OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAVN
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXVI.—LETO XXXVI.
ZADNJE VESTI
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 5, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 88
У New Yorku je umrl v staro-75 let bivši senator Robert ^^gner. Wagner je znan po pr-delavsko-socialnem zakonu 'sta 1935, ki je nosil po nje-tudi ime Wagner Act. Ta za-je leta 1947 izpodrinil Taft-^tleyev zakon.
Vrhovno sodišče v Washing-tudi na zadnji seji ni rešilo *'<5aja Rosenbergovih. Tudi točka dnevnega reda, ali I^^Ustavno, da se^ otroci po šo-delijo po rasah, ni bila re-
. V magazinu Look objavlja . Stevenson članek o Aziji komunizmu. O Formosi trdi, 'ttia močno vlado pa slabo ar-o komunizmu v Aziji tr-' ^a ne bo odnehal z oborože-napadi.. Stevensona skrbi •^o-vzhodna Azija, Koreja pa bo rešena, dokler vojne na ^^Gji ne bosta imele dovolj, Ki-in Rusija.
^a Koreji je položaj tale: šef
2av(
^zniške delegacije general
J ^ison, je trdil, da je dose-Ij pogajanje bilo zastonj, ^'ftUnisti pa so pokazali, da jim ^premirje sploh ni.
^,Hatijeni in bolni ameriški voj-^ ^jetniki so izpraznili bolnico У ^okiju in so na poti domov 1 ^eriko. V Toki ju sta ostala dva.
^ontani na jezeru Hauser j^^PriSlo do tragedije, ki je red-
^0 v ^^®^ovini Montane. Družba . Judi, med njimi družina Ed-, Akinsa, je bila na pikni-^ napravila izlet na jezero I ^alem čolnu, čoln se je pre-in tako je prišlo ob živ-devet oseb, med njimi tu-^Pet otrok. Žena in mati Akin-je držala roba čolna polni . 5 ^ri, dokler ni bila kot edina
POROKE V SMRT
Y BOMBAY, Indija, 4. maja— Somvadi se je vršila po-ц.* ill svatovščina. Par s sva-^dšel spat. Vsi so po tukaj-Vjj v socialnih razmerah odšli katere streha je bila po-s slamo. Nastal je ogenj, 3etno radi kajenja, ki je upe-Vq. t&ko kočo, kakor tudi no-[i^i ^''očenca s svati—vse sku-^8 po številu.
Št. 3 P. S.
krožka št. 3 Progre« fg,Slovenk so vabljene na ?,20^ sejo v sredo zvečer ob ЈЦ Uri v navadnih prostorih ^®fiško jugoslovanskega cen-Ц Recher Ave. Podano bo nedeljske letne konfe-ko seji se servira nekoli-Jvj^izka.
Vile rojenice
so se zglasile vile '^6 pri Mr. in Mrs. Tony in ^ Vrh iz 1850 Sagamore Ohio, in jima pu-\ Spomin zalo hčerkico-pr-itl	Tako sta postala Mr.
Tony Vrh iz 904 E. 236 stari oče in stara ma-in Mrs. Matt Obramo-236 St. pa tretjič, oče je bil pred leti eden ^'Vestih raznašalcev Enakosti. čestitamo!
McCarthyzem tudi med ameriškim vojaštvom?
V vojaško jDolnico v Valley Forge, Pa., so ameriške politične in vojaške oblasti nastanile tiste ranjene in bolne ameriške vojne ujetnike, ki so bili v zadnjem času zamenjani, ameriške oblasti pa trdijo, da so se na Koreji nasr-kali komunistične doktrine. Radi tega, da je treba z njimi ravnati nekam posebej.
Brezizjemno v kolikor se ti+
vojni ujetniki hočejo spuščati in so tudi v stanu, v politična vprašanja, odklanjajo pečat
kakšne komunistične indoktri-nacije. Z ogorčenostjo odklanjajo, da se jim je dal po krivici pečat komunizma.
V kolikor se ti ujetniki sedaj vrnjeni v domovino, nočejo ali ne morejo spuščati v politična vprašanja, si želijo v prvi vrsti stika z družino. To je vse.
Ostali zatrjujejo: "Z nami se ravna kakor s kriminalci. Ne vemo odkod in v kateri glavi se je porodila ideja, da smo mi na Koreji izdali ameriško demokracijo."
Posamezni navajajo: Komunisti na Koreji so jim grozili celo s smrtjo, če ne podpišejo izjave, da vedo, da Amerika na Koreji vodi bakteriološko za-strupljevalno vojno. Kljub grožnji so take in podobne izjave odklonili.
Komunisti, predvsem kitajski oficirji, so poskušali nad njimi s komunistično propagando, vendar so kasneje odnehali, ker so sprevideli, da ne bo nobenega uspeha. ■
Neki ranjeni in amputirani vojni ujetnik je celo izjavil, naj ga vrnejo nazaj na Korejo, da se z eno nogo še nadalje bojuje zoper komuniste.
Morda je gotovo število zavezniških ujetnikov zapadlo komunistični propagandi. Toda med temi ni nobenega Ameri-kanca, tako zagotavljajo ti ujetniki.
Na Koreji se je poskušalo z raznimi časopisi, magazini, propagandnimi letaki, s političnimi ukanami, da bi se ameriški vojni ujetniki spreobrnili na komunistično stran. Kljub temu, pa da so bili neposlušni in nedovzetni po taboriščih zaprti kasneje v samotne celice, komunisti niso mogli zaznamovati na splošno nobenega uspeha.
Odgovorni zdravniki bolnice sami nadalje trdijo, da je treba s temi ljudmi ravnati kot bolniki, ki naj ozdravijo in se nato povrnejo na njihove domove.
Zadušnica
Danes zjutraj ob 7.45 uri se je opravila v cerkvi sv. Vida zadušnica v spomin 10-letnice smrti Lawrence Petkovška.
Amerika in Španija
WASHINGTON, 4. maja—V prestolnico je prispel ameriški poslanik v Španiji, James Dunn, ki je bil svoječasno ameriški poslanik v Rimu in v Parizu.
Poslanik Dunn je bil odpoklican v Washington na poročanje. V razmerjih med Zedinjeni-mi državami in Španijo gre za to, da Zedinjene države Španiji gospodarsko tehnično pomagajo, kot protiuplugo pa naj Španija odstopi Zedinjenim državam važne pomorske in letalske baze.
Do konkretnega dogovora in pogodbe med obema državama še ni prišlo.
MATI—BLAZNA MORILKA?
MAHWAH, N. J., 4. maja— Carol MacDonald je živela ločeno od svojega moža Kenneth MacDonalda. Mož jo je tožil za razporoko. V pravdi je navedel zdravnika v New Yorku, ki naj bi po. razporoki prevzel varstvo njunih štirih otrok. Posledica tega je bila, da je Mrs. Mac Donald s plinom zastrupila vse svoje otroke, nato pa na enak način hotela izvršiti samomor. V zadnjem momentu se je premislila in odstopila od samomora, obenem pa hotela rešiti otroke, ki pa so bili že mrtvi. Mrs. MacDonald se nahaja v zaporu.
Žalostna vest
Mr. Frank Zorman iz 5554 French Rd., Detroit, Mich., je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je umrla na velikonočni ponedeljek ljubljena mati Helena Zorman. Bivala je v Kleniku pri št. Petru na Krasu. Umrla je v 83. letu starosti.
V	stari domovini zapušča hčer Frančiško, v Argentini sina Pavla in v Detroitu sina Franka. Bodi pokojnici lahka domača gruda!
V	zadnje slovo
članice društva Waterloo Grove, št. 110 WO so prošene, da se nocoj ob osmih zberejo v pogrebnem, zavodu Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Omerza.
NEKAJ NAPREDKA JE LE BILO
NEW YORK, 4. maja—Razne zveze, ki se bojujejo zoper diskriminacijo v Zedinjenih državah, so prišle do sledečih zaključkov: Nekaj se je le zboljša-lo, ko se gleda na bilanco leta 1952.
V Ameriki je bilo v cilju diskriminacije lansko leto samo deset bombnih napadov in 30 slučajev navadnega vandalizma. Radi linčanja ni bil noben mrtev. Policija se je ravnala bolj po zakonu, kakor leta 1951. Radi tega je bilo tudi manj spopadov s policijo.
Diskriminacija je prenehala v nekaterih ameriških državah, tako v osnovnih, kakor tudi v srednjih šolah. Na jugu so dobili dostop na visoke šole tudi
črnci. Tako imenovana restrik-cija, to je da se v gotove kraje ne smejo naseljevati bodisi Žid-je ali črnci, je ostala v veljavi. Naseljevanje v Zedinjene države no^i pečat McCarran. Vojaška diskriminacija izven Zedi-njenih držav je odpadla, doma pa je ostala. Črnci so lansko leto prvič volili v velikem številu.
Iz Floride
Iz obiska v Floridi sta se vrnila domov poznana Mr. in Mrs. Frank Košir, 1555 E. 173 St. V Jacksonvilleu sta obiskala svojo hčer in zeta in od tam so skupno napravili več izletov po lepi sončni Floridi ter se sestali z več Clevelandčani, ki so se tam naselili.
RAK NA PLJUČIH IN KAJENJE
V Ameriki boleha na raku 20 milijonov ljudi. Raka imamo tudi na pljučih. V zadnjih dvajstitih letih se je število moških, ki so obo* leli na raku na pljučih in ki so stari nad 40 let, potro-jilo. Na drugi strani pa se je rak v ostalih delih telesa zmanjšal.
Amerikanci in Ameri-kanke kadijo. Ali kajenje vpliva tudi na raka na pljučih?
Delavski zdravnik dr. William Sawyer trdi:
Več kakor 20 cigaret na dan je glavni činiteij raka na pljučih. Pri moških, ki so stari okrog 45 let, se je ugotovilo, da se je bolezen raka na pljučih poslabšala v razmerju, kako ti moški kadijo. Gre za razmerje med nekadilci in med tistimi, ki kadijo 25 ali več cigaret v 24 urah. To razmerje je za 50% slabše za tiste, ki kadijo kakor že opisano, in nasprotno, ki ne kadijo in so zmerni kadilci.
THOMAS MANN GRE V EVROPO
Med svetovno znanimi nemškimi židovskimi znanstveniki pisatelji, ki so se za časa nacizma v Nemčiji preselili v Zedinjene države, so bili Einstein ter brata Heinrich in Thomas Mann. Zadnja dva sta pisatelja svetovnega slovesa. Thomas Mann se ni mogel vživeti v Zedinjene države in je sedaj, star 77 let, odšel v Švico. Verjetno mu bo sledil tudi Einstein.
Truman se je vrnil
INDEPENDENCE, Mo., 4. maja—Bivši predsednik Harry S. Truman se je vrnil na svoj dom. Na Havajskih otokih je preživel mesec dni počitnic. Truman se bo vrgel na delo, da konča svoje spomine, ki se nanašajo na njegovo predsednikova-nje.
Na razna vprašanja, ki so mu bila stavljena ob njfegevem po-vratu, glede notranjega in zuna-njenega političnega položaje Zedin jenih držav, se Truman ni hotel izjaviti in je le namignil na svoje bivše izjave k posameznim vprašanjem. Sedanji vladi republikancev ne mara delati zaprek, republikanci naj se izkažejo, kaj da znajo. Pač pa se je Truman odločno zavzel za to, da tako Alaska, kakor tudi otočje Hawaii postanejo čimpreje sestavni del ameriške Unije. Če ne iz drugih razlogov, že iz razlogov ameriške narodne obrambe.
AMERIŠKI SKAVT JE
BUFFALO, N. Y., 3. maja— Dne 14. maja se vrši tukaj konvencija a m ej i š k i h skavtov. Ameriški skavt je imajo 350 klubov, katerih središča se nahajajo v 200 mestih s članstvom 350,-000. Premoženje skavtov, investirano v razne klube, se ceni na $100,000,000.
USODA ROSENBERGOVIH
WASHINGTON, 4. maja — Pričakuje se, da bo ameriško vrhovno sodišče danes odločilo o usodi Rosenbergovih, ki sta bila radi špijonaže v prid Sovjetski zvezi obsojena na smrt, ali se ima dovoliti ponovno proces ali pa gresta na električni stol.
Popolna zmešnjava v Washington, ko gre za narodno obrambo in proračun
NA JUGOVZHODU AZIJE GRE ZA"
SPLOŠNI NAPAD KOMUNISTOV?
WASHINGTON, 4. maja—Zunanji minister Čiang Kajšekove vlade na Formozi George Yeh je trdil, da so sedanji komunistični napadi na francosko Indokino, zlasti na del te kolonije pokrajino Laos, samo začetne operacije v splošnem komunističnem načrtu, da se začne z generalnim pohodom na jugovzhodne azijske pokrajine. Orožje da dobavlja komunistična Kitajska, ukaz za napad pa je prišel iz Moskve.
Minister Yeh je nadalje trdil,*'
da so kitajski komunisti v zadnjih tednih dali na razpolago več kakor 2,500 ton municije in da je za Laosom na vrsti tretji sestavni del, v sklopu zvezne In-dokine; pokrajina Cambodia. S tem pa da je v nevarnosti vsa jugovzhodna Azija.
In zmanjšanje vojaške pomoči?
začne pred zunanje
za
Jutri v torek se senatnim odborom zadeve, ki se bo združil za to posebno zaslišanje z odborom spodnje zbornice, ki se peča enako z zunanje političnimi vprašanji, zaslišanje glavnih predstavnikov federalne vlade o mednarodnem položaju, zlasti glede na Indokino.
Zasliševanje se bo nadaljevalo v sredo in so povabljeni:
Državni tajnik John Foster Dulles kot nosilec ameriške zunanje politike;
General Omar Bradley, šef ameriškega zveznega glavnega stana kot predstavnik ameriške oborožene sile;
Harold Stassen, ki je odgovoren za ameriško pomoč tujini;
Finančni tajnik federalne vlade Humphrey, ki. razpolaga ž ameriškimi financami.
Predsednik Eisenhower je predlagal v federalni upravi varčevanje. Ameriška pomoč tujini naj se zniža od Trumanovih $7,861,000,000 na $5,800,000,-000.
Stroški notranje narodne obrambe pa naj se enako znižajo tako, da bi federalna vlada prihranila v proračunskem letu, ki se začne s 1. julijem 1953, približno osem milijard dolarjev. Toda realnost življenja in najnovejši dogodki?
V Indokini mesto pomirjenja, je prišlo do razširjenja vojne. Nastane velevažno vprašanje ameriške pomoči tej francoski Indokini. Če pa gre za vojno in ne za mir, je jasno, da so stroški ne manjši kakor doslej, marveč celo večji. Ali naj se v tem kritičnem momentu zniža ameriška pomoč tujini, trenotno Francozom v Indokini?
Ali naj se južno vzhodna Azija, ki je rodovitna v rižu, daje pa industrijske surovine tudi ameriški industriji, prepusti komunističnemu bloku, ki bo na ta način slavil eno največjih svojih zmag?
Ali pa naj Amerika pomaga ne samo z vojaškim, marveč tudi s človeškim materialom, torej, da pošlje tudi v Indokino ameriško vojaštvo?
Od teh odgovorov bo odvisno vprašanje velevažne južno-vzhodne Azije, obenem pa bo Amerika imela priliko soditi sedanjo republikansko vlado v koliko je ta dalekovidna in v koliko se zaveda položaja.
Kljub resnosti položaja nekateri republikanski senatorji in poslanci zahtevajo, da naj kongres gre še preko predloga pred-
sednika Eisenhowerja in naj izvrši še nadaljnjo znižanje izdatkov tako v narodni obrambi, kakor tudi v ameriški pomoči tujini.
Južni demokratje, ki so se pri volitvah zvezali z Eisenhower-jem, javljajo republikancem, da bodo njihovi glasovi odločilni in merodajni. Usoda kongresa da je sedaj v rokah reakcionarnih demokratov iz juga.
Važna gospodarska vprašanja
Poleg posebnih zunanje političnih in vojaških vprašanj, gre za ameriško trgovino in za carine. že med volilno borbo se je od strani republikancev izneslo gospodarsko geslo "trade—not aid." Torej Amerika naj prekine z dajanjem pomoči, svoje gospodarsko življenje z drugimi državami pa naj uredi po načelu svobodne trgovine. Države nslj v Ameriko uvažajo, pa bodo dobile ameriški dolar.
Pri vsakem uvozu iz tujine pa pride v poštev carina, torej davek na ta uvoz. Države, ki potrebujejo ameriški dolar in ki so postale v zadnji vojni pomembne v mednarodni trgovini so: Velika Britanija, Francija, Za-padna Nemčija in Japonska. Vse te države zahtevajo od Amerike, da naj bodo carine na njihovo blago, ki naj pride na ameriški trg tako znosne, da bo to blago lahko konkuriralo na ameriškem trgu z domačo ameriško produkcijo.
Ameriški visoki "business" se je postavil na stališče: Olajšanje tujega uvoza bo značilo katastrofo za ameriško proizvodnjo, ker bo to uvoženo blago na ameriškem trgu nižje po cenah, kakor v Ameriki produci-rano blago. Ali naj se ugodi tej zahtevi ameriškega visokega "businessa"—ali naj gre Amerika na pot gospodarskega izo-lacionizma ?
Med Evropo in Azijo
V zunanji politiki in v zvezi z ameriško pomočjo tujini je rešiti ravno trenotno velevažno zunanje politično vprašanje; Komu dati prvenstvo—ali Aziji, ali zapadni Evropi?
Če Aziji, v koliko sme biti prikrajšana zapadna Evropa, da njen obrambeni sistem ne pade v učinkovitosti? In če Aziji—v kaki višini, to pa spričo zadnjega predloga Eisenhowerja, da je treba ameriško zunanjo pomoč tujini bistveno znižati? (Predsednik Truman se je vrnil v svoj rojstni kraj Independence, kjer je med drugim tudi dejal, da se ne vtika z nasveti v sedanjo vlado Eisenhowerja. V volilni borbi je Eisenhower ponovno rabil izraz "zmešnjava v Washing-tonu," katero da bo razčistil. Zdi se, da mu je sedaj dana najboljša prilika, da pride sam iz te zmešnjave, v keteri se je znašel v zmešnjavi v republikanski stranki in v svetu.
Volitve v Franciji
PARIZ, 4. maja—Prvi podatki o včerajšnjih občinskih volitvah v občinah izpod devet tisoč prebivalstva kažejo, da so se okrepile stranke sredine, da je na tleh izgubilo nacionalistično gibanje De Gaullestov, da pa so komunisti na splošno obdržali svoje postojanke, niso pa napredovali.
Sicer gre kakor povsod, tudi pri občinskih volitvah v Franciji bolj za krajevne, kakor pa splošne politične razmere. Izidi občinskih volitev ne morejo biti objektivna podlaga za splošno politično oceno. Vendar so tudi v gotovem oziru občinske volitve ogledalo za splošne politične razmere v kaki državi in to tudi v Franciji. Po dosddanjih podatkih vodijo stranke sredine, v manjšini pa so skrajni levičarji, kakor tudi skrajni desničarji.
Po stopinjah Moskve
PRAGA, 4. maja — Komunistična vlada je objavila ukaz o splošni amnestiji. Pomiloščeiji bodo na podlagi te amnestije češki zaporniki^ ki so bili obsojeni na kratkotrajne zaporne kazni in ki se niso pregrešili zoper politični režim.
(Z amnestijami je začela naj-prvo Moskva kmalu potem, ko je nasledil pokojnega Stalina Malenkov. Moskvi je sledila Romunija, nato pa Madžarska. Madžarska je izdala amnestij-ski ukaz ravno za časa državno-zborskih volitev. V verigi satelitskih držav gre sedaj po stopinjah Moskve tudi Praga, ki je izdala svoj posebni ukaz o amnestiji).
TORNADO SE NE POMIRI
ATIiANTA, 3. maja—Tornado, ki je divjal po jugu Amerike, je zahteval nekaj desetin življenj, na stotine ranjenih, silno težka pa je materialna škoda. Trdi se, da škoda, povzročena po tornadu, znaša okrog $20,-000,000.
V Georgiji n. pr. je tornado tako divjal, da se je govemer Herman Talma$ige obrnil na predsednika Eisenhowerja s prošnjo, da nekatere pokrajine te državfe proglasi za kritično območje m da na razpolago federalne fonde za obnovo gospodarskega življenja.
AMERIKANEC NE HODI PEŠ
NEW YORK, 3. maja —Gre za dvigala po ameriških hišah. Če se sešteje, koliko oseb ta dvigala dvignejo enega dne, pridemo do številke 6,250,000 milj, katere bi sicer Amerikanci brez dvigal morali prehoditi. Te daljave pa značijo 250-kratno pot okrog sveta. Dvigal je v Zedi-n jen jih državah 125,000, vsako napravi povprečno 50 milj prometa in prenosi kakih tisoč oseb na dan.
PLEN ITALIJANSKE POLICIJE
RIM, 3. maja—Italijanska policija je zelo zaposlena z iskanjem orožja pri komunistih. V prvih treh mesecih je našla 31 strojnic 1,300 pušk, 160,000 nabojev in 4,973 ročnih granat.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdaj's, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 - 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KRIVDA AMERIKE IN KOREJA
(2)
V	Aziji in na Pacifiku je bil vojni sovražnik številka ena za Ameriko Japonec. Iz neameriških virov posnamemo: Kamorkoli je prišla Japonska, je uganjala vseazijsko propagando. Azijska ljudstva—na plan! Približuje se vaše odrešenje iz evropskega kolonijalnega vpliva, zato združite se! Temu velikemu vseazijskemu gibanju pa je usoda določila Japonsko kot voditeljico. Zato je iz azijskega stališča vsak azijski narod, vsaka azijska država, narodni izdajalec, če se ne priključi Japonski. To je bilo bistvo japonske propagande in tudi japonske prakse.
Japonska kot taka je bila do kosti imperialistična, reakcionarna, dinastična, klikarska. Reklo bi se po nemškem vzgledu, da "kjer nastopijo grenadirji cesarske hiše, tam ni besede o kaki demokraciji." V resnici je bila tudi za Japonsko ustavna podlaga pruska ustava. Povzdigovanje cesarja je bilo nekaj nezaslišanega. Dokazal se je celo njegov božji izvor. Vojaške klike so imele neverjetni vpliv. Gospodarski mogotci pa tudi svojega. To je bila Japonska, ki je tekom vojne v resnici pokazala, da je nečesa zmožna, seveda vzeto po japonsko. S tako Japonsko je imela Amerika opravka na vojaškem, gospodarsem in civilnem polju. Potem ko je bilo jasno, da bo Japonska premagana, je bilo tudi jasno, da jo bo treba vojaško zaseči in določiti tudi njeno civilno življenje. Kaj se je zgodilo?
Priznati moramo, da je imela Amerika do Japonske v bodočnosti gotov politični načrt. Rusi pri upravi povojne Japonske niso imeli nobene besede. Sicer je obstojala v Tokiju posebna ruska vojna komisija, ki pa ni imela vpliva. Pri Japonski je bila povsem razumljivo Amerika tista, ki je igrala prvo violino v vseh vprašanjih. Na Japonski pa je bila močno zainteresirana tudi Velika Britanija.
Japonsko je bilo treba notranje preurediti. Toda kako? General Mac Arthur je nastopal po navodilih Washing-tona in Londona. Junak Pacifika je v gotovem oziru postal junak ameriško-angleške zamisli glede bodoče Japonske. Japonska še ni doživela tako temeljitih sprememb, kakor pod okupacijsko oblastjo Amerikancev pod vodstvom generala Mac Arthur j a. Dobila je ustavo, ki znači dobesedni prelom z bivšim japonskim državnim in narodnim življenjem. Japonska ustava je mešanica britanskega in ameriškega pojmovanja o državnem življenju. Po vzgledu Nemčije je tudi Japonska dobila svoje ustavno sodišče. Torej branik demokracije. Japonski se je pustila dinastija, vendar je bila njena vsebina povsem drugačna. Bigotstvo do te dinastije je odpadlo. Japonski cesar je postal človek in se je moral umakniti s prestola božanstva. Japonsko ljudstvo je dobilo moderne politične stranke. Japonska svoj parlament, spodnjo in zgornjo zbornico, kakor jo imata Amerika in Velika Britanija. Do Japonske se je postopalo pa znanem anglosaksonskem načelu: Pobiti sovražnika— vsekakor; pa tudi nuditi mu roko v spravo, da bo ta bivši sovražnik postal bodoči zaveznik! Vsekakor je priznati generalu Mac Arthur ju in ameriški zunanji politiki do Japonske, da je imela pri tem velikem načrtu gotov cilj. Nismo ozkosrčni, da bi poveličevali eno osebo; gre za generala Mac Arthur j a. Priznamo, da je imel poleg sebe številne komisije strokovnjakov, ki so v potankosti izdelali načrte in jih predložili njemu v odobritev. Nekaj je gotovo, da je general Mac Arthur na- Japonskem bil pač Ameri kanec. Da je kot Amerikanec hotel prenesti na Japonsko nekaj ameriškega. Da so mu angleški svetovalci dopovedali, da ima tudi britansko politično življenje nekaj, kar je morda koristno in hvalevredno in kar si je Mac Arthur osvojil. Toda končno bistvo je tole: Kot povdarjeno, je Amerika imela do Japonske gotov politični cilj, kije bil končno izveden na splošno in v potankostih.
V	tej zvezi: General MacArthur je bil poveljnik ameriških, sploh zavezniških okupacijskih sil japonske države; je bil vrhovni poveljnik tudi tako imenovanega Daljnega vzhoda. Ta Daljni vzhod, ki ni po besedi ameriška, marveč evropska iznajdba, je za Ameriko vzhodna Azija, pravzaprav bistvo in srce Azije. V ta Daljni vzhod je bila vključena tudi Koreja. Ne gre za kako brezpomembno deželico, gre za starodavno državo, ki je imela in ima okrog 30 milijonov prebivalstva, torej za politično vzeto srednjo državo. Ali je imela Amerika do te države tudi določen cilj? L.Č.
иа||ј|И|И1Ч111ЧШИ1И11И1№иии[|ј[Ш1М111>11И11ич111ии ||ш1|1А|1в1||1н|||1в1||||1||1||1|1н1||1в11|1а1|||||||!в1|||н1
UREDNIKOVA POŠTA
>|«||||»||||»|1||И|11|»|11|И|1|И|11|Ш||||«||||«||||«||||»||||И|»
Ла||||а1||1в1||1а1||1аУа1||1в1|||а1||1в1||1в1||1а||||а1||1а1|
Ponovna zahvala!
CLEVELAND, Ohio—Ko sem prejšnji teden priobčila mojo zahvalo darovalcem za Razdr-ško brizgalnico in obenem izrazila željo, da bi rada dobila vsaj $60, nisem mislila, da se mi bodo želje tudi tako hitro izpolnile.
Prav prijetno sem bila izne-nadena, ko me je še v petek popoldne poklicala Mrs. Sutton Girod, hčerka našega pogrebni-ka Mr. Joe Želeta, in mi sporo-ročila, da bo tudi njen oče prispeval $5 v ta namen. Prisrčna vam hvala, Mr. Žele! Upam in želim, da se v kratkem popolnoma pozdravite in da se boste počutili tako dobro, da boste tudi vi še enkrat obiskali vašo rodno Slavino in videli naš Snežnik, Nanos, Javornik in Postojno. Po tolikih letih so ti kraji še lepši kot takrat, ko smo tam živeli.
V ponedeljek sem pa dobila prijazno pisemce in $5 od naše pridne kulturne delavke Therese Gorjanc. Tudi ona in nje soprog Andy sta bila lani tam na obisku. Theresa mi med drugim piše, da se dobro spominja Razdrtega še iz prve svetovne vojne, ko je bila tam občina. Ker so bili stariši preobloženi z delom, so pa kar nas otroke poslali tja po opravkih in ker ponavadi nismo vedno pravilno uredili, smo morali večkrat napraviti tisto pot. Omenja tudi, da nista šla nič na Razdrto, niti se skozi peljala, da pa bosta to prav gotovo drugič, ko gresta zopet na obisk. Torej, Mr. in Mrs. Gorjanc, prav lepa vama hvala za dar, in da bi se vama izpolnila želja, da bi še šla pogledat našo.lepo Slovenijo.
Tako vidite je še dosti dobrih ljudi med nami in tako bom še kar naprej želela, da bi dobila vsaj $70, če jih bom, bom pa sporočila.
Naj bo izrečena še enkrat moja najlepša zahvala mojim prejšnjim darovalcem, katera je bila izpuščena v mojem zadnjem dopisu. Pozdravljeni vsi skupaj!
Anna Žagar, 1052 E. 74 St.
Kulturnim skupinam v naznanje
CLEVELAND, Ohio — Člani dramskega zbora "Ivan Cankar" so na svoji zadnji redni seji dne 7. aprila osvojili sklep, da se objavijo / dnevi dramskih predstav.
Ker se je že večkrat zgodilo, da se je dalo več prireditev na isti dan, kar je neljubo vsem, se bo tudi poleg objave v časopisu, pismeno obvestilo tajnike pevskih, dramskih in drugih kulturnih skupin.
Dramski zbor "Ivan Cankar" ima najeto dvorano v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. za nedeljo, 6. decembra 1953 in nedeljo, 28. februarja 1954. Prosimo, da si zabeležite ta dva dneva za poset " Cankar jevcev."
John Pollock, tajnik.
Pozdrav pred odhodom
CLEVELAND, Ohio—Ko odpotujem v Jugoslavijo na obisk, pozdravljam vse znance in prijatelje ter sorodnike. Iz New Yorka odpluje parnik Queen Mary v sredo, 29. aprila.
Za Časa moje odsotnosti bo vse posle v zemljiškem uradu na 15604 Waterloo Rd. vodil moj sin Edward. Ravno tako tudi glede zavarovalnine. Za vsak slučaj in v vseh ozirih vam bo drage volje postregel.
Vam kličem srečno in na svidenje !
John Rožance,
1985 Beverly Hills Dr.
Velike priprave za kronanje angleške kraljice
Zadnje čase smo mnogo brali o britanski prestolnici in v tisku spremljali pot maršala Tita na njegovem obisku v Londonu. Jugoslovanskega državnega šefa je sprejela tudi angleška kraljica Elizabeta. Obsežne priprave za kronanje angleške kraljice, ki bo v poletju, bodo zanimale budi naše bralce.
Angleži se krčevito drže sta-rjh*tradicij. Njihova konservativnost je prišla že v pregovor. Sodeč po nekaterih običajih, bi človek mislil, da je sel ves razvoj človeštva v zadnjih desetletjih mimo Velike Britanije. Med angleškimi običaji, ki se skozi stoletja v bistvu niso prav nič spremenili, je tudi vsakokratno kronanje angleškega vladarja. Priprave na letošnje kronanje kraljice Elizabete II. kažejo, da so v Angliji vladajoči krogi zvesti tudi stari tradiciji. Westminstrsko opatijo, kjer bo kraljica kronana, so že z novim letom zaprli, do nje pa zgradili ozkotirno železnico. V njej dela množica obrtnikov, ki bodo velikansko gotsko katedralo povsem preuredili, da bo v njej sedežev za 7600 povabljenih gostov. Zunaj pa delajo veliko poslopje, v katerem bodo garderobe. Po svečanosti bodo poslopje podrli. Samo gradbeni stroski za to poslopje bodo znašali nad 50,000 funtov šterlin-gov. To je pa samo dvajseti del celotnih stroškov za kronanje, ki jih bo morala prevzeti državna blagajna.
Kraljico Elizabeto bodo kronali z dvema kronana. Prva je 5 kg težki posnetek prvotne krone, narejene za kralj Charlesa II. Originalna krona je bila uničena med državljansko vojno. Druga krona je posneta po kroni, narejeni za kraljico Viktorijo. V njej je vdelan sloveči de-mant Cullinan. To državno krono nosi kraljica med sprevodom proti Westminstrski opatiji, kronajo pa jo s prvo krono, ki ji jo posadi na glavo canterbur-ški nadškof. Državna krona tehta 3 kg in je bila izdelana leta 1838. V njej je 2783 deman-tov, 277 biserov, 18 safirov, 11 smaragdov in 5 rubinov. Najstarejši dragulj v njej je safir v obliki rože, izvirajoč iz prstana kralja Edvarda.
Odgovornost za organizacijo kronanja je prevzel vojvoda nor-folški, "Earl Marshall" Anglije. Ko je razglasil, da pojde sprevod samo od kraljevske palače da katedrale, je nastalo v Londonu silno razburjenje. Sprevod bi bil namreč prekratek in rado-^^edneži ne bi prišli na svoj račun. Zelo so bili Angleži razburjeni tudi, ko je izjavil, da svečanosti ne bpdo televizijsko prenašali. Od vseh strani so prihajali protesti in vojvoda je moral popustiti. Svečanosti bodo oddajali po radiu in televizijsko. V Veliki Britaniji je približno dva milijona televizijskih aparatov. Na tribunah, balkonih, oknih in strehah ob cestah, po katerih pojde sprevod, ga bo gledalo nad sto tisoč ljudi. Podrobnosti sprevoda in kronanja bodo oddajali v 24 jezikih.
Pravi lov je nastal za oljem, s katerim bodo kraljico mazilih. Dekanat Westminstrske opatije je imel sicer ustrezno olje pripravljeno, pa so ga uničile nemške bombe. Morali so priskrbeti novo. Sestavljeno je iz 42 različnih olj in dišav; med njimi je olje iz pomarančnih cvetov, rož, cimeta, muškata itd. Oster boj se bije tudi za sedeže v katedrali. Mnogi se hočejo vriniti med povabljene goste, sedežev pa je premalo.
—"Slovenski vestnik"
Ob Tihem oceanu
Piše: FRANK KERŽE
MOST
ga radi poslušali, ker mu je
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
So v življenju gotovi dogodki, ki te spremljajo od leta do leta, dokler si živ. Imeli smo v vasi gostilno, koder se je vse slišalo, kar se je zgodilo na svetu. Majhnih stvari niso nikdar obdelovali na kmetih. Kdo se bo pa v malenkostih izgubljal, prosim vas. Vse mora imeti gotovo mero, drugače sploh ne pride, na vas. Doli pod našo vasjo je bil mal potok, katerega je preskočil vsak otrok. In vendar so našli ljudje v tistem potoku kačo, ki je imela rebra kakor konj. Živela je v sredi potoka in bi bila mogoče še danes tam, da niso vaški otroci nakopali krompirja in ga nesli h potoku z namenom, da napravijo ogenj in ga spe-ko. Potok je bil tiste čase dosti manjši, ker ni bilo cele tedne dežja. In tako se je v sredi potoka pokazal mah, ki je bil navadno pod vodo. Otrokom se je zdelo, da je kakor nalašč za dober ogenj, pa so zakurili. Naenkrat se je začelo nekaj gibati v vodi. Otroci so se spogledali, drezali nekaj časa s palicami, nazadnje so jo pa udrli proti domu s strašno novico:—v potoku je velikanska kača, ki je že vsa obrastla z mahom, šlo je od hiše do hiše v vasi prav kakor ogenj, kadar ni ljudij doma. Vsi so se zgrozili in slednjemu je bilo tesno pri srcu. In—kar je glavno—nikdo ni dvomil o tem.
In šlo je tako v sosedne vasi in sam ne vem, kje se je ustavilo. Zdaj pride pa najlepše. Tista velikanska kača je bila prav pod vasjo, da si bil v par minutah tam. Pa mislite, da je kdo šel in iskal tisto žival? To bi bil storil samo človek, ki bi ne verjel, kar so pripovedovali otroci. In takih ljudij ni bilo v naši vasi.
Pa preidem iz potoka na most, kateri bi bil vreden, da se ga opiše, če bi bil že dodelan. Kakor veste, so bili časi, ko je bil vsak drugi človek od našega naroda v Ameriki. In imeli so tisto bolezen, kakor je še danes med našim narodom. In ta je, da pridejo radi na obisk. Ga ni bilo meseca v letu, da bi ne bil prikukal ta ali oni človek izza hiše in bilo je, kakor bi "vkraj" bilo, če veste, kaj se to pravi. Takoj je zašumelo po celi vasi:-tainta je doma. Podnevi ga seveda ne bo nikdo iskal, zakaj vsak dan ima svoj večer in tedaj se kar "šika," da se pride malo pogledat v vaško telefonsko centralo—to je: gostilno, koder se zmirom najde koga pri jaslih.
Pa pride ta, pride oni in slednji se ustavi pred Amerikancem s pozdravom!—
"Glej ga hudiča, kdaj si pa prišel?"
Beseda da besedo in kmalu je vse živo. Kako je v Ameriki, kako je na morju, koder so taki valovi, kakor velika gora. In še groznejše:-koder se pbtapljajo ljudje kar z barko..vred. In kar je najbolj grozno, vsi izginejo za vselej. To ni tako, kakor če kdo vtone v naši Bistrici. Kar med korenine pogledajo in če ga tam ni, je pa malo nižje v vrbovju. Vaščani ga najdejo in pripravijo mu spodoben pogreb, seveda cerkveni, zakaj ljudje so sporočili župniku, da se mu je zmešalo. Veste, drugače bi ne bil pokopan v blagoslovljeni zemlji ampak tam med tistimi "šrangami," koder je za take, ki se sami "fendajo."
Ko predelajo vse gori in doli, izginejo manjše točke in na razpravi ostane samo voda in smrt v valovih. Nekdo je zmiraj bolj brihten, kakor drugi, pa se oglasi:
"Kaj bi ne bilo dobro in pametno, ko bi naredili most čez morje?"
Spogledajo se vaščani med sabo in slednji nagne šilce šnop-sa, da si pripravi grlo.
"Jaz sem slišal, da ga že delajo," se oglasi eden izmed mlajših, ki je rad vtikal svoj nos v vsako stvar, posebno pa v papirje, koder je bilo kaj pisanega ali tiskanega.
Da bi ga delali, pa da bi ne vedeli o tem naši vaščani, to bi bila uganjka prve vrste.
"Eh, kaj pa ti veš," se održe drugi, pljune po domače na tla in podrgne s škarpom.
Oči se upro v Amerikanca. Če ta ne bo vedel, ki je šel sem in t je, kdo pa bo?
"Meni se tako zdi, da mora biti že do malega dodelan. Koder je prišla barka h kraju, je bilo cele kupe lesa, pa sem si takoj mislil;-to bo menda za most, ampak to je bilo pred poldrugim tednom in do danes bo že gotov."
Vsa vaška družba je vtihnila in vsak je mislil, kako je to dobro in pametno, da je vendarle most čez morje. Vsem se je dobro zdelo, da je konec konca vendarle most. Kako pa more biti drugače ? Črez vsak potoček, vsako reko, pa naj bo že pot ali samo steza, je vendar most, če tak ne, pa tak. Včasih ni več kakor navadna deska, ki se giblje in prevrača na vse -strani. Ampak ljudje na kmetih se privadijo vsemu. Navsezadnje ni nič posebnega, če se kdo od časa do časa prevrne in pade v vodo. In zakaj bi ne bil most črez morje? Potreben je, pa postavljen bo, če danes ne, pa jutri. Ali je kdo v vasi, ki bi dvomil o tem? Ni bilo minuto od tega, ko je bil v vsaki glavi vaških možakov vsaj po en most, vsak malo drugače napravljen, kakor bi imeli vsi vaščani vsak svoj kontrakt zanj. Zdaj je pa vse čisto. V glavi so pripravljena tla za nova vprašanja, zakaj kdor je bil v Ameriki, ta je moral nekaj videti.
Ampak vaščani niso prehitri z vprašanji. V vasi pravijo, da se ne "šika" opletati z jezikom kar v enomer. Človeka se mora vendar malo pustiti, da se od-kašlje, da kdaj in kdaj pljune in da si vsaj usta zmoči s šnop-som.
Povsod se najdejo podrepne muhe in tako jih ima tudi naša vas. So eni, ki bi radi vse vedeli, pa da bi šlo kar naprej, kakor pri koritu, koder teče voda.
"Kaj res v Ameriki zidajo prej od zgoraj, kakor spodaj?" se oglasi eden izmed vaških "firbcev."
Vse pogleda Amerikanca, kaj bo izpovedal na to veliko vprašanje. Most do Amerike—to se vendar razume. A da bi kje na svetu zidali recimo prej drugi "štuk" kakor prvega, kaj tacega pa ni mogoče na zemlji. Na kaj boš pa zidal, ljuba duša, če nimaš zida pod sobo?
Amerikanec se nekaj obotavlja, kakor bi se hotel nečesa domisliti. Vaščani pa niso pripravljeni, da bi ga čakali. Zmiraj se najde nekoga med njimi, ki ftar dregne, če ne gre.
Šuštarjev France pravi, da je sam videl tako hišo,, ki je bila na ta način zidana. Pravil je, da jih je vprašal, zakaj tako zidajo, pa so rekli, da zato, ker jim je ložje. če od tal zidajo, morajo zmiraj gori nositi mort in opeko, če pa zidajo od zgoraj doli, pa jim kar samo pada pred nos."
Če je bilo že vprašanje zidanja težavno, kaj naj šele rečemo na tako razlago, kakor je od Šuštarjevega Franceta. Bil je zastran svojega "firbca" znan po celi vasi in je imel tako malo kredita, kakor "tisti Cleveland-čan, o katerem so pisali, ko je umrl. Vprašate, kaj so pisah? To-Je:
"Bil je sicer dober človek, samo to napako je imel, da je strašno rad govoril. Ljudje so
šel
jezik, kakor balerina Henie na ledu in ko je končal, so odtrgali polovico vsega, kar rekel. Drugo polovico so pa r ^ grnili, in preiskali vsak zase, je kakšno jedro notri ali ne. je kdo kaj našel je spravil, ne, je pa zavedi svojo culo vrgel še tisto skozi okno.
"Tako vam bom povedal, s oglasi Amerikanec. "Slišal se®' da eni res tako zidajo, pa lim, da so druge vere.
kraju, koder sem delal jaz, je la zmiraj noč in zato se, ni dobro videlo."
tako
Dolgo je bil molk po tem govoru in lahko je, da bi se
odbilo
vse razšlo, da se ni oglasil va Šuštarjev.	, :
"Ja, kako ste pa vedeli, k je treba vstati, če je bila z raj noč?"
"Prišla je ena ženska, ki je kuhala in prala ter zavpil^" "Pujsi, (skovana beseda Boys-) zdaj pa le vstanite.
Ker se v vaških glavah пег misli tako n^aglo, kakor pri revežih, bi se bili najbrž ^ žaki že razšli, da ni bilo tis ® Šuštarjevega Franceta.
"Tako pravim, da ne
verj^'
mem, da bi kdo mogel zidati h'®® poprej drugi "štuk" kakor
Ampak da most delajo m
da s"
ga mogoče že postavili, odkai ^ naš vaščan iz Amerike, to J® " res. Veste kaj, stric-" se obr® proti Amerikancu, "pok^^.. jim tisto uro, ki je zlata. ^ tacega še niste videli-"
Privlekel je iz žepa veliko uro in vaščani so jo občudo^^^ Ne vem, zakaj jim je hodila misel beseda: zlata-menda 2^ ker pride vsak tako boga^. ^ Amerike. Kar se nekaj zaisk''' očeh šuštarjevega Fran^^^^ Imel je namreč tako žive oči, . se je takoj vedelo, kdaj ii"^ na jeziku.	,
"Kako pa je to, da je ta ^ bela. Slišal sem, da je zlato ^ meno."
^'To je pa tako," razlaga rikanec, "ta ui;a je znotraj ^ t^i, po vrhu pa posrebrena,
tako hitro ne obrabi." ,
To je bilo primeroma vse večer. Najbolj je zadovoljil® ^ ^ ščane to, da bo most iz E^rop® Ameriko, katerega baje že d® jo ali pa je že dodelan.-
"KRALJICE" V AMERIKI
iC
V	Tulsi, država OklahoPi ' bila proglašena Ern^®. Adams,' ki urejuje časopis« peča z industrijo petroleja' "kraljica petroleja" leta '
1%'
V	Galvestonu pa je
letna Betty Everhart iz jjj, Francisca proglašena za CO ameriške zveze fotograf
Naslov "kraljice" kot višjega, kar sicer opazujeD^^^jg. di v vsakdanjem življenji' če tudi v republikanski
NEMCI Z RADIJEM V SVET!
KOELN, Nemčija, 4. Predsednik zapadne nenašk® žave Heuss je otvoril ško radio postajo, ki bo od la programe preko morja-je naglasil, "da gre za valove, ki prvič po vojni i ^ šajo nemška poročila ki bodo dajali svetu objek poročilo o stanju v sedanj' padno nemški državi."
EDUCATION MOLDS OUR FUTURE
пти scHoou gJJSf A STRONCES AMS** ■
IVAN CANKAR
^ BIL NAJVEČJI PREDHOD-^ KULTURE DELOVNIH LJUDI
Slov( 'i^'o
enci se vsako leto spomi-, rojstva in smrti svojega ^Jvečjega pisatelja Ivana Can-Letos 8. maja se bodo ®Oinili 77. obletnice njegovega se je leta 1876 na ^■ki in je umrl 11. decembra-1^, v Ljubljani. Med ta dva ЈШка je postavljeno delo i ®''^ika, pisatelja-socialista, Cankarja. To delo je in bo ° bogata zakladnica sloven-
'''ana Cankarja ne pozna sa-
Slovenija in Jugoslavija, am-

Je njegovo delo seglo in se-®iroko v kulturni svet. Po-

Zna Cankarjeva dela so pre-
%
•Па v vrsto evropskih jezi-
"jatišg
Ч
• nemščino, francoščino, ita-'čiuo in angleščino, so pre-
Hik
ena v češki, slovaški in fin-" ^er še v razne druge jezike..
.Cankar je kot pisatelj, umet-^®lik in 'nesporno nadkrilju-®^oje sodobnike. Kar je Can-■ kdaj napisal in umetniško
чг
ta
Јепа
oval, je vse iz polnega vrel-^^jeta in za življenje ustvar-
K Umetnost, katere nosilci so ®ocl ljudje v neprisiljeni zve-. ^ Vsakdanjim delom, ljudje ^ iskanja novih poti in boja Osnovne človeške pravice, ^ boja za uveljavljen je in , §0 delovnega človeka. Tako kot pisatelj raste v bor-Slasnika in vodnika delovnih ^ ®kih množic. Tega se zave-j ■'^0. kar dela in piše, ni po-zanesenjaškega sanjača, smotrno delo človeka, ki g spoznal svojo, pot. Le leta piše z Dunaja (kjer je živel gj^^jbolj proletarskem okraju
Velemesta) v Ljubljano: ^ . in to je 1'azvijanje: prej govorile moje satire o smeš-pozneje vedno bolj o tra-2' življenja; prej sem se vse bolj z literaturo in jy'^^ti, zdaj pa se mi gabi ta JSa; namesto literature je pilo življenje, na mesto lite-
^^o^-ljudje____"
takem pojmovanju pisa-Jskega poklica je naravno po-n ° Vse življenjsko delo Ivana ^S'fja bitka za pravice in
o delovnega človeka.
1907 je Cankar kandidi-V.. ^ot delavski zastopnik pri za državni zbor. Ker je
k
tedanje razmere v domo-
k, ' jG sicer pričakoval in tako
.	Л- ... u.
di
^'istno vnemo.
^0
Vgjry	da ne bo izvoljen.
se je lotil &ela z vso nje-
(ђ y S3 z Dunaja pripelje v do-prireja sestanke in sho-Ljubljani in v svojem voliv-kt^. okraju Zagorje, potuje iz (g ^ v kraj, drami, budi in kli-iti	piše, neprestano dela
Ij^ sproti poroča. Ko spozna, da ђ| ^bil kakih tisoč glasov, me-Vq.^ bo to "za začetek čisto do-se pomisli, da so bili ti хЛ doslej čisto zagarjeni in
° Volitvah kljub porazu ni ampak ponosno piše j)j, ^inaj: "Gotovo je, da sem 1ђ„^^^е1, toda s tako čedno litv da pri prihodnjih vo-ђј), " okraj mora pripadati me-
ta volivni boj, ki je Can-življenje rad govoril o ^ izredno ognjevito toplino, še zaostril in poglobil po-^ premnoga socialna vpra-^ tedanjih dni. Kot je zapi-Јб je takrat spoznal, "da ki ®dba družbe, tiste uredba, 'jej ^o^elila vse bogastvo zem-''^Pit sadove človeškega uma brez imena ter mu za-'^ii- Človeštvo—ta uredbq, je ^ vsega hudega. . .
velikega spoznanja, iz Ijejj. I^obokega pojmovanja živ-® stvarnosti je rastel Can-človek in umetnik. Knji-
ga za knjigo (Hlapec Jernej, Jakob Ruda, Aleš iz Razora, itd.) spis za spisom se niza v njegovem delu. Nastale so njčgove pesmi (Erotika), črtice, novele, povesti (Knjiga za lahkomiselne ljudi. Tri povesti. Volja in moč, Potepuh Marko in kralj Matjaž, (Kurent), romana (Za križem. Na klancu) in drame (Kralj na Betajnovi, Hlapci, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski), itd.
Udejstvuje se tudi kot novinar in kritik. Njegovi politični sestavki kakor na primer: "Kako sem postal socialist," "Slovenci in jugoslovansko vprašanje" in drugi so trkali na vest in zavest tedanjega človeka. Piše kritike o Župančiču, o Kraigherju in kot umetnik in človek živo posega v vse veje ljudskega življenja. Predava v Ljubljani, Trstu in drugod. Povsod osvaja delavstvo in mladino. Odmirajoče struje nasprotnega tabora pa ga vedno bolj in bolj sovražijo ter mu skušajo odrekati celo umetniško veljavo.
Cankar ne omaga. Čuti, da korenini v ljudstvu in se bori zanj. ZaZto je nepremagljiv. Njegovo delo je občutilo srd škofa Jegliča, ki je sežgal prvo izdajo Cankarjeve "Erotike," prve in edine njegove pesemske zbirke!!! Toda Cankarja to ne omaja. Daje mu samo nova spoznanja. Vedno jasneje piše:
"Narod si bo pisal sodbo sam!" (Hlapci)
"Ta roka bo kovala svet. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte! Ob vaših plečih bo slonelo življenje!" (Hlapci)
"Že slišim dleto, ki kleše granitni'temelj novi stavbi!" (Bela krizantema").
Tako je Cankar našel v življenju nove ljudi in se z vsem ognjem velikega umetnika in plemenitega proletarskega borca ogrel zanje in za njihove pravice.
V pretekli osvobodilni vojni je Cankarjeva misel stopila s knjižnih polic in iz predalov v življenje—imed borce za proletarsko pravdo. Ena izmed slovenskih partizanskih brigad si je vzdela tudi ime—Cankarjeva brigada. Cankarjeva misel pa je prevevala vse!
Nekoč je Ivan Cankar skromno zapisal: "Na enem tistih tenkih belih lističev bo napisano moje ime." (Bela krizantema)
Toda ne—njegovo ime je zapisana na bojni zastavi delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva. Še več! Zapisano je globoko v srcih in zavesti delovnih ljudi Slovenije. Toda ni zapisano samo v spomin, ampak kot spoznanje, brez katerega ni rojstva in rasti nove kulture, kulture delovnih ljudi, ki ji pripada bodočnost in katere največji predhodnik je bil—Ivan Cankar!!!
((
Zastopniki
Enakopravnosti •
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 10T6 Easf 76th Street
UTah 1-6888
e
Za collinvvoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
99
DOBRA POLOVICA LJUDI GLADUJE
Stanovanj primanjkuje na vsem svetu kakih 180,000,000
Iz publikacije OZN "Uvodno poročilo o socialnem položaju na svetu" povzemamo nekaj podatkov, ki kažejo, v kakšnih razmerah živi zdaj človeštvo. Dobra polovica ljudi gladuje. V Aziji se je število prebivalcev od predvojnih let pomnožilo za kakih 10%, pridelek riža, ki je glavna hrana prebivalstva, pa je padel za 2.5%. Stanovanjska stiska se je povsod po svetu zaostrila. Posebno huda je v Zahodni Nemčiji. Če bi hoteli vsaj za silo nuditi ljudem stanovanja, bi jih potrebovali na vsem svetu še kakih 180 milijonov. Na zdravstvenem področju je položaj še bolj žalosten. Malarija še zmeraj muči kakih 300 milijonov ljudi in vsak dan jih umrje za to boleznijo kakih 10,000.
Spričo takšnega položaja ni čudno, da žive ljudje v Guate-mali povprečno samo 26.5 leta. Za Indijo je znašalo povprečje v desetletju 1920-1930 nekaj nad 26 let. V vseh kapitalističnih deželah, v Sovjetski zvezi in satelitskih deželah, ie neznaten odstotek prebivalcev uživa vse pridobitve napredka, velika večina ljudi pa živi v bedi in pomanjkanju. Ko se kaka dežela zdrami iz zaostalosti in stopi na pot napredka, nastanejo v njej novi socialni problemi.
Najzanimivejši so v tej publikaciji sklepi, do katerih so prišli avtorji na podlagi sedanjega stanja. Ugotavljajo predvsem, da je prepad med bogatimi in revnimi deželami tako v proizvodnji, kakor tudi v potrošnji globlji, kakor je bil pred vojno, in pripominjajo, da je prišla družba v takšno fazo, da obubožan je enega dela zemlje posega v koristi in vzbuja zaskrbljenost vseh delov sveta. In v tem, ko se ta prepad poglablja, socialni problemi pa zaostrujejo, je bil zadnja leta v industrijski proizvodnji dosežen naravnost neverjeten napredek. Med revnimi narodi se je zaradi, modernih prometnih zvez
in tesnejših stikov med ljudmi poglobilo spoznanje, da je višji življenjski standard možen ne le za druge, marveč tudi zanje. "Fatalistična resignacija do revščine in bolezni se umika zahtevam po boljšem življenju. Vsaka vlada se zdaj na svoj način bori s perečimi vprašanji. Prehod na višji življenjski standard je težaven in dolg proces, ki zahteva mobilizacijo duhovnih in fizičnih sil ter virov vsega ljudstva. Ta proces lahko pospeši medsebojna pomoč med narodi."
V teh besedah je pravzaprav povedano vse. Vprašanje je samo, ali bo v naprednih in bogatih deželah prodrlo spoznanje, da je treba zaostalim, v bedi živečim narodom pomagati. Če se to ne bo zgodilo, utegne človeštvo zabresti v novo katastrofo. Seveda je reševanje teh vprašanj v vsaki deželi odvisno predvsem od njenih lastnih sil, od izkoriščanja naravnih bogastev, pridnosti in varčnosti njenih prebivalcev.
Za razmere na svetu je značilno, da odpade na dobro polovico ljudi samo 10% celotnega svetovnega dohodka, ostalih 90 odstotkov pa na drugo polovico. Ta razlika je tem ostrejša, če jo razdelimo na posamezne kontinente. V Afriki živi 7.5% vseh ljudi, pa odpadeta nanjo samo dobra 2% celotnega svetovnega dohodka. Na Srednjem vzhodu živi 4% vseh ljudi, pa odpade nanj samo 1.5% svetovnega dohodka. V Latinski Ameriki ima blizu 7% vseh prebivalcev sveta samo 4.5 % svetovnega dohodka. Na 25% prebivalcev Evrope, ZSSR in Oceariije pa pride 40 % svetovnega dohodka. V teh številkah je izraženo brezobzirno izkoriščanje zaostalih, revnih dežel po tehnično razvitih in bogatih.
ФФФФФФФФФФФФФФФ4
Oglašajte v Enakopravnosti
aiY PbSTUREPEDIC WEEK

POSTUREPEDIC
MATTRESS
—the "miracle mattress" that helps relieve morning backache!
Nothing to Buy I No Strings Attached I
COME IN.-.jio« may be the lucky winner! Free drawing to be held (date). You need/not be present to win!
PRtE^ONIGmmiAL

Pr9.V(;'4'cijturepeđjcS^t;c*p'4
Posturcptjdic I'll' jfiivf own ^lOhic.' 1Г (tot com-i
iatišjied>th.4i.inSl«&^^ is -leturned апЦ;.; yo.ur fhpney wil}фе ref^ndt'B in.^mII.	■
A'	('MM/
Norwood Appliance & Funiiture
6202 St. Clair Avenue
OPEN EVENINGS
John Susnik	EN 1-3634
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preiskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
v LJUBLJANI PRIDNO GRADIJO
V Ljubljani bodo letos zgradili za 920 milijonov stanovanjskih in poslovnih prostorov. Po dosedanjih podatkih bodo zidali več desetin stanovanjskih hiš, v katerih bo skupno nad 700 stanovanj. Večino stanovanj bodo gradila večja podjetja, ki bodo s tem svojim delovnim kolektivom zagotovila primerna stanovanja. Nekatera podjetja so del prostorov novih poslopij določila tudi v druge namene in bo tako zlasti center mesta dobil večje število novih trgovskih lokalov, poslovnih prostorov, dvoran, itd.
Podjetje "Gradiš" gradi ob Titovi cesti palačo, v kateri bo razen drugih prostorov skoraj 80 stanovanj. Podjetje "Tehnika" bo gradilo na Prešernovi cesti petnadstropno hišo s 30 stanovanji, pri Savski koloniji bodo zgradili dva bloka s 16 stanovanji in 16 samskimi sobami, v Jaršah pa bo podjetje "Sloveni-ja-ceste" zgradilo »štiri hišice z osmimi stanovanji, "Saturnus" v Kamniški ulici pa štiristano-vanjsko hišo.
Največ novih stanovanj bo pridobil "Litostroj." Zgradil bo namreč tri velike stanovanjske bloke s po 30 stanovanji. Tobačna tovarna bo zgradila okoli 20 stanovanj, "Utensilia" 10, "Usnje" šest, "Slovenija-vino" K), itd.
Zac^ružna zveza Slovenija bo gradila v Trdinovi ulici 20-sta-novanjsko hišo, "Slovenija-im-
pex" poslovno zgradbo z 10 gar-sonierami v Kidričevi ulici, "Klej" 10 stanovanjsko hišo pri Savski koloniji, "Slovenija-les" 10-stanovanjsko zgradbo za Bežigradom. Čebelarska zadruga, "Slovenija-avto" in "Koteks" pa nameravajo zazidati zemljišče ob Kolodvorski ulici, kjer bi razen poslovnih prostorov dobili tudi 50 stanovanj.
Veleblagovnica "Na-ma" bo začela'letos graditi novo moderno trgovsko hišo, ki bo stala najbrže tik poleg palače "Bata" v Kardeljevi ulici, prejšnji Še-lenburgovi ulici. Poslopje naj bi bilo po sklep^u delavskega sveta najmanj šestnadstropno. Pritličje, prvo, drugo in tretje nadstropje naj bi bilo urejeno za trgovino, četrto pa za skladišče,
DRUGI IZLET ZA JUGOSLAVIJO
Potniška agencija Koilander naznanja, da priredi drugi skupni izlet rojakov v Jugoslavijo na parniku Queen Elizabeth, ki odpelje iz New Yorka na 3. junija.
Za prostore in cene se obrnite na:
AUGUST KOILANDER, COMPANY
6419 ST. CLAIR AVENUE Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148
AMERIŠKA IN JUGOSLOVANSKA MOLILNA GRUPA 4912 Payne Ave., od E. 55 St.
prijazno vabi vse na evangelistične verske obrede NOCOJ, 5. maja in vsak večer do vključivši NEDEUE, 10. MAJA ob 7.30 uri zvečer.
Nastopil bo častni jugoslovanski govornik Rev. George Malo-bratovich iz Aliquippa, Pa., ter častni govornik Rev. Sam Darcy iz Phoenix, Arizona.
Za nadaljne podatke pokličite VU 3-0113
Pozor!
Pozor!
VAŽNO ZA VSE!
Na obisk v staro domovino
Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je ћДо njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO na^ še stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakpv ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užtek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi druge. V velikem številu se prijavljalo. OPO. ZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ!
Z ladjo ali letalom
Potovanje je možnp z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA.
Pomagajmo sorodnikom in prijateljem
Jugoslavija se ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posejbno susa. Zato je blago v razmerju z zaslužkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate seveda DENAR. Vsem onim rojakom, ki imajo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Od-premljamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad.
Vse pošiljke zajamčene!
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-4148
prikrojevalnico za konfekcijo, pisarno in sindikalno dvorano z okrog 300 sedeži. Razen tega naj bi bili v tem nadstropju tudi manjši prostori za čitalnico, klubski prostor itd. V ostalih nadstropjih pa naj bi bila stanovanja.
Z letošnjim obširnim gradbenim programom se bo precej omilila stiska s stanovanjskimi prostori.
NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
V poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsern inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, vošči I ne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijo!
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET
KEnmore 1-5030
NAPRODAJ
. LASTNICA PRODAJA
hišo v st. clairski naselbini, 5 ve-likih sob 3 spodaj, 2 zgoraj. Stranišče tudi zgoraj. Pcflna klet, for-nez П9 plin in vročo vodo, 2 garaži, cementiran dovoz, zimska okna in druge ugodnosti. Pokličite po 6. uri zvečer.
UT 1-6894
NAPRODAJ
je kmetija, katera sestoji iz 30 parcel z domačijo vred. Vse je v dobrem stanju. Posestvo je v Velikem Cerovcu, fara StopiCe pri Novem mestu, Slovenija, če je kdo zainteresiran v ,to posestvo, se naj obrne za podrobnosti na MIKE JUHSIC " RD 1, Box 121-A.3.
New Slanlon. Pa.
IŠČE SE STANOVANJE
Pošteno, mirno dekle,
ki stalno dela, želi dobiti v najem sobo s kopalnico, v st. clairski ali collinwoodski naselbini. Ima dobra priporočila. Pokličite zjutraj.
UT 1-5229
ZAKONSKA DVOJICA
brez otrok, želi dobiti v najem do 25. maja stanovanje s 3, 4 ali 5 sobami. Pokličite po 4.30 uri Dopoldne.
MRS. PAUNOVIC EN 1-086.5
DELO DOBIJO MOŠKI
Izurjeni in napol izurjeni operatorji
Engine & Turret Lathe Centerless External
IN
Internal Grinders
Izvrstne delovne razmere. Mnogo dodatnih podpor. Uposljevali urad odprt "od 8. do 5. vsak ponedeljek do petka.
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE
DIVISION OF CLEVITE CORP.
17000 St. Clair Ave.
TOVARNIŠKI DELAVCI
Menjajoči se šifti. 5 dni tedensko. Plača od ure. Družba daje uniforme. Prosta skupinska zavarovalnina.
Ferro Corporation
4150 EAST 56th STREET
(južno od Harvard)

_ #
4, в'
STRAW! ^
ENAKOPRAVNOST

II
"... Potem je zmagalo življenje"
PO PRIPOVEDOVANJU REDOVNICE T. Š. NAPISALA BRANKA JURCA
(Nadaljevanje)
Odkar sem prvič stregla v operacijski sobi, sem si želela postati operacijska sestra. Za to delo sem imela vse sposobnosti: bila sem natančna, vestna, pridna in zanesljiva delavka.
Vendar je bilo delo na očesnem oddelku enolično. Prosila sem za premestitev, želela sem spoznati naše delo tudi po drugih bolniških oddelkih. Končno sem uspela. Prestavili so me na ortopedski oddelek.
SESTRAM SE HOČE DOŽIVETIJ Ne sladkosti in ne gorje prepovedane ljubezni mi ni bilo prikrajšano. V času pa, ko sem začela opravljati svoj poklic, sem bila do zadnje skrite misli predana Jezusu, Zato sem bila za vse, kar se je dogajalo okoli mene, gluha in slepa.
Prav gotovo se še spominjate nekdanjih bolnišnic. Vse, prav vse je bilo v teh bolnišnicah odmerjeno po tem, koliko so bolniki mogli in hoteli plačati.
Bolniki tretjega razreda so bili natrpani v tako imenovanih bolniških sobah, kjer je ležalo tudi po dvajset bolnikov. Bolniki drugega razreda so bili po dva in dva skupaj. Bolniki prvega razreda so bili sami v svojih sobicah. Sobice so bile lepe, zračne in svetle. Na sredi je bila miza z belim prtom, na sredi mize pa vaza z rožami.
Starejše sestre so rade opre-zovale za nami, mlajšimi sestrami. Komaj so čakale, da so vrgle kamen na katero od mladih in lepih sester. Vedele so, da smo iz mesa in krvi.
Pravila samostanskega življenja so zahtevala, da ne smemo biti nikoli in nikjer z moškim na samem. Sestra pa, ki je stregla bolnikom prvega razreda, je bila z njim na samem. Zato so izkušene sestre oprezovale največ prav pred temi sobami. V puščobi samostanskega življenja, ki je bilo polno odrekanja, so komaj čakale, da bi odkrile pregreho na bližnji sestri.
Tisti čas sem morala streči bolniku, ki je bil sam v svoji sobici. Bila sem mlada in lepa. Beli klobuk, ki mi je obrobljal obraz, je poglobil izraz mojih oči, modrina samostanske obleke je poudarjala belino mojih de-
kliških lic. Ni bilo torej čudno, če bi ostala v samostanu. Vsaki-krat, ko mi je rekel kaj takega, sem zardela do ušes. Njegovo govorjenje je resda godilo mojemu napuhu, a od vsega začetka sem se zavedala nevarnosti, ki je pretila moji nedolžnosti. Še z večjim zaupanjem in še z večjo ljubeznijo sem se obračala do Jezusa. Ni je bilo sile, ki bi me bila takrat lahko premotila v ljubezni do njega in v odpovedi do vsega posvetnega.
Sestre so imele dovolj zunanjega vzroka, da so me začele sumničiti. Vrata sobe, kjer je bolnil ležal, so se včasih za me noj kar sama od sebe zaprla. Bila sva na samem, zatožile so me predstojnici.
Pisma, namenjena sestram, so ostale nune rade prestrezale in jih izročale prednicam. Tudi pisma, namenjena meni, ki ga je pisal bolnik prvega razreda, ko je ozdravel, nisem dobila v roke jaz sama, temveč sestra prednica. Začeli so me zasliševati. Iziienada in nepripravljena sem se znašla na samostanskem sodnem stolu.
Kako vse drugače je potekalo zasliševanje takrat, ko sem se res zaljubila!
Tačas pa, ko sem bila v resnici zaljubljena samo v Jezusa in sem hrepenela samo po nad-zemskem življenjenju, me je zasliševanje sester do dna srca žalilo. Kako nesramne so se mi zdele naše predstojnice!
Spraševale so me s sladostra-stno radovednostjo, če me je bolnik kdaj prijel za roko, če me je kdaj poljubil na roko, na zapestje, na komolec, če me je kdaj poljubil na lica ali na usta. Ko sem vsa v solzah zanikala obtožbe, se je prednica očitno iz mene ponorčevala: "Kar priznajte, sestrica! Tudi me, druge sestre, smo bile lepe in mlade. Kar priznajte! Po grehu, ki se ga spoveste, boste še lepši, še bolj čisti . .
Želela si je, da bi vse, kar me je obdolžila, priznala. Priznala tisto, kar se ni nikoli dogodilo! Takrat pač nisem vedela, da so sestre v odpovedi samostanskega življenja komaj čakale kakega dogodka, ki bi vzburil njihovo nezdravo domišljijo.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
Na mah sem postala središče zanimanja sester. Nune, ki do takrat niso niti vedel zame, so se bodisi v kapeli bodisi v govorilnici ozirale vame. S pogledom, ki je bil poln zaničevanja, so oprezovale za vsakim mojim korakom, za vsakim mojim gibom. S kakšnim zaupanjem sem se obračala do Jezusa, ki je vedel, da se nisem v zvestobi do njega niti najmanj pregrešila! Toda bilo je vse zaman!
Prednica in druge nune so me pestile toliko časa, da sem se v duševni zmedenosti pognala proti oknu. Vzpela sem se na podboj okna. Hotela sem skočiti na bolniški vrt. Hotela sem, naj se za vsako ceno konča to trpljenje
Nune so v grozi obstale. Najbližja me je prijela za krilo, me objela in zajokala.
Tudi jaz sem se jokala. Čutila sem, da so bile to solze olajšanja.
Odtlej me prednica ni več zasliševala in tudi nobena sestra mi ni ničesar več oponesla.
NA ORTOPEDIJI
Kako zanimivo je bilo delo na ortopedi ji! Vse nekaj drugega kakor na očesnem oddelku, kjer se ni zgodilo za nas, bolniške strežnice, nič pomembnega.
Na ortopedi ji so bili otroci, ki so se rodili s pohabljenimi udi in boki, otroci, ki jim je rahitis slabega življenja in pomanjkanja sonca skrivil hrbtenice, odrasli bolniki, ki jim je kostna jetika načela kosti na nogah, na rokah ali na hrbtenici . . . Delo je bilo torej nad vse zanimivo tako za zdravnike, kakor za nas strežniško osebje.
Koliko najrazličnejših povojev sem ovijala bolnikom okoli bolnih udov! Kako krvavo potrebne smo bile sestre tem bolnikom! Brez nas se dostikrat niso mogli niti ganiti; pomagale smo jim na potrebo, krmile smo jih z žlicami, podpirale smo jih toliko časa, da so se naučili uporabljati berglje.
Kako bogato je bilo delo na tem oddelku! Neštetokrat se mi je primerilo, da sem po ves dan pozabila misliti pobožne misli.
Ni trajalo dolgo, da so me določili za operacijsko sestro. Boljšega si nisem mogla želeti. Vedela sem, da je uspeh operacije odvisen predvsem od zdravnikov, uspeh zdravnikov pa v veliki meri od naše pomoči. Za vsa gnojenja, ki so se pojavila po operacijah, so bile povečini odgovorne nune: ali niso zdravniškega orodja dovolj vestno razkužile ali si niso same dovolj očistile rok ali so zagrešile kakšno drugo malomarnost . . . Zavedala sem se torej pomembnosti našega dela.
Bila sem vedoželjna. Zdravniki so me radi poučevali.
SESTRA GENEROZA
Prva operacijska sestra na ortopediji je bila sestra Genero-za. Bila je imovltih staršev. V samostan je prinesla veliko dor to, zato pa je imela izjemen položaj v službi. Poleg tega je bila gospodovalna in oblasti željna.
Sestri Generozi sera stregla pri vsaki operaciji. Rada sem ji pomagala, jezilo pa me je, če je zahtevala, naj ji naredim nekaj, kar bi morala sama opraviti. Dekla ji nisem hotela Mti. Ko mi je nekoč rekla po operaciji, naj ji prinesem taihpone, sem ji odgovorila: "Kar sama si pojdite ponje! Zdaj pač ni operacije ..
Sestra Generoza si je po tampone šla sama, a kaj kmalu se je nad menoj maščevala. Zato-žila me je pri sestri prednici. Očrnila me je, češ da primarij oddelka ni z menoj zadovoljen. Premestili so me na oddelek za otroške bolezni. Premestitvi sem se upirala, kar mi pa ni nič pomagalo.
Bila sem žalostna in razočarana. Zavedala sem se, da sem svoje delo opravljala pošteno in dobro. Bolelo me je torej, da primarij vsega tega ni videl.
(Dalje prihodnjič)
Drevesa v mestih za okras in senco
Gozd je bil nedvomno prvotno zavetišče in bivališče primitivnega človeka. Kolikor primitivnih ljudstev je še danes na svetu, bivajo v gozdovih. Drevesa so bila na svetu milijone let prej kot se je pojavil prvi človek na tem planetu. Tako pravijo znanstveniki, ki študirajo okamenine iz davnih dob naše zemlje. Ko se je pojavil primitiven človek, mu je dal gozd prvo zavetje. Tu se je začelo prijateljstvo med človekom in gozdom oziroma drevjem.
Iz zgodovine vemo, da so mnogi stari narodi imeli svoja "sveta" drevesa, pod katerimi so častili svoja božanstva; to velja tudi za stare Slovane. Pa tudi mnoge modeme države imajo svoja državna drevesa in nekatere jih vključujejo v svoje grbe.
Privlačnost dreves do človeka sega daleč nazaj v zgodovino. Zato ni čudno, da želijo imeti drevesa "okoli sebe" tudi moderni ljudje, tudi taki, ki so bili rojeni in vzgojeni v velikih mestih, daleč od rastoče narave.
Zato si mesta brez dreves sko-ro ne moremo predstavljati. V trgovskih delih mesta za drevje navadno ni prostora, toda v stanovanjskih delih je drevje posajeno ob cestah in tudi po večjih ali manjših vrtičih pri hišah. Poleg tega imajo mesta večje ali manjše parke dreves, grmič-ja, trave in cvetlic. Mala mesta so dostikrat podobna lepim drevesnim parkom, po katerih so nameščena stanovanjska in druga poslopja. V večjih mestih prevladujejo trdi tlak in cement in kamen in opeka in železo, toda nekaj drevja je tudi v najbolj industrialnih in trgovskih mestih.
Izmed velikih ameriških mest menda v tem oziru prvači naše glavno mesto Washington, ki se ponaša z obilico drevja, nele v stanovanjskih delih, ampak po-
nekod tudi ob zelo prcimetnih cestah. Poleg tega je v Washing-tonu izredno veliko število večjih in manjših parkov s senčnimi drevesi.
V	malih mestih, kjer ozračje ni dosti okuženo z dimom, prahom in plini industrij in prometa, uspevajo vsa drevesa dotič-nega okrožja. Velikim industrijskim mestom pa se morejo prilagoditi le nekatere vrste dreves; nekatere vrste v veliko-mestnem prahu in plinih in dimu umrjejo, dasi iste vrste uspevajo na deželi v neposredni bližini mesta.
Za senčna drevesa v mestih pride seveda v prvi vrsti v poštev podnebje. V naših hladnih severnih državah vidimo največkrat raznih vrst topole in vrbe in ponekod lipe. Na jugu uspevajo vedno zeleni hrasti in magnolije in palme in drugo poltropsko drevje. Po zmerno gorkem srednjem zapadu je družina drevesnih vrst večja kot na severu, toda manjša kot na jugu.
V	velikem industrijskem mestu Clevelandu, Ohio, se zdi, da najbolje uspevajo platane ali sikamore, ki so lepa drevesa, se ne menijo za dim in prah in pline in jih tudi mrčesi ne napadajo. Istotako trdoživi in odporni so ajlanti (Ailanthus). Dalje se zdi, da so napram vsem veliko-mestnim neprilikam odporne tudi kataloe. Kolikor toliko uspevajo tudi bresti in javori. Značilno ie, da je po stanovanjskih delih Clevelanda tudi precej sadnega drevja, kot češenj, hrušek in jablan. Koliko sadja prinesejo, ni znano, toda drevesa so lepa ko cveto, poleti pa dajejo prav tako lepo senco kot druga senčna drevesa.
V	Chicagu se v stanovanjskih delih mesta vidi največ topolov in katalp. Topoli sploh povsod uspevajo, toda so nepriljubljeni zato, ker njihove korenine pro-
Naznanilo in zahvala
s tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je po enoletni hudi bolezni umrl dne 19. aprila 1953 naš predragi soprog, oče, stari oče in brat
Anton Bubnič
Blagopoknik je bil rojen v vasi Pregarje pri Pod-gradu na Primorskem, Jugoslavija. Pogreb se je vršil dne 22. aprila iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia in po opravljeni sv. maši in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Lovrenca smo njegovo truplo izročili v naročje materi zemlji na pokopališče Calvary.
Na tćm mestu se prav lepo zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki so položili krasne vence in cvetje k njegovi krsti.
Enako najlepša hvala vsem za darovane sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Lepa hvala vsem, ki so pokojnika obiskovali v njegovi bolezni, kakor tudi vsem, ki so prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Hvala članstvu društva Danica št. 34 SDZ, društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ in društva Krasni raj št. 160 ABZ za vso izkazano naklonjenost.
Tebi, dragi soprog, oče in stari oče, pa želimo miren počitek in lahka naj Ti bo ameriška gruda!
Žalujoči ostali:
MARY, soproga MARY, poročena RENKO, hči ANTON in MIRKO, sinova sinaKe, zet, trije vnuki in ena
vnukinja MARY 2ELEZNIK v Californiji, sestra
VINCENT v Clevelandu in VICTOR v stari domovini, brata
Cleveland, Ohio, dne 5. maja 1953.
drejo v razpoke odvodnih cevi in jih zamašijo.
Mestni ljudje, ki sadijo drevesa za senco okoli svojih stanovanj, naj bi v prvi vrsti upoštevali drevesa, ki so domača v njihovih okrožjih, torej primerna za dotična podnebja. Iz istega vzroka naj bi tudi naročali drevesa za posaditev iz najr bližjih drevesnic. Za dobro mlado drevo je vredno plačati dobro ceno, kajti drevo je namenjeno, da ostane in raste na svojem mestu leta in desetletja. Znano je, da prepoceni blago je dostikrat predrago.
—NEW ERA. glasilo ABZ
ROKA POSTAVE
Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno xdraTilr da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodl Mandel. Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Chicago, m.
SOUTH SIDE CLUB — Home-like atmosphere. Excellent food, reasonable rates in non-profit club for girls.
OAkland 4-1305
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON for sale.—Owner. Completely furnished with contour chairs; large lovely salon; finest shop on Sheridan Rd. Large clientele; good following in hair tinting. Priced extremely low. A real opportunity. — Call MAns-
field 6-5368 — LOngbeach 1-0789. Ask for Phil.
For Sale by owner. TAVERN AND RESTAURANT Combination. — Opposite big mail order house on Chicago Ave. Well established; modern equipment; neighborhood and transient trade. Excellent location; good lease; fair rental. A real natural. Fine for live wire couple. — 516 W. Chi-ago Ave., WHitehall 4-1560.
CANDY and Grocery store across from public school and near catholic school. Good business. 654 Drummond place.
Lincoln 9-1381.
REAL ESTATE FOR SALE
SKOKIE—5 room brigk, full basement, gas heat, $17,500.— CHICAGO — 2 apartments plus basement apartment, $18,500— Brackett Realty—
DAvis 8-2800.
SUMMIT VIC.—Beautiful 1 year old, 2 bedroom, brick expandable; aluminum storms, gas heat, 1 block from school. Best offer, see to appreciate.
summit 2633-R
NORWOOD PARK Large 6 room Georgian faced brick home. Good buy! Tile bath, gas heat, aluminum storms, oversized garage, 2 car brick. Suitable as cottage, cyclone fence, St. Eugenes parish. Northwestern R. R. and bus transportation. 7730 W. Berwyn, Telephone ROdney 3 -0 5 9 0 or ROdney 3-1083 days. (Owner.)
HELP WANTED MALE
STRONG MEN
Needed for
Material Handling Work
95c and up per hour. Paid next day—draw money same day.
Apply 7 a. m.
116 W. Kinzie
We Have Immediate Opening for
UTILITY MAN
UNSKILLED LABOR TO WORK IN PLANT AS BAGGER AND
GENERAL HELPER RATE $1.60 PER HOUR PLUS
SHIFT BONUS.
Group Insurance, Paid Vacations. Opportunity for Advancement.
GREAT LAKES CARBON CORP.
8210 AUSTIN AVE. MORTON GROVE ORchard 3-4510
For your vacation welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 roo®® with connecting s h o w e r ■ Central dining room, wii American Slovenian cooKing' All sports, private beacn, boating and fishing. Cater overnight guests. 260 W" from Cleveland. Located o U. S. 112. Write for foWGr-
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes KrasoveC' prop.
Rt. 1, Box 175/
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
CmCAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш , ADVERTISING
CALL DEarborn M179
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER—Own room Assist with 2 children. DP
ba#' wd"
come.
Rogers Park 4
,.045^'
COMPETENT WOMAN —
housework, personal laund%g,p sist with care of 2 children room, bath, TV. DP	re-
English speaking, references quired. Call collect.
GLencoe 2"°
GENERAL HOUSEKEEPER- p* love children; no cookinž' heavy cleaning; own '"""'".jop lovely home. Other help' salary.	52,
HOllycourt 5
HELP WANTED
TYPIST - CLERK
EXPERIENCED GENERAL OFFICE HOURS 9 to 5 — 1 HOUR 5 DAY WEEK GOOD SALARY

MR, COLLINS
MOnioe
WANTED TO
RESPONSIBLE COUPLE old daughter, need 4-5 furnished apartment, АпУ location North, moderate
Buckingham
____—--
RESPONSIBLE M A S O N, ^ TRACTOR—Wife (Middle <цГ' couple) need SVkA room nished apartment, 1 or 2no Good location far Nortn-erate rental.	oell"
IRvingJ;!^
RESPONSIBLE Family of 5. 5-6 room unfurnished N. or N,W. Moderate rental-LAfayette 3-
FEMALE HELP
GENERAL HOUSEWORK ' of baby, 4 months. Stay-
and Board and Salary, comed.
DElaware
7-13
GENERAL HOUSEWOB^
Other Help Own Room — Good ROckwell 2-2200
We Have Immediate C^eni"^^
TYPIST
If you are an accurate have an excellent P9®1; jjver®' Billing Department with o jj duties, — 5 Day y, rl>-Hours 8:15 a, m, to 4:4^ Good Starting Salary
Increases.
Pleasant
Conditions'^^
NASH MOTORS DlViP
4821 West 67th St'®® REliance 5-3400,
0 Ask for Dept.
•»•t SMlb
Hm odds art ago^ '