PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu ''3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 140 (13.078)
Trst, sobota, 2. julija 1988
Po dolgem spopadu med laičnimi in katoliškimi silami
Pozno ponoči zbornica odobrila zakon proti spolnemu nasilju
Po splošnem mnenju gre za dober zakon, ki ga bodo v senatu najbrž še izboljšali - Pomemben korak na poti uresničevanja civilnih pravic
DUŠAN KALC
RIM — Prva runda dolgega političnega spopada med levičarskimi in laičnimi ter katoliškimi silami za reformo tistega dela kazenskega zakonika, ki zadeva spolno nasilje, se je zaključila v pozni noči med četrtkom in petkom. Senat, ki so ga do poznega oblegale bojevito razpoložene in z raznimi napisi proti spolnemu nasilju opremljene feministke, je sklenil, da razprave in glasovanja o zakonskem osnutku ne bo odlagal na petek in da bo odločal takoj, ne glede na pozno uro.
Nekaj minut čez drugo uro se je končno izrekel o zakonu, ki zadovoljuje vse, hkrati
Tiralica za Di Palmo
RIM V sodniški preiskavi o aferi zlatih ječ je prišlo do nepričakovanega zapleta. Milanski sodnik Lombardi je namreč umaknil zaporni nalog proti bivšemu generalnemu direktorju za javna dela Gabrieleju Di Palmi, ki je trenutno na begu, in je izdal tiralico. Sodnik je tudi dejal, da bi moral preiskovalni sodnik točno preučiti sovpletenost Nicolaz-zijevega sodelavca.
pa ne zadovoljuje nikogar, ker je pač rezultat raznih kompromisnih rešitev. Druga runda tega razbeljenega soočanja o problemih spolnosti in spolnega nasilja se bo sedaj nadaljevala v poslanski zbornici, kjer bo prav tako ali še bolj živo kot v senatu, saj sta tako levičarski kot konservativni tabor napovedala, da bosta skušala izboljšati tekst, ki je izšel iz senatne razprave. Vsak seveda iz svojega zornega kota.
Glavni točki nesoglasja sta bili spolnost med mladoletnimi in spolno nasilje v družini. Če je senat glede prvega vprašanja sprejel kompromisno rešitev, ki je bolj ustrezala komunistom in laičnim strankam ter razburila demokristjane (kaznovanje vsakega spolnega nasilja nad otroki pod 14. letom starosti, ali pod 16. letom, če nasilje povzroči mladoletnikov skrbnik ali kdo, ki ima vsekakor nad mladoletnikom vpliv; ni pa kaznivo dejanje spolnosti med mladoletniki nad 13. letom starosti, če med njimi ni več kot tri leta razlike), je glede drugega vprašanja sprejel ravno tako kompromisno rešitev, ki pa je veliko bolj ustrezala demokristjanom kot komunistom. To je bil s strani KD tudi pogoj, da je razprava o zakonskem osnutku sploh prišla do konca. V bitki popravkov je prevladala težnja, da se v primerih spolnega nasilja v družini sproži sodni postopek samo na podlagi izredne prijave prizadetega zakonca.
Zakonski osnutek, kakršen je izšel iz rok senatorjev in ki nedvomno predstavlja pomemben kulturen, lahko bi rekli revolucionaren korak na nelahki poti družbenih in civilnih pravic, bo moral sedaj zapluti med nevarne čeri poslanske zbornice, kjer bosta najbolj kontroverzni točki spet v diskusiji, odprti vsem možnim rešitvam. Prvi komentarji predstavnikov raznih političnih sil v senatu soglašajo v sodbi, da gre v bistvu za dober zakon, ki pa ga bo treba bistveno izboljšati. To mnenje so med včerajšnjo tiskovno konferenco izrekli komunistični senatorji Pecchioli, Te-desco-Tato in Salvato, ki so napovedali boj v drugi veji parlamenta. Krščanski demokraciji so očitali konservativne izbire pri vprašanjih mladoletnih in nasilja v družini, pohvalili pa so hrabro odločitev Morove hčerke Marie Fide, ki se je pridružila naprednim silam. Prizanesljivi so bili tudi do socialistov, češ da sicer niso imeli povsem istih stališč, a da v pomembnih trenutkih vendarle izražajo enotnost levice.
Veliko zadovoljstvo je nad odobritvijo zakonskega osnutka izrazil socialistični senator Giorgio Casoli, ki je poudaril, da predstavlja ta ukrep pomembno kulturno pridobitev, ki jo lahko primerjamo zakonom o razporoki in o splavu. S tem zakonom je padel še en tabu, je dejal Casoli. Za demokristjana Silva Coca je zakon kljub ogromnim pomanjkljivostim sprejemljiv, treba pa ga bo izboljšati.
Prve posledice sprostitve cen
Nevaren skok cen v Jugoslaviji
Na rast inflacije najbolj vpliva podražitev hrane, PTT storitev in goriva
BEOGRAD — Statistika je junija v Jugoslaviji zabeležila rekordno mesečno rast maloprodajnih cen. V primerjavi z mesecem majem so zrasle kar za 21,1 odstotka. Junija so sicer zaradi sprostitve cen pričakovali dvig, vendar so podražitve, ki so lani dosegle povprečno mesečno rast pet odstotkov, presegle vsa pričakovanja.	n
V primerjavi z istim mesecem lani so maloprodajne cene po podatkih zveznega zavoda za statistiko poskočile za 175,5 odstotka, kar pomeni, da je za toliko zrasla tudi inflacija.
Na dvig cen je vplivala tudi podražitev električne energije, tekočih goriv, premoga, železniškega, letalskega in avtobusnega prometa, PTT storitev, svežega mesa, alkoholnih in brezalkoholnih pijač in drugih storitev in proizvodov, katerih cene so se sprostile.,
Industrijski prehrambeni izdelki so bili za 23,5 odstotka dražji kot v mesecu maju predvsem zaradi svežega mesa, katerega cene so se povišale za 59,3 odstotka in še zaradi nekaterih drugih izdelkov. Rast cen tako imenovanih industrijskih neprehrambenih izdelkov je bila nekoliko blažja. Cene so poskočile za 17,7 odstotka predvsem zaradi podražitve tekočih goriv (35,7 odstotka), razsvetljave (28,7 odstotka) in drugih izdelkov.
Pocenili pa so se kmetijski izdelki, ki so bili za 2,2 odstotka cenejši kot mesec poprej, predvsem zaradi sezon-
za
19,9 odstotka kot maja in za 146,9 odstotka večji kot v lanskoletnem povprečju. Nanje je najbolj vplivala podražitev hrane, prometa in PTT storitev, ogrevanja in razsvetljave, tobaka, pijač, obleke, obutve in drugo.
ske jjocenitve sveže zelenjave (12,3 odstotka).
Življenjski stroški so bili junija v Jugoslaviji višji
V Mestrah umrl senator
Costante Degan
RIM — V svojem stanovanju v Mestrah je včeraj zjutraj po dolgi in neozdravljivi bolezni v starosti 58 let umrl demokrščanski senator Costante Degan. Bil je poročen in je imel pet otrok. Zadnjič se je pojavil v javnosti pred desetimi dnevi, ko je imel poseg na pokrajinskem kongresu KD.
Costante Degan se je že v mladih letih vključil v Katoliško akcijo, nato pa je bil aktiven tudi v mladinskem gibanju KD. Prvič je bil izvoljen za poslanca že leta 1963. V četrti in peti Moro vi, v tretji ter peti Andreottijevi in v prvi Cossigovi vladi je bil podtajnik v ministrstvu za prevoze. Za senatorja je bil izvoljen junija 1983, ko je v volilnem okrožju v Miranu prejel skoraj 63 tisoč glasov. V prvi Craxijevi vladi je bil nato minister za zdravstvo, kasneje pa je bil v drugi Craxijevi in v Fanfanijevi vladi minister za trgovsko mornarico. V zadnjem obdobju je bil Costante Degan član senatne komisije za teritorij in okolje.
Pogreb' umrlega senatorja bo jutri °b 16. uri v cerkvi San Lorenze v Mestrah. Truplo pokojnika so včeraj popoldne prepeljali v občinsko palačo v Benetkah, kjer so uredili žalno sobo, ki bo odprta do jutrišnjega pogreba.
Sovjeti naj bi odražali raznoterost interesov v sovjetski družbi
Brez reforme političnega sistema ni mogoče uresničiti perestrojke
Nekdanji šef moskovske partije Jelcin v pogovoru z novinarji
MOSKVA — Predlog generalnega sekretarja CK KPSZ Mihaila Gorbačova o tem, naj bi prve sekretarje partije kandidirali za predsednike sovjetov na vseh ravneh in tako pomagali dvigniti politično vlogo predstavniških, zakonodajnih in nadzornih organov (skupščin), je naletel na vsezvezni partijski konferenci prej na zavračanje ali vsaj nezaupanje kot pa na odobravanje. Ih Gorbačov se je moral vključiti v razpravo s širokim utemeljevanjem te svoje pobude. Pa vseeno se večina delegatov raje izogiba zavzeti stališče tudi po nastopu Gorbačova, nekateri pa še naprej javno izražajo dvome o tem, češ da je pomembneje načelo ločevanja partijskih in državnih funkcij.
Gorbačov je povedal, da so to nerazumevanje obravnavali na komisiji za demokratizacijo družbe in reformo političnega sistema ter da so mu člani kot predsedujočemu naročili, naj delegatom še enkrat in podrobneje razloži smisel in smoter teh ukrepov.
Generalni sekretar CK KPSZ pogosto zadnje dni ponavlja tezo, da brez reforme političnega sistema ni mogoče doseči nobenega smotra perestrojke, zlasti še ne na gospodarskem področju. Če namreč ne presežejo dediščine administrativ-no-komandnega sistema, bodo ti zavirali vse druge akcije.
Gorbačov se je ob tem spustil v dokaj jedko polemiko z akademikom Abalkinom, ki mu je očital, da zagovarja ekonomski determinizem ter zanemarja pomen nadstavbe sistema.
»Temeljni kamen demokratizacije je v prereditvi sovjetov kot polnokrvnih organov ljudske oblasti, ki bi se oblikovali na načelih novega volilnega sistema ter bi odražali kolikor je mogoče vso raznoterost interesov, ki obstajajo v naši družbi,« je utemeljeval Gorbačov bistvo politične reforme. Takšni sovjeti (skupščine) bi dobili popolno oblast v svojih politično-teritorial-nih enotah, od rajona do zvezne republike. Ustrezna zakonodaja bi jim to morala jamčiti. Zlasti pa bi jim v prihodnje morali dalj tudi gmotne temelje za odločanje, za samoupravljanje. Sovjeti bi dobili vsa pooblastila, tudi nad podjetji, ki jim gospodarijo zvezna ali druga ministrstva.
In kaj naj bi ob tem delala partija? Najprej naj bi se znebila vseh nesvojstvenih opravil, ki si jih je nabrala v desetletjih administrativno-ko-mandnega sistema, se pravi: iz svojega aparata bo izločala panožne oddelke za gospodarstvo in to prenesla v pristojnost svojetom oziroma njihovim izvršilnim organom.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Košarka: kvalifikacije za olimpijske igre
Novi prepričljivi zmagi Italije in Jugoslavije
□ □ □
Tenis: na wimbledonskem turnirju
Edberg v finalu, danes spet Lendl - Becker in ženski finale
Avtomobilizem: VN Francije v formuli ena
Premoč melarnov se nadaljuje Optimizem pri Ferrariju
NA 10. STRANI
Težave neprimerne letališke strukture pestijo predvsem potnike
Vse preveč prometa v zračnih koridorjih
RIM — Letalski družbi Ati in Alitalia sta si v laseh. Na nebu je prav toliko gužve in prometa kot na avtocestah, potniki ne vedo več, kdaj bodo vzleteli, kdaj bodo pristali, če bodo sploh prišli do kraja, v katerega so bili namenjeni.
Skokovito naraščanje letalskega prometa je spravilo v škripce italijanske letališke strukture, tudi drugim evropskim državam pa se ne piše posebno rožnata bodočnost.
Poletov je čedalje več, pajčevina zračnih koridorjev ne prenese več niti rednega prometa, kaj šele poletnega, v Rimu in Milanu je včeraj "počiL radar. Kontrolorji poletov skupine Licta so kljub temu na bojni nogi in so že proglasili stavko 2. in 4. julija, minister za prevoze Santuz pa je obdržal obljubo in je že najavil, da jih je vpoklical.
Kontrolorji poletov bodo torej na delu, to pa najbrž še ne pomeni, da bo s prometom vse v redu. Prav te dni, ko se v Italiji pripravljajo na prvi masovni odhod na počitnice, so potniki letala Alitalia BM-314, ki bi morali pristati na letališču Tito Menniti v Reggiu Calabrii, pristali z nekajurno zamudo na letališču v Lamezii Terme. Letalo je bilo že na tem da pristane, ko so v Reggiu Calabrii, točno ob eni uri ponoči, zaprli letališče. DC-9 je moral tako nazaj do Lame-zie Terme, kjer je končno pristal. V Reggiu Calabrii je že v teku preiskava, dva kontrolorja poletov pa sta bila začasno
suspendirana iz službe.	Letališče Tito Menniti v Reggiu Calabrii.
(Telefoto AP)
Ker je eden od kandidatov za predsednika v zaporu
Podaljšali mandat sedanjemu predsedstvu mladih Slovenije
LJUBLJANA — Čeprav je članom predsedstva republiške konference ZSMS potekel dveletni mandat, jim ga je konferenca podaljšala za 14 dni. Delegati konference so to storili, potem ko so se odločili, da programsko-volilne seje ne bodo končali, ampak da jo prekinejo pred volit-vijo organov RK ZSMS.
K takšni odločitvi so jih prisilili dogodki in sploh okoliščine po kandidacijski konferenci RK ZSMS, na kateri so med tremi možnimi kandidati za predsednika slovenske mladinske organizacije podprli tudi priprtega Janeza Janšo. Predsedstvo RK ZSMS, ki se je sestalo med sejo konference, je delegatom predlagalo že znane različice izvedbe volilnih postopkov (volitve bi prestavili na jesen: volili bi samo člane predsedstva in sekretarja, predsednika pa kasneje: danes bi izvolili vodstvo v celoti), vendar so se s štirimi vzdržanimi glasovi odločili za prej omenjeno rešitev. Predsedstvo RK ZSMS mora v štirinajstih dneh pripraviti idejnopolitično oceno razmer,
opraviti pogovor z Janezom Janšo (ni namreč jasno, ali on ve, da je kandidat za predsednika republiške konference ZSMS) in s predstavniki mladinske organizacije JLA.
Staneta Dolanca je treba povprašati, kakšna je njegova vloga pri tej aferi, in analizirati izjavo Milana Kučana na nedavni seji centralnega komiteja ZKS, so menili v razpravi. Zaradi izraženega mnenja, da se pobude v mladinski organizaciji potiskajo na rob oziroma da se organizacija marginalizira in kriminalizira, so sklenili predlagati predsedstvu republiške konference SZDL, naj o tem razpravlja na eni od svojih sej.
Po dogovoru predsednika republiške konference ZSMS Toneta Anderliča so delegati razpravljali o poročilu o delu RK ZSMS in njenih organov v mandatnem obdobju 1986-88. Z delom vodstva organizacije so bili zadovoljni, predlagali pa so, naj bodo poročila v bodoče krajša in pisana v razumljivejšem jeziku, (dd)
Zdravi se na psihiatrični kliniki v Ljubljani
Hud psihični zlom urednika Mladine
LJUBLJANA — Vojaški tožilec je torej vložil obtožnico po natanko mesecu dni od priprtja Ivana Borštner-ja, Janeza Janše in Davida Tasiča. Hkrati je obtožil še Francija Zavrla, odgovornega urednika Mladine.
V sporočilu javnosti zlasti preseneča, da je hkrati z ostalimi tremi obtožen tudi Franci Zavrl. Vendar pa je tudi to v sporočilu pojasnjeno z navedbo, da je Franci Zavrl obtožen s šestim odstavkom 160. člena zakona o kazenskem postopku. Ta namreč pravi: »Če je za kaznivo dejanje določena kazen zapora do pet let, sme javni tožilec mimo pogojev, ki so določeni v prvem do petem odstavku tega člena, vložiti obtožnico tudi brez preiskave, če dajejo zbrani podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, dovolj podlage za obtožbo.«
Takrat ko je preiskovalni sodnik vojaškega sodišča v Ljubljani (15. junija) povabil na zaslišanje odgovorne urednike mladinskih medijev v Ljubljani, je zaslišal tudi Zavrla.
Franci Zavrl edini ni v priporu. Ne gre za oceno vojaškega tožilca, da pripor zoper Zavrla ni potreben, temveč za povsem zdravstvene razloge. Kot je sam obtoženi Zavrl včeraj dejal, je pred časom prišel v stanje "hudega psihičnega zloma", zaradi katerega je bil sprejet na univerzitetno psihiatrično kliniko v Ljubljani, kjer se še vedno zdravi.
Na razpolago sredstva iz stand-by aranžmana z IMF
BEOGRAD — Izvršni odbor direktorjev mednarodnega denarnega sklada je sprejel sporazum z Jugoslavijo o vzdrževanju enoletne likvidnosti oziroma stand-by aranžmaja z Jugoslavijo, ki je formalno začel veljati 28. junija.
S sprejetjem sporazuma so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno uporabo posojil, katerih prvi del znaša 87 milijonov dolarjev, uporabiti pa ga je bilo moč že od včeraj naprej, poudarjajo v Narodni banki Jugoslavije.
Skupni znesek, ki so ga odobrili Jugoslaviji na temelju tega aranžmaja, znaša 410 do 420 milijonov dolarjev, dobili pa jih bodo na razpolago po delih.
Dve smrtni žrtvi in ogromna škoda težak obračun 20-mimitnega neurja
MILAN — Nad mesto in njegovo neposredno okolico se je včeraj popoldne zneslo hudo neurje, ki je terjalo dve'smrtni žrtvi, po prvih cenitvah pa kaže, da je povzročilo za več kot dve milijardi gmotne škode. Slabo vreme se je najavilo z močnim vetrom, ki je z zahoda pripodil temne oblake. Okrog 18. ure se je razbesnel vihar, ki je divjal le dobrih dvajset minut. Kljub njegovi kratkotrajnosti pa je bilo takoj razvidno, da bodo posledice težke.
V predmestju Milana, v Ul. Ponti je naliv hudo načel zid nekega industrijskega poslopja. Prav tedaj je vozil mimo 21-letni Daniele Marino, skupaj z njim pa se je peljal 27-letni Alberto Mancini. Močan veter in dež, pomešan s točo, sta zid tako poškodovala, da se je nenadoma zrušil v dolžini kakih trideset metrov in zasul vozilo z mladeničema. Marino je bil pri priči mrtev, medtem ko je bil njegov sopot-
nik težko ranjen. Drugo smrtno žrtev je neurje terjalo v Ul. Vigevano, kjer se je ponesrečila priletna ženska. Spodrsnilo ji je v stanovanju/ki ga je zalila voda, in se usodno udarila v glavo.
Milanski gasilci, osebje Rdečega križa in vse razpoložljive enote organov javne varnosti so včeraj popoldne posegli v neštetih primerih. Reševali so voznike, ki jih je nepričakovano neurje zalotilo na cesti, odstranjevali izruta drevesa, čistili kletne in pritlične prostore, ki jih je zalila voda. V mestnem središču je bil promet popolnoma ustavljen, prav tako niso vozili tramvaji in avtobusi. Tudi na milanskih letališčih je bil letalski promet za nekaj ur ohromljen, več manjših letal pa sploh ni vzletelo. Na podeželju je silovit veter odkrival stanovanjske hiše in poslopja, na področju, kjer je divjalo neurje, pa je za več ur izpadel električni tok.
Nisi postaven? Vozi fiat 126!
TURIN — Če nisi visok vsaj 150 cm, lahko voziš samo fiat 126. To je spoznala na lastni koži neka 43-letna gospa iz Turina, ki je zaradi skromne višine opravila izpit za vozniško dovoljenje z moževim fiatom 126. Ko so ji izdali vozniško dovoljenje, je opazila, da je ta veljaven le za fiatov malček. Problem je nastal v teh dneh, ko si je gospa zaželela nekoliko večjo pando, češ da je 126 že prestar. Sedaj bo verjetno morala izpit ponoviti ali vzeti pot pod noge.
• Perestrojka
NADALJEVANJE S 1. STRANI
»Partija se mora posvetiti snovanju ideologije, organizaciji množic, biti mora tesno povezana z ljudmi, navduševati jih mora in podpirati ter se postaviti v njihovo zaščito. Potrebna nam je taka partija, ki bi razvijala pametno in daljnovidno kadrovsko politiko v interesu perestrojke,« je rekel Gorbačov. »Druge politične sile za vse to ni, in kdor misli, da se lahko igramo z manjšanjem vloge partije, kdor postavlja sploh pod vprašaj njeno vlogo, temu se moramo odločno upreti. Takšna rešitev bi šele bila pogodu nasprotnikom perestrojke,« svari sovjetski partijski voditelj.
Kot prerojena partija, kot avantgarda na leninskih načelih, pa mora prevzeti vso odgovornost vladajoče partije. Ne samo, da se tej vlogi KPSZ ne odpoveduje, marveč nasprotno »hočemo jo potrditi in izjavljamo, da za to občutimo povečano odgovornost.«
In če je vse to tako, potem se že sama po sebi postavlja naloga za partijo, da z lastno avtoriteto pomaga dvigniti vlogo ključnih institucij socialistične demokracije, namreč sovjetov.
Z druge strani hoče Gorbačov doseči, da bi tudi partijski sekretarji šli skozi nekaj volilnih mrež: na plenumih naj bi jih volili med več kandidati in tajno, sovjet pa kot predstavniški organ, ki vključuje poleg partijcev še predstavnike vseh drugih družbenih organizacij in interesov, bo ali potrdil zaupanje prvemu sekretarju ali pa mu bo z nezaupnico povedal, da tudi na partijskem položaju nima kaj iskati.
Kolikor koli pa že Gorbačov utemeljuje vse to - nikoli in nikjer se ne dotakne svojega lastnega primera. Po tej logiki je vsem jasno, da bi prav on moral že prihodnjo pomlad postati tudi predsednik vrhovnega sovjeta in to na položaju, ki bi po novem bil podoben nekaterim zahodnim predsedniškim sistemom. Nekateri delegati sicer v zanosu predlagajo, naj bi vendarle naredili izjemo za Gorbačova kot nenadomestljivega voditelja demokratizacije in perestrojke (Ulja-nov) ter mu izjemoma odobrili tudi tretji petletni mandat - nihče pa doslej ni ničesar rekel o tem, ali podpira pobudo, ki bi pripeljala do združitve vse partijske in državne oblasti v eni osebnosti oziroma enem položaju. Mnoge, ki svarijo pred nauki stalinskega režima (prvi sekretar CK KP Gruzije Džumber Patiašvili), češ da je sistem bil vsaj toliko kriv za nasilje in maličenje socialističnih načel kot diktatorjeva osebnost, posredno že svarijo tudi pred nevarnostjo, da bi se po Gorbačovu lahko znašel na tako mogočnem položaju kdo, ki bi obnovil kult osebnosti.
..	T
STANDA
SE JE OBNOVILA
nem
uperma
Zaskrbljujoč položaj zdravstvenih ustanov
Zdravstvu obalno-kraške regije primanjkuje sredstev za dva meseca
KOPER — Položaj v zdravstvu nezadržno nazaduje, so ugotovili na skupni seji konference osnovnih organizacij zveze sindikatov in konference osnovnih organizacij zveze komunistov Zdravstvenega centra Koper, ko so ponovno proučevali razmere, v katerih so. Ocena je preprosta - računi kažejo, da zdravstvu obalno-kraške regije primanjkuje denarja za približno dva meseca poslovanja. Bodo zaradi tega morali za dva meseca zapreti bolnišnice in zdravstvene domove in šli na brez-
plačni dopust?
Kaže, da na tako možnost tukajšnji zdravstveni delavci še ne računajo. Sestanek osnovnih organizacij sindikata in zveze komunistov je usmeril pozornost predvsem v lastne - medicinske vrste, v to, kaj lahko zdravstveni delavci sploh še naredijo, da bi ublažili položaj. Čeprav so pred časom trdili, da v zdravstvu nimajo več notranjih rezerv, pa je prav razprava sindikalnih aktivistov in članov ZK pokazala, da bi bilo moč še marsikaj privarčevati z boljšim delom, ustreznejšo organiziranostjo in novimi ukrepi. Res pa je, da bodo na koncu to občutili
tudi tisti, ki zdravnika zares potrebu-jejo.
Prva ugotovitev je, da zaradi napovedane izgube ob polletju (po petih mesecih so imeli v Zdravstvenem centru Koper 1,88 milijarde dinarjev izgub), lahko tukajšnji zdravstveni delavci že v avgustu pričakujejo nižje osebne dohodke za mesec julij. Zato bodo z drugačno organiziranostjo in načinom dela začeli zmanjševati število opravljenih ur. Gre predvsem za uvajanje izmenskega dela in zmanjševanja dežurstev. Izmensko delo pa bi morali čimprej uvesti v bolnišnici. Veliko strožje bodo na primer obravnavali pošiljanje pacientov na zdravljenje v druge ustanove. Takoj morajo imenovati komisijo za zdravila, ki bo nadzirala uporabo zlasti dražjih zdravil. Dokončno nameravajo narediti red pri nabavi najrazličnejših medicinskih pripomočkov in materiala. (Še do nedavnega je bilo na področju nabave veliko samovoljnih odločitev posameznikov).
Pripravili bodo predloge, katere dejavnosti bi lahko omejili in iskali nove denarne vire za opravljanje zdravlje-
nja. Veliko natančneje nameravajo skrbeti za pobiranje participacije, saj je odstotek pobrane participacije v koprskem Zdravstvenem centru med najnižjimi v Sloveniji. Seveda bodo bolniki zaradi nove, višje participacije le-to že kar težko plačevali. Za deset dni v bolnišnici bo moral pacient odšteti že kar sto tisočakov. To pa pomeni, da bi morali v širši družbeni skupnosti poskrbeti za ustrezne socialne programe, s katerimi bi pomagali tistim, ki si na primer ne bi mogli privoščiti zdravljenja. Zdravstvenemu centru Koper bo veliko prihranka pomenila tudi preselitev piranskih treh (tudi infekcijskega) bolnišničnih oddelkov v Izolo.
Skratka, nalog je veliko, če bodo hoteli res »postrgati« še zadnje možnosti varčevanja. Seveda bodo ob tem morali misliti še na organiziranost in sistem dela, kajti brez strožje delovne discipline in spoštovanja strokovnih odločitev, zastavljeni varčevalni ukrepi ne bodo prinesli veliko. Jasno pa je tudi, da sami notranji ukrepi, ki jih zdaj že kar ihtavo zahtevajo sami zdravstveni delavci, ne bodo mogli rešiti vseh zagat slovenskega zdravstva.
Boris Šuligoj
Leteča milica lahko pomaga na Obalni cesti
KOPER — Razmer na cestah v Slovenski Istri ni treba posebej opisovati. Še posebej je neznosno ob nedeljah zvečer in popoldan, ko se ljudje iz Istre vračajo proti notranjosti Slovenije in proti Italiji. Zamašek v Kopru se noče »odmašiti« do poznih nočnih ur. Mnogi turisti, na primer Tržačani, bi prišli konec tedna v Istro, a se bojijo, ker ne vedo, kako in kdaj bodo v nedeljo lahko prišli domov. To pa pomeni konkretno gospodarsko škodo istrskemu turizmu in gostinstvu.
Toda, omenimo dva primera, ki dokazujeta, da je mogoče z dobro voljo marsikaj popraviti. Minuli teden se vozimo v polževi koloni od Strunjana proti Izoli. Po cesti vozi rovokopač kakih deset ali 15 km na uro. V prvi brzini avto komaj vleče navkreber proti Belvederu. Tedaj pa, kot v filmu, prišvigata mimo kolone dva prometna miličnika na motorjih (včasih smo jim rekli »leteča milica«) in počasneža spravita s ceste. Zadovoljni so tuji turisti, ki se jim mudi domov, zadovoljni mi, ki imamo opravke. Včeraj spet nekaj podobnega. Na ovinku pred strmino proti Valeti se je pokvaril kombi in... spet kolona, nevarno prehitevanje pred nepreglednim ovinkom... V pravem trenutku spet dva miličnika na motorjih, ustavita kolono in omogočita kombiju, da se z vzvratno vožnjo pripelje do izogibališča. V minutki je problem odpravljen - promet steče, človek dobi občutek, da je možno v še tako težkih prometnih razmerah (na neprimerni cesti) držati red. In res - če že nimamo denarja, da bi gradili primerno cesto, je najmanj, kar lahko storimo prav tak učinkovit poseg nenehno prisotnih prometnikov. Obalna cesta si v poletnih dneh ne sme dovoliti niti pet minut zastoja -kolona bi bila takoj dolga več kilometrov. Če prometniki posredujejo pravi čas, kot v omenjenih dveh primerih, je občutek dober. Ne samo zato, ker promet teče, tudi zato, ker se prišleku tudi ob taki podrobnosti na cesti zazdi, da nekdo še skrbi za red, da se trudi zanj. In v takem primeru je neprimerni cesti več kot polovico oproščeno.	B. Š.
Plesna skupina Kazina na goriškem gradu
Znana plesna skupina Kazina iz Ljubljane bo nastopila konec tega tedna na goriškem gradu, v okviru tamkajšnjih poletnih prireditev. Plesna skupina Kazina sodi gotovo med vrhunske plesne ansamble. V Jugoslaviji velja za najboljšo, nastopala je že domala po vsej Evropi, od Londona do Rima, od Pariza do Dunaja in še marsikje. Vsi njeni člani - skupino sestavlja štirideset plesalcev -izvajajo plese z izredno, že profesionalno, točnostjo.
Repertoar je zelo bogat in gre od klasičnih do modernih in latinskoameriških plesov. V dveur-
nem programu bo skupina predstavila break in jazz dance, akrobatski rock and roli, can-can, latinskoameriške in klasične plese. Spektakularnih točk gotovo ne bo manjkalo, ob tem pa nudi skupina sproščenost in zabavo ter dovršenost v telesni izraznosti pri izvajanju posameznih plesov.
Skupina KAZINA bo nastopila v Gorici (GORIŠKI GRAD) v petek, 8. julija 1988 s pričetkom ob 20.30.
Prireditelja večera sta: Kulturni dom Gorica in Združenje, slovenskih športnih društev v Italiji.
V Špetru nagradili dobitnike slikarskega ex tempore
ŠPETER — V Špetru so nagradili dobitnike devetega mednarodnega slikarskega ex tempore, ki ga prireja Društvo beneških likovnikov. Tema slikarskega tekmovanja je bila »Slike iz Nadiških dolin«.
Žirija, ki so jo sestavljali Milko Re-ner, Alda Cold, Bepi Liusso in Nelida Silič-Nemec, je za najboljše delo dodelila nagrado predsednika deželnega sveta Paola Solimberga videmskemu slikarju Giorgiu Gomiratu. Nagrajena slika je po stilu figurativna, prikazuje pa prizor iz beneškega življenja, ki je poln trpke žalosti.
Drugo nagrado je prejel znani portoroški slikar Zvest Apollonio. Tretjo nagrado pa so dodelili Stefanu Jusu iz Castionsa (pordenonska pokrajina). Komisija je posebej omenila naslednje slikarje: Rudija Skočirja (iz Idrije), Alfreda De Locatellija (iz Gorice), Luco Svelzuja (prav tako iz Gorice) in Stojana Zorna (iz Vrtojbe).
Komisija pri ocenjevanju ni imela lahkega dela, saj je morala izbirati med številnimi dobrimi slikami. Med drugim je ugotovila, da so se slikarji iz Slovenije predstavili z dovršeno tehniko, slikarje iz naše dežele pa so pokazali več fantazije.
Uradno nagrajevanje je bilo v Špetru, podelili pa sta jo predsednica Sandra Manzini in slikarka Anto-nella Bertagnin. Prisotne sta pozdravila špetrski župan Firmino Marinig in odbornica za kulturo Bruna Dor-bold.
Razstava vseh slik bo v Beneški galeriji odprta do 10. t. m. Obiskovalci lahko dobijo glasovnico in izberejo tri slike, ki so jim najbolj všeč. Ob zaprtju razstave bodo nagradili slikarja, ki je žel med obiskovalci največ uspeha. Nagrajevanje bo 10. t. m. ob 12. uri.
Jubilej antifašističnega borca
’W'
Drago Žerjal praznuje 85 let
Drago Žerjal se je rodil 1. julija 1903 v Borštu pri Trstu v družini Karla Žerjala in Marije Petaros, kot drugi od desetih otrok. Krstili so ga na ime očeta, kot je bilo takrat v navadi za prvorojene otroke. Neuradno pa je za vse veljalo ime Drago, le mati ga je vedno klicala s krstnim imenom. Izjema je bil še Zvonimir Miloš, kar ni naključje, saj je bil njegov najboljši prijatelj: tudi zanj je bil Karlo.
Zerjalova otroška in mladeniška leta pa so povezana s četrtjo Sv. Ivana v Trstu, kamor sta se zakonca Žerjal preselila po poroki. V družini so stalno bili boj za preživetje, kljub temu pa je Drago stalno obiskoval šole, kjer se je pridno šolal. V šestem razredu se je spoprijateljil z Zvonimirjem Milošem, od tedaj sta si ostala za vedno prijatelja. V juniju 1920 je Drago Žerjal maturiral in postal knjigovodja. Prav na dan mature mu je umrl oče Karlo, tako da je zanj ta dan ostal nepozabno in trpko zapisan. Takoj si je poiskal službo in jo dobil pri odvetniku Ferlugi v Trstu. Nastopil je 14. julija 1920, ko so goreče in boleče odmevali dogodki ob požigu Narodnega doma v Trstu (13. julij 1920).
V preprosti delavski družini je mladi Drago pridobil narodno in socialno zavest. Kljub vsakdanjemu neizprosnemu boju za kruh pa v družini ni manjkalo časopisov (slovenskih, delavskih) in knjig. Zato ni prav nič čudno, če je Drago Žerjal že od mladih nog dalje stalno aktiven v društvih, krožkih, organizacijah. Ta čednost ga ni zapustila do današnjih dni.
Predolgo bi bilo naštevati vse organizacije, v katerih je sodeloval Drago. Dotaknili se bomo le nekaterih. V oktobru 1918 je bil ustanovitelj dijaškega krožka »Prosveta«, poleti 1921 je s somišljeniki ustanovil krožek Omladi-na. Vidno vlogo je opravljal v kolesarskem društvu »Balkan« in v športnem društvu »Adrija«. Deloval je v mladinskem društvu Zarja oziroma kasneje v Zori. Popolnoma logično je, da je bila zato vidna njegova vloga v Zvezi mladinskih društev ter v Športnem udruženju do leta J 927, ko je fašistični režim nasilno ukinil delovanje še preostalih slovenskih društev in zvez. Vsekakor je leto 1927 prelomnica v delovanju Draga Žerjala. Skupno z Vekoslavom Špangerjem, s Franjam Marušičem, Zvonimirjem Milošem je bil Drago Žerjal soustanovitelj tajne organizacije Borba. Odločili so se za organizirano protifašistično dejavnost, ki je v obdobju 1927-1930 pokazala fašistični oblasti, ki je hotela z nasiljem zbrisati slovenski narod z zemljevida Evrope, da se slovenski človek ne namerava pokoriti. Protifašistični upor organizacije Borba se je odvijal v času, ko je bil fašizem na višku oblasti in ni prav nič kazalo na njegov razpad. Drago Žerjal se je moral leta 1929 umakniti v Jugoslavijo, potem ko je fašistična policija izsledila istrsko vejo organizacije Borba
(Vladimir Gortan). Septembra 1930 so bili štirje člani organizacije Borba ustreljeni na gmajni pri Bazovici (Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič). Ob prvi obletnici ustrelitve (1931) se jim je Drago Žerjal oddolžil s postavitvijo prvega protifašističnega spomenika v Kranju, kjer stoji še danes. Sploh je Drago tesno povezan z vsem, kar se tiče organizacije Borba in njenih članov. V maju 1945 je kot partizanski funkcionar izvedel za mesto, kjer so leta 1930 skrivno pokopali bazoviške junake na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu.
Po prihodu v Jugoslavijo se je Drago Žerjal aktivno udejstvoval v okviru primorskih emigrantskih društev in v sindikalnem gibanju stare Jugoslavije. Po nastanku OF se je vključil aktivno v narodnoosvobodilni boj v Kranju. Prišel je v roke Gestapu, ki ga je zaprl v Begunje. Od tam so ga odpeljali v Nemčijo, od koder mu je uspelo zbežati v Slovenijo, kjer je še naprej aktivno delal v NOB. V partizanih je bil kar dvakrat ranjen. Po osvoboditvi je opravljal važne naloge v Trstu, Celju, Kranju. Julija 1947 je prišel v Koper, kjer je ostal vse do današnjih dni. Vseskozi je bil aktiven, opravljal je odgovorne haloge, predvsem pa je ostal zvest svojemu knjigovodskemu poklicu.
Na koncu velja poudariti še nekaj. Drago Žerjal si predvsem v zadnjem desetletju prizadeva, da bi bila vloga tajne organizacije Borba pravilno ovrednotena. Na omenjeni podlagi je treba osvetliti vse momente delovanja organizacije. Z objavo strokovnih študij, spominov, pričevanj in dokumentov je treba na novo napisati to poglavje slovenske zgodovine. Pri tem načrtu je seveda prisoten tudi Drago Žerjal, saj so v pripravi njegovi spomini.
Ob visokem življenjskem jubileju mu kličemo še na mnoga zdrava leta.
mp
Nova menjalnica na Kozini
KOZINA — Na mednarodnem mejnem prehodu v Krvavem potoku so slovesno odprli prenovljene prostore menjalnice in restavracijske prostore Kompasa. Kompas je v posodobitev in povečanje svojega servisa na tem mednarodnem prehodu vložil okroglo milijardo dinarjev in ima od letos tod kar 10 menjalnih mest, namesto manjše okrepčevalnice sodobno urejeno restavracijo. Restavracija bo odprta, tako kot menjalnica, neprekinjeno ves dan. Prepričani so, da so na ta način znatno izboljšali ponudbo na tem prehodu, prek katerega je lani potovalo 6 milijonov potnikov. Pričakujejo, da bodo ob vstopu v Jugoslavijo tod turisti dnevno »pretopili« v dinarje tudi do 1,5 milijarde din deviz. Sicer pa bo Kompas letos v okviru tozda MTS v izboljšanje ponudbe svojih 11 poslovnih enot s 30 objekti na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko vložil 5,5 milijarde din.
D. G.
Ni hotel, da bi ga z avtom odpeljala do železniške postaje, zato mu je samo pomahala, ko je odhajal. Ko je prehodil že nekaj metrov po cesti, je šla do vhodnih vrtnih vrat in pogledala za njim. S pogledom mu je sledila, dokler ni zavil okoli vogala.
Če bi ga na cesti kdo opazoval, bi se mu zdel izredno čeden mladenič, ki stopa po ulici, poln zdravja in lepega videza, in pred katerim leži ves svet. To je spominjalo na nekakšno božansko burko, na šalo, kakršno so si radi privoščili grški nesmrtniki s svojo stvaritvijo, s človekom, kadar je postal prevzeten ali pa je pozabil, kaj jim dolguje. Tim Melville verjetno izziva neznanski smeh!
SEDMO POGLAVJE
Ron je bil v hotelu Na obali, kot ponavadi, vendar za soboto precej zgoden. Hladilno torbo si je napolnil s pivom in odšel na tekmo kriketa, oblečen v kratke hlače, sandale
in srajco, ki jo je nosil odpeto, da ga je sapica vsaj malo ohladila. Toda Curly in Dave se nista prikazala, in tako se mu nekako ni več zdelo prijetno ležati na travnatem griču na sydneyskem igrišču za golf in dremati na soncu, zdaj ko je bil sam. Vztrajal je kaki dve uri, toda tekma kriketa se je kot ponavadi odvijala po polžje, konja pa, na katera je stavil na Warwickovi kmetiji, sta prišla na cilj zadnja. Zato je nekako ob treh pobral svojo hladilno torbo in radio ter se napotil proti hotelu Na obali z nezmotljivim nagonom lovskega psa. Da bi šel domov, mu še na misel ni prišlo. Es je ob sobotah popoldne igrala tenis v svojem hihitavskem klubu, kot mu je pravil on, tako bo doma prazno, ker Tim dela. Dawnie pa je nekam odšla z enim izmed svojih super pametnih fantov.
Ko se je malo čez četrto prikazal Tim, ga je bil Ron zelo vesel in mu je kupil velik vrč ležaka.
»Kako je šlo, poba?« je vprašal sina, ko sta se naslonila ob steber in gledala ven na morje.
»Odlično, oče! Mary je res prijazna gospa.«
»Mary?« Ron se je presenečen in zaskrbljen zagledal Timu v obraz.
»Gospodična Hortonova. Rekla mi je, naj jo kličem kar Mary. Nekoliko sem bil v skrbeh, vendarle je rekla, da^ je tako prav. Saj je prav, kaj ne, oče?« je zaskrbljeno vprašal, ker je začutil nekaj nenavadnega v očetovi reakciji.
»Ne vem, poba. Kakšna pa je ta Mary Horton?«
»Kakšna je oče. Dala mi je cel kup dobrot in mi razkazala celo hišo. Ima klimatsko hlajenje, oče! Njeno pohištvo je res lepo in preproga tudi, toda vse je sivo. Zato sem jo
vprašal, zakaj nima v hiši nič rdečega, pa je rekla, da bo videla, kaj lahko stori.«
»Se te je dotaknila, poba?«
Tim je brezizrazno strmel v Rona. »Če se me je dotaknila? Joj, ne vem! Verjetno se me je. Prijela me je za roko, ko me je peljala in mi pokazala svoje knjige.« Nakremžil se je. »Njene knjige mi niso bile všeč, preveč jih je bilo.«
»Je lepa, poba?«
»Oh ja! Ima najlepše bele lase, oče, prav take kot so tvoji in mamini, le še bolj bele. Zato nisem vedel, če je prav, da jo kličem Mary, ker mi z mamo vedno pravita, da ni vljudno, če kličeš starejše ljudi kar po imenu.«
Ronu je odleglo. »Oh!« Igrivo je udaril sina po ramenu. »Povem ti, da me je za hip resnično zaskrbelo. Torej stara gospodična, mar ne?«
»Ja.«
»Ti je plačala, kot je obljubila?«
»Ja tukaj je v kuverti. Njeno ime in naslov sta tudi noter. Rekla mi je, naj ti jo dam, če bi se hotel pogovoriti z njo. Zakaj pa bi hotel govoriti z njo, oče? Res ne vem, zakaj naj bi govoril z njo.«
Ron je vzel v roke ponujeno kuverto. »Saj nočem govoriti z njo, poba. Si končal z delom?«
»Ne, preveč trate ima. Če je tebi prav, bi rada, da bi vrt pred hišo pokosil naslednjo soboto.«
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Prošnje do 15. julija
Izredni prispevki za male trgovine na ozemlju KGS
Lastniki osebno ali družinsko vodenih trgovskih podjetij, ki delujejo na ozemlju Kraške gorske skupnosti, lahko zaprosijo za izredne prispevke za kritje stroškov, ki so jih v letu 1987 imeli kot uporabniki tehnično-gospodarskih posvetovalnih služb, še zlasti pri vodenju knji-govostva. Pravico do prispevkov bodo imela podjetja, v katerih sta lani bila v službi največ dva nameščenca in ki obratujejo v naseljih, katerih prebivalstvo 25. oktobra 1981 ni presegalo 300 enot, sami prispevki pa bodo krili do največ 50 odstotkov omenjenih stroškov.
Prošnje je treba napisati na kolkovanem papirju, in sicer na osnovi v ta namen pripravljenega obrazca. Nasloviti jih je treba na Kraško gorsko skupnost in jih vložiti v njenem tajništvu (v Sesljanu 56/B) do najpozneje 12. ure dne 15. julija 1988.
Prošnjam je treba priložiti naslednjo dokumentacijo:
—	trgovsko dovolilnico;
—	potrdilo o vpisu v seznam podjetij pri pristojni trgovinski zbornici;
—	nadomestno odgovornodstno izjavo, izdano na osnovi 4. člena zakona št. 15 z dne 4. januarja 1968, ki potrjuje pravni status trgovskega podjetja, pa tudi število nameščencev v njem;
—	izjavo pristojnega župana, da kraj, v katerem podjetje deluje, 25. oktobra 1981 ni imel več kot 300 prebivalcev;
—	plačane fakture za stroške, ki so jih podjetja v letu 1987 imela kot uporabniki tehnič-no-gospodarskih posvetovalnih služb, še zlasti pri vodenju knjigovodstva.
Podrobnejše iniormacije je mogoče dobiti pri Kraški gorski skupnosti (tel. 299026), pa tudi pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Ul. Cice-rone 8 v Trstu, tel. 362925 in 362949.
Komemoracija ob 45-letnici smrti Alme Vivoda
Ob 45-letnici njene mučeniške smrti bodo bivši partizani počastili spomin na miljsko junakinjo Almo Vivoda, po kateri je bil imenovan italijanski partizanski bataljon, ki se je boril v Istri. Danes ob 11. uri bo delegacija pokrajinske Vsedržavne zveze partizanov Italije - ANPI in njene miljske sekcije ter organizacij ANPPIA in ANED položila lovorov venec na spominsko obeležje v Ul. Pindemonte.
Vložile so jih stanovske organizacije
Enotne kandidatne liste za poklicni seznani kmetov
Na Trgovinski zbornici v Trstu so včeraj predsedniki Kmečke zveze Alfonz Guštin, Zveze neposrednih obdelovalcev Nevo Radovič in Zveze veleposestnikov Giorgio Tombesi vložili enotne kandidatne liste za volitve kmečkih predstavnikov, ki bodo 4. septembra 1988. Ti kmečki predstavniki bodo sedeli v odborih, ki bodo vodili poklicne sezname kmetijskih podjetnikov. Poleg pokrajinskega bodo kmetje izvolili še pet občinskih oziroma medobčinskih odborov (dolinski in miljski kmetovalci bodo namreč imeli skupnega).
Zelo je seveda pomembno, da so liste enotne, saj bo skupno nastopanje omogočalo kmetom učinkovitejše zavzemanje za lastne koristi. Uradni naziv list je "ENOTNA LISTA UNITARIA". Spomnimo naj, da bo ves volilni postopek potekal v italijanščini in slovenščini. Na sliki so (z leve proti desni) Radovič, Tombesi in Guštin med vlaganjem list.
S skupščine v UL Capitolina
Kje so pravi razlogi za nazadovanje KPI?
»Komunisti smo nagajivi in hudomušni. Do evropskih volitev leta 1984 smo množično glasovali za KPI, potem pa smo se porazdelili po raznih strankah, da bi prepričali druge, da so naše ideje in naši programi najboljši. Nekateri so zato šli k zelenim, drugi k Proletarski demokraciji, največ pa se nas je pridružilo Craxiju in njegovi stranki. Sedaj pa se vsi zelo težko vračamo v matično stranko.« Komik Roberto Benigni morda nekoliko pretirava in posplošuje, njegova komična prispodoba pa se v marsičem ujema z resnico. Mnogi, ki so-do začetka osemdesetih let podpirali KPI, se sedaj odločajo za zelene in socialiste, kar velja posebno za mlade generacije. To se je na nedeljskih upravnih volitvah zgodilo tudi na Tržaškem, kjer je KPI tako na pokrajinskih kot na občinskih volitvah izgubila dobre tri odstotke glasov, kar ni katastrofa, priča pa o hudem negativnem trendu, ki prihaja do izraza na vsedržavni in na krajevni ravni.
Volilni rezultati in nazadovanje KPI so bili v središču pozornosti četrtkove skupščine na sedežu strankine federacije v Ul. Capitolina, na kateri so tržaški komunisti skušali oceniti vzroke nespodbudnih izidov upravnih volitev. Razprava se je vsekakor v četrtek šele pričela in se bo sedaj nadaljevala po krajevnih sekcijah in v občinskih stvarnostih, ki jih vodijo levičarske uprave. Tajnik Nico Costa je v
Mauro Azzarita je novi predsednik tržaškega kluba ACI
Od četrtka, 30. junija, ima tržaški avtomobilski klub ACI novega predsednika. Po znanih zapletih z bivšim predsednikom Alessandrom Moncini-jem, kateremu so v ZDA sodili zaradi izvažanja pornografskega materiala, so obnovili celotno vodstvo. Moncini je namreč kmalu po aretaciji odstopil, odstopa pa se zaradi prestiža, ki ga ima predsedniška funcija, ne da preklicati.
Novi predsednik tržaškega ACI je dosedanji podpredsednik Mauro Azzarita, podpredsednik pa Giorgio Cap-pel; v vodstvu so še Fulvio Bacchelli, Alvise Barison, Mario De Carli, Livio Merluzzi, Emilio Patemiti in Gian-franco Viatori. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Roberta Stec-china, za člana pa Prima Fumija in Fulvia Lanzo. Nov je tudi ravnatelj, Carlo Gianni, ki bo nadzoroval javni avtomobilski register. Odbor ACI je odobril tudi nekatere načrte, kot so sprememba urnika urada za pomoč voznikom v Ul. Cumano (od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 17.30), prenovitev pralnice za avtomobile in okrepitev službe za najem avtomobilov.
Včeraj se je začela tudi vesela kolonija v Tolminu
Spodaj objavljamo reportažo z letovanja mlajših otrok v Zgornjih Gorjah, ki se jim prijetni dnevi na Gorenjskem počasi iztekajo. Medtem pa so včeraj s sežanske železniške postaje (od koder je tudi naš posnetek) odpotovali v kolonijo tudi njihovi starejši prijatelji. Ze popoldne so se oglasili in povedali, da so dobro potovali in v veselem razpoloženju prispeli v Tolmin.
Naš obisk pri prijetni in veseli druščini »mlajše« kolonije SKGZ v Zgornjih Gorjah
Bila sva v četrtek v Zgornjih Gorjah na Gorenjskem naš fotograf Davorin Križmančič in podpisana. Starši že vedo, da gre za kraj, kjer tudi letos preživljajo prijetne počitnice nekateri naši otroci. Za vse ostale pa naj povemo, da je to lep kraj, štiri kilometre oddaljen od Bleda, v katerem so naši otroci nastanjeni v lepo urejenem poslopju, ki je last Zveze prijateljev mladine Ljubljana - Center.
Ko sva prišla tja, nisva našla nikogar. Pa ne, da sva zgrešila kraj in poslopje? Komaj sem zagledala predsobo, polno otroških čevljev in mi je še kuharica povedala, da čakajo svoje goste za kosilo ob enih, sem vedela, da sva na pravem mestu.
Prav tisti dan so bili namreč otroci s svojimi vzgojitelji na izletu v Kropi, v Begunjah in v Prešernovi rojstni vasici Vrbi. Pripeljali so se kar precej utrujeni, a ne tako, da nas ne bi veselo pozdravili in vprašali, če smo jih prišli »intervištirat«, če jih bomo slikali in kaj prinašamo novega od doma.
»Najprej sedimo h kosilu,« smo jim rekli, »potem se o vsem pogovorimo.« Dežurni so začeli takoj pripravljati mize in že smo sedeli ob lepo dišečih krožnikih, ki so jih otroci, kljub utrujenosti, kaj hitro počistili.
Potem smo začeli z vprašanji: kako se imate, kakšno je bilo vreme, kako se počutite, ste zadovoljni s hrano, po-
grešate starše, se zabavate, kaj delate zvečer, kaj vse ste videli, ste zadovoljni z vzgojitelji, se kaj dolgočasite, imate veliko prijateljev, boste še prišli sem? itd.
Na nekatera vprašanja so nam odgovarjali vzgojitelji, na druga otroci, ki so po kosilu lepo, nekateri celo v vrsti čakali, da jih »intervištiramo« in da povedo preko nas svojim staršem, da se imajo dobro, da so zdravi (razen majhnih prehladov) da so veseli in zadovoljni, da pa predvsem ne nameravajo že v nedeljo domov, »ker bo v ponedeljek zvečer najlepši del letovanja«, ko bodo razdelili razne nagrade in ko se bodo poslovili od vzgojiteljev, od prijaznih kuharic in njihovih pomočnic (Ljube, Kati, Francke in Tončke) in od upravitelja Šerjaka.
Se preden smo začeli z razgovorom, so nam zavrteli filme; zadnjega, ko so jih filmali še med spanjem in prebujanjem, so otroci gledali šele zvečer, po našem odhodu. Ze ti filmi so bili prepričljiv dokaz, da je vzdušje na letovanju res enkratno. To, kar so nam vzgojitelji (vodja letovanja Drago Gherlani, Novela Kralj, Srečka Božič, Neva Do-les, Dunja Sosič, Predrag Novakovič in spremljevalka prizadetega otroka Patricija Zahar) povedali, je te naše prve dobre vtise samo potrdilo. Spoznali smo tudi Bruno Čok, sicer kuharico v Dijaškem domu v Trstu, ki je vzgojiteljem v vsestransko pomoč, otroci pa so dodali, da se morajo njej zahvaliti, če so tudi na Gorenjskem jedli tako dobro pico.
»Še z vremenom smo imeli srečo. Prišli smo 21. junija in se vračamo 5. julija, tako da bomo v Sežani ob 19.40. Tu je 51 otrok od 7. do 11. leta starosti.
Fantov je več kot deklet. Napravili smo več izletov, spoznali okolico, si ogledali Blejski grad, Radovljico, Begunje, Kropo, Laze in bližnje vasi, z domačim ribičem smo lovili postrvi, si ogledali staro vodno žago in obiskali zvončkljamo v Vilešnici. Imeli smo razna tekmovanja, športni dan, naravoslovni dan, navezali smo stik z domačo šolo, kjer smo s kratkim programom nastopili tudi na njihovi zaključni šolski prireditvi; priredili smo »festival slovenske pesmi«, ogledali smo si galerijo v graščini Grimšče. Do torka imamo v programu še nedeljski obisk staršev, ogled Pokljuške luknje, stare elektrarne v dolini Radovne, predavanje o Julijskih Alpah in morda tudi izlet na Pokljuko.«
V četrtek so kolonijo obiskali predstavniki odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ, v ponedeljek pa bo seveda velika »fešta«. Povedali so nam, da imajo pripravljen bogat program in da bo gotovo zelo veselo. Komaj smo jih spravili skupaj za fotografijo na lepem travniku ob domu. Potem so se že hiteli gugat, lovit, igrat namizni tenis itd. Vsa tista prvotna utrujenost je na mah izginila in verjetno je bilo veselo in razposajeno prav do večera, kot pač vsak dan.
»Pozdrvite vse naše, povejte jim, da se imamo dobro, da smo videli veliko-lepega in da jih željno pričakujemo.«
Če se hoče človek dobro počutiti, se otresti vsakdanjih skrbi, nevšečnosti, potem je tak obisk pri mladih, ki preživljajo prijetne počitnice v tako lepem kraju, res prava sprostitev.
Nasvidenje torej v torek zvečer na sežanski postaji!
NEVA LUKEŠ
svojem uvodnem poročilu brez slepomišenj priznal nazadovanje, samokritika pa se ne sme izroditi v resignacijo, čeprav je razočaranje v vsakem smislu upravičeno. »Nekaj v naši stranki ni delovalo kot bi moralo,« je podčrtal Costa, »zato bo morala KPI tudi na Tržaškem čimprej ubrati pot obnove vodilnih kadrov ter jasno proučiti, ali je kaj narobe tudi s politično linijo, ki je širši javnosti večkrat pre* malo razumljiva.« Volilna katastrofa Liste zft Trst je močno nagradila socialiste in demokristjane, mladi pa so se množično opredelili za zelene. »Komunisti moramo zelo pozorno analizirati volilni napredek tržaških socialistov,« je še dodal Costa, »celotna slovenska manjšina pa mora trezno in resno razmisliti o usodi slovenskih socialistov. Najslabše pa bi bilo, če bi se komunisti v tem kočljivem trenutku zaprli vase in se omejili le na notranjo razpravo. Treba je med ljudi in skupno z ljudmi razumeti, zakaj smo pravzaprav v nedeljo in v ponedeljek izgubili toliko glasov.«
Poročilu sekretarja je sledila precej živahna razprava, ki pa ni izpolnila vseh pričakovanj. Vse preveč je bilo namreč površnih analiz in tudi emotivnih izbruhov, ki pa so ■ do neke mere razumljivi, saj so prišli iz vrst ljudi, ki so bili v prvi osebi angažirani v volilni kampanji. Strankina linija na državni ravni je tudi za mnoge aktiviste povsem nejasna in včasih nerazumljiva, tudi na Tržaškem pa se je očitno nekaj zataknilo. Za zelene ne glasujejo samo mladi Italijani, ampak tudi mladi Slovenci, čeprav je KPI med manjšino ohranila množični volilni konsenz, o katerem pa se je v četrtek premalo govorilo. Mnogi dis-kutanti so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi hudega nazadovanja KPI v miljski in v dolinski občini, ki ju vodita napredni upravi. V Miljah se že govori o predčasnih občinskih volitvah, kmalu pa bo znana tudi usoda devinsko-nabrežinskega občinskega odbora.
V živo sta najbolj zadela posega deželnega sekretarja Viezzija in pokrajinskega tajnika CGIL Treua. Roberto Viezzi je dejal, da je osnovni motiv deželnih volitev predvsem velika zmaga Krščanske demokracije, ki je spet postala središčna os vsega deželnega političnega življenja. PSI je res zabeležila velik uspeh, demokristjani pa so v nekaterih furlanskih stvarnostih (npr. v Nadiških dolinah) spet dobili absolutno večino. »KPI zgodovinsko gotovo ni obsojena na propad,« je rekel Viezzi, »a le pod pogojem, da bo znala takoj odločno reagirati in se pravočasno obnoviti.«
Zelo piker, a tudi zelo učinkovit je bil sindikalist Roberto Treu. Po njegovem se je stranka na Tržaškem že mnogo pred volitvami sprijaznila s porazom in ta negativna usmeritev je jasno prišla do izraza tudi med volilno kampanjo. Kdor je spremljal kampanjo po zasebnih TV postajah je videl, da so se drugi predstavljali kot zmagovalci, komunisti pa so vedno dajali vtis, da so močno zaskrbljeni in da se bojijo soočanja z volilci. »In vendar smo tudi mi imeli dobre in kvalitetne kandidate, ki pa jih nismo znali pravilno ovrednotiti in predstaviti širokim plastem volilcev,« je še povedal sekretar CGIL, po mnenju katerega se tržaški komunisti v tem težkem trenutku ne smejo predati usodi, »ki nam jo hočejo začrtati drugi, čeprav ne smejo z druge strani dati vtisa, kot da se ni nič zgodilo in da je treba nadaljevati po stari poti.«
Nekaj je treba torej nujno spremeniti. Pacient je precej resno bolan, zato nujno potrebuje pravih zdravil, morda pa predvsem pravih zdravnikov. Da jutri ne bo mogoče prepozno.
SANDOR TENCE
Strokovni izlet za vinogradnike
Tržaška Trgovinska zbornica prireja v četrtek, 7. julija, popoldne v sodelovanju s Pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom in s krajevnimi kmečkimi stanovskimi organizacijami strokovni izlet za vinogradnike, ki so se pred tedni udeležili tečaja o vinogradništvu in vinarstvu v centru ERSA na Proseku. - Izletniki si bodo lahko ogledali zasebno klet v Ronkah in zadružno klet v Krminu. Vodil jih bo Marcellino Pilon, ki je sploh vodil ves tečaj. Izlet bo brezplačen, avtobus pa bo odpotoval ob 14. uri izpred sodnije v Trstu ter se bo nato po potrebi ustavil na Opčinah, na Proseku, v Križu, Nabrežini in Štivanu. Kdor se izleta želi udeležiti, naj se takoj prijavi Trgovinski zbornici (tel. 67011) ali Kmečki zvezi (tel. 361389).
Enotna pobuda sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL
Sindikati napovedujejo boj za korenito davčno reformo
Pokrajinska tajništva sindikalnih zvez CGIL, CISL, UIL so za petek, 8. julija, napovedala dan boja za korenito davčno reformo, ki bo sovpadal s protestno stavko vseh proizvodnih sektorjev. S tem v zvezi so sindikalne organizacije, ki enotno podpirajo platformo za davčno reformo, izdelale dokument, v katerem opredeljujejo svoja prizadevanja proti davčnim utajam, ki v državi presegajo vsoto sto tisoč milijard lir. Generalni sekretarji CGIL, CISL in UIL Pizzinato, Marini in Ben-venuto so že pred meseci predložili ministrskemu predsedniku Ciriacu De Miti posebno platformo s konkretnimi predlogi za zajezitev davčnih utaj ter za davčno reformo v državi.
Sindikalni poziv pa je naletel na gluha ušesa, tako pri vladi kot pri
strankah, ki podpirajo vladni kabinet Ciriaca De Mite. V znak protesta proti takemu zadržanju so sindikalne konfederacije priredile sredi marca v Milanu množično protestno manifestacijo, kateri so sledile še druge pomembne pobude. Odvisni delavci in upokojenci — piše v sindikalnem dokumentu — so naveličani praznih obljub ter obvez, zato so sindikati ubrali pot odločnejšega protesta, ki bo dosegel višek z zgoraj omenjeno stavko. Podrobnosti o poteku te protestne akcije bodo sporočili v začetku prihodnjega tedna.
V pričakovanju petkove stavke so sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL sklenile prirediti vrsto javnih pobud, na katere so povabile tudi predstavništvo krajevne finančne intendance,
Vpisovanje na tečaj »150 ur«
Sindikat slovenske šole obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaj »150 ur« za dosego diplome nižje srednje šole v slovenščini. Brezplačnega tečaja se lahko udeležijo vsi delavci in odrasli, ki so dopolnili ali bodo dopolnili do 31. decembra letos 16 let starosti (za tiste, ki še niso dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). Tečaj bo trajal eno leto, od septembra 1988 do maja 1989, skupaj več kot 350 ur. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Vpisovanja potekajo vsak dan na nižjih srednjih šolah Ivan Cankar, Ul. Frausin 12 (TS), tel. 774046, in Simon Gregorčič, Dolina 210, tel. 228132. Interesenti se lahko vpišejo tudi na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, Ul. Carducci 8, in sicer ob sredah od 10. do 12. ure in ob torkih, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure. Rok za vpis zapade 7. julija 1988.
pokrajinskega predsednika zavoda INPS, tržaškega poveljnika finančnih stražnikov in odbornika za finance tržaške Občine. Dan boja za davčno pravico bo 8. julija potekal tudi v nekaterih drugih večjih italijanskih mestih.
Boj za davčno reformo je v zadnjih mesecih močno združil italijansko sindikalno gibanje, enotnost za konkretne cilje pa počasi prihaja do izraza tudi na krajevni ravni. Tržaška sindikalna zveza UIL se medtem pripravlja na svoj pokrajinski kongres. Deželni tajnik Gianfranco Trebbi je na zadnji seji krajevnega vodstva poročal o poteku predkongresnih priprav in začrtal naloge, ki čakajo tako UIL kot enotno sindikalno zvezo. Trebbi je dejal, da se bo moral tudi sindikat trezno in resno pripraviti na evropsko gospodarsko integracijo leta 1992, istočasno pa bo moral posvetiti veliko pozornost boju za obnovitev delovnih pogodb nekaterih vitalnih proizvodnih sektorjev. UIL je mnenja, da se bo moralo tudi sindikalno gibanje čimprej prilagoditi novim težnjam in potrebam, ki se pojavljajo v sodobni družbi.
Poročilu deželnega tajnika je sledila obširna razprava, v kateri so mnogi navzoči podčrtali pomembnost bližnjih področnih in krajevnih kongresov sindikata, ki ga vodi socialist Giorgio Benvenuto. Pred koncem leta bodo na programu tudi krajevni in področni kongresi CISL in CGIL.
Izvoljen na listi smejočega se sonca
Andrea Wehrenfennig - nov obraz v deželnem svetu
Andrea Wehrenfennig je bil izvoljen v deželni svet na zeleni listi »smejočega se sonca« v tržaškem volilnem okrožju. Rodil se je v Trstu pred 37 leti, po poklicu je knjižničar v mi-ramarskem centru za višje študije, njegova žena je Slovenka, 4-letna hčerka pa obiskuje slovenski otroški vrtec na Opčinah. Širši javnosti je znan predvsem kot deželni predsednik Zveze za okolje (Lega ambiente). Ko smo ga povabili na pogovor, nas je prišel obiskat v uredništvo.
Najprej smo tl dolžni opravičilo, ker smo ti pred kratkim po pomoti pripisali slovensko poreklo...
Svojo družino bi lahko označil kot nemško-italijansko. Mati je Italijanka
Dr. Lojze Berce obhaja 90-letnico plodnega življenja
Danes praznuje visok življenjski jubilej, 90-letnico rojstva, dr. Lojze Berce, naš stanovski tovariš, dolgoletni novinar, ki je vse do upokojitve neu-nrorno pisal in sodeloval najprej kot gospodarski urednik pri našem dnevniku, nato pa vse do upokojitve kot glavni in odgovorni urednik tednika »Gospodarstvo«. Svojo časnikarsko Pot je slavljenec nastopil daljnega leta 1923 pri tržaškem slovenskem dnevniku »Edinost«, kjer je bil do leta 1926 urednik za zunanjo politiko. Kasneje je bil iz Trsta dopisnik ljubljanskih listov za Julijsko krajino, za krajši čas pa je bil tudi odgovorni urednik Ščekovega tednika »Mali list«.
V	času svojega publicističnega dela ie napisal vrsto publikacij ter sodelo-val s svojimi članki v raznih domačih, Pa tudi tujih revijah in letopisih. Pisal in o gospodarskih temah, v obrambo koristi slovenskega gospodarstva v Italiji, pa tudi o raznih splošno-narod-nostnih temah slovenskih ali jugoslo-vanskih manjšin.
V	vse, kar je delal, pisal, ustvarjal, in dr. Berce vlagal svoje bogato poznanje gospodarskih problemov, njegov slog pisanja pa je bil vedno jasen ‘n preprost, lahko razumljiv za vse bralce. Leta 1977 je bil za svoje delo nagrajen s Tomšičevo nagrado za življenjsko časnikarsko delo.
Naj mu ob tem visokem jubileju gredo čestitke vseh, ki ga poznajo in so cenili njegovo delo, predvsem pa čestitke vseh novinarjev Primorskega dnevnika.
Lestvica za vzgojitelje v občinskih jaslih
Tržaška občinska uprava namera-Va sestaviti lestvico za sprejem v službo vzgojiteljev v občinskih ?troških jaslih za šolski leti 1988-89 *h 1989-90. Kdor je zainteresiran, ^ora izročiti prošnjo, sestavljeno na Posebnem obrazcu, občinskemu ura-za protokol (Trg Unita 4) najpozneje do 15. julija 1988 (ob 13. uri). Obrazce in vse potrebne informacije J® mogoče dobiti na Oddelku za Osebje v občinski palači.
S prvo predstavo na Marconijevem trgu
Miljski festival jutri ponovno odpre vrata otroškemu živžavu
Jutri pod večer bo v Miljah ponovno završalo: z Brachettijevim »Arturjem v varieteju« (ob 21.30 na Marconijevem trgu) bo Mednarodni festival otroških gledališč spet zadihal s polnimi pljuči.
Festival že enajst let zapored daje pečat miljskemu juliju. Letos se bo v petih večerih od nedelje do četrtka — predstavilo okrog dvajset gledaliških skupin iz vsega sveta. Njihove predstave ne bodo namenjene le otroškemu, temveč tudi odraslemu občinstvu.
»Arturju« bo ob 23.15 v parku Euro-pa sledil Witkiewiczev »Gyubal Wa-hazar«, drama moči in osamljenosti, v izvedbi gledališča Wroclavski Teatr Lalek iz Poljske. Poljski gostje bodo nastopili tudi v ponedeljek ob 21.30 na Marconijevem trgu z živahnim musi-calom »Kot, pies j jazz« (Maček, pes in jazz), ki je zadnja stvaritev iz njihovega programa za otroke.
Med predstavami, ki jih ne gre zamuditi, so izvedbe marionetnega gledališča Drak iz Prage: Smetanovi »Prodana nevesta« in »Mali mlin iz Kalevale«. Opozotimo pa naj še na nastop Materialtheatra iz Stuttgarta, Daniela Loeza iz Mehike ter lutkovnega gledališča iz Zagreba, ki bo v Miljah
predstavilo priredbo opere »Bastien in Bastienne«.
Za občinstvo in kritike bodo posebno zanimive prireditve v okviru projekta »Labirinti«, ki so ga oblikovali v sodelovanju s tremi gledališkimi skupinami za otroke: Ruotalibera iz Rima, Magopovero iz Astija in Granteatrino iz Barija.
Nekakšno teoretično nadaljevanje lanskoletnih »Labirintov« je letošnji projekt »Spomin«, pri katerem bodo sodelovala gledališča iz Firenc, iz Turina in iz Arcoreja. Pri pripravi »Spomina« je pomagala tudi katedra za zgodovino gledališča pri tržaški univerzi.
Gledališkemu festivalu se bodo pridružile številne spremne prireditve.
Popis raziskovalnih dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini
Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah je na pobudo deželne uprave prevzel nalogo, da izvede popis raziskovalnih dejavnosti in struktur v Furlaniji-Julijski krajini. Popis bi moral nuditi natančno sliko raziskovalne stvarnosti v deželi in postaviti temelje za banko podatkov, ki bi nastala pri dokumentacijskem centru padriškega Centra za raziskave. Vse to bi moralo omogočiti večje in učinkovitejše sodelovanje med raziskovalnimi in gospodarskimi dejavnostmi, pa tudi med samimi raziskovalnimi ustanovami in inštituti.
Za izvedbo popisa je Center za raziskave imenoval posebni koordinacijski odbor, v katerem so zastopani univerzi v Trstu in Vidmu, podjetje Zeltron in Deželni servisni center (CRES). Odbor bo sestavil smernice popisa, podatke na teritoriju pa bo zbiral Deželni servisni center, ki že dalj časa plodno sodeluje s Centrom za raziskave in ki je pred nedavnim uspešno izvedel raziskavo o malih in srednje velikih podjetjih v deželi. Popis naj bi dokončali v treh mesecih.
iz Istre, oče je avstrijskega porekla, družina pa je v Trstu že od prejšnjega stoletja.
Naši pomoti je botrovalo tudi dejstvo, da tako dobro obvladaš slovenščino, kar je za Neslovenca redkost.
Slovenščino sem se učil najprej na univerzi, kjer sem dokončal fakulteto za moderno književnost, nato pa še na tečaju v Ljubljani in na visoki šoli za tolmače.
Verjetno si bil tudi sam nekoliko presenečen zaradi izvolitve v deželni svet.
Pravzaprav ne. Sprva, ko smo se nameravali predstaviti sami, smo računali na enega svetovalca v Vidmu, po sporazumu z radikalci pa smo resnici na ljubo pričakovali še večji uspeh od tistega, ki smo ga dosegli. Nismo namreč predvidevali uspeha drugih zelenih (z znakom marjetice), kateremu je očitno botrovala neinformiranost vo-lilcev.
Zeleni ste vsekakor prvič prisotni v deželnem svetu. Kako si zamišljaš vlogo zelenih na deželni ravni?
Prvenstvena naloga, kot smo podčrtali tudi v volilnih programih, je ustaviti stvari, ki so z našega vidika škodljive: gradnjo termoelektrarne v Tržiču, vso deželno politiko preureditve kmetijskih površin, dosedanjo zgrešeno politiko odpadkov, gradnjo nepotrebnih avtocestnih povezav, kot je tista s Proseka v mesto. Zavzemali pa se bomo za uresničevanje naravnih parkov (ne tistih, ki jih predvideva zakon Belci in ki so nekaj povsem drugačnega) za razvijanje alternativnih oblik energije in za večje zaposlovanje mladih v sektorjih, ki so povezani z varstvom okolja, za demilitarizacijo deželnega teritorija. Smo tudi za ukinitev lova na ptice in za ureditev lova, eventualno tudi za sklicanje referenduma o tem vprašanju.
V tem povolilnem trenutku so v ospredju vprašanja zavezništev, ustvarjanja večin. Kako se boste zeleni glede tega opredeljevali?
Zeleni se ukvarjamo s konkretnimi stvarmi, ne z abstraktnimi. Druge bomo ocenjevali po tem, kar delajo in kako obravnavajo probleme, ki so nam pri srcu. Vprašanje večine ali opozicije za nas ne obstaja.
Kako pa gledajo zeleni na problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji?
Nedvomno je to problem, ki ga je treba rešiti. Nujno je, da se napravi konec sedanji stagnaciji. Socialisti so že med volilno kampanjo povedali, da so proti dvojezičnosti, in s tem pokazali, da ne nameravajo rešiti problema. Očitno bo treba poiskati take rešitve, da bodo ljudje razumeli, kateri je resnični problem, da bo vsem jasno, da ne gre za nikakršne privilegije. Predpogoj za to pa je drugačen psihološki odnos, k čemur lahko prispeva poučevanje slovenščine na italijanskih šolah, pa skupna dvojezična delovna praksa, skratka, v praksi se je treba odpirati sožitju.
Pogovor zapisal TOM MARC
Vse je pripravljeno za poletni center v Zgoniku
Od ponedeljka bo osnovnošolsko poslopje »1. maj 1945« v Zgoniku spet polno zaživelo. Otroci zadnjega letnika otroškega vrtca in osnovnošolci iz zgoniške občine bodo dva tedna preživeli skupaj v poletnem centru, ki ga po uspeli lanskoletni izkušnji ponovno prireja zgoniška občinska uprava.
»Smisel poletnega centra ni nuditi "parkirišča" za otroke. Prirejamo ga z namenom, da bi se otroci česa naučili in odnesli kaj koristnega,« nam je povedala odbornica Tamara Blažina.
»Otrokom bodo sledile vzgojiteljice iz vrtcev in pet animatork, ki bodo koordinirale in razgibale razne ustvarjalne dejavnosti na likovnem, glasbenem in športnem področju. Dovolj časa pa bo tudi za družabne igre: na razpolago bo peskovnik, bazenček in podobno. Dvakrat se bodo udeležili gledališkega festivala v Miljah, obiskali bodo jamo pri Briščikih, na sporedu bosta tudi orientacijski pohod in športni dan.«
Kot je iz programa razvidno, bo torej delovanje v poletnem centru poučnega značaja, obenem pa bo dovolj priložnosti tudi za razvedrilo in sprostitev po napornem šolskem letu. Redno bosta delovala šolska kuhinja in prevoz s šolskim avtobusom. Za poletni center se je prijavilo 35 otrok: na razpolago je še nekaj prostih mest. (bs)
V Ulici Brigata Casale ob življenje 36-letni Miljčan
Z motornim kolesom zavozil v smrt
nih sledov zaviranja. Glede na položaj, v katerem so našli Ouindicijevo truplo, pa preiskovalci domnevajo, da je moški vozil prehitro.
Po podatkih, ki so nam jih posredovali karabinjerji, se je Ouindici okrog 17.30 peljal z motornim kolesom cagi-va 750 po Ul. Brigata Casale proti Ul. Flavia. Blizu križišča z Ul. Suppan pa je izgubil nadzor nad dvokolesnim vozilom. Sodeč po sledovih, ki jih je motorno kolo pustilo na tleh, domnevajo, da se je najprej prevrnilo na bok in da je Ouindicija z vso silo treščilo na desno, pod odbojno ograjo, medtem ko
je motorno kolo zdrselo na drugo stran ceste. Sunek je bil tako silovit, da je telo upognilo nosilce ograje in da čelada ni obvarovala glave pred smrtnim udarcem. Poleg tega pa je eden od nosilcev odbojne ograje tako silovito udaril po Ouindiciju, da mu je odprl trebušno votlino.
Nesreča, ki je bila usodna za mladega Miljčana, je povzročila dolge zastoje v prometu. V Ul. Brigata Casale so dolge kolone vozil čakale, da so gasilci očistili cestni tlak. Šele po eni uri po nesreči je promet, ki so ga urejali karabinjerji, ponovno stekel.
V prometni Ulici Brigata Casale se je včeraj popoldne nenadoma pretrgalo življenje 36-letnega Roberta Ouindicija od Korošcev. Ouindici je izgubil življenje v siloviti prometni nesreči, katere dinamika še ni povsem pojasnjena, ker je moški bil sam in ni bilo očividcev. Ob prihodu reševalcev ni bilo zanj več nobene pomoči, saj si je pri nesreči prebil lobanjo in razparal trebušno votlino.
Karabinjerji in reševalci Rdečega križa, ki so prihiteli na kraj nesreče, so se znašli pred grozljivim prizorom: truplo je kot zvito v klobčič ležalo pod odbojno ograjo, motorno kolo, s katerim se je Ouindici peljal, pa je ležalo na drugi strani ceste. Dinamika nesreče je še vedno nejasna tudi zato, ker niso na cestnem tlaku našli nobe-
Prizorišče nesreče v Ul. Brigata Casale
Sekcija KPI občine Dolina FESTIVAL DELA in UNITA 30. junija - 4. julija pri občinski telovadnici v Dolini DANES, 2. 7.: ob 17.00 okrogla miza na temo VLOGA KOMUNISTOV PRI UPRAVLJANJU JAVNIH ZADEV ob 18.00 IGRE BREZ MEJA med občinami Kočevje, Marzabotto, Koper, Sežana, Milje in Dolina ter s sodelovanjem godbe na pihala Camillo Borgna in mažoretk. ob 21.00 ples z ansamblom LORDS Vabljeni!		SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šolskem letu 1988/89 sledeče tečaje: 1.	za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur) 2.	za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur) 3.	za strojepis s kvalifikacijo (350 ur) 4.	srbohrvaščine (120 ur) 5.	za vodenje zadrug (60 ur) 6.	za personal computing (160 ur) 7.	za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) 8.	za gostince (120 ur) 9.	za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur) 10.	za splošno živinorejo (30 ur - za Gročano in Bazovico) 11.	čebelarstva (60 ur) 12.	biodinamike (30 ur) 13.	za tehniko v kletarstvu, vstekleničevanje in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 1 14.	za tehniko v kletarstvu, vstekleničevanje in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 2 15.	za tehniko v kletarstvu, vstekleničevanje in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 3 Vpisovanje in podrobnejše informacije od 4. do 22. julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 12.00.			
					
Športno združenje GAJA organizira ŠAGRO vsak dan do 3. julija na športnem objektu na Padričah. Vsak večer PLES z ansambloma HAPPY DAV in ZODIACO. Nogometni turnir 4:4. Vabljeni!		CONCENTUS ORGANI v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu in FINCAT vabi na ORGELSKI KONCERT ŠTEFAN BEMBI in ANDREJ PEGAN danes, 2. julija, ob 20.30 v stolnici v Miljah. Vstop prost!			OBVESTILO NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen nedelj od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika
					
gledališča		razne prireditve			čestitke
Grad sv. Justa
14. julija bo na Gradu sv. Justa 3. tekmovanje mladinske glasbe pod naslovom HIT MUSIČA 88.
Cirkus Orfei
Dvakrat dnevno in sicer ob 17.00 in
21.45	se vrstijo na trgu pred Športno palačo prireditve (tel. 774531). Prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa in v agenciji UTAT v Pasaži Protti.
koncerti
Verdi
Festival operete - Poletje 1988. Do 10.
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago vstopnice za drugo predstavo Straussove operete NETOPIR, ki bo nocoj ob 20.30. Dirigent Rudolf Bibl, režija Vito Molinari, scenografija Antonio Mas-tromattei, koreografija Gino Landi.
Jutri ob 18. uri tretja predstava Straussovega NETOPIRJA.
razna obvestila
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira od 22. do 26. avgusta t. 1. RAZISKOVAL-1 NI TABOR ZA MLADINO od 12. do 16. leta starosti. Vpisovanje do 15. julija po telefonu od 13. do 14. ure na sledeče številke: 228438, 228614 in 228729.
Pripravljalni odbor Kmetijskih dne-
vov v organizaciji občin Trst, Milje, De-vin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repenta-bor vabi kmetovalce, zadruge, podjetja in vse ostale, ki nameravajo kakorkoli sodelovati z razstavami ali s prodajo svojih pridelkov in proizvodov na letošnji 7. izvedbi Kmetijskih dnevov, ki bodo v Boljuncu od 9. do 12. septembra t. L, naj se prijavijo v tajništvu ob delavnikih od 9. do 13. ure, tel. 228110 - 228127 - 228392, int. 49. Rok za predložitev prijav zapade v petek, 15. julija t. L, ob 13. uri.
Tečaj zen-shiatsu, akupresure in co-nalne masaže v Domu A. Sirk v Križu dne 5., 6., 7. in 8. t. m. s pričetkom ob 20. uri. Vodi prof. Helena Bizjak. Vpisovanje telefonsko na št. 220718 (od 20. do 21. ure) ali uro pred pričetkom tečaja v Domu A. Sirk. Cena tečaja 30.000 lir.
Sekcija KPI občine Dolina prireja FESTIVAL DELA in UNITA od 30. junija do 4. julija pri občinski telovadnici v Dolini. Jutri, 3. 7.: ob 18.00 koncert Filharmonije od Korošcev (Milje); ob 20.00 shod — govorila bosta tov. Miloš Budin in tov. Nico Costa; ob 21.00 ples z ansamblom Pomlad. V ponedeljek, 4. 7.: ob
20.00	košarkarska tekma JADRAN Trst -PULJANKA Pulj; ob 21.00 ples z ansamblom Pomlad.
kino
ARISTON - 21.30 Pazza, dram., ZDA 1987, r. Martin Rih; i. Barbra Streisand, Richard Dreyfuss.
EKCELSIOR I - 18.15, 22.15 Milagro, ZDA 1988, r. Robert Redford; i. Sonia Braga, Christopher Walken.
EKCELSIOR II - 18.45, 21.45 Top model, i. Jessica Moore, □ □
NAZIONALE I - 17.00, 22.00 II colonello Redi, r. Istvan Szabo, □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sing Sing chiama Wall Street, i. Robert Carradi-ne, Malcolm McDowell.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 I piaceri di una donna di classe, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 Ouarto comandamento, dram., Fr.; r. B. Taver-nier.
FENICE - 19.00, 22.15 Nikita spie senza volto, i. Sidney Poitier, River Phenix.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Colors -Colori di guerra.
MIGNON - 16.30, 22.15 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986, r. Jean Jacgues Annaud, i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
LJUDSKI VRT - 21.15 Gli intoccabili,
dram., ZDA 1987, r. Bryan De Palma; i. Robert De Niro, Sean Connery.
EDEN - 16.00, 20.00 La moglie e la bes-tia, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 All'-improvviso uno sconosciuto, krim. CAPITOL - 18.15, 22.00 LTnsostenibile leggerezza delFessere, ZDA 1988, r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin, □
LUMIERE FICE - 17.00, 22.15 La visione del Sabba, It. 1988, r. Marco Bellochio; i. Beatrice Dalle, Daniel Erzalovv, □ ALCIONE - 16.30 Fievel sbarca in America.
RADIO - 15.30, 21.30 Le regine, porn.,
□ D.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D □
SPOROČA, DA BO OTVORITEV NOVE TRGOVINE
DANES, 2. JULIJA OB 18. URI f
Vabljeni na priložnostni prigrizek.
Ul. Roma 11 (vogal Ul. Machiavelli) - Tel. 362483
Upravni odbor Doma A. Sirk iz Križa vošči ILDE in BOGDANU vso srečo v skupnem življenju. Čestitkam se pridružujejo nekdanji "ponedeljkarji".
Cenjenim odjemalcem obvestilo. Danes se bo v knjigarni nekaj zgodilo:	j
ŠEFICA
se je za usodni korak odločila, trio TKG ji ob priložnosti pošilja iskrena voščila.
Kot še nikoli tesno združena ILDE in BOGDAN danes Križ zapuščata.
Da bi srečna odslej bila jima želimo iz srca.
Dekliški pevski zbor Vesna
Danes se poročita
ILDE in BOGDAN
Da bi bila njuna skupna pot vedno posuta z rožicami jima vošči
KD Vesna
Danes stopata na skupno življenj-skopat BOGDANKRALJ
in ILDE KOŠUTA
Svojemu predsedniku in njegovi izvoljenki želi vso srečo in obilo Iju-
kezn!	Mladinska sekcija
Slovenske skupnosti
"...Ali sijaj, sijaj sonce, lepo sonce rumeno!..."
ILDE in BOGDANU
- v novem življenju naj bo lepo!
ZSKD
ILDE in BOGDAN
sta se vzela.
Nova pesem se je začela.
Da bi bila srečna, zdrava in vesela in vedno lepe pesmi pela, vama želijo
pevci KD V. Vodnik
Sekcija KPI J. Pegan - občina Zgonik
iskreno čestita
NATAŠI in DARKU
ob vstopu v skupno življenje.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec prireja od 13. do 23. julija neobičajno potovanje v Sovjetsko zvezo na Črno morje in po reki Volgi. Prva skupina bo odpotovala 13. julija na Črno morje, tej se bo 17. julija pridružila druga skupina za skupno križarjenje po Volgi z ladjo "S. Jesenin'1 in ogledom Zagorskega, Rostova, Jaroslava, Ugliča in Kalinina. Na koncu potovanja še kratek ogled Moskve. Za vse podrobnosti potovanja telefonirati na št. 820943 od 13. do 14. ure.
Zvezi upokojencev CGIL iz Križa in Devina-Nabrežine organizirata 15. julija izlet do izliva reke Pad. Informacije in vpisovanje do 4. julija ob uradnih urah na sedežih, tel. 200036 Nabrežina.
SPDT vabi na avtobusni izlet, ki bo v nedeljo, 17. julija, v Forni di Sopra z obiskom čudovite planinske poti "Sentiero delle genzianelle" od koče Flabjan-Paca-rini do koče Giaf. Hoje bo približno 8 ur. Obstaja tudi lažja varianta, kjer je hoje le štiri ure. Izlet vodi A. Kermec. Vpisovanje na ZSŠDI.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo
danes, 2. julija, odprta samo zjutraj.
ILbE M BOSDAN j
veuko see5e \/>w*! žeupo PRIJATELJI SKJ^CA J
včeraj - danes
Danes, PETEK, 1. julija 1988
DANICA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58
-	Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob
22.45	in zatone ob 6.41.
Jutri, SOBOTA, 2. julija 1988
OTON
PLIMOVANJE DANES: ob 05.23 najnižje -70 cm, ob 12.13 najvišje 39 cm, ob 17.32 najnižje -10 cm, ob 23.03 najvišje 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb pada, veter 6 kilometrov na uro zahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Giulia Cavallini, Steve Bertoli, Annalisa Pascottini, Saša Pahor, Francesco Cossar, Jernej Šček.
UMRLI SO: 67-letni Giuseppe Schiu-laz, 75-letni Rocco Ricciotti, 84-letna Angela Skomina, 75-letna Aliče Scrobe, 72-letni Giovanni Craievich.
OKLICI: kurjač Paolo Bellucci in uradnica Jacgueline Rolli, zavarovalni agent Gaio Tesser in notar Antonella Maier, trgovec Giuseppe Sgueglia in fotografinja Franca D'Ambrosi, uradnik Luigi Stincardini in državna uslužbenka Mic-hela Colsoni, uradnik Alessandro Coce-vari in uradnica Fabiana Millo, zoboteh-nik Egidio Moferdin in uradnica Paola Glerean, mehanik Roberto Sulas in trgovka Alessandra Medici, avtoelektrikar Maurizio Hervatic in delavka Donatella Rossi Baldin, uradnik Claudio Catania in gospodinja Caterina Marino, agent JV Marcello Melilli in agentka JV Celestina Ruzzier, uradnik Adriano Ziz in uradnica Tiziana Gorella, pek Leonardo Masuot-tolo in uradnica Donatella Tierno, uradnik Paolo Zocchi in uradnica Sandra Sil-lani, železničar Lucio Pitacco in knjigo-vodinja Paola Romanin, zastopnik An-drea Demarchi in točajka Rossana Kaučič, delavec Fabio Buldrin in v pričakovanju zaposlitve Fulvia Bartole, finančni stražnik Pantaleo Franco in frizerka Elisabetta Madonia, agent JV Atti-lio Cristiano Rossi in točajka Rossana Grisan, gasilec Alessandro Saitta in uradnica Dolores Marsich, delavec Ful-vio Stibil in v pričakovanju zaposlitve Bruna Stopar, uradnik Ugo Simone in trgovka Gabriella Amstici, uradnik Maurizio Filiputti in podjetnica Cristina Rovis, delavec Roberto Rugliano in frizerka Egle Rakar, mehanik Roberto Gojca in prodajalka Susanna Adam, uradnik Fabio Marcucci in prodajalka Sonia Bru-nelli, industrijski podjetnik Davide Dep-pieri in študentka Sabrina Culot, finančnik Antonio Zogno in delavka Annama-ria Campagnolo, podčastnik Giuseppe Daha in gospodinja Valeria Imparato, finančni svetovalec Lorenzo Mannucci in šolnica Elena Ascione, šofer Roberto Cettina in delavka Novella Radin, geometer Euro Clai in farmacevtka Franca Tromba, uradnik Sergio Vigini in uradnica Cinzia Fedrigo, delavec Henry Fac-chin in gospodinja Paola Scrobogna, uradnik Maurizio Černivani in uradnica Loredana Padovan.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. delLIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled do 17. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ.
Na sedežu tržaške turistične ustanove v Sesljanu št. 56/B razstavlja svoja dela slikarka Zora KOREN ŠKERK. Razstava bo odprta do 9. julija s sledečim : urnikom: ob delavnikih od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob nedeljah zaprto.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE i MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA.
V	galeriji Cartesius bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja Antonia GUACCIJA. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 16. t. m.
V	tržaški občinski galeriji je na ogled razstava ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA.
V	Športno-kulturnem centru v Zgoniku je na ogled še jutri, 3. julija, razstava slikarke Mihaele VELIKONJE.
V	delavnici v Nabrežini št. 84 je še danes, 2. julija, od 17. do 20. ure odprta RAZSTAVA KAMNITIH PREDMETOV, ki so jih izdelali dijaki tečaja za kamnoseke pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje.
V	galeriji Moderna (Galerija Rossoni) je na ogled razstava slikarke Lide DEL PICCOLO JOPPOLO. Predstavil jo bo umetnostni kritik Carlo Milic. Razstava bo trajala do 10. julija.
šolske vesti
Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka do 7. julija 1988 vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1988/89 do vključno 7. julija 1988 od 10. do 12. ure.
Vpisovanje na Državnem liceju F. Prešeren v Trstu poteka vsak dan do 7. julija od 9. do 12. ure.
_________mali oglasi________________
GOSTILNA POD TABROM na Colu je ponovno odprta. Priporoča se za obisk!
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
NA OSMICO v Samatorco št. 6 vabi Stanko Gruden. Toči belo in črno vino, reže domač pršut.
V SAMATORCI pri Goljevih je odprta osmica.
IŠČEMO sposobnega vrtnarja s priporočili za obdelavo obsežnega parka v gosposki vili v Grljanu. Možnost part-time. Ugodni pogoji. Tel. 305133 od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.30.
17-LETNO DEKLE išče kakršnokoli resno delo. Tel. 212633.
NA RABU si lahko rezervirate letovanje v 2- ali 3-posteljnih sobah v centru mesta, z odličnim zajtrkom, prijaznostjo in izredno čistočo, če telefonirate od 15. do 22. ure na št. 003851/771104.
ODDAM V NAJEM 1-sobni apartma s 4 ležišči v Bovcu - Kaninska vas. Tel. 003866/33727.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz fizike in matematike za srednje in višje šole. Tel. 229347.
PRODAM lepe mladiče pasme pointer. Tel. 200240.
CITROEN VISA club II., 650 kub. cm, letnik '83, v odličnem stanju, pirevože-nih 28.000 km. Za vse informacije telefonirati na št. 53396 ali 43713.
PRODAM kravo mlekarico. Tel. 200971 v večernih urah.
PRODAM A l 12, letnik '83, v dobrem stanju. Za informacije telefonirati na št. 0481/20228.
PRODAMO 3500 kv. m nezazidljivega zemljišča v Gropadi. Telefonirati v večernih urah na št. 226332.
IMATE visoko omaro za spalnico in bi se je radi znebili? Meni bi prav prišla. Tel. 228766.
BI RADI PODARILI kolo za otroka 8-10 let starega, tudi potrebno popravil? Tel. 228766.
OD 21. JUNIJA X 13 TEDNOV
V TRŽIČU
MAGAZZINI BIG
Ul. DUCA D AOSTA 76
PRODAJA VSEGA BLAGA
ZARADI ZAMENJAVE LASTNIŠTVA
PRODAJA DO IZČRPANJA ZALOGE 40.000 KOSOV: OBLAČIL, PLETENIN, SRAJC, JEANSOV
VSE BLAGO JE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI
ZNIŽANJA DO 80%
Obv. občini 4/6/88
Zadnje bitke v Wimbledonu
Letošnja izvedba \vimbledonskega teniškega turnirja, ki je gotovo najprestižnejša preizkušnja teniške sezone, je pri koncu. Danes je namreč na vrsti ženski, jutri pa moški iinale.
Na sliki: dvakratni in tudi najmlajši zmagovalec VVimbledona Boris Becker.
sobota 14.00 RAI 1 La strada (dram.) nedelja 23.15 Rete 4 Oltre il giardino (kom.) ponedeljek 23.50 RAI 2
II giorno della Locusta- (dram.) torek 23.40 RAI 3 II successo (kom.) sreda 22.50 Rete 4 Morte a Venezia (dram.) sreda 24.00 RAI 2 La morte di Mario Ricci (dram.) četrtek 20.30 Rete 4 Effetto notte (kom.) četrtek 0.25 RAI 2 Panagulis vive (dram.) petek 14.00 RAI 1 La regina Cristina (zgod.) petek 22.10 Rete 4 II servo (dram.)
glasba
nedelja 22.40 RAI 3 Puccinijeva opera Tosca ponedeljek 17.55 RTV-Lj Koncert ob 70-letnici Nelsona Mandele ponedeljek 23.15 Canale 5 Georges Pretre dirigira Gershtvina sreda 21.20 RAI 1
Nočni rock z Whitney Houston sreda 22.45 RAI 2 Koncert skupine Matia Bazar četrtek 23.20 RAI 2 Umbria Jazz ’88
šport
sobota in nedelja 15.00 TV-Kp in RAI 3 Tenis: Turnir v Wimbledonu sobota 20.30 TV-Kp Atletika: Grand Prix
nedelja 12.00 in 14.10 RAI 3, 12.00 TV-Kp Motociklizem: VN Belgije nedelja 13.30 TV-Kp Avtomobilizem - VN Francije torek 20.30 TV-Kp Atletika: Grand Prix petek 20.30 RAI 1 Boks: Rosi-Don Curry petek 14.00 in 20.00 TV-Kp Košarka - kvalifikacije za OI
ali
sobota 10.30 RAI 2
Predstavi z londonskega Festivalballeta ponedeljek 17.00 RTV-Lj Bajke o kraljevih češnjah (lutke) ponedeljek 23.25 RAI 3 Proces Stalinovim letom (zgod.)
TOUR DE FRANCE	
nedelja 15.30	RAI 1
ponedeljek 17.00. torek 16.30	
sreda 15.15, četrtek 15.45TV-Kp in	RAI 3
petek 16.25	RAI 3
JL
OC ° 2
OC 'F 01
o «5”
Š1!
> —
O 0)
UM
*£ § '
»<n 5 «
•g it
o co
"O O)
S
Sil H II Si|
CT3 (0 =* O) > 0) t0 Krt
aš
ir n
?
I


1
■■Sil
iilr-



i
::::
!i !
h

^ Fl' I’.
lit I

ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1_______________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Dokumentarec: Park Bharaptur
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: La regina Cristina (zgod., ZDA 1933, r. Rouben Mamouli-an, i. Greta Garbo, John Gilbert)
15.40	Risanka: Moncicci
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta diricordi
17.00	Nad.: Sulla rotta di Morosini
17.30	Risanka: Tao Tao
17.50	Oddaja iz Parlamenta
17.55	Film: Cronaca di un amore (dram., It. 1950, r. Michelangelo Antoniom, i. Massimo Girotti, Lucia Bose)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Šport: boks, Rosi-Don Curry
(prenos iz Sanrema)
22.10	Dnevnik
22.20	Glasbena oddaja: Una notte di mušica (vodi Daniele Plombi)
23.10	Glasbena oddaja: Nočni rock
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Nad.: Mastro don Gesualdo (5. del)
RAI 2_________________________
11.50	Nadaljevanka: Madame Bovary
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Aktualno: Diogenes
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - E il vicitore e...
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delLestate
16.30	Film: Čampo de' Fiori (kom., It. 1943, r. Mario Bonnard, i. Aldo Fabrizi, Caterina Boratto)
17.55	Oddaja iz Parlamenta
18.00	Dnevnik - športne vesti
18.15	Nanizanka: Un caso per due
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: 3 minuti per me (pripravil Riccardo Pazzaglia)
20.35	Variete: Cocco (vodi Gabriella Carlucci)
21.50	Dnevnik
22.05	Drama: Pigmalione (George B. Shaw, r. John Glenister, i. Twigg, Robert Powell)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: La folle impresa del dottor Schaefer (dram., ZDA 1967, r. Theodore J. Flicker, i. James Coburn, Godfrey Cambridge)
RAI 3_________________________
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Glasbena oddaja: Bernstein dirigira Johannesa Brahmsa
15.10	Film: La fortuna viene dal cielo (kom., 1942, r. A. Rothonyi, i. V. Carmi, R. Villa, A. Magnani)
16.25	Kolesarstvo: Tour de France
17.45	Šport: plavanje
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Scenogra-lija v filmskem delu
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Aktualno: Lo spettacolo in confi-denza
22.10	Dokument.: Tujci v New Yorku
22.50	Inf. oddaja: Speciale TG 3 - Širjenje aidsa v Italiji
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
0.05 Film: Constants (dram., Poljska 1980, r. Krizysztof Zanussi, i. Ta-deusz Bradecki, Zofia Mrozow-ska)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

RTV Ljubljana________________
9.00	Poletna noč (pon.)
17.25	Video strani
17.40	Tednik (pon.)
18.40	Nanizanka: Grizli Adams (23. del)
19.05	Risanka
19.18 Vreme
19.24	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Cagney in Lacey (i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helena Valentinčič, 3. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Na krilih vetra - Kuba in Brazilija
21.50	Dnevnik
22.05	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (18. del)
23.55	Informativna oddaja za tujce
24.00	Film: Willis in Burke (pust., Av-stral. 1985, r. Bob Weis, i. Garry McDonald, Kim Gyngell: To je zgodba o nesrečnii ekspediciji, ki je 20. avgusta 1860 krenila iz Melbourna čez avstralski kontinent.)
TV Koper______________________
13.30	TVD Novice
14.00	Košarka: kvalifikacije za Olimpijske igre (neposredni prenos iz Nizozemske)
18.00	Športni dogodek (pon.)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Košarka: kvalifikacije za Olimpijske igre (iz Nizozemske)
23.00	TVD Vsedanes
23.10	Kolesarstvo: Tour de France (povzetki)
24.10	Športna oddaja: Juke box
IE POSTAJE
::::::::::::::::::::::::::::::::::::		::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
		
CANALE S____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Terra nera (pust., ZDA 1943, r. Albert S. Rogell, i. John Wayne, Martha Scott)
17.00	Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 17.30 L'albe-ro delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mog-lie e marito
20.30	Variete: Festival
22.30	Kviz: Passiamo la notte insieme
23.15	Film: II caro estinto (kom., ZDA 1965, r. Tony Richardson, i. Robert Morse, Jonat-han Winters)
1.30	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: Elisir d'amore (glas., It. 1947, r. Mario
Costa, i. Nelly Corradi, Gino Sininberghi)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a quei due
20.30	Film: La maschera di Frankesnstein (srh., VB 1975, r. Terence Fisher, i. Peter Cus-hing, Christopher Lee)
22.10	Film: Il servo (dram., VB 1963, r. Joseph Lo-sey, i. Dirk Bogarde, Sarah Miles)
0.20 Nanizanki: Petrocelli,
1.15	Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.10 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero
18.00	Nanizanki: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il cangurol9.00 Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: La collina degli stivali (vestern, It. 1969, r. Giuseppe Co-lizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.30	Nanizanke: Sulle stra-de della California,
23.30	Star Trek, 0.30 Ai confini della realta,
1.00	Taxi, 1.30 Giudice di notte
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 14.50 Ciranda de Pedra,
16.30	Piume e paillet-tes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: L oro dei Caraibi (pust., ZDA 1953, r. Ed-
ward Ludvig, i. John Payne, Arlene Dahi)
22.30	Film: Giarrettiera Colt (pust., It. 1968, r. Gian Rocco, i. Nicoletta Machiavelli)
0.30 Nanizanka: Switch
1.00	Film: Exterminator (dram., ZDA 1980, r. James Glickenhaus, i. Šaman tha Eggar)
TELEFRIULI_________
13.30	Nad.: Leonela
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Parole e sangue
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Ekološka rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Mozart
21.30	Dnevnik
22.00	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
S E S a> 2
¥|§
<d iS e
| "I
g« 5 ""1 -lil
Plf III Ž
fi
k
C5



..J.H
lllll "Ilffll
Nm

|1
%
h
jilllfllCli
jud' ;,!, „	^
I ...mm
! " --?:-
išili
/p «■
^ph;i:
-■

	•			:::::
.11	: ■			
RAI 1________________________
11.55	Vreme
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Poletni maraton: baletna predstava Le Divine (posnetki iz Piše)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: La strada (dram., It. 1954, r. Federico Fellini, i. Giulietta Mašina, Anthony Ouinn)
16.00	Sedem dni v Parlamentu
16.30	Športna sobota: vaterpolo, nato plavanje - finale za pokal Seul
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nabožna oddaja
18.15	Izžrebanje loterije
18.20	Tradicionalno tekmovanje: II Pa-lio di Siena
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Buona Fortuna (vodi Elisabetta Gardini)
23.00	Dnevnik
23.10	Filmska oddaja: Cinema! - zgodbe in protagonisti 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Aktualno: Literarna nagrada Viareggio
RAI 2________________________
10.00	Inf. oddaja: Evropski dnevi
10.30	Baletni predstavi z londonskega Festivalballeta
11.30	Nadaljevanka: II piccolo Archi-mede (1. del)
13.00	Dnevnik in izžrebanje loterije
13.35	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Filmska oddaja: Video week-end
15.05	Variete: Piccoli e grandi fans
16.05	Nad.: Rosso veneziano (2. del)
17.05	Film: Piccola stella (kom., ZDA 1934, r. Harry Lachmann, i. Shir-ley Temple, James Dunn)
18.30	Dnevnik
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Due sotto il divano (kom., ZDA 1980, r. R. Neame, i. VValter Matthau, Glenda Jackson)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: podelitev nagrade Agrodolce
23.30	Športni dogodki: atletika -Grand Prix (iz Osla); gimnastika - finale za EP (iz Firenc); boks, Calamati-Nardino; jahanje (iz Rima)
RAI 3________________________
13.00	Šport: avtomobilizem F1 - poskusne vožnje za VN Francije (prenos iz Le Castelleta)
14.10	Variete: Helzapoppin - Pogled za kulise
14.55	Šport: Mednarodni teniški turnir (neposredni prenos iz Wimble-dona)
18.00	Šport: gimnastika - finale za Evropski pokal (iz Firenc)
18.45	Športna rubrika: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Aktualna oddaja: Spett.le RAI
20.30	Film: Hollywood Hollywood (glas., ZDA 1976, r. Gene Kelly, i. Fred Astaire, Gene Kelly, Gin-ger Rogers)
22.30	Dnevnik
22.40	Variete: Hellzapoppin - Pogled za kulise
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Film: Re in esilio (zgod., ZDA 1947, r. Max Ophuls, i. Douglas Fairbaks jr., Maria Montez)
RTV Ljubljana________________
9.00	Poletna noč (pon.)
16.10	Otroška oddaja: Radovedni ta-ček (13. odd.)
16.25	Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet
16.30	Otroška nanizanka: Miškolin -Miškolin v krempljih (J. Ribičič, 3. del)
16.40	Otroška nadaljevanka: Mala Nada (3. del, pon.)
17.10	Glabena oddaja: Republiška revija MPZ Zagorje (15. odd.)
17.40	Film: Nevidni bataljon (mlad., Slov. 1967, r. Jane Kavčič, i. Miha Bloh, Mira Sardoč)
18.55	Risanka
19.06	Vreme, Knjiga in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Naš utrip, nato Žrebanje 3x3
20.30	Film: Moriti je lahko (krim., ZDA 1982, r. Claude Whatham, i. Bill Bixby, Leslie-Ann Down)
22.00	Dnevnik
22.20	Poletna noč, vmes nad. Schwarz-waldska klinika (14. del) in Neroda (4. del)
0.30 Informativna oddaja za tujce
TV Koper_____________________
13.30	TV Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Kronika in reportaže: Šport spektakel
15.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu (neposredni prenos)
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tednik mednarodnih vesti
20.30	Atletika: Grand Prix (neposredni prenos iz Osla)
22.45	TVD Novice
22.55	Športne vesti: Sportime
23.15	Avtomobilizem: VN Francije
23.45	Tenis: Turnir v Wimbledonu (povzetki)
, Cl
OST
\
		..				:::::::::::::::::::::
						
CANALE 5____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 La grande lotteria, 10.30 Strega per amore, 11.00 Jen-nifer, 11.30 Glitter,
12.30	Hotel
13.30	Film: Stazione Termini (kom., It.-ZDA 1953, r. Vittorio De Sica, i. Jennifer Jones, Mont-gomery Clift)
15.30	TV film: Ritorno a Eden (1. del)
17.30	TV film: Keredita dei Guldenburg (1. del)
18.30	Kviza: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando
20.30	Variete: La corrida
23.00	Nanizanka: Helena
23.30	Film: Nove ore per Roma (dram., ZDA 1962, r. Marc Robson, i. Horst Buchholz, Jose Ferrer)
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: II marchio di sangue (vestern, ZDA 1950, r. Rudolph Mate, i. Alan Ladd, Maria Freeman)
11.00	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 11.30 Gior-
no per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vidni
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Simpatiche ca-naglie
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Musiča sulle nu-vole (glas., ZDA 1942, r. W. S. Van Dyke, i. Je-annette Mac Donald, Eddie Nelson)
17.30	Nanizanke: Yellow Rose, 18.30 Ironside,
19.30	Quincy
20.30	Film: Ouello strano sentimente (kom., ZDA 1965, r. Richard Thorpe, i. Sandra Dee, Bobby Darin)
22.20	Film: Lo spaccone (dram., ZDA 1961, r. Ro. Rossen, i. Paul New-man, Piper Laurie)
1.10	Nanizanki: Vegas, 1.55 Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie's Angels,
13.30	Arnold, 14.00 II
principe delle stelle,
15.00	Hardcastle & McCormick
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta fra noi
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Športna oddaja: Su-perstars of Wrestling
21.30	Nanizanki: A-Team,
22.30	Troppo forte
23.00	Športna rubrika
23.30	Športni tednik: Grand Prix
0.35 Film: I ragazzi del sabate sera (kom., ZDA 1979, r. William Sachs, i. Bill Adler, Cynthia Woods)
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.30	Nanizanki: Piume e paillettes, 17.00 La fat-toria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: Brillante
20.30	Film: James Tont ope-razione D.U.E.. (kom., It. 1966, r. Bruno Cor-
bucci, i. Lando Buz-zanca, Loris Gizzi)
22.30	Film: Le guattro gior-nate di Napoli (dram., It. 1962, r. Nanni Loy, i. Lea Massari)
0.15 Aktualno: Profondo news
1.15	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.15	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
17.45	Risanke
18.15	Nadaljevanka: Incon-trarsi e dirsi addio
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Film: La donna della montagna (dram., It. 1943, r. Renato Castel-lani, i. Amedeo Nazza-ri, Marina Berti)
22.00	Nan.: II perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Koncert Vivaldijevih skladb
1.30	Newsdalmondo
TELEOUATTRO
m
11
Si
RAI 1_________________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05 Dok.: Amazonas v nevarnosti
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Volto di donna (dram., ZDA 1941, r. G. Cukor, i. J. Cravvford, M. Douglas)
15.45 Risanka: Grisu il draghetto
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Nad.: Sulla rotta di Morosini
17.30	Risanka: Tao Tao
17.55	Aktualno: Spaziolibero 18.15 Oddaja iz Parlamenta
18.20 Film: Falena d argento (dram., ZDA 1933, r. D. Arzner, i. K. Hepburn, C. Glive)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Black Stallion (kom., ZDA 1979, r. Carroll Ballard, i. Kelly Reno, Mickey Rooney)
22.30	Dnevnik
22.40	Aktualno: Serata Marte 23.50 Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Aktualno: Podeljevanje literarne nagrade Strega
0.40 Nad.: Mastro don Gesualdo
RAI 2_________________________
11.50 Nadaljevanka: Madame Bovary 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Aktualno: Diogenes
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik in športne vesti 14.40 Variete: II piacere dell estate 16.55 Film: Una moglie in pericolo
(kom., It. 1939, r. Massimo Neu-feld, i. Marie Glory, Antonio Centa)
18.25	Oddaja iz Parlamenta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Tv film: L'uomo di Londra [r. Lavvrence Gordon Clark, i. Ray Lonnen, 2. in zadnji del)
21.35 Aktualno: Moda
22.10	Dnevnik - večerne vesti
22.25	Variete: Videocomic (pripravila Nicoletta Leggeri)
23.10	Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Glas. oddaja: Umbria Jazz '88
0.20 Filmske novosti 0.25 Film: Panagulis vive (dram., It. 1982, r. Giuseppe Ferrara, i. Pu-pella Maggio, Stathis Giallelis)
RAI 3_________________________
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Glasbena oddaja: Bernstein dirigira Brahmsovo Simfonijo št. 2 v D-duru
15.10	Mladinska oddaja: Speciale Je-ans
15.40	Šport: kolesarstvo
17.00	Film: Ragazze d'oggi (kom., It. 1955, r. Luigi Zampa, i. Marisa Allasio, Mike Bongiorno)
18.45	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskem delu
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20 Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: LJstruttoria e chiusa: di-mentichi! (dram., It. 1971, r. D. Damiani, i. Riccardo Cucciolla, Franco Nero)
23.25 Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55 Rubrika: 20 let prej - Drobci
1
|
B
|
1

1
1

jhij
llil!
i
1!

jljjl
lilij
1

■

:::::
i;:;:
I
1
RTV Ljubljana________________
9.00 Poletna noč (pon.)
18.20 Video strani
18.35 Otroška nadaljevanka: Za mano mulci (1. del)
19.05	Risanka
19.19 Video strani
19.24 TV okno
19.30 Dnevnik
20.05	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Izgube (6. in zadnji del)
22.00 Dnevnik
22.15 Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nemška nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (17. del), nato angleška humoristična serija Kdo bo nosil hlače (5. del)
0.30 Informativna oddaja za tujce (To je petminutna oddaja, ki jo izmenično pripravljata RTV Ljubljana in TV Zagreb; tujim gostom dnevno poroča v angleščini in nemščini o razmerah na cestah in na mejnih prehodih, o športnih, kulturnih in drugih prireditvah.)
01.15 Video strani
TV Koper
13.30 TVD Novice
13.40 Nogomet: Superpdkal Amerike -polfinale (pon.)
15.45	Kolesarstvo: Tour de France (prenos)
16.45	Kronika in reportaže: Šport
				i	i“
Hilli				
spektakel
18.15 Športni dogodek (pon.)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Avtomobilizem: Prvenstvo Cart (povzetki)
21.30	Športni dogodek (pon.)
23.00	TVD Vsedanes
23.10 Kolesarstvo: Tour de France (povzetki)
24.00	Športna oddaja: Juke box
llHBiiilji'
ilf
CANALE5____________
8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.:DottorKildare
15.00	Film: Un urlo nella notte (dram., ZDA 1957, r. Martin Ritt, i. Joanne Woodward)
17.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra moglie e marito
20.30	Film: II prof. dott. Gui-do Tersilli primario della clinica Villa Ce-leste convenzionata con le mutue (kom., It. 1969, r. Luciano Salce, i. Alberto Sordi)
22.30	Kviz: Passiamo la notte insieme
23.15 Film: La bandiera sventola ancora (vojni, ZDA 1943, r. Lewis Mi-lestone, i. Errol Flynn)
1.30 Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: II santo
9.15 Film: Solo per te (dram., It., 1938, r. C. Gallone, i. Beniamino Gigli, Maria Cebotari)
11.00 Nan.: Giorno per gior-no, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lavvrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre damore
18.30	Nan.: Ironside, 19.30 Attenti a quei due
20.30	Film: Effetto notte (kom., It. 1972, r. Fran-cois Truffaut, i. Jacgueline Bisset, Francois Truffaut)
22.40 Film: Hammett - Inda-gine a Chinatovvn (krim., ZDA 1983, r. Wim Wenders, i. Fre-derick Forrest, Marilu Henner)
0.30 Nanizanki: Petrocelli, 1.25 Vegas
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25
Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph supermaxieroe, 12.00 Movin'Onl3.20 Arnold
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Sippy il canguro, 19.00 Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Nan.: Supercopter, 21.30 Starman
22.30	Rubrika: Fish eye
23.30	Nan.: Sulle strade della California, 24.00 Star Trek, 1.00 Ai con-fini della real ta, 1.30 Taxi
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Kakkientruppen (kom., It. 1977, r. Franco Martinelli, i. Gian-franco D’Angelo)
22.20 Film: Exterminator (dram., ZDA 1980, r. James Glickenhaus, i. Christopher George) 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: La časa che non voleva morire (srh., ZDA 1970, r. John L. Moxey, i. Barbara Stanwyck)
TELEFRIULI_________
13.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Parole e sangue
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kviz: Caccia al premio
20.30	Nadaljevanka: Mozart
21.30	Dok.: Darovi narave
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
N
O
>
N
I
N
O
II
i s
f-1
ra a.
o •
S k
Q_ <j> ra^
II
- IT
ra a>
1
s

ITALIJANSKA 1IE		■ ■	m i	i 1 A		
		EL 1	Brna JnB.		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Fortunissima
14.00	Film: Teodora imperatrice di Bi-sanzio (zgod., It. 1963, r. Riccardo Freda, i. Gianna Canale, Geor-ges Marchal)
15.30	Kolesarstvo: Tour de France
16.00	Risanka: Emil
16.25 Nanizanka: Pika Nogavička
17.10	Dok. oddaja: Tutti in pista
17.30	Variete: Troppo torti - sanje, želje, fantazije, muhe in bahavosti Italijanov
18.30	Nadaljevanka: Puccini (r. Sandro Bolchi, i. Alberto Lionello, Ilaria Occhini, 2. del)
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La piovra 2 (i. Michele Placido, Florinda Bol-kan, 3. del)
22.10	Aktualno: 7. nagrada Navicella 23.20 Športna nedelja: gimnastika in
motociklizem
11.00	Film: Sette giorni alhaltro mon-do (kom., It. 1936, r. M. Mattoli, i. Armando Falconi, Leda Gloria)
12.10 Aktualno: Piu sani pili belli
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Šport: avtomobilizem Fl, VN Francije (iz Le Castelleta)
15.15	Film: Rapsodia (dram., ZDA 1954, r. Charles Vidor, i. Elizabeth Taylor, Vittorio Gassman)
17.05 Neposredni športni prenosi: atletika; plavanje - Pokal Seul (iz Chianciana Terme); gimnastika, finale za EP (iz Firenc)
18.50 Nanizanka: Cuore e batticuore.
19.35 yreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Film: Condannato a morte per mancanza di indizi (dram., ZDA 1983, r. Peter Hyams, i. Michael Douglas, Sharon Gless)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Rubrika: Mixer
23.40 Inf. oddaja: Sorgente di vita 0.10 XI. jazz festival: Rossana Casale & Gege Telesforo in Roberto Gatto Group (iz Rima)
11.55	Šport: motociklizem, VN Belgije (iz Francorchampsa)
12.50 Šport: kolesarska dirka po Bazi-likati
13.20	Aktualno: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi)
14.00	Deželne vesti
14.10 Šport: motociklizem, VN Belgije (iz Francorchampsa)
14.55	Šport: Mednarodni teniški turnir (iz Wimbledona)
19.00	Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.45 Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.30	Dokumentarec: II planeta viven-te - Svet snega in ledu (pripravil David Attenborough)
21.30	Nanizanka: SanfEligio notte e giorno - By-pass
22.20	Filmske novosti
22.40 Opera: Tosca (glasba Giacoma Puccinija, orkester in zbor Arene v Veroni, nastopajo Eva Mar-ton, Giacomo Aragall, Ingcar Wixell, dir. Daniel Oren, rež. Silvano Bussotti)
lillBiliiiMm;
RTV Ljubljana________________
9.20 Otroška oddaja: Živ žav
10.05 Nan.: Grizli Adams (22. del)
10.30 Nadaljevanka: Gospa Monsoroj-ska (4. del)
11.25	Alpski večer 88 (2. odd.)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Folkorna oddaja: Plesna skupina Emona iz Ljubljane predstavlja slovenske ljudske plese
13.10 Športna oddaja: Motonauma (prenos iz Maribora)
14.45 Video strani
15.00	Glasbena oddaja: Pomlad na Dunaju
16.25	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (zadnji del)
17.35 Film: Povabilo (dram., Polj. 1985, r. Wanda Jakubowska, i. Antoni-na Gordon-Goretska, Maria Pro-bosz)
19.18 Vreme, Mernik, Okno 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 Nadaljevanka: Moški v srebrnem suknjiču (3. del)
21.10 Aktualna oddaja: Zdravo
TV Koper___________________
10.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu (povzetki ženskega finala)
12.00	Motociklizem: SP - VN Belgije, 250 ccm
13.30 Avtomobilizem: SP Formule 1 -VN Francije (prenos iz Paul Ri-carda)
15.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu -moški finale (neposredni prenos)
20.30	Motociklizem: SP - VN Belgije, 500 ccm
22.00	Kolesarstvo: Tour de France (povzetki)
22.30	Avtomobilizem: komentarji iz študija
23.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu (povzetki)
mali jjr			"-1"		:!==		' JL J ^				
Z	U N l!!l Ud |	EL			:::::::	HI!				:::	• ::
CANALE 5
8.30	Nabožna oddaja
8.45	Nanizanki: Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Film: Accidenti che schianto! (kom., ZDA 1957, r. Don McGuire, i. Hal March, Joe Ross)
11.30	Nanizanki: Helena,
12.00	Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Show Boat (glas., ZDA 1951, r. G. Sidney, i. Kathryn Grayson, Ava Gardner)
16.00	Nan.: Lottery, 17.00 Orazio, 17.30 Glitter,
18.30	Love Boat
20.30	Film: La regina d Afri-ca (pust., ZDA 1952, r. John Huston, i. Hum-phrey Bogart, Kathari-ne Hepburn)
22.30	Nonsolomoda
23.15	Film: Le avventure di Tartu (vojni, VB 1943, r. Harold S. Bucguet, i. Robert Donat)
1.05	Nan.: Spy Force
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Informativni oddaji: Italija sprašuje, 10.15 Speciale News
11.00	Nan.: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence, 14.30 Mississippi
15.30	Film: La piccola prin-cipessa (kom., ZDA 1939, r. Walter Lang, i. Shirley Temple, Jan Hunter)
17.30	Šport: golf
18.30	Nanizanki: Nero Wol-fe, 19.30 La saga del Padrino
20.30	Film: Goodbye Mr. Chips (kom., VB 1969, r. Herbert Ross, i. Peter OToole, Petula Clark)
23.15	Film: Oltre il giardino (kom., ZDA 1979, r. Hal Ashby, i. Peter Sellers, Shirley MacLaine)
1.45	Nanizanka: Petrocelli
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Littlest, II pianeta delle mille avventure, L isola delle mille avventure
10.30	Nanizanke: Boomer,
11.00	Dimensione Alfa,
12.00	Legmen
12.55	Tednik: Grand Prix
14.00	Film: II covo dei con-
trabbandieri (pust.,
ZDA 1955, r. Fritz Lang, i. Stewart Gran-ger, George Sanders)
16.00	Nanizanke:	Robin
Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 Luomo di Singapore,
18.00	Master
19.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Al vin, Telebungs, Berenstain
20.30	Variete: Grand Hotel
22.25	Dok.: Jonathan estate
23.25	Film: Mikey e Nicky (dram., ZDA 1975, r. Elaine May, i. Peter Falk, John Cassavetes)
1.25	Nanizanka: Tre cuori in affitto
TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanka: II gio-iello nella corona
15.00	Nanizanka: Switch
17.00	Nadaljevanka: ConTe-ra verde la mia valle
18.20	TV film: Una donna di nome Golda (biog., ZDA 1981, r. Alan Gibson, i. Ingrid Bergman, Judy Davis)
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Conguest (fant., It. 1983, r. Lucio Fulci, i. Andrea Occhipinti, J. Rivero)
22.30	Športna rubrika: Fuori gioco
23.30	Film: Maciste alLinfer-no (pust., It. 1962, r. Riccardo Freda, i. Angelo Zanolli, Andrea Bosic)
1.00	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Nadaljevanki: La donna della montagna,
15.15	Dora
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
18.00	Dokumentarec: Glavna mesta Evrope
19.00	Športne vesti
19.30	Nanizanka: Raffles ladro gentiluomo
20.30	Film: II romanzo di Carlo e Diana (biog., r. Peter Levin, i. Catheri-ne Oxenberg, Chris-topher Baines)
22.30	Nan.: II perduto amore
23.00	Športna oddaja
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled

: ; lij
^li!
jte 1
.....L d
..H.....i
.....I
:
i*
I _i
"ss-a
:i- 1





..l..1...
	

"“■i
:S-C Č> -s c 2

=f - -■ «"■
I
>	i-g n~> y jž.n
fen
-J ||
uj !>S 3 as®
Z ^fS:
^ i2 o
>	IšS
ui s=;
o
Nil < jž a CC #.s

1
3
...
mr 1
pilil |
j*11® ■= »J
h.^...n
3
^...
Sp, f

|r ^
«iii 1

Jr.****
, ir.
«li


ljlllllgl!l
■i 1	. r '
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Dok.: Amazonas v nevarnosti
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Esterina (dram., It. 1969, r. Carlo Lizzani, i. Carla Gravina, Domenico Modugno)
15.35	Risanki: Moncicci, 15.50 Gristi il draghetto
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Nad.: Sulla rotta di Morosini
17.30	Risanka: Tao Tao
17.45	Oddaja iz Parlamenta
18.00	Film: Tosca (glas., It. 1941, r. Carl Koch, i. Michel Simon, Rossano Brazzi)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo -Tra amanti e assassini
21.20	Glas. oddaja: Nočni rock - Koncert pevke Whitney Houston
22.15	Dnevnik, nato Filmske novosti
22.30	Šport: boks, Limatola-Ouintano (prenos iz San Catalda)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Nad.: Mastro don Gesualdo
11.50	Nadaljevanka: Madame Bovary
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Aktualno: Diogenes
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delLestate
16.30	Film: La vecchia legge del West (vestern, ZDA 1967, r. William Graham, i. Carroll 0'Connor, James Coburn)
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.25	Oddaja iz Parlamenta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Tv film: L'uomo di Londra (r. Lawrence Gordon Clark, i. Ray Lonnen, 1. del)
21.45	Variete: Videocomic
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.45	Glasbena oddaja: Koncert skupine Matia Bazar
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La morte di Mario Ricci (dram., It. 1982, r. Claude Goret-ta, i. Gian Maria Volonte, Mim-sy Farmer)
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Koncert: Bernstein dirigira Brahmsovo Simfonijo št. 1 v c-molu (izvaja Filharmonični orkester z Dunaja)
15.15	Kolesarstvo: Tour de France
16.45	Mlad. odd.: Speciale Jeans
17.45	Aktualno: Carosello Carosello
18.45	Športni dnevnik: Derby (pripravlja Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskih delih (ured. Fran-cesca De Vita)
20.30	Nanizanka: Professione pericolo - La torcia umana
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Le miniere di Re Salomone (pust., ZDA 1950, r. Compton Bennett, i. Deborah Kerr, Ste-ward Granger)
23.20	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Rubrika: 20 let prej
: :: :: -

	
	
IC
tri
RTV Ljubljana
9.00	Poletna noč (pon.)
18.05	Mostovi (ponovitev)
18.35	Otroška predstava: Sapramiška (Svetlana Makarovič)
18.55	Otroška pravljica: Miškolin -Miškolin junak (J. Ribičič)
19.05	Risanka
19.24	TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Film: Zahodnjak (vestern, ZDA 1940, r. William Wyler, i. Gary Cooper, VValter Brennan; Gre za zadnji film iz ciklusa, ki ga ljubljanska televizija poklanja Willi-amu Wylerju. Režiserju se je v tem delu posrečilo nekaj izjem-
nih scen, ki spadajo med najboljše dosežke v tem žanru. Film je doživel le kratkotrajni uspeh, h kateremu je poleg igralcev pripomogla tudi kamera Gregga Tolanda.)
21.50	Dnevnik
22.55	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (16. del) in Garfield (5. del).
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.50	Atletika: Grand Prix (posnetki iz Stockholma, pon.)
15.15	Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
16.15	Kronika in reportaže: Šport
spektakel
18.15	Športni dogodek (pon.)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Nogomet: Superpokal Amerike (polfinale)
22.15	Dnevnik
22.25	Kolesarstvo: Tour de France (ponovitev)
23.25	Športni dogodek (ponovitev)
liilllHEinilillllli!!!				I:::;:::	- -		
_			IHMiiiiBBS	Siiii		Sliiiiil	
CANALE 5_____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Abbasso mio ma-rito (kom., ZDA 1949, r. Richard Flavdn, i. Wil-liam Holden, Joan Caulfield)
17.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 L albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mog-lie e marito
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '88 (vodita Gerry Scotti in Andrea Salvetti, 1. del)
23.00	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.45	Film: La časa di bambii (krim., ZDA 1955, r. Samuel Fuller, i. Robert Ryan, Robert Stack)
1.45	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: 11 santo
9.15	Film: Rigoletto (glas., It. 1947, r. Carmine
Gallone, i. Tito Gobbi, Marcella Govoni)
11.00	Nan.: Giorno per gior-no, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre damore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a quei due
20.30	Film: I mostri (kom., It. 1963, r. Dino Risi, i. Vit-torio Gassman, Ugo Tognazzi)
22.50	Film: Morte a Venezia (dram., It. 1971, r. Luc-hino Visconti, i. Dirk Bogarde, Silvana Mangano)
0.30 Nanizanka: Petrocelli
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 MovinOn
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle&McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nanizanke: LJncredi-bile Hulk, 21.30 Mac Gyver, 22.30 Sulle strade della Califor-nia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taki, 1.30 Giudice della notte
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 14.50 Ciranda de Pedra,
16.30	Piume e paillet-tes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Terrore a Lake-wood (fant., ZDA 1977, r. Robert Sheerer, i.
Robert Foxworth, MyrnaLoy)
22.30	Film: Africa addio (dok., It. 1966, r. Gual-tiero Jacopetti)
0.30 Film: Il giuramento di Zorro (pust., It.-Šp. 1963, r. Riccardo Blas-co, i. Tony Russel, Maria Jose Alfonso)
TELEFRIULI_________
13.30	Nad.:Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.00	Nadaljevanka: Parole e sangue
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: Newsdal mondo
TELEOUATTRO
o
0)
I
&
m ni ^
Elž §
(OSO)
C <D CTJ
II S1
§>5 5
O « E
«!!s
2 .E I 2
lil*
•ll 5 1 S^-a T z.g §3
<žj
UJ
@.
1......I
P.......J
3,




IT A lili A MSK A TELEVIZIJA
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Dokumentarna oddaja: Amazo-nas v nevarnosti
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Terza liceo (kom., It. 1954, r. Luciano Emmer, i. Isabella Redi, Paola Borboni)
15.40	Rubrika iz Parlamenta
16.10	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Nad.: Sulla rotta di Morosini
17.45 Risanka: Grisu il draghetto
18.05	Dok. oddaja: Raymond Chandler - 100 anni al Mystfest
18.30	Film: Seconda B (kom., It. 1934, r. Goffredo Alessandrini, i. Ser-gio Tofano, Maria Denis)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	TV film: La piovra 2 (4. del)
22.10	Dnevnik, nato filmske novosti
22.25 Aktualno: Speciale TG 1
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.15 Šport: IP v jadranju
0.25 Nad.: Mastro don Gesualdo (i. Enrico Maria Salerno, Lydia Al-fonsi, 1. del)
11.50	Nadaljevanka: Madame Bovary (r. Daniele D Anza, i. Carla Gra-vina, Ugo Pagliai, 1. del)
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.15 Aktualno: Diogenes
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik in športne vesti
14.40	Variete: II piacere delFestate
16.30	Film: L isola del desiderio (fant., ZDA 1947, r. Henry Koster, i. Ty-rone Power, Anne Baxter)
18.10 Aktualna odd.: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: L.A.LAW. - avvocati a Los Angeles
21.20 Aktualno: Spremenljivo jasno -Kuba
22.40	Dnevnik - kratke vesti
22.55 Variete: Videocomic (pripravila Nicoletta Leggeri)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: II giorno della Locusta (dram., ZDA 1974, r. John Schle-singer, i. Donald Sutherland, Karen Black)
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: 4. evrovizijski natečaj za mlade glasbenike (iz Amsterdama)
15.00	Šport: Kolesarska dirka po Bazi-likati
15.30	Šport: bezbol
16.00	Šport: EP v kotalkanju
16.55 Šport: Palio marinaro (prenos iz Livorna)
17.10	Šport: kolesarstvo, Tour de France (neposredni prenos)
18.00	Šport: Mladinske igre, otvoritev (iz Rima)
18.45 Športni dnevnik: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskem delu (1. del)
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20 Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Shaft il detective (krim., ZDA 1971, r. Gordon Parks, i. Richard Roundtree)
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.25 Zgodovinska oddaja: Proces Stalinovim letom
RTV Ljubljana
8.25 Poletna noč (pon.)
10.55	Aktualno: Srečanje Rezervnih vojaških starešin Jugoslavije (prenos iz Divčibare)
15.45	Naš utrip in Zrcalo tedna
16.15 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Luna (14. odd.)
17.45	Otroška nadaljevanka: Mala Nada (4. del)
17.00 Otroška predstava: Bajke o kraljevih češnjah (Lutkovno gledališče Maribor)
17.55	Koncert ob 70-letnici Nelsona Mandele
18.25 Informativna oddaja: Starešina JLA - poklic kot vsak drugi
19.05 Risanka
19.18 Vreme in Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Joe Wilson (Av-stral., r. Geoffrey Nottage, 1. del) 20.55 Večer z mojimi gosti (posnetek javne TV oddaje v CD)
22.20 Dnevnik
22.45 Poletna noč, vmes nad. Schwar-zwaldska klinika (14. del) in nan. serija Alo, alo (4. del)
TV Koper____________________
13.30 TVD Novice
13.40 Avtomobilizem: F1 - VN Francije (pon.)
15.45 Motociklizem: VN Belgije (pon.) 17.00 Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
18.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Nogomet: Superpokal Amerike -polfinale
22.15 TVD Vsedanes
22.25	Kolesarstvo: Tour de France (pon.)
23.25	Športni dogodek (pon.)
!!!!	il	il			ilHiiliHlniHiHHI		iiiii			MM"	i	;	HnniHnHiHHniniiiiiillHIHiniHliHHHilHHiHIHi
Hi!	HIH		iiiiiiii				‘i'	HIH		
CANALE 5____________
8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: I trafficanti (kom., ZDA 1947, r. Jack Conway, i. Clark Gable, Deborah Kerr)
17.00	Nan.: Il mio amico Ric-ky, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.40 Tra mog-lie e marito
20.30	Vacanze a Ischia (kom., It. 1957, r. Mario Camerini, i. Vittorio De Sica, Myriam Bru)
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15 Koncert Gershwino-vih skladb (Filharmonija milanske Scale, dir. Georges Pretre) 0.45 Film: Assassinio pre-mediato (krim., ZDA 1953, r. Andrew Stone, i. Joseph Cotten, Jean Peters)
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: Il santo
9.15 Film: Lucia di Lam-mermoor (glas., It. 1946, r. Piero Ballerini, i. Nelly Corradi, Loret-ta Di Lelio)
11.00 Nan.: Giorno per giorno, 11.30 Vicini troppo vicini 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre d'amore
18.30	Nan.: Ironside, 19.30 Attenti a quei due
20.30	Film: La donna del fiu-me (dram., It. 1954, r. Mario Soldati, i. Sop-hia Loren, Lise Bour-din)
22.25 Film: Odio mortale (pust., It. 1962, r. F. Montemurro, i. Ame-deo Nazzari, Renato Baldini)
0.15 Nanizanki: Petrocelli, 1.10 Vegas
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chopper Sguad, 11.15 Ralph Su-
permaxieroe, 12.00 MovinOn
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipane nero
18.00	Nanizanki: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nan.: Magnum P.L, 21.30 Downtown
22.30	Variete: L Araba feni-ce
23.45 Film: Da un momento alLaltro (dram., ZDA 1966, r. Mervyn Le Roy, i. Jean Seberg, Honor Blackman)
TELEPADOVA
14.50 Nad.: Ciranda de Ped-ra, 16.30 Piume e pail-lettes
17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Brillante
20.30	Film: Zorro, il cavalie-re della vendetta
(pust., It.-Šp. 1970, r. Jose Luis Merino, i. Charles Quiney, Mali-sa Longo)
22.30 Športna rubrika: Spee-dy
23.00 Film: Il grande silen-zio (vestern, It. 1963, r. Sergio Corbucci, i. J. L. Trintignant, K. Kin-ski)
0.45 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI_________
13.00	Dokumentarec: Zvok in podoba
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Parole
e sangue
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Si e giovani solo due volte, 20.30 Derby thrilling, 21.30 Raffles ladro gentiluomo
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: Newsdal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi

ITA Ll JANSKATElEVZIJAl
Sllllll
::::::::::::::::::::

RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Dok.: Amazonas v nevarnosti
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Maria di Scozia (zgod., ZDA 1936, r. John Ford, i. Katha-rine Hepburn, Fredric March)
15.40	Risanka: Grisu il draghetto
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Nad.: Sulla rotta di Morosini
17.25 Risanka: Tao Tao
17.50 Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.15	Film: Lucrezia Borgia (dram., It. 1940, r. Hand Hinrich, i. Isa Pola, Carlo Ninchi)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	TV film: Harem (dram., ZDA 1986, r. Billy Hale, i. Omar Sha-rif, Ava Gardner, 2. in zadnji del)
22.05	Dnevnik
22.15	Film: La mia terra (dram., ZDA 1959, r. Henry King, i. Rock Hudson, Jean Simmons)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Nadaljevanka: Mastro don Ge-sualdo (2. del)
11.50	Nadaljevanka: Madame Bovary (i. Carla Gravina, Paolo Bonacel-li, 2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15 Aktualno: Diogenes
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik in športne vesti
14.40	Variete: II piacere dell estate (vodi Marta Flavi, r. Salvatore Baldazzi)
17.00	Film: L'ussaro fantasma (pust., Fr. 1952, r. Maurice Cloche, i. Jean P. Aumont, Virginia Keley)
18.25 Rubrika iz Parlamenta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore "
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Gli inesorabili (vestern, ZDA 1960, r. John Huston, i. Burt Lancaster, Audrey Hepburn)
22.30	Dnevnik - kratke vesti
22.40	Aktualno: L'ago della bilancia -Roma straniera
23.35 Dnevnik
23.45	Filmske novosti
23.50	Šport: atletika - Grand Prix (iz Stockholma)
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Glasbena oddaja: 4. evrovizijski natečaj za mlade glasbenike (iz Amsterdama)
15.00	Inf. oddaja: Drobci - Popevke
15.40	Šport: off shore, ameriški foot-ball, kolesarstvo, kotalkanje
18.45	Športni dnevnik: Derby .
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci (pripravili Maria Letizia Gambi-no, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgi-ni, Paolo Luciani)
20.00	Izobr. oddaja: Scenografija v filmskem delu
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20 Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Luna senza miele (kom., ZDA 1945, r. Richard Thorpe, i. Esther VVilliams, Van Johnson)
23.10	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.25 Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Film: II successo (kom., It. 1962, r. Mauro Morassi, i. Vittorio Gassman, Anouk Aimee)


RTV Ljubljana________________
9.00	Poletna noč (pon.)
18.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Učenost v vrečkah (pon. 1. odd.)
18.50	Otroška oddaja: Čudno, da se ladja ne potopi (Gre za prvo oddajo kratke serije od skupnih treh, ki so bile posnete v koprski luki, v izolski ladjedelnici in reškem pristanišču. Otroci bodo iz njih lahko spoznali različne ladje, poklice na ladjah in seveda tiste, ki te poklice opravljajo. V vseh vlogah bo nastopal igralec Pavle Rakovec-Rači.)
19.05	Risanka 19.18 Vreme
19.24	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Oddaja o kulturi: Osmi dan
20.45	Dokumentarec meseca
21.30	Dnevnik
21.45	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (15. del) in nenavadne zgodbe Pot v nebesa (r. Simon Langton)
0.30 Informativna oddaja za tujce
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: Superpokal Amerike (pon.)
16.30	Kolesarstvo: Tour de France (prenos)
17.30	Kronika in reportaže: Šport
spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	Atletika: Grand Prix (prenos iz Stockholma)
21.45	Športni dogodek (ponovitev)
23.15	Dnevnik
23.25	Kolesarstvo: Tour de France (povzetki)
nsTi
		IS	lil		:				Hi::::::::::::		'J		11				!!!!!!!!!	!!!!!		
		::::		i:::!::::								Illll	11111:1:1	•!!!!	lli:::lillilllill:iii|ii
rŽASEBNE"
CANALE 5____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: DottorKildare
15.00	Film: L uomo che amo (dram., ZDA 1937, r. Frank Borzage, i. Charles Boyer, Jean Arthur)
17.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mog-lie e marito
20.30	Nanizanki: Dallas,
21.30	II profumo del successo
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	Film: Operazione Ci-cero (krim., ZDA 1952, r. J. Leo Mankiewicz, i. James Mason, Daniel-le Darrieux)
1.15	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: Silenzio, si gira! (kom., It. 1943, r. Carlo
Campogalliani, i. Ma-riella Lotti)
11.00	Nan.: Giorno per gior-no, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La'val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre damore
18.30	Nan.: Ironside, 19.30 Attenti a guei due
20.30	Film: Il elan dei sicilia-ni (krim., Fr. 1969, r. Henri Verneuil, i. Jean Gabin, Alain Delon)
22.50	Film: La Certosa di Parma - L'ombra del patibolo (dram., Fr. 1947, r. Henri Verneuil, i. Gerard Philipe, Maria Cesares)
1.00	Nanizanki: Petrocelli,
1.55	Vegas
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 MovinOn
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renetta fra noi
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro 19.00 Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Denise, 21.30 Riptide, 22.30 Sulle strade della Califor-nia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 TAxi, 1.30 - Giudice di notte
TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Trilogia del ter-rore (srh., ZDA 1975, r. Dan Curtis, i. Karen Black, Robert Burton)
21.55	Film: La časa che non voleva morire (srh.,
ZDA 1970, r. John Mo-xey, i. Michael An-dersson, Barbara Stan-wyck)
23.15	Nanizanka: Switch 0.30 Film: Maciste alllnfer-no (pust., It. 1962, r. Riccardo Freda, i. Kirk Morris, Helene Chanel)
TELEFRIULI_________
15.30	Risanke
17.15	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
18.15	Nadaljevanka: Parole e sangue
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kviz: Caccia al premio
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storia nel-la prateria
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
11
KI

......Il
		


■ n
►»it«*.
....
, 1 s*
g
K
^ S t k, r
o
s
o
s
-is
-S
-Š
-c
S S
5 <?
(O
^ s '1 fc
•S s-
I S

s
I


Tedenski pregovor:
Vsi norci niso v bolnišnicah.
(istrski) št. 1557
SPOMINSKI DATUMI:
□ Pred 40 leti: 3. in 4. 7. 1948 se je v Trstu sestal izvršni odbor KP STO, da bi razpravljal o resoluciji Informbiroja in o položaju KP v Jugoslaviji. Izoblikovali sta se dve smeri: Babičeva in Vidalijeva.
OSEBNOSTI:
□	2. 7. 1898 se je v Dornberku rodil gospodarstvenik in časnikar Lojze Berce.
□	6. 7. 1948 je v Ljubljani umrl župnik in nekdanji predstavnik primorskih Slovencev v italijanskem parlamentu Virgil Šček, ki se je rodil v Trstu 1. 1. 1889.
□	6. 7. 1908 se je v Trstu rodil protifašist, aktivist OF in družbenopolitični delavec Joža Vilfan, ki je umrl v Ljubljani 21. 11. 1987.
□	7. 7. 1943 je v zaporu umrl član organizacije TIGR in antifašist, ki je bil obsojen na prvem tržaškem procesu, Andrej Manfreda. Rodil se je v Kobaridu 2. 11. 1908.
poletne prireditve
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 4. 7,, ob 19. uri: opera Gilgameš (R. Burči), gostuje Opera SNP Novi Sad.
Križanke
V	sredo, 6. 7., ob 21. uri: opera Walkiire (R. Wagner), gostuje Opera HNK Zagreb.
V	četrtek, 7. 6., ob 21. uri: opera Prešeren - Slovo od mladosti (D. Švara), izvaja Opera SNG Ljubljana.
PIRAN
Križni hodnik minoritskega samostana
V	petek, 8. 7., ob 21. uri: klavirski koncert Tatjane Ognjanovič (Beethoven, Brahms, Chopin, Ravel, Debussy).
ŠTANJEL
Grajski dvorec
Nocoj, 2. 7., ob 21. uri: komedija Tolmun in kamen, rež. Peter Militarov, gostuje gledališka skupina SPD Dobrač iz Brnce.
CENTA
Šotor v Ul. Matteotti
V	nedeljo, 3. 7., ob 21.30: Contatto Jazz - koncert dua McCoy Tyner - tolkala in Elvin Jones - klavir.
V	torek, 5. 7., ob 21.30: Contatto Jazz - W. Breuker Kollektief.
V	petek, 8. 7., ob 21.30: Contatto Jazz - Jerry Mulligan & The Concert Jazz Band.
Odprti prostor v Ul. Roma
V	ponedeljek, 4. 7., ob 22. uri: Contatto Jazz - skupina M. V. Saxing.
V	sredo, 6. 7., ob 22. uri: Contatto Jazz - G. Venier Trio.
V	četrtek, 7. 7., ob 22. uri: Contatto Jazz - koncert klavirskega dua Magris-Cojaniz.
VIDEM
Palasport Carnera
Nocoj, 2. 7., ob 21.15: videmski jazz festival '88 - nastopa Marc Johnsons Bass Desires.
LIGNANO
Arena
V	sredo, 6. 7., ob 21. uri: nastopa Steve Ray Vaughn.
ROCCA BERNARDA
Grajski dvorec
Nocoj, 2. 7., ob 20.30: nastopa Ensemble Barocco Italiano (Bach, Telemann, Handel, anonimni skladatelj 18. stoletja).
BENETKE
Vrtovi Ca' Rezzonico
Nocoj, 2. 7., ob 21. uri: Festival poletnih pravljic - Sior Todero brontolon (Carlo Goldoni), skupina Teatro 7 (pon. 3. 7.).
Cerkev Santa Maria del Giglio
V	ponedeljek, 4. 7., ob 21. uri: koncert zbora Cappella Cantorum iz Connecticuta.
Samostan SantTlena
V	torek, 5. 7., ob 21. uri: skupina Ouintetto d'archi di Venezia. Cerkev Santa Maria del Rosario
V	sredo, 6. 7., ob 17.30: zbor Northvvest Girlchoir iz Seattla.
Čampo San Polo
V	četrtek, 7. 7., ob 21.30: koncert Riccarda Coccianteja.
V	soboto, 9. 7., ob 21.30: koncert Franca Battiata.
BENETKE - LIDO
Hotel Boulevard
Nocoj, 2. 7., ob 21.30: Lido Jazz '88 - Guaiaba Trio.
V	petek, 8. 7., ob 21.30: Lido Jazz '88 - Kvartet Enrico Rava.
Arena
V	nedeljo, 3. 7., ob 21.30: nastopa Astor Piazzolla.
VERONA
Arena
Nocoj, 2. 7., ob 21. uri: opera Gioconda (Amilcare Ponchielli), dir. Christian Badea, rež. Jean Claude Auvray.
V	nedeljo, 3. 7., ob 21. uri: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Donato Renzetti, rež. Pietro Zoffi.
Teatro Romano
V	sredo, 6. 7., ob 21.30: Antonio e Cleopatra (William Shakespeare), rež. Giancarlo Cobelli, (ponovitvi 7. in 8. 7.).
SLOVENIJA in ISTRA
□	KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan od 8. do 18. ure (ogled vsako uro); ob 11. in ob 15. uri je možen ogled predstave klasične šole jahanja . Podrobnejše informacije nudi Prodajna služba (tel. 067/72617).
□	ŠKOCJANSKA JAMA: ogled vsak dan ob 10., 11.30, 13., 14.,
15.30	in ob 17. uri. Obisk traja poidrugo uro. (Urniki veljajo za julij in avgust.)
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan od 8.30 do 18. ure (vsake pol ure. Ogled traja poldrugo uro. (Urnik velja do konca septembra.)
□	POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 9. do 19. ure.
□	TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - BISTRA PRI VRHNIKI: muzej je odprt vsak dan od 7. do 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 18. ure, ob ponedeljkih in 1. 11. je muzej zaprt, (tel. 061/751422 in 061/317588)
□	NARODNI PARK BRIONI: ladja odpluje iz Fažane vsak dan ob 6.45, 9.15, 10.00, 11.15, 13.15, 15.30 in 17.15. Ogled vključuje vožnjo z ladjo od Fažane do otoka Veliki Brion in nazaj, ogled fotosafarija, živalskega vrta, arheoloških izkopanin, etnološkega in arheološkega muzeja ter stalne razstave Tito na Brionih. Vse informacije nudi Kompas Pula (tel. 052/24773).
BENEČIJA
□	LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE V ČEDADU (Borgo Bros-sana): ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure.
□	KRŠČANSKI MUZEJ (v čedajski Stolnici): ob delavnikih od
9.30	do 12. ure in od 15. do 17.30, ob nedeljah in praznikih od 11.30 do 12. ure in od 16.30 do 18.30.
□	KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Čedad - Ul. Monastero): vsak dan od 8. do 13. ure in od 15.30 do 17.40, ob ponedeljkih popoldne in praznikih zaprto.
• Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Čedad, Trg Boiani 4, tel. 0432 / 731398).
□	LANDARSKA JAMA (v občini Podbonesec, po Špetru na poti k meji): ključe ima župnik.
□	CERKVICA SV. JERNEJA (v Barnasu blizu Špetra): ključe imajo v sosednji hiši.
□	CERKVICI SV. LUCIJE IN SV. ANDREJA (v Kravarju pri Sv. Lenartu): za ključe lahko obiskovalci vprašajo v vaški gostilni.
□	LAŠTRA LANDARSKE BANKE PRI CERKVI SV. JAKOPA (v Biači v občini Podbonesec, na poti v Barnas).
GORICA
□	MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/83926): ob delavnikih od 9. do 12.30, od 15. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 20. ure, ob ponedeljkih zaprto.
TRST
□	JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/227312): vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob ponedeljkih zaprto; ogled vsake pol ure.
□	MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143): ob delavnikih od 9. do 13.30 in od 14.30 do 18. ure, ob praznikih od 9. do 12.30 in od 14.30 do 18. ure.
□	SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta): samo ob nedeljah od 10. do 15._ure
.□ KRAŠKA HIŠA (Repen):, ob nedeljah in praznikih od 11. do
12.30	in od 15. do 18.30. Informacije nudi agencija Aurora (tel. 040/60261).
□	RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure (tel. 040/208120 ali 208150).
□	ŽELEZNIČARSKI MUZEJ (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185): vsak dan od 9. do 13. ure, ob torkih zaprto.
□	RIŽARNA PRI SV. SOBOTI (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto.
□	AKVARIJ (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): vsak dan od 9. do 18.30, ob ponedeljkih zaprto.
□	POMORSKI MUZEJ (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 in 304885): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
□	ETNOGRAFSKI MUZEJ V ŠKEDNJU (Ul. Pane bianco 52 - tel. 040/827248): ob torkih in petkih od 15. do 17.30.
□	BOTANIČNI VRT V UL. MARCHESETTI 2: do 30. septembra vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in pomembnejših praznikih zaprto.
□	BOTANIČNI VRT CARSIANA: do 30. septembra odprto samo ob sobotah od 16.30 do 19.30 in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od
16.30	do 19.30.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (pon.), (9.00) Prehrana in zdravje, Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert iz studia: pianistka Neva Merlak, flavtistka Simonetta Pa-gani in gagotist Vojko Cesar, Mladinski zbor GM (dir. Stojan Kuret); 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Na počitnice! 12.30 Glasbeni listi;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Poezija pred opero, (16.00) Filmi na ekranih, Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Johannes Brahms; 18.00 Zabavna oddaja: In mirno tavala bi moja Pepka -afro-župnijski put-pure brez konca ne glave, vodi Andro Merku (zadnja odd., pon.); 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Sobotna matineja;
11.05	Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 "Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba iz baletov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni glasbeni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 KK Vipava; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Popevke naših ansamblov: Dajmo naši; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši;
8.00	Kviz; 8.40 Glasba; 9.15 Carosello Curci; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Po istrskih uličicah; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Avtomobilizem; 14.40 Glasbena oddaja; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Sobotni spored;
20.00	Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Poletni nočni val.
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
Withnail m jaz v Šestdesetih letih
Richard E. Grant (VVithnail) in Richard Griffiths (Monty)
VVITHNAIL & I
Produkcija: HandMade Films, VB 1986 □ Scenarij in režija: Bruce Robinson □ Igrajo: Richard E. Grant (Withnail), Paul McGann (Marwood), Richard Griffiths (Monty)
Pred nekaj leti so v Gorici podelili nagrado Amidei za najboljši scenarij britanskemu igralcu in pisatelju Bru-ceu Robinsonu. Avtorja scenarija Polja-smrti smo tedaj srečali v Gorici, kjer nam je v intervjuju napovedal skorajšnji režijski debi. Intervju smo morali registrirati v reprezentančnem avtomobilu, s katerim sta se Robinson in soproga peljala na ogled goriških brd. Zato je magnetofonski trak posnel
pretežno veliko ropota, imena, ki jih je izgovarjal pisatelj, pa so bila večkrat nerazumljiva. Da ne bi prišlo do nesporazumov ali nepotrebnih napak, je Robinson pristal na dodatno sodelovanje in nam na strani iz zvezka sproti izpisoval imena, naslove in citate, ki so mu bili posebno pri srcu. Večina tega "arhivskega materiala" je po objavi intervjuja romala v koš, med zapiski pa se je le ohranil drobec papir-
ja, na katerega je Robinson napisal naslov filma, s katerim je hotel debiti-rati kot režiser: Withnail & 1.
Leta so minila in Robinson je dejansko uresničil svoj filmski načrt, ki ga bomo menda v kratkem lahko gledali tudi v naši deželi, če naj verjamemo distributerjem. Robinsonov Withnail & I (Withnail in jaz) je izredno zanimiv britanski film, ki sploh ne spominja na Sobo z razgledom, Mesec dni na deželi in na podobne bukoličnoromantične umetnine. VVithnail in Marwood (filmski "jaz") sta namreč dva igralca brez službe, polna nad in upanja v bodočnost, a brez kruha za pod zob. VVithnail - ali, po želji, Marwood - je Bruce Robinson, ko se je na pragu sedemdesetih let boril za pogodbo.
Film je torej avtobiografskega značaja, saj nam predstavlja "učna leta" bodočega partnerja Isabelle Adjani v filmu Adele H. in bodočega Joffeove-ga sodelavca ter Oskarjevega nagrajenca v času, ko sta se (ali pa se nista, saj to sploh ni bistveno) s prijateljem podala na obisk k homoseksualnemu stricu Montyju in sta morala nato prebiti nekaj dni v njegovi podeželski hiši v Lake Districtu. Dogodivščine premražene trojice, ki stanuje v hiši brez tekoče vode, so seveda pestre in jih prav zaradi tega ne smemo razodeti gledalcem.
Vsem, ki se tudi ob poletni vročini ne odrekajo filmu pa lahko svetujemo ogled prvenca, v katerem so zabeleženi izredno zanimivi utrinki šestdesetih let. Kljub temu, da Withnail še tako prepričano ponavlja, kako je to »naj-pomembnješe desetletje, kar jih pomni človeštvo«, bo vsem jasno, da se mu mit ruši kar pred očmi.
Poletno izpopolnjevanje z glasbenimi velemojstri
Kulturni in kongresni center Cankarjevega doma organizira letos poleti dve pomembni glasbeni pobudi, in sicer že tradicionalno Mednarodno poletno violinsko šolo, poleg te pa še prvič Mednarodno poletno pevsko šolo. Gre za zelo kakovostne tečaje, ki jih bodo vodili svetovno znani glasbeniki.
Mednarodna poletna violinska šola bo tudi letos v prostorih Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega v Titovem Velenju. Tečaj, ki bo vseboval program vseh stilnih obdobij, se bo odvijal od 30. julija, ko bo na vrsti avdicija, vse do 13. avgusta. Zaključni koncert pa bo dan prej, to se pravi v petek 12. avgusta ob
20.30	v Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina. Tečaj bosta vodila profesor Igor Ozim in njegova asistentka profesorica Christiane Hutcap.
V Ljubljani rojeni Igor Ozim, učenec profesorjev Leona Pfeiferja in Maxa Postala, je leta 1951 prejel v Londonu nagrado Carla Flescha, dve leti kasneje pa še prvo nagrado zahodnonemške televizije v Miinchnu. Ozim gostuje po celem svetu, je pa tudi eden najbolj cenjenih evropskih pedagogov, saj poučuje na visoki šoli za glasbo v Kolnu. Z lise Von Alpenheim in VJalterjem Grimmer-jem je ustanovil znameniti Arion trio.
Christiane Hutcap je bila že pri štirinajstih letih sprejeta v razred profesorja Ozima, že leto kasneje pa se je izpopolnjevala v njegovem mojstrskem razredu. Po udeležbi na mednarodnih tečajih pri VVolfgangu Marsachnerju, Maxu Rostalu in Salvatoreju Accardu se je že zelo zgodaj posvetila pedagoškemu delu kot asistentka profesorja Ozima.
Mednarodno poletno pevsko šolo organizira Cankarjev dom letos prvič. Vodila jo bosta profesorja Alfred Burgstaler in mezzospranistka Marjana Lipovšek. Kandidati, ki bodo pozitivno opravili avdicijo 1. avgusta, bodo nato do 14. avgusta obiskovali tečaj, ki bo potekal v prostorih Cankarjevega doma. Zaključni koncert bo v petek, 12. avgusta, ob 20.30 v Ljubljani in sicer v Viteški dvorani v Križankah.
Alfred Burgstaler iz Salzburga je študiral koncert, opero in glasovno izobrazbo v Gradcu in na Dunaju. Od leta 1955 je član ansambla Dunajske državne opere, pedagoško dejavnost pa opravlja v Miinchnu in Hamburgu. Marjana Lipovšek je svetovno uveljavljena operna pevka,- študirala je na graški Visoki šoli za glasbo. Bila je članica dunajske in hamburške državne opere, leta 1982 pa je debitirala v milanski Scali. Od leta 1984 deluje kot svobodna umetnica in sodeluje na pomembnejših glasbenih prireditvah po vsej Evropi.
Skupni zaključni koncert violinske in pevske šole bo v soboto, 13. avgusta, ob 20. uri v Glasbeni šoli Frana Koruna-Koželjskega v Titovem Velenju. Podrobnejše informacije o poteku in prijavi na poletni šoli nudi CD (Zlata Jeseničnik in Monika Kartin-Duh) tudi po telefonu (061/221121 ali 212600).

Tudi skupne pobude društev včlanjenih v ZSKD in ZSKP
Več ljudi istočasno v dveh krajevnih upravah
Po izvolitvah v pokrajinski svet najbrž zamenjave v občinskih skupščinah
Volilni rezultati bodo prinesli marsikatero spremembo v občinskih svetih. O odločitvi gradeškega župana Fabia Zanettija, da odstopi z županskega mesta, potem ko je njegova stranka, gibanje Giustizia e Liberta, imela neuspeh na pokrajinskih in deželnih volitvah, smo že pisali.
Od včeraj je vest, da bo skoro gotovo odstopil še en župan, in sicer demokristjan Roberto Grion, župan v Koprivnem. Grion naj bi zapustil župansko mesto v svojem kraju, ker je bil izvoljen v pokrajinski svet na listi KD. V občinskem svetu v Koprivnem je bil od leta 1975, župan pa od leta 1980 dalje, v koaliciji njegove stranke s socialisti.
Podobnih sprememb bo najbrž še več. Več občinskih svetovalcev raznih strank je tokrat bilo izvoljenih v pokrajinski svet. Zakon dopušča dvojno izvolitev in tudi istočasno sodelovanje v dveh svetih. Vendar pa bo marsikdo od novo izvoljenih v pokrajinski svet zapustil svetovalsko mesto na občini, še zlasti če mu bodo dane odborniške obveznosti v pokrajinski upravi.
Med demokristjani sta v takem položaju predvsem Erminio Tuzzi in Gi-anfranco Crisci. Oba sta občinska svetovalca v Gorici. Tuzzi je tudi podpredsednik KZE, Crisci pa pokrajinski
tajnik KD. S svojega mesta v pokrajinskem svetu bo bolje vodil strankino delo v pokrajinskem merilu. Vendar pa si demokristjani prizadevajo, da bi dobili predsedniško mesto in ga odvzeli socialistom. Menijo, da bo njihova želja lažje uresničljiva potem ko ni bil potrjen dosedanji predsednik socialist Cumpeta. Sicer pa so med demokristjani kar trije taki, ki bi želeli postati predsednik pokrajine. To so Maurizio Fabbro, dosedanji podpredsednik, ki je med demokristjani prvi izvoljen, že omenjeni tajnik Crisci in tudi profesor Tuzzi. Morda bosta tako Tuzzi kot Crisci zapustila svetovalsko mesto na goriški občini.
Do sprememb bo najbrž prišlo tudi v komunističnih vrstah. Maurizio Salomoni je bil izvoljen v pokrajinski svet in bo zapustil mesto svetovalca v goriškem občinskem svetu. Tudi Oli-viero Furlan, ki naj bi ga nasledil v občinskem svetu, je bil izvoljen za pokrajinskega svetovalca. V Gorici krožijo govorice, da bo občinski svet zapustil senator Nereo Battello, ki je vedno bolj zavzet s parlamentarnim delom. Zaradi tega naj bi kmalu prišlo do večjih sprememb v sestavi komunistične svetovalske skupine na goriški občini.
Socialisti so izvolili kar tri ljudi, ki so občinski svetovalci. Franco Visintin je svetovalec v občini Poljan, Gino Saccavini je bil ponovno izvoljen v občinski svet v Tržiču, Gianfranco De-iust pa je svetovalec v občini Ronke, kjer je doslej bil tudi odbornik. Bodo vsi trije ostali v pokrajinskem svetu? Nekateri menijo, da se PSI ne bo odpovedala predsedniškemu mestu na pokrajini, če bo KD vztrajala, da obdrži župana v Tržiču. Zato bi Gino Saccavini utegnil postati pokrajinski predsednik. Možno pa je, da se bo kdo od treh socialistov odpovedal mestu v pokrajinskem svetu. Težko bi spet prišel v pokrajinski svet Cumpeta, saj bi morali po vrsti dati ostavko kar trije, Dosso, Mofferdinova (dosedanja svetovalka) in Dantignana. Sicer pa je Dosso podžupan v Koprivnem.
Oba svetovalca zelenih sta tudi občinska svetovalca, Fiorelli v Gorici, Giorgi v Tržiču. Ni znano ali bosta oba ohranila obe mesti. Utegne se zgoditi, da v pokrajinski svet pride prvi med meizvolj enimi Luciano De Gironcoli.
Kar se republikancev tiče bo odvetnik Enzio Volli, Tržačan, ki je bil izvoljen v Gradežu, skoro gotovo odstopil v korist Goričana Gandina, ki je prvi neizvoljeni te stranke.
Nenaden izbruh jeze s strani božjastnega mladeniča, ki je decembra lani ozmerjal karabinjerje in se celo napadalno pognal proti njim je bil vzrok nekoliko zapletene obravnave na goriški Preturi. Obtoženec, 23-letni Mas-similiano Speranza iz Gorice, Ul. Gar-zarolli 4, je v preteklosti bil že dvakrat obsojen zaradi podobnih dejanj. Lanskega 8. decembra je bil okrog poltretje ure ponoči v družbi prijateljev pred nekim lokalom v Podgori. Prišlo je do spora, kar je pritegnilo pozornost mimoidoče obhodnice. Medtem ko so ostali ohranili mirno kri, je Speranza najprej zavrnil legitimiranje, nato pa se z besedami in vihtenjem pesti pognal nad može postave.
Pretorju je na obravnavi dejal, da se le delno spominja dogodka. To bo tudi držalo, saj je njegov branilec Ma-niacco z zdravniškimi spričevali in navedbo podatkov, s katerimi razpolaga policija, utemeljil mladeničevo nasilno obnašanje z božjastnim napadom. Speranza naj bi tisti večer spil nekaj alkohola: ne toliko, da bi bil pijan, pač pa dovolj, da se je sprožil napad bož-jasti, zaradi katerega je postal nasilen. Skratka, je dejal odvetnik, naj se mu priznajo olajševalne okoliščine in delno neprisebnost in naj se kazen odmeri tako, da Speranzi (ki je bil že dvakrat pogojno obsojen v preteklosti) ne bo treba v zapor, pač pa naj bo podvržen policijskemu nadzorstvu na prostosti.
Tudi javni tožilec Russo je pred njim zahteval najnižjo možno kazen, postavil pa je celo vprašanje ustavnosti predpisa, ki v obravnavanem primeru preprečuje, da bi obtoženca oprostili zaradi neprisebnosti.
Pretor je v bistvu spregledal te pomisleke in obsodil Speranzo na 4 me-
V Gorici so se srečali predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete. Srečanje, ki je potekalo na sedežu ZSKD, je v zadnjih letih postalo že tradicionalno med obema kulturnima organizacijama in je s tega vidika prispevalo, da se je na Goriškem bolje usklajevalo razne pobude, obenem je dalo možnost, da je prišlo med ZSKD in ZSKP do skupnega projekta ob uresničitvi osrednje Gregorčičeve proslave.
O teh vprašanjih sta uvodoma spregovorila tajnik ZSKD Rudi Pavšič in predsednik ZSKP Damjan Paulin, ki sta ugotovila dobro raven sodelovanja ter naglasila potrebo, da bi tudi v bodoče prišlo do skupnih pobud, ki bi obogatile goriški kulturni prostor.
Na srečanju so v zvezi s sodelovanjem med društvi pozdravili pobudo štandreških kulturnih društev Oton Župančič in Štandrež. Na sestanku je bil govor tudi o težavah, s katerimi se dandanes srečujejo kulturna in prosvetna društva, o sodelovanju s kulturnimi organizacijami v matični domo-
OBVESTILO NAROČNIKOM
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju poletnih počitnic, da obvestijo Upravo PD v Gorici (tel. 0481-83382, vsak dan, razen nedelje, od 9. do 13. ure in od 15. do 18.30), o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava PD
sece in 5 dni zapora. Branilec je zato takoj po razsodbi vložil priziv. V primeru, da pred prizivnim sodiščem kazen ne bi bila zmanjšana, bo moral Speranza presedeti celotno kazen in tudi prejšnji obsodbi.
Avto zbil agenta
Agent prometne policije, 42-letni Boris Tabai iz Gorice, je bil včeraj žrtev neobičajne prometne nesreče pri Ma-rianu. Ob prometnem nadzorstvu je agent ukazal vozniku nekega avtomobila, naj se ustavi. Slednji, 36-letni Franco Fornasaro iz Čedada, je takoj pritisnil na zavore, a se je zaradi mokrega cestišča zaletel v agenta in policijski avto. Tabai se bo zaradi zloma v zapestju iz odrgnin po telesu zdravil 30 dni.
VABILO NA OBISK
Spoštovane goste iz Gorice in drugih krajev v Italiji obveščamo, da smo 1. julija odprli obnovljeno
GOSTIŠČE GRČIVA
na Grčni v Novi Gorici
Nudimo najrazličnejše jedi, zlasti domače in ribje specialitete. Rezervacije za obisk sprejemamo tudi po telefonu na številko 21439 v Novi Gorici.
Pričakujemo vas z iskreno dobrodošlico.
Biserka in Vlado Kajba
vini (predlagan je bil skupni sestanek z ZKO iz Nove Gorice) .ter o večji prisotnosti osrednjih zvez tam, kjer je ljubiteljska kultura pod zadovoljivo ravnjo.
Študentski klub UNIFAX čestita DIEGU DEVETAKU ki je doktoriral v ekonomiji.
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da bodo 11. julija odprli delovišče za mlade in brezposelne. V skupini bo delalo 10 oseb. Interesenti naj se čimprej javijo v uradu za zaposlovanje in prosijo za vpis v poseben seznam.
šolske vesti
Ravnateljstvo Državne srednje šole Ivan Trinko v Gorici sporoča, da zapade 7. julija rok za vpis v Eksperimentalni tečaj srednje šole za delavce s slovenskim učnim jezikom za š. 1. 1988/89.
Ravnateljstvo strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar obvešča, da se vpisovanje za šolsko leto 1988/89 zaključi 7. julija. Vpisujejo v tajništvu šole vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega zavoda Žiga Zois-oddelek za zunanjo trgovino v Gorici, obvešča, da se vpisovanje vrši do 7. julija, vsak dan od 9. do 11. ure.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica sporoča, da bo letos seminar za učitelje, vrtnarice in profesorje v Laškem v hotelu Hum od 28. avgusta do 3. septembra. Za goriške šolnike je odmerjenih 10 mest. Pisne prošnje za udeležbo sprejema Sindikat do 15. julija.
izleti
SPD priredi v nedeljo, 3. julija, izlet ob otvoritvi novega objekta pri Krnskih jezerih. Odhod z lastnimi sredstvi ob 7. uri s Travnika. Vodi Ivo Berdon.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 10. julija avtobusni izlet po Soški in Kanalski dolini z obiskom Višarij. Odhod ob 6. uri iz Gorice. Peljali so bomo mimo Vidma do Višarij, nato skozi Predil v Trento, kjer bo kosilo. V ceni sta vključena prevoz in kosilo, vlečnico na Višarje mora vsak doplačati. Prijave na sedežu društva in sicer 4. julija od 10. do 12. ure, oziroma v Sovodnjah pri Veroniki Butkovič, ter v Štandrežu pri Emi Brajnik, do oddaje razpoložljivih mest.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Senza via di scam-po«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Bestiale triango-lo erotico«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Čudežno dekle«, 20.30 »Vroče noči Josephine Muchenba-her« (orig. verzija).
DESKLE 19.30 »Priročnik za seks«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9. 30 Guido Fogari na glavnem pokopališču, ob 11. uri Valentina Terčič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štmaver.
V Gradežu razstava o novi cerkveni arhitekturi
V	Gradežu, v kongresni palači, je do 12. julija odprta razstava cerkvene umetnosti na območju naše dežele, Veneta in Južne Tirolske. Razstava, ki obsega kar 337 fotografij in grafičnih izdelkov, prikazuje arhitekturne novosti sakralnih stavb v pokoncilskem obdobju, bodisi da gre za nove gradnje, kakor za preurejanje in prenovo starih cerkva
Z območja goriške škofije je na razstavi prikazanih osem cerkva.
V	zadnjih dvajsetih letih zgrajene cerkve imajo drugačno obliko od tiste, ki smo je bili vajeni videti vsepovsod v Evropi. Ni več klasičnega zvonika, ni več klasičnih zunanjih ter notranjih oblik. Take novosti smo opazili tudi pri nas, na obeh straneh državne meje. Dovolj je, da pomislimo na cerkev v Novi Gorici.
Obsojen božjastni mladenič ker je ozmerjal karabinjerje
Popoln uspeh dijakov na mali maturi
Na izpitih šole Trinko izdelali vsi
Tudi na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko so se zaključili izpiti za dijake, ki so letos obiskovali zadnji razred obveznega šolskega ciklusa. V tem šolskem letu je tretji razred v Gorici in Doberdobu obiskovalo skupno 117 dijakov. Vsi razen štirih, torej 113 je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu. Uspeh na tej preiskušnji je bil popoln, saj so izdelali vsi dijaki. Odličnjakov je bilo letos sedem, zanimivo pa je, da so od teh kar štirje iz istega razreda, v treh razredih so imeli po enega odličnjaka, v treh pa ni nihče dobil najvišje ocene.
Izdelali so.
SEDEŽ V GORICI
3. a razred: Mara Černič (odlično), Ana Cuk, Tanja Curto, Erika Černič (odlično), Saša Černič, Tamara Kosič, Cristina Cravos, Alenka Sore (odlično), Erika Valentinčič, Jan Bednarich (odlično), Dimitri Braini, Miloš'Čotar, Simon Kosič, Marco Lutman, Christian Pahor, Erik Pelicon, Dino Persolja, David Pintar, Emilio Ouinzi.
3. b razred: Mila Bratina, Monica Carrara, Luana Drigo (odlično), Ales-sandra De Biasi, Amanda Humar, Nataša Klemse, Magda Komjanc, Florin-da Mastroianni, Claudia Princi, Silvana Princi, Tania Prinčič, Katy Sfiligoj, Aleksander Boskin, Dimitri Brisco, Claudio Colussi, Mitja Kobal, Claudio Kovic, Denis Lutman, Martin Marussi. En dijak ni bil pripuščen k zaključnemu izpitu.
3. c razred: Damijana Cevdek, Neva Devetak, Cristina Florenin, Katja Flo-renin, Vesna Lavrenčič, Valentina Mi-locco, Deborah Pahor, Mirjam Pahor, Andrea Bergnach, Fernando Cragnaz, Andrea lussa, Theo Micottis, Robert Miklus, Diego Silič, Marco Sosol.
3. d razred: Michela Devetak, Denise Hoban, Katja Klanjšček, Erika Nardin, Magdalena Pahor, Daria Pavio, Luana Visintin, Vanda Vižintin, Marko Bordon, Massimiliano Bosch, Peter Braini, Martin Devetak, Matija Klanjšček, Alex Pavšič, Alex Pintar, Silvano
Skok, Marco Sussi, Marco Tomšič, Erik Zavadlav.
3. e razred: Alenka Černič, Vesna Cescutti (odlično), Hadrijana Corsi, Emanuela Del Negro, Kristina Devetak, Barbara Peršič, Arianna Šuligoj, Marta Tuniz, Denis Bensa, Mauro Covi, Christian Ferfolja, Marko Jure-tic, Manuel Kovic, Silvano Kravos, Simon Leopuscech, Boris Lutman, Christian Pellegrin, Fabjan Sfiligoj, Ivan Zotti.
SEDEŽ V DOBERDOBU
3. a razred: Letizia Atzori, Zdenka Jarc, Cristian Donda, Silvan Ferfolja, Mitja Ferfoglia, Diego Ferletic, Andrej Gergolet, Marko Gergolet, Borut Jarc, Andrej Lakovič, Andrea Pahor, Walter Peris, William Peric (odlično). Ena dijakinja ni bila pripuščena k izpitom.
3. b razred: Eva Ferrari, Katiusa Kosič, Donatella Scrazzolo, Miriam Ton-sig, Andrea Ferfoglia, Luca Ferletic, Diego Gergolet, Marjan Gergolet, Michele Narduzzi. Dve dijakinji nista bili pripuščeni k izpitom.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1988/89 na Goriškem sledeče tečaje:
1.	za dodeljene prodaji s kvalifikacijo - 2. letnik (1000 ur)
2.	za personal computing (80 ur)
3.	angleščine (120 ur)
4.	za vodilno osebje v podjetjih (30 ur)
5.	za analizo finančnega upravljanja (80 ur)
6.	iz kletarstva (30 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije od 4. do 22. julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Croce 3, tel. 81826 vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 12.00 ure.
SKPD FRANČIŠEK B. SEDEJ in
ANSAMBEL LOJZE HLEDE vabita na
18. festival
ŠTEVERJAN88
ki bo med borovci v Števerjanu danes, 2. julija, ob 20.30 in jutri, 3. julija, ob 18. uri. Nastopilo bo 18'ansamblov. V nedeljo pred nagrajevanjem bo nastopil humorist Jaka Šraufnciger. Sledi ples ob zvokih nagrajenih ansamblov.
Pred počitnicami zadnji koncert otroškega zbora KD O. Župančič
Otroški pevski zbor KD Oton Župančič sestavljajo pretežno malčki, ki obiskujejo otroški vrtec. Nekaj je seveda tudi prvo in drugošolčkov, vseh pa je okrog dvajset.
Pred odhodom na počitnice je zbor, ki ga vodi Elda Nanut, imel zaključni nastop v kulturnem domu Andrej Budal. V prvem delu so otroci izvedli tri recitacije pesmi Otona Župančiča, v drugem delu pa so lepo zapeli vrsto otroških pesmic. Vsi so prejeli tudi knjižno darilo v priznanje za redno udeležbo na vajah in vzpodbudo, da se jeseni spet srečajo.
Skupščina predsednikov rajonov
Predsedniki rajonskih svetov se bodo zbrali na skupščini v ponedeljek, 4. julija, ob 19.30 na županstvu. Razpravljali bodo o odnosih med občinskim odborom in rajonskimi sveti. Odnosi so v zadnjem času povsem zvodeneli. Na skupščini bo govor tudi o imenovanju koordinatorja za usklajevanje skupnih pobud med predsedniki rajonskih svetov.
Edvard Gergolet-Juvane zev
Doberdobec na dolgi poti po svetu iz rojstne vasi tja do Reke
Vojna vihra ga je že kot mladeniča premetavala gor in dol po Italiji, Življenjska usoda pa ga je kasneje peljala še dlje. Edvard Gergolet, Juvanežev po domače, se je iz Doberdoba sicer odselil že pred dolgimi leti, z rojstno vasjo, s prijatelji in sorodniki pa je vselej obdržal tesen odnos, tako da ga še danes v vasi skoraj vsi poznajo.
Kot mnoge naše rojake, so tudi Edvarda Gergoleta med vojno, kot tudi druge Doberdobce, prisiljeno odpeljali v posebne bataljone, dolgo mesecev je bil tako Edvard v zalivu Sibari v Apuliji. Po propadu Italije in demobilizaciji, ki je sledila razpustu kraljeve vojske, se je Edvard zaposlil je ameriških letališčih na jugu polotoka, zato se je po končani vojni pripeljal domov (oz. v Videm) kar s transportnim letalom. Dela v vasi ni bilo, zemlje na kmetiji je bilo premalo za sedem fantov Juva-neževe družine, zato si je Edvard Gergolet kmalu po vojni služil skromni denar v ladjedelnici, kjer je sicer delal že pred vojno, in s čiščenjem »kanale-tov« po Furlaniji.
Njegovo delo je vselej teklo vzporedno z aktivnim kulturno-prosvetnim delom, Edvard Gergolet je bil namreč med ustanovitelji domačega kulturnega društva Jezero in je bil blagajnik Zveze antifašistične mladine. Povedal nam je, da je bilo v prvih povojnih letih po naših vaseh precej vroče in je bil vsakdo poklican za to, da nudi svoj doprinos pri rasti naše narodnostne
biti. Edvard se tako še živo spominja, kako so med gradnjo sedeža društva v Doberdobu kradli na parcelah les za postavitev odra, lesa je bilo namreč takrat malo, sicer je bila društvena blagajna takrat itak prazna...
Vendar se je Edvard odločil, da bo v pomorski šoli v Piranu nadaljeval šolanje, pred pričetkom vojne je namreč z uspehom zaključil šolanje na srednji tehnični šoli v Tržiču. Razlogov, zaradi katerih se je odločil za šolanje v matični domovini je bilo več, pomemben razlog pa je bila pomoč pri študiju, ki ga je nudila Slovenija pri študiju zamejskih Slovencev. Edvard Gergolet je tako brezplačno živel v dijaškem domu in se je lahko izučil za ladijskega tehnika.
Po končani šoli se Edvard ni vrnil v rojstni Doberdob, saj jugoslovanskih šol takrat v Italiji niso bile priznane in je tako sprejel službeno ponudbo reš-ke Jugolinije. Dolgo vrsto let je Edvard plul po vseh morjih sveta, večkrat pa ga je na poti spremljala žena Zora, tudi ona Doberdobka, Daceva po rodu. Edvard in Zorka, kot jo vsi poznajo, sta se sicer skupaj bojevala že na kulturno-politični fronti v vasi. Po 22 letih plovbe pa je Edvard Gergolet postal inšpektor Jugolinije, odgovoren za severnoatlantsko ladjevje.
Sedaj je Edvard v pokoju in živi v lastni hiši v Mariničih, mali vasici nad Reko. Tudi sedaj se Edvard Gergolet
ukvarja s prosvetnim delom, saj je eden izmed odbornikov KD Bazovica, društva slovenskih priseljencev na Reki. Vselej se rad vrne v rojstni Doberdob, na naše vprašanje, če je že pomislil, da bi se za stalno naselil na Krasu, nam je Edvard s kančkom otožnosti v očeh priznal, da je domotožje še vselej močno, v življenju se pač vsakdo mora sprijazniti s stvarnostjo, tudi če ni vselej najbolj prijetna.
FABIO GERGOLET
Predlog SDAG
Predsednik družbe SDAG, ki upravlja tovorno postajališče, odv. Cesare Devetag je namestniku ministra za finance, Stefanu de Luci, ob njegovem nedavnem obisku, izročil dokument, ki vsebuje predlog, da bi tudi na območju carinarnice v Gorici, finančna uprava priznala trgovskim podjetjem, špediterjem in prevoznikom, enake ugodnosti, glede plačevanja carinskih pristojbin, kakor jih že uživajo na Tržaškem. Gre predvsem za možnost, da se dajatve plačajo v roku šestih mesecev. Vprašanje je že dalj časa na dnevnem redu.
Študija o značilnosti tal na območju vin »Isonzo«
Konzorcij za zaščito posoških vin "Isonzo", ki ima sedež v Krminu, je pred kratkim sprejel pomembno odločitev, ki naj bi v prihodnjih letih pomenila bistven doprinos k rasti kakovosti vin z zaščitenim geografskim poreklom. Izvedli bodo namreč posebno študijo o značilnosti tal, glede sestava, lege, globine podtalnice itd. Istočasno bodo med vinogradniki, člani konzorcija, izvedli anketo, ki naj bi posredovala vrsto najbolj značilnih podatkov.
Namen konzorcija je, da bi to zahtevno delo zaupali, na podlagi štipendije, agronomu s fakultetno izobrazbo in ki nima druge zaposlitve. Pogoj je, da ima stalno bivališče na območju goriške pokrajine. Predvideno je izplačilo nagrade v višini 20 milijonov lir letno (bruto), za dobo treh let.
Prošnje je treba poslati na Konzorcij za zaščito vin Isonzo, Krmin, Ul. Sauro 9.
Kako vzporejati ukrepe če bi bila Soča onesnažena
V Novi Gorici so ustanovili komisijo za vzporejanje ukrepov v primerih večjega onesnaženja reke Soče. Sestavljajo jo predstavniki občinskih upravnih in drugih organov, inšpekcije ter organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito okolja. Komisijo vodi predstavnik občinske službe za notranje zadeve v Novi Gorici.
Reka Soča še zmeraj spada k relativno čistim oziroma manj ogroženim vodotokom v Sloveniji. Vendar je na nekaterih odsekih v tolminski in novogoriški občini ogrožena, ker se v reko odtekajo tudi tako imenovane težke kovine in druge škodljive ali celo strupene snovi. Občinske skupščine na severnoprimorskem območju že dolgo obravnavajo zaščitne ukrepe za zavarovanje Soče in njenih pritokov, vendar o tem še niso sprejele dogovora oziroma sprejele skupnega dokument, (m. d.)
Križev pot Goričana Franja Kuštrina, ki si je bil ustvaril dom v Podgori
Od bojev za Koroško v nacistično taborišče
Ko je v zgodnji pomladi 1916 prišla na soško fronto dunajska pisateljica in prva vojna reporterka Aliče Schalekova, je ob obisku levega brega Soče, ob pevmskem mostu, zapisala:
»V tej nepozabni minuti stojim tu prvič ob Soči. Tukaj med umrlimi hišami sem zagledala vojno. Je kdo, ki ve zakaj rušimo hiše in preganjamo ljudi? Kdo počne to, česar nočemo?!«
In videla je takrat tudi Podgoro, in s Podgoro vred Kalvarijo, o kateri je napisala sodbo av-stroogrskih vojakov: »Da na soški fronti ni bil nihče resnični borec, če se ni boril "na Podgori"!«
In še je dodala Schalekova: »Ampak Gorica s svojo okolico je bila nekdaj paradiž. Spomladi je cvetelo v vseh barvah, mile južne sape so božale blagoslovljeno zemljo...«
V tej goriški okolici je morda najlepši biser prav Podgora, tako mehko naslonjena na vedno zeleno Kalvarijo, ob vznožju katere se leno spušča zelenomodra Soča proti morju. In tu ob njenem desnem bregu si je v pozni jeseni 1923. leta postavil svoje ognjišče mladi Goričan Franc - Franjo Kuštrin. Rodil se je v slovenski kmečki družini na goriškem gradu, tik na prelomu stoletja. Čeprav komaj sedemnajstletni, je moral tudi on k 97. pešpolku. Dve leti se je kot dobro-voljec boril za severno slovensko mejo na Koroškem, bil tudi hudo ranjen in se šele v jeseni 1920. leta vrnil v Gorico.
Kmalu se je zaposlil pri trgovcu Livellari v Raštelu, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo Jolando Simšičevo iz Podgore. Po poroki se je Franjo, ki je bil že prej član tamburaškega orkestra goriške "Mladike", vneti tamburaš in aktiven mladinec povsod zraven, kjer se je odvijalo bogato slovensko društveno in kulturno življenje na Goriškem, pričel vključevati tudi v pestro podgorsko prosvetno delovanje. Sicer pa ni imel veliko časa zase; pot trgovskega zastopnika za goriške grosiste, kot sta bila Morassi in Livellaro, ga je vodila vse do Idrije, Cerkna, Postojne, Ilirske Bistrice. Na teh dolgih in napornih poteh, ki so trajala po ves teden, se je srečeval s številnimi zavednimi slovenskimi trgovci. V času, ko se je stopnjevala italijanska fašistična diktatura je z njimi lahko svobodno izmenjal svoje poglede in ocene o času, ki je bil primorskim Slovencem vedno manj naklonjen. V Gorici je ohranjal prijateljstva iz mladih dni, tako z Gigijem Komjancem, Stankom Lupincem, Darko Šuligojem, prof. Radom Bednarzikom in še s kom. Nič čudnega, da je ob pojavu druge svetovne vojne in organizaciji Osvobodilne fronte v mestu, postal njen član; po kapitulaciji Italije pa odbornik Narodno osvobodilnega odbora v Podgori, in mu je bila zaradi vsestranske antifašistične dejavnosti nemška, in z njo vred kvizlin-ška policija, nenehno za petami!
Sin Stanko je tokrat komaj 17-letni odšel v partizane. Podgora je do konca vojne dala 164 aktivnih borcev v NOV, od katerih je bilo 122 Slovencev in 42 Italijanov, 21 terenskih aktivistov, od katerih 20 Slovencev in 1 Italijan, interniranih je bilo v nacistična uničevalna taborišča 28 vaščanov, od tega 24 Slovencev in 4 Italijani. V PartizGriskih bojih je padlo 33 Podgorcev, v uničevalnih taboriščih je za vedno ostalo 15 vaščanov, med njimi tudi Ana Dezors in Anna Riz.
V Nemčiji (v današnji vzhodni Nemčiji) je po posledicah dela in življenja v taborišču Buchen-wald in podzemnih tovarnah umrl 18. aprila 1945 tudi naš Franjo Kuštrin. Najmanj kar si je želel je bilo, da bi umrl na tujem, daleč proč od svojih in lepe Goriške. Leži na vaškem pokopališču v Wanzlebenu bei Halle, blizu Lepziga. Iz Nemčije ni nikoli prišlo njegovo pismo, saj se domačim niso smeli javljati, kot je vdovi Jolandi pisal jeseni 1945 iz Papariana pri Fiumiciellu Franjev sopotnik na potovanju v Buchenwald in njegov taboriščni tovariš do zadnjih dni Mario Gialuz.
Čeprav so najprej kopali sol v rudniku, potem pa delali 400 m pod zemljo v letalski industriji, se je po prijateljevem opisovanju Franjo počutil dobro še 20 dni pred prihodom ameriških čet. Nenadoma pa je občutil hude bolečine v nogah, otekale so mu tako, da ga je taboriščna uprava spravila v bolniški oddelek. Po prihodu Ameri-kancev so bolnika takoj premestili v provizorično bolnišnico sosedne vasice, toda za Franja je bilo prepozno. Na predvečer smrti 18. aprila 1945 je še govoril drugemu prijatelju Furlanu iz Manč: »Saj nisem tako slab, še bom prišel domov!«
Tak je bil pokojni Kuštrin, v svojih dejanjih odločen, poln upanja, korajžen. Tudi takrat, ko so ga 10. oktobra 1944, ob vrnitvi iz Gorice, na pevmskem mostu fašisti aretirali in odpeljali v Ul. Barzellini, kjer je ostal vse do 15. novembra 1944, do transporta v Nemčijo. Na železniški postaji sta se od njega poslovili žena Jolanda in hčerka Lenka. Deževalo je hudo tistega žalostnega dne, se spominja Lenka. Več so jih pripravili za na daljno, neznano pot. Oče se je še zadnjič prikazal pri okencu živinskega vagona: »Tu je vse mokro« je dejal. In zadnjikrat sta ga objeli!
Gospa Jolanda Kuštrin, ki je že zdavnaj prešla visoka 80. leta živi v Podgori, v prijaznem domu tik ob Soči, v krogu sinove in hčerkine družine. S težkim srcem se je le za nekaj dni ločila od največjega zaklada, ki ga primore. V usnjeni listnici ima spravljenih vseh osem pisem, ki jih ji je njen Franjo uspel poslati po zaporniškem mizarju iz goriške kaznilnice pred odhodom v Nemčijo. Vsakega posebej je že pred
Kuštrinova družina pred 2. vojno z nonotom Simšičem
davnimi leti lastnoročno pretipkala, da bi se ohranili originali in bi moževe besede lahko črtala, kadar bi ji to zaželelo njeno utrujeno srce. Danes je gospa Jole hud bolnik, spomin ji peša, misli gredo po svoje, kot bi se tudi njej življenje ustavilo v daljni jeseni 1944. Nekdo, morda jih je bilo več so njenega Franja ovadili! Toda v pismu 12. novembra 1944 piše Franjo svoji ženi s svinčnikom: »O tistih dveh, o katerih sem rekel, da sumim ovadbo, drži za sedaj zase in ne povedati nikomur, dokler nisem gotov... Torej moralo visoko in ne obupavati, bo kar bo, samo korajžo. Še nekaj te moram opomniti in sicer da se premalo, preubožno oblačiš, pokaži tudi sedaj sovaščanom, da nimaš potrebe in oblači se boljši, da ne bodo rekli so njega zaprli in sedaj si v malori.«
V predhodnem pismu 29. oktobra, v katerem piše Franjo Kuštrin tudi o predvidenih novih odhodih v Nemčijo, se ženi takole oglaša: »Draga Jole hvala Ti za vse, kar si do danes storila za me in za vse kar ste mi z žrtvijo prinesli. Ne nosite več blaga gor, temveč mi boste vse izro-
čili ob odhodu. Ako pa te dneve res odpotujem v Nemčijo ali v kakšno drugo deželo odkoder ni povratka, tedaj vas prosim ne žalujte za menoj, temveč skrbite, da si zagotovite čim udobnejše življenje. Stanko pa, ako se vrne, naj si preskrbi službo in Vam tako pomaga, Lenka pa ako ti bo mogoče naj dokonča šolo. Ne pozabi pa tudi za zavarovanje za življenje, tudi to je nekaj. Kako pa je s Teboj, z zdravjem, kdaj se boš dala operirati? Ako bom odhajal bom težko brez slovesa in poljuba otrokoma, daj jim pa ti zame poljub. Ako pa bi se ne povrnil več, tedaj draga Jole vsim želim vso srečo v življenju in ohranite vsaj mali spomin name. Pozdravi tudi vse znance....
2. novembra 1944 sledi kratko pismo. »Prejel vse v redu, pa tudi denar, hvala za vse. Prošnje ni treba delati, ker bi itak ne koristilo. Ni res, da sem obupan, kakor praviš, temveč to kar so obljubili s pošiljatvijo v Nemčijo, od tam ni več povratka, zato ravnaj se po mojem včerjašnjem. Te dneve, mogoče že danes, se bo odločila moja usoda življenje ali pa smrt, čakam pa čisto mirno na to odločitev, pa naj bo kakršnakoli. Pozdravi pravlega Stojana, drugo pa še veš...«
Stojan je bilo partizansko ime za Stanka, Kuš-trinovega sina. V dneh očetove smrti, za katero ni mogel vedeti, se je II. bataljona II. brigade Narodne Obrambe bližal Trstu in hudim bojem za njegovo osvoboditev. V pismu, ki ga je poslal 3. maja iz Trsta predragi mami in sestrici v Podgoro piše med drugim: "... Končno vam pišem iz svobodnega Trsta, kamor sem dospel že l.t.m. ... Opoldne tega dne smo krenili iz dolnjega Krasa proti Opčinam, kjer so bile močne nemške utrbe. Pričela se je tam ostra borba, takšna, da so borci ruskega bataljona rekli, da je to drugi Stalingrad. Dež je lil kakor iz škafa, bliskalo je in grmelo, po drugi strani pa grozno grmenje topov in mitraljezov naših in sovražnih, tako da je vsak mislil, da je sodni dan. Okrog 3 popoldne smo pa se le prebili skozi artiljeriske utrdbe in dospeli okrog 6. ure v Barkulje in od tam naprej. Po ostrih pouličnih borbah smo končno dospeli do "Koronea", kjer so se Nemci zabunkali in vztrajali. Borbe smo vodili do včeraj opoldne, ko se je tudi ta zadnja nemška postojanka v mestu predala. Nepopisno veselje je zavladalo v nas vseh, ko smo le l.t.m. zvečer srečali z našo IV. Armijo in videli drveti po ulicah Trsta naše tanke.... V skrbeh sem za Vaju, sem zvedel, da je v Podgori precej hudo, ker doli razsajajo četniki in da so precej civilistov pobili...."
1. maj 1945 je bil za Podgorce dan terorja! Večji del Primorske pa je že slavil težko dočakan dan svobode. V Podgori je morala še teči kri, preden so se četniki umaknili proti zahodu. Velik krvni davek so plačali ljudje na desnem bregu Soče, v danes tako mirni, v cvetje in zelenje odeti starodavni slovenski naselbini pod Kalvarijo.
DORICA MAKUC
Košarka: kvalifikacijska srečanja za udeležbo na OI
Novi prepričljivi zmagi Italije in Jugoslavije
Italija - Turčija 91:74 (37:35)
ITALIJA: Gracis 9, Gentile 12, Mag-nifico 14, DelLAgnello 4, Bosa 11, Ves-covi, lacopini, Binelli 6, Riva 11, Della Valle 8, Costa 11, Boni 5.
TURČIJA: Topsakal 6, Ongoren, Ene 2, Vorukoglu 8, Cakirgil 16, Turam 10, Kunter 11, Erdenay 3, Kutucu, Aydan 12, Aribogan, Oyguc 6.
SODNIKA: Ericson (Sve.) in Arenci-bia (Šp.). PM: Italija 19/26, Turčija 10/13. PON: Oyguc (30). TRI TOČKE: Gentile 2, Topsakal 2, Cakirgil 3, Kunter 1. GLEDALCEV: 800.
ARNHEM — Sinočnje srečanje ni bilo za Italijo zgolj formalnost, kot bi lahko bilo razvidno iz končnega izida. V prvem polčasu se Italija nikakor ni mogla »odlepiti« od žilavih nasprotnikov. Odprlo se ji je le v drugem delu igre, vendar je jasno, da trenutno Italijani niso v formi. Pravi test pa bo seveda v finalni skupini v Rotterdamu.
Jugoslavija - Izrael	103:72
(53:42)
JUGOSLAVIJA: Petrovič 29, Radulovič 5, Čutura 10, Kukoč 4, Paspalj 15, Obradovič 5, Vrankovič 10, Divac 11, Pecarski 2, Radja 3, Cvetičanin 9.
IZRAEL: Hanfeld 2, Stejnhouer, Gordon 3, Richlis 2, Ardity 7, Rosen-berg, Maor 2, Cohen, Vamchi 25, Vird-Courdis 17, Frishman 11, Flejsher 3.
Jugoslovani so začeli nekoliko slabše, vendar so se takoj zbrali in z dobro igro Petroviča, Paspalja, Vrankoviča in Divača v napadu ter Cvjetičanina v obrambi povečali prednost. V drugem delu igre so se Izraelci spet približali na samih pet točk (53:48), vendar pa so Čutura in Divac spet vzpostavili ravnotežje. Zmaga Jugoslovanov je torej bila gladka in zaslužena, sedaj pa se Petrovič in tovariši psihično že pripravljajo na finalne napore.
Izidi in današnji spored
SKUPINA A
Španija - Nizozemska 94:68; Švedska - Velika Britanija 85:77. Počitek: Irska.
LESTVICA: Španija 8, Nizozemska 4, Velika Britanija in Švedska 2, Irska 0.
DANES: Irska - Švedska (19.00); Nizozemska - Velika Britanija (21.00); počitek: Španija.
SKUPINA B
Finska - Danska 80:75; Italija - Turčija 91:74. Počitek: ZRN.
LESTVICA: Italija 8, ZRN 4, Turčija in Finska 2, Danska 0.
Turčija - Finska (19.00); ZRN - Danska (21.00); počitek: Italija.
SKUPINA C
Jugoslavija - Izrael 103:72; Grčija -Norveška 100:81.
LESTVICA: Jugoslavija in Grčija 4, Izrael in Norveška 0.
Izrael - Norveška (19.00); Jugoslavija - Grčija (21.00).
SKUPINA D
Poljska - Švica 85:73; SZ - Francija 111:71.
LESTVICA: SZ 4, Poljska in Francija 2, Švica 0.
Francija - Poljska (19.00); SZ - Švica
(21.00).
Brata Sarron najhitrejša
FRANCORCHAMPS (Belgija) -Francoska brata Christian in Domini-que Sarron sta dosegla najboljša časa v prvem dnevu kvalifikacijskih preizkušenj za motociklistično dirko za VN Belgije. Christian Sarron (yamaha) je v razredu do 500 ccm s časom 2'27"62 (poprečna hitrost 169,245 km na uro) prehitel Lawsona (ZDA, yamaha, 2'29"64), Raineya (ZDA, yamaha, 2'29"96), Shvvantza (ZDA, suzuki, 2'29"97), Gardnera (Avstral. honda, 2'30"61) in Chilija (It., honda, 2'30"68).
V čettrliterskem razredu je bil vrstni red naslednji: 1. D. Sarron (Fr.) honda 2'35"59; 2. Mang (ZRN) honda 2’35"61; 10. Cadalora (It.) yamaha 2'39"37. V razredu do 125 ccm pa so tako vozili: 1. Martinez (Šp.) derbi 2'47"27; 2. Brigaglia (It.) rotax 2'48"94; 3. Spaan (Niz.) honda 2’49"28.
Nastop Gvatemale v dvomu
GVATEMALA — Nogometna reprezentanca Gvatemale, ki bi morala nadomestiti izključeno Mehiko kot prvega nasprotnika Italije na olimpijskem nogometnem turnirju, se še ni odločila za nastop v Seulu. Glavni razlog so veliki visoki stroški, ki jih domača nogometna zveza ne more kriti.
Milutinovič ne gre v Peru
CIUDAD DE MEXICO — Jugoslovanski nogometni trener Milutinovič je zavrnil ponudbo, da bi vodil perujsko državno reprezentanco, ki jo čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Italiji. Dejal je, da bo po ostrih ukrepih UEFA, ki je Mehiko za dve leti izključlila z mednarodnega prizorišča, ostal v tej deželi in ji skušal pomagati, da prebrodi te težke čase.
Šah: nove svetovne lestvice
Kasparov vse boljši
LUZERN — Včeraj so objavili nove reting lestvice, iz katerih je razvidno, da se svetovni prvak Garri Kasparov vse bolj približuje zgodovinskemu rekordu mitičnega Roberta Fischerja. Slednji je leta 1972 zbral 2780 točk, nato pa se umaknil s šahovskih prizorišč. Kasparov jih ima sedaj kar 2760, na drugem mestu pa mu sledi rojak Karpov, ki zaostaja za 35 točk.
Na presenetljivem tretjem mestu je Anglež Short, na četrtem pa mu sledi Sovjet Beljavski. Anglež Speelman ohranja mesto pod vrhom, Timman pa je izgubil svoje tretje mesto.
Zanimivo je, da sta tako Nikolič kot tudi Ljubojevič izgubila mesto med prvimi trinajstimi, kar je vsekakor nadaljnji korak nazaj jugoslovanskega šaha.
Vrstni red: Kasparov 2760 (prej 2750); Karpov 2725 (2715); Short 2665 (2630); Beljavski 2655 (2645); Speelman 2645 (2625); Timman 2640 (2675); Por-tisch 2635 (2615); Gurevič 2630 (2625); Ribli 2630 (2620); Ivančuk 2625 (2535); Andersson 2625 (2605); Šalov 2625 (2595); Nunn 2625 (2615).
Med ženskami je prepričljivo v vodstvu svetovna prvakinja Maja Čibur-danidze (2555) pred Joselijanijevo (2495) in Polgarjevo (2490).
Tenis: Šved Edberg prvi finalist
Danes ženski finale in Lendl - Becker
Nogomet: kupoprodajna sezona v polnem teku
»Zgodovinska« izbira Belanova
LONDON — Šved Stefan Edberg je prvi finalist teniškega turnirja v Wim-bledonu. Za drugega finalista pa bomo izvedeli danes, ko bosta Čehoslovak Lendl in Zahodni Nemec Becker nadaljevala včeraj zaradi teme prekinjeni dvoboj.
Edberg se je v finale uvrstil na račun Čehoslovaka Mecirja (4:6, 2:6, 6:4, 6:3, 6:4). Slednji je srečanje sicer odlično pričel in po 70 minutah igre je v nizih vodil z 2:0. V tretjem setu je Edberg nadaljeval zanesljiveje, vendar je kljub temu bil na robu poraza. Pri rezultatu 3:3 je Mecir na servisu Edber-ga že vodil s 40:0, zadostovala mu je torej le točka, da nasprotniku vzame servis in igro, s čimer bi verjetno tudi odločil srečanje. Edberg pa se je rešil in zatem osvojil še set. Podobno priložnost je Mecir imel v četrtem nizu, vendar ga je prav tako izgubil. V petem nizu je zgledalo, da si je Čehoslovak opomogel, saj je povedel s 3:1. Tedaj pa je nerazumljivo popustil in Edberg je osvojil štiri igre zaporedoma, s
Stefan Edberg
čimer je bilo vse končano: Edberg se je prebil do svojega prvega wimble-donskega finala.
Razburljiv je bil tudi drugi polfinale, ki pa se bo končal šele danes. Becker je v prvih dveh setih brezhibno igral in ju tudi osvojil. Dramatičen pa je bil tretji niz, ki se je odločil šele s tie-breakom, v katerem je bil Lendl večkrat na tem, da se poslovi od Wim-bledona. Kljub vsemu je nasprotniku le iztrgal niz, zaradi teme pa so tedaj srečanje prekinili pri rezultatu 2:1 za Beckerja (6:4, 6:3, 6:7, tie-break 8:10). Nadaljevali ga bodo danes, ko bo na sporedu tudi ženski finale med Navratilovo in Grafovo.
Preklicali izključitev Indije
LONDON — Mednarodna teniška zveza je preklicala enoletno izključitev Indije iz tekmovanj za Davisov pokal. Indija se je namreč aprila meseca uprla in ni hotela igrati proti Izraelu, potem ko so doma njenim igralcem večkrat grozili, da bodo z njimi obračunali, če bodo šli v Tel Aviv. Mednarodna zveza je menila, da odločitev ni bila političnega značaja.
MILAN — Italijanski nogometni ambient je še vedno »pod šokom« zaradi »zgodovinske« izbire enega najboljših sovjetskih in evropskih nogometašev vseh časov, Igorja Belanova, ki naj bi v prihodnji sezoni igral pri Atalanti. Negativnega protagonista zadnjega evropskega finala med SZ in Nizozemsko (ne smemo pozabiti, da je prav bn v nekaj minutah najprej zadel drog, nato pa še zastreljal enajstmetrovko) je baje nakupila Genoa, vendar pa ga je posodila novopečenemu prvoligašu iz Bergama.
Belanov bo tretji sovjetski nogometaš, ki zapusti domovino. Blohin igra v Avstriji, Kidjatulin pa bo prihodnjo sezono igral v Franciji. Belanov se bo v Atalanti pridružil Švedoma Stromber-gu in novemu nakupu Prytzu.
Juventus se je vendarle nekoliko zganil. Dokončno je nakupil odličnega Marocchija od Bologne, nato pa je baje še prodal Vignolo Genoi ter najel solidnega Galio in verjetno Madžara Detarija, vendar pa je to vseeno še kar
skromna bera za tako ekipo. Milan je dokončno uredil problem Rijkaarda, katerega mu je osporaval Sporting iz Lisbone, in ima ekipo popolno. Gritti noče v Bari in ga bo verjetno odkupil Udinese, Tržačan Brvi pa bo skoraj gotovo odšel v Cremono za 690 milijonov lir. V Verono je prišel Bortolazzi od Milana ter za dve leti Galderisi. Verona je obenem potrdila svoje tri tujce: novega Caniggio ter »stara« El-kjaerja in Bertholda.
Novosti so tudi pri Triestini. Franca Causia so kooptirali v glavni odbor ter mu dodelili funkcijo podpredsednika, predsednik pa je odstal De Riu. Volitve so pač mimo, Causio kot predsednik pa ni več potreben...
Tomislav Ivic v Parizu
PORTO — Jugoslovanski nogometni trener Tomislav Ivic bo v prihodnji sezoni vodil Pariš Saint-Germain. Na klopi portugalskega prvaka Porta ga bo zamenjal domačin Joaguim Jesus Ouinito.
Avtomobilizem: poskusne vožnje za VN Francije
Še vedno premoč Prosta in Senne
Prve poskusne vožnje za VN Francije v formuli ena v Le Castelletu niso glede razmerja moči med najboljšimi prinesle nič novega: vozila mclaren so še vedno nedosegljiva, takoj za njimi pa sta-, tudi tokrat oba ferrarija. Zato pa je do majhnega presenečenja prišlo v sami hiši McLaren: Francoz Prost je bil drugič v tej sezoni hitrejši od klubskega tovariša Senne, ki ima letos za sabo kar šest startov v prvi vrsti. Vsekakor je Prost napovedoval, da se bo na hitrih avtodro-mih skušal oddolžiti za nastope, v katerih je bil nekoliko v senci hitrega Brazilca.
Če Ferrari in Lotus nista mogla ogroziti premoči McLarna, pa so pri Ferrariju le pokazali določen napredek, kar je po klavrnih nastopih v Montrealu in Detroitu postalo tudi nuja. V tem smilu si gre tudi razlagati prisotnost angleškega tehnika Johna Barnarda, pa tudi najvišja hitrost na ravnem delu proge je bila visoka (317 km na uro), kakih 10 km več od tega, kar je dosegel Prost.
Še nekaj gre zabeležiti, in sicer soliden nastop vozil z atmosferskim motorjem, čeprav so izvedenci računali, da bodo prav na hitrih progah imela več težav. Zlasti se je izkazal Nannini
na benettonu, ki je prehitel tako Mansella na williamsu kot svojega klubskega tovariša Bout-sena, za Proštom pa je zaostal »le« dve sekundi in pol. Dobro je vozil tudi drugi Italijan, Ivan Capelli na marchu, še zlasti, če upoštevamo, da si je na dirki v Detroitu zlomil nogo. Capelli je dosegel 14. čas.
Vrstni red uradnih poskusnih voženj: 1.
Prost (Fr.) mclaren T08 T71 s poprečno hitrostjo 201,358 km na uro; 2. Senna (Braz.) mclaren T08"456; 3. Berger (Av.) ferrari 1'09"032; 4. Albo-reto (It.) ferrari T09"624; 5. Piguet (Braz.) lotus T09"734; 6. Nannini (It.) benetton 1T0'743; 7. Mansell (VB) williams 1TTT12; 8. Boutsen (Bel.) benetton 1T1"170; 9. Gugelmin (Braz.) march ITT'315; 10. VVarvvick (VB) arrows 1T1"339; 11. Nakajima (Jap.) lotus 1T1'394; 12. Cheever (ZDA) arrows 11T'567; 13. Patrese (It.) williams 1T1"671; 14. Capelli (It.) march 1TT779; 15. De Cesaris (It.) rial ril"854; 16. Streiff (Fr.) AGS 171"986; 17. Al-liot (Fr.) lola 1T2"286; 18. Dalmas (Fr.) larrousse ri2”547; 19.Arnoux (Fr.) ligier 1T2"654.
Poskusnih voženj se je skupno udeležilo 30 pilotov, Gabriele Targuini pa je bil izločen že na jutranjih predkvalifikacijah.
Avtomobilizem: jutri Čedad - Stara gora
ČEDAD — S startom ob 11.00 (druga vožnja bo ob 14.30) bo jutri tradicionalna avtomobilska dirka Čedad -Stara gora. Najprej bodo na vrsti vozila iz 50. in 60. let, nakar se bodo pomerili moderni bolidi. Vseh bo več kot 200. Že danes od 14.30 do 18.00 bodo uradne poskusne vožnje, ki bodo določile vrstni red na startu: Cesto za reden promet bodo zaprli dve uri pred dirko.
Jutri motokros na Tinjanu
KOPER — Lepa in pregledna proga za motokros na Tinjanu nad Škofijami bo jutri prizorišče republiškega prvenstva v razredu do 80 ccm in pa troboja v motokrosu med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo, veljavnega za pokal Alpe Jadran (v razredu do 250 ccm). Start 1. dirke bo ob 14. uri.
Kazen za organizatorje rallyja Pariz - Dakar
LE CASTELLET (Francija) — Zaradi pomanjkljive organizacije je mednarodna avtomobilska zveza prirediteljem zadnjega rallyja Pariz - Dakar naložila 600 tisoč francoskih frankov (okrog 150 milijonov lir) kazni. Kot znano, je na tem rallyju šest oseb izgubilo življenje, več pa je bilo ranjenih. Ža prihodnjo izvedbo bodo poostrili pravilnik (že sedaj so se odločili, da ne bodo več tekmovali tovornjaki). Gilbert Sabine, predsednik organizacijskega odbora dirke, na zasliševanju ni skrival, da niso spoštovali pravilnika.
Mladinske igre
Tudi Macchiutova in Kravos v Rimu
Danes bo v Rim, na finale mladinskih iger, odpotovalo tudi številno zastopstvo dijakinj in dijakov nižjih srednjih šol z Goriške in Tržaške, ki so se v raznih panogah izkazali na deželnih in meddeželnih finalih. Med letošnjimi udeleženci rimskih mladinskih iger je tudi dijak nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice Silvano Kravos.
Mladi goriški športnik si je vozovnico za Rim zagotovil z odličnimi dosežki v plavanju. Na deželnem finalu v Tržiču je bil v svoji disciplini (prosti slog) daleč najboljši in ima precejšnje možnosti, da si zagotovi tudi kakšno odličje. Pri matičnem društvu, Gorizia Nuoto, je na raznih tekmovanjih že potrdil svojo moč, pred kratkim pa je slavil dvojno zmago na mednarodnem mladinskem mitingu, ki so ga pripravili v goriškem bazenu. Iz Trsta pa bo v Rim šla dijakinja nižje srednje šole Ivan Cankar od Sv. Jakoba, Margaret Macchiut, ki bo tekmovala v atletiki, in sicer na nizkih ovirah.
			.				iz planinskega sveta	- iz planinskega sveta - /z planinskega	svetu			=1				
Važna založniška pobuda
Izšla pesmarica Le pojtPmo v gore
Pred kratkim je v založbi Alpinističnih razgledov in Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije izšla dolgo pričakovana planinska pesmarica Le pojdmo v gore. Pesmi sta zbrala in uredila France Malešič in Miro Vrhovec s sodelovanjem Sreča Trunklja, Mirka Lindiča in Matije Gogala, naslovnico sta narisala Lidija Honzak in Janez Marinčič, glavni sodelavci pa so bili Franc Bauman, Zvonko Čemažar, Marička Hrovat-Hlavaty, Lojze Jerman, Franci Kovač, Vlasto Kopač, Marjan Perko, Bojan Pollak, Miro Repič, Daniel Rojšek, Ivan Sivec in Miša Turk. Zakaj naštevanje tolikih imen? Ker je sestava pesmarice res izredno naporno in dolgo delo.
No, sedaj imamo pred seboj izvrsten izdelek, nekako harmonično zmes med Tristotimi narodnimi in raznimi drugimi pesmaricami. Mnogo
je popularnih pesmi, ^ki so že ponarodele (celo Domiclja, Šifrerja, Mežka in še drugih pevcev), mnogo pa neznanih, kosmatih, okroglih itd. Pesmarica je nastala iz potrebe po ohranitvi tega bistvenega ljudskega izročila, pa tudi zaradi želje, da bi se »pevci« prvih kitic spremenili v pevce, ki zapojejo pesem vedno do konca.
Julijska številka revije Alp
Alp se je tudi v svoji letošnji sedmi številki lotil argumentov problemsko in kritično. Tako je uvodni članek posvečen razpravi o umestnosti alpinističnih tekmovanj, sponzorjev in propagande. Daljši sestavek je posvečen nedavnemu festivalu planinskega filma v Trentu. Osrednji intervju je posvečen enemu pionirjev svetovnega športnega plezanja, Patricku Edlinger-ju, najdaljši sestavek pa je zgodovinski o Centralnih Alpah. Naslovnica je kot vedno umetniška, prikazuje pa spust s padalom nad vulkanom Stromboli.
Jugoslovanska odprava na K2 že v bazi
Jugoslovanska alpinistična odprava na K2 je iz Islamabada odšla proti
Julijska številka revije Alp
Skarduju že v začetku junija. Če niso imeli večjih zapletov pri dostopu, potem so sedaj že slab teden v baznem
taboru na ledeniku Godwin Austin. Vodja odprave Tomaž Jamnik je sporočil, da so se cene prevozov v primerjavi z letom 1986 povečale skoraj za sto odstotkov. Odprava ima nekaj težav z zveznim oficirjem, pa tudi procedura na ministrstvu za turizem je potekala počasneje kot sicer. V glavnem gre to na račun velikega števila odprav, ki so letos prišle v Pakistan. Vseh skupaj jih je menda več kot sedemdeset.
Odprava »Ouota 8000« osvojila še Anapurno I
Mednarodna odprava, naslednica slovite italijanske »Quote 8000«, ki je' pred kratkim izgubila glavnega sponzorja in ki si je zadala nalogo, da v petih letih osvoji vse osemtisočake na svetu, je letos osvojila še 8091 m visoko Anapurno I. To pa je storila po izredno težki in že mitični smeri, ki jo je v južni steni začrtala Boningtonova odprava leta 1970. Desetega maja so na vrh stopili Italijan Soro Dorotei (to je že njegov peti osemtisočak), Francoza Benoit Chamoux (ki je leta 1986 osvojil K2 v samih 23 urah) in Nico-
lah Campredon, Američan Steve Bo-yer in znani Čehoslovak Josef Rakon-caj. Da je »Ouota 8000« praktično razpadla oz. se spremenila, dokazuje že dejstvo, da je le en Italijan osvojil Anapurno I.
Podvig Tonija Valeruza
Alpinist in ekstremni smučar s Tridentinskega Toni Valeruz je pred kratkim opravil pravi smučarski pod-vig. V Perujskih Andih se je s smučmi spustil s 6.127 m visokega Nevada Se-rapa. Obenem je med vzponom s Tit-tom VVeissom odprl diretissimo. Čeprav je bil veter zelo močen, se je Valeruz vseeno spustil le v dveh urah, medtem ko se Weiss zaradi vetra ni mogel spustiti s padalom.
Danes se poročita
NATAŠA in DARKO
Sreče in zadovoljstva jima želita
odbor in namiznoteniški odsek ŠK Kras
Danes in jutri v Škofji Loki Športno srečanje manjšin
Ne le zgolj tekmovalnega značaja
Danes in jutri bo v organizaciji Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Športno srečanje manjšin. V Škofji Loki, ki bo letos gostitelj, se bo zbrala slovenska mladina iz Avstrijske Koroške, Železne Županije na Madžarskem ter predstavniki športnih društev iz goriškega in tržaške-jja. To je dobro znano srečanje, ki je zadobilo v zadnjih letih že tradicionalno obliko, vsaj kar se tiče športnih panog. Zamejski športniki bodo letos nastopili okrnjeni, saj zaradi organizacijskih težav ne bodo nastopili ša-histi, ki so v zadnjem trenutku odpovedali svojo udeležbo. Naši in ostali se bodo pomerili torej v nogometu in namiznem tenisu - moški in ženske. Kot posebna panoga je bil uvrščen letos že drugič sicer tudi moški roko-niet. Korošci bodo nastopili tudi v ženski odbojki, to je v panogi, ki se
tudi na severni meji Slovenije počasi razvija.
Srečanje sovpada tudi s tradicionalnim izseljeniškim piknikom, ki je že dolgo vrsto let na sporedu prav v Škofji Loki. Kakor vidimo bo družba dokaj pestra, saj se bodo srečali ljudje, ki živijo v različnih pogojih oziroma že potomci izseljencev, ki so že pred desetletji odpotovali v tujino. Vsakdo se rad vrača prej ali slej v svoj rojstni kraj ali vsaj v ožjo domovino, drugi pridejo morda iz gole radovednosti, da bi ugotovili, kako se je razvila vas ali dežela, v kateri so prebili svojo mladost.
A povrnimo se k srečanju manjšin. To ni le golo športno srečanje, tudi če so tekme vedno borbene, saj športniki hočejo vselej zmagovati. Važno je dejstvo, da se vsako leto menjajo generacije igralcev, saj so srečanja namenjena prav mladincem. Po drugi
strani je skupno bivanje priložnost, da se ljudje vsaj bežno spoznajo, važno je tudi spoznati nove predele Slovenije ali navade ljudi, ki prebivajo v tem ali onem kraju. Večerna srečanja in zabave dajo prav možnost, da se mladi potrudijo in se skušajo sporazumeti, saj je vsaka skupina več ali manj podvržena vplivom jezika države, v kateri živi. Na tak način se vsaj za kratek čas utrjujejo vezi z matično domovino, ugotovimo, da smo pripa-diki istega naroda in da bi pomenilo vsako ločevanje popolen propad manjšine. S takimi mislimi se moramo podati na taka srečanja: pripadamo istemu narodu in zaradi tega moramo čuvati materin jezik, istočasno moramo paziti, da se obogatimo in da ne ožimo svojega besednega zaklada oziroma, da ne dodajamo svojemu osnovnemu znanju le tuje izraze.
ODO KALAN
Pobuda rekreacijskega krožka K D Župančič
Turnir in tečaj v Štandrežu
V Domu Andreja Budala v Štandrežu so člani rekreacijskega krožka KD O. Župančič pripravili teniški turnir, na katerem sodeluje kakih 40 domačinov. Zaradi velikega števila udeležencev bodo finalna srečanja odigrali naslednji teden. Hkrati so pripravili tudi tečaj za mladince, ki ga obiskuje 9 domačinov. Turnir in tečaj pa bodo sklenili z družabnim srečanjem, na katerem bodo nagradili najboljše.
Na sliki: mladi tečajniki in vaditelj Robert Makuc.
Na pokrajinskem finalu v miniodbojki
Sočanke zlahka do naslova
Mladi odbojkarji Soče nadaljujejo s serijo uveljavitev.
Po uspehu najmlajših predstavnikov sovodenjskega združenja, ki so si zagotovili nastop na državnem delu trofeje Topolino v miniodbojki v Cesehaticu (o njihovih dosežkih na finalu bomo poročali v prihodnjih dneh), so bila tokrat na vrsti dekleta.
V Moši so osvojile naslov pokrajinskih prvakinj v miniodbojki in se tako uvrstile na deželni finale, ki bo prve dni septembra v Lignanu (goriški ženski prvak letos ni imel pravice do nastopa na državnem finalu).
Varovanke trenerja Borisa Cotiča so na pokrajinskem tekmovanju potrdile svojo premoč in brez večjih težav premagale vse nasprotnice, pri tem pa velja omeniti, da niso izgubile niti enega niza.
Uspeh iz pokrajinskega dela pa daje našim predstavnicam možnost, da se bodo lahko potegovale tudi za naslov deželnih prvakinj.
IZIDI
Soča - Staranzano 2:0, Soča - Torriana 2:0, Soča - Fin-cantieri 2:0, Soča - Libertas Gorica 2:0, Soča - Pieris 2:0.
SOČA: Martina Černič, Serena Pellegrin, Ksenja Devetak, Valentina Florenin in Barbara Cotič.
(E. Č.)
Ob uspehih mladih briških lokostrelcev
Potrjen državni rekord
Člani uspešne sezone ekipe dečkov Levpušček, Lutman, Bensa in Zotti (v okviru)
Italijanska lokostrelska zveza je te dni potrdila državni rekord, ki ga je ekipa dečkov lokostrelskega društva Naš prapor Sirion dosegla konec decembra lani v Faenzi na dvoranskem tekmovanju (razdalja 25 metrov). Denis Bensa, Ivan Zotti in Boris Lutman so skupaj zbrali 1.473 točk, kar je zadostovalo za dosego državnega rekorda. Odličen dosežek je zabeležila ista skupina lokostrelcev, ki je lani v Rimu zmagala državni naslov na odprtem in zasedla 3. mesto na dvoranskem državnem tekmovanju (v tem primeru je Simon Levpušček zamenjal Zottija).
Rekord ekipe dečkov je trenutno edini v posesti briškega društva. V prejšnjih letih je namreč za bero državnih rekordov poskrbela Vesna Lutman (v kategoriji deklic in začetnic), ki je zastavonoša Našega prapora Sirion.

ZSŠDI
obvešča^ da bo v torek, 5. julija na sedežu SP Polet (Prosvetni dom na Opčinah) ob 19. uri seja košarkarske komisije. Dnevni red: 1. letošnja se-zona; 2. razno.
TPK SIRENA
',abi mladince in odrasle, da se udeležijo tečaja windsurla, ki bo od 25. do 30. julija. Vse podrobnejše inior-eiacije in navodila dobite na pomorskem sedežu ob nedeljah zjutraj ali ^ed tednom v popoldanskih urah (tel.422696).
ZSŠDI
obvešča, da še vedno sprejema prijale za odbojkarski tečaj v Zgoniku, J0 bo od 1. do 9. septembra. Prijave tudi pri matičnem društvu.
SK DEVIN IN ŠZ SLOGA Prireja jutri, 3. julija, izlet z osebni-o1! avtomobili v Sappado z vzponom na Pcj-Jaibo. Za informacije telefonisti na št. 200782 ali 226283.
KNJiGA ALDA RUPLA Novo v zamejski telesni kulturi -Popis dejavnosti in društev«, ki so jo stožili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni Dorica, se lahko dobi na sedežu 33029) V Gorici' U1- Malta2 (tel.
Na torkovem 9, rednem občnem zboru Športnega združenja Sloga
Zahteva po splošnem družbenem priznanju
Nov predsednik Športnega združenja Sloga Ivo Sosič, ki je bil izvoljen na torkovem 9. rednem občnem zboru na Opčinah, je pred številnimi, predvsem mladimi člani, ki so se zbrali na skupščini tega našega pomembnega vzhodnokraš-kega društva, izrazil željo, da bi se mu v njegovi mandatni dobi izpolnili vsaj dve veliki želji: da bi z odbojkarsko žensko ekipo z napredovanjem postavili krono vsem dosedanjim odličnim dosežkom na mladinski ravni in da bi se na Vzhodnem Krasu naposled le začel postopek za gradnjo objekta, ki bi zadostil vse večjim zahtevam tega in drugih slovenskih športnih društev, ki delujejo na istem območju.
Zaključne misli novoizvoljenega predsednika so prodorno prišle do izraza že prej, v poglobljenem in tematsko zasnovanem poročilu tajnika društva Ivana Peterlina, ki je s konkretnimi primeri iz društvenega delovanja zahteval, naj se Slogi posveti večjo pozornost in da se je ne obravnava zgolj kot organizacijo, ki
skrbi za prosti čas mladine in rekreativcev (na področju planinstva), temveč, da se ji prizna vlogopomembnega subjekta v življenju naše narodnostne skupnosti na tem delu slovenske zemlje,
»Vsakemu mora biti jasno, je dejal Pe-
terlin, da tudi naše društvo opravlja neprecenljivo vlogo, ki je nikakor ne gre podcenjevati. V naše vrste se steka naša mladina in to množično! In našim kulturno/političnim sferam res ne more in ne sme biti vseeno, kdo s to mladino operi-
Nevarno je precenjevati svoje sposobnosti
— —
ohrpm* S^e ŽG sam* ugotovili, so pri deskanju najbolj enjene mišice rok in hrbta. V močnem vetru
beaufortova lestvica za jakost vetra
topnja Opis morske gladine	km/h
Gladina vode je gladka kot ogledalo. 0 Ponekod so manjše ali večje površine morja nakodrane z valovi komaj nekaj cm. Ob jasnem vremenu so te gladke površine modre.	1 - 6
, ,,
4	Valovi so visoki nekaj dm
do 0,5 m in se penijo na večjem
delu morske gladine.	lg
5	Valovi so visoki od 0,5 do 1 m in
se penijo na vsej morski gladini.	27 . 35
6	Valovi so višji od 1 m, vrhovi se lomijo in veter nosi kot dim
razpršeno peno z manjših površin. 36 - 44
7	Visoki valovi se lomijo in veter raznaša "dim"
na večjem delu morske gladine.	45 - 55
o Valovi so zelo težki in visoki.
Vsa morska gladina je v dimu. Težko je jadrati proti tako močnemu vetru. 56 - 66 9 Jakost vetra nad 8 Beauiortov je zelo težko oceniti, ker se videz morske gladine skoraj ne spremeni. 67 - 77
78 - 90
_______________ 91 - 104
težko zdržimo brez "trapeza". Top je jopič, ki ima na sprednjem delu kavelj. Med vožnjo se z njim obesimo na vrvici, ki ju pritrdimo na obeh straneh loka. S tem roke razbremnimo in si jih odpočijemo.
Poznamo več vrst trapezov. Nekateri imajo že vgrajen rešilni jopič, ki je pri deskanju obvezen.
Najboljši so "ledvični trapezi". Pri tem je pritrjen v višini ledvic in med visenjem preprečuje prekomerne odklone trupa in bolečine v križu.
Energije pa ne izgubimo samo z mišičnim naprezanjem, temveč tudi z uhajanjem telesne temperature.
Ko nas močijo valovi in veter suši, nas lashko kmalu zazebe. Mrazu se izgognemo s primerno obleko. Nekoč so deskarji uporabljali potapljaške obleke, dens pa si lahko privoščimo posebne obleke za deskanje.
Neutrjeno kožo na dlaneh moramo zaščititi z rokavicami, tako se bomo izgonih bolečim žuljem.
Z dobro opremo bomo bistveno zdaljšali čas deskanja in uživanje v močnem vetru bo vedno večje. Ne bo nas strah pasti v vodo, ker bomo primerno oblečeni in nas ne bo zeblo. Roke pa nas ne bodo bolele, ker bomo uporabljali trapez.
Toda tudi dobro opremljena jadralca lahko veter odnese. Nevarno je precenjevati svoje sposobnosti. Ce je veter premočan, raje ostanemo na kopnem.
Hitrost vetra merimo v m/sek. ali km/h z različnimi napravami, ki jih imenujemo s skupnim imenom anemometri (vetromeri). Hitrost oziroma moč vetra lahko uspešno določimo tudi brez merilnih instrumentov po videzu morja po Beaufortovi lestvici.
Angleški admiral F. Beaufort je namreč leta 1906 priredil posebno lestvico za merjenje hitrosti vetra s primerjanjem hitrosti ladje v odvisnosti od števila razpetih jader na jadrnicah.
Pri oceni jakosti vetra je treba opazovati večjo površino odprtega morja, pristanišča in večji ter zaprti zalivi ne nudijo prave slike.
DAVID POLJŠAK (se nadaljuje)
ra, kdo jo vzgaja, kdo skrbi za njeno narodnostno rast.«
Toda Sloga je hkrati tudi športno društvo, ta dejavnost pa ima svoje zakonitosti in druga linija Sloginih naporov je usmerjena v smer iskanja tekmovalnih rezultatov.
»Če hočeš uživati spoštovanje, potem moraš nekaj biti, nekaj moraš predstavljati, je poudaril Peterlin, in mislim, da smo v tem uspeli. Z našimi ekipami smo osvojili štiri pokrajinske naslove, z eno ekipo smo dosegli napredovanje, osvojili smo tudi en deželni naslov. Ti uspehi nas uvrščajo na absolutno prvo mesto v pokrajini, v mladinski konkurenci smo prav gotovo eno vodilnih deželnih društev. Za marsikatero odbojkarsko sredino smo postali pojem.«
Toda pomanjkanje vadbenih prostorov vse bolj duši društvo in vse te uspehe resno ogroža. Slogine ekipe so v minuli sezoni nastopale v 11 prvenstvih, opravile so 232 uradnih tekem, na igrišče je stopilo 126 igralcev in igralk, ob tem je treba še upoštevati miniodbojko.
»Že nekaj let rinemo naprej v bistvu samo z dobro voljo in skorajda neverjetno je, da sploh dosegamo take rezultate je poudaril Peterlin. Toda stvari moramo le najti konec, ali pa sprejeti odločitev, da našo dejavnost krepko oklestimo«.
Zato ŠZ Sloga apelira na slovenske osredje forume, da vzamejo v pretres možnost postavitve večnaihenske športne hale na Vzhodnem Krasu, tako kot že jemljejo v poštev gradnjo novega športnega centra na Stadionu 1. maja v Trstu.
Po blagajniškem poročilu Oda Kalana, pozdravu gostov in prisrčnem nagrajevanju najzaslužnejših ekip (posebno nagrado je prejel tudi dolgoletni trener in odbornik Pavel Morpurgo), je sledila soglasna izvolitev števičnega novega odbora, ki je takole sestavljen:
Izvršni odbor: predsednik - Ivo Sosič; podpredsednika - Viktor Stopar in Igor Jogan; tajnik - Ivan Peterlin; gospodar -Edvard Peršič; blagajnik - Odo Kalan; tehnični direktor - Pavel Morpurgo; referenti za odbojko: Mario Čač, Marko Kralj, Angel Kralj, Maksimiljan Gulič, Branko Sain, Peter de Walderstein; referenti za planistvo: Pino Hrovatin, Renato Grgič, Stojan Ražem; zdravstvo: Živko Lupine in Rafko Dolhar; strokovni odbor: Bruno Milič, Mira Grgič, Ticjana Križmančič, Marko Kerpan, Sonja Ba-iss/Marucelli, Franko Drasič, Aleks Brass, Emil Guštin, Ivica Štok Križmančič, Dino Stopar, Sonja Renčelj.
(ak)
Na sliki: pogled na del članstva
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

in tiska
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
2. julija 1988
Po nedavnih protiromunskih manifestacijah v Budimpešti
Odnosi med Madžarsko in Romunijo postajajo iz dneva v dan slabši
BUKAREŠTA — Odnosi med Romunijo in Madžarsko, bratskima socialističnima državama, se vse bolj zaostrujejo zaradi zadnjih protiromunskih demonstracij v Budimpešti, ko so manifestanti zahtevali več pravic za pripadnike madžarske manjšine, ki živi v Transilvaniji v Romuniji. Sedaj je tudi gotovo, da je Romunija uradno zahtevala od Madžarske, da zapre svoje konzularno predstavništvo v Cluju na severozahodu Romunije. Uradni krogi v Bukarešti pa se še niso izjasnili, če bodo morali trije madžarski diplomatski predstavniki, ki so trenutno še zaposleni na konzulatu v Cluju, v 48 urah zapustiti Romunijo.
Na zasedanju CK KPR je sicer romunski partijski in državni voditelj Ceausescu govoril o izmenjavi pisem z vodjem madžarske partije Groszem, v katerih se govori o prizadevanjih za izboljšanje odnosov med državama in o možnem obisku Grosza v Bukarešti. Pri tem velja omeniti, da je do zadnjega madžarsko-romunskega srečanja prišlo pred enajstimi leti na meji med obema državama v Debrecenu na Madžarskem in v Oradei v Romuniji, medtem ko je bil Ceausescu zadnjič v Budimpešti leta 1967, bivši madžarski partijski voditelj Kadar pa v Bukarešti leta 1972.
Srž slabih odnosov tiči v nerešenem vprašanju madžarske manjšine v romunski Transilvaniji. Težave segajo že v deseto stoletje, ko so madžarska plemena zasedla nižino za Karpati. Romunija je del tega ozemlja kasneje spet dobila nazaj in tako so tudi Madžari upravno prešli pod Romunijo. Toda madžarska manjšina ni bila. nikoli uradno priznana in od tod izvirajo vsi madžarski protesti. Madžarska je Romuniji tudi večkrat očitala, da je madžarska manjšina izpostavljena prisilni asimilaciji.
Sodu pa so izbile dno velike protiromunske manifestacije pred dnevi v Budimpešti. Ta protest je Ceausescu označil za nacionalističnega, madžarske oblasti pa je obtožil, da podpirajo te proteste in se s tem neupravičeno vmešavajo v notranje zadeve Romunije. Romunski voditelj je še dejal, da je problem madžarske manjšine izključno notranja zadeva Romunije, ki ga bo rešila v skladu z voljo romunskega ljudstva in partije. Svoj poseg pred CK je Ceausescu zaključil z izjavo, da Romunija ne bo nikoli dovolila, da bi Madžarska posegala v notranje zadeve Romunije. Po njegovih besedah v Romuniji problem manjšin ne obstaja, saj je bil že zadavnaj rešen in vsi so državljani Romunije z enakimi pravicami in dolžnostmi, kar mora nedvomno veljati tudi za prebivalce v Transilvaniji.
Ker je imel s seboj preveliko količino kokaina
Vasco Rossi v zaporu
Skupinski beg iz spornega ”lennejskega trikotnika^
FORLl — Preteklo noč je izvidnica policije aretirala znanega italijanskega pevca lahke glasbe 36-letnega Vas-ca Rossija zaradi posesti kokaina. Ura je bila približno 4. ponoči, ko je policijska izvidnica ustavila na avtocesti A14 v bližini Riminija sumljivi avtomobil, ki je vozil pravi slalom sredi cestišča. Vasco Rossi ni bil zelo priseben, po podrobnejšem pregledu pa so policaji dobili v avtomobilu obilen gram kokaina in pendrek. Vasca Rossija so takoj prepeljali v zapor, včeraj pa ga je zaslišal namestnik državnega pravdnika Branca in potrdil pripor pevca. Priljubljeni popevkar je že star znanec policije, saj so ga že enkrat aretirali zaradi posesti mamil, in sicer leta 1984. Takrat so policaji dobili v njegovi vili kar 25 gramov kokaina.
Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetek prve aretacije Vasca Rossija.
Nežnost in podrejenost sta samo navidezni V resnici so Egipčanke hladnokrvne morilke
KAIRO - Egipčanski tednik "Oktober'1 je objavil zanimivo analizo o ubijalskem nagonu egipčanskih žensk in jo strnil pod učinkovit naslov: Ženska - kdaj in zakaj ubija? V severni Afriki, zlasti pa v Egiptu, prevladuje mnenje, da je ženska nežno, podrejeno in šibko bitjece, ki potrebuje predvsem zaščito moškega. Analiza pa je pokazala, da v resnici ni tako, in da ženski živelj ob Nilu lahko tudi hladnokrvno ubija. Pri sestavljanju analize so poleg časnikarjev sodelovali tudi psihologi, sociologi in predstavniki sodstva, ki so se nemalo čudili dejstvu, da vlada med tradicionalnim pojmovanjem egipčanske ženske in kruto resnico veliko protislovje. Egipčanke se namreč vse bolj uveljavljajo v družbenem življenju, že sedaj pa zelo samozavestno sedijo za krmilom linijskega letala. Ob vsem tem pa ohranjajo nesluteno ženskost, nore so na ličenje in modno oblačenje, vse manj se odevajo v islamske tančice.
Le čemu je torej revija "Oktober" podrezala v najslabši (in nesluteni) kotiček ženske duševnosti? Kaže, da je število skrivnostnih umorov v zadnjem desetletju izredno naraslo. Samo leta 1982 so ženske zagrešile 72 nasilnih ali smrtnih dejanj, večinoma nad moškimi, lansko leto pa se je število teh prekrškov povečalo na 126. Prav tako lani pa so v Suezu poslali na vešala žensko, ki je soproga najprej pretepla do smrti in ga nato še razkosala. Ta dogodek je tudi sprožil vrsto reakcij v javnem mnenju, hkrati pa je prišla na dan "drugačna" resnica o naravi Egipčank. Egipt šteje približno 54 milijonov prebivalcev, temu primerno je tudi število najrazličnejših prekrškov in zločinov, le 4 odstotke kaznivih dejanj pa zakrivijo ženske. Psihologi menijo, da bi tudi egipčanske ženske bi rade živele na sodoben način, veliko se jih zaposli celo po poroki, kar je za tradicionalistične kroge že kar nepojmljivo, kot povsod po svetu rojevajo, vzgaja-
jo naraščaj in gospodinjijo. Moški pa sledi temu "družinskemu dogajanju" bolj od daleč.
Takoj za družinskimi problemi pa sili Egipčanke v morilske akcije še ljubosumje. Psihologi namreč ugotavljajo, da so egipčanske ženske kar prežete od tega nezdravega čustva, ni pa znano, kaj mu botruje. Povprečni egipčanski moški ob tem meni, da vse ženske, pa naj bodo to Egipčanke ali Francozinje, gojijo v sebi kali kriminala, ki so tako močno zakoreninjene, da se prenašajo celo na moškega. Ženska je tista, ki moškega prisili h kaznivim dejanjem, ščuva ga in izziva, skratka, kvari. Sodoben čas pa ta nagon še pospešuje, saj so nekoč ženske - Egipčanke in druge - ubijale nezveste, betežne, sitne in nasilne soproge s strupom (priljubljena je bila tehnika "po kapljicah"), danes pa kar mimogrede zavihtijo nož ali pritisnejo na petelina in tudi ko ne ubijajo, jim po možganih stalno rojijo zločinski naklepi, ki jim jih narekuje narava.
BONN — S skupinskim begom čez berlinski zid - in to na vzhodno stran -se je včeraj zaključila enomesečna avantura stotine mladih, ki so se v znaku protesta proti gradnji avtoceste nasilno naselili v "lennejski trikotnik", v bližini Potsdamer Platza.
To ozemlje sta si razdelili mestni upravi Vzhodnega in Zahodnega Berlina, ki sta zemljišče menda namenili gradnji avtocestnega odseka. Konec maja so Vzhodni Berlinčani odstranili vse zapreke, ki so označevale "lennejski trikotnik", kot so zemljišče imenovali domačini, in tako so se na njem naselili mladi naravovarstveniki, pripadniki mirovnih organizacij in avtonomisti. Približno sto Zahodnih Berlinčanov je postavilo svoje šotore in v nekaterih primerih celo lesene koče.
Včeraj pa je stopil v veljavo sporazum med obema Berlinoma in zahodne oblasti so imele prost vstop na sporni trikotnik. Predno bi jih spodila policija pa so se mladi organizirali in v nočnih urah zapustili Zahod. Na drugi strani zidu so jih pričakali vzhodni vojaki.
Na slikah (Telefoto AP); mladi naseljenci na "lennejskem trikotniku" so skočili čez berlinski zid, da bi se pravočasno umaknili policiji (slika zgoraj), v Vzhodnem Berlinu pa so se odpeljali z vojaškimi tovornjaki (spodaj)
Nacist Furlan pred sodniki
BENETKE — Nacist Marco Furlan je včeraj ponovno stopil pred sodnike beneškega prizivnega sodišča, ki bodo morali ugotoviti, če je bil res sovple-ten s svojim tovarišem Wolfgangom Ablom v umore, ki jih je zagrešila znana teroristična skupina Ludwig.
Marco Furlan, ki so ga z njegovim tovarišem pred nedavnim izpustili pogojno na svobodo zaradi izteka preventivnega zapora, je želel pred pričetkom zasliševanja pojasniti nekatere dogodke. Dejal je, da je kriv le poizkusa požiga diskoteke Melamara. Kar pa se tiče terorističnih "podvigov", je Furlan dejal, da mu je skupina Lud-wig popolnoma tuja.
Furlanov tovariš Abel se ni udeležil včerajšnje sodne obravnave. Med to so pregledali tudi najnovejše psihiatrične izvide obtožencev, ki potrjujejo Furlanovo in Ablovo uravnovešenost med požigom diskoteke Melamara.
Hladen tuš v vročini
Stockholm je zajela prava poletna vročina in še posebej vroče je bilo delavcu, ki je asfaltiral neko ulico. Na pomoč mu je priskočil njegov kolega... (AP)
Srhljiv umor lastnice katamarana Osumljena »Pippo« in »Nizozemka«
ANCONA - Najdba popolnoma neprepoznavnega trupla mladega dekleta, ki so ga neznanci pokončali s sekiro in ga nato privezali na sidro in vrgli v morje, je odprla izredno zapleteno preiskavo, ki ji policija zaenkrat še ni kos. Prepoznavanje trupla je bilo neuresničljivo brez podrobne obdukcije ter analize okostnjaka in zobovja. S pomočjo pričevanj nekaterih sorodnikov in prijateljev so zdravniki določili, da je umorjenemu dekletu res ime Anna Rita Čurina, kot so zaenkrat le domnevali.
Bistveno nove pa so ugotovitve glede domnevnega datuma umora. Zdravniki so namreč prepričani, da so dekle umorili takoj potem, ko je odplulo s katamaranom, ki ga je dajalo v najem. Prav zaradi tega so preiskovalci zbrali nekaj podatkov glede oseb, ki so se menile s Curinovo za plovbo vzdolž peščenih plaž Romagne. Med
temi imajo najbolj na sumu par, ki sta ga sestavljala 25-letni Milančan in nekaj let mlajše dekle. Fantu naj bi znanci pravili Pippo, o dekletu pa vedo povedati izključno to, da je bila izredno prikupna Nizozemka.
Preiskovalci trdijo, da je par najel katamaran in prosil Curinovo, naj ga upravlja. Dokler še ni bilo povsem jasno, koliko dni je bilo truplo 31-letnega dekleta zasidrano na morskem dnu, so preiskovalci še tavali v najpopolnejši temi, zdaj, ko je menda dokazano, da so Curinovo umorili že v prvih dneh plovbe, pa se je število možnih morilcev znatno skrčilo.
Ni pa mogoče izključiti dejstva, da so preiskovalci osredotočili svoje sume tudi na druge osebe, s katerimi se je Curinova sestajala pred smrtjo. Pippo in brhka Nizozemka bi lahko bila le dva izmed mnogih osumljenih oseb, o katerih policija zaenkrat molči.