku aprila letos. V tej tovarni bo zaposleno okrog 80 delavcev, bruto produkt pa se bo dvignil za nadaljnjih 250 milijonov. V perspektivnem republiškem planu je, da se postavi v Ribnici prvi obrat gradbenega opaža. Dosedanji opaži, katere so gradbena podjetja sedaj uporabljala, so bili kratkotrajni in zaradi tega razmeroma dragi. Novi opaž, ki naj bi ga prva osvojila Ribnica, bo dolgotrajen, saj ga bodo lahko gradbeniki uporabljali najmanj 20 krat, kar bo občutno pocenilo gradnje. Za ta obrat gradbenega opaža naj bi LIP Ribnica že letos pripravila načrte in programe in bi nova tovarna začela s proizvodnjo že konec leta 1963. Prav tako imamo v načrtu poživitev suhorobarske dejavnosti in emo v ta namen že zainteresirali višje organe. Upamo, da bomo tekom leta organizirali suhoro-barstvo tako, kot nam dovoljujejo naše možnosti in dolgoletna tradicija naše doline. Predsednik ObLO STANE ILC Predsedniku ObLO Ribnica tovarišu Stanetu Ilcu se za odgovore v imenu spraševalcev lepo zahvaljujemo. Prepričani smo, da bo s temi odgovori ustreženo tudi mnogim našim bralcem. Volilce in bralce vabimo, da pošiljajo razna aktualna vprašanja na uredništvo. Odgovore bomo objavili v rubriki Tribuna volilcev. »Je upravnik Kmetijske zadruge, tovariš Levstek doma,« sem pobaral v pisarni KZ Sodražica. »Tukaj je, v bližini« sem dobil prijazen odgovor, »malo počakajte, ga bom šla poklicat.« Po nekaj minutah čakanja sva si že segla v roke. Beseda je dala besedo in najin pogovor je hitro stekel o umetnih gnojilih, plemenski živini, programu zadruge in drugem. »Naša zadruga polaga veliko skrb za izboljšanje pašnikov na Travni gori,« je pripovedoval tov. Levstek. Lansko jesen smo »dali« pašnikom 12 ton umetnih °nojil in z njimi zagnojili 40 ha površine. Letos spomladi pa bomo vrgli še kakih 5 ton gnojil. S sistematičnim gnojenjem bomo travnogorske pašnike izboljšali, da bodo dali iz sebe več, kot so dajali doslej.« Sodraška dolina je znana po vzreji plemenske živine. Tovariš Levstek mi je postregel s številkami, koliko so iztržili s prodajo plemenske živine v lanskem letu. Skupno je bilo prodano za 16 milijonov 800 tisoč dinarjev plemen- Nova mlekarna bo rešila vprašanje mleka! Posamczn!vasl #b r^nm V zadnji številki smo pisali o obrata v mlekarno, bj morale biti čevja, 5 iz Rudnika, en vzorec pa ji Republiškega odbora dne 15. januarja 1960 sprejela Zakon o spre- preskrbi z mlekom v Kočevju. Po- vedno temeljito pomite s toplo vo- so poslali tudi za kemično analizo, membah zakona o območjih okra- K. o. Osolnik: Dolščaki, Javorje, Knej, Laze, Mali Osolnik, Podlog, Srnjak, Skamevc, Veliki jev in občin v Ljudski republiki Osolnik. K. o. Turjak: Cetež pri Sloveniji. V ljubljanskem okraju so Turjaku, Gradež, Laporje, Male trošniki večkrat negodujejo, da do ali s paro. Prav tako pa bi mo- Podatkov o pregledu še niso do se jim mleko skisa. Obljubili smo, rali bolj paziti na čistočo v mle- bili. ____ ______ da bomo skušali to vprašanje raz- kacni. Mleko vsak mesec labora- V mlekarni prodajajo večerno tele spremembe: Ukinjene so bile Lašče, Mali Ločnik, Plazniki, Ra-iskati, ugotoviti, kdo je kriv in torijsko pregledajo. Analize v me- mleko. Ker vso noč stoji v vrčih, občine Dobrepolje, Lašče in Sodra- šica, Sloka gora, Ščurki, Turjak, potem ta dognanja posredovati seču decembru so pokazale, da je se maščoba izloči in se nabere na žica. Območje občine Dobrepolje Veliki Ločnik. K. o. Ulaka: Ada- javnosti. Konec koncev se je o tej mleko bakteriološko v redu. Ker vrhu. Pred prodajo bi ga morali se priključi deloma k območju ob- movo, Brankovo, Grm, Hlepče, stvari že veliko pisalo in govorilo, pa je laboratorij v Ljubljani, se v mlekarni temeljito premešati, da čine Grosuplje, deloma pa k ob- Hrustovo, Jakičevo, Kaplanovo! tako da bi se preskrba z mlekom mleko prav lahko pokvari že med bi se vsi elementi maščobe raz- čini Kočevje; območje občine Lašč Kukmaka. Logarji, Opalkovo, Ftad- že zdavnaj lahko izboljšala. potjo. pršili in se enakomerno porazde- se priključi deloma k občini Ljub- smreka, Podulaka, Polzelo, Prha- Na vprašanje, kdo je kriv, da Mleko, ki so ga poslali v ana- lili po vsem mleku. Ker pa tega ljana-Rudnik, deloma pa k občini jevo, Pušče, Stope in Ulaka, je mleko včasih tako slabo, nam lizo, je tudi imelo dovolj velik od- ne delajo, se prav lahko dogodi, Ribnica; območje občine Sodražica K. o. Velike Lašče: Dolnje Ret-je sanitarni inšpektor odgovoril, stotek maščobe. Po pravilniku mo- da nekatere stranke dobijo dobro, pa se priključi deloma občini Rib- je, Gornjjs Retje, Srebotnik pri Veda bj krivca zelo težko ugotovili, ra mleko vsebovati 3,2 % maščo- mastno mleko, druge pa posnetega, niča, deloma k občini Loška dolina, likih Laščah, Strmec, Velike Lašče, ker so praktično vsi krivi. Pogla- be. pregledani vzroci pa so ta pro- Marsikdaj pa so krive tudi stran- deloma pa k občini Kočevje. Iz območja dosedanje občine vitni krivec je vsekakor nečisto- cent dosegali ali celo presegali, ke same, ker pridejo po mleko s Iz območja dosedanje občine Do- Sodražica se priključijo k občini ča. Posode, v katerih se mleko Januarja so tudi poslali v laboira- slatx> pomitimi posodami. Nobena brepolje se priključijo k občini LOŠKA DOLINA naslednje ka- hrani in prepeljuje iz kmetijskega torij 11 vzorcev mleka, 5 iz Ko- skrivnost pa ni, da se v slabo po- GROSUPLJE naslednje katastrske t asirske občine: k. o. Hrib, ki ob- rniti posodi mleko rado skisa! . ■ v" i ■ ... . Najboljše mleko imajo na kme- Nagrajevcmje po učinku v kmetijstvu trškem 'posestvu Mlaka, w so občine: sega vasi Hrib-Loški potok, Sired- Katastrska občina k. o. Cesta, ki n ja vas-Loški potok in Segova obsega vasi: Cesta,_ Ponikve, Pred- vas. K. o. Retje z vasmi Mali log in Retje. K. o. Travnik. ______________ _______ ______ ___ __ . ______ ____________ ... „ K občinj RIBNICA se priključi- nagrajevanja po učinku uveljav- treba iskati predvsem v pomani- zijo na čistočo. Njihovo mleko vse- h an j a vas, Kompolje (del), Podgo- jo iz dosedanje občine Sodražica ra, Podgorica, Videm (del), k. o. tele katastrske občine: k. o. So-Videm-Dobrepolje: Podpeč, Videm dražica z vasmi Brinovščica. Cr- pred kratkim uvedli strojno molžo, struge in Vodice; k. o. Kompolje: V zadrugah se je pričel sistem ne izvaja v celoti. Vzroke zato je Zadnje čase tudi veliko bolj pa- Kompolje (del), k. o. Podgora: Bru ljati z uvajanjem tarifnih pravil- kan ju strokovnih kadrov. Kader v buje najvišji odstotek maščobe, nikov v letu 1958 in 1959. Pred tem zadrugah je bil postavljen pred Lahko pričakujemo, da se bo so v zadrugah določili plače po splošnih predpisih v okviru kolek- . ______ _____ tivne pogodbe med delovnim ko- nih izkušenj. Kjer so dobili po- in avtomatskega pranja posode na čevje. Mala Ilova gora, Mala vas vasmi moč od zadružne zveze in zadruž- vseh posestvih. Še pred tem pa bo (del), Zdenska_vaa ne hranilnice, je zadrugam v glav- stanje izboljšala nova mlekarna, precej težko nalogo: sestaviti do- čistoča in kvaliteta mleka izbolj- (del), k. o. Zagorica: Mala vas, Za- nec (del), Graben, Hoj če, Jelovec ber tarifni pravilnik brez zadost- šala šele z uvedbo strojne molže gorica (del), k. o. Zdenska vas: Ho- in Sodražica. K. o. Sv. Gregor lektivom in upravnim odborom. V kmetijskih zadrugah so se z K občini LJUBLJANA - RUD- o. sv. tiregor z Andol, Črnec (del), Cmi potok pri Velikih Laščah, Grebenje. Junčje, Kotel, Krnče, Lev- uvedbn noveea sistema nagraieva- nem uspelo uveljaviti dober sistem ki bo imela najmodernejše stroje NIK se priključijo iz dosedanje stiki, Marolče, Novi pot, Perovo, UVvUUU HUVCft _____ ____ _________________________________ _ • S ____T n SAn Irof — —: "XT’ 1 Ct> — nja pojavili različni problemi in vprašanja. Tarifni pravilniki in pravilniki o nagrajevanju dela po nagrajevanja. Najvažnejše pri • za posnemanje in pasteriziranje občine Lašče tele katastrske ob- Pugled pri Karlovici, tarifni politiki mleka, stroje za polnjenje stekle- čine: k. o. Dvorska vas, ki obsega Vintarji in Zadniki. Sv. Gregor, v zadrugah je to, da sistem na- nic in tako dalje. Kadar bo v Ko- vasi: Dvorska vas, Kot pri Veliki K. o. Velike Poljane z vasmi: učinku v KZ vsebujejo v večini grajevanja vpliva na izboljšanje čevju uvedeno prodajanje mleka v Slevici, Mala Slevica, Medvedjek, Dule, Ortnek, Škrajnek, Velike primerov določila, da se osebni gospodarjenja, poslovanja po go- steklenicah, se ne bo moglo več T’~J' 1 "-’J— ’ ' ' dohodek ustvari po doseženi reali- spodarskem računu in na krepitev dogoditi, da se bo gospodinjam Podkraj, Prilesje, Škrlovica, Veli- Poljane, Vrh pri Poljanah, Žlebič ka Slevica. K, o. Krvava peč: (del) in Zukovo. K. o. Vinice z vas- kako drugače Bukovec, Centa, Krvava peč, mi: Gorenji Lazi, Hudi konec, sterna nagrajevanja iz lanskega le- pokvarilo. Vse mleko bo tudi ena- Mački, Osredek, Pečki, Podbojni Preska, Sinovica, Vinice in Zapeta je treba proučiti, jih analizirati ko mastno, skratka, nova mlekar- hrib, Purkače, Sekirišče, Strletje, tok. K. o. Zamostec: Lipovšica, zaciji in na podlagi dohodka. Vsak zadružne akumulacije. Izkušnje si- mleko skisalo ali tarifni pravilnik je opremljen s " 1 J‘ ‘ predlogom obračuna za celotno zadrugo po posameznih dejavnostih, in izkoristiti pri sestavljanju osnov na bo na mah presekala kočljivi Uzmani. u u pu u,^r,i.,T,...... _____________. _________________________ __________ . __________________ . K. o. Lužarji: Borovec Nova Štifta. Ravni dol in Zamo- Za posamezno dejavnost je dolo- ter sistema nagrajevanja za leto gordijski vozel, ki bi ga sanitarna pri Karlovici, Brlog, Dolenje Ka- steč. K. o. Žimaricc. Globel, Pod— čeno število delovnih mest, tarifne I960. Zato je prav, da se tega dela inšpekcija, če bi se vsaj malo po- lišče, Gorenje Kališče, Krkovo pri klanec in Zimarice. K. o. Gora: poprimejo v zadrugah z vso skrbjo trudila, ob pomoči drugih, lahko Karlovici, Lužarji, P losovo, Pod- Betonovo, Janeži, Kračali, Kržeti postavke za delovna mesta, pred videna realizacija dohodka in čisti in čimprej. dohodek. Omeniti moramo, da je ustvarjanje osebnih dohodkov po enoti proizvoda vpeljano tudi pri odkupu kmetijskih in gozdarskih pridelkov in izdelkov, kjer je določen del za osebne dohodke od kg oz. od ku- že zdavnaj presekala. Uporaba sklada za vzdrževanje hiš kogelj, Podstrmec, Podžaga, Poz- in Petrinci. K. o. I*odpeljane: Bukovec pri Poljanah, Dolenje Pod-poljane, Finkovo, Gašpinovo. Gorenje P od poljane, Maršiči, Prapre-če, Pusti hrib, Rigelj pri Ortneku in Zlati rep. Občinski ljudski odbori bodo v koče vzdrževanje stanovanj plaču- rali plačati vsa popravila, ki so Iz območja dosedanjih občin Do-kratkem sprejeli odloke o uporabi jejo iz hišnih sredstev. Te stro- jih zakrivili sami, čiščenje kana- brepolje in Sodražica pa se pri- bičnega metra nabavljenega oziro- sredstev iz sklada za vzdrževanje ške so doslej zaradi nizkih najem- lizacije v stanovanju, zamenjavo ključi j o k občini KOČEVJE nama prodanega proizvoda, nadalje hiš, o stroških tekočega vzdrže- nin krili stanovalci sami. Kadar pokvarjene električne napeljave, slednje katastrske občine: iz ob- pri prevoznem parku od prevože- vanja stanovanj itd. Ti odloki naj pa hišnih sredstev n; dovolj, imajo dele sanitarnih objektov itd. Prav čine Dobrepolje k. o. Podtabor z nega kilometra in ponekod za trak- bi stanovalce pripravili do tega, stanovalci dolžnost, da plačajo tako bodo morali stanovalci^ sami vasmi Paka, Podtabor, Pri cerkvi, toriste v obliki akorda za enoto da bodo bolj pazili na stanovanja razliko sami. Ljudski odbori naj plačevati razbite šine, delež po- Struge (del), Rapljevo in Trzic mere od efektivnih ur in podobno, in naprave v njih. Iz hišnih skla- bi predpisali, za katera srednja in rabljene vode v stanovanju in (del). K. d. Potiskavec z vasmi Naj povemo, da je nagrajevanje po dov naj bi plačevali samo tista velika popravila morajo dobiti skupnih prostorih, kakor tudi de- Cetež pri Strugah. Kolenča vas, popravila, ki so nujna kljub skrb- hišni sveti soglasje, prav tako pa lež porabljene električne energi- Lipa, Potiskavec, Pri cerkvi-Stru- nemu uporabljanju stanovanj. Sta- bi moral; ljudski odbori izdati po- je, plina in centralne kurjave. ge (del), Tisovec m Tržič (del). Iz enoti proizvoda vpeljano tudi na večjih zadružnih posestvih. Sistem nagrajevanja po učinku novalci, če pazijo na stanovanji, drobnejše prepise o tekočem vzdr- Tekoče vzdrževanje pa so tista občine Sodražica pa se priključijo ‘ j. i • * • • __________________________j_ z i > n tz-.w »f TTmT? mnmSn nnnravil n in zameniava občini KOČEVJE k. o. Draetn. v in enoti proizvoda pa se doslej šeimajo pravico, da se stroški za te- že van ju in s tem v zvezi tudi do- manjša popravila in zamenjava občini KOČEVJE k. o. Draga z ločiti, kaj so srednja in velika po- posameznih delov, ki zagotavljajo vasmi: Draga, Glažuta. Lazeč, No-pravila. Ljudski odbori bodo mo- stalno uporabljanje stavb in sta- vj kot in Podpreska. K. o. Trava rali tudi določiti, katera popravila novam (zamenjava posameznih z vasmi Podplanina, Srednja vas delov strehe, popravilo žlebov, pri Dragi, Stari kot in Trava. Iz dvigal, popravilo posameznih sti- k. o. Žurge pa vasi Črni potok pri kal, strelovodov in podobno). Manj Dragi, Pungart in Žurge. Lepe perspektive na Bariu 111 9 so nujnejša. Pred kratkim je bila v Ljub- ureditvi pa bi imeli 45.000. Ta ži- Zvezni zavod za urbanizem, ko-ljani seja obeh zborov Okrajnega vina bi dajala namesto sedanjih munalna in stanovanjska vpraša- ... , . T . , , sgsr-rnSFSBJs us‘K.Vffs&.in; f m-H vprašanjih. letih in sicer v treh etapah. prispevek stanovanjski skupnosti, z delom 31. jan. nih prostorov, delno popravljanje I960. S 1. febr. 1960 postanejo ob- O problemih m predlogih za Na koncu sme sta oba zbora po- usluge finančnega servisa stano- ?™2cij^ centraSSave m pU- na območfih, ki sestavljajo nove postopno ureditev Ljubljanskega trdda še nekatere personalne spre- vanjske skupnosti, premije za za- „„ ter električn h vodov Vsa po- občine, odborniki začasnih ljudskih barja je seznanil navzoče pred- membe ter izvolila na predlog 10 varovanje stavb in sfiroške pra- ™ “* ki j h ni zagrešil stano- odborov novih občin. Začasni ljud- sedmk okrajnega sveta za kme- odbornikov za novega predsedni- nja in čiščenja skupnih prostorov p J p „ tako nlača hišni ski odbori se na novo knnstit.i tijstvo in gozdarstvo Franc Sitar, ka OLO Franca Popita. Dolžnosti v stavbi. Sem sodijo tudi stroški va'ec sam’ prav tak° PlaCa fraio n^nnmeie L 16 fehr Najprej je orisal zgodovino ure- podpredsednika OLO sta bila raz- za odvoz smeti, čiščenje snega, sveit' jevanja in izsuševanja Ljubljan- rešena Franc Drobež in Janez Pir- nakup predpražnikov pred glavni- skega barja. Gospodarski pomen nat, ker odhajata na drugo služ- mi vrati, poštnih predalčkov in ureditve Barja je nedvomno ve- beno mesto. zastave. Stanovalci pa bodo mo- lik. Že sedanji rezultati izsuševanja in kultiviranja barjanske zemlje kažejo, da je možno povečati proizvodnjo tudi do petkrat. Menijo, da ise bo z ureditvijo DOPISUJTE V »NOVICE!« Večja gradbena dejavnost PrOSlaVe letošnjega leta Pred 'kratkim je bila v Ljubljani predvideva za nabavo strojev 632 seja Sveta za gradbeništvo in in- milijonov dinarjev lastnih sred-. O preimenovanju odbora za pro- Pohod okoli okupiranega Kočev- Mustri jo gradbenega materiala štev in posojil. Težava je v tem, Barja povečal dohodek od dose- slavo 40. obletnice KPJ v odbor ja, ki je bil doslej v počastitev ob- OLO. Predmet razprave je bil no- ker morajo podjetja, ki prosijo za danjih 1 milijarde 148 milijonov za prosiavo 20. letnice vstaje, smo činskega praznika Kočevja, 4. okt., vj proizvodni plan, razen tega pa posojilo, kot pogoj za odobritev, dinarjev na 6 milijard 449 milijo- poročali v prejšnji številki našega naj bi opustili. Namesto tega pa so govorLU tudi o nalogah gradbe- prispevati precej visok delež last-nov dinarjev. Sedaj imajo tu oko- i;sta y tem sestavku si bomo bi uvedli pot po partizanskih mar- n;h podjetij v tem letu. nih sredstev, 40 ali celo 60 od- li 7000 glav živine, po končani na kratko ogledali najvažnejše kacijah, ki naj bi segla preko meja v gradbeništvu naj bi se proiz- stotkov! Ce pa želimo, da bo pri- perspektivne naloge odbora v letu občine. To naj bi bilo 4. julija, na vodni a predvidoma povečala za hodnje leto mehanizacija naših 1960. Letos, predvidoma v mesecu Dan borca. V Starem logu bo letos io odstotkov, število zaposlenih pa gradbenih podjetij tri in pol krat ETERIČNA OLJA maju. se bodo začela prva dela pri večja proslava združena z odkrit- Se bo povečalo za 431. Skupna boljša kot je bila pred dvema le- Obrat eteričnih olj v Dolenji va- gradnji bolnice v Kočevju. Ob po- jem spomenika in grobišča parti- vrednost gradbenih storitev bo torna, je treba ta problem čimprej si je pred časom že začel s po iz- ložitvi temeljnega kamna za novo zanskih žrtev. znašala preko osemnajst in pol ugodno rešiti. kusno proizvodnjo. Zadružni svet bolnico bo predvidoma večja slo- O vseh teh in drugih predlogih, milijard dinarjev. Pri vsem tem pa Ze letos bo treba tudi povečati KZ Dolenja vas je sklenil, da se za vesnost, združena s širšo prosla- ki so bili predlagani na seji od- bi bilo jjotrebno misliti tudi na na- obrtniške kapacitete v gradbeni-destilamo nabavi še en kotel. vo. V maju je tudi predviden za- bora za proslavo 20. letnice vstaje, bavo novih, modernejših gradbe- štvu. .Pomanjkanje le-teh namreč Kmetovalci v Dolenji vasi in četek del pri modernizaciji ceste bo razpravljala programska komi- nih strojev, kajti le na tak način pomeni velik delež pri počasnih okolici imajo sedaj priliko, da Stara cerkev—Livold. Tudi ta do- sija na prvi seji in bo pripravila se bo .proizvodnja lahko dvignila gradnjah. Plan pa predvideva tu- ................................ večjo podrobni program prireditev pro- na nivo, primeren našim razme- ai reKonstruKcijo nekaterih pod- slav za leto 1960 in 1961 ram. Letošnji gospodarski plan Jetlj za proizvodnjo gradbenega materiala. vnovčijo smrečje, Posebno je za- godek bj lahko združili z željeno smrečje smreke. prireditvijo. V razgovoru z upravnikom sodraške zadruge ske živine. Tudi za klavno živino je bilo iztrženega precej denarja v letu 1959 je bilo prodano za 26 milijonov dinarjev klavne goveje živine in prašičev. Vzreja prodanih prašičev je bila večji del zajeta v pogodbehem sodelovanju z zadrugo. »Naš program predvideva, da bi letos oddali 170 komadov plemenske živine za prodajo, lansko leto pa smo jo prodali 130 komadov, dočim je predvideval plan 100 komadov.« Spričo umnega gospodarjenja z govejo živino, ki je v porastu. sem prepričan, da bodo letos plan izpolnili, čeprav je večji od lanskega. »Zaradi slabe krme letine za prašiče pa menim, da bo promet z odkupom in prodajo prašičev nekoliko manjši od lanskega,« je še dodal. Beseda je nanesla o vzreji in prodaji telet. O tem mi je tovariš upravnik pripovedoval takole: »Vsa teleta ženskega spola, sposobna za vzrejo, ostajajo doma, teleta moškega spola, bikci, pa gredo v prodajo državnim posestvom. Spomladi nameravamo začeti tudi mi z vzrejo telet, tako imenovanih baby beef, in sicer za začetek s 50 komadi. Vzrejališče telet bomo organizirali oz. uredili v bivših svinjakih v bližini Sodražice. Z nekaterimi adaptacijami v bivših svinjakih, bomo pridobili hlev za teleta. Pri hlevu bo tudi zbiralnica oziroma' posnemalnica mleka. To mleko bomo uporabili za pitanje mlade živine v hlevu. O vsem tem je zadružni svet že sklepal. Sedaj bo treba poskrbeti, da bo stvar čimprej stekla.« »Kje pa boste kupovali teleta?« »Teleta bomo nabavljali na pod- ročju Poslovne zveze Kočevje.« Pametna zamisel, da bodo začeli z lastno vzrejo telet za prodajo, sem si dejal sam pri sebi, potem pa sva spet razpletala misli o gradnji zadružnega skladišča in remize za kmetijske stroje. V bližini zadružnega doma nova stavba v surovem stanju že stoji, sedaj je treba urediti še notranja dela. Take prostore zadruga nujno rabi. »V prvi polovici tega leta bo stavba dokončno urejena,« je pripovedoval tov. upravnik. V najin razgovor sva vpletla tudi traktorje. »Našai zadruga ima dva traktorja, ki pa sta zaenkrat še premalo izkoriščena. Ko bo regulirana Bistrica in meliorirana dolina Bistrice, bosta traktorja polno »vprežena«. Do takrat pa ...« Iz razgovora sem posnel, da bi zadruga rabila tovorni avtomobil. Rabili bi ga za lastne prevoze in za potrebe tega kraja. Sodražica je oddaljena od železniške postaje Žlebič okrog 6 km, če pa vemo, da so tovorne postaje v Ortneku in Ribnici, pa se ta razdalja še precej poveča. Naneslo je, da sva kooperacijo obravnavala že proti koncu razgovora. »Predvideno število površin za pogodbeno setev pšenice smo dosegli, pri ostalih kulturah, ki pridejo v poštev za pogodbeno sodelovanje, pa se število kooperantov polahko veča. Vsi kooperanti bodo preskrbljeni z umetnimi gnojili.« »Uradni« del najinega pogovora, če ga tako imenujem, je bil pri kraju. Potem sva govorila še o pripravah na bližnji občni zbor KZ, cenah umetnega gnojila in o drugih stvareh, s katerimi se v zadrugi dnevno srečujejo. Pomenek s Francetom Levste-kom mi je odkril del odgovornega dela, 'ki ga imajo zadruge v preobrazbi našega kmetijstva. O. K. 14. FEBRUARJA KONFERENCA SZDL V občini Ribnica se pripravljajo na občinsko konferenco Socialistične zveze delovnih ljudi, ki bo 14. februarja. Na zadnjih volitvah vodstev SZDL so bili doseženi veliki uspehi, vrste SZDL so se povečale z novimi člani. Konferenca se bo vršila v znamenju velikih uspehov, ki jih je dosegla Socialistična zveza v zadnjem obdobju. Na konferenco bodo prišli tudi delegati iz priključenih delov Sodraške in laške občine. Tudi v teh predelih je dosegla SZDL v delu lepe uspehe. Konferenca SZDL bo dala napotilo za delo v bodoče. Z ozirom na zelo razgibano politično delo. je treba pripisati občinski konferenci še poseben pomen. NAČRTI Do 15. februarja bodo vsa podjetja v občini Ribnica pripravila načrt izobraževalnega dela za leto 1960. Do omenjenega dne bodo dostavili te načrte na Delavsko uni- Obvestila delavskih univerz in klubov MJKOČEVJU V torek 9. februarja bosta ob 19.30 uri v gimnaziji naslednji predavanji: V Soli za starše bo predaval profesor Jože Valentinčič o temi: »Pubertetnik in mladostnik«; v Soli za mlade pa bo predavala dr. Ana Kraker o temi: »Spolno življenje in zakon«. V Stari cerkvi bo ob 19. uri v osnovni šoli predaval ing. Tone Zorc o temi: »Vloga državnih posestev za socialistično gospodarstvo in odnos ljudi do njih«. X. grupo novosprejetih članov ZK obveščamo, da je študij 8. in 10. februarja ob 17. uri v šoli »Mirka Bračiča«. Predavanje za člane Kmetijskih zadrug: V Kočevju bo 7. februarja ob '9. uri predaval tov. Janez Merhar. V Predgradu bo 9. februarja ob 14. uri predaval tov. Karel Mi-kulič. V Fari bo 10. februarja ob 15. uri predaval ing. Tone Zorc. V Osilnici bo 10. februarja ob 15.30 uri predavala ing. Mira Bi-žalova. DU RIBNICA V nedeljo 7. februarja ob 8. uri zjutraj bo v sejni dvorani ObLO v Ribnici predavanje za delovni kolektiv LIP Ribnica. Predaval bo tovariš Dušan Lavrič. V ponedeljek 8. februarja ob 19. uri bo v sejni dvorani ObLO v Ribnici predavanje za terenski aktiv (upokojence in gospodinje) in za prebivalce Gorenje vasi. Predaval bo tovariš Maks Nosan. Istega dne ob 15.30 url bo v zbornici osnovne šole v Ribnici predavanje za prosvetne delavce. Predaval bo tovariš France Debeljak. V petek 12. februarja bo v »Soli za starše« v predavalnici Delavske univerze (pritličje postaje •LM) predavanje. Predaval bo tovariš Anton Petek o temi: »Kako razvijati in vzgajati čustveno življenje pri predšolskem otroku.« Začetek predavanja bo ob 19.30 uri. Tehnična vzgoja na ribniški šoli Z novimi nalogami v novo polletje Osemletki v Kočevju sta uspeš- med 82 % do 95 %, v višjih razno zaključili prvo polletje. Dosegli redih je razpon od 44 % do 76 %. smo določene uspehe in zanje vložili precej prizadevanj, čakajo pa nas še odgovorne naloge pri re- Razgovor z ravnateljem ribniške V drugem polletju bo začel z osemletke Francem Debeljakom je delom foto krožek in kakor vse bil prijeten. Pripovedoval je o delu kaže tudi radio-amaterski in avto-na šoli in o raznih aktivnostih na moto krožek. Pobudo za ustanovitev šoli, čemur posveča vodstvo in pro- omenjenih krožkov je dala šolska svetni kader na šoli veliko skrb. skupnost VIII. razreda. Dejal je, da uspešno deluje na Ribniška osemletka ima dobro šoli vrsta krožkov. Tako imajo bio- urejeno tudi tehnično delavnico. Ta loški krožek, šiviljsko-pletiljski razpolaga že s precejšnjim števi-krožek, dva šahovska krožka, lite- lom orodja. V prostorih delavnice rami krožek, dramatski krožek, lahko vidite lično izdelane pred-krožke podmladka Rdečega križa mete, ki zahtevajo že precej zna-(krožki prve pomoči in higienski nja in potrpežljivega dela. Tovariš krožki). Vsi ti krožki združujejo do- ravnatelj nam je dejal, da je po- kajšnje število učencev in jih iz- stala tehnična delavnica že tesna formiranju šolstva. Povprečni učni obražujejo. in da bo treba misliti na razširitev uspeh na Bračičevi šoli 76,32 %, Na šoli uspešno delujeta sekciji prostorov. na Seškovi šoli 81,12 %, — so še tabornikov in jamarjev. Šolska za- Pa še beseda o šolski mlečni ku- kar zadovoljivi. Od 680 učencev na druga šteje 150 članov in 6 učite- hinji. Malice prejema 640 otrok, prvi šoli je bilo 159 učencev nega-ljev, ki vodijo in pomagajo zadrugi Šolska kuhinja daje 30 otrokom tivno ocenjenih, na drugi šoli je pri delu. Zadruga ima na razpolago tudi opoldanski obrok hrane. Era- bilo od 572 učencev negativno oce- Soiska"odbora šolski vrt, obljubljena pa je še ena na je pestra in okusna. njenih 107 otrok. Resneje se mo- parcela. Šolska zadruga ima celo- Naj na kraju pripišemo še to, ramo zamisliti, če primerjamo letni program dela. S tem progra- da gre za razgibano delo na šoli učne uspehe v nižjih razredih z mom se je zadruga vključila v tek- vse priznanje prizadevnim presvet- učnimi uspehi v višjih razredih, movamje šolskih zadrug v republi- nim delavcem na osemletki, ki via- Dobri učni uspehi v nižjih razredih škem merilu v letu 1960. Ribni- gajo svoj trud tako pri pouku kot skrivajo porazno sliko v nekaterih pri delu v krožkih in ostalem vzgoj- oddelkih višjih razredov. Učni us-nem delu. pehi v nižjih razredih se gibljejo Misli, podane v spodnjih vrsticah, so plod večkratnih diskusij lovni kontakt med vzgojiteljem in na konferencah učno vzgojnih kolektivov, ki stremijo k izboljšanju učencem dober, vzgojiega dela in dvigu učnih uspehov na osemletnih šolah. Hkrati vsebujejo sklepe, s katerimi so se kolektivi obvezali, da bodo z vso resnostjo v drugem polletju reševali probleme, ki so jih nakazale konference. Največ negativnih ocen je na prvi osemletki iz matematike, nemškega jezika in slovenskega jezika, na drugi osemletki iz matematike, nemščine in zgodovine. O kriteriju ocenjevanja sta razpravljala pred zaključkom polletja učiteljska zbora na svojih kon- Med negativno ocenjenimi učenci (v 6. in 7. razrdu) je nekaj takih, ki so nižje razrede izdelovali s prav diobrim uspehom, jv tem polletju pa imajo 5 ali 6 nezadostnih ocen. Ti otroci menda res niso nenadarjeni. Nekaj pa res ne more biti v redu, da so popolnoma odpovedali. In prav ta »nekaj« moramo odkriti. Res je. da se na tej starostni stopnji borijo z raznimi težavami, ki jih povzročata pred-pubertetna in pubertetna doba, kar kot pedagogi ne moremo zanikati. Ni pa prav, da s to ugotovitvijo ški šolski zadrugi želimo, da bi dosegla v tem tekmovanju kar največ uspeha. ferencah. Z njim sta se bavila tudi opravičujemo kritične uspehe. Še kj sta soodgovorna bolj kot ostali, so učenci v kriza pravilno delo šol pa tudi za. tični razvojni dobi potrebni večje-dobre oziroma slabe učne uspehe. Ka razumevanja, toplejšega odnosa Učiteljski zbor in šolski odbori so 111 intenzivnejšega individualnega osvojili pozitivno stališče. V zvezi dela. Večkraten zaupen razgovor s tem je bil sklep konference, da med razrednikom in učencem, ko izdelajo razredniki skupaj z raz- bi otrok vzgojitelju zaupal samega rednimi zbori natančno analizo sebe, bi k dvigu njegove osebnosti vzrokov slabih učnih uspehov. Raz- prispeval neprimerno več kot ukor SKUPŠČINA ZSZ V soboto je bila v Ljubljani skupščina Zavoda za socialno zavarovanje LRS, na kateri so ve- 0& Metnici smtU Jxanceta Utešema 8. februarja bo minilo sto enajst živa tedanjih družbnih dogajanj, let. odkar je v Kranju umrl doktor obogatena s preteklostjo in večna redniki so v analizah navajali kot glavne vzroke nezadostnih ocen: neprizadevnost učencev v šoli in doma, nezainteresiranost učencev za posamezne predmete, raztresenost, nenadarjenost; redki so in nezadostna ocena. Na zaključnih polletnih konferencah smo ugotovili, da še premalo spoznavamo mladino, ki nam jo je družba zaupala v uk in vzgojo, da še dovolj ne poznamo nje- ... France Prešeren, človek, ki ga ime- v vsaki prihodnosti. Umetnost vzroki: premajhno zanimanje star- njh interesov in nagnjenj, elemen- liko govorih tudi o vrsti proble- nujemo največji slovenski pesnik. Franceta Prešerna, takrat najbolj šev in daljše odsotnosti učencev tov- ki pozitivno ali negativno vpli- rr» m r x r Cl omwi i o 1 nnrf o vouo _ « « .... * •’ __• • _ • ttv mov v sistemu socialnega zavarovanja. Novi sistem naj bi upošteval večjo prizadevnost zavaro vancev ... — ..,—------ ------- ,. pri upravljanju sredstev socialnega Problemov, zavarovanja. Nadalje so govorili stavl.ia.io ni egov iaz. tudi o proračunu dohodkov in izdatkov Zavoda za socialno var- nas C e eliminiramo običajne, vsak- naprednega slovenskega inteligen- zaradi bolezni, i. danje superlative in podatke o nje- ta, je imeia namen dvigniti zavest Analiza bi bila enostranska in vajo na njen razvoj. Učenec nam ne more biti le objekt vzgoje, v . -1° Prizadevnost zavaro- 1 živl1enju, nujno pridemo do Slovencev, tudi kmetov, ker le-ti so np^fiLritična čeb iskali vzro- njem glejmo bodočega upravljalca ir?. vseh liudskih odborov ^Xmov ’ki trorijo jedro in se- takrat edini predstavljali nosilca graditelja naprednega. Ne oce- slovenstva v deželi. Njegova umet- ke le v otroku samem. Odkrivati in spoznavati moramo globlje ele- njujmo ga po enkratnem odgovo- “ J J . , , nost nam je ohranila tisto domačo m sP°zndvau moramo Kiouije ere- merilo bodi splošno znanje in France Prešeren, čigar umetnost ki se ie formirala iz mente. ki so vplivali na mladega razgledanost aktivnost, ocenjujmo !S ie spremljala na širine kul- in 7ai7P=tni človeka, da. je izgubil veselje _ m , . , , konferen_ tekočem letu. Ugotovili so, turnega tekmovanja z ostalimi ev- stroški za zdravstveno ropskimi narodi, je eden izmed pr- “suec že močno povečali v vih Slovencev, ki se je iztrgal oz- ^^dbujana s Prešernovo umet številom zavarovan- kemu okviru svoje dobe in dojel UT in kulturnih sil- nosU°- stvo v da so se zavarovanje primerjavi s številom zavarovan cev, kakor tudi z našimi gospodar- utrip družbenih kmečkih množic in postala zavestni slovenskega socialnega in napredka, kajti bila voljo do učenja. Morda bi nekaj vzrokov našli tudi v neurejenih družinskih razmerah, nepravilni družinski vzgoji, slabi druščini, ki jo ima otrok v izvenšolskem času ga redno in ne le pred konferencami. Roditeljski sestanki in govorilne ure v vseh primerih ne tvorijo dovolj trdne vezi med domom in šolo. Do staršev učencev, ki v šoli skimi zmožnostmi. Kriv je pred- nje, ki so vodile naš narod iz re- Y™djYYYY 'noveMna^^njegovim x-' Ni iz^^Ua®na moznoY:.da ti' slabo napredujejo, a staršev iz ka-vsem sistem in organizacija dela akcionamega metternichovskega nerazdmzeno povezana ^n.iegovim čijo vzroki tudi v pomanjkljivi or- krSnihkoli vzrokov ne moremo privabiti v šolo, obiščemo na domu. Spoznajmo se z njimi, jim svetujmo in pomagajmo, da se bosta šola in dom zedinila v vzgojnem ukrepanju. Nekateri starši se še ne zavedajo družbene odgovomo- bolnicah. in zdravstvene službe. Osnovna absolutizma ali obsolutizma, ki se pojmovanjem sveta in družbe. Ne- ganizadji pouka, v starih metodah enota zdravstvene službe, to je je v naslednjih zgodovinskih ob- dvomno je, da je Prešernov du- poučevanja, v neživljenjskem ob-splošna ambulanta, je imela do- dobjih javljal v taki ali drugačni hovni svet več ali manj izraz nem- ravnavanju učne snovi, morda smo šlej vse preveč omenjeno vlogo, obliki. Prešernova poezija se v slo- ške klasične filozofije, in sicer od- storili premalo, da bi vzbudili in-bolj sta bila poudarjena spedali- venskem kulturnem, političnem in mev Heglovega objektivnega idea- teres za učni predmet in snov. Več-stično zdravljenje in zdravljenje v socialnem dogajanju manifestira lizma in v končni fazi radikalnega krat tožimo o nedisdplini in ne- ,.>euallJ kot enciklopedija vsestranskega od- ^^egtovatva^ Ne ^ Pesmkovo delavnosti učencev pri pouku, pre- sti pri vzgajanju svojih otrok. Prve tlmveTtudi antični mi ma °. Pa mislimo na dejstvo, da elemente delavnosti, vestnosti, lozofov, temveč tudi antičnih ml- rastejo naši otroci v popolnoma V7trainn„t; _„d„ dnb ntwvv,, slecev. srednjeveških humanistov drugačnem obdobju kot smo mi. družina kaluna teh elemenUh s ter filozofske misli Spinoze, nam Hiter temno družbeneaa razvoja Kajtl.na ten eiementin s ri„dH Ha cp v nipervvih delih ■ uruzoenega razvoja, skupnimi močmi gradimo dalje da slutiti, da se v njegovm aeiin neverjeten vzpon v razvoju tehni- dem e ni n m dmjim se je oblikovala že dolgo. Pio- povsod prijazno sprejeti. Občinski zdravja sestra Pavla z družino iz irZtoJK ______ lastnino«. __ + _ RIBNICA: 6. in 7. februarja ame- n„ . . mascopski film »Človek, ki ga nj Maks Z dmŽmo 12 Kočevja' s&sj? t tssac s s praznovanje, posebno pa veliko .— .....---------- — ------- - —......-.......— ---------- - ..........na pionir- knjigi z DPM pa sta pri- gasilski godbi. v,YUi',ai dalje. Subjektivne predstavili z mladinsko igrico redili gostom v »Metki« lep spre- Žalujoči: žena Marija, sinovi . kolektiva, dobro m trdno orga- »Hajdi«. Z isto igrico so koncern jem. V spomin so jim podarili dve Jože, Tone, Lojze z družinami, sin n:zir.aTle., v delovnem procesu so jp^kega leta sodelovali na pionir- knjigi z naslovom »Kočevska*. Ivan, hčere Marija in Anica z dru- premagale navidez nepremagljive skem festivalu v Nišu in dosegli Mladi prijatelji so se predstavili žinami, brat in sestre ter ostalo itežave' Povprečni dnevni tempo te- prvo megto jn dobili prvo nagrado, v Šeškovem domu z igrico »Hajdi«, sorodstvo. kočega traku montaže se je zadnje yodsfvo 5pie ^ so iim za Zamostec, Lipovščica, Kočevje, mesece dvignil celo nad 150 mo- pr;znanje nudjb nekaj, kar naj bi Kanada. USA. tonuuh To je brez dvoma Sodražica, 1. februarja 1960. uspeh, ki bi mu tudi v deželah z jim ostalo v trajnem spominu. Obiskali so .Kočevje in Kočevsko ter nastopili s predstavo. Vzpostavlje- s popoldansko predstavo za mladino in večerno za odrasle, ki je žela veliko priznanja. Spontan aplavz je bil mladim igralcem lepo zadoščenje, za spomin pa jim bodo bilo«. SODRAŽICA: 6. in 7. februarja ameriški film »Jajce in jaz«, 13. Izdaja ln tiska ČZP »Kočevski * v Kočevju. Urejuje uredni-odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo ln v Kočevju, Ljubljanska Cesta 14 a, telefon uredništva in ’‘Mave 3-89. Naročnina Je 500 din, Polletna 250 din ln jo je treba Plačati v naprej. Za Inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265 "olnt banki Ljubljana, podružnica za Kočevje OBVESTILO V zvezi z razpisom podjetja »Ključavničarstvo« Kočevje v 56. številki »Novic« z dne 5. XII. 1959 o nagradnem natečaju za novo ime in zaščitni znak podjetja, obveščamo udeležence 'natečaja, da je I. nagrada za ime podjetja dodeljena udeležencu pod šifro »339-H«, za zaščitni znak pa I. nagrada udeležencu pod šifro »16.000«. Odkupljena sta predloga udeležencev natečaja pod šifro »Mar-tin-60« in »Šj-A-2«. Nagrajeni udeleženci natečaja lahko dvignejo nagrade do zaključno 15. II. t. I., ostali udeleženci pa svoje ponudbe, če to želijo, do istega dne, v sekretariatu podjetja. NAROČNIKOM »NOVIC« V prihodnjih dneh bodo pismonoši pobirali polletno naročnino »Novic«. Vse naše naročnike prosimo, da s takojšnjim vplačilom 250 dinarjev, kolikor znaša naročnina, olajšajo delo pismonošem, sebi pa zagotovijo redno prejemanje lista. Vse želje o morebitni spremembi naslova ali karkoli drugega, kar se nanaša na upravo našega lista, lahko napišete na del položnice, ki nam jo pošte vrnejo. Če je med tem, ko smo mi pisali položnice, že kdo poravnal naročnino ali pa namerava naročnino sam poravnati na upravi lista, naj to napiše na hrbtno stran položnice. Z vplačilom naročnine nam omogočite redno izhajanje lista, zato naj ne bo nikogar, ki bi ne poravnal naročnine. Uredništvo in uprava Novic na je bila veza med Nišem in Ko- ostali pozdravi pionirjev osemletk čevjem — med šolskimi vodstvi in pionirji šole »Moša Pijade« in »Mirka Bračiča«. Dogovorili so se »Jožeta Seška« in »Mirka Bračiča« ter njih darila. V majskih počitnicah bo vrnilo za obisk v času šolskih počitnic, obisk niškim pionirjem 20 otrok iz Obisk teh otrok našemu mestu in našim pionirjem se je razvil v zelo prisrčno sožitje, kar se je pokazalo zlasti ob slovesu, ko je steklo na postaji veliko prisrčnih solza iz oči naših ter drugih srbskih prijateljčkov. Naše družbene organizacije so storile vse, da je bilo njihovo bi- Šeškove in Bračičeve šole. iz vsake po 10. F. V. PAPEŽI 25. januarja je začel v prostorih v bivši šoli v Papežih z rednim delom obrat drobne lesne galanterije, katerega je organiziral Zavod za ‘zaposlevanje invalidov vanje v naši sredi prijetno. Ze dru- Kočevje. V obratu je zaposlenih 14 AmBom /a m Razgibano delo na šoli Na hodniku osnovne šole v Sodražici te prav prijetno preseneti lično urejen stenski časopis z imenom »Odmevi naše doline«. V njem beremo literarne sestavke, pa tudi pesmice so vmes. Sodelavci teg» časopisa so člani literarnega krožka, ki ga vodi prizadevni prosvetni delavec na šoli tovariš Jakopič. Literarni krožek ima večje število sodelavcev, zato so tudi prispevki v njihovem časopisu kvalitetni. Na šoli uspešno deluje tudi dra-matski krožek. Vodi ga tovarišica Košmrljeva. V preteklem letu so postavili na oder Ingoličeve »Sirote«. Igrica je lepo uspela. Z njo so gostovali tudi na Gori. kjer so jih tamkajšnji gledalci zelo lepo ANTON FAJDIGA Rojen je bil 1913 leta v Novi Štifti. Izučen je bil krojaške obrti. Ob razsulu bivše jugoslovanske vojske 1941 so ga zajeli Nemci, ki so ga odpeljali v nemško taborišče Hannover. V januarju 1942 se je DOLENJA VAS Zadružni svet Kmetijske zadruge Dolenja vas je na seji 28. januarja zn hnliše ohvladanie snovi neka- sPreic^ gospodarski program zadru- vrni-i domov JJcier se ie nahaial tirih Lijih pSetor se bL Ieto 1960' Med nekaj mesecev. Italijanih gfare- mladi ljudje pridobili znanje, ki videva program gradnjo strojne lo- jn odpeljali v taborišče Go- jim bo v življenju prav prišlo. Pe za kmetijske stroje, nabavo tro-Da krožki uspešno delujejo, je sl\ca za umetna gnojila ter pri-treba pohvaliti prizadevne tovariše ključke za traktor »fergusen«. Mo-in tovarišice, ki vodijo krožke in torno kosilnico, ki je bila tudi v delo veliko truda in programu so že dobili, tako da imajo sedaj dve. vlagajo v časa. nars. Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov, nakar je vstopil v NOV, v Tomšičevo brigado. Z brigado je odšel na Štajersko. Opravljal je delo intendanta. V boju z Nemci je padel leta 1944. Požar v Dolenjih Lazih 29. januarja ob pol dveh zjutraj ; nenadoma začelo goreti v sta- Le požrtvovalnim gasilcem gre zahvala, da se požar ni razširil tu- dražici, stanoval pa je v Zamoste-cu. Po poklicu je bil mizar. 8. avgusta 1942 so ga Italijani internirali, najprej v Padovo, od tam pa na Rab, kjer je 8. junija 194$ zaradi pomanjkanja umrl. IVAN PETEK Po poklicu je bil mizar, rojen je bil 23. 3. 1905 v Zamostecu. Kmalu po kapitulaciji Jugoslavije je postal zaveden član OF. Okupatorji so ga 8. avgusta 1942 odpeljali v Ribnico, od tam pa v internacijo v Padovo. Iz Padove so ga premestili na Rab, kjer je 2. decembra 1942 zaradi lakote umrl. KAROL ARKO Doma je bil Iz Ravnega dola. novanjskem poslopju Ignacija Pri- di na bližnja gospodarska poslopja, izdajstva skupno z dvema partiza- JOŽE ŠEGA Rojen je bil v Ravnem dolu 25. 10. 1922. V partizane je šel 10. maja 1942 leta. V času italijanske ofenzive istega leta je bil zaradi Roje je bil v kmečki družini 5. 11. sprejeli. ___ Lutkovni krožek se pripravlja Lazov ^ na predstavo. Tudi ta krožek Ima pojara precej prijateljev in se mu obeta še lep razvoj. Lutkarje vodi tova- ripaa£lnrkrožek imajo na šoli v “S Sodražici, in Pred kratkim jatelja v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Zaradi hudega vetra se je ogenj hitro razširil na vso stavbo in zraven stoječe gospodarsko poslopje (skedenj). Gasilci iz Dolenjih relo pol vasi. Kako Brega so prišli na kraj požara, še ni znano, v hitrem času. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Ribnice. Pri gašenju požara so požrtvovalno po- ki so stala poleg goreče stavbe, noma ujet v Otavicah pri Ribnici. Sreča je tudi. da je gorelo v stav- Italijani so ga v bližini Ribnice bi, ki je na kraju vasi, drugače bi ustrelili lahko zaradi hudega vetra pogoje prišlo do JOŽE ARKO Rodil se je 3. marca 1896 v So- DVA SEMINARJA sicer šahovskeea Gasilci in orebivalci so kljub ne- Letos se je izobraževanje — darske In prosvetne politike, s pod- * " * , 4-1 XII* 1 m - u . • . ■ , w 1 f —1 — ? — A X I — J /vi #■* »»X! Xv» 11» rt c, v, 1,, n r~%.: 1 1904. Po kapitulaciji Jugoslavije je bil simpatizer NOV, kakor tudi ostala njegova družina. 8. avgusta 1942 so ga Italijani internirali. Nahajal se je v taboriščih v Padovi in Renecd. Po kapitulaciji Italije, so ga na potu, ko se je vračal proti domu, zajeli Nemci in odpeljali v ponovno internacijo. Nahajal se je v taborišču Flosenburg, kjer je tudi umrl. Datum njegove smrti ni znan. Zapustil je ženo Irt imeli šahovski varnosti rešili precej nepremičnin spi0šno in politično — v kočevski roč j a dela množičnih organizacij štiri otroke. turnir, ki je pokazal, da mladi ša- umčenjen^ožara. histi že precej obvladajo šahovsko umetnost. Mlade šahiste ima na skrbi tov. Mikoš. Ze tale kratek pregled nam pove. da je življenje na tej šoli precej razgibano. Z delom v teh in V stanovanjski hiši je pogorelo vse, kar je bilo lesenega skedenj pa je pogorel do tal. Zgorelo je tudi vse seno, dva vprežna voza ter razno orodje. Škodo cenijo na okrog milijon dinarjev, ki je delno ALOJZ ZABUKOVEC Rojen je bil 23. 10. 1908 v Zamostecu. Po poklicu je bil žagarski drugih krožkih, krožke imajo tudi krita z zavarovalnino. Učni uspehi učencev i Ribnici je v nižjih oddelkih, 89.78 % učen- dobri. V primerjavi s prvim Polcev, v višjih razredih, od V. do letjem lani. je učni uspeh v VIII. VIII. razreda pa 68.16 % učencev, razredu za 20 % boljši v tem letu, Skupno vzeto od I. do VIII. raz- v V. razredu pa za 16 %. V lan-reda je izdelalo v prvem polletju skem prvem polletju je izdelalo 79.72 % učencev. razrede skupno 74 % učencev, letos nar, Pregled po posameznih razredih pa nad 79 %, kar je za 5 % več pa nam pokaže takole sliko učnih kot lani. uspehov: V L razredu je izdelalo Uspehi na šoli so plod velikega 94 % učncev, v II. 84.6 %, III. 91,14 prizadevanja učiteljstva, tesnejši in odstotkov, IV. 84.14 %, V. 76.8 %, stalnejšj stiki in posvetovanjastar-VI. 57.4 %, VII. 65.2 % in v VIII. šev z vzgojitelji, kakor tudi priza- devnost otrok samih. Brez dvoma vplivajo pozitivno na učne rezi tate tudi razni krožki na Šdli, v katerih sodeluje šolska mladina v velikem številu. Ribniško osemletko obiskuje komuni izredno razmahnilo. Poleg in njihove vloge v našem notra-večemih političnih šol in poseb- njem življenju. Posebno obsežno nega tečaja za mlade komuniste, predavanje pa je bilo posvečeno je sedaj Delavska univerza prire- tudi politiki na vasi in bodočemu , dila še dva posebna seminarja za razvoju naše vasi. Ta tema je bila delavec. Kmalu po okupaciji je prosvetne delavce in člane Zveze še posebej zanimiva za udeležence začel podpirati NOV Zbiral je komunistov ter odbornike Sociali- iz Kolpske doline ker se tam pro- hrano in orožje za partizane. Ude-stične zveze. Seminar v Kočevju blem perspektive vasi izredno ostro leževal se je tudi tajnih sestankov, je že končan. Tega so obiskovali in stalno postavlja. Obeh seminar- V avgustu 1942 so ga Italijani in-prosvetni delavci iz vseh onih šol, jev se je udeležilo preko 50 ljudi, temirali na Rab, kjer je zaradi trp-kjer med letom niso mogli pri- Oba seminarja sta v okviru svo- lien j a in lakote 17. februarja 1943 sostvovati študiju oziroma študij- jega programa nrikazovala tudi fil- umrl. Brez rednika je ostalo če-usDeh 81 odstotkov skemu programu, ki ga je sindikat me iz borbe in dela Komunistične tvero otrok m žena. usptfll 01 UUb UV. ,___._ 4,«. rrn zxzl ninrio lictimrwitvp na AiTADPM FRANC OKOREN Tudi Okoren je bil doma iz Za- Na osemletki v Ribnici je izdelalo razredu je uu uapcu qiwu™™». —----- -- . ustanovitve na razrede od I. do IV. razreda, to Učni uspehi so na splošno zelo P^fStvo, da bi se čim bolje do VII. Kongresa v Ljubljani. Ta- SEJA ObLO KOČEVJE (Nadaljevanje s 1. strani) • v. __jau muniSKO useiineuiu uuisivujc ^^^L®T^C^^etnedvn: skupno 715 otrok, vseh oddelkov na seznanili s šolsko zakonodajo, re- ko so imeli udeleženci možnost, da formo šolstva, problemi komune se seznanijo z mnogimi zgodovin-in politiko na vasi. skimi dejstvi, ki so že šla v po- V Fari pa je bil poseben šemi- žabo, so pa imela velik vpliv na nar, na katerem so udeleženci po- našo zgodovino in današnje živ-slušali predavanja iz naše gospo- ljenje. Umrl je Ivan Lampe V sredo je po dolgi ln mučni bo- dobil od republiškega odbora stroj-Jezni umrl Ivan Lampe, upoko- nikov diplomo, prav tako pa ga je Učne rezul- jeni strojevodja iz Salke vasi. Star odlikoval tud| kolektiv učne rezui Na rudnlku Je b„ Uot stro- Pred vojno je bil med najakttv- mosteca. Rodil se je 24. 1. 1924. Med okupacijo je bil doma in pomagal z delom OF. 3. junija 1942 je bil letalski napad na Sodražico. Ob priliki sovražnikovega napada ga je ranila letalska bomba. Živel je še 24 ur. potem pa je v hudih mukah umrl. FRANC PAKIŽ Rodil se je 17. 8. 1918 v Lipov-šici. Po poklicu je bil krojač. Bil je simpatizer NOV. Italijani so g* 8. avgusta 1942 internirali v Pa- jevodja zaposlen preko 35 let. Vsi, nejšimi člani delavsko-prosvetnega ^ovo p0 kapitulaciji Italije je pa- nosti odbornika. Nadomestne vo litve za novega odbornika v 20. volilni enoti, ki obsega vasi Koprivnik, Rajhenau, Hrib, Bukova gora, Laze pri Oneku in Staro brezje, bodo 28. februarja. Na dnevnem redu so bile tudi volitve in imenovanja. Imenovali so šoli pa šoli 27. je 22. Učnih moči je na ki ga poznajo, vedo povedati, da je bil vedno dober delavec, požrtvovalen tovariš in aktiven član mnogih organizacij in društev. Za svoje dolgotrajno in vestno delo je KAROL GORNIK Rojen je bil na Sinovici 2. 11. 1923 v mali kmečki družini. Kmalu po začetku oboroženega odpora je bil simpatizer NOV. 8. avgusta so ga Italijani internirali — najprej je bil v taborišču v Padovi. klju&iih^računov^podjetij; "na~ me- letae občne zbore. Tako so'sedaj jatiz gasilskimi orodji. Tekmovala Jrojtikov na Rudniku. Sdjf Itelik Sač J°d ofenzivi je naš vod šel v svoj bataljon, ki je šel prj formiranju v sestav Cankarjeve brigade. Od tega časa smo bili vsi borci brigade, ki je za časa ljudske osvobodilne borbe postala ena izmed najslavnejših brigad.