Neznani Robert Capa v Vili Manin Začenja se Borštnikovo gledališko srečanje Goriška sezona Slovenskega stalnega gledališča Primorski Št. 245 (20.87B) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Nihče noče Priebkeja, niti mrtvega Dušan Udovič V trenutku, ko pišem ta komentar, še vedno ni znano, kako se bo končala zgodba s posmrtnimi ostanki Ericha Priebkeja. Kar je vsem pred očmi, je še ena neverjetna šlamparija, kot se lahko zgodi samo v tej državi. Pokopati ga ni mogoče, saj ga nihče ne mara. Rim razumljivo še zlasti ne, po srhljivem zločinu, ki ga je kot neizbrisen madež zapisal v zgodovino mesta. Otepa se ga tudi rodna Nemčija, Argentina ga je svojčas vrnila Italiji in ga, kot kaže, noče nazaj, niti mrtvega. Pokojnikovi bližnji zahtevajo pravico do pokopa, tu so zakoni, ki se jim ni mogoče izogniti. Nastal je težko rešljiv klobčič zapletov. Ob tem je težko razumeti, da italijanska država z vsemi pristojnimi organi vred nima odgovora na žgoče vprašanje. Pred leti je Priebkevega šefa Kapplerja njegova žena odnesla v kovčku iz zapora v Nemčijo. Bil je škadal brez primere, a vsaj ni bilo problemov s pokopom. In vendar je bilo pričakovati, da bo ob Priebkejevi smrti nastal zaplet. Prav tako je bilo splošno znano, da so Priebkeja njegovi odvetniki in krog nacifašističnih simpatizerjev vseskozi poskušali moralno rehabilitirati in ga po klasični formuli prikazati le kot vojaka, »ki je moral izvrševati povelja«. Smrt neskesanega nacističnega zločinca so izkoristili za to, da mu skušajo vrniti dostojanstvo, s tem pa posredno tudi dostojanstvo nacifašizmu, ki mu je Priebke zvesto služil. Razumljivo in prav je, da so se ljudje temu uprli, nerazumljivo je, da državni organi na to niso bili pripravljeni, zaradi česar je Priebkeje-va krsta še vedno na zastraženem vojaškem letališču. Na valu emocij je senatna komisija odobrila dokaj vprašljivo in nejasno normo, ki predvideva preko sedem let zapora za tiste, ki bi tako ali drugače zanikali judovski holokavst. Za ukrep se ogrevajo najvidnejši predstavniki države, od predsednika republike do predsednikov obeh vej parlamenta, doživlja pa tudi veliko utemeljenih ugovorov. Za povrh skušajo vanj strpati tudi fojbe, v kakšni obliki doslej še ni povsem jasno. Pa smo tam. Namesto, da bi se pomembna vprašanja reševala po normalnih poteh, racionalno in in z umirjeno razpravo, se izkorišča trenutek, ko je temperatura visoka in skuša politika z naglimi odgovori ustvariti vtis učinkovitosti. Rezultat gre lahko ravno v nasprotno smer. Ob tem so vsi pozabili, da imamo v državi zakon Scelba, ki že od daljnega leta 1952 prepoveduje in kaznuje apologijo fašizma. Milijon priložnosti je že bilo, da se ga izvaja, a le redkokdaj je bil izkoriščen. Vredno bi ga bi bilo znova prebrati in morda ne bi bilo treba na novo odkrivati tople vode. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 18. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , zda - Italijanski premier na obisku pri ameriškem predsedniku Obama Letti: Italija je ubrala pravo smer Letta Obami čestital za uspešno rešitev krize glede proračuna in dolga uplinjevalnik Žavlje: rimska vlada se nagiba k dokončnemu ne RIM - Italijanska vlada je na tem, da dokončno prekliče oko-ljevarstveno dovoljenje za žavelj-ski terminal, katerega zamrznitev zapade danes. Španski energetski družbi Gas Natural je okoljsko ministrstvo, ki ga vodi Andrea Orlando iz Demokratske stranke, dalo deset dni časa za morebitne ugovore k preklicu tega dovoljenja. O svoji nameri je ministrstvo obvestilo vse lokalne uprave in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki so direktno soudeležene pri postopku za plinski terminal, Ministrstvo je okoljevar-stveno dovoljenje za Žavlje izdalo pred štirimi leti (Berlusconije-va vlada), postopek pa je v začetku tega leta za šest mesecev zamrznil okoljski minister Corrado Clini (Montijeva vlada). Gas Natural se je pritožil na upravno sodišče v Laciju, ki je potrdilo zamrznitev postopka, meritorno obravnavo pa preložilo na prihodnjo pomlad. Napoved preklica okoljske-ga dovoljenja za žaveljski uplinje-valnik je najbrž tudi posledica sklepa Evropske komisije, ki ni uvrstila Žavelj v seznam prednostnih evropskih energetskih načrtov. Na seznamu najdemo le splošno omembo terminala v severnem Jadranu. sdgz - Od jutri do 17. novembra Gostilne vabijo na jesenske Okuse Krasa zkb - Posvet »Trst. Pika, nov odstavek« Analiza strateških odločitev za rast prostora TRST - Zadružna kraška banka je v sredo priredila vsakoletni gospodarski posvet z naslovom Trst. Pika, nov odstavek v prestižni dvorani Victor de Sabata v tržaškem Verdijevem gledališču. V uvodnem nagovoru je predsednik ZKB Sergij Stan-cich analiziral sedanje gospodarsko stanje in tako kot udeleženci okrogle mize, ki je sledila, skušal nakazati nekaj strateških odločitev za rast in razvoj našega prostora. Na 5. strani dežela fjk Naravni rezervati brez sredstev GORICA - Deželni odbor Debore Serracchiani je letos potrdil drastično zmanjšanje sredstev za deželne naravne rezervate, za katero se je lani odločila Tondova uprava. Vsi vpleteni občinski upravitelji pa so na bojni nogi, saj so parki in sprejemni centri na beraški palici. Če ne bo novosti, bodo 1. januarja zaprli centre in prenehali z dejavnostmi (z vzdrževanjem pešpoti, rek, jezer) ter vrnili ključe Deželi, ki je za to pristojna. V resnici pa rešitev ni nemogoča, če je res, da je govor o zneskih, ki so za deželno blagajno razmeroma majhni. Na 12. strani WASINGTON - »Gospodarske reforme, ki jih sprejema Italija, gredo v pravo smer in bodo državo kmalu popeljale iz recesije.« Tako je povedal ameriški predsednik Barack Obama, ko je včeraj v Beli hiši sprejel italijanskega pre-mierja Enrica Letto. Pogovor se je dotaknil vseh važnejših bilateralnih zadev, pa tudi odprtih vprašanj na mednarodnem prizorišču. Letta je med drugim čestital Obami za uspešno rešitev krize glede proračuna in javnega dolga. Obama je ravno včeraj zjutraj podpisal predlog zakona o nadaljevanju proračunskega financiranja vladnih agencij in zvišanju dovoljene meje javnega dolga. Predlog sta pred tem potrdila senat in predstavniški dom, s čimer sta se končala 16 dni trajajoče zaprtje zvezne vlade in grožnja s stečajem ZDA. Na 11. in 15. strani APZ Tone Tomšič več kot zbor šepet ulice Montecchi / 18 Morilec s Padrič si je v zaporu sodil sam Na 4. strani Pričevanje italijanske mamice z otrokom v slovenski šoli Na 13. strani MARINI GH GANT CANADIE^*^ WOQLRIGH J'fjHH Kli IHJ1 FhAihh Trg Cavour, 25 34074 ■ Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču 9771124666007 2 Petek, 18. oktobra 2013 ALPE-JADRAN / dežela fjk - Po podatkih se najslabše piše Pordenonu in Gorici Gospodarski položaj ne vzbuja optimizma seuce - V nedeljo praznik Tradicionalni burnjak vabi tudi letos v Benečijo TRST - Gospodarska kriza še naprej najeda terciarni sektor v Furlaniji Julijski krajini, ki že nekaj časa beleži upad števila podjetij, zaposlenih in dobička ter otežen dostop do kreditov in podobnih oblik financiranja. Klima zaupanja v naši regiji je v prostem padu, so parafrizirali na včerajšnji predstavitvi statističnih podatkov za tretji trimester v letošnjem letu, ki je še naprej črn in brezupen. Srečanje je uvedel predsednik tržaške Trgovinske zbornice in stanovske oganiza-cije Confcommercio Antonio Paoletti, ki je na kratko orisal situacijo, ki vlada v terciarnem sektorju. Paoletti je dejal, da v teh kriznih časih propadajo dobro strukturirana podjetja, odpirajo pa se »podjetja iz obupa«, ki jih odpirajo posamezniki, ki so se znašli na zavodu za zaposlovanje in iz potrebe po golem preživetju ponujajo storitvene dejavnosti. Paoletti je tudi dejal, da na podlagi statističnih podatkov nikakor ne moremo biti optimistični, saj potrošniki iz meseca v mesec potrošijo manj denarja, zaradi česar tudi država prejema manj sredstev. Posledica manjše potrošnje so novi davki, ki so glavni krivec za negotovost državljanov, je menil predsednik stanovske organizacije in pesimistično napovedal, da bodo italijanske družine v prihodnjih mesecih še bolj zategnile pas. Podobnega mnenja je tudi Pierluigi As-cani z Deželnega permanentnega observatorija, ki je za začetek postregel s podatkom, da v Italiji beležimo stagnacijo kupne moči, temu pa je treba dodati tudi neugodno gospodarsko konjukturo. Deželni statistični urad se je osredotočil na štiri teme: na klimo zaupanja, krivuljo gospodarske konjukture, potrebe podjetij in povpraševanje in ponudba posojil. Na podlagi zbranih podatkov, ki so jih pridobili od 1.536 anketirancev, so prišli do zaključka, da je naša regija še vedno v globoki krizi, najslabše pa se piše Pordenonu in Gorici. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da so v terciarnem sektorju najbolj prizadeta turizem in trgovina na drobno, in to v obdobju, ko bi morala beležiti dobre številke. Julij, avgust in september so običajno za turizem in trgovino dobri meseci, smo slišali na včerajšnji predstavitvi podatkov. Podatki govorijo tudi o tem, da se je za tri odstotne točke izboljšala klima v primerjavi z italijanskim gospodarstvom nasploh, v tretjem trimesečju se je izboljšal tudi odnos do dobaviteljev, za malenkost se je izboljšal rok plačevanja. To pa so tudi edine pozitivne številke. Za vse ostalo so statistiki zabeležili slabše rezultate v primerjavi s prejšnjim trimesečjem ali istim obdobjem lani. Zaupanje v lastna podjetja je padlo z 41,3% na 43%, zaposlitvena kriza je narasla z 20,6 odstotne točke na 23,1%, manj podjetij je zaprosilo za posojilo in manj podjetjem so posojilo odobrili (38% prosilcem). Pomenljiv je tudi podatek, da se drastično podaljšuje rok plačila. Veliko podjetnikov s težavo poravnava svoje obveznosti, kar nekaj je plačilno nezmožnih. Kar šest na deset podjetnikov je imelo velike težave pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Na banke se podjetniki obračajo s prošnjami po posojilih, s katerimi bi radi »zakrpali« luknje in ne investirali v novosti. V 3. trimesečju se je na banke obrnilo 20,8% vprašanih, kar je za 0,3 odstotne točke manj v primerjavi z 2. trimesečjem. Posojilo so odobrili 38% podjetnikom, 19,8% prosilcev se je moralo zadovoljiti z nižjim posojilom, 18,7% prosilcev pa posojila sploh ni dobilo. Ob tem je statistik včeraj postregel tudi s podatkom, da so se na splošno poslabšali vsi pogoji za pridobitev posojila, nespremenjene so ostale le obrestne mere. Edina svetla točka je, kot je včeraj dejal Ascani, da so navedene številke precej pozitivne v primerjavi z državnimi podatki. Po mnenju statistikov se bodo, če se bo ta negativen trend »nepotrošnje« še nadaljeval, podatki še poslabšali, napredek pa se bo le še oddaljil ... (sč) SEUCE - Planinska družina Benečije vabi v nedeljo na svoj tradicionalni burnjak v Seuce, vasico v občini Grmek. Zjutraj bo pohod od Hlodiča (zbirališče ob 8.30), mimo cerkve Sv. Matije v Host-nem in po drugih vaseh grmiške občine oziroma Rečanske doline vse do Seuc, kjer bo praznovanje, ki so ga pomagali organizirati domačini in KD Rečan. Po kosilu se bo ob dveh začel uradni del praznika kostanja, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije. Prav po zaslugi sodelovanja Planinske družine Benečije s to planinsko organizacijo si bo v nedeljo v Seucah mogoče ogledati razstavo Življenje pod triglavom, ki je urejena na trinajstih velikih panojih: Zgodovina, Triglavski narodni park, Organiziranost Planinske zveze Slovenije, Mednarodna dejavnost, Planinske koče, poti in varstvo gorske narave, Preventivna dejavnost, Tekmovanje in gorski športi, Prostovoljno vodništvo in turno kolesarstvo, Planinska založba, Alpinizem in odprave v tuja gorstva, Planinski vodnik: ali ga res poznamo?, Planinska kultura in še Dejavnost mladih. Razstavo o slovenskem planinstvu je ure- dila Planinska zveza Slovenije s pomočjo Slovenskega planinskega muzeja, sofinanciral pa jo je tudi Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj je bil cilj organizatorjev tudi to, da bi jo lahko kazali tudi izven meja Slovenije. Na burnjaku pa bodo s prodajo sladic zbirali prispevke za dvojezično šolo, za veselo vzdušje pa bodo poskrbeli tudi harmonikarji iz Sežane ter mlada ben-da Sons of a Gun in Blue Fingers. V primeru slabega vremena bo praznik kostanja v telovadnici na Le-sah. (NM) V težavah je tudi veliko trgovin kroma špeter - Vodstvo SKGZ se je seznanilo z načrtom, ki nastaja v okviru projekta Jezik - Lingua Slovensko multimedialno okno bo velika pridobitev za Slovence videmske pokrajine ČEDAD - Deželno vodstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze je obiskalo Slovensko multimedialno okno (SMO), ki nastaja v Špetru v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua. Avtorica projekta je arhitektka Donatella Ruttar, ki je pripravila celoten načrt in vsebinski koncept ter korak za korakom sledi uresničitvi res izvirne zamisli. Ruttarjeva je prisotnim predstavila vsako od osmih interaktivnih inštalacij, ki na inovativen način prikazuejo in umeščajo slovensko narodno skupnost v prostor, jo predstavljajo v vseh razsežnostih ter z najsodobnejšimi elektronskimi pripomočki ponujajo enkratna vizualna in zvočna doživetja. »Pomembni sta seveda tudi strokovna in raziskovalna plat projekta«, je poudarila Donatella Ruttar in dodala, da bo potrebno projekt dopolnjevati in nadgrajevati. Vsekakor bo Slovensko multimedialno okno velika pridobitev za slovensko narodno skupnost v Benečiji ter v vsej deželi Furlaniji Julijski krajini. dežela - Novica odmeva tudi v vsedržavnih občilih Nihče se ne javi za generalnega direktorja FJK Ali je morda 180 tisoč evrov letno prenizka plača? TRST - Nova deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je znova uvedla funkcijo generalnega direktorja deželne uprave, ki jo je prejšnji odbor predsednika Renza Tonda ukinil. Letni prejemniki generalnega direktorja znašajo bruto 180 tisoč evrov, kar pomeni neto okoli 100 tisoč evrov. Do včeraj se nihče še ni prijavil za to mesto, zato funkcijo generalnega direktorja še naprej opravlja aktualni generalni tajnik Dežele Daniele Bertuzzi. Na osnovi deželnega odloka bo Bertuzzi to delo lahko opravljal največ tri mesece od odobritve deželnega odloka z dne 11. septembra. In zakaj se nihče še ni prijavil za to odgovorno in obenem prestižno mesto? Beneški dnevnik Il Gazzettino, ki ga je povzel spletni Corriere della Sera, namiguje, da za mesto generalnega direktorja FJK ni zanimanja, ker se me-nedžerjem in upraviteljem z velikimi izkušnjami zdi letna plača 180 tisoč evrov najbrž prenizka. Ne vemo, če je to res, je pa nekoliko nenavadno, da je dekret o »iskanju« generalnega direktorja še mrtva črka na papirju. Generalni direktor, če bo sploh kdaj imenovan, je najboljše plačan deželni funkcionar. Najvišji dohodki (okoli 130 tisoč evrov bruto na leto) trenutno pripadajo nekaterim direktorjem deželnih služb. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 18. oktobra 2013 3 celovec - Evropski kongres narodnih skupnosti v novem (pozitivnem) vzdušju koroške vladne politike | • V • I I • V • H • Le manjši del manjšin v Evropi • V V« I ■ • v je zaščiten tako, da ni ogrožen CELOVEC - »Evropa 1913 -2013: večine in manjšine skozi čas«, je bila generalna tema letošnjega enodnevnega evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je včeraj v Domu glasbe v Celovcu prirejal Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi. Pri tem je bilo poudarjeno, da je danes vsak deveti Evropejec pripadnik/ca neke manjšine, glede položaja manjšin v Evropi pa je bilo poudarjeno, da je le manjši del evropskih manjšin tako zaščiten, da ni ogrožen v svojem obstoju. Velika večina da se slej ko prej bori za preživetje, Evropa pa da je poklicana, da ustvari vsaj okvirne pogoje za pozitiven razvoj svojih manjšin oz. narodnih skupnosti, je bilo uvodoma poudarjeno. Na kongresu, ki ga je odprl novi koroški deželni glavar Peter Kaiser, sta med drugim predavala tudi dva predstavnika koroških Slovencev, Katja Sturm Schnabl z instituta za slavistiko na Dunaju, ki je spregovorila o izrazih in konceptih v pojmovanju manjšin, ter vodja Slovenskega znanstvenega instituta v Celovcu Avguštin Malle. Slednji se je poglobil v tematiko manjšinskega šolstva iz vidika nacionalizma in emancipacije in v svojem referatu analiziral utrakvistično in dvojezično šolstvo na Koroškem oz. v Avstriji po letu 1920/21. Njegova ocena: manjšinska ali utrakvistična šola, kot jo je poimenovala večinska elita, je dolgo časa (med obema vojnama) zabranjevala nacionalno eman- cipacijo pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem in onemogočila tudi njen kulturni in gospodarski dvig in s tem postopno participacijo pripadnikov manjšine v družbenem življenju dežele in države. »Šele po drugi svetovni vojni upravičeno lahko govorimo o manjšinskem šolstvu, ki je leta 1958/59 dobilo hud udarec (odprava obveznega dvojezičnega pouka za vse otroke na naradno-mešanem ozemlju južne Koroške in uvedba prijavnega principa - prip. ured.), vendar je postopna izgradnja sistema manjšini omogočila emancipacijo in naposled vključevanje v družbene strukture«, je poudaril Malle. Kljub pozitivnemu razvoju na področju manjšinskega šolstva na Koroškem (v novem šolskem letu se uči slovenščine nad 4.000 otrok oz. dijakov in dijakinj - prip. ured.) pa bo kratkoročno potrebno najti odgovore na številne nove izzive, ki jih napovedujejo načrtovane šolske reforme v Avstriji, je še dodal predavatelj. Tako bo morala slovenska narodna skupnost spregovoriti tudi o vprašanju izobraževanja vzgojiteljev in vzgojiteljic v otroških vrtcih ter o izobraževanju učiteljev za dvojezični pouk. Večja povezava s starši otrok, ki obiskujejo dvojezični pouk ali slovenski predmetni pouk na Koroškem, je nadaljnji izziv, prav tako skrb za učiteljski naraščaj. »Te izzive bo manjšina zmogla le ob politični naklonjenosti večine in ob podpori strokovne znanosti, je opozoril Malle in zaključil, da bodo vsi Podij kongresa z referenti ti napori morali biti usmerjeni v stopnjevanje jezikovne in strokovne kompeten-ce vzgojnega in izobraževalnega kadra, ker bo manjšinski šolski sistem le na tej osnovi lahko obveljavil in pridobival na ugledu in privlačnosti. Na kongresu, na katerem so predavatelji iz več držav spregovorili o položaju manjšin predvsem v vzhodni in jugovzhodni Evropi ter na Balkanu, tudi ni manjkal referat na temo Nemcev, Sta-roavstrijcev oz. nemško govorečih v Sloveniji. O slednjih je spregovoril avstrijski zgodovinar Stefan Karner, po rodu Korošec, ki predava na univerzi v Gradcu in je mdr. tudi član t.i. konsenzne skupine, ki je leta 2005 po nalogi tedanjega kanclerja Wolfganga Schussla pripravila tudi predlog za rešitev vprašanja dvojezičnih tabel, ki pa ga je slovenska manjšina odklonila. Karner je v svojem, deloma dokaj politično obarvanem referatu, zahteval, naj Slovenija končno najde pogum in v ustavi priznava Nemce ter jih daje pravice, kot jih že uživajo pripadniki italijanske in madžarske manjšine. Doslej jim te pravice za-brani, je dejal Karner in izrazil upanje, da se bo vizija nekdanjega avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka, ki se je zavzel za vse manjšine na Balkanu, le še ures- ničila. Karnerjeva zahteva po priznanju Nemcev v Sloveniji kot manjšine so podprli tudi nekateri udeleženci kongresa v razpravi, med njimi tudi nekateri zastopniki kočevskih Nemcev. Deželni glavar Peter Kaiser pa je na otvoritvi, katere so se udeležili tudi vsi pomembnejši zastopniki slovenskih organizacij na Koroškem ter generalna konzulka R Slovenije v Celovcu Dragica Urtelj, vnovič zatrdil, da želi na področju manjšinske politike zapustiti stare in zastarele vzorce sobivanja na Koroškem iz preteklosti. Nova manjšinska politika naj bi bila v znamenju sožitja in medsebojnega spoštovanja obeh narodov, po novemu geslu »prihodnost oblikovati, preteklost razumeti«. Letošnja deželna proslava ob 93. obletnici koroškega plebiscita da je že pokazala pot, cilj deželne politike pa je, da bo Koroška že v nekaj letih vzor za Evropo, ko gre za odnose med večino in manjšino. Na tiskovni konferenci pred začetkom 34. Evropskega kongresa narodnih skupnosti 2013 je Kaiser še opozoril, da je dobil večjo težo tudi Biro za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi, ki je dobil tudi nove vsebinske pristojnosti. Med drugim bo tu nastanjeno tudi poslovodstvo t.i. »Foruma za dialog«, ki bo v prihodnje pod okriljem deželne vlade obravnaval vsa pereča vprašanja in v katerem so močno zastopani tudi predstavniki koroških Slovencev. (il) [ PLANETTUS % A . P L, ^ SUPER POPUSTI ZABAVA "tf.......iT"'.............. 11.00 I RIBIČ PEPE 17.00 I MEDVED ČALAPINKO 20.00 | PLANET FASHION NIGHT 21.00 I DJ IN ANIMACIJA * BRUNO IN GIORDANO ANIKA HORVAT SOB I 19. 10. DO POLNOČI! www.planet-tus.si PUNET1US FESI»» planet.koper il 4 Petek, 18. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu črna kronika - Giulio Simsig je bil zaradi umora Tiziane Rupena obsojen na 16 let in 8 mesecev ječe Umor pri Padričah: morilec si je v zaporu sodil sam Moški, ki je 11. septembra pred dvema letoma pri Padričah umoril svojo nekdanjo življenjsko sopotnico Tiziano Rupena, si je včeraj v tržaškem zaporu v Ul. Coroneo sam vzel življenje. Približno ob 9.40 se je 50-letni Giulio Simsig podal v kopalnico lastne celice, snel s kopalnega plašča pas, en konec zavezal okrog vratu, drugega pa na gornji tečaj vrat ter omahnil v prazno. Jetniški kolega je slišal hrup telesa, ki je butnilo ob vrata in tla. Takoj je stekel v kopalnico in zgrožen opazil visečega Simsiga. Poklical je na pomoč pazniško osebje, dežurni v tistem traktu kaznilnice so v nekaj sekundah pritekli in sneli jetniku pas. Kako minuto kasneje je bilo zaporniško bolničarsko osebje že v celici in začelo z oživljanjem moškega. Kmalu se mu je pridružila še ekipa zdravniške hitre pomoči. Zdravniki so kar 40 minut skušali obuditi Simsiga in mu rešiti življenje, a vsi napori so bili zaman. Samomor v tržaškem zaporu je takoj globoko odjeknil na krajevni, pa tudi na vsedržavni ravni. Giulio Simsig se je vpisal v anale tržaške črne kronike v nedeljo, 11. septembra. Po poklicu je bil žerjavist v tržiški ladjedelnici družbe Fincantieri. Nekaj let je živel z družico, leto starejšo Ti-ziano Rupena, v njenem stanovanju v Ul Patrizio v Trstu. Zadnje čase, pred tisto usodno septembrsko nedeljo, se je njuno razmerje skrhalo. Tiziana je zapustila Simsiga ter se zatekla na dom matere pri Padričah. Moški očitno ni prebolel odhoda. 11. septembra se je podal na Padriče, splezal je na balkon hiše, vdrl v stanovanje, odrinil Tizianino mater, ki se mu je poskusila zoperstaviti, in po krajšem prerekanju večkrat zabodel nekdanjo družico z nožem. Za žensko ni bilo več pomoči. Simsig je zbežal, nato se vrnil na kraj zločina in se predal karabinjerjem. Izjavil jim je, da si je hotel odvzeti življenje pred Tiziano, a se je v hipu premislil in zakrivil umor. Decembra lani je bil na prvostopenjskem procesu (sodili so mu po skrajšanem postopku) obsojen na 18 let zapora (javna tožilka Cristina Bacer je zahte- Giulio Simsig Tiziana Rupena vala obsodbo na 30 let zapora). Sredi junija letos mu je prizivno sodišče znižalo kazen na 16 let in 8 mesecev. Avgusta je njegov odvetnik Sergio Mameli vložil na prizivno sodišče prošnjo, da bi Simsigu iz zdravstvenih razlogov odredili hišni pripor, a prošnja je bila konec septembra zavrnjena. Morilec iz Padrič je že julija letos poskusil samomor. V tržaški sodni palači je skušal skočiti s stopnišča v prazno, a so ga jetniški pazniki pravočasno zagrabili za noge in mu preprečili namero. Ko je maja letos v zaporu sodeloval pri novinarski delavnici, je krajevnim časnikarjem priznal, da je »zakrivil nekaj ze- Prizorišče umora pri Padričah lo hudega.« Verjetno ga je prav neznosna teža krivde prisilila, da si je včeraj sodil sam. Samomor v zaporu je ponovno postavil v ospredje vprašanje bivanja v italijanskih jetniških zavodih. Vsedržavni tajnik avtonomnega sindikata jetniških paznikov Donato Capece je opozoril na nevzdržno stanje v zaporih. Število jetnikov močno presega število ležišč, kar velja tudi za tržaški zapor. Tudi v njem so celice prepolne, dvonadstropnim pogradom so dodali še tretjega, da leži jetnik na tem pogradu tik pod stropom. Število pazniške- Policisti aretirali srbskega goljufa V Italijo je prispel iz Slovenije, vkrcan na avtobusu, ki je pripeljal iz Kopra. Malo po nekdanjem mejnem prehodu pri Škofijah pa so italijanski policijski organi ustavili avtobus, pregledali potnike in kaj kmalu ugotovili, da so bili osebni dokumenti domnevnega romunskega državljana ponarejeni. Po podrobnejšem pregledu so policisti ugotovili, da gre v resnici za srbskega državljana, 59-letnega L.N.-ja, za katerim so srbski sodni organi izdali mednarodno tiralico. Moški je v domovini vodil podjetje, njegovi posli pa niso bili prav čisti. Srbski preiskovalni organi so ugotovili, da je podjetnik ogoljufal številne kliente za več kot 200 tisoč evrov. Od tod prijava in izdaja mednarodne tiralice. Italijanska policija je Srba aretirala in obvestila srbske sodne organe za uvedbo postopka o predaji osumljenca. kroma ga osebja je nezadostno: v Trstu bi morali zaposliti še najmanj 50 paznikov, je ocenil Capece, saj v sedanjih razmerah en sam paznik nadzoruje tudi do sto jetnikov. Vsi opravljajo najmanj po 50 nadur mesečno, kar postaja nevzdržno. Tudi zato, ker nadurno delo večinoma ni plačano. Vse to vnaša v zapor veliko nezadovoljstvo in trenja, zato ni čudno, da prihaja v jetnišnicah do prepirov, pa tudi do takih usodnih odločitev, kot je bila včerajšnja Simsigova. M.K. v italijanskih zaporih V manj kot 14 letih že 793 samomorov Smrt Giulia Simsiga je spet postavila v ospredje črne kronike vprašanje samomorov in sploh smrti zapornikov v italijanskih zaporih. Statistični podatki zadnjih štirinaj- stih let, od začetka tisočletja dalje, so zaskrbljujoči. Od leta 2000 do včeraj si je v italijanskih zaporih vzelo življenje 793 jetnikov. V slabih štirinajstih letih povprečno 56 na leto, ali skoraj pet na mesec. V tem obdobju je v italijanskih zaporih umrlo skupno 2.214 ljudi. Povprečno 158 na leto; več kot 13 na mesec. Podatki žalostno pričajo o velikem nelagodju jetnikov v zaporih. Zaporniške strukture so zastarele, število jetnikov daleč presega njihove zmogljivosti, za kar je Evropska unija že nekajkrat »pokarala« italijanske oblasti. Zadnjič pred nekaj tedni, kar je sprožilo zamisel o novi amnestiji. Tudi število jetniških paznikov je daleč pod predvidenimi medna-rodnmi standardi. Vse to vpliva na življenje v vse bolj utesnjenih prostorih, sproža napetost, konflikte, prepire, nemire. Za nekatere postane življenje v takih pogojih tako neznosno, da se mu odrečejo. M.K. Mrtvi v italijanskih zaporih Leto Samomori Skupni mrtvi 2000 61 165 2001 69 177 2002 52 160 2003 56 157 2004 52 156 2005 57 172 2006 50 134 2007 45 123 2008 46 142 2009 72 177 2010 66 184 2011 66 186 2012 60 154 2013 (*) 41 127 Skupaj 793 2.214 (*) do 17. oktobra 2013 črna kronika - Nadzorna akcija tržaških karabinjerjev Sprehajal se je s pištolo Tržačan imel pri sebi tudi hašiš - Možje postave so ga aretirali, sodnik odredil hišni pripor Tržaški karabinjerji so v preteklih dneh opravili več preventivnih akcij za zagotovitev varnosti. Tako so 11. oktobra med nadzorovanjem mestnih ulic v Ul. Abro opazili moškega, ki se je ob pogledu nanje zdrznil in se začel sumljivo obnašati. Sledili so mu in ga po nekaj metrih ustavili, da bi ga legitimirali. Opravili so tudi osebni pregled, med katerim so pri moškemu našli polavtomatsko pištolo znamke Zastava, model 70, kalibra 7.65 z izbrisano matično številko in s petimi naboji v saržerju. Moški je imel pri sebi tudi nekaj hašiša. Možje postave so ugotovili njegovo istovetnost: E.D.L. je star 41 let in prebiva v Trstu. Priprli so ga pod obtožbo nedovoljene posesti orožja. Dežurna javna tožilka Lucia Bal-dovin je od sodnika za predhodne preiskave zahtevala potrditev aretacije in za moškega odredila hišni pripor. Pištolo znamke Zastava so Tržačanu zasegli / TRST Petek, 18. oktobra 2013 5 sdgz - Predstavitev letošnje ponudbe jedilnikov kraških dobrot Okusi Krasa tokrat ob krožniku tople mineštre Stare, dobre in preproste mineštre in kaše, kakršne so pripravljale naše none, bodo vezna nit letošnjih Okusov Krasa, kulinarične pobude, ki jo že dvanajst let zapored prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje in je s časom prerasla krajevne meje in se vse bolj uveljavila. Letošnjo izvedbo, ki se začenja jutri in se zaključuje 17. novembra, so pobudniki včeraj predstavili na sedežu Trgovinske zbornice, ki tako kot Pokrajina Trst in Dežela FJK vseskozi podpira kulinarični dogodek na Krasu. Predsednik SDGZ Niko Tenze je z ekipo Okusov Krasa predstavil letošnje dogajanje, »ki se ne bo omejilo na prihodnje tri tedne, saj bo kraški jedilnik po gostilnah na voljo skozi vse leto, po naročilu seveda.« Svoje posebne kraške jedilnike bo letos ponujalo 10 gostiln iz Trsta pa tudi tržaškega in goriškega Krasa, po vseh mizah pa bo med drugimi dobrotami kraljevala mineštra, »preprosta, skromna jed, ki je bila nekoč vsak dan na mizi,« je povedala poznavalka kraških jedi Vesna Guštin. Mineštra odraža namreč značilne okuse nekega ozemlja, saj so jo pripravljali izključno s pridelki z domače njive. »Pri nas na Krasu poznamo mineštre in kaše: prve so zelenjavne in se zabelijo s prežigom, druge pa žitne in prežiga ne zahtevajo. Daleč najbolj tipična je jota.« Predsednika gostinske sekcije ter sekcije trgovine na drobno pri SDGZ Paola Zivic oz. Ervin Mezgec sta opozorila tudi na sodelovanje pekarn oz. slaščičarn, ki bodo nudile sladice in kruh Pobuda Okusi Krasa bo letos zaživela že dvanajstič zapored kroma iz domače moke, mlete na mlinski kamen, ter trgovin jestvin, v katerih bodo v t.i. kotičkih tipičnih proizvodov na voljo posebne konfekcije Okusov Krasa -vina, siri, med, oljčno olje in drugi pristni sadovi kraške zemlje. Vse potrebne informacije o Okusih Krasa lahko najdemo tako na spletni strani www.okusikrasa.net kot v lično urejeni brošuri, ki jo je SDGZ razdelilo po turističnih uradih, obmejnih turistično informativnih centrih, hotelih in barih ter sodelujočih ponudnikih. V njej so predstavljeni posamezni je- dilniki (od 24 do 50 evrov) in nekaj koristnih receptov. Omeniti velja še vsaj dva dogodka, ki bosta dodatno obogatila pobudo, in sicer odprtje fotografske razstave Kras Roberta Valentija (gostilna Veto na Opčinah, 21. oktobra, ob 20. uri) in kraški večer pri Devetaku na Vrhu (6. novembra). Sodelovanje so tudi letos potrdili člani zadruge Curiosi di natura, ki bodo na tržaškem Krasu postregli s sklopom štirih izletov - tematskih vodenih itinerarjev. Prihodnje štiri nedeljske dopoldneve se bodo lahko ljubitelji na- rave podali na odkrivanje kraškega okolja, po izletu pa bodo lahko okusili jedilnike Okusov Krasa v gostilnah, ki sodelujejo pri pobudi. Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.curiosidinatura.it, potrebna je rezervacija (prispevek 5 evrov na osebo) po elektronski pošti curiosidinatu-ra@gmail.it (340-5569374). Za goriške izletnike pa bo poskrbelo združenje Ju-liaest, ki bo navdušene pohodnike pospremilo na nočni ogled griča Brestovec. Rezervacije sprejemajo na naslovu ju-liaest@libero.it (338-6557425). (sas) okusi krasa Kdo letos sodeluje? GOSTILNE Antica trattoria Baldon (Ul. Costalunga 4) Bita (Križ) Društvena gostilna (Kontovel) El fornel (Trst) Guštin (Zgonik) Križman (Repen) La Lampara (Križ) Lokanda Devetak (Vrh sv. Mihaela) Sardoč (Prečnik) Veto (Opčine) PEKARNE IN SLAŠČIČARNE Bukavec (Prosek) Čok (Opčine) Giorgi (Ul. Carducci 14) Žetko Leo (Ul. Carducci 39) Bon Bon &Chocolate (Ul. Carducci 27) TRGOVINE IN BARI Bar X (Ul. Coroneo 11) Conad (Opčine) Il frutteto Marchesich Claudio (Trg Piave 3) Salumeria Merzec Ervino (Ul. Risorta 1) Jestvine Kukanja (Nabrežina) zkb - Gospodarski posvet z naslovom »Trst. Pika, nov odstavek« Prenova z ekipnim delom in skupnimi cilji Skozi krivuljo zgodovinskih dogajanj je predsednik ZKB Stancich analiziral sedanje gospodarsko stanje in nakazal nekaj izzivov - Pomanjkanje vizije in strategij Trst. Pika, nov odstavek. Pomenljiv in nalašč izzivalen je bil naslov vsakoletnega gospodarskega posveta, ki ga je Zadružna kraška banka v sredo priredila v dvorani de Sabata Verdijevega gledališča v Trstu. Na dan je privrela želja po prenovitvi, po novem začetku: otresti se je potrebno otopelih prepričanj in zakoreninjenih, neuspešnih disciplin za ponovno rast in razvoj našega prostora, bi lahko na kratko obnovili sporočilo večera. Na logični, objektivni in racionalni analizi tržaške nihajoče preteklosti je svoje uvodno razmišljanje zasnoval predsednik ZKB Sergij Stancich. Začel je pri obdobju avstro-ogrskega cesarstva, se pravi pri 500 letih srednjeevropske zgo- Številne udeležence je uvodoma nagovoril predsednik ZKB Sergij Stancich, sledila pa je okrogla miza kroma dovine in kulture, pri razcvetu svobodnega tržaškega pristanišča, demografskemu razvoju mesta ter prešel nato na obdobje svetovnih vojn oz. na postopno gospodarsko usihanje mesta, na njegovo potiskanje ob rob države. In nato spet prešel na svetla sedemdeseta in osemdeseta leta s kupci z onkraj meje, z razvojem uvozno-izvoznih podjetij in pomožnih dejavnosti od bank do špediter-skih podjetij, zavarovalnic in podobno, kar je močno okrepilo tudi slovensko narodno skupnost. »Z razkrojem Jugoslavije je dejansko izginil tisti svet, od katerega je Trst brez velikega truda obogatel. Z visoko specializiranimi in sposobnimi podjetji, ki so prodrla na nacionalne in evropske trge, pa je goljufivo pometla najtemnejša plat sedanjega ekonomskega sistema - združba multinacionalk in državnega aparata.« Lokalne inštitucije so po Stancichevih besedah propad spremljale popolnoma pasivno in tujim investitorjem pustile prosto pot. Kdaj bomo dočakali čisto izvedljivo gospodarsko sodelovanje med sever-no-jadranskimi pristanišči, zlasti s koprskim, za ureditev konkurenčnega evropskega logističnega pola, se je spraševal Stancich, glede starega pristanišča pa je Trst primerjal s srečnim zmagovalcem loterije, ki pa ne gre po nagrado. Namignil je na zdrav protest, ki lahko ciljnim subjektom pokaže, da je mesto živo in stremi po boljšem življenju. H kateremu lahko botruje tudi turizem, ki bi lahko bil sinonim za mesto, a se nikoli ni razvil. »Kako bi se, ko nismo sposobni ekipnega dela in zasledovanja skupnih, dolgoročnih ciljev.« Izhod iz slepe ulice je nakazal v opuščanju značilnega tržaškega »no se pol« in v sprejemanju odgovornih, skupnih odločitev, ki bi končno vodile v spremembe. V življenju je treba manj klepetati in več delati in proizvajati, je Stan-cichu ponavljal oče, njegove besede pa prav gotovo veljajo tudi za Trst. Na predsednikove besede se je navezal tudi tržaški občinski odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi Kraus, ki je svojim sogovornikom - izvršnemu direktorju družbe Demus in predsedniku konzorcija CON.GA.FI. Industria Massimilianu Fabianu, docentu na oddelku za ekonomske vede, podjetništvo, matematiko in statistiko tržaške univerze Vittoriu Torbianelliju, predsedniku konzorcija PromoTrieste Guer-rinu Lanciju in odgovornemu uredniku dnevnika Il Piccolo Paolu Possamaiu - ponudil več iztočnic za analizo potreb našega prostora oz. tega, kar je in tega, kar bi naj bi bilo, pa še vedno ni. Drug za drugim so gostje, vsak s svojega področja ugotavljali pomanjkanje kakršnekoli razvojne vizije in dolgoročnih strategij družbenega, industrijskega in gospodarskega razvoja za povratek na dostojno zeleno vejo. Poudarili so potrebo po pospešitvi in poenostavitvi birokracije in po znižanju davkov na primer, po sodelovanju in izobraževanju. »Staviti je treba na mestni potencial in tako privabiti morebitne investitorje, pogumno pogledati onkraj mentalnih meja mesta in se zgledovati po najboljših poslovnih praksah,« je pozval Torbianelli, Possamai pa je pogovor zaključil s trpkim ugotavljanjem, da mladi žal nimajo vizije in načrtov, ker jih tudi mesto nima. (sas) e Petek, 18. oktobra 2013 TRST / pasaža tergesteo - Včeraj odprtje Sejem Bancarella gleda na italijansko istrsko kulturo Častni gost ob odprtju je bil pevec Simone Cristicchi kroma S krajšo slovesnostjo se je včeraj v prenovljeni pasaži Tergesteo začela 7. izdaja knjižnega sejma La Bancarella, v okviru katerega protagonist postane literarna produkcija vzhodnega jadranskega območja. Na sejmu se letos predstavlja 150 gostov različnih poklicnih profilov, ki bodo predavali na stotih različnih dogodkih. Organizatorji pričakujejo, da bo sejem do torka, 22. oktobra, obiskalo veliko ljudi, ki bodo lahko prisluhnili pred- GLEDALISCE LA CONTRADA Priljubljena uspešnica za otvoritev sezone La Contrada nocoj otvarja tržaško gledališko sezono, po tradiciji s predstavo v tukajšnjem narečju, tokrat z eno največjih uspešnic repertoarja: izbrali so namreč slovito Due paia di calze di seta di Vienna (Dva para nogavic iz dunajske svile), prvo delo, ki sta ga Lino Carpinteri in Mariano Faraguna spisala za Contrado daljnega leta 1986 (po izvirniku Alexandra Bissona in Milla Marsa Les Surprises du divorce). Avtorja sta dogajanje postavila v Trst leta 1919, ki je v mesto prineslo ogromno spremembo, ne samo s političnega vidika, temveč tudi v miselnosti. Kot je povedala predsednica gledališča Livia Amabilino, bo to prva postavitev komedije brez priljubljenega Orazia Bob-bia; od izvirne igralske zasedbe bo nastopila Ariella Reggio v vlogi gospodovalne Stefanie Duda Ivanissevich; poleg nje bodo na odru še Massimiliano Borg-hesi, Gualtiero Giorgina, Adriano Gi-raldi, Maria Grazia Plos, Marzia Po-stogna, Maurizio Zacchigna in Laura Antonini. Režiser je Francesco Mace-donio. Premiera bo ob 20.30 v Bobbio-vem gledališču. Ponovitve so bodo zvrstile do 31. oktobra. stavitvam različnih knjig in okroglim mizam. Istrsko in dalmatisko predstavitev v Trstu organizira center CDM (Centro di Documentazione multimediale della cultura giuliana, istriana, fiu-mana e dalmata). Prireditev La Bancarella je včeraj odprla podžupanja Fa-biana Martini, ki je pohvalila organizatorje in bogat spremljevalni program. Slišali smo tudi, da je letošnja izdaja Bancarelle posvečena pred nedavnim preminulemu Ottaviu Missoniju, ki je tudi predmet biografske knjige z naslovom Una vita sul filo di lana. Naj povemo tudi, da so si organizatorji prireditve za svoj logotip izbrali znamenit Mis-sonijev zig zag vzorec, po katerem je ta modni guru zaslovel širom po svetu. Včerajšnje jutro v pasaži Tergesteo je uvedel Simone Cristicchi, nadaljeval pa ga je David Di Paoli Paulovich, ki je predstavil knjigo Rovigno cosi canta e prega a Dio. Zgodovinsko knjigo Glorie Nemez z naslovom Nascita di una minoranza je predstavil zgodovinar Raoul Pupo, v nadaljevanju pa je precej številno občinstvo lahko spoznalo še drugo knjižno produkcijo, ki je precej živahna. Pester in raznolik program so organizatorji pripravili tudi za popoldne, ko so različni avtorji predstavili aktualne publikacije. V ospredju so bile predvsem zgodovinske knjige, ki obravnavajo različne kvarnerske in dalmatinske otoke. Večer pa je bil namenjen video projekcijam in glasbi, ki bo spremljevalka knjižnega sejma tudi v prihodnjih dneh. Avtorjem bodo pozornost namenili tudi danes, posebne pozornosti pa bo bržkone deležna okrogla miza, ki se bo začela ob 15. uri. Zgodovinarji in drugi intelektualci bodo govorili o dejavnosti inštitutov, ki preučujejo vzhodno mejo in dan spomina. V fokus bodo postavljene tudi predstavitve knjig, dogajalo pa se bo v pasaži Tergesteo, dvorani družbe Enel in v knjigarni Ubik. (sč) bani - Jesenski pohod društev Tabor in Grad Openci bodo odkrivali kaj se skriva pri sosedih V oktobru se po naši okolici zvrstijo marsikateri pohodi. Med te spada tudi jesenski pohod društva Tabor, ki bo jutri, 20. oktobra. Namen pohoda je pokazati in spoznati Opčine, zanimivosti in skrivnosti kraja,predvsem mlajšim pa tudi starejšim vaščanom omogočiti, da vidijo, kako in koliko se je v letih vas spremenila. Vodja jesensekega pohoda je Paolo Sossi, ki nam vsako leto razkrije in predstavi delček vasi. Letos smo se odločili, da pokukamo še k sosedom, v Bane. Septembra sta društvi organizirali v Prosvetnem domu uspešen kaba- retni večer z željo, da bi še sodelovali. Tako je prišlo do zamisli, da bi se letos podali v Bane in spoznali od bliže sosede, predvsem pa, kaj se skriva pri njih. Zbirališče bo ob 10. uri v Prosvetnem domu, med potjo se nam bo pridružil Vojko Ražem, ki nam bo razkril kamnite zaklade kraške gmajne, v Banih pa nas bo pričakal še Pavel Vidau, ki nam bo predstavil Bane. Pohod se bo zaključil s skupnim kosilom in kostanji v Prosvetnem domu. Pohod je primeren za vse, zaželjena primerna obutev in dobra volja. Violinist Uto Ughi in Solisti Veneti v Verdiju Verdijevo gledališče bo nocoj ob 20.30 gostilo prestižni ansambel Solisti Veneti, s katerimi bo nastopil tudi violinist Uto Ughi. Izvajali bodo skladbe Corellija ob 300-letnici smrti, Verdija ob 200-letnici rojstva pa še Tartini-ja, Beethovna in Mozarta. V Revoltelli razstava slikarke Jagode Buic V muzeju Revoltella bodo danes ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo hrvaške umetnice Jagode Buič »Theatrum mundi«. Razstava bo na ogled do 6. januarja. Ob 12. uri bo v Revoltelli predstavitev, ki se je bodo poleg organizatorjev in umetnice udeležili tudi hrvaški veleposlanik v Italiji Damir Grubiša, pisatelja Predrag Matvejevič in Tonko Maroevič, ravnatelj zagrebškega muzeja MUO Miroslav Gaspa-rovič in likovni kritik Luciano Caramel. Bosanski pisatelj Danes ob 18. uri bo v knjigarni Lovat v Trstu (Drevored 20. septembra, 20) gost priznani bosanski pisatelj Nadan Petrovič, avtor knjige »Rifugiati, pro-fughi, sfollati«. Uvodno misel bo podal novinar Anse Francesco De Filip-po. Sodelovala bosta tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in Gianfranco Schiavone. Knjiga F. Favretta V knjigarni Minerva bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo tržaškega pisatelja Fabia Favretta »Il passo«. Z avtorjem se bodo pogovarjali Marina Silvestri, Claudio Grisancich in Anto-nietta Risolo. Počastili bodo Stanislawa Witkiewicza V Studiu Tommaseo (ZUl. del Monte 2/1) bodo s posvetom (ob 16. uri) in odprtjem razstave počastili velikega poljskega umetnika in pisatelja Sta-nislawa Witkiewicza. Razstava njegovih fotografij bo na ogled do 18. decembra. Jutri ob 18.30 bodo vrteli polurni dokumentarni film, sledilo bo javno branje njegovih del. Odložili srečanje o vojni Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja sporoča, da danes napovedanega srečanja o 1. svetovni vojni v Skladišču idej ne bo. Srečanje so prenesli na 8. november, ob 17.30. Barčice ...med knjigami V knjižnici Stelio Mattioni v pri Sv. Sergiju (Ul. Petracco 10) bo danes ob 16.30 knjižno srečanje za otroke na temo morja, papirnatih barčic in sporočil v steklenicah. Otroci naj prinesejo s sabo pol litrsko plastenko. Alternativna financa V prostorih Luisi art & space v Ul. San Nicolo bosta nocoj ob 20.30 Luca Io-ri in Cinzia Melograno, predstavnika zadruge Mag6 iz Reggio Emilie predstavila izkušnjo zadružniške finance, ki omogoča varčevalcem posojanje denarja uporabnikom neposredno, mimo bank in v duhu solidarne vzajemnosti. V 20 letih je v zadrugo pristopilo 1300 članov, financirali pa so več kot 200 projektov. Stavka v prevozih Danes je napovedana splošna stavka sindikata USB. Zaradi tega utegne priti do odpovedi voženj mestnih avtobusov pred 6. uro, med 9. in 13. ter po 16. uri. naš dnevnik Srečanje izletnikov 25. oktobra pri Biti v Križu Zadruga Primorski dnevnik in turistični agenciji Aurora ter First & Last minute Adriatica.net vabijo vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika na družabno srečanje, ki bo v petek, 25. oktobra, ob 19. uri v gostilni Bita v Križu. Organizatorji so se letos odločili za lokacijo na zahodnem Krasu, tako da bi nekoliko olajšali pot tudi goriškim izletnikom. Izletniki so naprošeni, da svojo prisotnost in morebitni fotografski material najavijo neposredno agencijam, ki so organizirale posamezne izlete (First & Last minute Adriatica.net 040/637025, Aurora 040/631300), najkasneje do srede, 23. oktobra. Včeraj danes [I] Lekarne U Kino Danes, PETEK, 18. oktobra 2013 LUKA Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 18.15 - Dolžina dneva 10.50 - Luna vzide ob 17.52 in zatone ob 7.50 Jutri, SOBOTA, 19. oktobra 2013 ETBIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,7 stopinje C, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, 3 km/h ju-govzhodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,2 stopinje C. Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. oktobra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. www.primorski.eu AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Cattivissimo me 2«. ARISTON - 18.15, 21.30 »Emperor«; 16.30, 20.00 »Las Acacias«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 20.00 »Il grande orso«; 21.30 »Fede-le alla linea«. FELLINI - 17.00 »Vado a scuola«; 18.30 »Sacro Gra«; 20.15, 22.00 »Oltre i confini del male«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Gloria«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.50 »Two mothers«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Giovani ribelli«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.20 »Avio-ni«; 18.00, 20.10, 23.15 »Čefurji raus!«; 18.00 »Falsifikator«; 16.40 »Gravitacija«; 18.55, 20.20, 21.10, 22.40 »Gravitacija 3D«; 16.05, 18.10 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 15.35, 16.50 »Jaz, baraba 2«; 18.15 »Kapitan Philips«; 20.15, 23.10 »Maceta ubija«; 21.00 »Mala-vita«; 18.40, 21.05, 22.25 »Načrt za pobeg«; 22.30 »Samo Bog odpušča«; 15.50 »Turbo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gravity«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Escape plain - Fuga dall'inferno«; 18.30 »Cattivissimo me 2 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Aspirante vedovo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cose nostre - Malavita«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una piccola impresa meridionale«; 16.45 »I Puffi«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cattivissimo me 2«; 17.10, 19.15 »Cattivissimo me 2 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Aspirante vedovo«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gravity 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »Escape plain - Fuga dall'inferno«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Giovani ribelli«; 16.40, 19.05, 21.30 »Una piccola impresa«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.10 »Cattivissimo me 2«; Dvorana 2: 17.30, 22.00 »Aspirante vedovo«; 20.15 »Sacro Gra«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Cose no-stre«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Escape plain«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. Loterija 17. oktobra 2013 Bari 42 eB 11 e5 32 Cagliari 33 e2 7 3 eB Firence 14 15 27 37 7B Genova e9 25 5e 2B 21 Milan 23 2e 44 1B 70 Neapelj 25 70 24 59 e3 Palermo 3 e1 71 13 B5 Rim e3 B7 5B B2 20 Turin 2e 44 9 51 50 Benetke 27 13 39 35 B7 Nazionale 53 25 51 BB 44 Super Enalotto Št. 125 11 18 40 58 81 87 jolly 62 Nagradni sklad 7.061.7B9,72 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 11 dobitnikov s 5 točkami 21.B45,7e € 901 dobitnikov s 4 točkami 269,16 C 29.097 dobitnikov s 3 točkami 1 e,59 C Superstar 32 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 2e.91e,00€ 153 dobitnikov s 3 točkami 1.e59,00€ 1.808 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.467 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.828 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € sledi nam na feuuifeberju / TRST Petek, 18. oktobra 2013 7 Iz Repniča si v Boršt odšel in Abraham te je ujel. Dragi ROBERTO naj te zdravje in sreča vodita še naprej v življenju, ti želita mama in tatko. Dragi ROBERTO!Izračunaj dobroto, ljubi lepoto, išči resnico, zate in za tvoje bližnje, to naj bo tvoja življenjska pot še naprej! Vse najboljše za tvojih prvih 50 let ti iz srca želi brat Mitja z Valentino in Martino. Končno se je JAN rodil in okrog njega vseh razveselil. Naj ti bo življenjska pot prelepa vsa in tvoja dru-žinica vedno nasmejana bla. To so srčne želje klape Ia-Ia-o. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da je na www.vsopcine.it objavljen razpis za izbor sodelavcev za projektno delo. Termin za prijavo zapade 28. oktobra. M Izleti IZLET V BENEČIJO z ogledom Čedada, Špetra, Landarske jame in obiska na Burnjak prirejajo v nedeljo, 20. oktobra, Društvo Slovencev miljske občine K. Ferluga, KD Istrski grmič-Ško-fije in KD Hrvatini. Avtobus odide iz Milj (avtobusna postaja) ob 7.30, po-vratek predviden v večernih urah. Za vpis in info pokličite na 347-5853166. SKD PRIMOREC prireja 7. in 8. decembra dvodnevni izlet v predbožični Trento, Innsbruck in Chiemsee. Vpisovanje samo še v ponedeljek, 21. oktobra. Info na tel. 040-214412. SPDT vabi na izletniško turo v nedeljo, 27. oktobra. Prehodili bomo odsek poti po Robu, ki se vije po razglednem grebenu med Colom in Predmejo nad Vipavsko dolino. Na izlet se bomo podali z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 7.30 na Opčinah pred hotelom Danev. Ü3 Obvestila AŠD MLADINA vabi na tečaj Belly Gym - oblikovanje ženskega telesa, ki bo ob ponedeljkih od 11. do 12. ure v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodi uč. Yasmin Anuby. PILATES - Skupina 35-55 in vzgojiteljica Sandra sporočata, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini vrši vadba ob torkih in petkih: 18.30-19.30 Pilates body tehnika; 19.30-20.30 Pilates I. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 18. oktobra: ob 18. uri potopisno predavanje Marije Kuhar »Biseri latinske Amerike«. Prepotovali bomo 3 andske države, Peru, Bolivijo in Čile; ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred gostilne Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti, opozarjamo na zimske razmere. Pohod je tradicionalen in se odvija vsak petek, ki je najbližji polni luni. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, v nedeljo, 20. oktobra, organizira pohod »Kraška gmajna in utrinki morja na hribu Stena«. Štart ob 10.00 z Jezera. Pohod je namenjen odraslim in družinam. Za info in rezervacije izletov v slovenskem jeziku (do danes, 18. oktobra): tel. 040-8329237 (pon.-pet. 9.00-11.00), info@riservavalrosandra-glinscica.it. ACEGAS-APS in Rajonski svet za Zahodni Kras prireja »Ekološko soboto« (oddaja odpadkov), 19. oktobra, na območju javnega parkirišča Mandrija na Proseku z urnikom od 9. do 17. ure. POSKUS VOŽNJE BY MTK - Mladinski Trebenski Krožek prireja brezplačen poskus vožnje za mlade med 14. in 18. letom. Prireditev bo potekala v soboto, 19. oktobra, na strehi veleblagovnice »Le Torri d'Europa« ob 14.00. Info in vpis na 348-3288130 (tajništvo) ali mtk.trebce@gmail.com. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 19. oktobra, ob 14.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Zireh (ob 19.00); v torek, 22. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira letos vadbo za odrasle - happy fitness time (za mamice, očke, dekleta, ki bi rada izboljšala formo, namreč za vse!), ki bo potekala ob petkih 17.00-18.00 in 18.00-19.00 v prostorih M. Čuk na Repentabrski ul. 66. Info in vpis: info@cheerdancemille-nium.com ali 346-1852697 (Petra). ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let od 18.00 do 19.15, 1114 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; cheer skupina mladinke (11-14 let) pon. 18.00-19.30, sre. 19.00-20.15 in pet. 18.00-20.00; cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetni-ke): pon. 19.30-21.30 in/ali pet 20.0021.30; osnovna motorika za najmlajše (4-6 let) pon. 17.00-18.00 in pet. 16.4517.45 center M. Čuk (Repentabrska ul. 66). Vpis in informacije: info@cheer-dancemillenium.com, 347-8535282 (Jasna) in 347-9227484 (Ryan). GLEDALIŠKA SKUPINA za otroke in mlade bo delovala letos v Finžgarje-vem domu na Opčinah vsak četrtek od 16.30 do 17.30 (osnovnošolci) in od 17.30 do 18.30 (srednješolci in višje-šolci). Vabljeni novi člani! UNINT - Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk na »Bienalo sodobne umetnosti - Enciklopedična palača« v Benetke, v nedeljo, 20. oktobra. Info: 338-3476253 ali 0402602395. ŽUPNIJA RICMANJE vabi v ponedeljek, 21. oktobra, k sv. Uršuli v Log. Slovesna sv. maša bo ob 17. uri. Dobrodošli! KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 21. oktobra, ob 15. uri stekla na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, delavnica »Izražanje preko barve« z umetnico in likovno terapevtko Luiso Tomasettig. Dodatne informacije in prijave na društvenem sedežu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. BIOTERAPIJA V BAZOVICI - v oktobru bodo srečanja v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) v torek 22., sredo 23. in četrtek, 24. oktobra, 17.00-19.00 (info 040-226386 Magda). KD SLOVAN S PADRIČ organizira v sodelovanju s KD Skala tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. Za vpisovanje in informacije: jan.grgic@alice.it ali pa 349-7386823 (v večernih urah). KROŽEK KRATKOČASNE MATEMATIKE, nadaljevalec zabavne in razvedrilne matematike, prične z nizom srečanj v torek, 22. oktobra, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi, tako novi kot stari ljubitelji matematike. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 23. oktobra, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. Občni zbor je volilne narave. PRAVLJIČNE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred): sreda, 23. oktobra, in sreda, 20. novembra. Biserka Cesar bo pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«. KULTURNO DRUŠTVO SLOVAN s Padrič vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. oktobra, ob 19.00 v prvem in 20.00 v drugem sklicanju v turistični kmetiji Igorja Grgiča na Pa-dričah. SKD TABOR - NOVINARSKI KROŽEK za srednješolce 1. in 2. razredov. Prvo srečanje v četrtek, 24. oktobra, 17.0018.30. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in pokušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 9. novembra, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta. Vabimo vaščane in vaščanke, ki želijo razstavljati svoje dobrote, da se prijavijo do petka, 25. oktobra, v uradu rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali preko telefonske številke 040-225956. TKD PREGARJE organizira 26. in 27. oktobra 8. gobarski praznik na Pre-garjah. V soboto bo igral Mambo kings, v nedeljo bogata ponudba gob-jih jedi, stojnic in razstava gob. Ob 10.30 gobarski pohod, ob 14.00 zabava z ansamblom Erazem in Fantje s Praprotna. Vstop prost. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 4. pokušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040-225956. PROGRAM ZA DIJAKE - Dijaški dom S. Kosovel in Slov.I.K. organizirata od 8. novembra dalje program »Podjetništvo v slovenščini... od A do Z«, ki združuje različne vsebine (podjetništvo, dizajn, računalništvo, nastopanje v javnosti, kreativnost...), potekal bo ob petkih popoldne. Rok za prijavo je 31. oktober. Program in prijavnica: www.slovik.org. Info: info@slovik.org ali 040-573141. SK DEVIN prireja »smučarski sejem« od srede, 6. do nedelje, 17. novembra, v nakupovalnem centru v Devinu (zraven avtocestnega izvoza). Zbiranje rabljene opreme: sreda, 6. in četrtek, 7. novembra, 10.00-19.30. Prodaja: sobota, 9. in 16. novembra, 10.00-19.30 in nedelja, 10. in 17. novembra, 10.0019.30, od ponedeljka, 11., do petka, 15. novembra, 15.30-19.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra, 10.00-19.30. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, 18.00-21.00 zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., 18.00-21.00; sobota, 9., 16.00-21.00; nedelja, 10., 10.00-12.00 ter 16.00-20.00. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org. KRD DOM BRIŠČIKI organizira kuharski tečaj pod vodstvom Vesne Guštin. Tečaj se bo odvijal 9., 16., in 23. novembra v jutranjih urah. Število je omejeno. Za vpis in info: 040-327053 ali 346-9520796 (Alenka). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni začetniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.15-20.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. 0 Prireditve »EVROPA: ZVEZA NARODOV ALI ZADOLŽENIH?« - SKD F. Prešeren vabi na predavanje Monie Benini, avtorice knjige »La guerra dell'Europa« in an-tropozofa Marca Vincija, ki bo v italijanščini in bo potekalo v zgornji dvorani občinskega gledališča v Boljuncu v soboto, 19. oktobra, ob 20.15. OBČINA ZGONIK in Tržaško ornito-loško društvo vabita na 25. ornitolo-ško razstavo »Brez meja«, ki bo v prostorih OŠ Lojzeta Kokoravca - Go-razda v Saležu v soboto, 19. oktobra, 10.00-19.00 in v nedeljo, 20. oktobra, 9.00-16.00. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi na ponovitev zlate maše Franca Vončine, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 15. uri v župnijski cerkvi. Po sv. maši pa bo v Stari šoli srečelov v korist misijonov. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 20. oktobra, na sporedu pred- stava »Ačih« v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Pingvin), druga ob 17.30 (red Tjulenj). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L'ARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel predstavljata glasbeno komedijo v tržaškem narečju »I TuttofaBroduei consiglia: Mai molar... LAgenda« v nedeljo, 20. oktobra, ob 17. uri. Vabljeni! OBČINA DOLINA IN POKRAJINA TRST V SODELOVANJU S KD FRAN VENTURINI DOMJO vabijo na prireditev »30 let z glasbo v duši«, ob priliki 30. obletnice ustanovitve in delovanja OPZ Fran Venturini, v nedeljo, 20. oktobra, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. REVIJA ZBOROV DEVINSKE DEKA-NIJE - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na 14. revijo zborov devinske dekanije, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabre-žini. Nastopili bodo: OCPZ Mavhinje, MlPS župnije sv. Janeza Krstnika, ŽeCPS Zgonik, ŽeCPZ Mavhinje, Farni zbor Šempolaj, CMePZ Devin, CPZ Nabrežina. SKD TABOR IN SKD GRAD vabita na »Jesenski pohod - Kaj se skriva pri sosedih?«. Zbirališče v nedeljo, 20. oktobra, ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira posvet na temo Konoplje -med užitkom in nezadovoljstvom: 21. oktobra ter 4. novembra, 17.00-19.00 v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. DSI vabi v ponedeljek, 21. oktobra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Gost večera bo profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Božidar Jezernik. Na sporedu bo razgovor o njegovi novi knjigi »Goli otok - Titov gulag«. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev šolskega leta 2013-14 in nagrajevanje najboljših učencev v sredo, 23. oktobra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vljudno vabljeni. SKD VIGRED vabi v sredo, 23. oktobra, ob 18.00 v Štalco v Šempolaju na predavanje na temo »Kako s hrano premagamo, preprečimo žolčne kamne in sladkorno bolezen«. Predavala bo strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, v sklopu Mednarodnega Festivala Kogojevi dnevi, vabi na »Avtorski večer Milka Lazarja« - Vasilij Mel-nikov, violina; Milko Lazar, čembalo, v petek, 25. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 26. oktobra, na ogled komedije »Ona - on«. Igrata Patrizia Ju-rinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20.30. COROVIVO - deželno zborovsko tekmovanje v organizaciji USCI FJK in ZSKD bo v nedeljo, 27. oktobra, v tržaškem Kulturnem domu z 2 tekmovalnima koncertoma, prvim ob 14.30, drugim ob 17.30. Od skupno 11 zborov na deželni ravni bo tekmovalo tudi 5 slovenskih: MePZ Lipa iz Bazovice in MoPZ Jezero iz Doberdoba (na 1. koncertu) ter OPZ Fran Ventu-rini iz Domja, MePZ F.B. Sedej iz Šte-verjana in ZPS Stu ledi iz Trsta (na 2. koncertu). Ob 20.45 bo gala zaključni koncert z razglasitvijo rezultatov in nastopom najboljših zborov ter podelitvijo 3. velike nagrade »Gran Premio Corovivo«. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info: www.hermada.org in 331-7403604. SKD TABOR - PROSVETNI DOM - Op-čine: nedelja, 27. oktobra, ob 18. uri gledališka predstava - komedija Tone Partljič: »Nasvidenje nad zvezdami«, režija Jože Kranjc v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki. Vabljeni! LIKOVNA RAZSTAVA Neve Pertot v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c) bo na ogled do nedelje, 3. novembra. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. BOX za avto dajem v najem v Ul. Tris-sino 15 (v bližini bolnice Burlo), 14 kv.m., luč, voda. Cena: 130,00 evrov. Tel. 347-7334719. IŠČEM KNJIGO za 4. letnik oddelka za geometre na zavodu Z. Zois »Zaporedja - diferencialni in integralni račun« zbirka vaj DZS. Tel. št.: 3381492876. POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel: 339-8201250. PRODAM otroške smuči (75 cm) in palčke (70 cm) za 20,00 evrov ter nove roza-bele pancerje št. 28 in 1/2 za 20,00 evrov in oranžne tecnica št. 28 za 10,00 evrov. Tel. št.: 347-7387623. PRODAM po ugodni ceni odprt ape 50, ojačen na 80 kub. cm, v dobrem stanju. Dimenzije: 120x140x25 (cm). Tel. št.: 040-2296038. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb, cena 1.200 evrov (po dogovoru). Tel. št.: 346-8321835. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Trst potrebuje rabljene slo-it. in it.-slo. slovarje (Šlenc) ter SSKJ. Tel. št.: 040573141. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog in utrjevanju slovenskega jezika osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 346-1080342. V BOLJUNCU na G'rici prodajamo novo stanovanje, A-kategorije, 96 kv.m.: dnevna soba - kuhinja, dve sobi, kopalnica, velika terasa, klet in parkirni prostor. Tel.: 328-6923343. ZIMSKA OPREMA, 4 gume s platišči Nokian WR G2 205/55 R16 91H, prevoženih 3000km za modele Ford in Volvo na 5 lukenj. Cena 500,00 evrov. Tel. 335-8045700. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 20. oktobra. Tel. 040-229439 Hi Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 335-1624285. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Zigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. Prispevki Namesto cvetja na grob Nadje Rapotec vd. Komar daruje prijateljica Olga Gu-štin 17,00 evrov za cerkev na Repen-tabru. Namesto cvetja na grob gospoda Giu-liana Zannonija darujeta Boris in Sonja Gruden 25,00 evrov za SKD Igo Gruden. 8 Nedelja, 20. oktobra 2013 TRST / tržaška knjigarna - Srečanje na kavi s knjigo Izvedenki za tapkanje prikazali tehniko, ki nas osvobaja energijskih vozlov EFT metoda se je v sredo vrnila v Tržaško knjigarno, kjer so v okviru srečanja Na kavi s knjigo gostili urednico knjig o tapkanju EFT za telebane in Kako je EFT spremenil moje življenje ... in lahko tudi vaše - 13 resničnih zgodb resničnih ljudi iz Slovenije. Pika Rajnar, urednica knjig in predavateljica EFT pri organizaciji AAMET, in Barbara Žetko, izvajalka tapkanja v naših krajih, sta v teoriji in praksi predstavili tehniko, ki nam pomaga na različnih ravneh našega življenja. Pika Rajnar je razložila, da nas ta metoda osvobaja energijskih vozlov, ki nastanejo, ko se borimo s časom in z zahtevami, ki nam jih postavljajo tako drugi kot mi sami. Po mnenju predavateljice lahko harmonično življenje dosežemo tako, da se osvobodimo starih travm in energijskih vzorcev. To pa lahko dosežemo s tapka-njem. Prvi priročnik o tapkanju EFT je bil zelo odmeven in je doživel že 3. ponatis, gre pa za priročnik, ki nam pove, kako moramo tapkati. Z drugo knjigo, v kateri je zbranih 13 izpovedi različnih avtorjev, med katerimi je tudi Barbara Žetko, pa je urednica knjige želela motivirati bralce, naj čim več tapkajo. Po mnenju včerajšnje predavateljice je EFT metoda odlično sredstvo, da postanemo mehkejši, postopek pa je za nameček brezplačen in zabaven. Uvodni razlagi je sledil praktični del z vajami, pri katerem je precej številno občinstvo z veseljem sodelovalo. Predavateljica je znala tudi na veder način predstaviti posamezne vaje in tako po- skrbela za smeh in zabavno vzdušje. Slišali smo, da je EFT preprost postopek, s katerim sami uravnovesimo svoj pretok energije, ki potuje po telesnih kanalih. Ta pretok je namreč pomemben za ohranjanje telesnega in čustvenega zdravja. Nova knjiga o tapkanju je namenjena motivaciji, podpori, grajenju občutka, da je možno tudi za nas, navadne ljudi, smo slišali na predstavitvi. Med listanjem nove knjige smo videli, da so izpovedi prispevali različni avtorji - pisatelji in pisateljice, ki se razlikujejo ta- Pika Rajnar in Barbara Žetko sta obiskovalcem matineje v Tržaški knjigarni ponudili tudi praktični prikaz tehnike tapkanja kroma ko po starosti kot po svetovnem nazoru. Vsaka od zgodb prinaša iskren vpogled v učinke te tehnike in je v tem smislu dragocena spodbuda k nadaljnjemu odkrivanju lastnih potencialov vsakogar izmed nas. Namen knjige je tudi sporočiti uporabnikom, da je začetna skep-sa, ki zna biti pri neredkih še kako trdovratna, del celotnega procesa. En lep stavek o tapkanju pa je v knjigi napisala tudi znana Slovenka Manca Košir: Od tapkanja se zjasni pogled in zato sem drugačna jaz, si drugačen ti in je drugačen ves svet! (sč) kultura - Avdiovizualne dejavnosti Tudi Eva Ciuk v novem deželnem tehničnem odboru Deželna vlada je na včerajšnji seji na novo ustanovila tehnično-strokovni odbor za avdiovizualne dejavnosti. Sestavo odbora je predlagal odbornik za produktivne dejavnosti in podpredsednik Dežele Sergio Bolzonello v soglasju z odbornikom za kulturne dejavnosti Giannijem Torrentijem. Odbor je poklican, da oceni avdivizualne produkcije, ki pridejo v poštev za finančno podporo s strani Dežele. O tem sicer odloča deželna vlada. Predsednik obnovljenega strokovnega odbora je Stefano Tealdi, v njem je tudi slovenska novinarka Eva Ciuk (na sliki), sicer sama avtorica nekaterih dokumentarcev. Ostali člani odbora so Luciano Roman, Luciano de Giusti ter predsednik Deželnega sklada za avdiovizualne dejavnosti Paolo Vidali. Slednjega je odbornik Bolzonello predlagal na osnovi deželnega zakona iz leta 2006, ki določa pravila za promocijo in ovrednotenje krajevne filmske kulture. Odbor, ki mu predseduje Teal-di, bo deloval vse do prihodnjih deželnih volitev leta 2018. narodni dom - Jutri ob 17. uri O pravicah palestinskih političnih zapornikov Tržaški odbor združenja Salaam -Otroci oljke vabi jutri ob 17. uri v Narodni dom v Trstu na srečanje z Gavanom Kelly-jem, predstavnikom palestinske nevladne organizacije ADDAMEER s sedežem v Ramali turizem - Pomorska postaja Touring proslavlja sto let šolskih izletov Tudi tržaški Touring Club se bo pridružil praznovanjem stoletnice prvega šolskega izleta v Italiji, ki potekajo v raznih mestih. Pri nas bodo to obletnico praznovali na Pomorski postaji (sedež PromoTrieste) danes dopoldne, kjer bo častni gost prireditve kantavtor Simone Cristicchi, ki se mudi v Trstu s svojo predstavo Magaz-zino 18 na temo množičnega eksodusa Italijanov iz Istre. Ob tej priložnosti (prireditev se bo začela ob 9.30) bodo nagradili udeležence šolskega natečaja o zgodovini italijanskega šolskega turizma, pri katerem so sodelovali tudi dijaki italijanskih šol v Sloveniji in Hrvaški. Posvet bo sicer namenjen zgodovini eksodusa Italijanov iz Istre. občina trst - Mobilnost Jutri snidenje mladih kolesarjev »Zasedemo kolesarsko stezo«, je naslov jutrišnjih pobud, ki jih mestna občinska uprava prireja z namenom promocije kolesarjenja v mestu in predmestjih. Pobude so namenjene predvsem šolskim in predšolskim otrokom. Malčki, ki obiskujejo vrtce, se bodo zbrali ob 10.uri na Alturi (ljudski vrt), popoldne ob 15.uri pa bo pobuda namenjena učencem osnovnih in srednjih šol. Zbirališče je na Pončani, kjer se začne kolesarska pot do Glinščice oziroma do Drage. To je doslej žal edina urejena kolesarska pot v mestu in okolici. Kot je na predstavitvi dejala podžupanja Fabiana Martini se pobuda uvršča v sklop prireditev ob evropskem tednu mobilnosti. na Zahodnem bregu, ki deluje na področju političnih in državljanskih pravic Palestincev na zasedenih ozemljih. Organizacija si prizadeva zlasti za pravice palestinskih političnih zapornikov (med katerimi so številni mladoletni), nudi jim odvetniške nasvete in pomaga družinam zaprtih Palestincev. Kelly je koordinator skupine palestinskih in tujih odvetnikov (Advocacy Unit), ki delujejo v tej organizaciji. V okviru t.i. speaking toura - neke vrste informativnih, pogovornih srečanj - je oziroma še bo obiskal Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Poljsko in Slovenijo, kjer je nastopil na srečanjih in debatah, da bi širšo družbo, medije in politike seznanil s potlačenimi pravicami palestinskih političnih zapornikov. Pri tržaškem združenju Salaam so se odločili, da ga v sodelovanju s slovenskim Gibanjem za pravice Palestincev BDS (bojkot, dezinve-sticije, sankcije) povabijo še v Trst, nam je povedala predsednica Salaama Odinea Zu-pin. Kelly bo predstavil organizacijo in njeno delovanje na področju opozarjanja na kršitve pravic palestinskih političnih zapornikov. Administrativni pripor predstavlja namreč postopek, ki dovoljuje, da izraelska vojska zadrži zapornika neomejeno brez obtožbe. (sas) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 18. oktobra 2013 9 ŽARIŠČE Amerika v vlogi svetovnega policaja W Adrijan Pahor Predvčerajšnjim smo v našem šolskem avditoriju gostili priznanega slovenskega pisatelja in pesnika Ferija Lainščka. Dijakom je spregovoril o svojem pisanju, kdaj se ga je lotil, kdaj je odkril v sebi umetniško žilico, kje črpa neusahljiv vir za vse svoje tekste, saj bo kmalu - upoštevajoč njegovo vsestransko kulturno in prosvetno dejavnost, pa tudi njegovo relativno »mladost« - izšel njegov že dvajseti roman. Med drugim se je v svojem odgovarjanju na vprašanja dijakov ustavil tudi pri ameriški politiki in analiziral predvsem njeno zunanjo politiko zadnjih dvajsetih let, ko se je Amerika tako rekoč postavila v vlogo svetovnega policaja, z namenom, da poseže kjerkoli se ji zdi to potrebno oziroma kjerkoli nastopa nekdo, ki bi lahko s svojimi političnimi izbirami ogrozil ameriške interese in koncepte o »zdravi« politiki. Odgovor na to, zakaj se Amerika tako obnaša, vidi Lainšček v njeni kratki zgodovini brez vsakršne tradicije, nekakšnem aglomeratu ljudi s celega sveta, ki so naselili ameriško celino in tam šele iščejo svojo identiteto in vlogo v svetu. Ob Lainščkovih besedah sem se zamislil in ugotovil, da pisateljeve teorije niso tako iz trte izvite. PISMA UREDNIŠTVU O spremembi mej rezervata doline Gliščice Na seji dolinskega občinskega sveta z dne 27. septembra je v zvezi z vabilom g.e županji, ki sem ga posredoval v obliki resolucije o postopku, naj predlog sklepa o spremembi obsega Naravnega rezervata doline Glinščice umakne z dnevnega reda in preveri določene nedorečenosti in nepravilnosti, spregovorilo večje število občinskih svetovalcev opozicije in pozicije kar je spodbudno, saj je prava redkost, da se obravnave posameznih točk dnevnega reda udeleži toliko svetovalcev. Besedilo resolucije o postopku, kar je razvidno od predstavljenega osnutka in zapisnika zaobjame štiri fragmente priloženega poročila predlogu sklepa o spremembi začasnega obsega deželnega Naravnega rezervata doline Glinščice: 1) vloga občinske uprave pri izdelavi ohranitvenega in razvojnega načrta Rezervata doline Glinščice ter površina kompenzacij; 2) dvojna vloga nekaterih članov srenj pri predlaganju kompenzacij; 3) urbanistična namembnost opuščenega kam- Osrednji dogodek, ki je bistveno vplival na miselnost in politiko ameriške administracije oziroma na spremembe v zunanji politiki, ki so temu sledile, je bil »11. september«, ko je Amerika »iznenada« doživela tisto uničujoče zlo (terorizem), kateremu se je morala postaviti po robu in mu nameniti velik prispevek državnega proračuna. V ameriškem kongresu je veliko takih, ki tako mislijo, spomnimo se samo nekaterih predstavnikov administracije bivšega predsednika Busha, ki so pripadali skrajnim skupinam (tako krščanskim - protestantskim, kot židovskim) (da ne omenim velikega vpliva desnega krila republikanske stranke, ki s svojo politiko pogojuje tudi zdajšnjega presednika Oba-mo) za katere je dominantna vloga Amerike v svetu in morebitna vojaška intervencija tako rekoč nuja. Vsaj tretjina Američanov verjame v ta načela in vsaj polovica državljanov je prepoznala v Ameriki, njeni vojski in njenem predsedniku tisti spiritus agens, ki želi urediti svet po njenem vzorcu in političnem konceptu. V tej perspektivi je, kot že rečeno, preventivna vojna nekakšen naravni postopek v izgradnji nove svetovne ureditve, v kateri nasprotnik (če na to ure- ditev ne pristane) ni vreden drugega kot anihilacije (najprej Iran, nato Sirija), kajti ni deležen prave »orientacije«, ki mu mora zato biti posredovana in to s strani tistih, ki jo imajo, to je Američanov. Posledice take politične strategije so bili Guan-tanamo in nov zakon, ki uveljavlja ameriško interveniranje, pa naj bo že kjerkoli, saj je proti zlu dovoljeno vsako orožje, tudi če krši osnovne človekove pravice: per ab-surdum - prav zaradi iskanja orožja za množično uničenje (Irak, Iran, Sirija) so Američani uvedli to novo politično strategijo (združeno seveda tudi s kontrolo naftnih polj). V novem obdobju globaliziranega sveta ni prostora za neuvrščene, razlike med ljudmi in ideologijami se stalno, a vztrajno ekstremizirajo, zato ni dovoljeno biti nekje vmes ali na sredini. Tako se oblikujejo novi totalitarni sistemi, v katerih je dovoljena samo ena miselnost oziroma ena ideologija. Nasprotovanje temu postavlja človeka na rob, kaj hitro je označen kot neprilagojen ali celo državnim koristim nevaren element. Taka polarizacija svetovne politike pa vodi v nujno ločevanje ali povezovanje, žal pa tudi sovraštvo in hoteno asimilacijo »nevernega« neprilagojenega. noloma Brusich na levem bregu Glin-ščice; 4) izločitev iz Rezervata poldrugega hektarja uničenega zaščitenega gozda posajenega z oljkami, ki so naknadno nadomestile marelice. Gro-čane in kraške planote se podpisani s svojo resolucijo o postopku ni dotaknil kar je tudi razvidno iz poročanja prisotnega kronista Primorskega dnevnika. O vlogi srenj pri izvedbi celotnega postopka spremembe obsega rezervata tudi z izvedbo točne topografske karte ter prevzemom finančnega bremena, ker občina Dolina ni imela sredstev, sem zvedel iz objavljenega pisma, ki so ga podpisali predsedniki srenj Gročana, Draga, Boršt, Boljunec ter poverjeni za odnose z javnimi upravami srenje Dolina, v Primorskem dnevniku v torek, 8. oktobra 2013. Nesprejemljiva, nepojmljiva, nerazumljiva je odpoved dolinske občinske uprave, da se odpove lastni vlogi upravitelja Rezervata in sestavi njegovega ohranitvenega in razvojnega načrta, ki bi nadomestil sedanji začasno začrtani obseg in določil dokončni obseg z natančnejšo določitvijo meja s porazdelitvijo na območja iz črke b, 1. odstavka, člena 12 deželnega zakona št. 42/96. Tako obnašanje je poleg drugega povzročilo finančno škodo občinskim blagajnam za lepe denarje, saj je meseca julija letos enostransko prekinila pogodbo s podjetjem iz Arezza, kateremu je zaupala izdelavo razvojno-ohranitvenega plana naravnega deželnega Rezervata doline Glinščice z izgovorom, da izbrano podjetje ni zasledovalo smernic in ciljev, ki so bili določeni v razpisni dokumentaciji septembra 2009. Upam, da se podpisniki objavljenega pisma in dolinska občinska uprava zavedajo v kaj so šli. V pričakovanju na pojasnila občinske uprave pa Lep pozdrav. Načelnik svetovalske skupine Združeni v tradicijah Boris Gombač Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu V gradu Susans 12. Maravee Anima V gradu Susans v Majanu pri Vidmu se danes ob 19. uri začenja 12. izvedba prireditve Maravee Anima, ki bo v mesecu dni ponudila niz likovnih in fotografskih razstav, inštalacij, video predvajanj in prefor-manc, med 6. in 12. decembrom pa bo doživela tudi podaljšek v Kopru. Letošnja vezna nit je Telo, namen razstav in nastopov pa je presenetiti in emotivno prevzeti obiskovalca. Razstavljali bodo Mirjana Bati-nic, Sanja Kuveljic, Eelco Brand, Elio Caredda, Elio Ciol, Luca Conca, Brigitte Niedermair, Zadnja večerja, 2005 Giacomo Costa, Nancy Goldring, Liz Hingley, Iris Hutegger, Sabrina Mez-zaqui, Antonio Riello, Serse, Brigitte Niedermayr, Sebastiano Mauri, Anna Pontel, instalacije bo postavila Belinda De Vito, zvočne perfor- mance Rita Maffei, Emanuele Ca-rucci Viterbi in Franco Feruglio; sodobne plese bosta izvajali Marta Bevilacqua, Valentina Saggin, gledališko akcijo pa Claudia Contin, rež. Ferruccio Merisi. odprta tribuna Kominform poučno poglavje zgodovine V torek, 25. junija 2013, je Primorski dnevnik objavil na strani Pisma uredništvu dopis Stanke Hrova-tin v zvezi S predstavitvijo študije Nine Lončar o Ko-minformu, ki ga je označila kot »tragično obdobje ne le za Slovence cone A, ampak za ves tržaški delavski razred.« Predstavitev je bila na Opčinah ob 20.30. Ker ne vozim več avta, nisem prisostvoval predstavitvi, čeprav me je zanimalo. Moje stališče je, da je bil v Kominformu zametek poraza Stalinove doktrine socializma in avtoritarnega načina državne uprave bodisi v Sovjetski Zvezi, bodisi v državah vzhodnega bloka. Da bi to dosegel, je Stalin po smrti Lenina fizično likvidiral Trockija, Žinovevja, Ka-menjeva, Buharina, Rikova in vso staro gardo ruske Komunistične stranke. Politika Stalina je pomenila odklon od politične in ekonomske analize, ki ju je Karel Marks obdelal v svoji knjigi »Kapital«. Veljala je kot osnova miselnosti razvoja komunistične smeri v splošnem smislu brez diktatur, ker ekonomija ima svoj potek razvoja, ki jo morata spodbuditi okolje in sposobnosti posameznikov in skupnosti. Stalin ostaja v zgodovini z F.D. Rooseveltom in Churchillom kot eden od treh zmagovalcev druge svetovne vojne. Na svetu je vsak lahko koristen, če sprejme poglede in dejanja v korist svoje skupnosti in če lahko vsaka druga skupnost koristi to na osnovi lastnih pogojev in dojemanj. To je širok pojem svobode. Stalinu je to bilo nesprejemljivo, zaradi tega so še danes očitne posledice. Stalin, Tito, Dimitrov, Zahariadis, Hodža so bila imena pomembnih komunističnih voditeljev v obdobju po drugi svetovni do deklaracije Kominforma. Državne meje so najprej delile ozemlja držav zgoraj omenjenih voditeljev Sovjetske Zveze, Jugoslavije, Bolgarije, Grčije, Albanije. Nato je Kominform delil tiste, ki so prišle pod vpliv Sovjetske Zveze od tistih, ki so se tega branile. Na srečanju v Teheranu leta 1943 med F.D. Roo-seveltom, Churchillom in Stalinom je Roosevelt izrazil svojo oceno za Tita in njegovo učinkovito partizansko osvobodilno vojno. (Na področju jugoslovanskih partizanskih bojišč je bilo zadržanih približno 20 nemških divizij, ki niso bile prisotne pri zavezniškim izkrcanjem v Franciji, Normandiji in predhodno v bojih pri Stalingradu.) Takrat je Roosevelt odločil, da Anglija prekine pomoč četniškim enotam jugoslovanskega kralja Petra II Karadordeviča, ki se je zatekel v London. Te enote so bile pod poveljstvom generala Draže Mihajloviča. Poleg tega je Roosevelt odločil, da se nudi vso potrebno pomoč Titovim partizanom. Bilo je umevno, da si bosta velesili, zmagovalki po drugi svetovni vojni, razdelili vplivna področja v Evropi, ki je postala njun vojni plen. Ideološki razkol v odnosih med vzhodom in zahodom so rešili z Železno zavezo. S tem so se začasno izognili težjim medsebojnim zapletom. Stalin se je zadovoljil z doseženim vojnim plenom, prepričan, da bo po mirovni pogodbi uspel doseči še kakšno strateško korist za Sovjetsko Zvezo. Sovjetska Zveza je bila prisotna na Atlantskem oceanu preko pristanišč v Baltiškem morju: Latvija, Litva, Estonija, Poljska, Vzhodna Nemčija in področje Kalinigrada. Preko Poljske, Češkoslovaške in Madžarske je Stalin presojal, da je Sovjetska Zveza prisotna v središču Evrope. Na srečanju v Teheranu se je Stalin prilagodil vzdušju, ne da bi izrekel besede, ki bi lahko privedle do suma, da ni dokončan njegov načrt za bodočo politiko in strategijo Sovjetske Zveze. Zavedal se je, da mora izvršiti karkoli načrtuje po podpisu mirovne pogodbe, ko bodo določene državne meje in območja pod političnim vplivom vsake velesile. Železna zavesa je dovoljevala in jamčila vsakemu bivšemu zavezniku, da ukrepa na svojem področju nemoteno, dokler ne bodo časi zreli za spremembe odnosov tudi med njima. Nekaj mesecev po podpisu mirovne pogodbe februarja 1947 je Stalin, izkoriščajoč obstoj železne zavese, 27. septembra 1947 nepoteno ustanovil Urad za Informacije komunističnih partij in laburistov, imenovan Kominform s sedežem v Beogradu. Ostal je aktiven za ves potreben čas. Njegova naloga je bila koordinacija notranjih odnosov med državami vzhodne Evrope, vključena je bila informativna vsestranska izmenjava s komunističnimi strankami izven železne zavese. Kot je Stalin načrtoval, bi bil politični in ekonomski razvoj vseh držav Vzhodne Evrope, osvobojenih s strani Rdeče armade, koordiniran iz Moskve. Za povojni načrt Stalina je bilo potrebno, da Jugoslavija na katerikoli način postane sestavni del bloka držav Vzhodne Evrope. Na osnovi podrejenosti Sovjetski Zvezi bi Stalin dosegel prisotnost na Jadranskem morju in preko tega na Sredozemskem morju. To pomeni, da bi bil brez obveznega prehoda turške Bosforske ožine prisoten v Sredozemskem morju. Ostal bi odprt samo problem Gibraltarja in Sueza, za katera mednarodni dogovor dovoljuje, da se v mirnem času omogoči prost prehod ladjevja. Za Stalina je bilo pomembno, da bi dosegel v centralnem komitetu komunistične stranke Jugoslavije samo delno številčno naklonjenost članov, da bi uspel urediti pogoje, na osnovi katerih bi vodstvo samovoljno prešlo v blok držav Vzhodne Evrope. V kolikor bi Stalin presodil, da je potrebno v primernem trenutku odstaviti posameznike ali celotno jugoslovansko vodstvo, ki je delovalo za časa vojne v duhu neodvisnosti, bi ga nadomestil z njemu naklonjenimi voditelji. Ker je Trst na Jadranu, je povsem razumljivo, da zaradi strateških razlogov Zahodnih Zaveznikov ni mogel biti dodeljen komunistični Jugoslaviji. Stalin ni nudil podpore za priključitev Trsta Jugoslaviji računajoč, da bo imel na razpolago vso obalo jugoslovanskega Jadranskega morja. Obramba izbojevanega duha neodvisnosti v Narodno Osvobodilni vojni in zaupanje v lastno vodstvo je onemogočilo Stalinu uresničitev načrta v Jugoslaviji, tako onega, potem pa še Kominforma. Strateški načrti držav so vedno tajni za lastni narod in tujino. Porajajo se v glavi voditeljev in njihovih svetovalcev, ki jih ne bodo nikoli oddali javnosti. Tito je poznal namere Stalina, Stalin pa pokončno držo in trmo Tita. Kominform je v našem krajevnem obsegu časovno prehitel, kar se je pozneje zgodilo po vrnitvi Italije v te kraje. Edina različica je v določenemu številu komunistov slovenskega rodu, ki so se opredelili za tradicionalnega voditelja in simbola komunizma, za Stalina. Za Tita se je opredelila večina partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte in tistih, ki so morali ohraniti gospodarske ustanove, nastale za časa prisotnosti jugoslovanske vojske v Trstu. Na ideološko izbiro je vplivalo tudi prisvajanje ustanovljenih gospodarskih ustanov, nastalih za časa 40 dni prisotnosti jugoslovanske armade v Trstu. Prisvajanje v nobenem primeru ni soglasno, ampak vedno nasilno, ker vsaka stran si lasti pravico do imetja in opravičuje svoje obnašanje na podlagi ideološke izbire. Stalinova dogma je zamrznila ideološki razvoj v mednarodnem komunističnem gibanju. Njegova dogma je bila: »Socializem samo v eni državi«, kar je pomenilo, da je Sovjetski model države in gospodarstva edini mogoč za vse socialistične države takratnega vzhodnega bloka. Preko tega modela bi Stalin ohranil nadzor nad pridobljeno vzhodno Evropo, razširjen na druge socialistične države (Države, ki bi se morale podrediti upravi Stalina, oziroma Sovjetske Zveze). Preučevanje določenih zgodovinskih dogodkov kot je bil kominform je poučno in naj postane opozorilo za bodoče generacije. Očitki niso upravičeni, ker niso poučni in sprejemljivi. Posebno žalitve niso pedagoško opravičene, presojajo se kot osebna slabost. Danes Tržaški Partizanski pevski zbor združuje vse. Predsednik pokrajinskega odbora Zveze političnih preganjancev antifašistov italije. Sušic Ljubomir 10 Petek, 18. oktobra 2013 KULTURA / vila manin - Razstava slavnega fotografa Capa in njegove filmske »kraljice« V torek, 22. oktobra bo minilo sto let od rojstva Roberta Cape, legende svetovne fotografije in očeta sodobnega foto žurnalizma. Capa (psevdonim za Endreja Arna Fredmanna) je bil rojen v Budimpešti in je bil eden od ustanoviteljev fotografske agencije Magnum, umrl je leta 1945, ko ga je med delom v Indokini raznesla bomba. Dežela Furlanija-Julijska krajina in ustanova Villa Manin namenjata Capi obsežno retrospektivno razstavo, ki bo v Vili Manin v Passarianu na ogled od nedelje, 20. oktobra do devetega januarja 2014. Kustos razstave je Marco Minuz, ki sta ga prirediteljem predlagali agencija Magnum in mednarodni fotografski center iz New Yorka. Razstava bo od torka do petka na ogled od 10. do 13. ure, v sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure, ob ponedeljkih pa bo zaprta. Vstopnina stane 8 evrov, karta po znižani ceni pa polovico manj. V Vili Manin bo vsega skupaj na ogled kar 180 fotografij. Ne gre samo za tako imenovani klasični repertoar slavnega fotografa (predvsem vojne fotografije), temveč tudi za širokemu občinstvu nepoznanega Cape. Bil je med drugim fotograf na snemanjih znanih in manj znanih filmov, med katerimi izstopa sloviti Riso amaro s Silvano Mangano italijanskega režiserja Giuseppeja De Santisa. Prav na nekem snemanju je Capa spoznal Ingrid Bergmann, ki je bila nekaj časa (dve leti) njegova življenjska sopotnica. Desno Doris Dowling in Silvana Mangano v filmu Riso amaro in spodaj razposajena Ava Gardner v filmu Bosa grofica (La contessa scalza) robert capa gledališče - V Mariboru se začenja 48. Borštnikovo srečanje Festival z risalnimi žebljički Med desetimi predstavami v tekmovalnem sporedu tudi SSG iz Trsta z Vajami za tesnobo V. Moderndorferja V Mariboru se danes pričenja 48. Festival Borštnikovo srečanje, ki je že po definiciji »prostor večnih borb, čutnih poetik, novih spoznanj«. S sloganom Pičimo! bo znova strnil slovensko gledališko srenjo, ki se trenutno najbolj bori s posledicam gospodarske krize, ki neusmiljeno udriha po slovenskem gledališču. Selektor Primož Jesenko opaža, da je v zaključeni sezoni del ustvarjalcev umanjkal. »Za razliko od predlanske sezone sta bila različnost pristopov in širina estetskih izrazov v ustvarjanju gledališča v pretekli sezoni opazna v manjši meri. To potrjuje tudi upad produkcije, ki je bil najbolj izrazit med ustvarjalci zunaj institucij,« je pojasnil za STA. Gmotno pomanjkanje ustvarjalcu oteži ali onemogoči ustvarjanje. »Če stvarem ne damo možnosti, da se zgodijo, se bojim, da s tem za-tremo tudi potencial kakovosti. Vizije in umetniški polet ne pomenijo veliko, če ustvarjalec ne more poravnati računa za elektriko,« je dejal. Slogan 48. Festivala Borštnikovo srečanje je Pičimo!, kar simbolično ponazarjajo tudi promocijski risalni žebljički. Izbranim gledališkim predstavam sta po besedah umetniške direktorice Alje Predan skupni vrhunska režija in izvedba, v skoraj vseh pa dominirajo ženske. Tudi Borštnikov prstan bo letos prejela ženska. Jesenko je v tekmovalni program uvrstil deset predstav pretekle gledališke sezone v Sloveniji, »ki tudi s svojimi po- sameznimi nepopolnostmi govorijo zavezujoče zgodbe«. »V splošnem gre v deseterici izstopajočih predstav za projekte, ki na ravni vsebine stremijo k odkritju boljšega sveta. So predstave, ki artikulirajo težke stvari in resnično ostrino, pri tem pa ne ostajajo na površju refleksije človeške in družbene eksistence,« je pojasnil. Med njimi so štiri predstave SNG Drama Ljubljana, dve predstavi Drame SNG Maribor ter po ena predstava iz Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega stalnega gledališča Trst (z igro Vinka Moderndorferja Vaje za tesnobo), Prešernovega gledališča Kranj in neodvisne produkcije Zavod Delak. Zmagovalce bo izbrala strokovna žirija, ki jo po novem sestavljajo Barbara Orel, Tea Rogelj, Petra Vdali, To-masz Kubikowski in Jasen Boko. Še osem predstav bo na ogled v spremljevalnem programu, v mednarodnem delu se bo predstavilo pet predstav iz Nizozemske, Litve, Madžarske in Hrvaške, med drugimi režiserjev Iva van Hoveja in Oskarasa Koršunovasa. Ponovno so sestavili izbor domačih predstav za mednarodno strokovno javnost, saj bo v Maribor prišlo okoli 25 gostov iz tujine, med katerimi so direktorji festivalov in gledališč ter gledališki kritiki. Fokus je namenjen nizozemski dramatiki in gledališču. Pri okrogli mizi bodo govorili o kulturi v medijih, na konferenci o gledaliških arhivih, izvedli bodo eksperimentalno delavnico dramskega pi- glasba - Nocoj v Cankarjevem domu Deveta simfonija, pretresljivo pričevanje o zadnjih letih življenja Gustava Mahlerja Štiristavčna Deveta simfonija v D-duru, zadnja zaključena skladba avstrijskega skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja, je med svojim nastajanjem vsrkala utrujenost in razočaranje na smrt bolnega človeka, ki ga je še skelel spomin na hčerino izgubo in na odpust iz dunajske Dvorne opere zaradi njegovega judovskega rodu. Gre za glasbeni sloves, po svoji obliki močno soroden Patetični simfoniji Petra Čaj-kovskega, kjer živahna stavka obdajata počasen uvod in zaključek. Številne aluzije, od motiva iz Beethovnove Sonate v Es-duru 'Les Adieux' op. 81a, avtoci-tatov iz ciklusov samospevov Pesem o zemlji ter Pesmi za umrle otroke do takih interpretacijskih oznak, kot so senčno, umirajoče, ali obupani stavki, ki jih je načečkal med črtovji rokopisa, izražajo skladateljevo slutnjo bližajoče se smrti. Tudi bolj razgibana notranja odseka imata v sebi žalost, ki se sprevrača v prisiljeno živahnost drugega ali kljubovalnost tretjega stavka. Šele na koncu, ko violine ugašajo v dolgem ada-gissimu nepopisne lepote, skladatelj spet spravljivo gleda usodi v obraz in nam podari trenutek čiste transcendence. Delo globoke osebne izpovedno-sti bo v Gallusovi dvorani interpretiral južnokorejski dirigent in pianist Myung-Whun Chung. Naloga ne bo preprosta, saj ga bo publika lahko primerjala s presunljivim nastopom Italijana Riccarda Chaillyja, ki je isto simfonijo v okviru Festivala Ljubljana dirigiral pred dvema mesecema. Vendar ima sedanji gost za seboj številna sodelovanja z najimenitnejšimi orkestri na svetu, od Metropolitanske opere do Berlinskih filharmonikov, odlikuje pa se Gustav Mahler (1860-1911) v repertoarju 20. stoletja (še posebno v Messiaenovih delih). V Nemčiji od lanske sezone zaseda mesto glavnega gostujočega dirigenta Državne kapele v Dresdnu in to kot prvi in edini dirigent v skoraj petstoletni zgodovini orkestra. Sestav, ki večinoma izvaja opere in balete, je leta 1548 ustanovil volilni knez Moritz von Sachsen. V dolgih letih njenega obstoja so kapelo dirigirali največji nemški skladatelji, kot so Heinrich Schütz, Carl Maria von Weber in Richard Wagner, še posebno tesno sodelovanje je vzpostavila z Richardom Straussom, ki ji je posvetil svojo Alpsko simfonijo. Zaradi bogate tradicije in številnih glasbenih projektov so ji v Bruslju kot doslej edinemu orkestru podelili evropsko nagrado za ohranjanje svetovne glasbene dediščine. Koncert bo nocoj odprl sezono zlatega abonmaja Cankarjevega doma, posvečenega simfoničnim gostovanjem. Sara Zupančič glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS sanja in postavili razstavo ob 80. obletnici rojstva pisatelja Petra Božiča. »Letošnji festival bo ostal v zastavljenih okvirjih, dasiravno so malhe, iz katerih se napaja, iz leta v leto manjše,« je poudarila Predanova, ki je krmilo tega osrednjega in najstarejšega gledališkega festivala v Sloveniji prevzela leta 2009. Ze lani je ocenila, da je trenutna gospodarska kriza za marsikoga priročen izgovor za zmanjšanje svojega vložka v kulturo. »Fehtamo za popuste na vseh koncih in krajih. Festivalu s takim slovesom, tako tradicijo, tako blagovno znamko, takim mednarodnim odmevom to seveda ni v čast,« meni. Ob zaključku festivala vsako leto podelijo nagrade za najboljšo predstavo, režijo, igralske in druge umetniške dosežke. Največja festivalska nagrada je Borštnikov prstan, ki jo posebna žirija podeli zaslužnemu igralcu ali igralki za življenjsko delo. Letošnja dobitnica je po pravilu ženska, medtem ko si je prstan lani nadel Igor Samobor. Od svoje ustanovitve leta 1966 ima festival domicil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Od začetnega Tedna slovenske drame se je spremenil v srečanje vseh slovenskih gledališč in se ustalil kot festival tekmovalnega značaja, ki se v zadnjih letih vedno bolj odpira v mednarodni prostor. Poimenovan je po režiserju Ignaciju Borštniku (1858 - 1919), ki velja za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem. (STA) Lightning Bolt . Pearl Jam ■ Alternativni rok Monkeywrench, 2013 Ocena: ★★★★★★★ * r PERRLJRm Pearl Jam je izreden bend. Ne bi ga sicer uvrstil v »top five« svojih najljubših glasbenih skupin, a vseeno gre za res kvalitetno zasedbo, ki že več kot dvajset let navdušuje milijone ljubiteljev dobrega roka. Kje pa se skriva ključ tega svetovnega in dolgoročnega uspeha? Prav gotovo v glasbeno talentiranih članih, ki že veliko let nastopajo skupaj, štiri med njimi pa kar od začetka. Pomembno vlogo je odigralo tudi njihovo domače okolje: severnoameriško mesto Seattle je namreč v zadnjih tridesetih letih rodilo celo vrsto izrednih bendov, naj omenimo le Nirvana, Soundgarden in Foo Fighters. Ključno vlogo pri uspehu pa ima tudi ustanovitelj in pevec skupine Eddie Ved-der. Ob njem sestavljajo zasedbo še kitarist Mike McCready, drugi kitarist Stone Gossard, basist Jeff Ament, bobnar Matt Cameron in pianist Kenneth »Boom« Gaspar. A vrnimo se k novemu ploščku Lightning Bolt. Album, ki je izšel pred nekaj dnevi, sestavlja dvanajst komadov, nanj pa so morali Pearl Jamovi oboževalci čakati štiri leta. Plošča je glasbeno raznolika, kar pomeni, da jo sestavljajo tako rok komadi kot tudi rokersko bolj nežne balade, zaradi katerih je ameriški bend še kako priljubljen. Najprej je na vrsti Getaway, tipičen alternativni rok komad v razpoznavnem Pearl Jam stilu, takoj za tem pa hitrejša, skoraj pank pesem - single Mind Your Manners, ki bo na naslednjih koncertih Vedderja in ostalih dobesedno dvignil veliko prahu. My Father's Son je poseben komad, v katerem opisuje Vedder problematične zveze med očeti in sinovi. Drugi single Sirens je prva balada plošče, v kateri lahko prisluhnemo romantičnemu Vedderjevemu vokalu. Lightning Bolt, ki daje ime albumu, je rok komad, podoben starejšim uspešnicam ameriške zasedbe. V drugem delu plošče je najprej na vrsti zanimiva Pendulum, polna akustičnih kitar in psihedelije. Akustična kitara se prepleta z električno v naslednji Swallowed Hole, proti koncu plošče pa velja izpostaviti še priredbo Vederrjeve solo uspešnice Sleeping By Myself in baladi Yellow Moon in Future Days. Glasbena »garancija«. / ITALIJA Petek, 18. oktobra 2013 1 1 politika Monti zapustil svojo listo RIM - Osnutek stabilizacijskega zakona, ki ga je v torek sprejela vlada, je v središču razprav in polemik v političnih in v sindikalnih krogih. Včeraj je posebno zavrelo v sredinski Državljanski izbiri, saj se je njen ustanovitelj Mario Monti odločil, da jo zapusti prav zato, ker se za razliko od drugih predstavnikov stranke ne strinja z vladnim ukrepom. Vsi ostali senatorji stranke so ga namreč včeraj podprli. Monti je napovedal, da se bo pridružil mešani skupini v senatu. Sicer pa je osnutek stabilizacijskega zakona jabolko spora tudi v Ljudstvu svobode, v katerem ga »jastrebi«, kot so Sandro Bondi, Maria Stella Gelmini in Daniele Ca-pezzone, ostro napadajo. »Če ga ne bodo bistveno spremenili, ga v parlamentu ne bom podprl,« je včeraj dejal Bondi. Po drugi strani pa osnutek branijo vsi ministri iz vrst Ljudstva svobode s tajnikom An-gelinom Alfanom na čelu. Silvio Berlusconi je včeraj zbral predstavnike obeh struj, da bi med njimi posredoval, čeprav je sam že večkrat povedal, da ne more v nedogled sodelovati z demokrati, ki ga mečejo iz parlamenta. Osnutek stabilizacijskega zakona je predmet polemik tudi v Demokratski stranki. Do njega so kritični zlasti privrženci Mattea Ren-zija, medtem ko ga nekdanji tajnik Pier Luigi Bersani brani. Podmini-ster za gospodarstvo Stefano Fassina pa baje namerava ponuditi premieru Enricu Letti odstop, češ da je bil premalo soudeležen pri pripravi zakonskega ukrepa. Sindikati so posebno nezadovoljni z načrtovanimi varčevalnimi ukrepi na račun javnih uslužbencev, kot je npr. zamrznitev njihovih plač tudi v letu 2014. Sicer pa je minister za javne uprave Gian-piero D'Alia včeraj dejal, da se je vlada o tem pripravljena pogovarjati s sindikati. zda - Italijanski premier na obisku pri ameriškem predsedniku Letta in Obama: »Sodelujmo za rast« Italijanski premier Enrico Letta se v Beli hiši pogovarja z ameriškim predsednikom Barackom Obamo ansa WASHINGTON - Italijanski premier Enrico Letta je včeraj v Beli hiši ameriškemu predsedniku Baracku Obami čestital za uspeh pri rešitvi krize glede proračuna in dolga, ki je zelo pomemben za stabilnost trgov in sveta. Obama o krizi na srečanju ni govoril. »Uspeh ZDA je tudi naš uspeh,« je dejal Letta na srečanju z Obamo v Beli hiši, kjer sta govorila o gospodarstvu in potrebi po pospešitvi rasti v obeh državah in v svetu. Obama je italijanskemu premieru čestital za nedavno uspešno glasovanje o zaupnici in za pravo smer, kamor vodi stabilizacijo italijanskih financ. Letta je med drugim omenil, da je dal v proceduro predlog proračuna, ki zmanjšuje javno porabo in davke. Ob tem je izrazil zaskrbljenost nad formulami, ki ponujajo le zategovanje pasu brez rasti. Zato bo naslednje leto, ko bo Italija prevzela polletno predsedovanje EU, poudarjal agendo rasti. Obama je italijanskemu premierju pritrdil. »Evropa je važna za vse nas. Če Evropi gre dobro, potem je dobro tudi za nas,« je dejal. Tudi Letta je bil posredna žrtev ameriškega zaprtja vlade, ki je trajalo 16 dni in se je končalo včeraj zjutraj. V sredo se je nameraval udeležiti proslave leta italijanske kulture v ZDA, vendar je bila Nacionalna galerija zaprta in proslava preložena. Obama in Letta sta med drugim govorila o sporazumu o čezatlantskem partnerstvu, to je novem prostotrgovin-skem sporazumu med ZDA in EU, dotaknila pa sta se tudi kriznih žarišč v svetu, kot so Sirija, Libija in Afganistan ter vprašanja iranskega jedrskega programa. Letta je ob koncu obiska izrazil zadovoljstvo. »Srečanje je bilo dobro tako z vsebinskega vidika kot zaradi pozitivnega vzdušja, ki ga je prevevalo. Še odločneje bomo sodelovali,« je dejal. smrt - Medtem ko še vedno ni rešeno vprašanje njegovega pokopa Pokojni vojni zločinec Erich Priebke v video posnetku spregovoril »iz groba« RIM - Nacistični vojni zločinec Erich Priebke, ki je umrl minuli teden v Rimu v starosti 100 let, je včeraj spregovoril »iz groba«. Njegov odvetnik in prijatelj Paolo Giachini je namreč objavil video posnetek, ki naj bi bila nekakšna »oporoka« človeka, obsojenega na dosmrtni zapor zaradi poboja 335 civilistov v Ardeatinskih jamah leta 1944. Tudi v svojem zadnjem video posnetku je Priebke ostal neomajen in se ni pokesal zaradi svoje vloge v poboju. Kot je ponovil, so bili za poboj krivi partizani, saj je šlo le za odgovor na smrt 33 nemških vojakov, ki so jih ti pred tem ubili. »Izvedli so napad, čeprav so vedeli, da bo sledilo maščevanje (... ) Mislili so, da bo naše maščevanje sprožilo revolucijo,« je v italijanščini, a z mo- čnim naglasom dejal Priebke. Kot je nadaljeval, je njegov nadrejeni častnik v vrstah SS takrat dejal, »da je Hitlerjev ukaz, da se izvede usmrtitev, in kdorkoli v njej ne želi sodelovati, se mora postaviti skupaj z žrtvami in bo ustreljen«. »Za nas je bilo grozljivo narediti nekaj takega,« je dejal stoletnik, a opravičil se ni. Na vprašanje nekoga za kamero, ali bi lahko ne izpolnil ukaza o usmrtitvi, je odgovoril: »To seveda ni bilo mogoče.« Do objave video posnetka prihaja, medtem ko pristojni v Italiji še vedno iščejo način, kako pokopati pokojnika. Najprej so morali v torek zaradi protestov, ki so se sprevrgli v nasilje, odpovedati cerkveni pogreb v kraju blizu Rima. Nato so stekli pogovori o usodi Erich Priebke na video posnetku ansa Priebkejevih posmrtnih ostankov z Nemčijo, ki naj bi mu omogočila po- greb v domovini, a odločitev še ni dosežena. Obstajajo predvsem pomisleki, da bi se lahko Priebkejev grob spremenil v nekakšno svetišče za neonaciste. Priebke se namreč za nacistične zločine nikoli ni pokesal in jih obžaloval, zaradi česar je postal nekakšna ikona med neonacisti. Truplo tako zaenkrat ostaja na vojaškem letališču pri Rimu, čeprav so pred tem poročali, da so ga prepeljali na neko drugo lokacijo, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Po besedah Giachinija ga je Pri-ebkejev sin Ingo pooblastil, da poskrbi za pogreb v skladu z željami njegovega očeta, torej v Italiji, a tega ne more storiti, saj so truplo »ugrabile« italijanske oblasti. sodstvo - Odredba sodišča v Palermu Napolitano priča na procesu o pogajanjih mafija-dižava PALERMO - Predsednik republike Giorgio Napolitano bo nastopil kot priča na procesu o domnevnih pogajanjih med mafijo in državo, ki naj bi se odvijala v letih 1989-1993. Tako je sklenilo porotno sodišče v Palermu, pred katerim se odvija proces. Sodišče je sprejelo zahtevo tožilstva, naj kot priča nastopi tudi državni poglavar, vendar je poudarilo, da zaslišanje ne bo smelo segati v službene dolžnosti predsednika republike, tako kot določa razsodba ustavnega sodišča iz lanskega decembra. Napolitana bodo zaslišali predvsem zaradi pisma, ki mu ga je napisal funkcionar Kvirinala Loris DAmbrosio 12. junija lani. D'Ambrosijo v njem namiguje na možnost, da je bil v letih 1989-1993 kot državni uslužbenec nevede vpleten v pogajanja z mafijo. Poleg tega obstajajo prepisi prisluškovanj telefonskih pogovorov, ki so potekali med D'Ambrosiom in Nicolo Manci-nom, notranjim ministrom v letih 19921994 in enim izmed obtožencev na procesu. Nekateri sumijo, da je Mancino Giorgio Napolitano ansa prek D'Ambrosia pritiskal na Napolitana, da bi zaviral preiskave okrog domnevnih pogajanj med mafijo in državo. Pristavimo naj, da je D'Ambrosio umrl zaradi srčne kapi 26. julija lani, se pravi dober mesec po že omenjenem pismu Napolitanu. Na novico, da bo predsednik republike pozvan, naj kot priča nastopi na procesu v Palermu, so se na Kvirinalu odzvali zelo zadržano, češ da zadevo še preučujejo. Pravosodna ministrica Annamaria Cancellieri pa je odredbo sodišča označila kot »neobičajno«. Celodnevna stavka v prevoznem sektorju RIM - V Italiji bo danes križ s prevozi. Bazni sindikati so oklicali celodnevno stavko v prevoznem sektorju, ki bo prizadela tako letalske kot železniške, pomorske in krajevne avtobusne prevoze. Celodnevno stavko so okli-cali tudi bazni sindikati v javnem sektorju. Že sinoči se je začela stavka železničarjev, ki se bo zaključila ob 21. uri danes. Opolnoči je začelo stavkati osebje letalskega sektorja, vendar nekateri poleti bodo zagotovljeni. V pomorskem sektorju bodo zagotovljene predvidene povezave z otoki; pomorsko osebje bo začelo stavkati eno uro pred predvidenimi odhodi ladij. Stavka v avtobusnem sektorju bo razčlenjena po posameznih mestih. V Rimu bo osebje avtobusov stavkalo le od 8.30 do 17. ure, da bi lahko zagotovili obisk nogometne tekme med Romo in Napolijem. Iz istega razloga bo osebje podzemske železnice (progi A in B) prekinilo stavko pred začetkom nogometne tekme. V Venezueli našli trupla Vittoria Missonija in drugih CARACAS - Več kot deset mesecev po tem, ko je januarja pred obalo Venezuele izginilo majhno letalo, na katerem je bil med drugim 58-letni modni oblikovalec Vittorio Missoni, so sedaj našli trupla. Trupla je venezuel-ska mornarica potegnila z dna Karibskega morja in jih bodo sedaj pregledali forenziki. Majhno letalo BN2 Islander je strmoglavilo 4. januarja, ko je bilo na 170 kilometrov dolgi poti od otočja Los Roques južno od Caracasa do letališča Maiquetia v venezuelski prestolnici. Razbitine letala so našli več deset metrov pod morjem šele junija, da so se dokopali do trupel, pa je trajalo še nekaj mesecev več. Vzrok strmoglavljenja še vedno ni znan. Na krovu letala je bilo šest ljudi, od tega so bili štirje Italijani. Med njimi sta bila modni oblikovalec Vittorio Missoni, sin ustanovitelja prestižne modne hiše Ottavia Missonija, in njegova žena. Ottavio Missoni je umrl maja letos v starosti 92 let. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 31.052,45 € +918,56 SOD NAFTE (159 litrov) 109,04 $ -1,40 EVRO 1,3662$ +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. oktobra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 17. 10. 16. 10. ameriški dolar 1,3662 1,3561 japonski jen 133,64 133,38 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,704 25,680 danska krona 7,4589 7,4589 britanski funt 0,84760 0,84590 madžarski forint 294,41 296,13 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7027 0,7024 poljski zlot 4,1744 4,1 765 romunski lev 4,4518 4,4503 švedska krona 8,7781 8,8116 švicarski frank 1,2327 1,2341 norveška kron 8,1150 8,1365 hrvaška kuna 7,6208 7,6220 ruski rubel 43,7360 43,6995 turška lira 2,6890 2,6929 avstralski dolar 1,4069 1,4227 braziljski real 2,9599 2,9465 kanadski dolar 1,4069 1,4067 kitajski juan 8,3299 8,2725 indijska rupija 83,6390 83,8680 južnoafriški rand 13,4557 13,5110 1 2 Petek, 18. oktobra 2013 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob, štarancan - Župani pripravljeni zapreti vse sprejemne centre Dežela duši svoje naravne rezervate Paolo Vizintin Dežela FJK tvega propad svojega sistema naravnih rezervatov, in to za skromen prihranek okrog 400.000 evrov. Deželni odbor Debore Serracchiani je namreč s potrditvijo vsote, ki jo je po vnovičnem drastičnem zmanjšanju finančnih prispevkov za naravne rezervate določil njen predhodnik Renzo Tondo, postavil na kocko nadaljnje upravljanje »naravnih biserov« od Trbiža do Trsta. Občinski upravitelji so bili v sredo na sestanku z deželno odbornico za prostorsko načrtovanje Mario Grazio Santoro, ki je pozorno poslušala njihova opozorila o »nedostojno nizkem« in »daleč nezadostnem« financiranju rezervatov. Obljubila je, da se bo potrudila in poiskala rešitev, obenem pa pojasnila, da odločitev ni samo odvisna od nje, ampak predvsem od ostalih odbornikov in predsednice Serracchia-nijeve (denar je treba pač najti drugje). Občine strašijo, da bodo s 1. januarjem prisiljene zapreti vse sprejemne centre. Govor je o Doberdobskem in Prelos-nem jezeru, Otoku Cona ob izlivu Soče, rezervatu Doline Glinščice, naravnem parku Julijskih Predalp in drugih. Vsa zaščitena območja v Furlaniji-Julijski krajini so pred leti skupno prejemala okrog 1,5 milijona evrov za upravljanje rezervatov in sprejemnih centrov, nato je Tondova deželna uprava znesek zmanjšala za približno 60 odstotkov. »Rezervati so po novem prejemali 660.000 evrov na leto (vsi skupaj), kar je bilo komaj dovolj za ohranitev minimalnih dejavnosti, za preživetje. Da se razumemo, za Deželo so to majhne vsote, ki ne zadostujejo niti za ureditev navadnega krožišča,« pravi doberdob-ski župan Paolo Vizintin. Lani je Tondov odbor v deželni finančni zakon za leto 2013 vnesel novo 60-odstotno krčenje, skupna vsota znaša zdaj 250.000 evrov. Letos je odbor predsednice Serracchiani potrdil ta znesek, ki onemogoča upravljanje sprejemnih centrov in rezervatov. Zadruga Rogos, ki upravlja centra Gradina ter Otok Cona, je v Primorskem dnevniku že opozorila, da bo za doberdobski del prejela 20.000 evrov namesto 58.000, s tem pa ne bi krila niti stroškov za elektriko, plin, vodo in telefon. Pri Rogo-su je na prepihu vseh 17 delovnih mest. »Upam, da Dežela ne podcenjuje škode, ki bi jo povzročila, ko ne bi rešila problema. Upravitelji se strinjamo, da če ne bo novosti, bomo s 1. januarjem primorani zapreti sprejemne centre in prenehati z dejavnostmi. Kljub vsemu upam, da do tega ne bo prišlo. V nasprotnem primeru pa naj bo jasno, da bosta vso odgovornost nosila Debora Serracchiani in njen odbor,« je bil odločen doberdobski župan Vizintin. Poudaril je, da center Gradina privabi veliko obiskovalcev in zanimivih dejavnosti, kar pozitivno vpliva na vse območje, začenši s turističnimi kmetijami. »V deželi pa obsegajo naravni rezervati ogromne površine in veliko bogastvo, ki mu Dežela namenja samo drobtinice.« Podobnega mnenja so v Štarancanu, kjer imajo opravka z rezervatom ob izlivu Soče (v sodelovanju z Gradežem, Škocjanom in Fiumicellom). »V danih razmerah ne moremo zagotoviti ničesar, ker s takim financiranjem ne gremo nikamor. Pričakujemo, da bo Dežela dodala nova sredstva,« je dejal župan Lorenzo Presot. Občinski odbornik za okolje Matteo Negrari je pojasnil, da bo Otok Cona prejel 49.000 evrov namesto 117.000: »Tako je Dežela onemogočila pravilno upravljanje zaščitenih območij, potem ko je več let vlagala v ta sektor skupaj z EU. Pripravljeni smo vrniti ključe Deželi, da bo sama upravljala svoje centre in rezervate.« Na sredinem srečanju je bilo tudi slišati, da je Debora Serracchiani na predvolilnem shodu ob izlivu Soče svoj čas poudarila, da je treba bisere in bogastvo naše dežele zakonsko in finančno zaščititi. Tako je bilo pred volitvami, kaj pa potem? (af) gorica - Z začasnimi zaposlitvami Občina pomaga »bolnemu« sodišču Lorenzo Presot Na goriškem sodišču so slabe delovne razmere že nekaj normalnega, pomanjkanje upravnega osebja in sodnikov je kronična »bolezen«. Krajevne uprave skušajo po svojih močeh pomagati sodišču, čeprav to ni dovolj. Občina Gorica je v sodelovanju z goriškim sodiščem in Fundacijo Goriške hranilnice predložila Deželi projekt za začasno zaposlitev treh oseb, ki trenutno nimajo zaposlitve. Z enoletno socialno pogodbo naj bi te osebe pred božičem okrepile vrste uslužbencev, ki v sodnih pisarnah sprejemajo vloge za kazenske in civilne postopke. Podoben načrt je predstavila Pokrajina Gorica, sodišče naj bi kmalu razpolagalo z 11 zaposlenimi. »Morebitna ukinitev goriškega sodišča ni več aktualna, problem pa je v njegovem delovanju. Danes bomo malo pomagali, ukrepala je že tudi pokrajina,« je včeraj dejal župan Ettore Romoli, preden je podpisal dogovor o sodelovanju s sodiščem in fundacijo. Tako je povedal predsednik fundacije Carigo Gianluigi Chiozza: »Skušamo dati svoj skromen doprinos, da bodo imeli generali na sodišču vsaj nekaj vojakov.« Vršilec dolžnosti predsednika sodišča Massimiliano Rainieri je razložil, kakšne so delovne razmere na sodišču: »Število upravnih uslužbencev, ki jih država namenja temu sodišču, je daleč preskromno, poleg tega pa je trenutno še zdesetkano, saj glede na uradno število primanjkuje 30 odstotkov uslužbencev«. Podobno velja za sodnike: uradno bi jih moralo biti enajst, zdaj jih je pet; vsekakor bi jih bilo tudi enajst premalo, glede na število tožilcev (šest). Upravnega direktorja ni, ker so novoimenovanega zaradi domnevne nekompatibilnosti funkcij »zamrznili«, kmalu pa bodo prišle nove upokojitve. Tričlanski sodni senat pogosto dopolnijo s častnim sodnikom, ki ima omejene pristojnosti. Sam Rainieri je zaprosil za premestitev in nova sodnica je na porodniškem dopustu. »Sodišče je skoraj paralizirano, kazenski postopki pa medtem zastarajo. Zastaranje je poraz za vse nas, tudi za tožilce. Pravde pa trajajo zelo dolgo in tudi to ni prav, državljani so oškodovani,« je pojasnil Rainieri. Končal je s kančkom optimizma, saj naj bi se razmere v sodniški ekipi do junija 2014 vsaj delno uredile. (af) gorica - Razpisa Priložnost za študente Pogoj je znanje slovenskega jezika Univerzi v Trstu in Vidmu sta v dogovoru s Pokrajino Gorica objavili razpisa za univerzitetne študente, ki hočejo opraviti šestmesečno delovno prakso v okviru pokrajinske službe za jezikovne identitete ter tiskovnega urada. Univerza v Trstu razpisuje eno mesto za študentko ali študenta univerzitetnega študija »specialistično prevajanje in konferenčno tolmačenje«, Videmska univerza pa prav tako eno mesto za študentko ali študenta študija »prevajanje in kulturno posredovanje«, pogoj pa je odlično znanje slovenskega in italijanskega jezika. Rok za prijavo zapade v ponedeljek, 21. oktobra ob 13. uri, selekcija bo istega dne ob 17. uri v uradih Direkcije za blagijno v Hiši Čotar (Korzo Italia 55). Štipendista bosta sodelovala pri sestavljanju večjezičnega biltena Cro-nache Isontine, Cronichis Lisuntinis, Posoška kronika. Pisala bosta novinarske članke in institucionalna sporočila za splet in tiskane medije; sodelovala pri urejanju spletne strani Pokrajine Gorica; pripravljala in upravljala fotografije, namenjene večjezičnemu biltenu; sodelovala pri upravljanju pokrajinskih strani v socialnih omrežjih. Glavni pogoj je odlično znanje slovenskega in italijanskega jezika, po možnosti pa tudi znanje angleščine ali nemščine. Potrebno je tudi poznavanje računalniških sredstev, povezanih z upravljanjem spletnih strani. Praksa traja šest mesecev z možnostjo podaljšanja, 36 ur tedensko, mesečno povračilo stroškov znaša 500 evrov; informacije nudijo v pokrajinskem uradu za jezikovne identitete (identita.linguistiche@provin-cia.gorizia.it, tel. 0481-385308). goriška - Na ministrstvu poteka pregled ponudb za izbor izvajalca V Šempetru urgentni center Kaj bo s sedanjimi urgencami zdravstvenih domov na severnem Primorskem? - V Ajdovščini in Tolminu menijo, da bo s selitvijo dostopnost za občane poslabšana Te dni na slovenskem ministrstvu za zdravje poteka pregled ponudb javnega razpisa za izbor izvajalca za gradnjo urgent-nega centra v šempetrski bolnišnici, medtem pa v si v Zdravstvenem domu v Tolminu in Ajdovščini še niso čisto na jasnem, ali bodo njihove službe nujne medicinske pomoči po vzpostavitvi urgentnega centra v omenjeni bolnišnici še delovale. Sploh ne potem, ko so nekateri mediji že objavili, da se v Šempeter selijo urgence iz tolminskega, ajdovskega in novogoriškega zdravstvenega doma. Za slednjega je nekako logično, da urgenco seli v le nekaj kilometrov oddaljeno bolnišnico v Šempetru. V tem primeru bo pridobitev za paciente velika, saj bodo sprejeti in obravnavani na enem POKRAJINA Obiski vzdrževalcev morajo biti napovedani Nekateri občani so poklicali goriške pokrajinske urade in sporočili, da so jih na domu obiskali vzdrževalci, ki naj bi preverjali stanje plinske peči. Da bi razblinila dvome in preprečila morebitne goljufije, je pokrajina poslala sporočilo, v katerem razlaga, da so se te dni po naročilu same pokrajine res začele dejavnosti podjetja UCIT iz Vidma, ki vzdržuje plinske peči in napeljave ter preverja, če jih lastniki vzdržujejo, kakor določa zakonodaja. Osebje tega podjetja pa se ne pojavi nenapovedano: pred pregledom prejme uporabnik priporočeno pismo z datumom in uro obiska ter z imenom in priimkom delavca. Priporočeno pismo je tudi edina oblika komunikacije pred samim pregledom. Nenapovedanim obiskovalcem torej ne gre zaupati, pa tudi telefonski klici na to temo in predvsem osebe, ki niso imenovane v priporočenem pismu, ne sodijo v vzdrževalne dejavnosti pokrajine. Za kakršenkoli dvom je na voljo telefonska številka podjetja UCIT: 0432-421769. mestu. Več pomislekov bi vzbujali morebitni selitvi ajdovskega in tolminskega zdravstvenega doma, ki sta od Nove Gorice oddaljena po 28 oz. 39 kilometrov. V prvem primeru gre sicer za povezavo s hitro cesto, v drugem pa za ovinkasto magi-stralo. Zato si težko predstavljamo, kako bi do urgence pravočasno prispeli nujni primeri s tistega konca. Za natančnejša pojasnila smo se najprej obrnili na vodstvo šempetrske bolnišnice. »Točnega odgovora v tem trenutku še ne vem, vendar predvidevam, da se bistveno ne bo spremenila organizacija in delo v zdravstvenih domovih v Tolminu in Ajdovščini, spremembe pa bodo v Zdravstvenem domu Nova Gorica,« pravi direktor Darko Žiberna. Vprašali smo ga tudi, če lahko omenjeni selitvi - če bi do tega prišlo - povzročita probleme pri obravnavi nujnih primerov z oddaljenih območij, ki bi se pripetili izven rednega delovnega časa tamkajšnjega zdravstvenega doma. »Zanesljivo lahko trdim, da bo nova ureditev urgentne službe s pomočjo na novo zgrajenih urgentnih centrov in njej sodobno organiziranih služb pripomogla k pomembnemu napredku učinkovitosti ur-gentne službe Republike Slovenije. V resnici je prav sedanje stanje zaskrbljujoče in neprimerljivo z organizacijo in delovanjem urgentnih služb evropskih držav in tudi razvitih držav sveta,« je prepričan Žiberna. Na enako vprašanje Boža Ferfolja, direktorica ajdovskega zdravstvenega doma, odgovarja: »Imam premalo informacij pristojnih državnih služb, da bi lahko utemeljeno komentirala, kaj se bo zgodilo. Vsekakor bi z morebitno ukinitvijo naše enote nujne medicinske pomoči poslabšali dostopnost za naše občane v časovnem smislu. Doslej vložena sredstva v našo enoto, tako občinska kot naša, so zelo velika.« Podoben odgovor je posredoval tudi direktor tolminskega zdravstvenega doma, Dušan Taljat: »V bistvu se še danes ne ve, kako naj bi izgledala nova organizacija dela službe nujne medicinske pomoči. Zaradi nejasne situacije se v zdravstvenih domovih zastavlja vprašanje, ali bo v bodoče ta služba še del programov na primarni ravni in ali je zato smiselno investirati v te programe, tako glede usposabljanja kadrov, kot tudi glede nabave nujno potrebne nove opreme.« Za pojasnila smo se obrnili tudi na pristojno ministrstvo za zdravje. Tam pojasnjujejo, da je bilo v zadnjih dvajsetih letih že več poskusov organiziranja urgent-ne službe v bolnišnicah, z resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 pa je za zagotavljanje nujne medicinske pomoči v bolnišničnem delu predvidena izgradnja mreže urgentnih centrov državi. »Pridobljena so evropska sredstva in aktivnosti glede bodoče gradnje urgentnih centrov v posameznih bolnišnicah so v polnem teku,« odgovarjajo na ministrstvu. Analize, ki bodo podlaga mreži izvajalcev nujne medicinske pomoči, se šele pripravljajo, predvideva pa se, da [(u»ihll "^llllls m t m t¡ ¡Bíi i /u Šempetrska bolnišnica foto k.m. se bo prehospitalna enota iz zdravstvenega doma preselila v prostore novega ur-gentnega centra, medtem ko naj bi ostala mreža oz. ekipe nujne medicinske pomoči ostala zdravstvenih domovih v istem obsegu oziroma se bo po potrebi prilagodila razmeram na terenu. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. oktobra 2013 13 1 gorica - Pismo Italijanke z otroki v slovenski šoli »Dvojezičnost je priložnost, ki jo mi hočemo izkoristiti ril • V« v« • zato, ker je nasi starsi niso« V goriški italijanski javnosti je bilo v zadnjem času slišati nekaj užaljenih ugovorov v zvezi z zahtevami po postavitvi dvojezičnih napisov in smerokazov. Zahteve so Slovenci postavili ob priložnosti dograditve nove avtoceste med Vi-lešem in Gorico, ki je speljana skozi občino Sovodnje (na dvojezičnem območju), zadevajo pa tudi krožišče pri Štan-drežu, kjer zakonodaja ravno tako predvideva vidno dvojezičnost. S časom in prostorom so bile skregane tudi neprijazne reakcije na dvojezične informativne table, ki jih je na gradbišče v goriškem mestnem središču namestilo gradbeno podjetje. Staromodne polemike so - prav tako v italijanščini - naletele na bister odziv Goričanke Eleonore Sartori na spletni strani Foruma Gorica Gorizia Guri-za. Objavljamo ga v prevodu, ker smo prepričani, da lahko nagovarja tudi slovenskega bralca. »Ker se ne morem izogniti komentiranju jalovih polemik o odnosih med Italijani in Slovenci, ki se redno pojavljajo v časopisih, sprašujem vse tiste gospode -upravitelje in navadne občane, ki jih netijo ob vsaki priložnosti - ali nimajo niti najmanjšega pojma o tem, kako malo se z njihovimi shemami strinja moja generacija: tridesetletniki. Naj jim še nekaj po- vem: ne samo, da se pred tablo z napisi v dveh jezikih sploh ne užalimo, kot tudi ne pred pozdravom »dobro jutro« ali »dober dan«. Globoko smo prepričani, da je dvojezičnost, ki je za mnoge prepovedana beseda, v resnici priložnost. Mi jo hočemo izkoristiti za svoje otroke, čeprav naši starši te priložnosti nam niso ponudili. Prav zato mnogo nas vpisuje otroke v slovenske šole, že od otroških jasli. To je zahtevna odločitev. A je tudi obvezna, če želiš, da bi tvoj otrok obvladal jezik, ki ga uporabljajo le dva koraka od tvojega doma. V italijanskih šolah pa slovenski jezik ni v predmetniku. Koliko stvari so mi že očitali! Da mi ni pri srcu moja kultura, pa čeprav sem obiskovala klasični licej Dante Alighieri in sem na to ponosna. Da bom ustvarjala težave svojim otrokom, ker jim ne bom mogla pomagati pri pisanju domačih nalog: jaz sem se na svoji šolski poti, ki je trajala 18 let, vedno sama znašla in sem dosegala dobre rezultate. Da nisem občutljiva do dogodkov, ki so zaznamovali to ozemlje, ker jih nisem doživela neposredno: pa saj je moja babica Istranka, njenega 17-letnega sina (mojega strica) pa so vrgli v fojbo in ga niso nikoli več našli. Dragi gospodje, moja generacija je vajena potovati, spoznavati druge kulture, hoče gledati naprej in noče pozabiti, kaj se je zgodilo - a samo zato, da se ne bi ponovilo. Noče fizičnih, mentalnih ali jezikovnih pregrad. Noče zapraviti priložnosti, da lahko spozna kulturo svojih sosedov ter da ceni njihov jezik in književnost. Kajti če hočete ali ne, Gorica ni več razdeljeno mesto, temveč je zmes jezikov in kultur, v kateri ni državljanov, jezikov ali šol prvega in drugega razreda. Privoščim vam, da bi porušili svoj osebni zid in se pridružili novemu toku ter si tako prihranili neizogiben prizor: igralci, ki v dekadentnem gledališču govorijo med sabo pred praznim parterjem.« Eleonora Sartori gorica - Letošnja ponudba Slovenskega stalnega gledališča gorica - Slovik Minister Sest predstav in »bonus« Masteh Dobrodošlico umetniški koordinator-ki Slovenskega stalnega gledališča (SSG) Dia-ni Koloini sta včeraj v Gorici izrekla predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec in predsednik Kulturnega doma Igor Komel. »Skupaj si prizadevamo, da bo sezona SSG pritegnila in zadovoljila tudi goriško občinstvo,« je uvodoma povedala predsednica centra Bratuž, kjer je potekla predstavitev. Glavno besedo je seveda imela Diana Koloini. Goriški publiki bodo postregli s štirimi novimi predstavami z igralci ansambla SSG in pod režijskim vodstvom protagonistov slovenske gledališke scene. Ponudbo bosta dopolnili gostujoči predstavi in še glasbeni »bonus«. Novosti in klasika, domači kraj in eksotika bodo v enaki meri prisotni v abonmajski sezoni z naslovom »Sledi srca«, ki jo bo 18. novembra odprla premiera slovenske praizvedbe ene najuspešnejših dram britanske sodobne dramaturgije - »Plemena« Nine Raine; družinska drama v režiji Matjaža Latina govori o soočanju z drugačnostjo, v tem primeru s komunikacijo preko govorice »plemena« gluhonemih. V nadaljevanju sezone bo tržaški pisatelj in režiser Marko So-sič postavil na oder diptih enodejank »Dvorišče« in »Koli« sodobnega italijanskega dramatika Spira Scimoneja; v kratkih komornih igrah se absurd meša z vsakdanjostjo, groza s smehom, zaznamovane pa so s politično ostrino in prežete z globoko humanistično mislijo. Režiser Ivica Buljan bo nato segel v srce ruske dramatike z uprizoritvijo drame »Striček Vanja« Čehova; klasični tekst, ki ga bo režiser posodobil, vsakič predstavlja izziv za ustvarjalce in publiko, je poudarila Ko-loinijeva. Četverico goriških uprizoritev bo maja prihodnjega leta sklenilo »Pet modernih no dram« kultnega in kontroverznega japonskega avtorja Yukia Mishime v režiji Mateje Koležnik. No igre so umetniška oblika, ki pripada tradiciji klasičnega japonskega gledališča, Mishima pa je vanje vlil svežega življenja, da zvenijo moderno in neposredno, kot bi bile zasnovane danes. Poleg štirih omenjenih predstav si bodo goriški abonenti ogledali še dve gostujoči uprizoritvi. Prešernovo gledališče Kranj bo nastopilo z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya, ki obravnava sporno in aktualno temo spolne zlorabe v katoliški Cerkvi. Druga gostujoča predstava bo komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, ki jo bo na oder postavilo Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca. Abonentom bodo ponudili še možnost nadgrajevanja abonmajskega programa s kulturnim »izletom« v Ljubljano. Kdor bo namreč kupil vstopnico za ogled Foersterjeve opere »Gorenjski slavček« v režiji Vita Tau- ferja, bo imel na voljo brezplačni avtobusni prevoz do Ljubljane in nazaj; to bo tudi priložnost za ogled obnovljene Operne hiše. Abonmajske predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi in bodo uprizorjene v dvoranah centra Bratuž in Kulturnega doma, prodaja abonmajev pa bo potekala pri blagajni centra Bratuž. gorica - Doslej brez posluha »Slovenski dogodek v italijanski sezoni!« Udeležba višješolcev na predstavah SSG je že dogovorjena »Čas je zrel, da bi eno izmed slovenskih predstav vključili v sezono mestnega gledališča Verdi,« je med včerajšnjo predstavitvijo ponudbe SSG poudaril Igor Komel iz Kulturnega doma in svoj apel naslovil na župana Gorice, ki je obenem tudi odbornik za kulturo. »V mestu potrebujemo takšna znamenja. Obenem bomo dodatno ovrednotili našo kulturno produkcijo,« je še dejal Komel in pojasnil, da sicer že od leta 2005 vsako leto pošiljajo pismo s predlogom goriški občini, ki je lastnica teatra, in umetniškemu vodji italijanske sezone Walterju Mramorju, a je vsakič naletelo na gluha ušesa. Jezik seveda ne bi bil problem, saj so slovenske gledališke predstave opremljene z italijanskimi nadnapisi. Če pa bi v Verdiju uresničili kvaliteten glasbeni dogodek, se problem jezika ne bi več postavljal. Livio Semolič iz Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je udeležil včerajšnje predstavitve v centru Bratuž, je izrazil prepričanje, da bi tudi Gorica lahko sledila zgledu SSG in Stalnega gledališča FJK, ki sta se v torek predstavila v Ljubljani. Z ozirom na to je pozval k večjemu povezovanju z gledališko ponudbo v Novi Gorici. Pomemben je bil tudi njegov poudarek, da mora sezona SSG vstopiti v programe slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, »zato da bomo presegli tradicionalni krog občinstva, predvsem pa da bomo dosegli tisto ciljno publiko, ki bo bistvenega pomena za nadaljnji obstoj našega gledališča. SSG je namreč špica slovenske kulture v Italiji in za manjšino tudi največji finančni zalogaj«. Na ta namig je Franka Žgavec odgovorila, da je udeležba višješolcev na predstavah SSG že dogovorjena, »sedaj moramo aktivirati in v gledališče privabiti še učitelje in profesorje«. Delajo tudi na tem, da bi v Gorici gostovali dve predstavi iz programa SSG »Morski pes« za nižješolce. »Imamo ambicijo, da bi prišli v italijanski kulturni prostor. Bo treba pač vztrajati,« pa so bile včerajšnje besede Diane Koloini. Ivica Buljan kroma Na Slovenskem izobraževalnem konzorciju (Slovik) s sedežem v Gorici so že stekle dejavnosti v študijskem letu 2013-2014. Nova sezona pa se bo uradno začela v torek, 22. oktobra: otvoritvena slovesnost bo ob 17.30 v Tumovi dvorani KB centra na Verdijevem korzu. Posebni gost na večeru bo Jernej Pikalo, slovenski minister za izobraževanje, znanost in šport. Ob tej priložnosti bodo najprej podelili diplome študentom, ki so lani na Sloviku zaključili multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast, preostali del programa pa bo potekal v obliki pogovora z ministrom. Jernej Pikalo je na fakulteti za družbene vede diplomiral iz mednarodnih odnosov, doktoriral pa je iz političnih znanosti. Je član domačih in tujih strokovnih združenj s področja politologije, avtor knjig in stalni gostujoči profesor na European Inter-University Centre v Benetkah in na univerzi Bifrost na Islandiji, dalje predsednik programskega sveta RTV Slovenija ter nacionalni koordinator Sveta Evrope za področje državljanstva in državljanske vzgoje. V letu 2011 mu je bila zaupana funkcija prode-kana fakultete za družbene vede za dodi-plomski in magistrski študij. Jernej Pikalo gorica - Skupina HackerSpace GO na evropskem sejmu V Rim ponesli »Utrip Zemlje« Njihov seizmograf, sestavljen iz zavrženih trdih diskov, je bil nagrajen s trakom »Maker of Merit« in je pritegnil pozornost geofizikov V prvem oktobrskem koncu tedna so se hackerji iz goriške skupine HackerSpace GO odpravili v Rim. Tam je potekal Maker Faire Rome, evropski sejem »makerjev« - oseb, ki same ali v skupini izdelujejo najrazličnejše stvari, od robota, zgrajenega iz odpadnih CD-jev, do tri metre visokega 3D tiskalnika, ki tiska glinene hišice. Na sejmu je sodelovalo preko 400 tovrstnih skupin, HackerSpace GO pa je predstavil projekt, ki so ga njegovi člani izdelali v minulih mesecih in ga poimenovali »EarthBeat« - »Utrip Zemlje«. Gre za tridimenzionalni seizmograf, ki so ga sestavili iz zavrženih trdih diskov. Trdi disk (»hard disk«) je pom-nilniška enota, ki jo danes dobimo v vsakem računalniku. Sestavljena je iz ene ali več plošč in glave: plošče se vrtijo, glava pa se pomika po njih in »izpisuje« podatke. Iznajdljivi goriški hackerji so izrabili mehanizem, ki pomika glavo, za senzor seizmičnih valov. Tako pridobljeni signal ojačijo in filtrirajo z doma narejenim vezjem, nato ga digitalizirajo s pomočjo Ar-duina in nazadnje prikažejo na ekranu računalnika. Goričani so se domov vrnili počaščeni, saj so organizatorji sejma projekt »EarthBeat« nagradili s trakom »Maker of Merit«, bili pa so tudi deležni podpore geofizikov, ki so obiskovali Maker Faire in jih povabili na državni sedež italijanskega inštituta za geofiziko in vulkanologijo INGV. Tam so jim prikazali svoje seizmografe in jim dali nekaj idej, kako lahko »Earth-Beat« izboljšajo. HackerSpace GO je skupina ljubiteljev elektronike, informatike in tehnologije nasploh, ki se ob koncih tedna zbirajo v prostorih društva Oton Župančič v Štandrežu. Tam ustvarjajo najrazličnejše predmete in naprave, obenem pa širijo in delijo svoje znanje in ideje. Veseli bodo vsakogar, ki se jim bo pridružil. Senzor »EarthBeat«, na njem priznanje s sejma Maker Faire Rome: modri trakec z napisom »Maker of Merit« 1 4 Petek, 18. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR kromberk - Roman o Langobardih Klavora je zgodovino prepletel z domišljijo Vasjo Klavoro poznamo kot zdravnika, primarija, akademika in politika, obenem pa tudi kot velikega poznavalca prve svetovne vojne. Na vojno temo so znane njegove knjige »Plavi križ«, »Koraki v megli«, »Škabrijel« in druge. Pred nekaj dnevi pa je med bralce prišla njegova zadnja knjiga z naslovom »Kraljeva gora«. Za razliko od prejšnjih del, ki so opisno-zgodovinskega značaja in pri katerih se je naslanjal na pričevanja in dnevnike vojakov na fronti, je »Kraljeva gora« zgodovinski roman. Postavljen je v leto 560 po Kr., ko so Langobardi pod poveljstvom kralja Alboina prodirali v naše kraje iz Panonske nižine in se v nekaj desetletjih naselili po severni in srednji Italiji. Knjigo so pred kratkim predstavili pred polno dvorano kromberškega gradu. Ob avtorju sta bila še sekretar na slovenskem ministrstvu za kulturo Silvester Gabršček in Zdravko Duša za Cankarjevo založbo. Prisotne sta uvodoma pozdravili še Inga Brezigar v imenu Gori- Vasja Klavora in Silvester Gabršček na kromberški predstavitvi nove knjige foto vip škega muzeja in predsednica Goriškega literarnega kluba, Darinka Kozinc. V nadaljevanju so Klavora in njegova sogovornika obelodanili deloma še nepoznano poglavje o Langobardih pri nas, spregovorili so o njihovi zapuščini in sledeh, ki jih arheologi in zgodovinarji še odkrivajo. Avtor je povedal, da je prebral veliko število knjig in dokumentov o Lan-gobardih, obiskal je tudi kraje, kjer so pustili največ sledi. Na podlagi zbranega gradiva je nato sestavil leposlovno delo, ki sicer temelji na zgodovinskih virih, zgodba sama pa je plod njegove domišljije. Dodal je še, da so ga Langobardi in njihova 200-letna prisotnost v naših krajih prevzeli po številnih obiskih Čedada, ki je bil eno izmed njihovih glavnih središč. Po mnenju založnika in ljudi, ki so jo že prebrali, je knjiga na450 straneh lepo berljiva, saj se avtor izogiba suhoparni zgodovinski pripovedi. V ospredju so človeški liki, njihovi značaji in dogodivščine, ki so zaznamovale njihovo življenje. (vip) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: danes, 18. oktobra, ob 20.30 »Uomi-ni sull'orlo di una crisi di nervi« (R. Galli in A. Capone), nastopa gledališka skupina Estravagario Teatro iz Verone; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 20. oktobra ob 17. uri komedija »Mandra-gola« (Nicolo Macchiavelli), nastopa KD Kontrada - Kanal, v režiji Blaža Valiča; prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo, informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA da predstava »Ti-mon Atenski«, ki je bila napovedana za danes in jutri zaradi bolezni v ansamblu odpade. H Mali oglasi PRODAM peč na drva; tel. 3402719034. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Gloria«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Nekaj je v zraku« (Olivier Assayas) - Francija, 2012 (filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Escape Plan - Fuga dall'inferno«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Co-se nostre - malavita«. Dvorana 4: 17.30 - 22.00 »Aspirante vodovo«; 20.15 »Sacro GRA«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. Fl Razstave »KOGOJEVI DNEVI«: danes, 18. oktobra, ob 18.30 v Galeriji Rika Debe-njaka v Kanalu odprtje razstave Pavla Medveščka, ob slikarjevi 80-letni-ci, igral bo violinist Marko Kodelja. RAZSTAVA O PAVLINI KOMEL, njeni družini in društvenem delovanju na sedežu društva Kras Dol-Poljane na Palkišču, bo na ogled še do jutri. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Gorici bo v soboto, 19. oktobra, ob 11. uri odprtje razstave Goričanke Mariadolores Simone z naslovom »Tantra«. S Izleti SPDG vabi v nedeljo, 20. oktobra, na tradicionalno druženje ob kostanju pri Štekarju v Števerjanu. Ob priložnosti prireja tudi pohod in kolesarsko vožnjo (gorska kolesa). Zbirališče za pohod in vožnjo ob 9.45 pred športno halo v Podgori. kostanjevica nagrada in simpozij Ustanova patra Stanislava Škrabca bo v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici drevi ob 19. uri razglasila deseto generacijo Škrabče-vih štipendistov ter se poklonila dosežkom na področju slovenističnega jezikoslovja s podelitvijo nagrade Marku Snoju. Slavnostni govornik bo Jernej Pikalo, slovenski minister za izobraževanje, znanost in šport. Danes v Novi Gorici potekajo tudi 8. Škrab-čevi dnevi, ki so posvečeni jezikoslovju v najširšem pomenu besede, zato so organizatorji k sodelovanju povabili jezikoslovce vseh smeri, še posebej se nadejajo prispevkov o zahodnem slovenskem narodnostnem prostoru. Za podelitev štipendij deseti generaciji izbranih študentov sloveni-stike, slavistike, klasične filologije in nagrade za dosežke na področju slo-venističnega jezikoslovja se ustanova vrača v novogoriško Kostanjevico, duhovno središče in pomemben kulturni spomenik. Enoletne štipendije, namenjene perspektivnim študentom, bodo podelili Maruški Agrež, Nini Ditmajer, Kaji Dobrovoljc, Mateju Metercu, Lari Unuk in Polonci Zupančič. Minister Pikalo pa bo podelil peto Škrabčevo nagrado za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja Marku Snoju. Ob tej priložnosti bosta na ogled tudi grobnica Bourbonov in Škrabčeva knjižnica, ki hrani dragocene tiske od 16. stoletja dalje, med drugim tudi 30 prvotiskov, in slovnico Adama Bohoriča »Arcticae horu-lae« z avtorjevim posvetilom. (km) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom v oazi. Po povratku bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 3804203829 (Miloš). Avtobus bo ob 7.45 v Štivanu, ob 8. uri pred spomenikom v Jamljah, ob 8.15 v Doberdobu in ob 8.30 pred picerijo Al gambero v Ronkah. 24. JESENSKI POHOD NA SABOTIN bo v nedeljo, 20. oktobra, z zbirališčem nad sabotinsko cesto ob 8.30 in odhodom ob 9. uri. Na vrhu Saboti-na med ruševinami cerkve Sv. Valentina bo ob 10.30 maša, za udeležence pohoda bosta sledili kosilo ob 12.30 ter družabnost. AŠKD KREMENJAK IN TD DREN prirejata 18. Kraški krožni pohod Jam-lje - Sela na Krasu - Jamlje v nedeljo, 20. oktobra. Ob 9. uri vpisovanje v večnamenskem centru v Jamljah, ob 10. uri začetek pohoda. Ob 13. uri kosilo v Jamljah, sledijo družabne igre za prehodni pokal in ples. Obvezen je ve-ljevni osebni dokument. Ob slabem vremenu pohod odpade. Obvestila DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE vabi v torek, 22. oktobra, ob 18. uri na prvo srečanje tečaja modernega plesa, ki je namenjen osnovni, nižji in višji srednji šoli; vodila pa ga bo Daša Grgič na sedežu društva. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE pridno vadi za novo pevsko sezono. Otroci iz vrtca in osnovne šole, ki se jim želijo pridružiti, naj pridejo v Kulturni dom v Sovodnjah vsako soboto od 10.45 dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. novembra, martinovanje v gostišču Pri Šterku v Ajševici v Novi Gorici. Prijave vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja kobarid Mrtva letalca Strmoglavljeno letalo Včeraj deset minut pred tretjo uro popoldne je pri Skalci v bližini Kobarida strmoglavilo lahko motorno letalo, pri čemer sta umrla dva moška. Z novogoriške policijske uprave so sporočili, da žrtvi tragičnega strmogla-vljenja sta 33-letni Ljubljančan in 27-letni Izolčan. Na upravi za zaščito in reševanje so zapisali, da je letalo, ki je vzletelo z bovškega letališča, okrog 14.50 priletelo v žice daljnovoda in strmoglavilo na desni breg Soče. V lasti naj bi bilo Aero-kluba Portorož, šlo pa naj bi za ultra-lahko letalo slovenskega proizvajalca Pi-pistrel, so poročali slovenski mediji. Na prizorišče nesreče so prišli policisti, kriminalisti, gasilci in reševalci. O tragični smrti dveh letalcev so bili obveščeni tožilci in preiskovalni sodniki, poleg že omenjenih pa se je na kraj pripeljal tudi preiskovalec letalskih nesreč Toni Stojčevski, ki je povedal, da bo vzrok nezgode znan po opravljenem ogledu, ki bo končan danes. K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - UTE:. danes, 18. oktobra, bo ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici odprtje 28. akademskega leta s predavanjem Davida Macculija z naslovom »La struttura della lingua sacra in Bach ed in Mozart. Suoni e lettere ebraiche; 21. oktobra začetek lekcij; več na www.uni-versitaterzaetagorizia.191.it. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v nedeljo, 27. oktobra, ob 13. uri v gostilni Pri Miljotu pri Devetakih; vpisovanje do četrtka, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vižintin). H Prireditve KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja vsako soboto od 15. do 16. ure otroške urice namenjene otrokom vrtca in osnovne šole pod vodstvom Tanje Gae-ta in njenih pomočnic; informacije po tel. 338-3176605 (Katjusa). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. oktobra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado«. Povorko po doberd-obskih ulicah bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku baklade bo v župnijski dvorani popestril večer moški pevski zbor Jezero, sledila bo družabnost. Izkupiček bo namanjen hospicu »Via di Natale« v Avianu. DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI prireja srečanje s poezijo danes, 18. oktobra, ob 18. uri v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a. Predstavili bodo zbirko »Quadri di un viandante« Pietra Mastromonaca. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 18. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Gli Amici dei Musei incontrano l'arte II - Il borgo -/ V tretje so ga prijeli Tri dni zaporedoma si je na istem bencinskem servisu v Rožni Dolini natočil bencin, ne da bi za to plačal. Potem, ko je dvakrat odpeljal, mu v tretje ni uspelo, saj ga je osebje servisa pridržalo do prihoda policistov. Moški se je v nedeljo, ponedeljek in torek vsakič pripeljal z avtomobilom z italijanskimi registracijami. Policija je ugotovila, da gre za 52-letne-ga italijanskega državljana, utemeljeno ga sumijo več kaznivih dejanj tatvin goriva na istem bencinskem servisu. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo. (km) V Gabrjah drevi o preventivi Prostovoljni krvodajalci iz Sovodenj v sodelovanju z goriškim zdravstvenim podjetjem prirejajo nocoj ob 20. uri na sedežu društva Skala v Gabrjah predavanje o preventivnih pregledih; sodelovali bodo anatomopatolog Antonio Co-lonna, kirurg Giuseppe Stacul in endo-skopistka Nicoletta Orzes. Razstava in Kafkova nagrada V galeriji Kulturnega centra Lojze Bra-tuž bo danes ob 17.30 odprtje razstave v okviru tretje izvedbe prireditve, ki podeljuje literarno nagrado Franz Kafka Italia. Razstavljalo bo štirinajst likovnikov iz Goriške, Furlanije in od drugod, med njimi so tudi nam znani David Faganel, Andrej Kosič in Adriano Velussi. Podelitev nagrade pa bo jutri ob 17. uri v veliki dvorani centra Bratuž; med letošnjimi dobitniki je tudi major Giuseppe Amato, poveljnik mirovne misije KFOR na Kosovu. Šmartno v goriški galeriji V likovni galeriji ArtOpenSpace v Ulici Diaz v Gorici bo ravno tako danes, vendar ob 18. uri, odprtje čezmejne razstave, ki jo bodo sooblikovali udeleženci ex-temporeja Šmartno 2013. di Sanvincenti« Stefanie Grion; več na www.leg.it, vstop prost. DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE prireja na sedežu društva v soboto, 19. oktobra, »Doljanski oktoberfest«: ob 14. uri bo start pohoda na Kal po kraških sledeh, ki ga bo vodil Srečko Vi-sintin; od 18. ure dalje bo ples in zabava s skupino Tri prašički. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN prireja v soboto, 19. oktobra, v društvenih prostorih v Štmavru kulturni večer z začetkom ob 20. uri. Oblikovali ga bodo moški pevski zbor Štmaver in ansambel SCGV Emil Komel. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavo fotografij Katerine Pittoli in Yuliye Chumachenko. »POJDI Z MENOJ - S PESMIJO PO SLOVENIJI« - Občina Sovodnje s podporo Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev istoimenske knjige in zgoščenke, ki bo v torek, 22. oktobra, ob 18. uri, v občinski knjižnici v Sovodnjah. Knjigo in zgoščenko bodo predstavili Blaž Pucihar, avtor glasbenih priredb, Dušica Kuna-ver, avtorica besedil, Damijan Ste-pančič, ilustrator in Irma Toman, predstavnica založbe Oka. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Luisa Merig-hi vd. Del Prete (iz Vidma) v cerkvi v Svetogorski ulici in na pokopališču; 11.50, Vilma Ceccone vd. Nibrant s pokopališča v cerkev v Stražcah in na pokopališče v kraju Ragogna (UD). DANES V GRADIŠČU: 10.50, Romano Travan s pokopališča v stolnico in na pokopališče. AŠD Sovodnje žaluje ob slovesu svojega bivšega odbornika in podpredsednika Julka Čaudka in izreka svojcem iskreno sožalje. / SVET Petek, 18. oktobra 2013 1 5 zda - Potem ko je podpisal zakon o proračunu in javnem dolgu Obama kritiziral republikance zaradi škode gospodarstvu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj ostro kritiziral kongresne republikance zaradi "nesmiselne" škode, ki so jo z zaprtjem vlade in zavlačevanjem pri dvigu dovoljene meje zadolževanja povzročili gospodarstvu, in jih pozval k resnemu delu. Obama je zgodaj zjutraj podpisal zakon, ki omogoča nadaljnje financiranje vlade do 15. januarja in viša dovoljeno mejo zadolževanja, da bo zadostovala do 7. februarja. Kongresni republikanci so 1. oktobra ustavili financiranje vlade z zahtevo, da se odvzame denar leta 2010 sprejeti zdravstveni reformi, ki sta jo potrdila oba domova kongresa, na koncu pa je prestala tudi ustavno presojo vrhovnega sodišča ZDA. Obama in demokrati so izsiljevanje zavrnili in po dveh tednih, ko je priljubljenost republikanske stranke v ZDA padla na zgodovinsko dno, dosegli zmago. Republikanci so po lanskih predsedniških volitvah dobili nov poduk, da se Amerika spreminja v smer, ki jih dolgoročno potiska iz igre za Belo hišo in prevzem večine v senatu, če ne bodo spremenili svojega pristopa. Zanašanje na bele moške volivce jim sicer lahko še nekaj let zagotovi večino v predstavniškem domu, v katerega se voli po strankarsko zarisanih volilnih okrožjih, vendar pa večina Američanov več nima posluha za politiko izključevanja, blokad in sporov za vsako ceno. Del strankinih voditeljev, kot je na primer senator iz Arizone John McCain, je to dojel, velik del članov predstavniškega doma pa še ne. Zakon o financiranju vlade in javnem dolgu na koncu ni vseboval nobene od radikalnih zahtev razen določila, da je potrebno temeljito preveriti prosilce za subvencije pri nakupu zdravstvenega zavarovanja. Ironično - vsebuje pa dodatno porabo. 35 strani dolg zakon namenja denar za pomoč Koloradu zaradi poplav, denar za veterane, za lov na afriškega zločinca Josepha Konyja, 174.000 dolarjev za družino pokojnega demokratskega senatorja Franka Lautenberga in drugo dodatno porabo. V zakonu je tudi določilo, da se mora sestati poseben odbor za pogajanja o proračunu, sestavljen iz članov senata in predstavniškega doma ter do sredine decembra pripraviti predloge za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. S tem bi se potem izognili ponovitvi cirkusa prihodnje leto, ko bo spet potrebno financirati vlado in zvišati mejo javnega dolga. Zgodaj zjutraj sta tako uvodoma šla na zajtrk predsednika odborov za proračun republikanec Paul Ryan iz Wisconsina in demokratka Patty Murray iz Washingtona. Na dogovor nihče resno ne računa, vendar pa je vsekakor bolje, če se pogovarjajo, kot pa ne. "Američani so siti Washingto-na," je dejal Obama in obenem zagotovil, da so le uspeli ohraniti zaupanje v kreditno verodostojnost ZDA. Ocene škode zaradi zaprtja vlade so se gibale okoli 200 milijonov dolarjev na dan, skupni račun zaradi igranja s kreditno verodostojnostjo pa naj bi bil 24 milijard dolarjev. Voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi je v sredo zvečer republikance vprašala, ali se jim zdi vredno, da so povzročili toliko škode in skrčili gospodarsko rast za 0,6 odstotka. Politična preigravanja so v sredo zvečer v času glasovanja o kompromisnem predlogu v predstavniškem domu spravile ob živce in zdravo pamet kongresno stenografi-njo Dianne Reidy, ki je stopila na govorniški oder in se zadrla v mikrofon, da je natolcevanje o "enotni državi pod Bogom" navadna neumnost, ker ZDA niso bile nikoli enotne. Nato so jo na silo odstranili in poslali na psihiatrično opazovanje. V zadnjih dveh tednih je živce izgubljal tudi kongresni kaplan, ki je vsak dan začel molitve s pozivom Bogu, naj poslancem vlije modrost in to na glas pred njimi. Na koncu je le zmagala zdrava pamet in v ZDA ter po svetu je zavladalo olajšanje, čeprav z rezervo, saj ni nobenega jamstva, da se vse skupaj ne bo ponovilo spet v začetku prihodnjega leta. Barack Obama ansa Direktorica Mednarodnega denarnega sklada IMF Christine La- garde je pozdravila dogovor, ampak hladno pripomnila, da je bistvenega pomena, da se meja dolga poviša na trajnejši način, s čimer se bodo zmanjšale nezanesljivosti. Kitajska, ki drži 1300 milijard dolarjev ameriškega dolga, je preko zunanjega ministrstva sporočila, da je ustrezno reševanje tovrstnih zapletov predvsem v interesu ZDA. Kitajska tiskovna agencija Xinhua pa je komentirala, da so si Američani le malce podaljšali zažigalno vrvico na lastni bombi. Najbolj so si oddahnili javni uslužbenci, ki so bili dva tedna na prisilnem dopustu. Ob prihodu v Belo hišo je uslužbence pričakal šef kabineta Denis McDonough in jih zbadal z vprašanji o "dopustu". Uslužbence Agencije za zaščito okolja (EPA) pa je ob prihodu na delo s krofi in kavo pozdravil podpredsednik ZDA Joseph Biden. (STA) sirija - 23. in 24. novembra naj bi bila mirovna konferenca OPCW: Inšpektorji opravili že polovico inšpekcijskega dela HAAG/MOSKVA - Mednarodni strokovnjaki za kemično orožje so v Siriji doslej opravili že polovico dela pri pregledovanju sirskega kemičnega arzenala, so včeraj sporočili iz Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Medtem pa iz Damaska prihaja novica, da naj bi naslednja mirovna konferenca o Siriji potekala 23. in 24. novembra v Ženevi. "Opravili smo že skoraj polovico inšpekcij v obratih za proizvodnjo in hranjenje kemičnega orožja, ki jih je razkrila sirska vlada," je novinarjem v Haagu povedal Malik Ellahi, svetovalec za Sirijo pri OPCW. Kljub napredku pa po besedah Ellahija skrbi ostajajo zaradi varnosti, saj misija uničevanja kemičnega orožja, kakršno trenutno opravljajo mednarodni strokovnjaki, še nikoli ni bila izvedena v času vojne. Med drugim se okrog hotela inšpektorjev v Damasku kar naprej vrstijo bombni napadi. OPCW, ki je prejšnji teden prejela Nobelovo nagrado za mir, in Združeni narodi imajo trenutno v Siriji 60 inšpektorjev. Država je sicer v ponedeljek pristopila h konvenciji o prepovedi kemičnega orožja, mednarodni inšpektorji pa imajo do sredine prihodnjega leta čas, da uničijo celoten arzenal sirskega kemičnega orožja. Medtem prihaja do napredka pri iskanju politične rešitve za krvavi konflikt v Siriji. Po navedbah sirske vlade naj bi nova mirovna konferenca o Siriji v Ženevi potekala 23. in 24. novembra. To je sicer preliminaren datum, je včeraj po pogovorih v Moskvi dejal namestnik sirskega premiera Kvadri Džamil. Verjetnost, da pride do te mirovne konference, je večja kot kdaj koli doslej. O mirovni konferenci so se že pred meseci dogovorile ZDA in Rusija, a so doslej izvedbo ovirali spori o udeležencih in nepripravljenosti nekaterih strani na pogovore. Sirska opozicija je namreč glede udeležbe na mirovni konferenci še vedno zelo razdeljena. Številne skupine, ki se bojujejo v Siriji, nasprotujejo pogajanjem z režimom sirskega predsednika Bašarja al Asada. (STA) WHO: Glavni povzročitelj raka onesnaževanje zraka ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je včeraj na prvo mesto povzročiteljev raka pri ljudeh postavila zunanje onesnaževanje zraka. WHO opozarja, da je zrak, ki ga dihamo, vedno bolj onesnažen z mešanico snovi, ki povzročajo raka. "Zrak, ki ga dihamo, je postal onesnažen s snovmi, ki povzročajo raka. Vemo, da je zunanje onesnaževanje zraka ne samo veliko tveganje za zdravje na splošno, temveč da je tudi največji okoljski povzročitelj smrti zaradi raka," je povedal Kurt Straif iz Mednarodne agencije za raziskave rakavih obolenj (IARC) pri WHO. Britanski raziskovalec morda razkril skrivnost jetija LONDON - Britanski genetik trdi, da mu je morda uspelo razkriti skrivnost jetija. DNK dveh primerkov kosmate pošasti mu je namreč uspelo povezati s starodavnim polarnim medvedom. "Našli smo natančno genetsko ujemanje med dvema vzorcema iz Himalaje in starodavnim polarnim medvedom," je poudaril zaslužni profesor oxfordske univerze Bryan Sykes. Več stoletij že krožijo zgodbe o kosmatem bitju, podobnem opici. V Himalaji ga imenujejo "migoi", v Severni Ameriki pa je znan kot "big-foot". Mit je na veljavi pridobil, potem ko se je raziskovalec Eric Ship-ton iz odprave na Mount Everest leta 1951 vrnil s fotografijami ogromnih odtisov tac v snegu. V Rusiji iz jezera potegnili poltonski kos meteorita ČELJABINSK - Ruski potapljači so v sredo iz jezera na območju Urala potegnili več kot pol tone težek kos meteorita, za katerega sumijo, da je bil del meteorita, ki je februarja eksplodiral nad rusko pokrajino Čeljabinsk, dodobra prestrašil njene prebivalce in 1200 od njih tudi ranil. Do zanimive najdbe v jezeru je prišlo osem mesecev potem, ko je jutranje nebo v Čeljabinsku osvetlil pramen svetlobe. Meteorit je ob vstopu v atmosfero razpadel na več delov, ki jih znanstveniki še danes odkrivajo po vsej regiji. Večji del meteorita pa naj bi očitno pristal v jezeru Čebarkul. Potapljači so namreč v sredo iz jezera potegnili 1,5-metrski kos, za katerega domnevajo, da je del omenjenega meteorita. nemčija - Sestavljanje nove vlade se bo sicer po predvidevanjih zavleklo do konca leta Vrh socialdemokratov soglasno za koalicijska pogajanja z Merklovo BERLIN - Vodstvo nemških socialdemokratov (SPD) je po včerajšnjih pripravljalnih pogovorih soglasno podprlo začetek formalnih koalicijskih pogajanj s konservativno unijo CDU/CSU kancler-ke Angele Merkel, je sporočil vodja SPD Sigmar Gabriel. Koalicijska pogajanja naj bi stekla prihodnji teden v sredo. "Prepričan sem, da bomo našli smiselne rešitve za vprašanja, ki so sporna," je optimistično zatrdil Gabriel, katerega stranka je sicer notranje precej razdeljena glede tega, ali naj vstopi v ponovno t.i. veliko koalicijo pod vodstvom Merklove. Odločitev za zagon koalicijskih pogajanj mora sicer v nedeljo na konvenciji stranke potrditi še okoli 200 delegatov SPD. Nedeljska odločitev bo predvidoma pozitivna. Za to naj bi bilo pomembno dejstvo, da se je s koalicijskimi pogajanji včeraj strinjala tudi vplivna vodja SPD v Severnem Porenju-Vestfaliji Hannelore Kraft, ki je bila doslej izrazito negativno nastrojena do morebitne velike koalicije. Če bo SPD dejansko šla v koalicijska pogajanja in ji bo z unijo uspelo oblikovati za obe strani sprejemljivo koa- licijsko pogodbo, bodo morali to potrditi vsi člani SPD, ki jih je okoli 470.000. Članstvo je glede sodelovanja z močnejšimi konservativci skeptično, saj je SPD po veliki koaliciji z Mer-klovo v letih 2005-2009 podpora padla na rekordno nizko raven. Če bo šlo vse po načrtih, se bodo koalicijska pogajanja začela že v manj kot tednu dni, pa je po tretjem krogu pripravljalnih pogovorov včeraj povedal prvi mož bavarske CSU Horst Seehofer. Ta tudi verjame, da bi lahko velika koalicija Nemčiji dobro vladala. "Zelo sem zadovoljen (... ) Precej prepričan sem, da bo na koncu dober izid," je dejal. Tudi generalni sekretar CDU Hermann Grohe je potrdil, da so pripravljalni pogovori - gre za nekakšno tipanje terena pred zagonom 'pravih' pogajanj - jasno pokazali, da lahko unija in SPD pri najpomembnejših odgovorih na prihajajoče izzive "dosežeta zadostno mero skupnega" in državo vodita prihodnja štiri leta. SPD za vstop v črno-rdečo koalicijo po pričakovanjih postavlja visoko ceno, Merklova pa jo po neuspehu pripravljal- nih pogovorov z Zelenimi nujno potrebuje. Njena konservativna unija je bila resda velika zmagovalka septembrskih volitev, a ji je absolutna večina v bundestagu za las ušla. Poleg CDU/CSU, SPD in Zelenih se je v parlament prebila le še Levica, v koalicijo s katero si ne želi nihče. Unija je tako SPD pred včerajšnjimi pogovori ponudila bonbonček. Kot je nakazal Seehofer, bi namreč v primeru oblikovanja črno-rdeče koalicijske vlade lahko uvedli zakonsko določeno minimalno urno postavko, kar je bila poleg višjih davkov za najbogatejše ena od poglavitnih predvolilnih obljub SPD. "Poiskati moramo način, kako uvesti minimalno plačo, ne da bi pri tem žrtvovali delovna mesta," je za Süddeutsche Zeitung dejal vodja CSU in dodal, da je zanj pomembneje, da ne pride do zviševanja davkov ali povečevanja javnega dolga. Unija je sicer proti določanju enotne minimalne urne postavke za vse - ta naj bi znašala 8,5 evra - in namesto tega predlaga določitev minimalnih postavk po panogah in regijah. Konkretnih dogovorov glede mini- malne plače na včerajšnjih pogovorih še ni bilo. Po besedah Groheja obstaja skupen "cilj razumne ureditve minimalne plače" in verjame, da dogovor glede tega lahko dosežejo - a ga zaenkrat še ni in ni v naprej določen. Med glavnimi spornimi vprašanji so poleg minimalne plače še davki, saj jih želi SPD za najbogatejše Nemce zvišati, unija pa povečevanju davčnega bremena nasprotuje. Razhajanja so med drugim še pri družinski politiki, izvedbi t.i. energetskega preobrata, priseljevanju in t.i. dvojnem državljanstvu, pa tudi pri evropski politiki, kjer SPD navija za več solidarnosti in rasti ter manj varčevanja. A analitiki že ves čas ocenjujejo, da razlike niso prevelike in jih stranke lahko presežejo. Oblikovanje nove nemške vlade se bo verjetno še zavleklo, najmanj v konec decembra, morda pa celo v začetek prihodnjega leta. Koalicijska pogajanja med CDU/CSU in SPD so leta 2005 trajala 65 dni. Dolga pot do koalicijske vlade je v Nemčiji "tradicija, rojena iz previdnosti", saj se želijo stranke vnaprej izogniti morebitnim prihodnjim konfliktom. (STA) 16 petek, i8- °ktobra 2013 APrimorski r dnevnik Že danes Roma - Napoli, z Maradono MILAN - Osmi krog italijanske A-lige se bo začel že danes ob 20.45 s tekmo med Romo in Napolijem, ki sta na vrhu lestvice. Na tribuni naj bi sedel tudi Diego Maradona (na fotografiji ANSA), ki je v sezoni 1986/87 na tekmi Roma - Napoli dosegel odločilni gol, ki je naposled popeljal Napoli do prvega »scudetta«. Maradona se je včeraj mudil v Milanu in v intervjuju za rožato Gazzetto priznal, da bi rad postal tudi trener Napolija. Mimogrede: Na jutrišnji tekmi proti Udineseju bo Milan igral brez poškodovanega Balotellija (mišična poškodba). odbojka - Konec tedna začetek prvenstva A1-lige Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Ali je bila tekma prodana? MARIBOR - Dokumentarec nemške televizije ARD, ki je pod drobnogled vzel prirejanje izidov na nogometnih tekmah,je kot sumljivo prestavil tekmo Evropske lige med Mariborom (na fotografiji ANSA takratni trener Milanič) in Bruggom. V spominu je tekma v Ljudskem vrtu ostala potem, da so »vijoličasti« vodili že s 3:0, nato pa je Brug-gu uspel čudežni preobrat in velika zmaga s 3:4. Nekdanji sodelavec Uefe Rudolf Stinner, ki se je boril proti prirejanju izidov, zatrjuje, da je bila tekma prodana. Oba kluba sta včeraj namige zanikala. Mania: »Zanimivo bo« Pred vrati je odbojkarsko prvenstvo A1-lige, 69. po vrsti, ki se na prvi pogled predstavlja osiromašeno velikih šampionov, organizatorji in igralci pa mu zato ne zmanjšujejo pomena. »Prav gotovo bo zanimivejše, saj so vse ekipe bolj enakovredne. Pred leti je bil razkorak med najboljšimi tremi ekipami in ostalimi 15 do 20 točk, zdaj pa lahko iztržeš tudi najboljšim kalsi7.rta" |»tyj . I ■ : ••-•■ ■: ^ X- v , I . ■ ï.-.rv-'r. ; ■ _ ■ . ¿fî pi- 'J.-im -, I . ■ "i-T . _ -L ■ P . v ; ■i'^j-r .r. __ ÏÏM'^, âm ■ . .^»v v1 it . -■ i .-IV-!" ce ontecchi Petek, 18. oktobra 2013 Št. 35 (2) Šepetajo: Barbara, Caterina, Daniel, Ester, Eva, Igor, Lucia, Lucija, Martina, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu APZ Tone Tomšič več kot zbor Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ali na kratko APZ ne moremo preprosto imenovati kar študentski zbor, saj je dejansko mnogo več! Od svojega nastanka 87 let od tega, ko je vizionarni mlad dirigent France Marolt zbral kopico mladih fantov in začel zagnano delati, je APZ prehodil dolgo pot. Mladi pevci, študentje Univerze v Ljubljani, so vanj prihajali in odhajali, spreminjali so se dirigenti, naj med njimi omenimo priznanega tržaškega dirigenta Stojana Kureta. Poslanstvo zbora pa vseskozi ostaja nespremenjeno: poustvarjanje glasbe na visokem nivoju, spopadanje z vedno novimi izzivi, ne nazadnje pa skupno odraščanje v prijetni družbi. Dvakrat so v svoji zgodovini že osvojili evropski Grand Prix- lovoriko najvišjega priznanja amaterskemu pevskemu zboru. Ze peto sezono zapored zbor vodi dirigent Se-bastjan Vrhovnik. Za vse pevce z najrazličnejših smeri Univerze v Ljubljani sta ponedeljek in četrtek, včasih pa še kak drugi dan v tednu, postala dneva, ko ni časa za nič drugega kot za vajo in za obisk »Pivske ulice« po njej. Skupaj stremijo po vrhunskosti in to jim tudi uspeva. Koncerti, nastopi, tekmovanja, turneje in drugi projekti se kar vrstijo. Šumov-ci smo tokrat ulovili dve pevki, natančneje drugi al-tistki, ki sta nam o APZ-ju razkrili še marsikaj! Ime: SARA LAKOTA Status v zboru: članica, nadzorni odbor, brutal :) Pri APZ-ju že: 5. leto Študij: Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav, 2. Stopnja Ime: BARBARA SLIVNIK Status v zboru: članica, nadzorni odbor, ombru- cmanka Pri APZ-ju že: 5. sezono Študij: Filozofska fakulteta, slovenistika in rusi-stika Kaj ti pomeni Akademski pevski zbor? SARA: APZ mi osebno pomeni drugo družino, dobro družbo, dejavnost za sproščanje in dejavnost, ki te včasih spravi ob živce. Kaj imaš od APZ-ja najraje? BARBARA: APZ-jevce in druženje z njimi, tradicijo, kakovostno glasbo. Najlepši občutek je, ko se na kakšni turneji ali pa po uspešnem tekmovanju, koncertu zaveš, da smo samo skupina čisto običajnih študentov, ki radi dobro pojejo, pa nam je omogočeno skupaj doživeti vse te čudovite stvari. Pa seveda skupinsko petje Lipe na vsakem letnem koncertu, ko veš, da si del velike zgodovine zbora in ti gre od lepega na jok. Kaj se ti zdi repertoar, ki ga zbor izvaja? SARA: Repertoar mi je načeloma skoraj vedno všeč, razen če predolgo pretiravamo s kakšnimi „šubidubi komadi", kar se redko zgodi. Repertoar je izredno raznolik in v veliko primerih izredno zahteven. Najbolj so mi všeč skladbe za katere se ti na začetku zdi, da ni mogoče, da bi to kdaj odpel, potem pa ti enkrat kar uspe. Kako bi opisala tvoj odnos z dirigentom? BARBARA: "Dirigent ima vedno prav!" je prvo pravilo, ki ga morajo poznati vsi pevci. Drugo pravilo pa je približno tako: "V primeru, da se dirigent moti, upoštevaj prvo pravilo!" Sebastjanov način dela pa mi je vsekakor zelo blizu in izjemno cenim in spoštujem njegovo znanje in sposobnosti. Naj skladba, ki si jo pela z APZ-jem ... SARA: Težko vprašanje. Ena izmed najljubših je gotovo Lipa zelenela je, zaradi občutkov pri petju, saj je tako močno povezana z zgodovino in tradicijo APZ-ja. Najljubša moderna umetna skladba v vseh štirih sezonah bi bila Izštevanka Nane Forte, kar pa se tiče te sezone Kaj ti je deklica Nataše Kocjančič. Kako sproščaš napetost pred tekmovanjem, nastopom? BARBARA: Po mnogih letih petja se ti pred nastopi redko zgodi, da si napet. Tekmovanja so seveda druga zgodba. Trudim se biti tiho, kar je zame težko , da ne prenašam napetosti na druge. Pa tudi kakšno živčno solzo sem že potočila. Kako bi opisala svoj odnos z uniformo zbora? Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Pravijo, da je treba spati osem ur in delati osem ur. Že res, vendar ne istočasno.« Marij Čuk na deželnem TV dnevniku (vedno bogat izvir prebliskov) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna faksa in tvojih delovnih navad. Sama velikokrat rečem pevcem, ki jih skrbi usklajevanje petja in dela za faks, da APZ ni nikoli razlog za neuspehe, se ga pa da uporabiti kot izvrsten izgovor za lenobo pri učenju. Na APZ-ju se seveda vedno dogajajo stvari, ki so bolj zabavne kot študij. Treba je biti previden in se dobro organizirati. Bila si v izvršnem odboru APZ-ja: največji organizacijski napor? SARA: Tako je, med drugim sem bila tudi predsednica APZ-ja! Težko bi se odločila o največjem organizacijskem naporu, ker kot predsednik pač počneš vse. Mislim, da je pri izvršnem odboru najbolj naporno to, da ga vedno sestavljalo pevci, ki so hkrati tudi študenti in morajo potem usklajevati svoje obveznosti z nalogami, ki jim jih naloži predsednik, (smeh) BARBARA: Delo v izvršnem odboru APZ-ja je od časa do časa izjemno adrenalinsko. Meni je bilo najtežje organizirati letalske karte, še posebej takrat, ko smo leteli na Filipine, Tajvan in Kitajsko. Včasih na tvoja ramena pade ogromna odgovornost, ampak se da preživeti. Po tem, ko ti uspe rešiti kakšen nepredviden zaplet, se sicer počutiš izčrpanega, ampak ponosnega, da si sposoben dobro odreagirati v kriznih situacijah. Predvsem pa ceniš izkušnje, ki si jih s tem nabereš za življenje. Da pevcem res nikoli ni dolgčas dokazuje njihov koledar dogodkov še pred koncem leta 2013 bo APZ sodeloval pri izvedbi opere, imel kar nekaj nastopov, se odpravil na tekmovalno turnejo na Hrvaško ter izdal nov CD. O vsem tem in še marsičem drugem pa lahko izveste na spletni strani www.apz-tt.si! SARA: Dober? Ni-mava posebej intimnega odnosa. Drugače pa so mi uniforme všeč, še posebej če se vsi fantje spomnijo zlikati srajce. Kako paziš na svoj glas: da se ne prehladiš, da ga ne zmanjka? SARA: Drugim altom prehlad ne pride do živega oz. do glasu. Hecam se. Drugače pa nimam nekih posebnih strategij, ker se redko zgodi, da bi ostala brez glasu. BARBARA: Ugotovila sem, da mojemu glasu najbolj škodi govorjenje v glasnih prostorih. Večinoma pa se skušam prepričati, da je izguba glasu zgolj psihične narave in da bom na odru že nekako zmogla. Katera je tvoja najljubša APZ tradicija? SARA: Krst brucovske golazni (vseh pevcev, ki so k APZ-ju prišli v tistem letu in tistih, ki krsta še niso opravili) v Premanturi in petje Lipe na koncu letnega koncerta. BARBARA: Altovski krofi v pustnem času. Ali pa petje glasbenih želja tistim, ki praznujejo. Kako se organiziraš v izpitnem obdobju? SARA: Manj spim. BARBARA: Čeprav faks naj ne bi bil izgovor za odsotnost na vajah in nastopih, se seveda zgodi, da te kdaj povozi čas, število izpitov, pomembnost izpita ipd. Se pa trudim, da se to zgodi čim manjkrat. Odvisno je tudi od samega RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT Južnoafriško roPOTanje V današnji številki se vam prvič predstavljamo z rubriko RoPOT. Ropotanje in pot sta se nekako spojila v isto skovanko in pod tem geslom bomo šumovci približno enkrat na mesec poročali o mladih iz naših krajev, ki trenutno živijo v kaki drugi državi oz. so se pred kratkim spet vrnili domov. Tržačanka Martina Furlan, dijakinja znanstvenega liceja Franceta Prešerna (smer uporabne znanosti) je tri mesece preživela v Južnoafriški republiki. Od 9.julija do 4.oktobra je tam sledila šolskemu pouku. Postavili smo ji nekaj vprašanj o njeni izkušnji, da bi o njej izvedeli kaj več. Zakaj Afrika? Zakaj tako daleč? Razlogov je več. Ko sem prvič obiskala Južno Afriko sem se vanjo zaljubila in sem se odločila, da bi rada preizkusila tamkajšnje življenje, ki je popolnoma drugačno od evropskega. Kateri je bil prvi vtis, ko si prišla tja? V trenutku sem se zavedala, da se začenja ne- verjetna in delno nevarna izkušnja. "Afriški starši" so me iz letališča do doma peljali kar v prtljažniku "pick-upa" Kakšen je bil tvoj odnos z družino? Moj odnos z družino je bil dober, čeprav se nisem posebno navezala na "afriške starše". Navezala pa sem se na mojo "afriško sestro', ki je 10 let mlajša. Večino dneva sva preživljali skupaj. Vemo, da je Cape Town nevarno mesto. Kaj ti meniš o tem? Živela sem v predelu Mitchell's Plain, ki ni najbolj nevaren, a je vseeno znan po problemih z drogo, tolpah in cestnimi obstreljevanji. Na srečo sem živela tam, kjer je bilo mirnejše vzdušje, obstajal pa je problem ropov, torej sem morala biti pazljiva in nikamor nisem smela sama. Kako si hodila v šolo? Katera so najpomembnejša prevozna sredstva? V šolo sem hodila z mamo ali prijateljico, si- cer peš. Najpogostejša prevozna sredstva so avtobusi, avtomobili in taksiji, ki so pravzaprav kombiji za 15 ljudi, navadno pa se z njimi vozi približno 20-25 ljudi. Kaj pa šola? f Vpisala sem se na znanstveno smer, zato so bili predmeti podobni tistim, ki se jih učim v Trstu. Šola je bila številnejša. Nosila sem šolsko uniformo, imela sem 50 sošolcev in šolski dan je trajal osem ur. Pouk je bil zelo živahen. Bilo nas je veliko in so zato profesorji težje obdržali mir v razredu. Sošolci so me sprejeli zelo lepo, profesorji so mi vedno radi pomagali in so mi celo kupovali darila. Kaj si posebno cenila? Kaj te je najbolj presenetilo? Največje presenečenje so bili ljudje: ti so bili zelo prijazni in gostoljubni ter med seboj izredno povezani. Poleg tega sem stopila v stik z različnimi kulturami, verami in jeziki. Veliko je bilo angleščine, obenem pa sem spoznala tudi jezik afrikaans, to je jezik podoben holandščini, afriški jezik khosa in arabščino zaradi prisotnosti številnih muslimanov. Afriko si večkrat predstavljamo kot zelo revno celino. Kako je bilo tam, kjer si bila ti? Južna Afrika je najbolj razvita država v Afriki in v glavnem mestu Cape Town so se mi hiše zdele tako bogate, kot da bi se znašla v pravem zahodnjaškem mestu. Čeprav je Cape Town bogato mesto, so v okolici prisotne tudi revnejše cone, kjer je cena življenja visoka šele za osnovnejše potrebe. Žal se še vedno občuti razdelitev na podlagi barve kože vsakega prebivalca. Belci živijo boljše, črnci veliko slabše, t.i."middle-class" pa v glavnem sestavljajo azijski priseljenci in drugi ljudje. Bi se rada vrnila v Južno Afriko? Seveda bi se, a v varnejši predel Cape Tow- na / RADIO IN TV SPORED Petek, 18. oktobra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre O Italia 1 Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.10 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 12.30 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Tale e quale show 23.25 Aktualno: Tv7 7.00 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nad.: NCIS 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Presunto colpevole 21.10 Film: Colombiana (krim.) 23.15 Film: Bangkok Dangerous - Il codice dell'assassino (akc.) La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Croz-za nel paese delle meraviglie 22.30 Film: Il medico della mutua (kom.) 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 20.15 Pane quoti-diano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nan.: La signora del West 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: The Newsroom 23.00 Reportaža: Correva l'anno u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Si-ska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nad.: My life 16.00 Film: La storia di Ruth 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quarto Grado 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Venuto al mondo (dram., i. P. Cruz) 23.50 Talk show: Matrix ^ Tele 4 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Provaci ancora Gary 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 City folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: L'ultimo condor 17.00 Dok.: City folk 17.30 Medi-teran 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Le parole piu belle 21.00 Dok.: Berlin 1885 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino Premiere Tv Primorka 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Naselbinska kultura na Krasu 18.15 Razstava gob v Šmart-nem 19.30 Žogarija v Lendavi 20.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Krka, pon. 21.30 Predstavljamo: oktet Bori Postojna 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.30 16.45 Nad.: Vihar 9.25 10.35, 11.45 Tv prodaja 9.40 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.50 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.00 17.55 Serija: Divja v srcu 13.00 Nan.: Pod eno streho 14.00 Nan.: Naša mala klinika 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Prvi vitez (i. S. Connery, R. Gere) 23.05 Eurojackpot 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 16.30 Dnevnik 17.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved Jr Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nan. in odd. 11.20 Odd.: Z glavo na zabavo 11.55 Panoptikum 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.40 Risanke 16.05 Odd.: Razred zase 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Slovenski pozdrav 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 10.00 Dobra ura 11.15 Dobro jutro 13.30 Zapojte z nami 13.40 Prisluhnimo tišini 14.20 Slovenski magazin 14.45 Rad imam nogomet 15.15 Žogarija 15.55 Dok. film: Srečevanja 16.45 Koncert: Lepo je deliti 18.15 Osmi dan 18.50 Knjiga mene briga 19.10 0.20 Točka 20.00 Dok. odd.: Trideset let teme 20.55 Nan.: Moja družina 21.25 Nad.: Skrivnost jezera 22.30 Film: Stander |lf- Slovenija 3 6.00 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 15.30, 17.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 9.00 Komisija za narodni skupnosti, prenos 13.55 SVS, izbor 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.50, 23.20 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 22.30 Aktualno 20.15 23.00 Tedenski pregled 20.40 Poslanski premislek 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 22.00 Prava ideja 23.30 Odmevi Kanal A 6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 Faktor strahu ZDA 10.00 17.05 Serija: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Trenutki pred smrtjo 13.50 Nan.: Sanjska upokojitev 14.1519.25 Nan.: Veliki pokovci 14.45 Film: Princ na belem konju 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 16.35 Nan.: Šola za pare 19.00 Nan.: Dva moža in pol 20.05 Film: Kako se znebiti šefa (kom., i. J. Aniston) 21.55 Film: Denar ali krogla 23.50 Film: Obrazi v množici RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 25. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregio-ne News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sul- Petek, 18. oktobra Canale 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Venuto al mondo Italija, Španija 2012 Režija: Sergio Castellito Igrajo: Penelope Cruz, Emile Hirsch, Adnan Haskovic, Saadet Aksoy Gemma se po skoraj dvajsetih letih odsotnosti, v družbi že odraslega sina Pietra, vrne na Bosanska tla. V Sarajevo je prvič šla še zelo mlada, leta 1984, ko je prestolnica Bosne gostila zimske olimpijske igre. Na bregove reke Miljacke se je nato vrnila skoraj deset let kasneje, ko je po istih ulicah in trgih razsajala vojna. Tokrat je prispela na letališče, da bi srečala nekatere stare prijatelje a tudi zato, da bi Pietru, ki se je rodil prav v Sarajevu, spregovorila o njeni veliki ljubezni, njegovem umrlem očetu Diegu... Po istoimenskem romanu žene, Margareth Mazzantini, ki je v resnici doživel bistveno večji uspeh od filma, je Castellito posnel celovečerec, katerega dogajanje je v večji meri postavljeno prav v Sarajevo. la via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suonati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.5512.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■ . Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 18. oktobra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI 2 .-2 .-3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom v gorah 3,5, v nižinskem svetu 3. ABONMAJSKA KAMPANJA 2013/14 7 programskih kombinacij, 18 umetniških sledi: izberi pot svojega srca! Vpisovanje abonmajev ^ tudi v Tržaški knjigarni v Trstu in na Opcinah in v knjigarni Tercon v Nabrežini 1 www.teaterssg.com poročilo - Nevladna organizacija Free Walk Foundation Na svetu okoli 30 milijonov ljudi živi v sodobnem suženjstvu LONDON - Po svetu okoli 30 milijonov ljudi živi v sodobnem suženjstvu, kaže globalni indeks suženjstva, ki ga je prvič izmerila nevladna organizacija Free Walk Foundation (WFF). Medtem ko je daleč največje število zasužnjenih ljudi v Indiji, je pojav najbolj razširjen v Ma-vretaniji, kjer naj bi v suženjstvu živeli štirje odstotki prebivalcev. V WFF upajo, da bo letni indeks pomagal državam pri spremljanju in spoprijemanju s tem "skritim zločinom". "Številnim vladam ne bo všeč, kar bodo slišale od nas," je izjavil prvi mož organizacije Nick Grono. Kot je dejal, so zelo odprti za sodelovanje z vladami in za iskanje načinov, kako se bolje boriti proti sodobnemu suženjstvu. Definicija sodobnega suženjstva, ki jo je določila organizacija, vsebuje suženjstvo in prakse, podobne suženjstvu, kot so odplačevanje dolgov staršev ali otrok, prisilne poroke, prodaja ali izkoriščanje otrok, trgovina z ljudmi in prisilno delo. "Mnogi ljudje so presenečeni, ko slišijo, da suženjstvo še vedno obstaja," je dejal Grono. Številni namreč mislijo, da se je suženjstvo končalo v 19. stoletju z ukinitvijo trgovine s sužnji preko Atlantika, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sodobno suženjstvo ima vse značilnosti suženjstva v preteklih stoletjih. "Ljudi nadzorujejo z nasiljem. Zavedeni ali prisiljeni so v delo ali razmere, v katerih so ekonomsko izkoriščani. Živijo brez plačila ali z osnovno plačo in ne smejo oditi," pojasnjuje Grono. FWW je indeks globalnega suženjstva sestavil za 162 držav. Problem je najbolj razširjen v Mavretaniji, na Haitiju, v Pakistanu, Indiji, Nepalu, Moldaviji, Beninu, Slonokoščeni obali, Gambiji in Gabonu. Najhuje je v Mavretaniji, kjer je globoko zakoreninjeno "dedno suženjstvo", zasužnjene ljudi pa je mogoče prodati in kupiti, posoditi ali podariti. "V Mavretaniji se otroci rodijo v suženjstvu," je pojasnil Grono. V absolutnih številkah je največ zasužnjenih ljudi v Indiji (13,95 milijona), na Kitajskem (2,95 milijona) in v Pakistanu (2,1 milijona). Po ocenah FWW 72 odstotkov sodobnih sužnjev živi v Aziji. Slovenija se med 162 državami uvršča na 67. mesto, zasužnjenih pa naj bi bilo med 7000 in 7800 ljudi. WFF, ki ima sedež v avstralskem Perthu, sta lani ustanovila človekoljuba Andrew Forrest, direktor Fortescue Metals Group, in njegova žena Nicola. Organizacija ima podporo nekdanje ameriške državne sekretarke Hillary Clinton, bivšega britanskega premiera Tonyja Blaira, avstralskega premiera Tonyja Abbotta ter filantropov Billa Ga-tesa, Richarda Bransona in Moja Ibrahima. (STA) ,,, fionocHt feMfarti 19. in 20. oktobra bomo prisotni na sejmu Trieste Sposa L E F E D Pridi v naše prodajalne in najdi svoj poročni prstan : tfm ■ Dvigujemo in izmenjujemo zlato Ocenjujemo dediščine . * . Zajamčimo diskretnost %v - Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 Ul. Santorio 4 - Tel. 040/772770