Naj t«č j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Vetfa za vse leto * • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York odo leto -	$7.00
B Za inoserastvo celo leto	$7.00
ttBOBBSBEaassao
I
J
GLAS NAR
List ^slovenskih delavcev y. Ameriki.
?£L£F0N: COBTLANDT 2876
NO. 137. — STEV. 137.
Entered u Second Class Matter, September 21. 1903, fct the Port Office at New York, N. Y., under Act of CongTeM of March 3, 1879.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 12, 1926. — SOBOTA, 12. JUNIJA 1926.
__TELEFON; COBTLANDT 2876
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
URAVNAVA INDUSTRIJALNIH
BOJEV NA POLJSKEM
Poljske čete so s kroglami končale stavko. — In-dustrijalni izbruh v Ostrowiec je hitro zadušil polk infanterije. — Številni stavkarji so se vrnili na delo. — Nadaljni politični umor v Parizu.
VARŠAVA, Poljska, 1 1. junija. — Armada maršala Pilsudskega je včeraj prvikrat izza strmo-glavljenja Vitošove vlade prelila kri civilistov. Trije ljudje so bili ubiti in več kot dvajset jih je bilo ranjenih v Ostrowiecu tekom najkrajše stavke, kar jih je Poljska kdaj doživela.
Hitra intervencija celega polka infanterije in strojnih pušk je bila odrejena kot eksemplarični dokaz metod, katerih se hoče poslužiti maršal proti katerimkoli osebam ali skupinam oseb, ki bi skušale zmanjšati produkcijo dežele ali ovirati njeno ekonomsko rehabilitacijo.
Delavci, broječi več kot tri tisoč mož, zaposleni v železninarskih in municijskih napravah v Ostrowiecu, enem najbolj zaposlenih industrijal-nih središč v Galiciji, so včeraj zastavkali, potem ko so objavili svoj konečni ultimatum glede mezd. Nato pa so vprizorili po ulicah veliko demonstracijo.
Policija je skušala razpršiti izgrednike, a slednji so bili v premoči, in policija je bila pognana na-za\ Padlo je tudi več strelov z obeh strani.
Medtem pa je bila obveščena bližnja posadka. Prihitela je na pomoč ter nastopila na temelju povelja, da mora za vsako ceno uveljaviti mir in red. Streljanje se je pričelo brez cerimonij in v teku na-dalj ne ure so bili stavkarji razpršeni. Dosti se jih je vrnilo na delo.
Ministrski predsednik Bartel je dobil od maršala Pilsudskega pismo, v katerem zahteva vojaško organizacijo, slično nemškemu sistemu pod generalom Ludendorffom. Njegovi pogoji so bili sprejeti.
Delo kabineta hitro napreduje, in prišla so poročila o ugodni reakciji v inozemskih deželah. Poročajo tudi, da se je pojavilo tako izboljšanje v od-nošajih med vlado in parlamentom, da se bosta najbrž obe zbornici lahko sestali že v pričetku prihodnjega tedna, mesto šele koncem meseca. To kaže, da bodo najbrž sprejete zahteve maršala Pilsudskega, naj se podeli vladi izvanredne polnomo-či.
PARIZ, Francija, 1 1. junija. — Petnajst dni po umoru ukrajinskega hetmana Petlure, katerega je spravil s sveta rojak različnih političnih in verskih naziranj, je bil izvršen včeraj v Parizu nadaljni politični umor, stičnega značaja. Grigorija Vesča-pelija, ki je bil podpredsednik georgijske stranke, katera skuša asimilirati Georgijo s sovjetsko Rusijo, je ustrelil mlad georgijski nacijonalist Artan-dil Miravačbil.
Boj med Vesčapelijem in izgnanimi nacijonlisti je trajal že celo leto. Nekega dne v preteklem avgustu je prišlo v kavarni do spopada med obema strankama, tekom katerega je bil Vesčapeli lahko ranjen. Včeraj so obravnavali o njegovem slučaju radi napada. Ko je zapuščal sodišče, v katerem se je zavrsilo več burnih prizorov, je bil ustreljen.
Vesčapeli je bas sedel v avtomobil s svojo ženo, ko je pristopil mlad človek ter rekel v georgijskem narečju: —
—	AH imate revolver?
Vesčapeli je odgovoril, da ni oborožen, nakar je vzkliknil mladi mož:
—	Jaz pa sem. — Pri tem je potegnil revolver ter trikrat ustrelil.
Dve krogli sta mu prodrli pljuča. Vesčapeli je umrl še predno so ga mogli odvesti v bolnico.
Detektivi, ki ao vedno na straži izven justične palače, so prijefi morilca, kojega obramba je obstajala v izjavi, da so komunisti umorili ujegovega očeta, brata in nadaljne člane njegove družine in da je bil sam prisiljen bežati iz dežele.
Napram političnim morilcem, kojih nasilna de-Francozov, so bila francoska soliva, a ta dva slučaja, ki
Konec krznarske stavke v N. Y. C.
Stavka krznarjev v New Yorku se je končala s popolno zmago.—Uveljavljen je 40-urni delavni teden, za katerega se je vršil boj štiri mesece. — Prekourno delo dovoljeno le v najvišji seziji.
S podpiranjem novo mezdne pn-k'rxlbf mfxl zvezo kraiarskih rle-lo<laja.leev ter knznansko unijo jo l>ila zaključena pozno včeraj -zve-čel velika stavka 'katero ^o pro-voci-rali <lne 11. feliruarja tvomi-čarji x iaprtjem krzna rje v. Spo razum. ki je bil kmiečno dosežen, <>omenja velik napredek ea delav-ee m delavke v krznarski stroki, ikajii nova po#o<lA>a jim nudi pet-dnevni maksimalni delavni teden. Prav tako se je pometlo s prek-urnim delom, dokler j<e še velrko število delavcev neizaiposleuih, kar se godi pri krznarjih preko večine leta.
' Preikurno delo je dovoljeno le na višini seeije. to je v mesecih september, oklolber, november »n december. Tedenska plača je do-ločona iza. štirideset-umi normalni delavni eas.
Tvorničarji so bili prisiljeni priznati še naprej dosedanjih deset postavnih praznikov, na katere ne »me delati pod nobenimi poboji. Od teh morajo plačati sedem prazrMkw. Lino ol no v in Waging* ono v roj-etni dan tekom dabe stvzaje, ko je večina krznar-jev brez dela. pa ne spadata med te ipraznike. Delni kontraktni sistem se je poipo-lmoma odpravilo.
Številne ipo<lrobno^ti nove pogodbe >o izdelali včera j zvečer zn--topniki t-vorničarjev in delavcev v hotelu Pennsylvania. Številni de lave i so -se zbrali na hodnikih hotela ter poodraviii « veseljem "sporazum kot v;užen uspeh delavcev v tej stroki.
Morilec Whitemore obsojen na smrt.
Banditski glavar, ki je bil spoznan krivim umora jetniškega paznika, je bil obsojen na smrt na vislicah. — Morilec je hladnokrvno poslušal obsodbo.
Skrivnostni trojni umor v Brooklynu.
Aretiran je bil sosed treh mrtvih, — stare matere ter dveh otrok. — De Angelo pa odločno za-nikuje vsako krivdo.
Včeraj so aretirali 49 let starega Gi.UNejrpe de Angela, št.uka-terja z Logan Street a, pod obdolž-l»o uboja.. Njegovta uuretacija je posledi-ca dejs-tva, da so našli trupla Mrs. Marv Milarazo Ln njenih dveh vtnukoiv, Mary in Johna Martuia v hiši, uničeni od ognja, na Funta in Ave. v BrookJvnu. De Angela so opzneje odvedli na Li-t>erty Ave. policijsko postajo, potem ko so ga tekom celega dine zafdišavali pomožni okraji, prav-dnkk K ems in številni detektivi.
Zaslišana sta $>ila tudi njegova dva sinova, l(Metni Michael in 8 let stari Joseph.
Hiša de Dairgela se nahaja v neposredni bKžfaii 'koče, ki je (bila v pondeljek pozorišče trikratnega krvavega dejanja. Jetnik je fir-dil, da ne ve niti najmanjše stva-riee o tem, na kak način so umrli Mrs. Millaezo in njena dva vnuka.
Policija je baje ugotovila, da je de Angelo strašno vrocefcrvnega temperamenta, v*ded čeisar ga je tudi zapiKila njegova žena s petimi otroci vred.
BALTIMORE, Md„ 11. junija. Riehard Reese \Vhi<temore je bil obsojen včeraj na smrt radi umora Roberta II. Iloltmana. starega jetmiškega paznika, ki je skušal preprečiti beg morilca februarja meseca preteklega leta. Datum ek-sekucije ;bo določil governer Albert C. Ritchie.
Tri ti-oč ali več oseb. večinoma moških, je polmlo koridorje in ces.le krog poslopja, ko je bila proglašena smrtna obsodba.
Whittemore se ni 'Zganil. Stražniki so si ali krog njega, a on je le nagunbil čelo ter se v naslednjem trenutku nasmehnil svojemu zagovorniku Edgaiui AHantu Poe. Ko ga sodnik vprašal, če hoče kaj reči predno proglasi obsodbo, je rekel morilec:
—	jZahvalim se sodišču, da je imenovalo mojim zagovori kom Mr. Edgar Allan Poe-a.
Sodnik O'Dunnne .se je tresel, ko je prečiftal formalno smrtno obsodbo. Zrl je na jetnika skoro celo minuto, nato .pa je rekel govoreč počasi in tehtno:
—	Riiehard Reese Whittemore. če -bi imeli na raizpolago v«a sredstva. o katerih se gJani, da jih ima+e, bi lahko dobili odvetnika, da vas brani z vso večjo vnemo, večjo zmožnostjo in večjo resnostjo kot pa Edgar Allan Poe.
—	Pri izbiri porote «te bili deležni sodelovanja ne le svojesra zagovornika, temveč tudi državnega pravdnika in sodišča. Razni porotniki so bili izločeni, čeprav so bili 'U.esposoibljeni na temelju rud ločitve prhdvnegS sodišča. I m p H ste pravičen in ne»prisitra tlaki proces.
—	Riehaml Re«se WhiftemOTe. sodba se glasa, da vas izročimo v varstvo wardena Maryland jetniš-niee do dne. določenega od gover-nerja Marvlanda, ko bofate na mestu in po metodi, predpisani po postavi, obešeni za vrat, dokler ne boste mrtvi.
Prvikrat v polovici stoletja je bil tukaj obsojen na vešala tako mlad človek kot Whittemore, ki je star le 28 Jet. Prvikrat v 25 letih pa je .bil v tej državi oibsojen na smrt beli človek.
Mi«. Whitttemore ni slišala besed. ki so oljsodile njenega moža na smrt. Nahajala se je na majhnem koridorju <za sodnikovo sobo. Poslala je histerična, ko so jo ob-vc-itlli o o*>sod<bi ter Vzkliknila: O moj ubogi mož! — Poeneje so .ri dali priliko govoriti ž njim nekako dvajtset miAit. Obfvojeni jo je tolažil ter ji rekel, naj ne itfgrubi poguma.
V manj kot eni uri j>o proglaše-nju obsodbe so odvedli Wbitte-mora nazaj v jetnašnico, skozi Lsta vrata, iskoizi katera je potegnil v preteklem letu.
Vse tri žrtve rairaora so bile pokopane na Linden Hill pokop ali-tičn. Ko so nesli ven krste, je pro-klinjal Albert Martuilo, oče o!beh umorejniih otroik, podlega morilca. V italijanskem jeziku izgovorjeno klefvieo je molče sprejela velikanska ljudska množica, ki se je pibrala pred hišo. Nesrečno mater so morali na pokopališču s silo odvrniti, a ni skočila v grob svojih dveh ljubljencev in svoje matere.
Odobren je rusko -nemškega pakta.
Nemški državni zbor je odobril nemško - ruski dogovor. — Kreditne težkoče in kanceliranje naročil.
sta se pripetila v teku dveh tednov, sta. vabudila zahtevo, naj se v večji meri upošteva gostoljubnost Francije napram ljudem različnih nazorov.
BERLIN. Nemčija. 11. junija. Nemški državni zbor je včeraj -koto soglasno odobril nemško-rr.sko prijateljsko pogodbo, ki je bi-la pred kratkim podpisana.
Glasovanje se je vršilo po nagovoru državneiga kanclerja Marra. v katerem je poudarjal željo Nemčije, da vzdrži tako z iztokom kot izapadom prijateljske od-nošajt.
*NTe«.ficijelno se je izjavilo da je treba iskati resnični vzrok nezadovoljivega ru»ko-nebškega. trgovskega položaja v okoliščini, da zahtevajo Rusi od nemšk ba ik pogoje kot pa se jih nud kmetom in industrijalcem lastne deže!«
Izpolnitev zahtev bi prvmenjala prednost .za tvrdke, ki so v "rgov-ckih stikih z Rusijo, na stio.Ške tvridk. ki nimajo nikakih tigov-skih ^tiikov z Raisijo.
MOSKVA, Rusija. 11. junija. Predsednik sveta ljudskih komisarje^'. Aleksej Rikov, je dal «o-vje^škemii trgovskemu komisar i- j jatn naročilo, naj kaneelira naročila. ki so bila že dana nemškim tvrdkam ter jih transferira na druge dežele.
Vzrok tega postopanja so težkoče, da se dobi v Nemčiji dolgoročne kredite, katere je jamčila sovjetska vlada.
Šoferja Lario je sodnik oprostil.
Potem ko je Laria ustrelil bandita, je bil predstavljen sodišču, da se zadosti formalnostim • Sodnik ga je imenoval junaka.
BRAZILIJA SPRAVILA LIGO
V VELIKO ZADREGO
Brazilija je zapustila svoje mesto v svetu lige. — Španska je posvarila Ligo, da ne bo nikdar privolila, da se jo smatra za silo druge vrste. — V Ženevi se je pojavila velikanska konfuzija.
ŽENEVA, Švica, 1 I. junija. — Brazilija je vče-ra j vzstopila iz sveta Lige narodov. Njene resigna-cije ni še definitivno objavil njen zastopnik, poslanik de Mello Franco, vendar pa je to precej jasno izraženo v njegovem ugotovilu, da bo njegova vlada ob primernem času obvestila generalno tajništvo lige glede svojega sklepa v tej zadevi.
Akcija Brazilije ima namen prisiliti svet lige, da nanovo razmišlja o sklepu, katerega je storil njegov posebni komitej glede reorganizacije in podelitve stalnega sedeža Španski in Braziliji.
Reorganizacijski komitej sveta je trdno vztrajal
na svojem stališču, kljub pretnji. Vsled tega ni »h bilo nobenega povoda domnevati, da bo kretnja, katero je napravila Brazilija včeraj, prinesla traj -ni sedež, za katerega se je borila.
Sklep Brazilije, vsebovan v neki brzojavki brazilskega predsednika je bil sporočen koncem dolgega ugotovila, katero je prečital de Mello Franco, po sklepu, da odgodi sestanek reorganizacijske-ga komiteja, ki je bil določen na 28. junija.
Tekom razprave je izjavil zastopnik Španske, da se je vzdržal vseh razprav in glasovanj, ker noče biti njegova vlada ponižana.
Umaknitev kateregakoli velikega naroda v tem trenutku, ko posluje Liga gladko, bi imela gotove škodljive učinke. Dosedaj sta le republiki Argentina in Costa Rica prekinili vse stike z Ligo. Argentina je storila to še predno je postala resnična članica in še predno je Liga primerno poslovala kot zveza vlad.
Trideset let stari Samluel Laria, šofer po poklicu ter staimijoč na New York Street, Brooklyn, po-ročeai in oče treh otrok, je bil v brook]yn*fltem sodišču oprošleu obdoLžbe luboja. Sodnik MeClos-kev ga je imenoval junaka, ker je ubil enega treh lbandito<v, ki so ga napadli v veži domače hiše.
Laria ni nudil izprva nobenega odpora tor si dal odvze»fci alato uro, iglo <in $36 v gotovini. Ko o,i ga je eden roparjev brenil ter «o ga .skušala ostala dva izvezati, jo planil1 na .moža, ki rulu je dal br- dvajset let.
Francija dovolila okraše-nje nemških grobov.
BERLIN. Nemčija, 11. junija. Frajieoska vlada je obvestila nemško vlado, da se sme okrasiti grobove nemških vojakov na francoskih drža.vfiih pokopališčih s cvetjem. Zahteva pa. da je treba francosko vlado vselej ofieijelno obvestiti o tem.
Governer Smith bo odpotoval na Evharistični kongres.
Dva mrtva pri železniški
CHICAGO. II.. 10. junija. — Governer Smith iz New Vorka je včeraj obvestil glavni stan Evha-ri.vtičnega kongresa, da bo prišel dne 21. junija na kongres v Ohi-eagu. v spremstvu osmih članov svojega štaba ter več prijateljev.
nesreči.
NORFOLK, Va., 11. junija. —' Na želeizmiški progi Norfolk & Southern je skočil danes zjutraj s tira osebni vlaik, namenjen v Washington, N. C. Prva poročila, ki so dospela semkaj, pravijo,
Kraval v nemškem
državnem zboru.
BERLIN. Nemči ?a, 10. junija. Kot pobesneli so se o>lxnašali da-
da sta našla pri nesreči smrt naj- nes številni člani državnega zbo-lii an j dva človeka.	ra, ko je prevzel' državni kancler
Marx nalogo, da brani pred*sedni-ka Hiudenburga pred mi^padi tsoci-ja list o v radi njegove izjave proti
co, mu izvil revolver iz roke. ga u-strelil. nakar sta ostala bandita pobegnila. Ustreljeni bandit je bil William Itecurro, star diva in [ konfiseiranju lastnine prejšnjih
'nemških vladarskih rodbin.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako "boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. .	500 ....	$ 0.45	Lir ...	... 100 ....	. $ 4.45
Din. ..	.. 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 8.60
Din. .	.. 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $12.60
Din. .	.. 5,000 ____	% 92.00	Lir ...	... 500 ____	.. $20.50
Din. ..	.. 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ____	.. $40.00
Za poSiljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust.
Nakazila p« brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem taso ter računam« za stroške $L—.
Posebni podatki.
Pristojbina za izplačila,	dolar, jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :» $25. ali manji znesek 75 centov; oC $25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za vetje svoto po pl-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	pnooe : cortlandt 4687	New York, N.
Phone: cortlandt 4687
je edino slovensko podjetje v New Yorku, ki ima vplačan predpisani kapital za izvrševanji poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo zamore imenovati banka,
▼ letu lf25 Je rmhl $3,9*2,073.47, v besedah: — trindBjone - devetsftedevetdesefc uti iwf lindwWlMrttil dolarjev ln 47 eatfov.

Šak dfiiBfti


GLAS NARODA
Petrovič o PaŠiču.
(8I.OVENE DAILY)

Owned and Published by
SLO VENI C PUBLISH INO COMPANY ,	(A Corporation)
Frank Sakser. president.________Lonia Benedik, treasurer.
Place of biuineiw of the corporation and addresses of above officers: R2 Cortlandt	Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
Q L A S NARODA "
___"Voice of the People"
_Iseued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za eelo leto velja list ta Ameriko
t« Kanado...................$6.00
Za pol leta_____________________$3.00
Za četrt leta ______________^________$1.50
Za Neto York za celo leto $7.00
Za pol leta .......................$3.50
Za inozemstvo ta celo leto ____$7.00
Za pol leta ............................$3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
"(Jlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. rodni poslane*
Ro "Novi Evropi" so prinesli' ii. da vfstopaijo poslanci, ko bodo zagnebšiki listi karakteristčni ela- | poklicani'*.
nek Nastaja Petroviča o Nikoli | Poslanci so se res umaknili, a Paaiču v Skadmi in San-Giovanni v tem trenutku jih že ody-kolili j di Medna, se-ftavljen iz beležk, ki vojaki z nasajenimi puškami in Ki jlih je Na-tas Petrovič sproti bili so zaprti. Ob obadi je tnla sa-ugotavlja, da ga vodi pri obelo- mo ena -zgradba, v kateri je sta-danjenju teJi spominov strr^a ob-; no val angleški častnik G. Tru-jektivnost, da te njegove podat- bidž.
ke lahko potrdijo številne še žive ! Prodanori« in Petrovič sta na-priče — takratni narodni po«lan- silno ušla iz okov, šla v to hišo. ci — in da hoče, da bodi zgodo- da jima Parič pojasni to nasilje, vina objektivna.	. Pa~-tč ju .ni hotel sprejeti. Bilo je
V vodoma označuje N. P. sploš- vso zaman. Zunaj b deni mraz in. ni položaj koncem leta 1915 v toča in tema. dn se ni videlo nil i v Skadru. kjer je Ibila armada, »noter pred seboj, V tej temini Mlada, prestolonaslednik Aleksan- je Pašič pobegnil in pustil vse. der~in številni begunci, ki so be-j Naslednje jutro je Petrovič na-ža'i iiz One gore. Petrovič kot na- i -i-nl prestolonasledniku Alek-
________je z drugimi po- sanJru pa .mo in ga o v-em obve-
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se.*'0110'	prit' v slik 7- vlado, >iil ter prosil za intervencijo. Ko
blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- j ** skrene, kar je bilo nujno v je princ Aleksander to pismo pre-kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje item	čas«. Poslanci so bral. je o^tal v Lje'ri. poslal po
i
najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2Q76-
RAZKOŠJA
zbrali v poslopju samostanske	Prr-danovLca ici Petroviča ter se t
šole in to je bil .prvi Wstanek na-	njimi dolgo rac.govarjsil ter skle-
rodne ^upščine po <zadnji skup-	nil. da ne odide, dokler ni rešeno
ščini v Nišu. Na ta sestanek pa ni	vse.
hotel priti noben činu takrat n ?	Pašič jc pa kot predsednik vla-
ylade Nikole Pašiča.	de napravil j - to kot tedag, ko ie
Na predlog Petroviča je skup-	pobegnil preko savskega mosta
ščina ugotovila, da so minula vsa	b 1:1 1SS2 itrl di-t!ge. naj jih
liasprotva isn odločila, da je lfct	na-silsvo liklepa. ubi ja in zaklepa
razpolago kralju. vladi in anna-	v rikove hebgraj'ke 1r:lnjave. apartment hišo. di. Podane a Petrovič in Prodano-j Nastas Petrovič je obelodanil le
vič sta bila določena, da obvesti-	drobec svojih zapiskov.
Tam katera lahko skoro vsak otrok prebavi, ne da hi škodovala njegovemu nežnemu želodcu.
tifrnxk JrSč« J '<, ^TROŽkozdRAVC
V	New Yorku so zgradili veliko Stoji na Park Ave., nekje krog osemdesete nliee.	j -___________________-
\ si hodniki in drugi javni prostori so iz belega	in tn vlado o razpoloženj« med po-1 -
rrnega kararskega mramorja.	j klanci. Pašič na te korake ni dalj
Stanovanje petih sob v taki hiši stane dvanajst tisoč ve,iko- Dal jbn ta;k°j na Prtr/w^r»ilr Rui-J dolarjev na leto.	.	nje. da so narodni poslanci vladi * vi fJl»UUv lljflil
V	pritličju je brivniea. Poleg brivniee je nekak ke-'nei>otrebni in komai T"*** ™' mični laboratorij, v katerem kemik sproti desinficira vsako rabljeno britev in vse dnigo brivsko orodje.
Za brivnico je krasen prostor, ves v žametastih in <<Ka,j
EAGLE BRAND
CONDENSED M1LN

,to, da da «e narodna skupščina
svilenih zastorih ter bajno razsvetljen z električnimi svetilkami .	• .^-jiiSM iH.
Na desni strani je pet malih eelie, v pročelju pet in zojavkami. Pa tudi če .bi na« m-
na levi pet.
V	vsaki eeliei je dvoje naslonjačev in mala mizica, /a vrata služi debela perzijska preproga.
V	teh celicah snažijo dekleta nohte. Pet deklet je blodink, pet bruntek, pet pa črnolask.
Oost je torej lahko izbirajo po svojem okusu.
V	brivnici sta dva zamorca v brezmadežno beli obleki, ki snažita čevlje. Za vsak par čevljev morata obleči sveže bele rokavice.
Kapitalistično časopisje kriči dandanes: — Ameriki preti rdeča nevarnost! Ameriki preti boljševizem!
Poročilo o zgorajomenjeni apartment hiši je najboljša agitacija za širjenje splošnega nezadovoljstva.
BESEDNJAKOV GOVOR
(iotovo ste vsi čitali, kako odločno je govoril slovenski poslanec Besednjak v laškem parlamentu.
Obdajalo ga je nad štiristo fašistov, ki so baje cvet fašistovske stranke. Zrl je v oči samemu Mussoliniju ter odločno zahteval, kar gre Slovencem po človeških in božjih ptfstavali, česar jim pa fašisti po laških postavah nočejo dati...
Za tak nastop je treba velike odločnosti.
V	težjem položaju kot Besednjak se ni najbrž nahajal še noben zamorec pred kukluksklanskim tribuna-Joni, i »i tudi svetopisemskemu Danijelu ni bilo težje v levnjaku.
bo odlikovan.
pravil.no ostane. Ko so se sestali v j	_
,:SwrUJPt<le.i"J f"®* tK"Jancem:' Poročnik Byrd bo dobil
kaj hoeete? Kdo v>- je pozval ,	. , ^ .
od predsed. Coolidge-a zlato svetinjo v priznanje njegovega uspešnega poleta na tečaj.
'>' J<* pozv v Rka^ler?" Petrovič mu je odvrnil: 44 Vi. g. Pašič iz osebnima tor-
VOLITVE V MAINE
pozvali, je naii dolžnost, da smo 1u v Skadnu pid krailju. vladi in armadi".
Poslanee Gjor^jev.ie je preeital Pat'iie^va biToja\na povabila, nakar je Pašič neJcaj izamrmraL da jja ni nihee rasnimel. Prijx>roeil je ipo<lane?m. da naj lurte čim preje do ohai^e San Cio-vanni di Med.ua in se s prvo ladjo prepeljejo .na italijanska tla.
Deeenubra 191.1 so bdi po»danei v neprestanem bojoi s Pašieem. Ni jih t.r-pel zraven sebe. ampak jih neprestano na Kk>rz«iko. Po-slanei so ugovarjali, da je njih mesto tu. da narodna ciki»pščina iw ra"Z|fuščftna.
Zad
nje »a deeembra 1915 je Pašič pozval k *ebi pod.uniea Proda-no\i'ea in Petroviča. Paišie jih jo sprejel v «?voji pisarni ter naročil:
"Poklical sem vaju ,da vam po-vem, da je v San Giovanni di Medna prispela neka francoska la-dja. ki bo vas. narodne posJaneo. peljala v Brindi>i. J<ttri zjaiitraj morate iti v San Giovanni".
Petro vie 'poi^snije Paši-eev pogled. na kateneni je takoj sipozjinl. da Pašič ne misVi tako kot govori. ' Kdaj pa hočete iti vi v Itali.>o. «r predsednik?" <ra "('♦tz nekaj <ini, menxla naslednjo sredo", je Petroviču odvrnil Pašič. l,Xe.	predsednik! Vi
preste y.e danes tja. kamor na-?
Slov. i
s tf m tnpo-nom dobite zasti»nj navodila v ma-ternem Jeziku "kako hraniti in skr-pti za.-e in otroka. Izrožite in poSljite t Imenom in naslovom. The liORDEN COMPANY Borden Blag., New York
Grof Bethlen oklofutan.
ŽENEVA. Švica. 10. junija. — Grof Stefan Bethlen. madžarski
WASHINGTON. D. C.. 11.
• mim>t i-vki pr<*dsednik, je dobil
»,	, ,	,	danes v preddvoram srlavnejra
\ prnz.nanje e»j>ohalneora uspeha.' , .„, T •	. , ,
. ' . . , , '	v!ana Usre narotlov od neiliep-a ker je bil prvi. ki je dospel na Se- ,	- , , r .
. 4 ^ .	, '	.	Madžara ni o eno klofuto. Napada-
verni te-eaj po zraku, (bo sprejel	, • ,	..	„
- -i r>- i , ' _ ' , je lul aretiran. Ko so jra od-
poroi-mk RncJiaryl E. Bvnd od ,,...... , . .
, ,	..	'	vedli, je rzj;i>vil. da je udaril «ro-
predsednika Coo«id<ra Hubbard	, , . . . J . lu,ar11
. t 4. .	.	.	»a Hethlena. ker ni primerni vo/i-
zlato -svetinjo-Narodne zemljepis- Ar	, . . . , '
IV,,.,. . , \	to1-) Manlzarsfke m ker )e hote ne dritdl)^, kakorhitio bo dospel v t	J
,.T , . .	1	\ sein-u svetu
Washington.	>
Ob i rti prili'ki Ivo zlata kolajna j izročena Flovdu Ben net tu, ki je '•il .pilot, na tem polenu.
Izročitev svetinj se bo ^avršila ! dne 23. junija ob obrnili zveeerj v WaMliington A ml i t win m. v nav-j ?.očno-'ti mornariškega tajnika ter« njegovega t>ficijelnega čitaiba. čla-1 nov kabineta in diplom at ienega zhom. vodilnih znanstvenikov. mornarlškiJi in armadni-h častnikov in drungih vladnih uradnikov	---
Poročnik Bvrd bo opUal 7<?n-: do vinska polet s ftpieebergov na \	Strašen samomor.
Severni tečaj ter ibo prvikrat po-j	--
kaizal ki.no-N.|ike. katere je naprn-' J,z Monakovega poročajo: Te vil tekom »poleta.	j<* izvršil v Pasingu neki zi-
Tokom u^pe'necra .po-k»ta preko dat.ski mojster strašen samomor, nep^naaiejra arktičnega oceana _ Napolnil jo kowog 7. eks.ployj.vni-.poročnik Byi-»1 v glavnem za-• mi ^»ovi. so po<lal v gozd. se \isp-. nesel nle<le svoj«h navigacijskih	koveeg ter eksplozivno
razodeti nezmožnost grofa.	—
j Aretirani je baje Ivan de Ju>ih. sgenera'i tajnik madžarske repu-kančke stranke.
Kongres pogrebnikov.
' Kongresa pogrebnikov v Peoria. Ill se je /udeležilo tudi dvanajst žensk.
_ i računov na solneini kompas, ka-je vpraša' • terega mu je podaril dr. Gilbert
It/1 fi rine on . _
nov iznžgal. bil raztrgan
Zletel je v zrak in na kose. Posamezni
Pravijo, da so volitve v Maine merodajne za volitve ]>o vsej deželi.
Tista stranka, ki zmaga pri volitvah v Maine, pride	P^Uate", mu je odvrnil!
pri prihodnjih volitvah tudi v deželi na krmilu.	»Petrovič. Pašič mu na nato ni od-
Za senatorsko mesto se je potezal Brookhart, kate- srovoril rega so svoj eas vrgli iz senata in takorekoč izključili iz republikanske stranke.
Brookhart je eden izmed onih redkih republikan- r^T,	kTaijalTr^ian-
C kl s predsednikom Coolidge-om v mcem, prav v ni-|ee ir> prijarfeljc i ogromne mase
Petrovič |;e zagotavljal Proda-noviču. da bo Pa.šič še ta večer
firowonor. predsednik Narodne | njegovega trupla >0 ležali v zemljepisne družbe. Ta inštrn-; "kolisu 230 metrov. Kandidat sa-ment. ki je pričel v zadnjih dva- j m°mnr«i j<* nagiiil ]>oguma za r.jastih meseeih ig-ratii veliko vlo-1^'-^.ie potovanje na lioljši svet s go v polarnih raziskovanjih, je Lz-1 da je i^jpil 20 vrčkov pive. umil leta 1925 Alibert Biunstead,'
ČLANEK 181. Otrok naj se giba.
Malo dete <-e vežba nozavest.no. kr» brca 7. rokami in nogami, ko m cdp.ii a in zapira rtuk.i in se steza ter zvija vsako mišico v svojnn malem telesu. C Vlo jok je neke vr_ -te vožlbanje. l{ad i tega tudi pravimo. da ni det«' normalno, ki nikoli ne joče.
Teikoni <lne. ko je dete prebujeno. se neprestano giblje. Važno je pac.it i na to, da nima težke obleke. ker bi balo sicer ovirano v svojih kretnjiuh. Tudi ga ne smete privezati za predolgo časa v visokem stoličku ali pa na rjuhe tako, da se ne ibi niocio obračati ter zvijati svojih udov.
S;oliček na kolescih je izvrstno sredstvo, ki dovoljuje detet.11 vey banje na povsem varen način. Taki stolieki so na prodaj v različnih oblikah. Stolieki. ki naj bi naučili .lete -hoditi, niso priporočljivi, kajti nikdar ne smemo sili_ tii otroka k hoji.
Številne zakrivljene ali sahijn-•te noge so posledica želje s.tariše v. da ibi dete hodilo, p redno je za to telesno sposobno.
Otroški voziček mora imeti šti-"i kolega, dolbre vzmeti ter Ntre-lio. ki bo .zadrževalla preostro luč :n veter. Prostoren mora biti ter imeti dosti prostora za odejo, kajti posebno v mn/leni vremenu je plavna -.1var. da je dete zavarovn no pred učinkom elementov. Vozički. katere je mogoče skupaj zlepiti, sv) zelo rnlohni posrfUno. ee hočemo prevesti otroka na kratke razdalje. Otroka pa ne sinete nikdar pribiti v t;dkih votzič-kkli delj ča^n. ker so pogosto trdi in neudobni.
Prečit a j te te članke vsak -teden naizljivo ter jih prihranite za b.->-lo"'o oi{>ora(bo.
Tragedija dečka.
ŽENEVA. Švnea. 11. junija. — V slavni mc^lvodji jami v Benin so med v t* 1 je tako <?rdo razmreva-rili šolvarja Eliebergena, ki je padel v jamo. da je kmalu nato unu^. Xadaljni šolski deček, je videl tragedijo in o<l takrat na-prej je ibi! zamišl jen ter ni hotel ni«M\sar /arati. Ponori je pogosto skfx'il <ez ipo-rfeljo. kričad ter izjavljal. da ga hočejo raztrgati medvedje.	• '
Zdi-avnik ie pretskal dečka ter izjavil, da so njegovi možgani j bolni v s led prevelikega napora in da je dečrtk 'hlačen. Včeraj so ga odvedli v neki atzil v Bernu.
Sla \"ni fcar4ograf družbe. Prvikrat ga je porabila ^feMillan arfctič-,
. - , . c,, ,	. . na ^kspedicija, katen je bil ipri-
etiezal rz Sska<lra. \-se druge bo pa • . .• T> , ,'	...	1
1 delje-n Bvrd kot vo<Lrtelj moma-
eom ne soglašajo.
Vršile so se volitve, in Brookhart je bil nominiran na republikanskem tiketu.
Co so volitve v Maine res merodajne, je to zname-
l»eguneev. •Petrovič
rlškega oddelka ta e^i aeroplanov. | Ilubbartl ^zlaita svetinja je "bila • podeljena podadmi-ralu Peary-ji»
je nato zbranim po- . .	. '.	u . '
.	, .	; ilpta 1096 m izrodil mai jo je pred-:
«"	r.^T	Ho^veh; Sir Em^t1
■nredla^l. da er«lo t"<i. T«« , awkletom, leta 1910.
Sit* Ta VOKAI* 90 Patiuidm Pjv.l n-nni
n.ks dn bo leta 1928 zavedno odklenkalo sedanji admini- & t. t. Pašifem. p«,-la»,iZZ»Mnik t.« m^. Z' Straeiii.	so snreieli niewr nrwllonr in 51i , ! ______' . <>~
Mraeiji.
<	Gospodje to uvidevajo ter so že začeli dajati razne obsežiie koncesije.
<	'e jim bo to kaj pomagalo, je seveda drugo vpraša-nje,. -	•	SI
Napad na uredništvo.
prišlo v unedniitvo Telike>ga literarnega časopisa "I^a MouveHe Literature' ydo velikega krav a I a. LiHt je priobčH članek •v^Ied katt^mga «e je 6util pisatelj ixHiw Ar argon daljenoga. Poslal je r a veli, ki |r* }* pa glavni n ik	v ikpš. Radi tega je
I "rajizatiMii, fj»<atelj a par
7. glavnim urednikom preqiir, iz katerega se ^e raizvi! k mahi pretep. Aragon in nj^gor\*i prijatelji >0 pretepii vse elane uredništ va ter razbili vse mobilije, .pisalne "troje, zreaJa, šipe in svetilke ter yy-e predmete pometali rikozi okno na ce«to. Končno je prišla policija, in je ra&ftijatne literate arf-
so sprejeli njegov predlog in 5ii'	, " . . •
'	. f. „ , _ l^ca 1914 generalnemu majorju
■T\ T 1 V nm I Ji/Virn«ii	* a a	a Xt >	"
proti Sa«n Giovani di Medua. Ko so na pravoslavno novo leto prišli zjutraj ob šest Hi do Kakariea tik pred Ran Giovanni di Medua. jih je donel tudi Pašie z člani vlade, na. veliko začudenje vseh. navzočih. Nanje «e ni witi ozrl, ampak žel sam v San Giovani. Poslanci fo tja prišli opoldne.
V pristaniški je bila res francoska ladja. Ko m se -poslanci zbirali okoW ladje, je prišel k Petro
GoethaKnu Iizročii-l mu jo je predsednik WHkoui. Predzatdnja svetinja je bila po itznana ♦»l»\_nemu raiz-ifikovalcv Stefan<isonu leta 1919
Nov poskus poleta iz
Pariza v Tokio.
VILLA COUBLAY, Francija. 11. junija. — Kapitan Georges Pelletier Dois je nastopil nov povrnem sedanii general, tedanji poJ- let iar Pariza v Tokio. Letalec, ko-
ko^ik M. NednS ter dejal:
"Povejte jT" Petrovič, poslancem. da fie umaknejo ne<kaj -sto me t rov nazaj, 'ker kapitan ladje že-
- ■ .. . - •
jega prvi poskus se je izjalovil, ko je bil njegov stroj uničen v himni Vamave, je danes zjutraj, iznova odletel od tukaj.
i
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
•4%
Obresti vam prično teči že od prvega julija naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, | New York, J*. Y.
KonTno. po dolfrem prleaikova-nju je vandar napočilo -polet je. Izložbe so polne poletnih oblek, eevljev, slamnikov in drttucfc roJie.
Tudi kopalne obleke so naprodaj. Posebno .ženske so zanimive, lil drage so — svilene po deset do-"arjev.
Vi'Jikost ? Xo. v"3iko.=rt ni posebno velika. C'e bi žen^a deset do-bir-.kih bankovcev primemo skuhaj sešila ter se pokrila ž njimi, bi ne vzbujal« na morskem obrež-u tolike poy.oimo«ti kot jo vzil>u-:a v ko^aJnj oWeki za deset dolarjev.
*
Rojak je pripovedoval: — Ko pridem aveoer domov, priipeni lur. in na powtelji poJno stenic.
—	Kaj m na to napravil? — so o:a v;^išali.
—	O nič, lue sem ti^rasnil.
*
Znana mi je točilnica, ki ima na oknih in vn-atih vsepolmo kričečih napisov "Sladoled'', "Sladoledna soda". "Mehke pijače'7, "Ledena kava" itd.
Toda če «jreš notri, t.i poreko, da je sladoled ravnokar pošel, dn slanloled.ua -sodji" ni na ledu. da mehkih pijač sploh ne prodajajo več. ker se ne izplača, ledena kava da je pa še od včeraj in da ni prrnomč^jiva.
(V iniaX pa dovolj denarja, se lahko v dotičnem prostorni Jo smrti napiješ vina. piva in žganja. *
BAJKA
(precej resnična in pomembna).
V neki amorinki državi se nahaja tik velike reke oprrom-na državna jefirišnica. V nji je par tisoč nesrečneže v. Nekateri Iso malo bolj. nekateri malo manj .'nevarni.
Nevarni so v posameznih tape-ciranih celieah. manj nevarni S3 na lahko irprehajajo po vrtu.
Vrt je obdan z debelo žJčuato ograjo.
- M<*d ograjo in reko je široka tlakovana cewta.
Ob tej ograji se je v»sak dan izprehajal star umobolnež, <ki je bil že pet.najs»t let v norišnici.
Nekega dne pri vozi po cesrti o-irromeii avtomobil ter se naenkrat ustavi.
Z a\-4omoil>ibi stopita dva poli-ekta in dva delavca. Delavca začneta valiti na cesto velike »ode. Avtomobil je bil i^pra^mjen. Dvaj-t et sodov je ležalo ob cesti. Delavec vaa'me veliko kladivo ter odbije vsem sodom čepe. Rmenka--to zlata tekočina je zaeela teči v reko.
Sta ri noree je door>tlp.k prtizno mot:-iI skozn ojrra.jo. 04edal je policija, gledal je delavca, videl je sodo in tekočino.
—	Kaj pa delate? — je vprašal
—	O nič posebnciga. — so mu e-lgovorili. — Pivo zlivamo v vodo.
—	Kaj zlivate v vodo?
—	Pivo. Osemprocemtno pivo. Norec se obrne ter teče. 'kolikor
so ga .nesle noge. v ravnateljevo pisarno.
—	Gospod ravnatelj, gospod ravna/telj. Takoj ^pošljite stražnike! Si ire norci so pobegnili. Tam doli poleg reke so in uganjajo
si rašne neumnosti . . .
*
Na Romunskem so se zadnji čas pojavile -velike povodnji in velika opustošenja.
Ljudstvo je Ai«e zbegano. Povzročena šikoda je ogromna.
Romimskemu kralju bi bilo treba resno s/vctova.ti. naj se trdno drži prcsjtola, da iga povodenj ne otlnese.
*
Bivši podpredsednik Združenih držav. Marshall, je rekel nekoč:
—	Vse kar potreibnje Amerika, je dojbra cigara za pet centov.
Da, to je ena i izmed potreb. Toda Amerika jiotrehuje še razne dru«ge stvari.
A'ko človek opazuje današnji modemi svet, mora nehote vzklikniti :
—	Amerika potrebuje tudi zdravo, čvrsto, rdočelično dvajsetletno punco, • ki bi tefctala že .•vsaj atodtaridteet fttntov.
__________
GLAS NARODA, 12. .TUN. 1926
i "Karlove ofenzive".
Odlomki iz vojnega dnevnika infanterista.
ku ; otipljemo oto straneh zid. po<l '
Folgaria, 27. maja 1916. ... In tako smo prišli na kraj,
fijrar irae (kroii dane* v itstih ti-m»i*cv. ki berejo časopke in se za- biti serpentine moderne nimajo še za vojne dogodke. Kamor M>žejo Hoeferjeva poročila
UMOR V BUDIMPEŠTI
Za binkoštne praanike je bu-dimpeštan^ka policija odkrila
strahovit umor. V sitanovanju šol-
se pnce^a eesta vzpenjati kviš- ^^ ^ ^	JO
našla grobno razmesarjeno olove
njim šumi votla v grlobeKi. Morajo
al-p*
pov-od ui vedno axna : Folgaria. ure hoda. wio uro podajanja. Na-Foljraria. Vielgereuth. v »pravopi- j hrbtnik mora bit i moker do zad-nh v^ h jezikov. . . Od tu in Lr njega kotička, vieee navzdol iu
ško truplo. Po daljšem poisrvedo-
....	....	vaoju je policija dognala, da je
ee^te. Dežuje neusmiljeno liaprej Morjeri sla„a Bernat
,n stara pe*m se ponavlja. Poli	shuga Bernat se je bil
pred kratkim oženil. Toda veselje
Lavunona se je začel s petnajstim majem tisti veliki napad na Itali-
reže v rame. Stojimo, kaplja za kapljo dr>i 7 las po vratu, po pr-
,.«ne. ki traja *e danes. To je ti- Uit. curl ja dalje ter se strne z oni-Kli »un«-k iproti gornji Italiji, ki' mi. ki so našle pot po hrbtu.
iina še danes za cilj doM*go Adi2 ke ."rte doli do Adrijr: Kraška 1 rout a bi »ploh odpadla >n bi so bojna črta proti Italiji skrajnala za nekaj stotin kilometrov, ne ^lede na vse druse po»le*lice. ko bi padla \xa italijanska industrija v naš<« Yoke in bi naši oddelki ata1: pred vrati BenHk.
Videti je, da bi »e dalo to do^-či, rettidi me v tako kratkem času. kakor je preračimjeno. Vrabci na naših šotorih namree eivka-jo. da mora Adiža biti dosežena že s prvim julijem. Vendar dvomim. da hi moglo Hi tako gladko, čeprav vestnosti priprave sam občudujem.
Iz vseh nebeških zatvomie je lilo. ko smo omm odšli ix Xogare-da. Noč je bila tako temna, da smo se dr/aH drug drugega za nahrbtnik. ko smo korakali skozi ozke ulice Ville Lagarine. Cilj potovanja nam seveda ni bil znan. Zato smo ugibali, gremo li na La-varone in na Folgarijo, ko ,smo se iz Nogareda obrnili .nazaj proti m* veru. Šele ko smo prekoračili most <"e-z Adižo pri Cailianu, nam je postal načrt ja<en. Če sem včeraj zapisal, da je na bojišču prrd nami mir, velja to le za čas do devete ure zvečer. Tedaj pa se je vnela tako htrašna kanonada. kakor je ie nisem slišal in si jo y nemogoče pwbtavljati. NTe posamezni streli naše in laške a rt Ujeti je, ne drtkg za Vlrugim. temveč na obeh straneh salva za salvo, bolj bobneča od najhujšega groma, in še bolti pretre«ujoča. Nebo je /arelo v eksplozijah šrapnelov. žarometi so pošastno raosvetljevali okolico, kakor -bi se odpiralo ramo Deklo. Vse to okoli točk na eoni Zugna. Naš včerajšnji napad je bil tedaj odbit in se sedaj ponavlja.
Med tem pa lije de/, po nas in f»o vseh. ki -prenašajo o^renj arti-Ijerije .na zoni Ziigna. V curkih, ikaj v eurkih, v štrenah pada go-»«1o in brecc prentanka. Poprej tako prašna cesto se je mahoma iz-premenila y deroče hudournike. Pred nami kc MNtavi vsak čas tren-«ka kolona ne vem katerega polka. Stro kolo, zavoeijo v veliki 1emi v cestni jarek, konj se zvali po centi, kolona se tustavi in ž njo ako je za njo kaj na potu. Prihaja povelje od spredaj: Pol ure odmora, uro počitka, četrt u-re odmora. Taki odmori so pa še večja muka. V nočni tmini stoj sredi ceste, poslušaj, kako tepe vihar pokrajino in tuli veter mimo uše- in ti »bije debele kaplje še v one dele telesa. Iki normalnemu dežju niso dostopni. Ti po stoj in •'akaj, čakajo Par korakov naprej. i »o t cm zopet stara pesem od kraja! Nesrtrpneži razgrinjajo šator-nice wredi blata, posedajo in pole-gajo po njih, ne meneč se za dež in vihar, jaz štejem od ene do sto. od ene do tisoč in zopet znova curke, ki mi lijejo za vrat po laseh. po h rib tu in gomazljo kakor mravljinci po rokah, od koder kapljajo po rokavih zopet v božjo naravo. ' . - .
Grmenje okoli ,Zugne ne poneha. Postaja še sn-tnejše in sikne j še, čeprav bi mislil človek, da je stopnjevanje nemogoče. Kadar zažari nebo jh kadar nas oplazijo zadnji in skrajni trakovi žarometa, «e spogledarao mi, "Kristusi". Par korakov in zopet odmor. Če bi na« sedajle pognali v "Sturm" vse »drabimo, v*e izničimo, samo da končamo enoličnost kapelj in živce morečdga čakanja v nočni hmini po neznanft krajih. Pomak-n aio se aopet hi se pogrezamo v bjbiuu kajti eesta j« postala zos dalje. . . Korak postaja
' akamo. čakamo, a ne premišljujemo več, čemu čakamo.
Šnel -sem karahiuko. oprt jo zadaj ob nahrbtnik in naložil s tem nanjo del teže. Pa gnetem zopet tisto -»taro misel: Ali je vojna res neobhodno potrebna, potrebno alo, ti mora priti, da se reši narod ? Ne pridem do zaključka, kajti moje misli niso več misli temveč vam o klavem poskus. Ampak Rimljani so rešili to vprašanje jw svoje: I1)i bone. fbi patria. . . . In Rimljani so se vojskovali svoje dni.
Zaman je upanje, da poneha dež in da dosežemo eilj do dveh. aH treh zjutraj. Celo noč isti tempo.
Prve luči dneva vstajajo nekje leno na obzorju, megle se plazijo po grapi in grebenih, žalostno m pora.>i, pošastno sive, živa naša senca. Nekje .se pokaže par lučic. da zopet izginejo med gosto ko-preno; vw>ko .gori nekje so te lu-čiee, kakor -zvezde, bi rekel. — lilato se oprijeml.ve čevljev, brizga do stegen, curlja kakor umazana juha čez nasip v deroči hudournik. Od tistih lučic se začuje drdranje. pokaže se koliba, kz nje vrv čez kozo: Vzpesnjača iz Cal-liana v Folgarijo. Ogledamo se. Korakamo v globeli po cesti, ki je vsekana v skalo, preko moxtov in galeiiij. <skozi v <4kalo vsekane •predore pelje certa vedno navzgor a vrha se ni videti.
Pred nami par voz, visoko na-'oženlh ifii s plahtami pokritih. — Ne moremo dalje, se je nekaj pokvarilo. Naši nosovi, ti čudežni organi in med vojno izurjeni kakor pasji gobci, zavohajo vonj po kruhu. . . Samo' misel, en sam trenotek. nož v roko, v plahto ž njim. potem pa štrueo v torbo. Delo je opravljeno mimogrede z riuinirariostjo tatu \t navade.
Še vedno navzgor in vedno dalje. Ob devetih dopoldne samo šc nalatrko prši iz megle. Odmor za četrt ure. Hajdi krušno torbo s štrueo komisa! Ali veste, ljudje hoižji, kajj je to. štruca komisa? Zadovoljen sedem na cestni kanton. odprem svoje zaklade in jih režem poča-si in « veliko pol>oino-•tjo. . . Moj želodec poje himne. O. ni še vseh dni konec!
—	Naprej ! Kvišku!
Se vedno na kantonu, še vedno v roki nož. Poleg mene na tleh odprta krušna torba.
—	Tak <zhisdi se že, ti inteligentni zuNpane! Neverjetno, kako moreš spati v dežju, sede in celo ob celi štruci? — Sunil me je kaprol. Pobral sem svoje premoženje m premišljeval, ali je res, ali ni re*.
Ob tričetrt na deseto pridemo na Folgarijo. Dvanajst ur neprestano na nogah, dvanajst ur v dežju. Ni mi znano, koliko 'kilometrov smo prebredli. Res je, da je bil ves ta čas moj nahrbtnik na plečih, ker je ibilo prepovedano, ga odložiti. Premočen sem do kože. mokro je tudi moje perilo ki vse, kar no^im seboj, tofbak, prepečenee, čokolada, kava, sladkor.
Folgarija je Izpraznjena. Gnezdo, ki ne zasluži slave, ki se mu danes poje. A tker je izpraznjena, imamo vendar človeška bivališča za prenočišče. Cek> taka s pečjo. Hitro vse ipo tleh, hitro drv na o-genj, razgrnemo mokre odeje, sle-čemo vse, kar imamo na sebi, one-čemo to podse in po sebi, ogleda mo odrgnine na ramah, potem pa takoj v mokro ležišče. Pač, sopara in čas bosta posušila nas in na-ie premoženje. Ah, to bo spam je — vse pozabljeno]
(Dalje prihodnjič.)
ui* trajalo dolgo. Žena se mu je spuntala in pobegnila. Policiji je pripovedovala, da je eapustila moža radi tega, ker je živel razuzdano in je vlačil domov mladoletne d'-klice. Ker ni trpela tako nemoralnega življenja, se je povrnila k staršem. Policijska preiskava je ugotovila, da je umorjeni res vabil mladoletne deklice v stanovanje. kjer jih je zlorabljal.
V nekem kinu je opazil detektiv mlado deklico, ki je imela okrvavljene nogavice in čevlje. Pozval jo je s seboj na policijo, kjer .ie deklica priznala, da je bila iz-vablena na stanovanje sluge Ala-darja He mata. ki jo je hotel po Jem zlorabiti. Sprva se mu je u-pirala, ko pa je -videla, da je preslaba. je navidzno privolila. Da bi dobila čaca, si je želela še kozarec vode. Ko ji ga je sluga n« takal, je ugledala sekiro, izrabila ugodni trejiotek in od zadaj mahnila po razuzdanem ziločineu. —-Prebila mu je s prvim zamahom lobanjo. Nato ga je v divji jezt se dalj? bila do onemoglosti.
Ko je izvršila zločin, je pobegnila. Deklica, ki je stara šele l."> let. ne čuti nobene 'krivde. Pravi da je ravnala v samoobrambi.
Značilno za budinupeštanske po-icijske razmere, ki skušajo pola čit i vsak dogodek, ki bi mogel škodovali ugledu Budimpešte, j? lejstvo, da je policijski komisar prepovedal časnikarjem dostop v šolo, kjer je bil izvršen zločin. — Radi tega so imeli budimpeštan-ki novinarji sejo, na kateri ixi klonili, da bodo bojkotirali poli-•ijske ves<i. dokler ne dofoe zado-čenja. Vsi budimpeštauski listi na ta način molče o delovanju policije. ki bo morala prej ali sle.i kap: t ulirati.
USPEH MODERNE AVIJA-TKE
STRUPENE PUŠČICE
KADITI DOVOLJENO
Na Angleškem so biie prepovedi kajenja posebno stroge. Toda sedanji modemi čas je tudi tu prinesel iapremembo. Sedaj je dovoljeno kaditi na londonsiki podzemski železnici, kar je bilo prej za-branjeno. T.udi v restavracijah >11 celo v čajarnalh je dandanes že do voljeno kaditi. V mnogih gledališčih je d<* gotove meje dovoljeno kajenje, <to pa vsled tega, ker je v angleških kino - glediščih tudi dovoljeno.
Ta izprememba ge nastopila pac le vsled tega, ker se je današnje ženevo tako splošno ud al o tej AABEC SREDA 9 JUNIJA — 10 razvadi. V prejšnjih časih je nežni spol sovražil tobakov dim, kar je šlo včasih tako daleč, da mož ni smel niti v dbmači hiši kaditi. C'e si je hotel privoščiti priljubljeno angleško pipo, jo je moral ubrati na vrt. Nekdaj je veljal za neolikanca, kidor je kadil na avli ei. Kakšna izprememba tudi v tem ozira!
Ie Prage se poroča o poletu ka-petana Sta-novwkega. ki se je ma-potii v spremstvu mehanika .Sim-ka v Maroko. Prvo etapo Praga — Rarceloiua je Stanovski srečno preleteh Letel je nad južno Nemčijo ln dalje ob Dqnavi proti švicarski meji, ki jo je preletel pri Bodeu>kcm jezeru. Pot preko Švice ga je vodila nad Curihom. Bor nom. Lo earn o m k Ženevskem jezeru, kjer je preletel švicarsko -francosko mejo. V Franciji je letel nad dolino Rlhome proti Sredo-j zemskem morju. Čim je letalo za-1 pustilo Nemčijo, je postal polet j zelo »težaven, ker je bila v Švici. in Franciji go*rta megla, tako da -ta morala letalca na voja\cem aerodromu v Istresu pri Marseille pristati. Pot od Prage do Tstresa meri 1100 kilometrov. Stanovski je letel s hitrostjo IGO kilometrov na uro. Iz Istresa je oletel prn-ti Barceloni s hi*poltjo 174 kilometrov na mro. Iz Barcelone namerava poleteti v Rabat v Maroku.
Na berlinskem letališču v Tem-pelhofu je pristal z angleškim letalom ameriški časnikar John Ooldstrom. ki hoče znižati svetovni rekord v jxrt.avanju okoli sveta na trideset dni. Ob dveh popoldne je startal v Londonu, kamor je priletel iz Plymoutlia. Tz New Vorka, kjer je začel pot okoli sveta. je prispel z brzopamikom — Mauretania. Iz Berlina je poletel naravnost v Moskvo, kjer mu da letaftaka družba na ro^ipolago letalo. s katerim hoče Goldstrom dohiteti ekspresmi vlak, ki je odšel iz Moskve proti Vladivostoku.
Fi-aneoski letalec kapetan Pet-letier, ki je začel polet v Parvzu in hotel poleteti drugič na Japonsko. je moral pristati v Varšavi, dasi se je hotel spustita prvoltno na zemljo šele v Monkvi. Polet preko Nemčije sta ovirala gosta megla in de žtako, da se je Pelle-tier precej zakasnil.
PSI PROTI PODGANAM
O poštnih razmerah
po deželi prihajajo vedno hujše pritožbe. V Gorici je bila te dni neka poštar i ea obsojena, iker se je pregrešila proti določbam o pisemski tajnosti. V nekaterih krajih se ljudje bojijo, oddajati pisma na domači pošti, pa jih nosijo driugam. Mnogo' je vasi. ki nimajo nobene prifierne poštne zve-, ze in se dostavljajo došla pisma silno pozno ali pa je treba hodit! po pisma na oddaljeno pošto. Številni uradniki in uradu ice postopajo s časopisjem tako da je to že pravi škandal. Slovenske časopise mečejo proč. nekateri naročniki pa dotbivajo Ikrte s silno zakasnitvijo.
Ne smemo misliti, da imajo sploh vsi psi to lasmnost, da zatirajo podtgane, slično kakor mačke. Nasprotno, večina psov se jim takoj ogne, ako jih le zavohajo. S ikrižarjjem bnrtdogov, ki so znani kot silno krvoločna in neiBStrašeni psi. in pinčev, so dobili novo vr-*to. ki se je izkazala pri zatiranju podgan zelo uspešna. Največ te pasane je razširjene v Londonu in njegovih predmestjih, ki so znana po izrednih množinah podganje zalege. Nekateri komedijanti celo kažejo za denar, kako more te vrste psov podgane. \T ograjen pro štor spuste najpevo precejšnje število podsran, ki letajo in skačejo v začetku brezumno sem in tja. Ko se (nekoliko pomirijo, tedaj spustijo noter nekaj psov, in začne se mesarniko klanje. V nekaj minutalh so pokončane vse podgane. Pri nekem .psu so dognali. da je tekom 28 minut in 5 sekund podaivil 50 podgan, tekom celega življenja pa najmanj f>t tisoč podgan. Ti jwi so mnogo boljši v te moziru nego mačk->. boljši v tem o žiru nego mačke, se § ačke takoj polenijo. ko se nasitijo. Ako se pes spravi na večje število podgan, tedaj se največje in najmočnejše poskušajo poa ti v bran. Zato vsak izkušen in izurjen pes poda vi najprej najmočnejše podgatoe, ko je še sam pri polni moči in da mu ne more jo pri klanju manjših podgan škoditi. Krvoločnost teh psov na to divjačino je izredno velika. Ko so nekoč takega .psa zaprli v sobo in je ta v sosednji sObi s8išal škrta-nje podgane, ga je tako razburilo in vznemirilo, ker ni mogel do nje, da je dobil krčevite napade in je kmalu nato poginil.
Kot .strelsko orožje služijo divjakom, izlatrti v central. Afriki in •lužni Ameriki, puščice, katerih konice so namočene z raznimi strupi. Učinek teh strupov je večinoma strašen, da umre človek že ne kaj minut po temt ko ga je .zadela ptiičica. v groznih bolečinah. Nave orožje najhujše vrste je š« prav nedolžno obrambno oziroma napadalno sredstvo v primeri s temi strupenimi puščicami. Raznr strok o raja k e je že dolgo časa mikalo. dognati posamezne .vrste strupov, da bi iznašli potem, kaka protisredstva. To delo pa jim je bilo zelo otežkočeno. ker so divjaki navadno poprej zmešali ve/ strupov, da je bil učinek tem večji in strasnejši. Mnogo strupov pa je bilo še docela neznanih, ki jih pridobivajo iz nekih tropičnih ra>tlin. Po večletnem raziskovanju so dognali.-da use še vendarle največ uporabljajo sofkovi >itru-penih kač. Bospemani iz južne Afrike, ki jih ne smemo zamenjati z Bušmani, mešajo strup modrasov s sokom neke rastline. — Stamp postane na ta način izredno učinkovit. V ta strup pomočijo majhen čopič iz finih dlačic, ki ga potem pritrdijo v bližini konice. Tako pride v rano večja količina strupa, ki povzroči takojšnjo srn rt. Manj nevarni so oni strupi, ki ji hdobe iz različnih žuželk. — vendar ne povzročajo milne bolečine. Živalski strupi se morajo u-poKabljati takoj, ko so še sveži ker izgube sčasoma učinkovitost, mraz,pa te vrste strupov popolnoma iparaliizira. Indijanci iz Gun-vane pripravljajo izredno močan strup iz živalskih in rastlinskih snovi, med katerimi je glavna sestavina mravljinčina kislina. Najbolj znan sirup je Curare, ki ga večinoma uporabljajo Indijanci Jmžue Amerike. V glavnem obsrto-ji iz isoka neke liane, kateri vsebuje strašen strup strihnin; temu so pa primešani še dmgi rastlinski .strupi. S tem strupom namaže jo konico puščice, ki ostane tud. delj časa še strupena. Ako taka puščica koga le malo rani, izdihne ta v najkrajšem času v hudih mukah. Strupi, ki morajo ostarfi tekoči, ker bi sicer ne učinkovali. se nahajajo v malih mehurčkastih mehovih, ki jih pri vežejo na puščice ter zavarujejo naokoli 7 bombažem. Razlijejo se šele tedaj, kadar zadenejo izstreljene pusoiee z vso silo ab p<redmet.
Španski Židje v Carigradu.
Židovska občina v Carigradu je .silno ogorčena. Sedaj, po več ne-iro 400 let ill, dokar so se naselili v pono-nem Štaniubulu. kjer so tvorili svoj Ghetto v predinest ,u G a lat blizu Zlatega roga. jih ;e udaril Kcmal paša s palico kulturnega dlkjtatofl-ja ter jim odvzel >ipanjolski jezik.
Motna četrjt, v kateri žive ca-ri graj ski Židje, ni prav nič po-lobn a mestnim četrtim Židov v dragih državah, kjer imajo Žklje najbogatejše naselbine. Nasprotno. cari^rajnki Židje so reven e-lement, ki se na nikoli" brigal za politiko, temveč je skrbel samo za izvrševanje svojih verskih obredov. Židovska trgovina v Carigradu je na slabih nogah. Židje so tudi posredovalci v mnogo večji meri kakor trgovci in »e morajo zadovoljevati le s skromnimi zaslužki. Pravijo celo. da ga ni ghct ta na svetu, iki bi bil tako siroma Šen. kakor je ghetto v Carigradu.
ln vendar so ca.riigvajsiki Žiilje dobili po glavi močan udarec s Kemalovo pestjo. V turški republiki se je namreč poleg a imenskega in grškega vprašanja pojavilo še en ovprašanje — židovski problem. In židovski probiem ni samo verski, on je zelo delllcaten. ker ima tudi nacijonalno obeležje. —
Stanovalci earigrajskega ghet-ta govo»e poseben žargon, mešanico španskih. Jurskih, arabskih in italijanskih »besed. Kljub temu. da so bili <ti Židje pred 400 leti izgnani iz Španije od Ferdinanda Aragonskega. so vendar v glavnem le ostali zvesti jeziku svoje nekdanje domovine. Za časa sul-tanata so uživali čari grajski Židje vsaj v pogledu jezika opolno svobodo, bilo jim je dovoljeno občevat i in tudi obiskovati šole, kjer se je vršil pouk v španjolščini.
Augor-ka Kemalova vlada j.' uvedla šolsko reformo, ki določa, da se sme v šoli poučevati samo
Sredi tega razvnetega kultiirne-•ra boja proti carigrajskim Židom »>a je počila še vest, d aso cari-grajski Židje. po^vodom Kolumbove proslave poklali v Madrid brzo-jav, s katerim so izrazili odanost španskemu kralju. Turški tisk matra ta čin za veleizdajo in turška vlada je sklenila, d ase nad Židi radi tega koraka "maščuje. Ukinila je pouk v španjolščini v šolah in v javnem prometu ter Izzvala s tem ukrepom španjolske Žide v Carigradu proti seibl neodprt 1h>j. ki utegne zalitevati Še razn? žrtve.
IZKUŠNJA DRUGIH, NAJ VAS UČI!
Modri ljudje se učijo od izkušenj drugih ljudi. Borite n asi cd-nej pismo in se ga spomnite, kadar pride potreba: "26. aprila. 1926. Dolgo časa sem tipel vsled bolečin v želodcu. ^Zdravnika so mi rekli: preveč želodčne kisline, slaba prebava, kronično zapiranje.
Počutil sem se slabega, moje telo je biilo (zastrupljeno, vsakemu sem se smilil vsled svojega slabega zdravja. Toda, kako se čudijo, ako me vidijo danes! Dobro iagledam 111 s ponosom izjavim, da mi je Ti 'inerjevo Grenko Vino vrnilo moje zdravije. Priporočil som gn |že mnogim tukajšnjim ljudem in
TRGOVCI Z BELIM BLAGOM
izjavili, da te reforme ne sprejmejo. ž? radi tega ne, ker ni mogoč.? izpremeniti šolskega pouka sredi šolskega leta. Turške oblasti pa so šle dalje in so začele prikrajše-vati Zide tudi za tiste pravice, katere so doslej uživale druge ustanov: — grške in armenske ver-•ke občine. Zaman je protestiral veliki rabin iz Carigrada pri an-gorc-vki vladi. Kcmal paša vztraja pri svoji odločitvi.
POZDBAV!
Pri odiioidni v staro domovino, pozdravljam svoje brate in njih žene ter vse prijatelje in enanee in žetim veselo svidenje I
-. , ...	Stefan Bizjak,
ADVEETISE in GLAS NAJBOJOA V i	BreeMyo, N. Y.
Katastrofalna eksplozija.
V Sao Paoiu je etskspiodiralo municijsko skladišče. Pri tem sto bila ubita 2 oficirja in 20 vojakov.
Po budimpeštanlskih ulicah so v zadnjem času krošnja rili številni Kitajci, ki prodajajo galanterijsko in draguljarsko biago. Ti Kitajci so nastopali najraje v lokalih. kjer občujejo mlada deklefta. demimondke in ostali pokvarjeni svet. Na eni strani so računali na dober zaslužek, na drugi strani pa -o lahko izvrševali še drag svoj poklic. 0 tem poklicu je budimpe-štanska policija ugotovila, da nese Kitajcem mnogo več kakor dra guljarska drobnarija. Polk-ija se je začela zanimati za te žolte go spode in je ugotovila, da žive zelo razkošno in da plavajo v denarju. Za poskus je izvedla pri nekaterih hišne preiskave in zasačila vse polno fotografij lepih žen. — Policija je uvidela, da ima pred sabo dobro organizirano bando trgovcev z belimi sužnjami, ki po Šilja svoje žrtve na daljni vzhod, da jih prodaja v ibeznice tamkajšnjih pristanišč. Radi tega je po licija odredila splošno racijo na kitajske trgovce ter jdh v par dne>k polovila do tisoč. Oni, ki jim bodo mogli dokazati, da so trgovali z dekleti, pridejo pred podišče, -ostale bodo iztirali.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in 8te 2 njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste V8tregli vsem.
Uprava *GIas Naroda*.
kami, da ga ima v zalogi za vašo družino, kajti Trinerjevo Grenko V i 110 je 'Zdravilo za vtsako starost. za mlade in stare. Njegovi izdelovalci. Joseph ^riner Co., Chicago, 111. so dobili jna j višjo nagrado na 7. mednarodni razstavi.
•Arlv't.
čudovito Novo Zdravilo za Srce in Želodec.
Zdravniki se čudijo kako hitro In l*po
učinkuje to zdravilo v takih
•lučajih.
Tisofi jemljejo to zdravilo vsak me-"ec z lepim uspehom. Ce vam srce utrl-Dlje, vam zmanjkuje sape, ste zaprti, m« vam dvipa. ali Imate razdražene živce, *pite slabo ln se poCutite trudne. Je va-Aa dolžnost da poskusite to novo zdravilo. Xugti-Tone. Čudili se boste, kako
;am bo pomagalo. Nuga-Tone napravi SIvoe močne in poveča moč vzdržljivosti. daje fino prebavo, dober tek ln reden stol. trdno in oživljajoče spanje ln novo moč. tr'e se dobro ne počutite. Je vaSa dolžnost, da jo poskusite. Vas nič ne stane, ako vam ne stori dobro. Je prijetna za vživatl ln počutili ae boste boljši takoj. Če vam je Se ni predpisal vaS zdravink. potem pojdite tataoj v lekarno in kupite čaSo Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vživajte jo par dni in če se ne počutite boljSi in če ne zgledate boljši, nesite ostalo nazaj lekarnarju. ki vdm bo povrnil vaS denar. Izdelovatelji Nuga-Tone zahtevajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo za Isto ln povrnejo denar, če niste zadorvoljnl. — Priporočena. Jamčena In na prodaj t vseh lekarnah.	—Adv"t.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Besen obtoženec.
Tz Berlina poročajo: Pred sodiščem -Schoeneberg se je zagovarjal te dni neki invalid radi telesne poškodbe. Med posvetovanjem senata je potegnil nenadoma nož ter navalil na državnega pravdnika. V -zadnjem trenutku ga je egrabil in potegnil proč eden od jnstičnih paznikov, nakar je besni invalid potisnil nož dvakrat samemu sehi ▼ prtai, predno 90 mu izvili nož is roki -
PRVO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO ^ta
• parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926.
Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazU na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali.
Na razpolago imamc kabine ▼ III. razreda z 2, 4 In 6 posteljami t posebnem oddelku. Vse kabine Imajo tekočo vodo. Cena za III. rar-red do Trsta je $05.— In vojni davek $5.— ; železnica do Ljubljane $1.00. Cena za II. razred samo $120.— In $5.— vojni davek. Vozni list III. razreda za tja In nazaj stane le $182.—, za II. razred $214.— ter vojni davek. Nedržavljanl plačajo tudi bead tax nazajgrede.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE 8 parnikom Presidente Wilson dne 6. JULLJA, 1926.
Kdor Je namenjen potovati, naj se ilmpreje priglasi ter pite tai pojasnil« na:	^
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street.	New York

- z Tsr
/
....


V«
t cesti življenja
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil a. P.
Mark Twain:
(Nadaljevanje.)
—	Pozabil >ein ... je rekel konečno. — Zanimale se zanj . .. opto*i4it? mi. — stiviil usLniei ter rekel nato »polglasno: — Da sein uiotgel biti t«k te|K*c!
Wia jr n« koliko nagirbila čeJo in Ter Vel-ps je dsoforo videl to ter >poznal, da lahko izgubi io žensko, o kateri je domneval, da jo iuia že varno v stoji oblasti.
—	Ne morem nanihr prene.ii. da dajele jkomu <liru-gemu pred-— j«' /a>« petaJ s4ra?4sK> laaburgen ter obstal, da ji 'pogleda
v oči.
Oba nista /.-»javila. da >«* jima je »približal od zadaj nailaljni j ar. Oko dr. Srat i j»- obvisek) ie na visoki posrfavi Vere, ki je ho-dija s kl<mjeiu> glavo |>oteg svojega *prem4ijev«ica.
—	Doluo ea>a nisva že govori la. gasj»od doktor. — je rekia Hilda, ki je bila v svoji dekliški nedolžno**! pote a veteefflja, da se je v-.ij i-nkrat i,j IiiiIji njetia najbolj vrr*"a snčna žolja. — Tako dol-U<» « i«sa je minulo od t<-ga • Z izj»«mo |»ar slučajnih fiteean v naši Jii-
sva m<v»la izmenjati !»• par b« <d umu ču-m. ko sva se srečala na božičnem trgu. Ai se >e spominjate na'božični trg, doktor?
l>r. Srat j«- o/rl ra/trezno v njen smeti ja joči se obraz, prav kot da mora >eJe -ipomnili na dogodek.
—	Na bo/.i,"ni t;rg. — seveda, — je rekel v fcjfeem itonu.
Hilda ni mrla pri tem niti najmanjše slutnje.
—	>ki 11 o M?m prihranila -re»'. — je rekla Hilda ter zardela I*, i irm Mit cvetka A ni to zvenelo kot 'priznanje? Dr. Sra.t oči-vu!no ni zapazil tega. kaj4a krog njegovih ustnic je igral brezizrazen smehljaj.
—	To je lo lepo od va-> gonpo<lvetia IliJda. in ubogo sree ni n vd.ir -anj.j lo. da <>o deležno taike krče ... — je rekel mehanično.
Pri tem je odtrgal vejo ter s«, obrnil vstran, da »prikrije solze, ki .no mu ^topile v oči.
—	Kako lire malem« R idolfu? — je vjprašafla p« kratkem odmoru. ker ji je ipor*al molk preveč imičen.
0:;i l se je nan jo bi »v. razumevanja, ker se ni mogel odločiti od pan. pred njima. Bi! j,- preveč močan mož. da hi moge4 v tem tre Luiku zatieti v *««bi občutek IjuiWiumnustfi, ki se je vuobudil v njem.
—	Kudolft — je ponovil vprašajo.
—	Da, mali deček, katerega je povozila ko«ja.
O. ta. — Za! mi je, da vam ne morem -sporočiti ničesar do-
br. -a. lfcdeha ter mKlim, da bo kmahj vse končano. Gtede zraka iu vetlobe doKti gr<--i v teh krogii* in nato je znljavnik kriv, če ni mogel pomagati. Obdelovati poJje ttorečarctva je težko in nehvaležno de!o. — v^aj za se<laj.
—	To pravite vi. gospod doktor?
—	Mogoče imam več vzroka za to kot katerikoli dragi.
—	In plača, katero norite s sobo j?
Dr šrat -e je zavmejal, a obenem nagubil čelo.
—	To j*' le slepomišenje, mil<v»tljiva gowpodična, vsaj zdi se mi t;jk-> «"e >,. ozr. iu m, -tvari treznimi očmi. Tinkaj je na-}>rimer člo-j Io£a Je navadno pridirjal Senka % k I»u-h do4.ro in }K>uteuo celim *ve*om. ki bi rad pomagal Čiaik. učenec slikarja Sučkova, ki \ . ,H,V -d, e.-! na !as:ae otroške. Lateivga i»a vedno pojiižu>ejo ko- j ic dan 23 dnevom mešal barve v : k' ti una jo niti trohice nlazunia in v katerih ne tiči nič ; en' i^ro^d koč na dvorišču, in bi-dntgega kr.t -ijci.ino >amoljubje. ALi ne razumete, da izgubi človek Ktr0 zr(* s svojimi črnimi mišji-vspričo teh okoliščin vse ve-elje do Človekoljnl>no(4i f	|m' ^ je tulil po celem dvori-
DoktoV. kaj pa »e vam je pripetilo.' — je vtprašala Hilda. prestrašena. jZdelo se ji je, kot da se je prebudila iz *n«.
—	Ali >eni va> prestrašil? — je odgovoril ter se pri -tem prijazno sklonil proti njej. _ N> bodtte huda name, go^jiodična Iii-lda, v n, Inj tu ča^u em moral požreti marsikatero j<-zo, a v varfi bližini se mi oil taja -srce.
Nasmehnila je blaženo in vse razočaranje je v tremirtcn izginilo.
—	CJovorit. / menoj ko4 hočete. Vedno l>om smatrala to za odlikovanje, — > rekla konečno.
0*r Ise je vanjo.
—	V resnici zlato srce imate. — je odvrnil.
Kaj ]mi bostfe milili, če vam rečem, da me muča in dela
jfe to slabo vodjo, temveč cek> izjanrila, da je pn4sta iafcljučao le v
najuenru, da odvede svojo hčerko.
—	Puščam te v dobri družbi in lahko naju boa »pogrešala, _ je
uekla gos*>ej Konrid. — Obleci se, Hilda.
M'Jada deklica se je takoj pokorila in med tem časom sta stopili obe dami za trenutek na balkon.
—	Aii Nprejemaš gospode pogosto ob tem času? — je vprašala Georgina tako mimogrede. — Popolnoma prreeečena sem, ker nisi tega še nikdar omenila.
—	Danes se je "zgodilo popofrnoma slučajno.
—	Svetovala pa bi ti„ da si skrajno -previdna, ter niti ne vrja-meš, kako paai celi svet na Ter Velpsa in iposdbno doibrega slovesa ne prinese ženskam, s katerimi občuje bolj intimno. Pri grofici Sira anski je prišlo ček) do poloma in govori se o ločitvi. Veš tudi, da je vdova za jccike l^iudi najbolj priljuibdgeni predmet obrekovanja.
Vera se j* visoko vter^-siala ter se ozrla na svojo sonodmrico z presenečenim pogledom .
-— Upam, moja draga Georgma, da boš v iprihodnje prihranila zase taka namigavanja in svarila. Vsaj jaz jih ne potrebujem. Jaz sama ^m gospodarica svojih dej«wij in včasih celo stroga.
Stasia je pred njo kot. razžaljena kraljica in Georgina se je spomnila v tem trenntfku onega prizora, ko je stala Vera pred njo sodnica, z istimi velikimi, ogorčenimi očmi. Ugriznila se je v ust-n;eo ter molčala.
(Dalje prihodnjič.)
Orlov in njegova žena.
I-	f Nos je popolnoma krvav...
Skoraj vsako .soboto zvečer je kar curlja	J> rekel
bilo slišati iz umazane .4tare hiše trgovca Petunikova strašno upitje.' <Ah Ijubi Bo?! Iz obeh oken kleti je donel na ozko, z napol podrtimi starimi kočami obzidano in z najrazličnejšo .staro šaro napolnjeno dvorišče obupen krik ženske.
"Nehaj, nehaj, pijanec! Satan!" je kričal njen globoki alt.
"Izpusti me!" je odgovarjal moški tenor.
"Ne izpustim te, zverina!"
"Molči! Pusti me!"
"In če me ubiješ, ne pustim te proč!''
"Kaj, ti nečeš? Tu imaš eno, klepetulja!"
"Pomoč! Ubil me bo! Pomoč!"
"Afi boš sedaj izpustil a t"
"Le bij naprej, dokler mo ne u_ biljes popolnoma!"
"Ne mudi se mi... ne naenkrat!"
Pri prvih besedah takega dia_
Pri čevljarju Orlovu se zopet tepejo!"
Mali Čišik je bil silen ljubitelj raznih pustolovščin. Kadar so se pri Orlovu tepli, je hitel urno k oknoma njihovega stanovanja, se vlegel s trebuhom na 'zemljo, povesil globoko doli svojo smelo ku-štravo glavo s suhim, od okra in drugih barv zamazanim obrazom in zrl z radovednimi očmi v tem-
no, vlažno hiknjo, iz katere je pri-
' ' -"a v no ; j.^uega, ko vidim ženijalncga mnct.nika. ki m rev ari ne- *iaJaI duh P° R^snobi, čevljarski .i«'žn Mpamki boze^. Vse kaže da mu je najboljše komaj dosti dobra, da KZtepme jk> njem avo|jo poželjivo roko.
Potem j^a oba ne morava tipoti. — je rekla Hiflda. — Domnevam. da m i-rti Vera isto. Vsaj preje sva imeli iste sim-patije in an-'ipHTij«». Ona pa je tako dorfira, ne more biti neprijazna z nikomur in raa\eotefra jo še slika.
—	Sl.ka jo. — je ponovil zdrarvnik mrko. — Pred njegovim duhom se je prikazala o*tno orisana slika, — ateljej, Vera, Ter Velpp in pri tem je globoko v/idihnil.
—	Mama Je dosed a j vedno spremljala Vero ter prajvi, da se »mrtno dolgočasi, — je kramlflala lliida naprej.
—	I]vaiil	hvala Bo««. _ Tega sicer m reke* na glas, a
mislil z občutkom velikanskega oproMČenja.
—	Ali laj gif.ni zopet enkrat k Hiigerjt^iin, doktor T Mogočes bo malega veselilo. — je rekla Hilda po kratkem odmoru. _ Dva-k«at v<-m bul« tam (A) dogovorjwietn času, a nisem vas naši«. Seve-: da, takrat je bd inoj s<xic aaoeno bolan in stregli rte ga noč in dan.!
—	Svetujem vas ra>no. gospodična IlUda. da ne hodite več. tjakaj. Moz je komaj o^Hrmore« za s-voja dejanja in sedaj se ga je^ plastik fiksna klea, da mora na Mmh bogatih in dobrooidečenih; ojretjti svojega sina. Kaj ne, da boste pametna*
—	Obljubljam van.
— Kje je gospa z mojo hčerko?
Georgine je zadonel v budoarju Vere in družaboica a« je stresla od -presenečenja,
Zunaj na vnfcu, milostljiva gospa.
smoli in gnjilem ognju. Tam, na dnu te luknje, ste se valjali dve postavi sopiha joč, kričeč in-vzdihujoč.
"Saj me boš še ubil!" je kričala opominjajoč in brez sape žena.
"Ne boj se!" jo je miril mož z resnim, hudobnim glasom.
Zaslišali so se težki, votli udar. ci, padajoči na nekaj mehkega, in vzdihljaji in tarnanje in težko so-' pihanje človeka, ki premika nekaj silnega.
"Za vraga! Sedajie jo je pa pošteno!— S polenom!..." je vskliknil	poročajoč o do-
godljajih v kleti, dochn je občinstvo, ki se je medtem nabralo — sodni del Sevčenko, harmonikar Kizljakov, nekaj krajoških pomočnikov in drugi ljubitelji takšnih grat is-predstav — potegovalo slikarskega učenca sedaj za nogi, sedaj zopet za hlače, premočene z vsemi mogočimi barvami.
daj ž njo?" so vpraieivali.
Sedaj ji sedi na hrbtu in ji
Rekla j« to ponižno in mimo, a kljnib tema se je pojavkka najtjfiei obraz k tlom..." je poročal njenem obrazu rdečica nevolje Čeprav je sedaj sftuiila, je prihaja- Senka, ki je naravnost z naslado la ^ dobre dnuzme. Njen mož. otoubožan veJepoeertnik, je ixvrSil- ^val ves pri
■imoroor. Obla-.uno i^lraašanje Georgine jo je močno žalilo. Georgma je nataknila na oči svojo lornjeto.
—	Kdo sta oba gospoda?
—	Gospod Ter Vclps in dr. Šrat* Gor^a Uersko< je planik, na balkon.
- je vzkliknila z jeznim, ostrim povdarkom.
Mama! — je rekla in njen je naial^nofženo, su> se vendar vsi jako čudili.
Ne, tak satan! Ali jo je sopet ki je bila ewi- do krvavega? mailo prizadev ala, da akri
Senka
Tak okrutnež, taka zver!" so kričale ženske po-milujoč.
Moški so vso zadevo presojali bolj z objektivnega stališča.
"Enkrat jo bo gotovo še ubil!" so menili.
Harmonikar je rekel s proro. škim glasom:
"Z nožem jo bo zaklal, verjemite mi! Enkrat se bo naveličal tega tepeža z njo, in napravil bo vsej stvari z enim mahom konec!"
"Sedaj je že izpustili" je zaše-petal Senka in skočil kvišku ter •hiltel kakor žoga nekam v stran. Koj nato je nadaljeval svoje opazovanje iz nekega kota na dvorišču — saj je vedel, da se bo naenkrat prikazal Griška Orlov na dvorišču.
Večina gledalcev se je hitro odstranila, ker niso marali videti besnega čevljarja. Sedaj, po končani bitki, je izgubil v njihovih o-čeh vsako zanimanje, in razven tega je bilo tudi precej nevarno, srečati ga v razburjenem razpoloženju.
Tako po navadi ni bilo na dvorišču razven Senke nobene žive duše. k r lir je prišel Orlov iz svoje kleti. T(.i':n sopeč, v raztrgani srajci, s kudtravimi lasmi in svežimi ranami na potnem, še popolnoma razburjenem obrazu, je zrl Griška Orlov s krvavimi očmi ne_ zaupno po dvorišču. Z rokami na hrtbu je korakal počasi proti starim sanem, ki so ležale ob zidu drvarnice. Zdaj, zdaj je žvižgal predrzno pred se in gledal izzivajoče okrog, kot da hoče vse prebivalce hiše Petunikova provoci-rati k 'boju. Nato se je vsedel na sani, si obrisal z rokavom kri in pot z lica ter obsedel nepremično in trudno. Temno je zrl proti u-mazanemu zidu hiše, katerega o_ met je bil odpadel in ki so ga na-domestovale umazane barve — pomočniki slikarja Sučkova so imeli namreč navado, da so brisali ob ta zid svoje čopiče.
Čevljar Orlov je bil star približno trideset let. Njegov temni, ner vozni, fino oblikovan iobraz so di-čile male črne brčiee, ki so se o-stro dvigale nad polnimi rudečimi ustnicami Nad velikim, močnim nosom so bile goste obrvi skoraj skupaj zraščene; črne, vedno nemirne žareče oči so zrle izpod njih. Kodrasti lasje, ki so mu spredaj neredno viseli v čelo, so padali zadaj na rujavi močni vrat.
Orlov je bil srednje postave, nekoliko upognjen valed svojega dela, mišičast in vročekrvnega tem.
prizor.
Občinstvo je siKlo vedno bolj k oknoma stanovanja Orlovih — gorelo je od radovednosti, videti vse posameznosti boja z lastnimiJ nadstropij so se slišale pesmi in
očmi, in dasiravno so že zdavnej poznali vse umetnosti, ki se jih je posluževal Orlov v boju s svojo
No, kaj je sedaj? Kaj dela se- peramenta. Sedaj pa je sedel ka-
kor v omotici na saneh in zrl je še vedno topo v pisano steno,'pri čemur so njegova močna, rujava pr. sa globoko dihala.
Solnce je že zašlo, na dvorišču pa je bilo še jako soparno; dišalo je po oljnatih barvah, po smoli, zelju in gnjilobi. Iz oken obeh
štran% & namei&att drug drugemu z očmi in glasno govorili v svojem narečju. Potem so se oddaljili — eden gre v kopališče, drugi v gostilno.
Od zgoraj, iz drugega nadstropja prihajajo krojači na dvorišče — napol oblečeni, suhi, slokobedri ljudje, ki se norčujejo iz trdega govorjenja slikarjev. Celo dvorišče odmev% od glasnega hruma, veseleag smeha in norčevanja. Orlov sedi molče v svojem kotu, ne da bi koga pogledal. Nikdo ne pride k njemu, kajti vsi vedo, da je v trenutnem položaju divja zver. ,
Popolnoma prevzet od svoje hudobnosti, ki mu stiska prša in zapira sapo, leži kakor pribit na istem prostoru; od časa do časa mu zatrepetajo nosnice in ustnice se mu skremžijo, pri čemur pokaže dve vrsti velikih, rumenih zob. Temno, neznano čustvo se vzbuja v njem, motne, rudeče sence plavajo pred njegovimi očmi, otož-nost se ga poloti in vroče poželje-nje po žganju. Saj ve, da mu bo bolje pri srcu, če pije, a sram ga t je, ker je še jasno, iti v svojem po_ | ložaju na cesto, ker ves svet pozna G rigor i ja Orlova.
S vest si je svoje veljave in se neče izpostaviti zasmehovanju J ljudi. A tudi domov ne more, da bi.j se umil in preoblekel — tam leži žena na tleh, ki jo je krvavo pretepel, in. ki je sedaj na noben i*a-cin noče videti.
Tam leži in vadihuje, in on čuti, da je mučenica in da ima napram njemu tisočkrat prav — to čuti popolnoma jasno in razločno. Saj ve le predobro, da je pred njo v težki krivdi, ii> to spoznanje le še povečuje njegovo jezo, ki jo čuti do nje. Neprijetno, temno čustvo hudobnosti biva v njegovi duši, ki je močnejše kot vse spoznanje. Motna in neutolažljiva je njegova notranjost, in brez volje se udaja tem nejasnim, težkim občutkom. v katerih si ne spozna druge- { ga sredstva, kot — pol četrtinke žganja...
Harmonikar Kizljakov prihaja preko dvorišča. — Oblečen je v I brezrokavo .suknjo, rudečesvilnato srajco in široke hlače, ki tiče v vi-►sokh škornjih. Pod pazduho ima i zavito v zeleno blago svojo harmoniko; črne brčiee mu strle navzgor, čepica mu čepi predrzno na ušesih, in ves njegov obraz se blišči od veselja in življenjskega poguma. Orlov ga ima radi njegove sveže predrznosti, veselega znača-j ain vsled njegovega igranja rad, in zavida mu njegovo lahko, brezskrbno življenje.
Kretanje parnikov ■ Shipping NeW»
16.	junija:
Aquitania. Charbour*; Pre«. Room-velt, Cherbourg, Bremen.
17.	Junija: Weatphatia, Hamburg.
1». Junija:
Olympic. Cherbourg: Pennland, Cherbourg, Antwerp; Sierra Ventana, Cherbourg, Bremen.
22.	junij«:
MARTHA WASHINGTON, TRST, SKUPNI IZLET.
23.	junija:
Majestic, Cherbourg; Albert Bailing Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg. Bremen.
28.	junija:
France, Havre; Belgenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	Junija:
Reaolut«, Cherbourg, Hamburg, Thuringia. Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen.
30.	junija:
Mauretania. Cherbourg: Prea. Harding, Cherbourg, Bremen.
1- Julija:
Homeric. Cherbourg; Luetaow. Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen.
3. JutIJa:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg, Antwerp.
6. julija:
rHESlDENTK WILSON. TRST; — SKUPNI IZLET.; Columbus. Cherbourg, Bremen.
7. Julija:
Aquitania, Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg, Bremen.
& juiija:
Olympic, Cherbourg; Deutachland, Cherbourg, Hamburg.
10. julija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Torek. Bremen.
13.	Julija:	I Relance, Cherbourg. Hamburg.
14.	Jul i Jat
Berengaria, Cherbourg: Pre«. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
17. Julija:
Majestic, Cherbourg: France, Havre; Pennland, Cherbourg. Antwerp.
21.	julija:
Mauretania, Cherbourg.
22.	Julija:
Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 24. Julija:
Parts, Havre: Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg. Bremen.
27.	JuMJa
Resolute, Cherbourg. Hamburg.
28.	julija:
Pres. Harding, Cherbourg. Bremen.
29.	Julija: Westphalia, Hamburg.
31. julija:
Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen.
" T IS E
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA
RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLANO HAMBURG Nafll parnikl na trt vijake CLEVELAND, WESTPHALIA
THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM
$ 198.—
tz Nfcw YCtttKA do LJUBLJANE JfAZAJ
v modernem 3.' razredu. (Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In aru-
ge informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na
tinted American lines
(Sarrimia line) Joint Service widx
HamburgAmeneanliae
3S49 Btoadwkyv Rw York,
^	. ...	--r^
kletve na dvorišče, semitttje je pogledal kak pijanec izza omrežja trojega okna, škilil k Orlovu in riagintl zopet & prezirljivim krohotom.
so vpraiaii nekA-.J Slikarji so |>riili od dela; Sli go whnn Orlova, ga pogledali od
Kako se potuje v stari kraj in mzaj, v Ameriko.
Kdor Je ritfmenjen pd to v a ti v stari kraj, Je potrebo, da Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam Jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne iakuSnJe Vam bodo gotovo v korist; tndl priporočamo vedno la prvovrstne parnlke, ki imajo kabine tudi ▼ III. razredu.
Glasom nove naselnUke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedrSrvlJtfbf dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSkl komisar v Washington, D. e. ProSojo at tako dovoljenje oe lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter se poHje prosilcu v stari knj glasom najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz
Kdor- CtoU doMti t- sorodnike, all svojoe ls starega kraja, naj nam prej Pi5e sa pojasnila. Is Jugoslavije bo prtpu%enft v prlbodnj treh letih, od L Julija 192« naprej vsako leto po 071 priseljencev.
Ameriški državljani pa zmorejo dobiti sem ieno ln otroke do 1& leta brez, da bi bili Stett t kvote. 8M» h» otroci od 18; d* 21» leta ameriških drfsvljanov pa imajo prednost v kvoti Pišite po .pojasnila.
Prodajamo tmM preko Trsta joaloranl sedaj potovati
fftANK SAKSE STAtr ftltfl
NKW YOU
44 Pozdravljen, Priška, zmago, valeč.
Iz boja vračaš se krvav" — se šali harmonikar.
Orlov mu ne zameri te salo, dasiravno jo je slišal že nad petdesetkrat. Saj ve, harmonikar ne misli nič hudega, ampak da se le dobrovoljno norčuje iz njega. (Dalje prihodnjič.)
CUNARD
V JUGOSLAVIJO
preko Cherbourga . Francija
Potujte h Cunardovirrti ek.spresnl-ml parniki:
AQUITANIA BERENGARIA MAtJBETANIA
Odplutje Iz Xew Yorka vsako Bredo.
Manj kot 6 dni na morju — do Jugoslavije osem In pol dne. Izvrstne kabine III. r a sreda za. dva, Stlri ali š*st potnikov. Nenadkrlljiva <Mstoba. Obilna ln 1»-borna hrana.
Za nadaljna navodila vprafiajte avojpga agenta, ali. pa piSIte naravnost I
CUNARD LINE » Broadway	New York
Rad l>i izvedel za naflk>v FRANKA PROSEM. pod-omaee Kisee iz Torean pri Iliipikj Bistrici Pro*iju cenjciie rojake, -če kdo ve za njegov na.^ov, da ga mi sporoči, ali naj se pa sam oglasi. — Prank Stefanšič, 5436 Carnegie St., Pittsburgh. Pa,
Kčom brata 'MATIJO STARIHA, ■sedaj MATT STAR, Starihov iz Osojinika, fara Semič, 'ki je prišel pod ibondom $500.00 preko Spokane, AVafch. v Združe-Jie države. Oe nemudoma ne oglasi meni ali :pa v Spokane. Wanh., ve kaj ga čaika. Uteoi mu bo n »mogoče, zato je v njegovo korist, da se prostovoljno javi. — Mrs. F. Stefaaich, Route 1, Box 230, Fresno, Cal.
(3x 12,14,15)
Prav vsakdo-
kdor kaj i^če; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Čila.s Naroda**.
POZOR ROJAKI!
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
NAZNANILO.
Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoš-nji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLISH, katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo n« roko, ter pri njem obnpve naročnino.
Upravnistvo.
SLOVENSKO -AMERKANSKI KOLEDAR
za leto 1926
Cena BOc s poštnino vred.
• naročilom poiljite wnamks aH money order na:
"Glas Naroda'9 88 Cortlandt 8t* Kew York, K Y.