St S 87. V Ljubljani, torek dne 6. septembra 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob1 16. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem la dom K 120; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9-—, četrtletno K 4'50, mesečno K ! '50 Za Inozemstvo celoletno K 28’—. Neodvisen : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Macedoisski vali. Osebno bi bilo sicer težko deželnega predsednika primerjati s kakim valijem. Ce ga ne straži pet detektivov, ne zaspi, pa tudi po dnevu ga je strah. Glede drzovi-tega pritiska, ki sloni na bajonetih vojaštva in orožništva, pa ga je poslanec Hribar prav dobro primerjal z macedonskim valijem, ki mu je zakon zadnja briga, pač pa tepta pravico in svobodo. Pritisk na državne uradnike je prišel iz vladne palače že opetovano, pomnimo ga izza državnozborskih volitev, ko je vlada mobilizirala za Hannsa Kregarja. Sedaj so pa izšli celo ukazi, in je Schwarz podžupanu dr. Tavčar j u kar velel, naj se varujejo uradniki, ki so občinski svetniki, glasovati za Hribarja! Vse to se godi kar javno! Schvvarz dobro ve, na katere zakone je prisegel, Hardtl ve to še bolje. Ali ni potem Hribarjeva primera s Perzijo in Turčijo primerna? Podobne želje goje ljubljanski Nemci in gotovi drugi krogi glede mestnega nradništva. Vse javno delo naj bi jim bilo zabranjeno, morali bi biti brezzobi mameluki in politični evnuhi, na ukaz pa bi morali delati tudi politično po volji vladnega komisarja. Poživljamo vse te čini tel je, da navedejo one zakonske določbe, ki kratijo mestnim in državnim uradnikom umešavanja v javna vprašanja! Radi bi namreč one paragrafe poslali v zlatem okviru njega ekscelenci ministru Weisskirchnerju, ki je kot magistratni uradnik posegel v politiko z vso vehemenco. Poslali bi jih radi deželnemu glavarju Šukljetu, da se na stara leta prepriča, kako je grdo ravnal, ko je kot visok uradnik pri dižavni zalogi knjig grešil proti disciplini. Prav koristno bi bilo, če bi za nje izvedel imenitirani politični vodja ljubljanskih Nemcev g. Binder in njega naslednik g. Pušnik. Tudi državnozborskemu kandidatu Jarcu bi ne škodovalo, če bi izvedel, da ga Schwarz lahko danes ali jutri odpokliče iz političnega življenja. In naš prijatelj Markhl v Celju, ki vedno govori o velesrbski propagandi, tudi ta se lahko pripravi, da mu vlada zakliče: Ti si c. kr. uradnik, kuš, tudi gosp. Ambrožič v Celju že čaka . . . Tako jih lahko naštejemo še sto in sto, ki so radovedni, kdaj izda vlada ukaz, da uradnik ne sme politizirati. Dokler nam g. Schwarz ter od njega inspirirarii .Graški Tagblatt* ne povesta, odkod najnovejše pravice za perseku-cijo uradnikov, stojimo mi na sledečem stališču: Uradnik ima pred vsem vršiti predpisane uradne dolžnosti. Paziti ima, da se ne zagreši proti disciplinarnemu redu, sicer pa je prost: on misli, kar hoče, on veruje, kar more, on govori in piše lahko vse, kar ni protizakonito, on podpira, katero stranko hoče, on voli, kogar sam spoštuje, on lahko javno nastopa. Vsak ukaz, ki mu to svobodo omeji, je protizakonit in se ga uradniku ni treba držati. Ponavljamo pa, da se damo poučiti, čim se nam objasnijo oni paragrafi, po katerih uradnik ne sme imeti političnega prepričanja, ne sme po njem se ravnati in javno zanj delati in nastopati. V uradu vesten uradnik, ki mu je le zakon merodajen, izven urada svoboden državljan! Menimo, da je to geslo poštenejše in lepše, nego geslo onih gospodov pri c. kr. vladi. V uradu zagrizen nemški nacijonalec, ki pri vsakem aktu najprej pogleda, ali je katera stranka nemška, ki noč in dan premišlja, kako bi škodoval Slovencem, izven urada član kazine, Turnveina, Sudmarke in z Bis-markom na verižici, ko pa c. kr. sodni sluga prinese slovensko pozivnico, jo srdito vrže ob tla in pravi, da je nesramnost, da mu c. k. (!) sodnija dostavi kaj slovenskega. Mesto gesla »Iustitia" velja zdaj pač: .Dvojna mera — fundamentum regnorunu.“ Ta fundamentum pa ne bo dolgo držal: na pesku terorizma in protizakonitosti zgrajena umetna moč se bo kmalu zrušila, če se bo vsak posameznik obnašal značajno, celota pa se odločno potegnila za vsakega, ki si ga terorizem hoče izbrati za žrtev. Iz slovenskih krajev. Iz Mokronoga. Takega sodnega slugo, kakoršnega ima mokronoška okrajna sodnija, ne najdeš v celem okrožju graškega nad-sodišča. On ti je vse, špekulant s hišami, stavbenik na drugih stroške, trgovski informator na škodo vseh, o katerih poroča, nadalje komisijonar neke nemške železniške tvrdke itd. A zdi se, da mu še vse to ne zadostuje. Zadnji čas se zelo sliši, da bi rad opravljal posel zakonskih mož v rodbinah, v katerih mu teh pravic ni dal katoliški zakon. Verodostojen kmet iz Št. Ru-pertskih goric spraševal je zadnjič: Ali je še tisti prokleti sv. . . . S. ... v Mokronogu, ali pa ga je že kam hudič nesel, kajti pred tem vragom sivim nima nobena žena miru* Pa take stvari bi se mu še odpustile, a da si upa ta individium nastopiti celo pot denuncijanstva proti svojim predstojnikom in kolegom, to pa že presega vse meje. Klicali bi gospodom v spomin zadnji dogodek v zadevi nekega tukajšnega obrtnika, ki mu ni nikdar ničesar drugega žalega storil, kakor da ga je potem, ko mu je eno celo leto na puf dajal, uljudno prosil, da mu naj 20, beri in reci .dvajset* kron na račun da. A on ga je, mesto da bi mu kaj plačal, jel denuncirati, ter ga je s tem spravil v občutno škodo. Prizadeti mu bode sicer vrnil milo za drago, ali do- volili bi si pa vprašati, slavno c. kr. okrajno sodišče, kaj misli ukreniti, da se ta človek spravi proč, saj so bili v tej aferi kompromitirani gospod sodnik, starejši sodni sluga in gospod notar. Torej?! — Nadalje bi še radi vedeli, dasi nimamo nikakor namena spuščati se v kake rodbinske malenkosti, kaj pomeni grožnja, ki jo prizadetemu slugi večkrat zabrusi v obraz njegova najboljša polovica: .Hudič stari, če ne molčiš, pa te izdam!* Tudi ima ta najboljša polovica zadnji čas neko aferico s telovadnimi čevlji tukajšnjega .Sokola". O izidu poročamo pravočasno. C. kr. sodišče pa vnovič naprošamo, da temeljito očisti Avgijev hlev. Več prizadetih. Iz Šmarjete na Dolenjskem. V zadnjem dopisu v cenjenem Vašem listu se dotika dopisnik tudi občinskih volitev. Ker so te volitve pognale v ekspozivnost svoje tukajšne zavednejše kmete, evo malo sličico o tem. Naprednjaki smo se pripravljali za te volitve popolnoma mirno. Naše načelo je bilo pošteno in odkrito: V občinski odbor može, ki ne bodo samo kimavci, ki kimajo vsemu, kakor jih komandira naš .preljubi" župnik. Boriti smo se hoteli proti bremenom, ki se nam jih naklada in ki so tolika, da že ječimo pod njimi in da se krive naši strpljeni hrbti. Saj ko nosimo ubogi hribovci težke koše na trudnih hrbtih, nalagajo nam vanje še kamenje za novo cerkev, ki se zida tako razkošno, kakor da smo Šmarječani sami pravcati Rotšildi. A naše ljudstvo je še zaslepljeno in ni mu še dovolj, da ga duhovnik biča z bičem, ono hoče, da ga pričnejo s skopljami. To se je pokazalo na dan volitve. Kaplan je nagnal vse kar leze, gre in klečeplazi po klerikalno skupaj. Naprednjaki zbrani pri Karlovšku, so uvideli, da je proti tej zaslepljeni masi sedaj neuspešno nastopiti v tretjem in drugem razredu in so se sklenili v teh dveh razredih častno umakniti. In to se je tudi zgodilo, saj 40 naših vo-lilcev ni posetilo volišča. A biti smo se hoteli vseeno in to v prvem razredu. Tu nam je bila zmaga zagotovljena, da nam ni unesel in snedel besede gosp. Činkole, žagar, mlinar, gostilničar in posestnik na Malih Poljanah. Vendar nam je bila sreča tako mila, da smo dosegli polovico odbor-niških mest. Izvoljeni so sami trdi značaji, katerih glavna naloga bo natanko kontrolirati nezmožno klerikalno večino. H koncu moramo omeniti, da se moramo za zmago zahvaliti kolikortoliko graščaku Ulmu, ki je pokazal toliko napredne zavesti, da je kljub temu, da smo si narodni nasproniki, volil z nami. A tem manj moremo hvaliti žreb, ki je bil nam neugoden, kajti en naš volilni listek je ostal v slamniku. Tako so se torej končale te občinske volitve. Geslo naprednjakov pa mora biti: Ven med narod; učimo, izobražujmo ga in potem bode sam sprevidel, kje se skriva njegov najhujši sovražnik, ki je črni rimski klerikalizem. Iz Mirne peči nam poročajo, da se je dne 25. avgusta t. 1. g. župnik Anton Zore iz Motnika v Mirno peč že povrnil. Pri njegovem prihodu so ga na kolodvoru pričakovali samo štirje in sicer g. župan Jos. Košak, Jos. Kotnik, Ivan Saje in Anton Potočar kot zastopnik vzajemne zavarovalnice. Sicer se pa ni nihče zmenil zanj. — V nedeljo, dne 28. avgusta t. 1. je devet domačih fantov v skupni družbi po Mirni peči popivalo. Proti večeru je med njimi nastal prepir, tako da jih je moral gostilničar Martin Potočar iz gostilne odsloviti. Nato so fantje začeli na javni cesti v Mirni peči trgati farovške planke in se lotili Franceta Bartelja in Jakoba Kramarja, oba iz Mirne peči, katera pa sta še v pravem času zbežala in se skrila pod neki skedenj, da nihče ni mogel priti do njih. Na dvorišču pred Barteljevo hišo je nastal hud prepir in klanje z noži. Fantje so razmetavali razsekana drva ter vpili na ves glas, nakar je prišel iz sobe brat Franceta Bartelja, za njim pa mati Jera, ki sta jih začela miriti. Kar naenkrat skočijo fantje na Josipa Bartelja, ga pobijejo s poleni na tla in smrtno nevarno poškodujejo. Mater so pa vrgli v cestni jarek. Fantje so se potem kmalu razšli. Josipa Bartelja so prinesli v sobo kjer mu je iz Novega mesta došli zdravnik zavezal nevarne rane. Napadalce ima že orožništvo v rokah in se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Slovanski Jug. Nove volitve na Hrvatskem. Vse stranke se pridno pripravljajo za nove volitve in ravnotako tudi vlada. Ban Tomašič je že dogotovil zapisnik vseh onih kandidatov, ki jih postavlja vlada in značilno je, da ni med njimi vseučiliščnih profesorjev Šiloviča in Kreskoviča, ki sta bila maja izvoljena pri dopolnilnih volitvah s pomočjo vlade. Volilni odbor, ki so ga sestavile do-sedajne stranke v koaliciji, se je v soboto posvetoval pod predsedstvom bivšega saborskega predsednika Medakoviča o pripravah za volitve. Sklenilo se je postaviti kandidate v 84 okrajih sporazumno s srbsko samostalno stranko. Bosanski proračun za leto 1910. .Hrv. korespondenca* javlja, da bosanski proračun, ki ga je odobril sabor po nekaterih izpremenah za leto 1910, še sedaj ni potrjen na najvišjem mestu. Po bosansko-hercegovinskem deželnem Statutu je običaj, da se predložijo predloge, sprejete od deželnega zbora, še obema vladama v upogled, predno se priporočijo najvišji sankciji. Skupno finančno ministrstvo pa še hi moglo poslati proračuna za leto 1910. kabinetni pisarni, ker se še ni izvršila potrebna pre-skušnja. LISTEK. M1CHEL ZfcVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. (87| Marki je prisegel Njegovi Svetosti popolno zadoščenje; nato je odšel. Nisem vedel, kako naj se zahvalim presvetlemu starčku. Nato mi je dejal, da mora oditi še danes v Tivoli, kjer si hoče po svoji vsakoletni navadi privoščiti malo počitka; odslovil me je nadvse dobrotno, polagaje mi na srce, da naj ostanem miren, in zagotavljaje me, da hoče vzlic svoji odsotnosti gledati, da uredi to stvar kar najbolje zame. Za vse plačilo zahteva samo, naj se z vnemo vrnem k delu, kar sem mu tudi obljubil . . . Vidite, dragi prijatelj, to me je pomirilo.* Ragastens je pazno poslušal to pripovedovanje. Rafael ga je vprašujoče motril z očmi, kakor da ga prosi za njegovo mnenje. „Kaj mislite vi o tem, gospod Machiavelli?" je iz-pregovoril vitez. „0, jaz mislim, da je papež Aleksander VI. eden najpopolnejših primerov divjega egoizma. Jaz za svojo osebo torej ne bi gojil do njegovih obetov nobenega zaupanja, in njegova navidezna dobrohotnost bi me samo opozarjala, da naj se ga varujem." »Toda,* je povzel Ragastens zamišljeno, „ali niste rekli, gospod Sanzio, da danes odrine v Tivoli?" »Zdaj je že na potu," je odgovoril Rafael. »Po bližnjici sva prehitela njega in njegovo spremstvo. Toda vsak hip morajo priti mimo te gostilne. In glejte ... pstl — ali slišite?" Začul se je zamolklo odmevajoči peket številne čete jezdecev na pohodu in je prihajal z veliko naglico vse bliže in bliže. Ragastens je stopil k oknu. Petsto korakov od krčme je zagledal veliko nosilnico, zagrnjeno z zastori, na katerih se je risal papeški grb v rdeči barvi; nosilo jo je dvanajst mul. Nosilnica je bila obdana od imenitnikov na konjih; med njimi je po njih rdečih klobukih razločal več kardinalov. Pred to skupino je jahal močan oddelek plemenitaške straže; enak oddelek ji je sledil. Na desni strani, v bližini zastorov, je Ragastens videl Cezarja Borgia, ki je jahal mračno in zamišljeno, v črni baržunasti obleki sredi blestečih barv svojega spremstva. Tudi Machiavelli in Sanzio sta bila prišla k oknu. Nosilnica se je približevala. Že so bili prvi stražniki spremstva odšli mimo gostilne. »Če bi Cezar vedel, da ste tu!* je zamrmral Raiael in prijel Ragastensa za roko. Vitez pa ni obrnil očesa od nosilnice. In res, veter je za hip privzdignil zastor, in prikazal se je papež, napol ležeč, zaglobljen v čitanje neke knjige; njegova glava je nudila skoraj vzvišeno sliko v tem okviru bogastva in oborožene sile. Toda zastor je padel nazaj, in prizor je izginil naglo, kakor se je bil ponudil očesu. »Ali ste videli?" je dejal Ragastens. »Papež! . . .* „Da! Ali hočete vedeti, koliko je vredno prijateljstvo Aleksandra Borgia? ... Ali hočete vedeti, koliko tehtajo njegovi obeti? ... Ali hočete vedeti, kam potuje ta starec, ki vam je še zjutraj obljuboval, da poišče njo, ki jo ljubite?" »Povejte!" je zamrmral Rafael in prebledel; resnoba, s katero je govoril Ragastens, ga je bila preplašila. »Pravim vam, da poznam tistega, ki je dal ugrabiti Rosito! . . .* Rafael je zamolklo vzkliknil; njegov obraz je bil bel kakor prt. »Govorite!" je dejal s tresočim glasom. »Pogum! . . . Bodite trdni! . . . Kajti sovražnik, s katerim se boste merili, je oborožen z neizmerno močjo, in nič mu ne ubrani, da ne bi nasitil svojih strasti. Ropar in ponočni zalezovalec deklet je isti, ki ste ga pravkar videli iti mimo — isti, ki vas je zjutraj zasmehoval s tem, da vam je obetal vrniti njo, ki jo objokujete.* »Papež! . . .* »Da, Rafael, papež!* »Oh, to ni mogoče! . . . Preveč strašno bi bilo!* »Ne le mogoče, resnica jel . . . Oko tega starca se je oprijelo blesteče mladosti Rositine. Kakor ober v naših pravljicah, ljubi tudi on sveže mlado meso . . . Dokazi, da vas ne varam, so preveč tehtni: sl.šal sem na lastna ušesa, videl sem z lastnimi očmi . . .“ Ves potrt se je zgrudil Sanzio na stol. „Ah,“ je vzkliknil, »zdaj se spominjam! ... Da . . . prav imate! ... Ko sem mu prinesel svojo »Devico na stolu" je gledal sliko s čudnimi pogledi, ki jih nisem tazumel . . . izpraševal me je o modelu ... in rekel mi je, da jo hoče videti! . . . Zdaj razumem vse! . . . To je podlo! ..." „Da,“ je dejal Machiavelli . . ., »to je vredno Bor-gijca ..." (Dalje.) političen dnevnik. SplošDi pregled. Ruski glas o aneksiji Koreje. V „Novem Vremenu" razpravlja znani rUski publicist Menšikov o aneksiji Koreje od Japonske in pravi med drugim naslednje: „Čez dve leti slavimo stoletni spomin na boje z največjim podjarmovalcem. Takrat smo imeli ljudi železne neustrašenosti, junaške neumornosti. Ali po božji jezi smo radi raznih grehov — mnogo jih je, a jaz ne nameravam navajati — čisto očividno pozabili se bojevati, tako, da smo bili dvakrat tekom enega stoletja popolnoma pobiti." — On imenuje aneksijo Koreje velik udarec ruskemu ugledu, nedvomno kršenje ports-mouthskega mira, ki bi podalo v drugih razmerah povod za vojno. Podučno je za vodilne ruske kroge, da smatra svet Rusijo sedaj za ,.deželo jutrajnega počitka1*. Proti koncu še poziva Menšikov Rusijo, da krene na druga pota. Hraniti hočejo. O važnih nakanah naše vlade ve poročati „Deutschnationale Korrespondenz.“ Ona piše: „Kakor izvemo, se je namignilo za sestavo proračuna za leto 1911, na katerem dela ravno sedaj finančno ministrstvo, da morajo vsi upravni oddelki svoje zahteve skrčiti prav na najnujnejše in hraniti, kjer je koli mogoče. Skupni znesek prihrankov bi moral biti 50 do 55 milijonov in to je res vsota, ki jo izkazuje proračun za leto 1910. kot primanjkljaj. Potrebno hranjenje bode imelo za posledico, da bodo odpadle važne kulturne in gospodarske naloge, ki bi jih morala država provesti. Lahko rečemo, da Slovenci ne bodemo zadnji pri oškodovanju; saj dosedaj so nam vedno pravili, da nimajo denarja in da ga nimajo, a za vladinovce Nemce ga je bilo vedno dovolj. O bančnem vprašanju. Pogajanja o bačnem vprašanju se bodo pričela nekako sredi tega meseca. Ogrska vlada privoljuje v podaljšanje privilegija avstro-ogrske banke in ona mora privoliti, kajti v kratki dobi do decembra pač ni mogoče ustanoviti in aktivirati samostojne banke. Vendar pa hoče ogrska vlada za svoje dovoljenje zahtevati plačevanje v gotovini in sicer zato, da ugodi „volji naroda”. To »voljo naroda" pa podpihujejo od zgoraj, kjer se še vedno oklepajo temeljev gospodarskega liberalizma, vsled česar še vedno niso izpolnili svoje dolžnosti in skrčili tako-zvane blankoterminske trgovine z žitom. Sedajna vlada ni storila doseh dob prav nič, da bi omogočila Ogrski izpolnitev dolžnosti in na Ogrskem se očividno nadejajo, da se bode Bienerthov kabinet pri sumarnem obravnavanju parlamenta dal ganiti in da bode oktroiral uvedenje plačil v gotovini. V državnem zboru ni večine za to in ne glede na temeljno protivljenje je uvedenje plačil v gotovini izključeno radi dosedanjega carinskega in trgovinskega dogovora, ki preneha leta 1916. Konec Finske. Bodoči finski deželni zbor bode usode-poln za Fince. Dne 14. septembra se sestanejo zastopniki in ruska vlada jim bode predočila predloge o odredbah za nove finske zakone. Tega novega zakona Finci, kakor znano, ne priznavajo in tudi zadnji deželni zbor se je protivil, razpravljati o zakonu, ker ga je ruska duma bila sklenila, dočim bi se bil imel finski zbor samo pravico se izraziti o njem. Brezdvomno ne bode tudi sedajni zbor rešil predloženega mu programa. Podpredsednik senata Markov se je nedavno izrazil, da bode Rusija nadaljevala s svojo protifinsko politiko in v sporazumu s finskim zakonom ravnala. Nalagala bode torej Finski deželi zakone, o katerih bode sklepala duma sama. Temu nasproti pa se je izrazil predsednik zbornice Svinhufoud: »Mi smo ali smotreni, ali pa zaslužimo, da izginemo z zemlje. Tretjega ali ni\ Ker stoje reči tako, se bode z dogodki na Finskem že prihodnji teden bavil z velikim zanimanjem celi svet. Iz črnega brloga. Beleži: Bav-bav. Laschan naš . . . Vsakdanja molitev naših klerikalcev. Laschan naš, ki si na rotovžu, posvečeno bodi tvoje ime in pridi k nam tvoj Božidar Černe, katerega volja naj se zgodi, ker kakor na Bleiweisovi cesti, tako tudi na magistratu. Daj nam danes naše vsakdanje Per-tote, Trunovce, Finke, Gahrlowitsche in detektive, odpusti našim agentom-provoka-terjem klice »Živela Srbija!", kakor tudi mi odpuščamo Tebi nemški nacionalizem, ne vpelji nas v ustavno življenje temveč reši nas Pluta, slovenskih liberalcev in srbskih veleizdajnikov. Amen. Bomba v Schwarzovi sobi! V Schvvarzovi sobi je sinoči eksplodirala bomba, ki jo je gotovo tam nastavil kak velikosrbski zarotnik. Detonacija je bila strašna in vsa Bleiweisova cesta je bila naenkrat pokonci in ljudje so vsi zbegani tekali okolu in povpraševali po vzrokih te detonacije. Schwarz je pa stal na sredi sobe kot okamenel in ko ga je minul prvi strah, se je jel tipati z rokama po vsem životu, da bi našel kako rano. Končno je konštatiral, da ni čisto nič ranjen in ravno ko je hotel od veselja zapeti »Die Wacht am Rhein", zapazi, da je bomba vendar napravila neko škodo: odnesla mu je še ono malo pameti, kar je je imel. Ves preplašen pokliče Pertota, Trnovca, Finka in Gerloviča, ki jih vpraša, kaj naj stori in v imenu vseh mu odgovori Fink: »Ekscelenca, nikar se ne bojte, dokler smo mi — pri tem se potrka na svoja junaška prsa — dokler smo mi tukaj! Da ste le telesno zdravi, mislili bomo pa tudi za naprej, kot smo to delali do sedaj, mi na mesto Vas . . .“ Schwarz je bil tako ginjen, da je objel najprej Finka, potem pa po vrsti še vse druge . . . Lauter je slabe volje. Laschanov policijski šef Johann Lauter 'e vsak dan slabeje volje, to pa samo za to, ker dobi nova cerkev Srca Jezusovega j križ, kot — on. Nam je res žal! Morilec svoje žene. (Izpred ljubljanske porote.) Ljubljana, 5. sept. 1910. Tekom par mesecev se obravnava ljubljanskim porotnim sodiščem že drugi slučaj, da je mož umoril svojo ženo! 3red par meseci je stal pred porotniki Andrej Rejc, ki je po odločnem tajenju nazadnje vendarle priznal svoj zločin. Danes se je pa začela obravnava proti Francetu Martinjaku, ki je obtožen enakega zločina. Franc Martinjak, roj. leta 1878. v Šenčurju pri Kranju je obdolžen, da je v noči 3. julija 1910 sunil svojo ženo Marijo roj. Ropret z nožem v vrat, da je ista vsled izkrvavljenja umrla. Martinjak je živel začetkom zakona še dosti srečno s svojo ženo, a kmalu so bili na dnevnem • redu prepiri in pretepi, ker je žena postala nezvesta. Nazadnje sta se oba zakonska ločila: mož je delal pri železnici, žena je bila pa najprej delavka v tovarni, a potem je šla služiti k posestniku F. Noču v Moste pri Žerovnici. F. Martinjak se je začel približevati svoji ženi in*jo vabil na sestanek. Tako je 3. julija t. 1. odšla na Jesenice, kjer se je sestala s svojim možem v neki gostilni. Tam sta ostala do devete ure, nakar sta odšla proti Mostam. Martinjak se je vrnil okoli ene ure popolnoči na Jesenice v gostilno, njegovo ženo pa so našli drugi dan zjutraj mrtvo na skednju z veliko rano v vratu. Sum je padel na Martinjaka, ki se je zagovarjal precej nerodno, tako da je bil aretiran. Noža se ni našlo nobenega, tudi velika ruta, ki jo je nosila pokojnica, je izginila. Vsa zadeva pa, najsi je izvršil umor že Martinjak ali kdo drugi, ima značaj umora iz pohote. Porotnemu sodišču predseduje svetnik Vedernjak, votanta sta nadsvetnik Travner in svetnik Boscheck; zastopnik državnega pravdništva je dr. Pajnič, zagovornik obtoženca je dr. Stare. Sodna izvedenca sta gg. dr. Voves in dr. Jelovšek iz Radovljice. Začetkom obravnave prečita zapisnikar obtožnico, ki smo jo v začetku naveli zgoraj. Po prečitani obtožnici predlaga državni pravdnik, da se izključi javnost z ozirom na neke delikatne točke v teku razprave, a predlaga obenem, da ostanejo v dvorani zastopniki časopisja, zagovornik pa se pridružuje le v toliko predlogu državnega pravdnika, v kolikor obsega obtožnica do-tične delikatne točke. Po posvetovanju naznani predsednik sklep, da se javnost ne izključi; ako bi pa prišle na vrsto kočljive točke, bo sklepal sproti sodni dvor. France Martinjak odločno zanika svojo krivdo; že kot dvanajstleten deček je odšel od doma in služil v tujini. Kot triindvajsetleten mladenič je prišel na delo pri zgradbi Bohinjske železnice, kjer se je seznanil s svojo pokojno ženo Marijo Ropret in se 1. 1905 ž njo poročil. S svojo ženo sta se razumela dobro, dokler ni začela delati „nespostije“ z nekim drugim fantom, kar je ona tajila, dasi jih je sam enkrat presenetil. Ko je nekoč odšel iskat službe na Tirolsko in se vrnil, so mu pravili ljudje, da mu je postala nezvesta, kar je ona tudi priznala, nakar je on njo spodil od hiše, kar je tudi orožnik, ki ga je poklicala žena, odobraval. Žena je bila potem v začetku tovarniška delavka ter ga vedno nagovarjala, da naj jo vzame zopet k sebi. Vedno mu je dopisovala in ga zagotavljala, da bo boljša. On v začetku ni odgovarjal nato, a slednjič ji je pisal, da naj pride, ako bo boljša in ako prinese nekaj denarja. Ko je služila pri Noču, ji je pisal za sestanek na Žirovnici, a ona mu ni ničesar odgovorila, a šele čez nekaj časa mu je pisala, da pride njega na Jesenice obiskat dne 3. julija t. 1. Po sestanku sta bila v Jesenicah v gostilni pri Tancerju, odkoder je spremil svojo šeno domov, a je pozneje ni več videl žive. Obtoženec govori mirno, napolglasno a razločno. Odločno zanikuje vsako krivdo in zatrjuje svojo nedolžnost. Iz njegovega mirnega značaja je težko sklepati, da-li je kriv zločina, ki se mu očita, kajti v tem slučaju se gre na vsak način za umor iz pohote. Sodna izvedenca izpovesta, da je nastopila smrt po par trenotkih vsled izkrvavljenja, in sicer kolikor sta mogla konštati-rati, da se je umor izvršil okoli polnoči. Tekom izpovedi zdravnikov se javnost za nekaj časa, kovse obravnavajo kočljive točke, izključi. Čitajo se razni izvidi, med drugim tudi izvid kemikov, ki so analizirali Martinjakovo obleko. Ob eni uri se obravnava prekine in nadaljuje ob polu štirih popoldne. Začetkom popoldanske razprave predsednik razloži porotnikom na podlagi velike škice krajevni položaj. Nato se prične zasliševanje prič. — Sodni dvor najprej zasliši posestnico Marijo Noč, gospodinjo, kjer je služila pokojna Martinjakova, ki je priči povedala ves svoj položaj. Martinjak je po izpovedbi priče pretepal svojo ženo, grozil ji z nožem, enkrat pa je streljal za njo s samokresom. Pismo, ki ga je pisal Martinjak svoji ženi, je ista priči prečitala. Usodno nedeljo je odšla zjutraj od doma, izposodila si je dežnik, nihče ni slišal v hiši, kdaj se vrnila; drugo jutro so pa našli mrtvo. Čudno se ji je zdelo, kako to, da ni šla spat v čumnato, kjer je spala ponavadi, temveč na skedenj. Priča izpove, da je bila pokojnica taka, da se ji ni mogla verjeti vsaka beseda. Fran Noč pravi, da je bila pokojnica bolj na ta leno stran, hodila ni nikamor, ponoči so jo hodili fantje klicat; večkrat je našel pod njenim oknom lestvo, tako je našel tudi na dan umora pod njenim oknom lestvo. Ta dan je prišel na skedenj, kjer je videl Martinjakovo ležati na senu. Janez Oman, čuvaj na Jesenicah izpove, da je v nedeljo popldne videl v gostilni pri Tancerju Martinjakovo ženo, ki je spila kakih pet četrt vina, v gostilni je plesala in odšla z nekim mladim fantom, nakar je prišel Martinjak, ki je vprašal, kdo je ta fant, ki je šel z njegovo ženo. Isto izpove tudi delavec Jernej Šalej, kateremu je pripovedovala, da jo mož vabi nazaj ter je kazala njegovo pismo, a je rekla, da ima dobro službo, da se ji tako godi bolje. Marija Krive, gostilničarka, pove, da je prišla v nedeljo zvečer Martinjakova v njeno gostilnico, kjer je razkazovala moževo pismo. Kmalu nato je prišel v gostilno Martinjak. Vsi so jih nagovarjali, da naj se sprijaznita, kdaj sta odšla ne ve, a na vsak način pred deseto uro, isto izpoved natakarica Marija Zupan, železniški delavci Janez Da m ar, Janez Čemer-n jak in Anton Jarh. Alojzij Pečar, železniški čuvaj izpove, da je videl v noči 3. julija okoli polu-desete ure moškega in žensko, ki sta šla mimo čuvajnice. Poznal jih ni, samo to ve, da je imela žena črne lase. Okoli dvanajste ure pa je zopet videl moškega in žensko, ki sta šla v smeri proti Javorniku, a kmalo zopet jima je sledil nek moški. Martinjak zanika, da bi bil on dotičnik. Frančiška Vengar, natakarica pri Muleju na Potokih pove, da je med deveto in deseto uro pogledal nekdo v gostilno, pogledala je za njim, a ni videla nikogar. Franc Polanšek, skladiščni delavec na Jesenicah je videl v nedeljo v tunelu, ki vodi od postaje na Savo, zvečer Martinjaka, ki je prišel iz Save; ne ve pa ali ga je srečal ob devetih, ali pa ob pol-dveh ponoči. Martinjak se ne spominja, da li je srečal Polanška. Gostilničar M a r t i n Ta n ca r je govoril v svoji gostilni z Martinjakovo, ki je plesala in se veselila, kdaj pa je odšla, ni opazil. Martinjak pa je prišel okoli poldruge ure ponoči v gostilno, kjer je plesal. Jožef Hafner je stanoval z Martinjakom skupaj pri Krekovih na Savi; okoli polenajste ure je prišel s svojimi tovariši k Tancarju, kjer se je sestal okoli ene ure z Martinjakom, ki mu je rekel, da je bil doma, kjer je odložil ovratnico, ovratnik in naprsnik, gleda je okoli sebe, kar se mu je zdelo čudno, da ga je hotel vprašati, zakaj tako strupeno gleda. Hafner je okoli poltreh odšel in pustil Martinjaka pri Tancarju. Priči je Martinjak pripovedoval, da je hotel nekoč pahniti raz neko skalo, a si je premislil. Priča je dobila utis, da je Martinjak takrat govoril popolnoma resno! Ko se je priča ponoči vrnila domov, je našel na mizi svetilko, iz česar je sklepal, da je bil Martinjak doma kot je pripovedčval. Tisto noč Martinjak ni nič spal, tem več šel na delo. Noža, ki se je našel pri Martinjaku, Hafner doslej še ni videl, pač pa je imel obtoženec drug nož, ki ga je priča videla še pred kakimi štirinajstimi dnevi pri Martinjaku. Martinjak se ne spominja ničesar. Anton Bolha je videl v nedeljo okoli ene ure Martinjaka v kuhinji pri Tancerju. Pri Neži Krek je stanoval Martinjak skoro eno leto, pripoveduje tek hišne preiskave, ki jo je orožništvo izvršilo dvakrat pri Martinjaku. Priča je videla, ko je prišel Martinjak v ponedeljek ob peti uri domov; kmalu je prišel iz svoje sobe in ko ga je priča vprašala, zakaj ni prišel večerjat, je Martinjak rekel, da je bil ponoči doma, pa je zopet nazaj odšel v gostilno. Nato mu je skuhala južino; Martinjak je bil ono jutro izredno dobre volje, pel in žvižgal je; priča ga je vprašala, ako je bil s svojo „staro“ skupaj, nakar je rekel, da jo je nekaj časa spremljal, a nato napodil. Priča je mislila, da je zato tako dobro razpoložen, ker je bil celo noč zunaj, da se ga je navlekel. Jože Raže n -je videl Martinjaka v nedeljo ponoči v Tancerjevi gostilnici, bil je brez ovratnika, kar se mu pa ni zdelo n ič čudnega; bil je malo vinjen, a nič ne-navadnega ni opazil na njem. M i n a Ropret mati pokojne Marti-njakove izpove, da je bil pri nji Marlinjak, Tin. — Zn one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 0. url zvečer. Kletarja s kavcijo išče zaloga pivovarne GOss v Spod. Šiški. Nastop takoj. 222/10—4 Dljitk iz boljše rodbine se sprejme. Glasovir na razpolago. Marije Terezije cesta 2./II. nad. 227/3—2 Lepo meblovHiia sobi* s posebnim vhodom se takoj odda na Rimski cesti 2, II. nadstropje. 231/3—2 DIJhM iz boljše rodbine se sprejmejo v Slomškovi ulici št. 4, I. nadstropje. 229/2—2 Mlad, soliden gospod išče dobro hrano in snažno separirano sobo v Ljubljani. Ponudbe s ceno pod V. G. na inseratni biro ,Jutra“. 230/2—2 Učenka se sprejme na stanovanje in hrano. Kje, pove inseratni biro .Jutra*. 233/3—1 Škofota brošura se proda. Več pove inseratni biro „Jutro“. 232/1—1 2 dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje. Glasovir na razpolago. Kongresni trg štev. 7, pritličje. sprejme takoj 4. Pri zgradbi „UCiie|jske tiskarne" se oddajo takoj zidarska dela spretnim in dobrim zidarjem v akord. Vpraša naj se pri zgradbi v Frančiškanski ulici (Doberletova hiša). zaloga čevljev domačega izdelka. I. KEBER, Ljubljana, Stari trg- štev. O. Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje. SIMON PRAPROTNIK stavbni in pohištveni mizar v Ljubljani, Jenkova ulica 7 priporoča p. n. odjemalcem svojo veliko zalogo • & • ■' !• i v tu.iv* Jj&a I I CA 3 o S j? c B a a vsakovrstnih omar za led v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd — Cena najnižja, postrežba točna. — Ceniki zastonj In poštnine prosto. + Vincenc Richterja . je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast 'las tudi tani, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. Vincenc Richter, Dunaj IX. Sobieskygasse2. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, Tuclilauben št. 9 ETERNIT-lovana Patent Hajboljše pokrivanje streli. Generalni zastop: V. Janach & Comp., Trst. Glavna zalega: T. KORN, I>jiil)lj{ina. Dve jako dobro upeljani & a a z vsem inventarjem sta naprodaj. Obrestujeta se dobro. Natančnejša pojasnila daje pisarna Peter Mateliča Škofja, ulica št e-v. ±0. Cvetlični salon a,n.a, Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega mostu izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. Ob pričetku šol priporoča tvrdka GRIČAR & MEJAČ Ljubljana, Prešernova svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek in konfekcij za dame po najnižjih cenah. A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo št. 21. priporoča. veliko zalogo raznih nakitov, perilo za gospode in dame. specijalitete zavratnic in nogavic; steznik : „Directoire“ P. D. —■1 — Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomenik! A. Lukič v m>wm Ljubljana, Pred škofijo 19 priporoča po znano nizkih cenah irtrl m r Tri ir »*«LV najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. I Za šolsko mladino so že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke kakor tudi najnovejša konfekcija za deklice. — Pošilja se tudi na deželo. — Cene jako nizke. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 -V-,, - - A ~W W W W PF pp ^p ^p ^p 'Pf PPpp Trgovina s knjigami in muzikalijami Kleinmayr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih uvedenih ŠOLSKIH KNJIG :: v predpisanih izdajah po najnižjih cenah :: ■ ■ ■ Zaznamki učnih knjig se oddajo gratis. Prvi slovenski pogrebni zavod t Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo N