SVATBENE PESMI
JERN LEDINA
ŽENIN.
Jabolko zlato, ki sem te utrgal
z rodnega lesa — v oči mi poglej!
Rad bi te v svojem domu pozdravil,
zate sem izbo toplo pripravil
in za tvoje prsi dehteče — gnezdo svojih rok.
Poglej tega belca, dal sem mu zlat komat:
pojdi, greva njive ljubezni orat.
DRUG.
Jezdimo, jezdimo sreči naproti! Konji počasni so, pota težavna, kje so peroti, kje cesta je ravna, da brez zamude zdrvimo naprej! Upanje luč nam bo — zvezda vodnica, mlada nevesta — bo naša kraljica. Smo že pripravljeni? Konji, naprej!
DRUŽICE.
Nobena roža ni tako skrita,
da k njej čebela ne prileti;
vsako dekle postane očito,
ko ji ljubezen v očeh zagori...
A zdaj se poslovi, vse vzemi s seboj,
pesmi, ki poješ jih, vzemi s seboj.
V snop si poveži vse drage spomine,
pusti vsem dobro besedo doma:
naj ta ljubezen nikdar ne premine,
ki je pognala iz srede srca.
NEVESTA.
Zdaj grem z ženinom v dom ljubezni,
skoro me je sram.
Ne mislite o meni nič slabega,
ki vas poznam ...
Ljubi, dan se je sklonil za goro:
objemi me, trudna sem že tako.
Naslonila se ti bom na ramo
kot otrok
in moje prsi bodo počivale
v toplem gnezdu tvojih rok ...
20*
295