POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 27. FEBR. 1958 Leto IX — Štev. 8 Cena din 10.— prograM PRIREDITEV OB PROSLAVI 90. OBLETNICE PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA V LJUTOMERU Na svoji seji ob konca minulega tedna je odbor za organizacijo proslav 90. obletnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru že razpravljal o programu prireditev. Prisotni so na seji sklenili, da bodo v okviru teh proslav praznovali tudi teden mladosti in občinski praznik občine Ljutomer- Kakor vse kaže, bo ob začetku tedna mladosti 17. maja v Ljutomeru koncert združenih godb Pomurja, naslednjega dne pa razna kegljaška, strelska in šahovska tekmovanja. Dne 20. maja bo koncert pionirskega pevskega zbora Radgona, 22. maja pa bo gostovalo v Ljutomeru okrajno gledališče iz Ptuja. 24. maja bo literarno-glasbeni večer, na katerem bodo nastopili domači solisti z obeh bregov Mure in znani domači literati (Miško Kranjec itd.). Vse te prireditve bodo ob večerih. 25. maja dopoldne bo otvoritev razstave književnosti in upodabljajoče umetnosti pomurskih avtorjev. Ves teden bodo okrujne lahkoatletske tekme, nastopili pa bodo tudi letalski modelarji. 25. maja popoldne bo pionirski glasbeni festival, 27. maja pa glasbena revija pevskih in glasbenih sekcij »Svobod«. 29. maja bo, kot vse kaže, gostovalo ljubljansko mestno gledališče z večerom veseloigre. 31. maja bodo odprli tradicionalno vinsko razstavo z vinsko poskušnjo, tega dne pa bo v proslavo občinskega praznika skupna slavnostna seja občinskega ljudskega odbora in množičnih organizacij Po slovnostni seji bodo položili vence pred spominske plošče in spomenike. Predpoldne tega dne bo tudi koncert, popoldne odkritje spominske plošče v Logarovcih, taborniki Pomurja pa bodo postavili svoje taborišče. Zvečer bo slavnostna gledališka predstava na prostem verjetno z delom iz čital-niških časov. 1. junija, na glavni dan proslave, bo zjutraj najprej budnica, ob 9. uri pa pohod na slavnostni prostor, kjer bodo nastopile združene godbe z Pomurja. Po slavnostnem govoru bo odkritje spominske plošče v spomin na 90. letnico prvega slovenskega tabora, nato kulturni nastop, ki ga bodo popestrili tudi madžarska folklorna skupina Lendava, folklorna skupina Beltinci, »Veseli planšarji« iz Ljubljane in po vsej verjetnosti tudi kvintet bratov Avsenikov. Ob 12.10 bo na stadionu nalet motornih letal in pristanek padalcev. Popoldne bo na istem stadionu oziroma dirkališču naiprei mimohod vseh športnih in drugih organizacij, nato konjske dirke, okrajni fiz-kultumi nastop in za zaključek še dirke mopedistov. Morda bodo na fizkulturnem nastopu sodelovali tudi momarii iz Pulja, vendar za zdaj to še ni gotovo. Slavje se bo končalo z velikim ljudskim rajanjem in srečolovom ob zvokih Avsenikovega kvinteta in pomurskih godb. Pomurski taborniki hodo ta večer priredili taborni ogenj in kulturni program. O eventuelnih spremembah in dopolnitvah programa proslav 90. obletnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru bomo naše bralce sproti obveščali. Ljutomer — mesto bližnjega velikega slovja »Skupna kritika je naše orožje!« Na velikem predvolilnem zborovanju v Mariboru sta govorila predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič in predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher Na 'velikem predvolilnem zborovanju v Mariboru je v nedeljo govoril Petar Stambolič, predsednik Zvezne ljudske skupščine. Dejal je, da volitve niso edina možnost, kjer lahko pride do izraza volja volivcev, ker imamo pri nas socialistično demokracijo, v kateri volja in mišljenje državljanov prihaja do izraza vsak dan v naših delavskih svetih, ljudskih odborih in o vseh organih upravljanja. Dalje je Petar Stambolič poudaril, da je skupna kritika naše orožje, saj teče vsak dan naša volilna kampanja v znamenju kritike naših slabosti, kritike tistega, kar ni dobro, tistega, kar je treba zamenjati, kar je treba odstraniti. Od kod ta naša stalna borba s slabostmi? — je dejal Petar Stambolič in nadaljeval: sSlabosti nastajajo iz našega razvoja, iz naših objektivnih in subjektivnih težav. Vrste teh negativnih pojavov se stalno menjajo in mnoge od njih so postale preteklost, ker smo jih premagali. Mi imamo težave zaradi pomanjkanja stro- kovnih kadrov in strokovne delovne sile sploh. To je resen problem. Vendar je ta problem danes drugačen in ga drugače rešujemo kot pred nekaj leti, ko smo lahko izločili le malo sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Mi imamo resne pomanjkljivosti tudi o našem plačilnem sistemu, vendar so to pomanjkljivosti sistema, ki stimulira produktivnost dela. V zadnjem letu je bilo na ljudske odbore občin in okrajev prenesenih vrsta pooblastil in to v vseh področjih — p gospodarstvu, prosveti, socialni politiki, itd. Mi imamo danes razne probleme in se srečamo tudi z birokratizmom, s pomanjkanjem kadrov, ponekod tudi z, neznanjem in nerazumevanjem, vendar so to slabosti, ki objektivno izhajajo iz našega demokratičnega socialističnega razvoja, ki so prehodni in ki jih bomo obvladali. V tem smislu se naše slabosti ne ponavljajo in niso znamenje nazadovanja, temveč napredka. Ta skupna kritika nas samih — to je naše orožje v borbi za socializem in mi ga ne bomo izpustili. V nadaljevanju svojega govora, ki ga je poslušalo okrog 35.000 ljudi iz Maribora in okolice, je Petar Stambolič govoril o nerazumevanju naše ureditve na Zahodu, o tistih, ki jih moti naš socialistični razvoj, o tem, da sta mir in neodvisnost narodov pogoj za napredek in o doslednem uresničevanju načel samoupravljanja. Na istem zborovanju je govoril tudi predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, ki je poudaril, da nosi naš delavski razred težo prizadevanj za socialistično prihodnost. Med drugim je dalje dejal, da smo uspešno uresničili mnoge naloge, se zadržal pri problemih trgovine, prometa in zunanje trgovine in zaključil svoj govor z besedami, da bo naše delovno ljudstvo sposobno izvoliti o zvezno in republiško skupščino ljudi, ki bodo tam zastopali koristi nas oseh. Ali bomo dobili v Soboti poštno poslopje? Že nekaj let slišimo govorice o gradnji poštnega poslopja v M. Soboti. Pošta se še vedno stiska v prostorih bivše borze dela, ki bi jih morala dobiti v upravljanje Posredovalnica za delo za svoje namene. Sedaj se namreč posredovalnica za delo v , M. Soboti stiska v enem prostoru. Nima niti čakalnice, niti drugih prostorov za potujoče delavce, kar bi bilo moč z majhnimi stroški ponovno urediti v bivšem domu. Tudi direkcija pošte bi morala kazati več razumevania. Pravijo, da je poštno podjetje po svojem prometu v M. Soboti zelo rentabilno. Prav zato bi morali čimprej začeti z gradnjo lastne stavbe. Nič več dviganja cen čez noč Zvezni izvršni svet je izdal odlok o evidenci in kontroli cen — Izjava dr. Marjana Breclja o novih ukrepih za stabilizacijo cen Pred kratkim je Zvezni izvršni svet izdal odlok o evidenci in kontroli cen, po katerem bodo morala industrijska podjetja pred podražitvijo določenih proizvodov mesec dni vnaprej obvestiti svoje strokovno združenje in zvišanje cen podrobno utemeljiti. Podobna določila vsebuje ta odlok tudi za veletrgovska podjetja, hkrati pa tudi sankcije proti kršilcem. Odlok začne veljati z objavo v uradnem listu FLRJ. Državni tajnik za blagovni promet dr. Marjan Brecelj je dal v zvezi z omenjenim odlokom izjavo za tisk, v kateri je med drugim naglasil, da bomo stabilizacijo cen zagotovili predvsem z raznimi gospodarskimi ukrepi, za ureditev prometa z nekaterimi važnejšimi proizvodi pa bomo uporabili tudi administrativne ukrepe. Razumljivo pa je, da je za večino proizvodov in storitev ostal sistem svobodnega oblikovanja cen. Kakor je izjavil dr. Brecelj, se odgovornost ljudskih odborov za preskrbo prebivalstva poveča zlasti s pooblastilom, da lahko maksimirajo cene v prodaji na drobno tistih živil, ki so za preskrbo prebivalstva posebno važne. Pri tem morajo ljudski odbori kar najtesneje sodelovati s trgovinskimi zbornicami. Problemi cen so zelo zamotani in kočljivi — je poudaril dr. Marian Brecelj, — zato je naša dolžnost, da v na-dalinjem razvoiu našega gospodarskega sistema posvetimo tem vprašanjem največjo pozornost. Odlok o evidenci in kontroli cen nam bo pri tem pomagal, zbornice in državni organi pa si bodo pridobili nadaljnje izkušnje za izpopolnitev vsega mehanizma cen. Opozarjamo naše bralce, da bomo že v prihodnji številki začeli objavljati odgovore merodajnih činiteljev (odgovornih predstavnikov ljudskih odborov in posameznih zbornic) Pomurja oziroma murskosoboškega okraja ter posameznih občin o stanju na tržišču in eventualnih ukrepih za stabilizacijo cen. RAZGOVOR Z ZMAGOVALCI RAZGOVOR Z ZMAGOVALCI * RAZGOVOR Z ZMAGO PRVAKI MED VAMI Obiskali smo jih v ponedeljek kar na šoli. Ravnatelj gimnazije tovariš Janko Liska nam je omogočil razgovor in seveda povedal tudi svoje mnenje: »V 80 dneh okrog sveta« tudi pri nas! V Beogradu sta se mudila ameriški filmski producent in režiser Michael Told in njegova žena, priljubljena filmska igralka Elizabeth Tay-lor (z možem na sliki ob prihodu v Beograd). Kakor znano, je mnogo tujih in nekaj naših listov nasedlo lažni vesti o smrti te slovite zvezdnice filmskega platna, kar je le še povečalo njeno priljubljenost. Michael Told se je v Beogradu pogovarjal o možnostih, da bi v Jugoslaviji predvajali njegov »Zmago naših gimnazijcev smo sprejeli z velikim zadovoljstvom, čeprav nas ni preveč presenetila. Naši fantje so se namreč že na okrajnem tek- film »V 80 dneh okrog sveta« in obljubil, da bo prevzel stroške za preureditev kino dvorane, tako da bomo lahko tudi pri n«s gledali film po znanem delu Ju'rsa Verna, za katerega je v svetu toliko zanimanja. movanju zelo dobro odrezali. Tekmovanje smo spremljali na dijaškem pustovanju v šoli...« V pisarno so stopili trije dijaki nasmejanih obrazov. Seveda smo jim čestitali in že smo bili sredi živahnega razgovora. Najprej so se predstavili: Štefan Horvat, dijak 8. razreda, Branko Kureš. prav tako iz 8. razreda in Milan Kučan, dijak 7. razreda gimnazije. »No. ali bi nam lahko opisali vaše občutke po tej sijajni zrna-?i in kako so vas sprejeli v M. Soboti?« Skoraj vsi v en glas: »Občutki več kot prijetni... Ob našem povratku so nas že na postaji pozdravile skupine sošolcev, dn ne omenjamo sprejema v šoli. Res, samo godbe je še manjkalo.. .< »Ali ste se na tekmovar;e v znanju posebej pripravliali in kaj ste upoštevali pri sestavljali iu tričlanske ekipe?« vprašamo. »Samo ustavo smo dobro pregledali, več pa se v tako kratkem čavu tako ne bi mogli naučiti. Zanesli smo se pač na prejšnje znanje in smo tudi kipo sestavil tako. da smo 'meti v njej kulturnika, politika in razgledanega športnika,« odgovori dolgi Kurež. »Fantje, ali bi napravili uslugo tistim bralcem našega lista, ki niso oddaje poslušal! in bi jim približno reproducirali vprašanja. ki ste jih dobil«. smo zaprosili naše tri »junake«. Seve- (Nadaljevanje na 3. strani) Pomemben uspeh radgonskega obrtnega podjetja Domače in cenejše UKV IN TELEVIZIJKE ANTENE ENAKOVREDNE UVOŽENIM Obrtno podjetje, ki opravlja elektro in radio tehnična dela v G. Radgoni, je prišlo na izvirno zamisel: zakaj bi še uvažali UKV in televizijke antene, ko jih lahko izdelujemo doma. Naši ljudje kupujejo vedno več UKV sprejemnikov in televizorjev in zanje je treba posebnih anten, ki so zelo drage, saj razen uvoženih drugih anten doslej sploh nismo imeli. Povpraševanje kupcev se je iz dneva v dan večalo. Potrebe po teh antenah so neprestano na-raščale — in radgonsko električno podjetje je začelo raz-mišljati. kako bi domačemu trgu pomagaLI: nadaže na ta način, če bi take antene začeli izdelovati kar v svoii delavnici. Konstrukcijo zanje je napravil več ali manj po originalni zamisli tov. Zvonko Klemenčič, tehnični vodja obrata. Najprej je bilo treba napraviti orodje za serijsko proizvodnjo anten. Podjetje ie brž stopilo v stik z grosističnimi pod-jetii. ki se ukvarjajo s prodajo UKV sprejemnikov in televizorjev in prvi izdelki so kmalu bili na trgu. Njihovo izdelavo lahko primerjamo z najboljšimi uvoženimi, pa tudi po kvaliteti materiala, iz katerega so antene, prav nič ne zaostajaio za najboljšimi uvoženimi. In kar je najvažnejše: doma izdelane antene so za 60 odst. ce-nejše od uvoženih. Podjetje izdeluje 14 vrst anten. med njimi tudi take, ki od- (Nadaljevanje na 3. strani) Pred volitvami delavskih svetov DOBRE PRIPRAVE Prejšnjo sredo je bilo v Ljubljani posvetovanje odbornikov občinskih in okrajnih sindikalnih svetov o nalogah v zvezi z volitvami delavskih svetov. Objavljamo kratek izvleček iz govora predsednika Zveze sindikatov Slovenije STANETA KAVČIČA na tem posvetovanju. Uvodoma je tov. Kavčič poudaril, da kaže volitve delavskih svetov čimbolj povezati s splošno državnimi volitvami, ker bi se nasprotno razprave o posameznih problemih ponavljale, medtem ko o nekaterih perečih vprašanjih sploh ne bi razpravljali. V samih pripravah za volitve bo treba govoriti o tem, koliko smo povečali proizvodnjo, koliko smo povečali narodni dohodek, koliko se je povečal plačni sklad itd. Vendar bi naj te stvari v kolektivih konkretizirali. Delavski sveti in upravnooperativni organi naj pf nravi io izčrpne analize, ki bodo prikazale dosedanje delo upravnihh organov, kajti še vedno živimo preveč pod vtisom tega — je dejal Stane Kavčič — kaj še potrebujemo in premalo pod vtisom tistega, kar je že napravljenega. Jasen pregled dosedanjih uspehov in naši načrti za naprej, to naj bo prva akcija in ena osnov za razpravo in priprave na volitve delavskih svetov. Prav tako jasna naj bo politična analiza stanja v podjetjih. Ne smemo govorili samo o socializmu in o socialističnih odnosih in te spre-meniti v neko splošno parolo. Treba je izhajati iz razmer v kolektivih, preceniti vsa mne-nia iti komentarje o posameznih problemih in tako dati no-voizvoljenemu delavskemu svetu podlago za delo. Pri ocenjevanju dela organov samoupravljanja se pojavlja — je dejal Stane Kavčič — dvoje napačnih mnenj, prvič: organe samoupravljanja, preveč idealiziramo. Res je, da so organi samoupravljanja izpolnili tudi najbolj optimistične napovedi. Toda daleč smo še od tega, da bi lahko rekli: vse kar še dela pod firmo teh organov, je prav In da organi samoupravljanja rešujejo vse probleme. In drugič: delavsko samoupravljanje je neke vrste avtonomija, neposredna delavska demokracija, zaprta sama vase, kamor se sindikati nimajo pravice vmešavati. Od takega zmotnega mnenja do zaključka, da je sindikat spričo delavskega samoupravljanja nepotreben, je le majhen korak. Tako gledanje ima vrsto posledic, ki škodijo predvsem sindikatu, kajti brž ko se sindikalna organizacija ne čuti več kot sestavni del celotnega družbenega, delavskega mehanizma, peha samo sebe v »sindikalizem«. Ima pa to zmotno gledanje še hujše posledice za organe delavskega samoupravljanja. Brž ko zgubi organ delavskega samoupravljanja v sindikatu vir sveže delavske, demokratične revolucionarne sile in ideje, je popolnoma jasno, da postane privesek operativnega vodstva v podjetju. V takem podjetju se dogaja, da hkrati, ko je v kolektivu zelo mnogo perečih politično-družbenih problemov, zaseda delavski svet in razpravlja le o tem, kam bi premestil ta ali oni stroj, ali pa posluša strogo načelen referat. Tako delo ubija smisel in vsebino delavskega samoupravljanja. Pri vseh tak h problemih mora dobivati delavski svet dovolj politične opore. In to mu lahko dajo politične, organizacije, v prvi vrsti Zveza komunistov in sindikat. Vse težave v kolektivih imajo določen politični odmev, predvsem v tistih kolektivih in komunah, kjer se ravnajo zgolj po upravni poti, pa čeprav so ti ukrepi pravilni. Splošna zavest našega človeka je že takšna. da ne prenese tega, če zve za to ali ono stvar šele po naključju. Danes kolektiva s suhoparnimi upravnimi akti ni več moč voditi. Nasprotni temu so problemi materialnega značaja. To so tarifni pravilniki, tarifne postavke, delovna mesta itd. O tem v kolektivih mnogo razpravljajo. Seveda niso vse kritike in vsi komentarji pravilni. Toda sindikat mora imeti v tem pogledu pravilno stališče: dobre predloge mora zagovarjati, slabe napadati. Tretja 6tvar so demokratični odnosi v kolektivih, ki se negativno odražajo v strahu pred kritiko. Še se dogaja, da delavci ne upajo kritizirati. Dokler pa bo tako, bo moral predvsem sindikat še mnogo delati. Ob koncu je govoril Stane Kavčič o sodelovanju med sindikalnimi podružnicami in občinskimi zbori proizvajalcev ter pozval sindikalne podružnice, naj dajo pobudo za množične sestanke kolektivov pred volitvami delavskih svetov. Položaj v Indoneziji Predsednik indonezijske republike Sukamo je imel zadnje dni več razgovorov s člani vlade in drugimi osebnostmi o položaju v nekaterih predelih države. Posebej so razpravljali o delovanja uporniške vlade na Sumatri. V svojem zadnjem govoru po radiu je predsednik Sukamo izjavil, da so napori majhne klike, ki pritiska na večino indonezijskega ljudstva, da bi se uklonilo njenim zahtevam, dosegli zdaj vrhnnec. Su- kamo je poudaril, da je njena akcija nezakonita. Pozval je ljudstvo, naj obvaruje Indonezijo pred delitvijo in naj ohrani njeno neodvisnost. Predsednik Sukamo je izjavil, da ptitisk tujih držav igra pomembno vlogo v mednarodni politični praksi. Po njegovih besedah obstajajo znamenja, ki govore, do so zahteve nekaterih politikov iz indonezijskih pokrajin postale instrument tnjine. Sudansko« egiptovski odnosi Tik pred volitvami predsednika Združene Arabske države so se nenadoma poslabšali sudansko-egiptov-ski odnosi. Sudanska vlada je namreč obtožila Kairo, da namerava organizirati plebiscit za predsednika Združene arabske države tudi na ozemlju, ki ga upravlja Sudan. Sudanci mislijo na košček puščave severno od 22. vzporednika. Ta puščava niti v gospodarskem niti v strateškem pogledu ničesar ne pomeni. Kot vse kaže, so državniki Sudana hoteli skovati nekaj političnega kapitala pred volitvami ter so sprožili zunanjepolitični spor, ki bi naj združil Sudance tudi znotraj države. Sudanska vlada ni mirovala ter se je pritožila celo na Varnostni svet. Le-ta ni sklepal o sudanski pritožbi, ker se bosta po njegovem mnenja obe državi sporazumeli o spornem ozemlju. V Kairo so z zadovoljstvom sprejeli prekinitev su-dnnsko-egiptovskega obmejnega spora v pričakovanju pogajanj med obema vladama po sudanskih volitvah. Politični krogi poudarjajo, da je prekinitev spora pripisati odločitvi egiptovske vlade, da na spornih področjih Ilalaibe in Fadi Hnife ne izvede plebiscita, temveč da začne pogajanja o dokončni določitvi mej in dragih vprašanjih z novo sudansko vlodo, ki jo bodo ustanovili marca. Naš zunanjepolitični pregled Tuniško-francoski spor Tuniška vlada še vedno išče novih poti, da bi čimprej izgnala zadnje Francoze iz svoze dežele in onemogočila ponovitev Sakijet Sidi Jusefa. Na seji Varnostnega sveta so se zedinili, da bodo sejo preložili, dokler ne bedo jasni rezultati »dobrih uslug«, ki sta jih ponudili Velika Britanija in Združene države Amerike. Obe držuvi sta numreč sprejeli posredništvo v nastalem sporu. Tuniški predstavnik Mongi Slim pa je izjavil, da bo zahteval hitro naduljevanje razprave, v kolikor to posredovanje ne bi uspelo. Tuniški predsednik Burgiba; je neizprosen v svojih zahtevah. Zaradi večjega števila napadalnih akcij francoskih čet zahteva do konca letošnjega leta umik vseh francoskih čet iz Tunisa. Čeprav je minilo le malo časa od barbarskega francoskega napada na tuniško vas, je bilo to »boja« željnim Francozom vsekakor premalo. To so najbolj nazorno pokazali z napadom na tuniško vas Remada. V to vas so vdrli francoski vojaki in odpeljali tri osebe iz zgradbe krajevne oblasti v francosko vojaško taborišče, ki leži na tuniškem ozemlju. Tuniška vlada je poslala generalnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu štiri nove obtožbe zoper Francijo. V teh dokumentih Tunis obtožuje Francijo za razne zločine, kot na primer za napade na obe tuniški vasi, nasilno ugrabitev treh tuniških državljanov ter za nasilno postavitev 40 bolnih tuniških državljanov na ulico. Le-ti so se zdravili v francoski vojaški bolnišnici v Menzel Burgiju v bližini Bizer-te. Prav tako je Tunis poslal protestne note francoski vladi. Od Fruncozov so zahtevali, naj takoj zapro svojih pet konzulatov v Tunisu. Ker so Francozi to zahtevo zavrnili, so tuniške oblasti štiri konzulate takoj zaprle in konzule izgnale. Z odgovorom nismo zadovoljni ! Francoska vlada je po daljšem času odgovorila na jugoslovansko protestno noto glede nasilne ustavitve naše ladje »Slovenija« in protizakonite zaplembe tovora. Naša vlada je odločno zahtevala, naj ji Francija vrne zaplenjen tovor in povrne nastalo škodo. Francoska vlada se je ognila tej zahtevi ter se sklicuje na nekatere odredbe in predpise, ki nimajo nobene zveze s primerom »Slovenije«. Odgovor Pariza ne kaže niti trohice dobre volje ter je prežet z izredno zakrknjenostjo. Razumljivo je. da se Jugoslavija z načinom in tonom odgovora ne more strinjati. Odgovor francoske vlade obsojajo vsi ljudje v svetu, ki so bili zadnle čase priče novim terorističnim dejanjem Francozov v Tunisu. Jugoslovanska vlada bo ukrenila vse potrebno, da bo v tem primeru zaščitila svoie interese, ki so jih francoske oblasti tako grobo prekršile s svojim nasilnim dejanjem. Razglasili so izvolitev Naserja Naroda Egipta in Sirije sta i ogromno večino sprejela združitev in izvolila za prvega predsednika Združene arabske republike Gemala Ab-dela Naserja. Združitev Sirije in Egipta sta bili sprejeti z 99.99 odst. v Egiptu in z 99.98 odst. v Siriji. Rezultate plebiscita je objavil na velikem'' mladinskem zborovanju na Trgu republike v Kairu notranji minister Mohiedi v navzočnosti novega predsednika. V glavnem egiptovskem mestu je vladalo nepopisno navdušenje. Ulice so bile okrašene s cvetjem, zelenjem in zastavami. Vse nstanove so bile 22. februarja zaprte. Ta dan so razglasili tndi za praznik narodov Sirije in Egipta. Z objavo rezultatov sta prenehali obstajati vladi z obema parlamentoma v Siriji in Egipta. V prehodnem obdobja, ki se je sedaj začelo, ima vso oblast predsednik, ki bo takoj imenoval združeno vlado in izvršna sveta za področja Sirije in Egipta. Predsednik Naser je ie imenoval Hakima Amerja za vrhovnega poveljnika armade Združene arabske republike. Sirijska vlada se je takoj sestala in potrdila rezultate prebiscita. Komentar V nerodnem položaju Zahod je v zelo nerodnem položaju. Napočil Je namreč čas, ko bodo morali zahodni državniki odkrito povedati, kaj mislijo o miru, o sodelovanju med nerodi in o toliko opevani demokraciji. Pismo sovjetskega predsednika Bulganina, izjave naših najvišjih državnikov ter drugih državnikov so prisilile zahodne kroge k javni in bolj odkriti razpravi o nerešenih mednarodnih problemih. Kot vse kaže, zahodnim državnikom ne ugajajo taka javna razpravljanja, ker so bolj navajeni na reševanje usod narodov v ozkem krogu zo zeleno mizo. Na Zahodu so prav te dni še bolj v nerodnem položaju, ker so v Varšavi objavili podrobnosti poljskega načrta o vzpostavitvi brezatomskega pasu v Srednji Evropi. Poljska vlada je predložila tudi takojšnji začetek razgovorov. V memorandumu poljske vlade je rečeno, da bi moral brezatomski pas obsegati Poljsko, Češkoslovaško, Vzhodno ter Zahodno Nemčijo. Nn tem področju ne bi proizvajali in razmeščali jedrskega orožja. Prepovedano bi bilo postavljati opremo in naprave, ki so namenjene atomskemu orožju. Te države bi se morale zavezati, da ne bodo proizvajale, vzdrževale in uvažale atomskega orožja in ne dovoljevale, da bi na njihovem ozemlju postavljali atomsko orožje. Prav takt bi se Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija in Francija morale zavezati, da na tem področja njihove čete -ne bodo imele atomskega orož-Ja. Memorandnm predlaga nadzorstvo na zemlji in v zraka s pomočjo posebnega nadzorstvenega aparata, v katerem bi bili predstavniki Atlantskega in Varšavskega pakta ter delegati držav, ki v Evropi ne pripadajo vojaškim blokom. NASA ANKETA — NASA ANKETA — NASA ANKETA - Kako preživite prosti čas? MARIJA DORA, USLUŽBENKA GRAD Micko sem našel v občinski pisarni. Je odločna žena tridesetih let in mati treh otrok. Pri občinskem ljudskem odboru je referent za socialno skrbstvo, zdravstvo in delovne odnose ter varstvo družine. »V prostem času najprej skrbim za družino, potem pa delam za organizacije Rdečega križa, kjer sem tajnik občinskega odbora. Skrb m za šolske kuh nje na vsem področju občine. Sem tudi član občinskega odbora Socialist-čne zveze, tainik komisije za družbeno upravlianje, predsednik upravnega odbora vrtca in tako nanrej.« Na moje začudenje, ki ga pa nisem izrekel, se ie nasmehnila: »Če b: lahko kie s tem kaj dosegla, bi predlagala, da se zame dan podaljša vsaj na oseminštirideset ur.« V tem primeru torej prostega časa ni dovolj niti za spa-n'e. JOŽE RA IBAR. DELAVEC, GRAD 72 Tovariš Jože Rajbar :e delavec na žagi pri Gradu. Ko ie zvedel, od kod prihajam, se je pritožil nad ustavitvijo časopisa (kar se je zgodilo pomotoma) in potem, ko se je pomiril (ie pač temperamenten), je umirjeno odgovoril: »V nedeljo opravim tisto delo doma. ki ga čez teden ne dovršim. De- lam na žagi in potem doma. Prostega časa kratkomalo nimam.« Tovariš Jože je star 42 let, poseduje pa dva hektarja zemlje. VIKTOR GJERGJEK, DELAVEC, VIDONCI Viktor Gjergjek preživi veliko časa pri parni lokomobili na žagi pri Gradu. On je namreč upravnik žage. Star je 32 let in poseduje nad 3 ha zemlje. Odgovoril je približno tako kot Rajbar. »Delam na žagi in doma. Prostega časa skoraj nimam. Nekoliko kvečjemu za skromen počitek. Smo žal taki, da nimamo dovolj zemlje za preživljanje, ker pa jo imamo, nas veže na domač kraj. Zato tudi delam na žagi.« FRANC BOGATAJ, kvalificirani delavec pri TMP M. Sobota Največ prostega časa pora-b’m v glavnem za delo v sindikatu, za razne sestanke. Koliko časa mi potem še preostane, porabim za vzgojo otrok — imam namreč tri otroke — obiskujem kinooredstave. prebiram dnevno časopisje. Ta del prostega časa porab m tudi za osebno izobraževanje ali pa prebiram leposlovne in strokovne knjige. Če .upoštevamo vse gornje, lahko kaj hitro ugotovimo, koliko časa preostane za vsako posamezno stvar. Iz beležke žene - sodnika Da se ljudje radi tožijo in da še vedno prihajajo navzkriž z zakoni, sem se prepričal pred dnevi na Okrajnem sodišču v Murski Soboti. Rad bi zvedel kaj zanimivega iz sodne prakse naših sodnikov, pa sem moral opustiti svoj namen. Na hodniku je bilo preveč ljudi, ki so prišli v »hišo pravice« — nekateri na lastno-željo, drugi zopet na poziv sodišča ali celo v spremstvu miličnika. Tako mi je bilo laže ooravi-čti sodnici Okrajnega sodišča v Murski Soboti, tovarišici Danici H551, nadlegovanje na domu. Sicer pa me je izredna prijaznost in neposrednost ene izmed prvih žena-sodnikov v Sloveniji zelo prevzela. Kako otipljiv dokaz, da smo tudi pri nas temeljito opravili z mračnimi predsodki o sposobnost žene in ji zaupali tudi najbolj odgovorna mesta v našem družbenem in poetičnem življenju! V prijetnem pomenku ob čašici slivovke sem zvedel, da je tovarišica FfrŠlova Ptujčanka, kier ie preživela večji del svo-jih otroških in dekliških let. Do druge svetovne vojne je študirala pravo, kar je pomenilo v bivši Jugoslaviji za mlado dekle Pravcati podvig Voina vihra je zanesla obe z materjo v konfinacijo. od tam pa je našla mlada študentka pot v partizane. Po vojni sta se z materjo zopet srečal: v Ptuju, toda tokrat na — pogorišču. Nato se je ukvarjala nekaj let z novinarstvom ... Na vprašanje, zakaj se je odločila za nadaljnji študij, ko je imela vendar že družino, je sodnica objela s pogledom lepo Urejeuo sprejemno sobo, rekoč: »Želela sem si lepo urediti dom, v prvi vrsti pa seveda zaradi veselja do tega poklica.« »Kako pa ste se počutili v začetku pri tem malce nenavadnem delu za ženo?« vprašam. »O, jaz zelo dobro, le nekateri moji »klienti« se niso mogli sprijazniti s tem, da jih sodi žena — sodnik. Ob neki priložnosti smo sestavljale sodni tribunal tri ženske — dve sodnici-porotnic: in jaz — kar se pojavi med vrati plečat obtoženec in krepko izrazi svoje negodovanje: »Te "frečke" (ženske) že ne bodo sodile!« »Seveda smo ga obsodile in možakar se je prčcej zresnil«, odgovori smeje sodnica. Pogovor je nanese! tudi na sodno prakso v minulem letu. Iz tega sem povzel, da je bilo v preteklem letu v kazenskih zadevah občutno zmanjšanje kaznivih dejani zoper javni red in promet, zato pa se je povečalo število kaznivih deiani zoper življenje in telo za 20 odst. Motiv za ta kazniva dejanja je bil v večini primerov — alkohol. Vse kaže. da je ta porast posledica premilih kazni. Razveseljiva pa je ugotovitev, da se je ohčutno zmanjšalo število kaznivih deiani zoper družbeno premoženje. Iz tega lahko sklepamo, da se je kader v trgovinah in zadrugah moralno izboljšal. Tehten vzrok za upada- nje gospodarskega kriminala so tudi stroge kazni. Zanimiva je tudi ugotovitev, dn je največ kaznivih dejanj v okraju v občini Murska Sobota, v glavnem zaradi prepovedanih prehodov čez državno mejo. V civilnih zadevah je poseben pojav pravdarstvo. So družine, ki imajo po 20 (!) in več tožb. To so predvsem spori zaradi preživnin, nezakonskih otrok, spori okrog vožnje in živinogo-nje po tujem zemljišču, prevži-tek in podobno. Nesrečno pravdarstvo! Če bi bilo med ljudmi malo več razumevanja in strpnosti, bi marsikatera nepomembna pravda obšla sodišče. Koliko skrbi in stroškov bi bilo prihranjeno našim ljudem. Da. razumevanje in sprava.. Oglasil se je telefon. Tovarišica Hiršlova se ne omejuje zgolj na svojo službo. V Glasbeni šoli uči violino, igra v Instrumentalnem orkestru »Svobode«, je predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri Obl-O Murska Sobota in še kje drugje. Ob vsem tem pa se marljivo pripravlja na strokovni izpit. Poslovil sem se od vedre in simpatične sodnice, ki je s svo-rm vstopom na tribuno pravice dokazala, da naša žena ni le pasivni opazovalec, družbenega in političnega življenja, ampak enakopraven in sposoben graditelj socializma. Bb Danica HiršI POMURSKI VESTNIK, 27. febr. 1958 2 KINEMASKOP TUDI V SOBOTI Kinemaskop, to pomembno pridobitev v filmski tehniki, bo v kratkem dobila tudi Sobota. Kakor predvidevajo v upravi soboškega kina, bo otvoritvena predstava 14. marca, ko bodo v kinemaskopsko-optični projekciji prvič vrteli ameriški barvni film »Trije novčiči v vodnjaku«. Otvoritvena kinemaskop predstava je nekoliko zapoznela zaradi tega, ker morajo ustrezno preurediti oder, da bodo lahko na njem tudi druge kulturne priredrive, ki bi sicer morale v prihodnosti odpasti, če bi na sedanji oder samo namestili novo platno. S. K. GOSTINSTVU DOLGOROČNE KREDITE ! Gostilne v Pomurju so večinoma zastarele in zelo slabo opremljene, zato je modernizacija njihovih prostorov in nabava sodobnejše opreme že osrednji problem vsega pomurskega gostinstva. V skladu s »Pravilnikom o minimalni ureditvi in opremi« bo treba preurediti in sodobneje opremiti domala vse gostilne v pokrajini. Samo v petih večjih gostiščih — v soboških hotelih »Zvezda« in »Central«, radgonski »Restavraciji pri kolodvoru« in v ljutomerskih gostiščih »Prlek« in »Jeruzalem« — bodo potrebovali v ta namen nad 47 milijonov din investicijskih sredstev. Gostilne imajo zelo malo sredstev za investiranje. Podobno je tudi z občinami. Lani so gostinska podjetja dala v ta namen komaj 3 mili ione 290 tisoč, iz občinskih skladov pa so dobile en milijon 780 tisoč dinarjev. Niihova udeležba bo malenkostna tudi v navedenih petih primerih: gostilne same bodo lahko prispevale komaj nekaj nad 2 in pol milijona. iz okrainega in občinskega sklada pa bodo predvidoma dobile 7 milijonov din. Samo za modernizacijo petih večjih gostišč bodo letos potrebovali 38 mili ionov investicijskega kredita. Kredite bodo primorane najeti tudi . maniše gostilne, ki imajo še bolj okrnjene možnosti za investiranje svojih sredstev, vendar pa bodo slej ko prej morale zadostiti zakonskim predpisom. Pomurski gostinci bodo zategadelj iskali potrebno rešitev v investicijskih kreditih z ustreznimi pogoji, sicer ne bodo mogli redno odplačevati anuitet. Zavzemajo se predvsem za dolgoročne kredite z odplačilnimi možnostmi vsaj 20 let. S. K. Prekmurci in sezonstvo Predsednik OLO Murska Sobota tov. Rudi Čačirovičfo sezonstvu — Odgovor dveh predsednikov občin na predlog našega novmarjaj Nedavno je predsednik OLO Rudi Čačinovič odgovarjal na vprašanja sodelavca Radia iz Ljubljane. Med drugim je odgovoril tudi na vprašanje o se-zonstvu v Prekmurju. Odgovor na to vprašanje posredujemo našim bralcem. V agrarno prenaseljenem območju je ustvarjanje novih delovnih mest izredno važno. Iskanje takih delovnih mest je že desetletja problem za pomursko prebivalstvo. Čeprav mnogi še vedno mislijo, da je posebno Prekmurec tipičen se-zonec, so se po osvoboditvi mnogi prekmurski delovni ljudje tudi za stalno izselili, zaposlili po najrazličnejših tovarnah v Sloveniji pa tudi drugod po državi, ter dosegli tudi različne kvalifikacije. Največja ovira pri tem so bile na eni strani stanovanjske neprilike, na drugi pa družinske vezi in nekaj domače zemlje ter hišice, kjer so čez zimo našli zavetišče. Prekmurci še danes nadaljujejo s svojim delom na različnih posestvih izven naše republike, največ po Belju in Vojvodini sploh, vendar pa so se posebno v tem pogledu odnosi v zadnjih letih tudi izboljšali. Čeprav je to največji Problem za Pomurje — saj je danes tak proletalec samo deloma vključen v delavsko samoupravijanje in v vse, kar je našemu delovnemu človeku prineslo družbeno upravljanje — pa na drugi strani zaradi premajhnega koščka zemlje ni moč pričakovati, da bo lahko rešil svoj problem z izboljšanjem hektarskega donosa, saj tudi zaradi svoje odsotnosti temu koščku ne more posvetiti potrebne skrbi, delajo pa navadno le za delo manj sposobni družinski člani, V sedanji prehodni dobi, ko tega vprašanja še ni moč zadovoljivo rešiti, pa je veljala Rudi Cačinooič vsa skrb zaščiti interesov teh delavcev, vzpostavljeni so stiki s sindikalnimi, političnimi organizacijami, na posestvih pa tudi z upravami, predvsem pa so nekdanji »palirji« s staro miselnostjo morali izginiti in kjer se še ta ali oni brigadir ne zaveda popolnoma svoje dolžnosti in ne pozna dovolj naše socialistične zakonodaje, posežejo pristojni organi ali sindikat pravočasno vmes. na ta način lahko podvojimo proizvodnjo v živinoreji. Vse navedeno bo povzročilo, da narodni dohodek v kmetijstvu dvignemo za 200 odst. Možnosti so izredne, saj so za vsa ta dela zagotovljena sredstva preko kmetijskih zadrug, vendar so se doslej nenačrtno in zelo malo uporabljala. Ves čas ugotavljamo pri nas gospodarsko zaostalost, zato je skrajni čas, da se dela resno in konkretno lotimo, da ne zamudimo ugodnih priložnosti, kar ima lahko usodne posledice za naše gospodarstvo. Mnenja sem, da je zadnji čas za odlok o rajonizaciji in komasaciji zemljišč tam, kjer bo to z ozirom na rajonizaciji potrebno. V tem pogledu pričakujemo več resnega dela od kmetijskih strokovnjakov in kmetijskih zadrug, ki so v prvi vrsti odgovorne za pospeševanje kmetijstva. Ta pospešena kmetijska proizvodnja bo imela za nujno posledico ustanovitev predelovalnega obrata na Goričkem, kjer je dovolj delovne sile, ki stanuje doma, in tako odpade skrb družbe za gradnjo njihovih stanovanj. Še enkrat: pričaka lemo pozitiven odziv vseh kmetijskih strokovnjakov s pomočjo katerih bodo kmeti >ske zadruge opravile svojo nalogo v tem pogledu. SREDI POTI Ob občnem zboru Obrtne zbornice 2e nekaj let poudarjamo, da je obrt v našem okraja ena najvažuej-fiih gospodarskih panog. Tega ni mogočo zanikati niti danes, v kolikor ne poskušamo ohraniti takih obrtnih obratov in takšnega števila obrtnih delavnic, ki bi bili le same sebi namen. Razvoj obrti je zadnja leta močno povezan z razvojem komnn. Kolikor so le-te znale preceniti objektivne potrebe za ustanavljanje obrtnih obratov na svojem območja, v toliko so pravilno donmele našo gospodarsko politiko. Pri že obstoječih obrtnih obratih so komnne pogostokrat premočno zavile, do neke mere sicer dovoljen davčni vijak, kar Je povzročalo obrtnim delavnicam nengodne finančne posledice. Važno je tndi vprašanje, kakšen je bil odnos med obrtnimi pododbori v občinah, okrajno obrtno zbornico ter med oblastvenimi organi. Ta odnos do neke mere pojasnjuje odstavek v poročila obrtne zbornice na letnem občnem zboru: — zasebno obrtništvo Je imelo v nekaterih strokah, predvsem pa v mestih, monopolen položaj. Ugotavljamo, da je v marsikaterem industrijskem podjetja kak stroj ali naprava, ki je ne uporabljajo dovolj koristno, strojev za nstanavl janje obrtnih delavnic pa primanjkuje. Zato ni Čndno, da se socialistična obrt ne more tako okrepiti, kot to pričakujemo. Statistični podatki o stanja obrtnih obratov kažejo, da se je lani število obrtnih delavnic zmanjšalo v primerjavi z letom 1956. Nasprotno pa je porastlo število zaposlenih v družbenem sektorju obrti. Neka- teri obrtni obrati so dobili lani industrijski značaj n. pr. gradbeni podjetji v Radgoni in Lendavi. Kljub temu, da likvidacije posameznih obrtnih delavnic ne smemo smatrati kot odmiranje obrti, če upoštevamo nekatera ekonomska načela, je treba vendarle posvečati več pozornosti takim likvidacijam, katerih vzrok so slaba organizacija dela ali slabo finančno poslovanje. Vse te pomanjkljivosti povzročajo nešteto neugodnosti: kritje zgnb itd. Lani je bilo na območja našega okraja 94 obrtnih delavnic. Ker so v nekaterih delavnicah povečali zmogljivost, se Je povečalo število kvalificiranih delavcev lani za 156 v primerjavi z letom 1956. Zanmivo pa je, da se je število vajencev zmanjšalo lani za 37, čeprav je na območjn okraja 450 prostih nčnih mest. Ta mesta niso zasedena zaradi tega, ker zasebni obrtniki nočejo vajencev, pa tndi strokovne šole n« morejo sprejeti zaradi pomanjkanja prostorov večjega števila nčencev. Razen tega so delavnice družbenega sektorja še vedno preveč osredotočene v večjih krajih, kar slabo vpliva na ublažitev nezaposlenosti v krajih, kjer Je flnktuacija še ved-no problem številka 1. Obrtna podjetja, ki nimajo pav-šaliranih družbenih dajatev, so izpolnila Ioni svoje obveznosti s skupnim dohodkom 895 milijonov 420 tisoč dinarjev, kar je za 8 odst. več kot je bilo predvideno. Pavšalisti so dosegli 213 milijonov 580 tisoč dinarjev skupnega dohodka, kar je za 5 odst. več od planiranega. Tako je dosegla obrt v našem okraju lani za 1 milijardo 109 milijonov dinarjev celotnega dohodka. To je nekoliko manj kot leta 1956. Iznad Je bil pri lesni stroki zaradi likvidacije Ple-tarstva Ljutomer. Se niti eno leto ne deluje v Murski Soboti izpostava zavoda za napredek obrti. Izpostava je že pričela proučevati stanje obrtništva v Pomurju. S sistematičnim proučevanjem obrti na našem področju bo Izpostava lahko marsikaj prispevala k izdelavi perspektivnega načrta razvoja obrti. Doslej so priredili več uspelih tečajev, prav tako pa oživljajo tiste panoge domače obrti, katerih izdelki imajo še vedno dovolj odjemalcev na trgu. Izpostavi je uspelo pritegniti k strokovnemu izpopolnjevanju naših obrtnikov posamezna industrijska podjetja. Letno poročilo obrtne zbornice obsega 156 tipkanih strani. Zbranega je precej tehtnega gradiva z nekaterimi dobrimi tabelaričnimi prikazi, ki bodo s pridom slnžili tako zbornici kot vsakomur, ki se ukvarja s problematiko obrti. Pomanjkljiv pa je tekstovni del, ki je preveč razvlečen. ALOJZ FLEGAR, PREDSEDNIK ObLO GRAD: skupnimi močmi! »Pri nas veliko govorijo o vašem predlogu za specializacijo Goričkega v sadjarstvo, ki je obenem rešitev problema sezonskih delavcev. Brigadirji in sezonski delavci že sami ugotavljajo, da je možnosti zaposlitve za sezonske delavce vedno manj, kajti njihovo delo opravljajo kmetijski stroji, s katerimi se kmetijska gospodarstva v Voivodini vedno bolj opremljajo. Med ljudmi je to- rej zadovoljiv odmev. Potrebno pa je, da se začno predvsem kmetijske zadruge resno ukvarjati s tem vprašanjem. Seveda je potrebno misliti tudi na to, kako čimprej dobiti čira več kmetijskih strokovnjakov v kmetijske zadruge, kajti brez teh ne bo mogoče ničesar doseči. Menim, da s skupnimi močmi lahko storimo mnogo. Načrta se je potrebno z vso resnostjo oprijeti.« PRAPOR IN KNJIGE ZA POMURSKO BRIGADO KOLEKTIV ČASOPISNEGA ZALOŽNIŠKEGA PODJETJA »POMURSKI TISK« BODO ZASTOPALI V PRVI IZMENI NA GRADNJI AVTOCESTE LJUBLJANA-ZAGREB TRIJE ČLANI MLADINSKEGA AKTIVA. HKRATI BO KOLEKTIV DAROVAL POMURSKI BRIGADI LEP PRAPOR IN ZA RAZVEDRILO V PROSTEM ČASU TUDI NEKAJ KNJIG. PRVAKI MED NAMI Kdor je spremljal tekmovanja okrajnih mladinskih ekip, ki so se pomerile v znanju pred tem, je lahko v soboto, dne 22. februarja poslušal iz Ljubljane radijski prenos nadvse zanimivega republiškega tekmovanja, Ker je vsak okraj zastopala najmanj ena tričlanska ekipa, so bili med tekmovalci tudi trije naši zastopniki, dijaki soboške gimnazije, ki so s svojo solidno razgledanostjo osvojili prvo mesto. Ker niste imeli vsi priložnosti, da bi poslušali to razburljivo tekmovanje, menimo, da bo prav, če vas malo pobbže seznanimo z zmagovalci, ki bodo povedali kaj več o poteku tekmovanja. (Nadaljevanje s 1. strani) da so nam rade volje ustregli, saj teh vprašanj ne bodo nikoli pozabili. Najprej se je oglasil sedmošolec Kučan, ki je odgovarjal na naslednja vprašanja: »Po vojni je naša mladina zgradila več prog. Med te sodi tudi proga Brčko—Banoviči. Zakaj je ta proga važna in kakšne koristi ima od nje naše gospodarstvo?« Drugo vprašanje, na katero je odgovarjal osmošolec Horvat, glasi: »Narodni običaji v Sloveniji in opis takega običaja v tvojem kraju.« Na zadnje vprašanje je odgovarjal osmošolec Kurež: »Koliko znaša največja dosežena hitrost smučarja v navadni smučarski opremi in kakšna je hitrost smučarja-skakalca na odskočišču planiške skakalnice?« »Rezultat?« »Za pravilne odgovore nam je komisija določila 38 točk cd štirideset možnih. Navdušenje številnih gledalcev ,pa je doseglo višek, ko smo se na koncu pomerili še z dvema skupinama iz Maribora in Črnomlia. Po točkah so se namreč za nami zvrstili dijaki Srednje kme-tijske šole iz Maribora in mladinci iz Črnomlja, medtem ko so se naši tekmeci iz Primorske, Celeia. Ljubljane in Kranja zvrstili za nami do zadnjega desetega mesta. Dobili smo enako vprašanje: »Koliko narod- VREMENSKA NAPOVED od 27. febr. do 9. marca Koncem februarja ali v začetku marca močna ohladitev s snegom do nižin, nato nekaj jasnih mrzlih dni. Od 6. marca dalie nestalno s pogostimi Jia-davinami in sprva otoplitev. nih herojev je pokopanih v grobnici narodnih herojev v Ljubljani in kateri verz, katerega našega pesnika je vklesan v marmornato ploščo?« Tudi pri tem vprašanju naši mladinci niso zatajili, saj bi jih lahko vsaka malenkost spravila ob prvo mesto. In prvo mesto jim zares ni ušlo. Naši mladinci pa so ob splošnem priznanju občinstva dobili še lepe in dragocene nagrade: opremo za klubsko sobo, vredno 250 tisoč dinarjev, ki jo bodo namestili v šoli za ves aktiv LMS na gimnaziji, dalje 90 minut izvajanja Adamičevega or-kersira v kraju zmagovalca — torej bomo lahko kmalu poslušali orkester v Murski Soboti! — naši fantje pa bodo dobili v počitnicah brezploine vozne list- ke za poljuben kraj v Jugoslaviji. Na vprašanje, kako bodo izkoristili to ugodnost, so enoglasno odgovorili: »Križem po deželi do Portoroža.« Zares domiselni od začetka do konca. Le ob vprašanju, če so tudi v šoli tako »nepremagljivi«, so se malo zmedli. Nesrečna matematika jim seveda greni lepo mladost, toda na splošno so dobri dijaki in izdelujejo s prav dobrim. Tudi v brigado so se že prijavili. Zmotil nas je šolski zvonec. Naši novi znanci so se porazgubili po razredih. Kdo ve, kako so spremljali ta dan po vrnitvi pouki Preveč vtisov in doživetij so prinesli iz Ljubljane, da bi jih trda preizkušnja ne prevzela. Upam, da so jih razumeli tudi tovariši profesorji... Domače in cenejše (Nadaljevanje s 1. strani) govarjajo najrazličnejšim pogojem sprejemanja, kar je za našo hribovito domovino kaj dobrodošlo. Te antene so tudi sicer zelo praktične: lahko jih zložimo in njihova namestitev na strehe je kaj preprosta ter zahteva minimalno mero spretnosti. Sicer pa so antene lepo zamotane v lične škatle iz lepenke z vsemi podrobnimi navodili, tako da pri namestitvi ni treba posebnih strokovnjakov. Pri vsem tem pa izdeluje to podjetje tudi ves potreben izolacijski material, ki je potreben za nameščanje UKV ali televizijske antene. Tako izdeluje podjetje vse vrste izolatorjev, distančne izolatorje, vtikal-ne puše, podaljške itd. Sicer pa je znano to radgonsko podjetje še po drugih proizvodih in je dobilo na raznih razstavah že sedem odlikovanj, za kar je treba podjetnemu kolektivu tega obrata čestitati. Med najbolj mirne in vestne natakarje v Soboti štejemo Ferija Rituperja. Že na prvi pogled opazimo na njem, da je natančen in vljuden, kot to zahtevamo od natakarja. Pred enajstimi leti se ga spominjamo kot drobnega vajenca, potem kot, morda prav zaradi tega, najbolj simpatičnega na-takaria v kavarni Central. Zdaj je v kolodvorski restavraciji in je skoraj isti, kot ga poznamo od prej, čeprav je prebil med tem dve leti v vojski in se je nato poročil ter je že očka. Le nekai možatosti je pridobil v tem času. Sicer pa je star šele 26 let. V kratkem pogovoru mi je povedal Feri. da je član številnih organizacij in društev, da dela vsak drug dan in včasih še pomaga kolegom, ko je izredno velik naval. Ce bi meril svoje tekanje do lokalu, bi naštel dnevno 30 kilometrov Radgonska "Svobod2" bo kupila kinoprojektor Zelo aktivna radgonska »Svoboda« jo oklicala pred dnevi posvetovanje rastopnikov gospodarskih organizacij in društev. Na posvetovanju so ugotovili, du je mogoče zbrati zadosti sredstev za novi kinoprojektor, ki bi služil predvsem za predvajanje poučuih in znanstvennik filmov, za katere je posebno veliko zanimanje v društvih in organizacijah. To pa so predvsem filmi s kulturnega in tehničnega področja, filmi o varnostnih ukrepik pri delu, o prometu, zdravstvu, kmetijstvu itd. Kinoprojektor bo služil vsej občl-oi, posebno Še krajem, ki nimajo svojik kine dvoran — n. pr. od občinskega središča 19 km oddaljeni Negovi. Kinoprojektor bodo nabavili, brž ko bodo ubrali dovolj sredstev. dolgo pot ob navalu pa bi prišel do Maribora peš«. Nima nobene posesti, zato pa sta on in žena v službi, kot je to v večini družin. »Kaj je najtežje v tej službi — zate?« sem ga vprašal. Odgovoril mi je nekaj čisto drugega, kot sem pričakoval: »Jeziki. Poklicno delo tako moraš vedeti opraviti, če pa se pogovoriti ne veš, pa tudi delati Satmejani zmagovalci ob prihodu domov POMURSKI VESTNIK, 27. febr. 1938 N KAREL VOGRINČIČ, PREDSEDNIK ObLO CANKOVA: Od besed k dejanjem ! Predlogu novinarja v 7. štev. »Pomurskega vestnika« pod naslovom »Da se Goričanci ne bodo selili kot lastovke«, se v celoti pridružujem. Cas je, da preidemo od besed k dejanjem, da dvignemo kmetijsko proizvodnjo. V naši občini je sedaj 294.72 ha sadovnjakov, od teh več kot polovica starih, potrebnih obnove. Prirodni pogoji nam omogočajo, da z možno rajonizacijo v skladu s predpisi zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč povečamo površino sadovnjakov na 2.026 ha. Na ta način je možno v osmih letih dvigniti katastrski dohodek od dosedanjih 99,520.670 din na 160 milijonov din. Po približni cenitvi bo na ta način narastla dohodnina na 55 do 60 milijonov din. Načrtno vzdrževanje in gojenje sadovnjakov nam zaposli pretežni del delovne sile, ker zahteva to vzdrževanje več dela kakor obdelava njivskih površin. Ob načrtnem izboljšanju krmne baze je možno isto podvojiti. Travniške površine so večji del zamočvirjene in zanemarjene. Pridelek krme je minimalen in slabe kvalitete. Odločno bo potrebno pristopiti k izboljšanju travništva, kajti ne moreš.« Zato se zdaj uči nemščine, a madžarski že ve. Mika ga tudi praksa, zlasti v inozemstvu, toda ob priložnostih se vendarle ne bi odločil zanjo. Zdaj še ne. Morda je to tudi prav, če hoče vedeti najprej jezik. O pijancih in »porgaših« in ostalih sitnobah, ki prihajajo v gostilne, ga nisem spraševal, čeprav vem, da so mu ti največja nadloga. Ne samo njemu', vsem gostinskim delavcem. Zlasti gostje, ki naročijo in izginejo, ne da bi plačali. Nočem biti indiskreten. Vem pa tudi to, da mi tega ne bi hotel povedati. -or Hibridna koruza TUDI NA MURSKEM POLJU — KAŽE, DA JE PRI KRIŽEVSKIH ZADRUŽNIKIH LED PREBIT — SLABA ORGANIZACIJA SEMENSKE SLUŽBE Kako to, da je ostalo v Križevcih pri Ljutomeru okrog 150 ha površin nezasejanih? O tem je poročal na nedavnem občnem zboru križevske zadruge predsednik poljedelskega odseka tov. Sagaj, ki je kritično ocenil semensko službo in njeno organizacijo. Iz njegovega poročila smo zvedeli, da je prvotna pogodim določala za 1 kg semena 1.30 kg žita, ki ga je moral dati kmet. Ob takih pogojih so zadružniki naročili 30.090 kg semena. Žal so bili pozneje po- V Pomurju — vsi pogoji za hibridno koruzo goji spremenjeni, tako da jih kmetie niso mogli sprejeti. Dalje tudi tekmovalne skupine niso prejele določenih nagrad, kar zmanjšuje zadružnikom voljo in povzroča med njimi nezaupanje. Zelo pa si križevski zadružniki prizadevajo, da bi obnovili sadovnjake. Zimsko škropljenje so opravili 90 odst., niso se pa izkazali pri poskusnem gnojenju. Živinorejci skrbi io predvsem za dobre plemenjake. Na novo so sprejeli v rodovnik 38 krav in lani nagradili 25 rodovniških krav. Za večji donos mleka in mesa so se prijavile tri tekmovalne skupine. Skrbijo tudi za plemenske merinsce, ki jih nimam še v osmih vaseh. Sploh so bila poročila posameznih odsekov na občnem zboru, ki se ga je udeležilo okrog 80 zadružnikov in nekaj gostov, zelo kritična. Zelo je bilo zanimivo nreda-vanie tov. Šiftarja iz Murske Sobote. Priznani in izkušeni strokovnjak je predeval o možnostih sejanja hibridne koruze na Murskem polju. Njegova analiza ie plod večletnega praktičnega dela na državnem pose- Pionirji soboške osnovne šole pri predsedniku občine Pionirji osnovne šole v Murski Soboti so pred dnevi skupno s svojo učiteljico obiskali predsednika občine tov. Karla Lutarja, ki je tudi kandidat za poslanca republiškega zbora Ljudske skupščine Slovenije. Ko je predsednik sprejel naše mlade državljane, se je z njimi dalje časa zadržal v razgovoru. Zanimal se je za njihove šolske uspehe. Potem jih je po-pelinl po prostorih občinskega ljudskega odbora in jih v kratkem seznanil z delom odsekov in referatov. stvu in kmetje so se zelo navdušili za sejanje te koruze. Vsekakor pa bi kazalo, če bi si kmetje v prihodnje podatke takih predavanj nekoliko bolj zapisovali ali pa bi za to poskrbela zadruga, ker se sicer take stvari rade pozabijo. V razpravi, ki je bila zelo živahna in plodna, smo slišali precej kritike o zadružnikih, češ da niso disciplinirani, niso točni pri naročilih itd., s čimer zavirajo redno poslovanje zadruge, zlasti kadar je treba na- ročiti umetna gnojila. Vse to bodo morali zadružniki upoštevati in v bodoče bolj sodelovati v zadrugah. Sklenili so tudi, da bodo na bavili dva inkubatorja in začeli z umetnim valjenjem nove vrste kokoši. Po vseh večjih vaseh nameravajo nabaviti posne-inalnike, da bi tako kmetje prodajali samo smetano, posneto m'eko pa jim bo ostalo doma. Taki bodo lahko zboljšali krm-sko bazo. (nb) DOBRI OBETI S HIBRIDNO KORUZO Na nedavnem posvetovanju poljedelskih referentov pomurski! h kmetijskih proizvajalnih zvez so se pomenili o tem, kako bi v posameznih krajih uresničili kooperacijo v poljedelstvu. Največ so govorili o kooperaciji pri koruzi; s sejanjem hibridnega semena bi lahko dosegli obilen hektarski pridelek. Krompir sorte »Merkur« bo potrebno zamenjati s kakovostnimi sortami, saj na trgu ni povpraševanja za to sorto. Kmetijska služba si že več let nrizadeva. da bi organizira-la dobro semensko službo, a se ii to še ni posrečilo. Zato bodo v najkrajšem času sklicali po- sebno posvetovanje in razpravljali o ureditvi semenske službe. To vprašanje bodo skušali rešiti v okviru KPZ, kajti sedanja semenska služba je usmerjena preveč komercialno. V Pomurju izgubljamo dnevno milijone zaradi neprimernih gnojišč in gnojničnih jam. Kmetovalcem bo treba po kme-tijskdi zadrugah posredovati kred:te za gradnjo teh potrebnih objektov. Na posvetovanju so ugotovili, da nam v pokrarni še vedno manjka primernih traktorjev. plugov in orodia za globljo obdelavo zemlje, kar je potrebno za usnešno pridelovanje nekaterih industrijskih rastlin. Se vedno vodilni Bučkovci, kraj sredi vinogradov in sadovnjakov, čeprav precej daleč od večjih krajev in s slabimi prometnimi zvezami, so že dalj časa vodilen kraj v kulturnoprosvctnem življenju ožje in tudi širše okolice. Njihova godba na pihala že več desetletij uspešno nastopa na raznih svečanostih in prireditvah. Mnogo njenih članov pa je že zelo priletnih in potrebno jo je pomladiti. To bodo štoriji letos. Tudi pevski zbor bodo pom'adiIi in pomnožili. Obe dramski skupini mladinska in članska — bosta v kratkem pripravili dve deli: Borove »Rnztrgnnce« in Nušičevo »Gospo ministerko«. Razen tega bodo v kratkem pripravili več predavanj, med njimi o živinoreji, sadjarstvu, kmetijski tohniki in podobna. Da imajo Bučkovci še vedno vodilno vlogo, je zasluga prizadevnih domačinov, zlasti Senčarja, ki je tudi najboljši igralec, velike zasluge pa ima tudi učiteljski zbor bučkovske osnovne šole, ki se z vso vnemo trudi, da bi ljudje imeli vsaj nekaj kulturnega razvedrila po na- . pomeni kmečkem delu. F. K. VELIKA DRUŽINA MLADIH PRAŠIČEV Ljudje v bližnji okolici že dolgo ne pomni io, da bi svinja oprasila 19 pujskov. Ta nenavaden dogodek je doživela Alojzija Rajtar iz Kroga. Gospodinja je vesela mladega zarodka. Tudi starejši vaščani ne pomnijo podobnega dogodka. Zanemarjeno čebelarstvo NA OBČNEM ZBORU ČEBELARJEV V KRIŽEVCIH SO UGOTOVILI, DA JE ČEBELARSTVO VAŽNA PANOGA KMETIJSTVA Na nedavnem občnem zboru čebelarskega društva Križevci so ugotovili, da je še vedno premalo sodelovanja med družinami in društvom. Tudi glede predavanj so storili mnogo premalo. Priredili so samo eno predavanje, kar vsekakor ni dovolj. V prihodnje se ne bodo. smeli zanašati, da bi društvu organizirala predavanja' Zveza, ker nima za to potrebnih sredstev. Dalje bo moralo na predavanja prihajati članstvo bolj redno, čebelarji pa bodo morali naročiti svoj novi list in spremljati vsa odkritja pri čebelarjenju, ker le tako bodo lahko sledili napredku. Graie vredno je tudi to. da v minulem letu niso opravili pregleda čebel, čeprav imajo med člani dovolj sposobnega kadra. Prav tako bo morala biti prva skrb čebelarjev, da bo na njihovem območju več medovitih rastlin. Njive, ki jih poseduje društvo, bodo zasejali z zgodnjo belo deteljico in tako začeli smotrno skrbeti za hrano čebel. Vsi so bili mnenja, da v prihod nje ne bodo več kupovali dena-turiranega sladkorja, ker se to več ne izplača. Prav tako bodo, morali, sporazumno reševati vse probleme, ki nastajajo v zvezi s pašo. Tu povzroča oreglavice samovolja nekaterih članov. Sicer na pričakujejo izid posebne uredbe, ki bo uredila pravice in dolžnosti čebelarjev — prevoznikov na raznih pasiščih v Sloveniji. V razpravi je tov. Janko Belec, zastopnik Zveze, poročal o njenem delu v preteklem letu in dal članstvu razna pojasnila glede posameznih perečih vprašanj. Tov. Benko kot zastopnik OZZ iz Murske Sobote je zlasti poudaril, da je čebelarstvo de! kmetijstva in to predvsem v Po-murju, kjer čebelarstvo med kmečkim prebivalstvom upada. Omenil je tudi velike koristi, ki jih ima kmetijstvo od čebel. Posamezni člani pa so izrazili že-lio. da naj bi v učne načrte KOŠ vključili tudi nekaj ur o čebelarstvu. ’ Po sklenih občnega zbora sodeč bo društvo temeliito zboljšalo svoje delo, če bodo vsi člani res z vsemi silami podprli stremljenja in težnje upravnega odbora. (nb) KAPELA V Preteklem tednu so končali na Kapeli z zdravstvenim tečajem. Dekleta so z veseljem po-sečala predavanja in na koncu polagala tudi izpite. To je spet dokaz, da so zdravstveni tečaji zelo potrebni in se zlasti mlada dekleta zelo zanimajo zanje. Videm oh Ščavnici Lovska družina Videm ob Ščavnici je pred kratkim priredila svoj tradicionalni lovski ples. Udeležba je bila zelo velika. * V nedeljo je imela čebelarska družina Videm ob Ščavnici svoj redni letni občni zbor. Na njem so pregledali delo v preteklem letu in izvolili nov odbor, kateremu spet predseduje tov. Šafarič. Tov. Šafarič opravlja to dolžnost že od ustanovitve tega društva. F. K. Priprave za dan žena V slikoviti ljutomerski okolici, v vaseh Slamnjak in Pod-gradje se z veliko vnemo pripravljajo na praznovanje Dneva žena. Kljub temu, da imajo dva sektorja — zadružnega in privatnega — ni med ženami nobene razlike. Ne moti jih niti oddal jenost obeh vasi, zato se bodo 8. marca predstavili s skupnim programom žene in pionirji. Da bo prireditev lepo uspela, skrbita prosvetni delavk: Lojzka Lasičeva in Zinka Duhova, ki žrtvujeta proste nedeljske popoldneve. da učita pionirje otroško igrico V precenil, deklamacije in pevske točke. Pohvaliti moram tudi občinski odbor SZDL, ki nam je že lansko leto pomazal pri tej pri-reditvi. Zato pričakujemo, da se bo letos novi odbor prav ta- ko izkazal, saj smo izvolili vanj tudi dve ženi in eno mladinko. Zelo bi nas veselilo, če bi lahko zvedeli, kako se pripravljajo drugod na naš ženski praznik. Marica Frankova PO OBČNEM ZBORU KLUBA ZA KONJSKI ŠPORT V LJUTOMERU Času primerne oblike delo! Ena izmed ugotovitev, vendar ne tako usodnih, je ta, da preživlja Klub za konjski Šport v Ljutomeru kritično obdobje. Večina vnetih pristašev tega, v Prlekiji tako priljubljenega športa, je mnenja, da zadaja mehanizacija v kmetijstvu konjskemu športu neozdravljive rane. Pritrdilni odgovor na to bi bilo mogoče dati le, če bi gledali na raz- voj konjskega športa v okvira razmer, ki so vladale v tej športni panogi pred nekaj desetletji. Upanje, da je mogoče konjski šport razvijati tudi ne glede na mehanizacijo, dajejo nekatere vsestransko razvite države, ki kljub splošni mehanizaciji ne zapostavljajo konjskega športa. Tako tudi naš zvezni družbeni načrt predvideva precej sredstev za konjerejo. Torej: ob ugotovitvi občnega zbora, da preživlja naš konjski šport krizo, je potrebno predvsem prenoviti poglede na ta šport. Do neke mere je morda upravičena kritika, da javnost doslej ni posvečala konjskemu športu toliko skrbi, kot bi je bil ta potreben. Toda zato bo treba javnost predvsem pridobiti, zato naj bi klub skušal pritegniti v svoje vrste tudi ljudi, ki niso konjereje 1. Na ta način bo lažje opozoril na svoje težave oblastvene organe, ki so vendarle tudi doslej do neke mere upoštevali pomen klnba, saj sta pokazala dokaj razumevanja zanj pri nabavi žrebcev tako Glavna zadružna zveza kot OLO. NI treba posebej poudarjati, da so ljutomerski kasači zasloveli že pred desetletji na svetovnoznanih dirkah v Budimpešti, na Danaju itd. Marsikateri kasač domače vzgoje je tako podkrepil sloves slovenskega konjskega športa. Priznati je treba, da vse to zadnje čase močno pogrešamo, Česar pa seveda niso krivi ljutomerski konjerejci. Vendar smemo npati, da se bodo tudi glede tega počasi razmere popolnoma uredile. Ce pri tem upoštevamo, da lahko rodijo gostovanja naših dirkačev v inozemstvu med dragim še finančni nspeh, moramo ugotoviti, da ima Klnb za konjski šport Ljutomer vendarle prihodnost, ki je ne smemo omalovaževati, čeprav je za zdaj na domačem trgu konjunktura za kasaške konje nekoliko neugodna. Naj je trenutna ocena stanja v konjskem športu taka ali taka, številna udeležba — kot no malokate-rem občnem zbora — je potrdila, da so prleški konjerejci vendarle zvesti skoraj stoletni tradiciji, ki ji bo treba najti le časa primerne oblike dela. »Borac« prvi Končano je okrajno ligaško strelsko tekmovanje V dneh od 1. januarja do 15. februarja je bilo v Pomurju okrajno strelsko prvenstvo v streljanju z zračno puško po ligaškem sistema. Sodelovalo je 10 moštev, ki so dosegla najboljše rezultate na conskem tekmovanju. Na njem je sodelovalo 38 strelskih družin. Konkurenca je bila ostra, saj se bo prvak avtomatično plasiral v republiško prvenstvo, razen tega pa bo dobil zračno paško in diplomo. Za največje presenečenje na tem prvenstvu sta nedvomno preskrbeli SD »Trgovec«, ki Je dosegla drago mesto in SD »Tromejnik«, ki sl je priborila tretje mesto. Teh dveh moštev se verjetno nihče ni nadejal na vrhu lestvice. Vrstni red na tabeli: 1. »Borac« Sobota, 2. »Trgovec« Sobota, 3. »Tromejnik« Sobota, 4. Sebeborci, 5. »Kovinar« Sobota, 6. »Mara« Sobota, 7. »Boris Kidrič« Sobota, 8. železne dveri, 9. Bogojina, 16. Lendava. Tekmovanje je potekalo v glavnem v redn. Za konec le še to, da je tekmovanje finansiral Okrajni strelski odbor. Smrt priljubljenega občana Te dni so na Kapelskem vrhn pri Radencih pokopali 56-letnega upokojenca Franca Tanča. Zadet od možganske kapi je odšel v prezgodnji grob. Zapušča ženo, sina, dve hčeri in vnuka, kateremu je bil drugi oče. Pokojni Tanc je kot upokojenec živel na mali domačiji sredi Slovenskih goric v Gornjem Kocijanu, kar sl je prigospodaril v mladih letih s svojimi pridnimi rokami. Izhaja iz proletarske družine iz Modriča pri Laškem ob reki Savinji. Kakor njegov brat Tone (proletarski književnik-samorastnik, znan predvsem po imena Maček-Calkov-ski) se je boril vse življenje z lastno močjo in samozavestjo. Od neznatnega rudarja se je povzpel do oglednega uslužbenca. Do npokojit-ve (komaj leto dni je užival zasluženi pokoj), je bil nslnžbenec v zdravilišča Slatina Radenci. Bil je zelo delaven. Tudi kot upokojenec ni miroval. Bil je viden Član In predsednik sveta pri občinskem ljudskem odbora v Vidma ob Ščavnici. Po bratu je podedoval zanimanje za našo književno ustvarjalnost. Pri ljadeb je bil zelo priljnbljen, kar smo opazili tudi na pogrebu. Na njegovi zadnji poti so spremljali pokojnika številni prijatelji in znanci, med njimi tudi delavci in uslužbenci slatinskega podjetja. Pri odprtem grobu so *se poslovili od njega predsednik občinskega ljudskega odbora Videm ob Ščavnici tov. Vladimir Kreft, predstavnik delavskega sveta slatinskega podjetja Alojz Jureš ter predstavnika gasilcev in Socialistične zveze. Ika. Kje so? Ko so se prleški študentje pripravljali na akcijo predavanja filmov, so se med drugim oglasili tudi na Uradu za tehnično pomoč pri Izvršnem svetu LR Slovenije s prošnjo, kje bi lahko dobili kak filmski projektor. Pa so jih seznanili, da so leta 1954 poslali v Ljutomer tri projektorje, ne vedo pa, kje so. Na naslove, kamor so jih poslali, so že dvakrat pisali, da bi jim sporočili, kdo in zakaj jih uporablja, toda na noben dopis niso dobib odgovora. Sprašujemo se, kje so in kdo je njih lastnik? ZA KORISTNO UPORABO OKRAJNEGA SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Pot k napredku KAKOR VSA ZADNJA LETA, TAKO STOPA TUDI LETOS OB TEM ČASU OKRAJNI SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA PONOVNO V OSPREDJE. SKORAJ NI OBČINE, KMETIJSKE ZADRUGE IN ZADRUŽNIKA, KI GA NE BI ZANIMALO, ZA KAKŠNE NAMENE BO UPORABLJEN OKRAJNI SKLAD IN KAKŠNO STALIŠČE BO OBVELJALO CLEDE NA CELOTNO KMETIJSKO POLITIKO V OKRAJU. IZDATKE MED LETOM BO TREBA KRITIČNO PRETEHTATI, DA BODO KORISTNEGA, TRAJNEJŠEGA POMENA ZA SKUPNOST. Star in običajen način ugotavljanja rodovitnosti temelji na opazovanju zemlje in višine letine. Ta način ugotavljanja je negotov, ker je pridelek odvisen največkrat od medsebojne povezave vseh ukrepov, od kakovosti semen, prezimovali ja. podnebja in padavin. 7.a ugotovitev prave proizvajalne sposobnosti zemlje ne zadostuje samo ta način, ampak moramo razen rodovitnosti ugotoviti tudi proizvajalne sposobnosti zemlje, kar lahko dosežemo le s pedološkim ali tloznanstoenim raziskovanjem lal. Za pojačanje krmne osnove bo potrebno predvideti o okviru zadružnih organizacij vrsto načrtno zasnovanih akcij. Tu ne gre za večje investicije, temveč predvsem za pravilno agrotehniko. Na travnikih kaže vpeljati rano košnjo in urediti čim večje površine čredinskih pašnikov, ki so najracionalnejši in najintenzivnejši način izkoriščanja pašnikov. V enakem obsegu kaže vpeljati tudi sušenje sena na sodobnih sušilih. Izkoriščanje in urejanje pašnikov naj prevzamejo kmetijske zadruge, ki naj osnujejo pašne skupnosti za posamezne pašne obrate. Z manjšimi melioracijami in agrotehničnimi ukrepi je moč na teh pašnikih prepasti znatno več živine kot doslej. Iz sklada za pospeševanje kmetijstva naj se zagotovijo sredstva za izdelovanje ureditvenih načrtov za pašnike. Za dosego čim večjih pridelkov o poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu bo potrebno, vzporedno z izboljšanjem agrotehničnih ukrepov, izpopolniti tudi varstvo rastlin (borba proti raznim rastlinskim škodljivcem in boleznim) v takšni meri, da bodo o bodoče preprečene večje gospodarske škode. V Pomurju je služba za varstvo rastlin ozko povezana s proizvajalci preko zadružnih organizacij. Na terenu naj predstavljajo kmetijske zadruge najvažnejši organ za izvajanje načrtnega varstva rastlin. S porastom zadružne mehanizacije (motorizirane) — traktorske in vprežne škropilnice ter zaprašilci — dobiva tudi varstvo rastlin ose bolj konkretno obliko dela. predvsem pri zimskem in letnem škropljenju sadnega drevja ter zatiranju koloradskega hrošča. Povečanje živinorejske proizvodnje lahko zagotovimo s tem. da povečamo pridelek krme. zboljšamo njeno kakovost in ob specializirani proizvodnji dosežemo njeno naiboljše izkoriščanje. Med tehničnimi ukrepi za boljše izkoriščanje krme so velikega pomena: zgodnja košnia travnikov, sušenje sena na sušilih, izkoriščanje travišč st pregonsko pašo in siliranje njivskih krmnih rastlin in trave. Za napredek živinorejske proizvodnje je potrebna vrsta vzrejno-selekcijskih in ostalih specifičnih ukrepov: rajonizacija pasem in proizvodnja kvalitetnih plemenjakov, licenciranje, razstave, zboljšana zdravstvena zaščita živine in drugo. Pri sestavljanju programa razvoja sadjarstva kaže upoštevati načelo, da je treba načrtno obnovo sadovnjakov čim bolj osredotočiti na strnjene zemljiške komplekse in širiti zlasti tista sadna plemena, ki bi da'a, glede na tržne pogoje in prirodne prilike, najboljše rezultate. Podoben postopek naj velja tudi za načrtno obnovo vinogradov. Mislim, da ne bi bilo napačno, če bi ustanovili biro za ureditvene načrte, ki bi lahko mnogo koristil pri sestavi teh načrtov in investicijskih elaboratov. Inž. Lado Jerše MNENJA IN PREDLOGI ALI BI UKOR ZADOSTOVAL? V prvem popoldanskem vlaku, ki vozi na progi Murska Sobota—Maribor, je vsak dan velika gneča. Med potniki je največ uslužbencev in dijakov — vozačev, ki se po končanem delu in pouku vračajo na svoje domove. Odrasli se morajo zadovoljiti celo s stojišči, ker je mladež pač prej "na mestus". Do sem bi bilo še nekako o redu, ker bi si tako pomanjkanje "posluha": za takt morali očitati večkrat tudi odrasli. Da pa otroci naravnost sijajno posnemajo še mnogo slabše zglede, sem se prepričal pred dnevi, ko sem odprl vrata zakajenega kupeja. Ko je sveži zrak s hodnika dvignil "dimno zaveso", sem presenečen obstal: v oddelku je sedelo med dvemi, tremi odraslimi možakarji pol ducata prvošolčkov in vsak je imel v ustih — cigareto. Malemu bledoličnemu dečku je pravkar ugasnila in mož srednjih let mu je ob krohotu ostalih pritaknil ogenj. Mislim, da je vsaka razlaga odveč. Razumljivo, da takega škodljivega pojava ne moremo smatrati zgolj za kršitev dijaškega pravilnika, saj gre tudi o tem primeru za pereč vzgojni problem, ki se ga bodo morali lotiti starši in vzgojitelji z drugačnimi ukrepi. b POMURSKI VESTNIK, 27. febr. 1958 4 SOBOŠKA KRONIKA Poroke, rojstvo in smrti od 15. do 22. februarja 1958. Poročila sta se: Karel Joklin, avtomehanik iz M. Sobote, in Marjeta Geč iz Pavlovec. Rodile so: Marija Zatler iz Zgornjega Kocjana, deklico; Otilija Šalamun iz Lokavec, dečka; Anica Ve-reš iz Borejec, deklico; Marija Nemec iz ‘Puconec, deklico; Genovefa Grnjak iz Ilovec, dečka; Vera Cinč iz Kroga, deklico; Karolina Sukič iz Martinja, deklico; Silva Kočar iz Radenc, dečka; Kristina Nemec iz Fi-lovec, dečka in Ana Marič iz Bako-vec, dečka. Umrl je: Janez Sarotar, zidar iz M. Sobote, star 81 let. NESREČE IN NEZGODE Pri nalaganja hlodovine na traktorsko prikolico je padel precej težak hlod no 49-letnega delavca Jožefa Šiftarja iz Podgradja in mu močno poškodoval desno stran prsnega koša. Velik kos premoga je padel na koleno 24-letnega rudarja Iz Hrastnika, sedaj na dopusta, in mu povzročil hudo poškodbo. Ko so orali sneg. je padel s pluga 32-Ietni Ignac Raščan iz Berko-vec in si hudo poškoval desno nad-leht. Sporočamo bralcem, da je reportaža o »borovem postuvanju« izostala zaradi pomanjkanja prostora. Objavili jo bomo v prihodnji številki. Uredništvo Trgovsko podjetje na malo V MURSKI SOBOTI obvešča svoje odjemalce in podjetja, da je zaradi reorganizacije trgovske mreže na malo spremenilo ime v Trgovsko podjetje na malo „MERCUR“ Svoje odjemalce prosimo, da nas tudi v bodoče z zaupanjem obiščejo v naših poslovalnicah: Lendavska, Trg zmage. Hrana, Prehrana, Galanterija, Drogerija, Delikatesa I. Delikatesa II, Moda, Tkanina in poslovalnice na vasi. OPEKARNA MENGEŠ Mengeš pri Ljubljani sprejme v sezonsko zaposlitev a) 10 NEKVALIFICIRANIH MOŠKIH b) 15 NEKVALIFICIRANIH ŽENSK Nastop službe pod a) s 15. marcem 1958, pod b) s 1, aprilom 1958 — Stanovanje in hrana za samske delavce zagotovljena v podjetju — Plača po tarifnem pravilniku — Vsa dela so normirana ali akordna OBVESTILO Obveščam vse konjerejce, da imam lepega plemenskega žrebca, srednje težkega. Daneš Luthar, Sebeborci. KAKO DOŽIVIŠ STO LET Stoletna Thyrza Baker iz Morrisona v ameriški državi Colorado je naenkrat upihnila sto sveč, ki so gorele na voščilni torti. Ko so jo vprašali, kaj mora človek storiti, da doživi sto let, je odgovorila: »Paziti mora samo na to, da ne umre prej.« POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno ia založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor ta odgovorni urednik Dragaa Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljev« ulica številko 7 — Telefona 53. Uprav in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva alira 7 — Tel. 93 — Naročniški oddeleki Stefaaa Kovača It — Naroč-aina četrtletaa IM. polletna 200. celoletna 400 dinarjev — Rokopisov oe vračamo ia ae odgovarjamo zanje — Tekoči račaa pri Komunalni banki. I«. Sobota, štev. t4-KR-|.2-W — Tisk Pomurske tiskarno v Mamki Soboti Gradbeni okoliši določeni Svet za komunalne in stanovajske zadeve UblO Videm ob scavnici je na svoji zadnji seji dolocil gradbene okoliše za posamezne vasi. Ti se ujemajo z regionalnim pianom Vidma, ki ga ima Videm ze več let in je prvi tovrsten plan v Pomurju. bvet mora skrbeti za občinske ceste, ki jih je okrog 400 km, prav tako pa tudi za vse poti in brvi. Dalje skrbi za komunalne objekte splošnoljud-skega premoženja. Ena glavnih nalog; za letošnje leto je ureditev slatinskega vrelca v Oče-slavcih. Kaže, da mu bo to uspelo. Potrebna je tudi ureditev nasadov v Bučkovcih, na Stari gori in v Vidmu. Urediti m-oram še higienske vodnjake v Sovjaiku in v Moravcih, kar je skrajni čas, saj sedanji zelo ogrožajo zdravje prebivalstva. F. K. MALI OGLASI 1 HA VELIKEGA POSESTVA z hišo in gospodarskim poslopjem, vinogradom ter sadovnjakom v Mur-ščaku p. Slatina Radenci, prodam zaradi preselitve. Vprašati pri Tereziji Stelcer, Muršcak, p. Slatina Radenci. M-157 ENOSTANOVANJSKO HIŠO, primerno za kmetijo, prodam. Alojz Sukič, Jaša Kramurja 8, M. Sobota. M-158 STAVBENO STRESNO OGRODJE (rušt) 8x8 metrov, letve 1100 kom. strešne opeke z žlebnjaki, trame in hrastove foslinc razne dimenzije, ter večjo količino desk takoj ugodno prodam. Jožko Bernad, mlinar, Terbegovci, p. Videm ob Ščavnici. M-159 ŽENSKO od 45—50 let starosti z lastnim stanovanjem za skupno gospodinjstvo iščem. Star sem 56 let z 5000 din invalidnine mesečno. Naslov v oglasnem oddelku lista. M-168 HIŠO z gospodarskim poslopjem v okolici Križevec pri Ljutomera, prodam. Poizvedbe pri Ani Kolmanič, Križevci pri Ljutomeru. M-162 POSESTVO 3 ha, hišo in gospodarsko poslopje ne daleč od Morske Sobote proda na dolgoročno mesečno odplačilo: AGENCIJA M. Sobota, Titova tt. M-164 PLATONSKI VOZ 3600 kg nosilnosti z gumikolesi. Stabilne motorje 4, 6, 8, in 10 KS na benzinski in naftni pogon proda: AGENCIJA M. Sobota, Titova 11. M-164 VINOGRAD S HIŠO In gospodarskim poslopjem (3 ha) prodam. Kirbiš, Sobota, Lendavska 2. SOBO, opremljeno, iščem v Murski Soboti. Naslov v oglasnem oddelku lista. M-146 STNOVANJSKO HIŠO, gospodarsko poslopje, 45 arov vinograda, sadovnjak, gozd in orno zemljo, vsega sknpaj 4 ha, prodam po ugodni ceni. Mihael Valpotič, Raz-križje — Strigova. M-147 8 ha ZEMLTE Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, z elektriko, ugodno prodam. Cena po dogovora. Naslov: Terezija Stanko, Selišče St. 20. p. Videm ob Ščavnici. M-149 OTROŠKI VOZIČEK. kombiniran, malo rabljen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-151 PRODAMO NA VELIKO IN MALO JESENSKI JEČMEN, oves in spo-nUndansko grnhovko. Kmetijsko gospodarstvo OZZ Topolovci. SPREJMEMO KRAVARJA z drnŽino do dva delavca, plača po tarifnem pravilnika. Stanovanje preskrbljeno. Kmetijsko gospodarstvo OZZ Topolovci. M-152 Kmetijsko gospodarstvo Radvanje pri Mariboru kupi KOSTANJEVE in AKACIJEVE DROGOVE v dolžini 7 m, zgoraj premera 15 cm. Kopi pa tndi dolge 8 in 9 metrov, zgornji premer 18 cm. Plača ngodno in takoj. Zglasite se osebno ali pl-sm°no s ponudbo na opravo Kmetijskega gospodarstva Radvanje, Betnova, Streliška 150, zaradi do-fovnra orlkuna M-156 5.5 ha POSESTVA vseh kultur, hišo z gospodarskim poslopjem z električno napeljavo, prodam. Marija Rajšp, Andrenci št. 8. Cerkvenjak. Informacije pa lahko dobite pri Stefan Perkič, Bakovci štev. 180. M-165 SPLOSNO MIZARSTVO »LEDAVA« v M. Soboti, sprejme večje število kvalificiranih mizarjev. M-166 Upravni odbor Trgovskega podjetja »Goričanka« Šalovci razpisuje mesto računovodje Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru Sprejmemo za delo v Mariboru kvalificirane zidarje in tesarje, polkvaliticirane in nekvalificirane delavce. Plače po tarifnem pravilniku. Samska stanovanja bodo na raz- ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nedelja 2. marca 1958 Dr. Anica Gregorc — Kastelic, stanuje na Stefan Kovača cesti. Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. TEDENSKA NOČNA SLUŽBA od 3. do 9. marca 1958. Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 15. do 22. februarja 1958. Martin Matajič iz Trnja, drugič; Marija Nerad, Stanislava Senikovič, Julijana Kozlar, Karolina Kustec, Matija Kozlar, Gizcla Kolenko, Cici-lija Scrnek, Marija Tkalec, Rozalija Hozjan, Marija Kolenko, Rozina Cigan, Terezija Horvat, Katarina Co-pot, Verona Kolenko, Agica Žalig, Jožef Copot. Rozina Horvat, Ivan Hanc, Martin Nerad in Marija Faflek, vsi iz Crenšovec. ZAPORA CESTE Z ozirom na odjugo in kipenje cest, uprava za ceste OLO Murska Sobota nn podlagi 2. odstavka 3. člena uredbe o varstvu javnih cest (Ur. list LRS št. 41/53) in sporazumno s Tajništvom zn notranje zadeve prepoveduje uporabo okrajne ceste III/2023, relacija ceste Dolnji Slaveči—Kuzma—Dolič, odsek ceste od km 0.000 do km 10.050 to je celo progo ceste, za ves avtomobilski in motorni promet. Ta prepoved velja od dneva objave do preklira. Prosimo vse avtomobilske in motorne koristnike cestnega prometa, da so gornje prepovedi v izogib posledic pridržujejo. OLO — Uprava za ceste Murska Sobota TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 2. marca — Radoš Ponedeljek, 3. uiarca — Milena Torek, 4^ marca — —Kazimir Sreda, 5. marca — Poljanka Četrtek, 6. marca — Danica Petek. 7. marca — Tomaž Sobota, 8. marca — Dan žena KINO MURSKA SOBOTA — od 28. febr. do 2. marca ameriški barvni film: »Dolina nasilja«. GOR. RADGONA — od 1.—2. marca kitajski film: »Cirkus«; od 5.—6. marca jugosl. film: »Čeveljčki na asfaltu«. SLATfNA RADENCI - od 1.-2. marca mehiški film: »Trije pustolovci«; 6. marca ameriški barvni film.;. »Houdini«. LENDAVA — od 28. II. do 2. III. amer. film: »Med nebom in zemljo; od 4.—5. marca ameriški .film: »Sin Alibabc«. BELTINCI — 1. in 2. marca ameriški film: »Blago Kalifa«. VERŽEJ — 1. in 2. marca ameriški film: »Banditi Korzike«; 6. marca ameriški film: »Prelomnica«. TURNIŠČE — 1. in 2. marca jtali-jartsfci film: »Figaro«. VELIKA POLANA — 2. marca jugoslovanski film: »Svet na Kejžarju«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - 1. in 2. marca italijanski barvni film: »Guisepe Werdi«; 5. in 6. marca »Izpad 30.. nadstropja«. IŠČEMO Q uslužbenca za knjigovodstvo Zastopnika za zastopstvo Lendava. Kandidati morajo Izpolnjevati pogoje za sprejem Javnih uslužbencev. DOZ M. Sobota SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »SOGRAD« Murska Sobota sprejme večje število kvalificiranih zidarjev in tesarjev za dela na gradiliščih v Mariboru, Lenartu v Slov. goricah in v Murski Soboti Za dela na gradiliščih izven M. Sobote plačamo terenski dodatek od 200—500 din. Interesenti se naj takoj javijo na tajništvu podjetja V6ak dan od 8 do 12. ure. »SOGRAD« Murska Sobota ZAHVALA Ob prerani izgabi, y starosti 77 let, zlatega očka, sina, brata, zeta ia delavskega tovariša VIKTORJA PAUČIČA nameščenca v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti, kot člana osnovne organizacije podjetja, se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, z nami sočustvovali v žalosti. Posebna hvala članom kolektiva »TMP«, ki so vedno stali ob njegovi bolniški postelji, vložili mnogo trnda za njegov pogreb in za izrečene žalostnike ob odprtem groba. Posebna hvala direktorja Jožeta Brntecn, nadalje vsem zdravnikom in bolniškemu osebju, ki so mu lajšali bolečine. Hvala vsem, ki so ga od daleč in blizu spremili na njegovi zadnji poti. Tešanovci, 21. februarja 1958 Neutolažljiva žena Sarika z otroki OPOZORILO Obveščamo, da bomo obvestila in male oglase objavili v »Pomurskem vestniku« takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Podjetja in ustanove pa morajo ob naročilu predati naročilnico podjetja. Uprava Splošno gradbeno po«lietje »KONSTRUKTOR« v Mariboru išče za svoja gradbišča v Mariboru ZIDARJE, TESARJE, ŽELEZOKRIVCE, STROJNIKE. BULDOŽERJE. ŽERJAV1STE in NEKVALIFICIRANO DELOVNO SILO Nastop službe 1, marca 1958 . Stanovanje in hrana zagotovljena — Plača in terenski dodatki po tarifnem pravilniku Javite se v personali podjetja' od 6. do 14. ure Na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52/57) Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje mesto DIREKTORJA »MLINSKEGA PODJETJA« V MURSKI SOBOTI Prošnje s priloženim življenjepisom, spričevalom o strokovni izobrazbi in potrdilom o nekaznovanju je treba vložiti do 15. marca 1958 pri Občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti. LAJOS ŽILAH : 20 SMRTONOSNA POMLAD Za blagajno je sedela ženska lanenosvetlih las. Včasih je dvignila roko in si popravila lasnico. Na členku roke ji je vselej zažvenketala ogromna zapestnica. Niti opazila ni, da sem vstopil, tako je bita zatopljena v branje neke knjige, katere naslovna stran je bila zavita v časopisni papir. Pri blagajni se je ravno takrat končala partija kalabriasa. Oba nasprotnika sta zardelih lic stala pri mizi in s kredo po tabli nekaj obračunavala. Enega sem takoj spoznal. Bil je Pišta Mak. Pišta je že deset let študiral pravo. Vsako leto enkrat je v kavarni šel od mize do mize in vsakomur dal častno besedo, da toliko časa ne bo prijel za karte in popil brizganca, dokler ne opravi vsaj prvega izpita. Odpotoval je v Pesto, toda v hladni avli univerzitetnega poslopja ga je prevzel takšen strah, da se je že naslednji dan vrnil domov. Redno je prispel ob desetih z večernim vlakom. Ko je vstopil v kavarno, so ga vsi glasno pozdravljali in tudi cigani so mu navdušeno zaigrali. Šepavi knjigarnar Bloch, znan šaljivec, je stopil na mizo in ga s kozarcem v roki pozdravil kot človeka, ki je vzor skromnosti in ki samo zaradi tega ne gre k izpitu, ker bi s svojim ogromnim pravniškim znanjem osramotil profesorja Mariško. Pišta se je ob takšnih priložnostih s popotno torbo v roki — kajti s postaje je prišel naravnost v kavarno — v krogu priklonil in se zahvalil za sprejem. Cigan je potegnil n jegovo: »Ko sem šel mimo tvojega vrta...« Pišta pa je v svoji žalosti zopet začel piti in kvartali. Ni hotel verjeti svojim očem, ko me je zagledal. Prišel je k meni in nekoliko v zadregi dejal: — Servusl Sedla sva za mizo. Pišta je bil ves razburjen. Samoveznica na visokem dvojnem ovratniku mu je visela postrani. — Prijatelj, zopet sem izgubil dvainštirideset forintov. Takšno svinjsko srečo je imel ta vražji železničar... S prsti si je segel v lase in vprašal: — Igraš kalabriasa? — Ne kockam. Razumel je in osramočen obmolknil. To brezupno vprašanje je zastavil kar tako, toda v niem je še zvenela kvartopirska strast. Hotel je od nekoga dobiti nazaj teh dvainštirideset forintov. Naročil sem šampanjec. Pišta se je s komolci naslonil na mizo in se zagledal v zakajen, moten kavarnšiki zrak. — Mrcina sem jaz, prijatelj, grda mrcina. Tebi povem, vse: sem zakvartal, kar sem podedoval po očetu____Toda prihodnji meseč se bom zares Spravil k prvemu izpitu. In kot bi se prestrašil teh besed, je dvignil glavo in zavpil, da bi se skoraj kavarna podrla: — Postrežba! Dva natakarja sta pridirjala, prav gotovo prepričana, da bo gospod Mak naročil celo kavarno. Pišta jima je potihoma dejal: — Žlice k šampanicu! Potem se je sklonil k meni: — Prijateljček, bi mi do prvega lahko posodil petdeset forintov? Pod mizo sem mu stisnil denar. — Fuj, samega sebe že zaničujem, — je rekel. Z dvema prstoma je previl bankovec in ga spustil v denarnico. Potem je zopet poklical natakarja: — Zamenjaj mi! S takšno gesto je potegnil bankovec, kot bi jih imel še najmanj trideset v denarnici. Cigani so med tem prenehali igrati duraka in prijeli za svoja glasbila. Videl sem. da se je tudi gospodična za blagajno prebudila iz knjige, ki jo je tako vneto brala in da nekaj Šeoeta z enim izmed natakarjev. Očitno je bilo. da sprašuje, kdo sem. Primaš je potihoma začel igrati neko pesem, medtem pa se je ves orkester na svojih stolih vedno bolj približeval najini mizi. Naenkrat sva s Pišto opazila, da sedijo okrog naju. Gospodična za blagajno je stegovala vrat. Poslal sem ii kozarec šampanjca. Dvignila ga je do višine čela, pozdravila z n tim po vojaško in se mi tako zahvalila. Od daleč se mi je smehljala. Primaš me je vprašal: — Poznali vi mogoče pesem od stari gospod? Z lokom je potrkal po hrbtu violine, se obrnil k orkestru in pot:homa začel igrati: »V črnem mestu se vidi beli stolp ...« Da, spominjam se, to je bila pesem mojega očeta. Zadnji verz me je prešinil do kosti: »Bog naj jo ubije, naj je ne pusti nekaznovane ...« Naenkrat se je nekaj vnelo v meni. Drugega za drug'm sem izpil dva kozarca šampanjca. Prijelo me je. da bi zagrabil kavarniško mizo in io treščil skozi okno. Z revolverjem bi razstrelil ogledalo nad blagajničarkino glavo. Storil bi neko divjo, omamno neumnost! Ko se je ponovil verz: »Bog naj jo ub:ie, nat ie ne pusti nekaznovane...« — sem začutil v srcu ostro bolečino. Pomešal sem bisere, ki so se zbirali nad pijačo. Razmišljal sem. Misli kdaj na me? Alj tudi ona tolikokrat, kot jaz, preživlja spomine na lepe ure v ulici Ag? Kaj le počne zdaj? Ob etiajstih zvččer je. Ahrenberg sedi v mehkem naslanjaču, Edit pa na robu. Pišta Mak se je zleknil na stolu, dvignil obraz proti stropu in z neko čudno bolečino v glasu tiho zapel ob spremljavi violine: »Bog naj jo ubije, naj je ne pusti nekaznovane...« Tudi njega je nekaj bolelo. Kmalu na to je tudi blagajničarka prisedla k naši mizi. Mak jo je prijel za ramo: — Gospa Irma! To življenje je tako umazano! Blagajničarka je odobravajoče prikimala z glavo. Ponudila mi je roko: — Irena sem. Posadil sem jo zraven sebe. Z občudovanjem me je ogledovala, kajti v tej majhni, (»deželski kavarni s svojo peštansko obleko in lepo samovez-nico sem res moral osvaiati. Ubogi Pišta Mak je izgledal zraven mene, kot kakšen zidarski delavec. Iz odrinjenega rokava na sukntiču mu je visel rokav srajce brez gumbov. Na visokem in osivelem dvojnem ovratniku mu ie visela neokusna, cenena vijoličasta samoveznica za dvajset krajcarjev. Bil je neobrit in obraz se mu je svetil od maščobe. Gospodična Irma je z mnogo obetajočimi pogledi dvorila le meni. Popivali smo do treh zjutraj. Pred kavarno sem predlagal, da bi vsi trije odšli k Ireni na kozarček žgan ja. Z očmi je ošinila Maka in nekoliko hladno sprejela moj predlog. Očitno je hotela vso reč urediti drugače. NOVO! NOVO! V TISKU JE BROŠURA »SPOMENIŠKO POMURJE" KI VSEBUJE PREDAVANJA KONSERVATORJEV IN MUZEALCEV V MURSKI SOBOTI V LETU 1956 CENA BROŠIRANI KNJIGI ZNAŠA 200 DINARJEV; VEZANI V POLPLATNO 300 DINARJEV NAROČILA SPREJEMA: OBMURSKA ZALOŽBA MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA ULICA 7, TELEFON ŠTEV. 53 POMURSKI VESTNIK, 27. febr. 1958 5 BRAZILIJA dobi novo glavno mesto Sredi neplodne ravnine raste milijonsko mesto Brasilia — Zamisel predsednika Kubitscheka — Vlada se bo preselila aprila 1960 Za glavno mesto Brazilije — Rio de Janeiro — pravijo, da je najlepše mesto na svetu. To je res prelepo milijonsko mesto v velikem atlantskem zalivu. Toda v doglednem času Rio de Janeiro ne bo več glavno mesto Brazilije. Od leta 1960 bo ta latinsko-ameriška država imela novo glavno mesto, ki ga bodo posebej zgradili v te svrhe. Tako je želel sedanji brazilski predsednik Kabitschek in tako tudi bo. Novo mesto se bo imenovalo Brasilia. Ideja za to ni nova. 2e leta 1823 so nekateri predlagali, da bi brazilsko glavno mesto prestavili v državo Goias in da bi tema mesta dali ime Brasilia. To idejo so vnesli 68 let pozneje celo v brazilsko osta-vo, toda še 67 let je minilo, da so jo začeli uresničevati. Zakaj Rio de Janeiro ni več dober za glavno mesto? Brazilija je ogromna in pasta dežela. Toda njena prava bogastva ležijo prav v teh neobdelanih in neobljudenih predelih v notranjosti. Brazilija ni samo Rio de Janeiro in druga velika mesta ob obali. Smelo je treba prodirati v no- Brazilski predsednik Kubitschek — glavni pobornik za novo prestolnico tranjost dežele in jo naseljevati, obdelati in industrializirati. Rio de Janeiro pa je ob robu dežele. Zato bo Brazilija dobila novo glavno mesto, ki bo v notronjosti in bo tako lahko mnogo bolje vpivalo na napredek dežele. Ko je predsednik Kubitschek mislil na novo glavno mesto, je mislil predvsem na to vlogo mesta. Brasilia ne bo prvo glavno mesto, ki je nastalo na takšen način. Tudi turško glavno mesto Ankara je bilo zgrajeno po želji reformatorja Ke-mala Atatiirka. Tako so nastali tudi Canberra v Avstraliji, Tel Aviv v Izraelu in Casablanca v Maroku. V Braziliji pa je na podoben način nastalo pred 60 leti polmilijonsko mesto Belo Horizonte. Novo glavno mesto Brasilia nastaja na pusti nepregledni ravnini pod brazi^kimi Pireneji, v državi Goias. Mnogi novinarji prihajajo na to fantastično gradbišče. Toda pot ni posebno prijetna, Od Ria de Janeira je treba potovati 1500 km daleč. Do bodočega glavnega mesta še ne vodi železniška proga. Zadnja železniška postaja je 150 km daleč. Se bolj neprijetno je potovati z avtomobilom, ker ni dobrih cest. Najbolj pr mer-na zveza s svetom je letalo. Na prostoru bodočega velemesta sta ze improvizirani dve letališči. Objektivni opazovalci trdijo, da je prostor za novo glavno mesto dobro izbran. Klima je zelo ugodna. Preden so zočeli graditi novo mesto, so ustanovitelji seveda razpisali velik natečaj in povabili najbolj znane arhitekte sveta k sodelovanju, Žirija je bila stroga. Za načrte se je zanimal tudi Kubitschek. Prvo nagrado je dobil arhitekt Lucio Costa in danes je glavni projektant Brasilie. Novo velemesto ima karakteristično obliko letala. Dve nekoliko zaobljeni krili bosta dve simetrični »rezidentalni« coni. Tu bodo državne zgradbe, glavna vladna zgradba in parlament pa bosta na »kljunu« tega zamišljenega letala. Na sredi so predvidene razne športne in kulturne ustanove, malo dalje od »repa« pa železniška postaja. Ob straneh bodo botanični in zoološki vrtovi, hipodromi, stadioni, trgi in parki. Ulice bodo široke in zračne, ker novo mesto ne bo imelo nebotičnikov, s sistemom nadvozov in podvozov pa bodo usmerjevali promet. Ceste za pešce bodo popolnoma ločene od avtomobilskih. Nenavaden pogled doživi tisti, ki danes obišče to gradbišče novega velemesta. Pred letom dni se je tod še zibala visoka stepska trava in samo lesene taoie so kazale, kje bodo tekle široke avenije. Na lesenih barakah so bili napisi »Hotel Brasilia«, »Banka« itd. V takih barakah so bile tudi prve trgovine in brivnice, ki so jih potrebovali tisoči delavcev in inženirji. Toskanske žene stavkale V malem toskanskem mestu AI-tignanu je izbruhnila pred kratkim čudna stavka. Nekaj desetin žensk je prišlo na mestni trg, kjer so glasno protestirale proti svojim možem. Povod stavkam je slaba navada al-tignanskih moških, ki so zadnje čase prebili cele dneve po kavarnah in kartali ter pili. Seveda je zaradi tega zmanjkalo denarja za gospodinjstvo. Ženskam je to končno presedlo in so odločno izjavile, da ne bodo svojim možem več ne kuhale, likale in ne prale. Ta stavka je trajala cela dva dni. Potem so moški morali popustiti in obljubiti, da ne bodo več kartali in da bodo lepo ostajali doma. Danes so tu že šestnadstropni hoteli, petsto stanovanjskih hiš in začasna upravna zgradba, v kateri stanuje predsednik Kubitschek, ko pride sem. Pravijo, da prihaja zelo pogosto. Na stotine raznih družb že ima tu nove podružnice in tri velike banke že delajo v novozgrajenih stavbah. Novo mesto gradijo zelo hitro, ob-uporabi najbolj sodobnih sredstev. Gradili bi šc hitreje, če bi bile boljše železniške in cestne zveze. Mnogo materiala prevozijo z letali. V brazilskem parlamentu so izglasovali zakon, po katerem se mora vlada preseliti v novo glavno mesto Brasilia do 21. aprila 1960. Rio de Janeiro — sedanje brazilsko glavno mesto KAJ POROČA PRVI AMERIŠKI SATELIT Z vrtoglavo hitrostjo kroži okrog zemlje prvi ameriški umetni satelit, ki so mu dali konstruktorji ime »Explorer« ali po naše raziskovalec. Zdaj, ko se je polegel prah okrog njegove izstrelitve, so začeli ameriški listi prinašati tudi vesti o znanstvenih podatkih, ki jih satelit pošilja s svojimi preciznimi instrumenti na zemljo. Po podatkih, ki jih pošilja satelit o temperaturi v višini 3 tisoč kilometrov, bi človek po prodoru v brezzračni prostor bil sorazmerno varen. V samem satelitu se temperatura giblje med ničlo in minus 30 stopinj C, medtem ko beležijo zunaj temperaturne razlike, ki se gibljejo med minus 100 stopinj in plus 300 stopinj C. Taka razlika nastane zaradi tega, ker leti satelit včasih skozi zemljino senco, na večjem delu svoje poti pa ga obsevajo sončni žarki. Znanstveniki so kljub temu uspeli doseči v notranjosti satelita mnogo bolj izenačeno temperaturo, ker so ga obložili s progami iz aluminijskega oksida, ki ne dovoli, da bi se notranjost preveč segrela ali ohladila. Dr. Lee Drubridge, profesor tehnološkega zavoda v Kaliforniji je izjavil, da bi spremembe temperature, ki nastajajo v notranjosti ameriškega umetnega satelita, lahko prenesel tudi človek v posebno zgrajeni kabini vsemirske rakete. Po njegovem tudi kozmični žarki in meteoriti niso tako nevarni, kot so doslej mislili. Prvi podatki z »Raziskovalca« so pokazali, da je v vse-mirju radiacija samo 12 krat večja kot na zemlji. Časniki v ZDA so tudi sporočili, da so v Texasu že začeli z resnimi poskusi, kako bi človek prenesel pogoje vsemirja. Nekega 23-letnega letalca so za več dni zaprli v kabino, kjer bo podvržen raznim vplivom, ki jih lahko doživi človek, če bo potoval v vsemirje. MOKRA IN SUHA VOJNA TEKMOVANJE MED VELESILAMI, KDO BO PREJ OBVLADAL VREME Zadnje čase se znanstveniki ne zadovoljujejo več s tem, da bi spreminjali zemljo, temveč so se »dvignili« pod oblake. Začeli so proučevati zračne tokove in misliti na to. kako bi po mili volji spremenili vreme. Kai bi to pomenilo v hladni vojni? Pomenilo bi, da sovražnika namesto z atomskimi bombami lahko napadeš z vremenom, da mu lahko pošlješ nevihte, katastrofalne poplave in strahovite suše. Kdor bi obvladal oblake, bi hkrati lahko spremenil sedanjo hladno vojno v »mokro« ali »suho«. Iz Amerike in Sovjetske zveze že prihajajo vesti o poskusih kontrole vremena. Zdaj gre spet za to, kdo bo prvi. V zgodovini človeštva je mnogo primerov, da je vreme poseglo v tok zgodovine. Spomnimo se samo strašne zime. ki je ustavila Napoleonov pohod po Rusiji, podobne zime, ki je ustavila Hitlerjevo armado, strahovitega viharja nad La Manchom, ki je razpršil vojne ladje španske »nepremagljive armade« leta 1588 itd. Znastveniki pravijo, da bi v primeru, če bi kakšna sovražna sila lahko nadzorovala vreme, to bilo za drug« stran bolj katastrofalno kot pa atomska vojna. Ameriški meteorolog prof. Jenry Houghton je rekel: »Mraz me stresa pri misli, kaj bi se zgodilo, če bi Rusi prvi obvladali vreme in za svojo državo ustvarili ugodnejšo klimo. To bi zelo oslabilo našo ekonomiko.« Dr. Edvvard Teller, »oče« H bombe, pa pravi: »Pomislite, kako bi bilo, če bi neka druga stran lahko kontrolirala in spreminjala vreme nad ZSSR .. in izzvala neugodne klimatske razmere pri nas. Poreko lahko: »žal nam je, toda to delamo samo zato, da bi dosegli za naše ljudstvo boljše življenje...« Politično jim tu ne bi mogli ničesar storiti. Če hoče znanost dobiti nadzorstvo nad vremenom, mora raziskati predvsem, kje in kako vreme nastaja. Sobodna meteorologija ve, da nastaja vreme v relativno tankem (12 km) sloju nižjega ozračja, kjer vlada občutljivo ravnotežje v delovanju kozmičnih in zemeljskih sil. Blagodejna sončna svetloba pada na zemljino površino. Deloma zagreva tla. deloma povzroča izparevanje vode, deloma pa greje zrak. Ozračje pa kot streha na kakšnem rastlinjaku preprečuje, da bi se podnevi nabrana toplota ponoči popolnoma izgubila. To toplotno ravnotežje skupaj z vrtenjem zemlje povzroča močne zračne tokove in od tega je od. visno, kakšno vreme bomo imeli. Človek je že nekoliko posegel v ustvarjanje vremena. Zdaj žd izzove dež iz oblakov, stopi sneg s tem, da ga posiplje s sajami itd. Znanstveniki pa razmišljajo že o mnogo večjih projektih, na primer o tem. da bi s takoimenovanimi »čistimi« vodikovimi bombami preprečili nastajanje ciklonov, ki povzročajo v ZDA veliko škodo. Če bi na nek način lahko razstopilii sneg na obeh tečajih, bi se vremenske razmere na zemlji bistveno spremenile, oceani pa bi se tako dvignili, da bi potopili največja mesta na svetu kot so New York in London. TUDI TO SE ZGODI Psihološke izkušnje Ameriški psiholog dr. Spock je pred 15 leti vzbudil veliko pozornost s svojo knjigo o vzgoji otrok. Z njo je odločno nastopil proti pretepanju kot vzgojnemu sredstvu. Zdaj je izdal drugič to knjigo. Toda tekst je nekoliko spremenjen. Psiholog se ne zavzema več tako odločno proti palici. Medtem se je namreč poročil in postal oče dveh otrok. Drago usmiljenje Na Kitajskem so ukinili neki zakon, ki je bil star več kot 1000 let. Po tem zakonu je vsak tisti, ki je nekoga rešil iz vode, moral rešenega vzdrževati do smrti. Mače h odpira sobna vrata Neka lepa bela mačka je stalen obiskovalec v pisarni okrajnega sindikalnega sveta v Dubrovniku. Tam ima svoj stalen kotiček, toda včasih se sprehodi tudi po drugih sobah in si pri tem sama odpira vrata. Spretno skoči na kljuko in obenem odrine vrata. Vdovska ulica »Ulica vdov« imenujejo prebivalci bosanskega mesteca Bijeline majhno ulico, v kateri stanuje 13 vdov. To so edini stanovalci te ulice. Njihovi možje so deloma padli v borbi proti okupatorju deloma pa so umrli pred vojno. Lastno kri je dobil ob transluziji Neki krvodajalec z Reke je dal pred kratkim bolnici večjo količino krvi. Najprej se je počutil popolnoma normalno, toda popoldne istega dne mu je postalo slabo. Prepeljali so ga v bolnišnico in ugotovili, da mu je počila rana na želodcu. Takoj so ga morali operirati. Pr: transfuziji so uporabihi kar njegovo kri. To je verjetno edinstveni primer, da je krvodajalec dobil svojo lastno kri nazaj. 49. Jutro je bilo hladno. Silni in Sloki sta se zbudila nekoliko boljše volje. »Kje je Mrki?« je vprašal Sloki in se zravnal na ležišču. »Ali je obiskal svojega očeta?« »Zdi se mi, da z njim nekaj ni v redu. Odkar je zvedel neljubo novico, je ves iz sebe. Bojim se, da bo napravil kakšno neumnost. Ne vem. kaj naj si mislim o njem. Če naju bo zapustil in se ne bo več vrnil, tedaj bi bilo najbolje, da ...« Silni se je igral s pištolo. Ob zadnjih besedah, ki jih je izrekel o Mrkem, jo je uperil v višino čela. Sloki je vedel, da je bilo to samo igra. Silni ne bi imel poguma sprožiti vase. 50. Mrki je pogledal v bunker. »Dobro jutro,« je pozdravil. Njegov obraz ni kazal ničesar. »Sta si odpočila? Seveda sta si, saj ni bilo sinoči nič posebnega. Zdaj pa bo treba začeti delo in pokazati svoje tehnično znanje. Radijski oddajnik bi se že rad oglasil.« Silni je vtkanil pištolo v žep in si pretegoval premrle ude. »Roke se mi še vedno tresejo. Zelo me je zdelalo,« je dejal Sloki in si pripravljal zajtrk. »Delajta previdno. Eden izmed vaju naj bo na straži.« Silni je rekel: »To je vendar tvoja naloga. Midva sva tehnika.« »Danes vama ne morem pomagati. Moram videti svojega očeta, preden ga bodo zagrebli.« 51. Po krajšem prerekanju je Mrki odšel. Ne meneč se za nevarnosti, je stopal po gozdu. Domotožje je bilo tolikšno, da se mu ni mogel upreti. Zagledal je domačo hišo. Skrita med sadnim drevjem ga je vabila in mu ponujala topel sprejem. Previdno se je približal in oprezal na vse sl rani. Hišna vrata so bila zaprta. Dvorišče je bilo mirno in tiho. Tako je na domačijah, kadar je pri hiši mrlič. Srce mu je nemirno bilo ob misli na skorajšnje snidenje z domačimi. Videl se je že v materinem objemu. — Ali me bo spoznala? Le kako me bo sprejela, se je vprašal. Tedaj se je oglasilo blizu njega: »Glej, ti si, Tomaž!« POMURSKI VESTNIK. 27. febr. 1958 6