PAVLA BIZJAK In kaj pravi o vsem tem predsednica delavskega sveta Pavla Bizjak? V prostem razgovoru smo zabeležili njeno razmišljanje. Takole nam je povedala: »Čeprav naša žena ni še povsem rešena družinskih in drugih bremen, ki jih je prenašala stoletja, smo lahko zadovoljni, da smo dosegli mnogo z ukinitvijo nočnega dela za žene, da se je 'v marsičem izbolj-ker je s tem naša žena-delavka vsaj deloma rešena skrbi za šalo družinsko življenje z varstvom otrok v otroških vrtcih, otroke, ki so v varstvu in se lahko bolje sprosti pri delu na delovnem mestu. Še vedno pa je močno obremenjena in to bo tudi še precej časa z domačimi opravili, ki ji ne dopuščajo večje udejstvovanje v družbenopolitičnih organizacijah in v kulturnem življenju na svojem terenu. V samoupravljanju menim, da smo dosegli pomemben uspeh z organizacijo samoupravnih delovnih skupin, ki so Osnutek zakona o združenem delu izhaja iz uveljavljenih u-stavnih načel, s katerimi je bila dopolnjena ustava leta 1971 in so se leta 1974 ob sprejetju nove u-stave še v marsičem dopolnila. Na podlagi ustavnih načel je bilo treba pripraviti nove zakone, ki morajo omogočiti popolno izvajanje ustavnih načel. Posebna komisija zveznega zbora skupščine SFRJ je več let usmerjala delo pri pripravah osnutka zakona o združenem delu. Ta osnutek je torej sedaj pri nas in drugod v razpravi. Ko bo Zakon o združenem delu sprejet, bo temeljni sistemski zakon o odnosih v združenem delu. To pa pomeni, da bo zakon o združenem delu urejal oziroma določal okvire urejanja odnosov v združenem delu, konkretnejše u-rejanje teh odnosov pa bo prepuščeno republiškim zakonom in samoupravnim sporazumom. O-snutek zakona o združenem delu vsebuje razčlenitev treh najpomembnejših sestavin samoupravnih družbenih odnosov, ki so: dohodkovni odnosi v združenem delu, samoupravno organiziranje združenega dela in uresničevanje samoupravljanja v delovnih in družbenih procesih. To pa hkrati pomeni, da naj bi Zakon o združenem delu zamenjal dosedanjo prakso posebnega urejanja posameznih področij odnosov v združenem delu z vrsto zakonov kot so bili doslej. Doslej smo namreč imeli Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in še druge zakone kot je ta o dohodku in podobno. Novi Zakon o združenem delu bo zajemal kompleksno snov združenega dela in je to tudi njegova temeljna značilnost. Po vsebini je zakon razdeljen na šest delov in to: temeljne do- ločbe, družbeni ekonomski odnosi delavcev v združenem delu, samoupravno organiziranje združenega dela, uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu, kazenske in prehodne in končne določbe. Uvodni del osnutka zakona obsega povezavo med ustavnimi načeli in konkretnim urejanjem odnosov v združenem delu, ki so vsebovani v nadaljnjem tekstu. Iz ustavnega besedila so povzete določbe, ki se nanašajo na odnose v združenem delu in so formulirane tako, da predstavljajo podlago za normativni del osnutka zakona. Del, ki obravnava družbenoekonomske odnose, obsega urejanje odnosov pri pridobivanju dohodka, delitvi in razporejanju dohodka, urejanje medsebojnih razmerij med delavci v združenem delu, urejanje upravljanja z družbenimi sredstvi in problematiko povezovanja osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela. S takšnim povezovanjem je omogočeno, da so družbenoekonomski odnosi v združenem delu obravnavani zaokroženo in celovito. V ospredju so predvsem odnosi pri delu, pri ustvarjanju nove vrednosti in pri gospodarjenju s sredstvi. Natančneje kot doslej in na podlagi ustavnih načel so o-predeljene pravice, obveznosti in odgovornosti vseh delavcev pri pridobivanju dohodka, pri delitvi dohodka, pri delu z družbenimi sredstvi in pri upravljanju družbenih sredstev. Jasneje in natančneje kot doslej je v osnutku zakona opredeljen tudi družbeni položaj delovnih skupnosti skupnih- služb. Na delovne skupnosti ni mogoče prenašati odločitev, za katere šo pri-(Nadaljevanje na 2. strani) mm Celje - skladišče D-Per SggSSS& ■ 2147)976 18. 5. 1976 Leto XXVI. St. 9 1119760650,9 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Ustvarjamo in gospodarimo z večjo zavzetostjo Naše samoupravljanje ima za seboj bogate izkušnje, vendar je moralo preteči mnogo časa, da so naše žene-delavke našle v njegovem razvoju svoje pravo mesto. Nekoč smo skušali reševati udeležbe žena in mladine v organih samoupravljanja v odstotkih. Danes gledamo na to vprašanje nekoliko drugače. Spoznali smo, da so tudi žene zmožne in sposobne opravljati odgovorne funkcije v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah. Bizjak Pavla, ki je bila na prvi seji delavskega sveta OZD EMO izvoljena za predsednico tega organa samoupravljanja, je stvaren dokaz, da naše žene morejo in morajo posegati v družbeno dejavnost s svojo aktivnostjo enakovredno z moškimi. osnovna celica samoupravljanja. V nekaterih TOZD so te skupine zelo aktivne in to se že kar pozna pri delovnih uspehih. Ljudje so dobili občutek, da nekaj pomenijo, da lahko sami o določenih zadevah, bi so pomembne za gospodarjenje tudi odločajo. To je po mojem mnenju dober napredek pri uveljavljanju samoupravljanja, v skladu z ustavo in drugimi zakoni, ki bodo še sledili, zlasti zakon o združenem delu. Zavedam se, da je delo delavskega sveta določeno z ustavo in je zelo odgovorno. Delavski svet določa predlog statuta in sprejema druge akte, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj OZD, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in razvoj itd. Že to, kar sem navedla, je veliko in odgovorno delo, ki pa je lahko opravljeno le z velikim čutom odgovornosti posameznikov in skupin v naših strokovnih službah, ki materiale pripravljajo in velikim čutom odgovornosti ctele-gatov delavskega sveta, ki o tem z glasovanjem odločajo. Mislim, da mora delavski svet poleg vsega, kar mu je naloženo, biti tudi usmerjevalec samoupravljanja tako, da se to razvija po TOZD v skladu s programom, po katerem se v TOZD v praksi uveljavljajo ustavna načela in določbe zakonov. V zvezi z vsemi gospodarskimi pojavi, ki se odpirajo na domačem in tujem tržišču pa menim, da moramo ustvarjati in gospodariti z večjo zavzetostjo, ter biti glede našega bodočega razvoja večji optimisti. Cim večja bo naša delovna storilnost, tembolj bomo utrdili naše gospodarstvo in večje bo naše zadovoljstvo. Ce pa se že pojavijo hude težave, kot so se večkrat v preteklosti, jih bomo lahko premagali le, če bomo enotni in vztrajni in bomo imeli veliko zaupanje v naše lastne sile.« Uzakonjeno združeno delo Že nekajkrat smo v našem listu pisali o osnutku novega Zakona o združenem delu, vendar menimo, da ne bo odveč, če zapišemo še nekaj besed prav sedaj, ko je ta osnutek v razpravi. O njem razpravljajo delovne skupine in družbenopolitične organizacije. / Boj proti raku »m Rak je zahrbtna bolezen, ki terja mnogo žrtev med mladimi in starimi. Društvo za boj proti raku nam je poslalo zanimivo gradivo, ki ga bomo postopoma objavljali v vsaki naši številki in s tem prispevali k vzgoji naših sodelavcev za boj proti tej zahrbtni bolezni. V tej številki objavljamo sestavek Božene Ravnikar, ki ga je napisala ob tednu boja proti raku v letu 1976. Mednarodna zveza za boj proti raku — ki združuje strokovna in laična društva ter tudi ustanove, katerih dejavnost je posvečena problemom te bolezni — je že pred leti dala pobudo, da naj bi v vseh deželah po svetu en teden v letu proglasili za Teden boja proti raku, nosilci in organizatorji akcij pa naj bi bila predvsem društva za boj proti raku. V Jugoslaviji smo vsako leto prvi teden v marcu izbrali za Teden boja proti raku, program in obeležje tega tedna pa mu dajejo društva za boj proti raku. Namen tedna je predvsem spomniti javnost na probleme in potrebe boja proti rakavim boleznim in jo Uzakonjeno (Nadaljevanje s l.strani) stojni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, hkrati pa so v osnutku zakona posebej poudarjene pravice dela z družbenimi sredstvi in vse pravice, ki iz tega izhajajo. To pomeni, da imajo delovne skupnosti svoje organe upravljanja, svoje samoupravne akte, delegate v skupnih organih in tudi pravico do oblikovanja svojega prihodka in dohodka na osnovi svojega dela. Del o samoupravnem organiziranju združenega dela obravnava oblike ter statusna vprašanja organizacij združenega dela. Največji poudarek je v tem delu posvečen jasni opredelitvi temeljne in delovne organizacije združenega dela, vse druge oblike organiziranja In povezovanja združenega dela pa naj bi izhajale iz medsebojne delovne in dohodkovne povezanosti teh organizacij. Temeljna organizacija združenega dela je po definiciji osnutka zakona delovna in dohodkovna celota v okviru celovitega delovnega procesa, ki se odvija v delovni organizaciji. To pomeni, da temeljna organizacija združenega dela ne zamenjuje in ne nadomešča delovne organizacije, ampak je temeljna celica združenega dela, v kateri se osebno delo delavcev z družbenimi sredstvi združuje v združeno delo in v kateri delavec neposredno uveljavlja svoje samoupravne pravice in odgovornosti. Del o uresničevanju samoupravljanja delavcev v združenem delu vsebuje določbe o oblikah odločanja, o organih upravljanja in delavskega nadzora, o informiranju in odgovornosti, o samoupravnih aktih ter o družbenem varstvu samolastnine. Predvsem ta del vsebuje utemeljitev in razmejitev različnih oblik odločanja delavcev in namesto doslej pogosto premočno favoriziranega odločanja z osebnim izjavljanjem ter sklepanja samoupravnih sporazumov tudi za manj pomembna vprašanja daje ustrezen poudarek odločanja prek pridobiti za pomoč zdravstveni službi pri reševanju teh problemov. Potrebe namreč tudi pri nas daleč presegajo doseg ter zmogljivosti zdravstvene službe same. Rak je — kpt bolezen današnjega časa — splošen družbeni problem, zadeva posameznike, družine in vse družbene dejavnike, ne le zdravstvo. Boj proti raku pomeni izkoristiti vsa sodobna dognanja medicinske znanosti na področju preprečevanja, odkrivanja, ugotavljanja in zdravljenja raka ter tudi na področju rehabilitacije in druge oskrbe rakavih bolnikov. Namen teh prizadevanj je znižati število zbolelih, zvišati število o- združenofdelo j« delegatov (v delavskih svetih in drugih organih samoupravljanja) in samoupravnim aktom, kot so pravila, pravilniki idr. Odločanje z osebnim izjavljanjem in tako sprejeti akti so v tekstu osnutka zakona o združenem delu rezervirani le za najpomembnejše strateške odločitve, s katerimi se urejajo vprašanja, ki spadajo med neodtujljive pravice delavcev. Novost v tem delu so tudi določbe o samoupravni delavski kontroli in o delovanju organov te kontrole ter opis posameznih samoupravnih aktov in njihove vsebine. S tem bo odpravljena marsikatera dosedanja nejasnost vsebinske in tudi procedurne narave. Del, ki se nanaša na kazenske določbe, obsega denarne kazni za prestopke in prekrške v primeru kršitve določb zakona o združenem delu. Denarne kazni znašajo do 1.000.000 din za organizacijo in do 30.000 din za orgovorno o-sebo, kar pomeni, da je predvidena tudi učinkovita zaščita uveljavljanja določb zakona o združenem delu. Zakon o združenem delu bo nadomestil in tudi razveljavil pet sedaj veljavnih zveznih zakonov. Tudi to kaže širino celotnega področja, ki naj bi se vnaprej celovito urejala s predlaganim zakonom. Nemogoče je v tako kratkem času in obsegu podati vse značilnosti in novosti, ki jih vsebuje osnutek zakona o združenem delu. Široka javna razprava o osnutku bo trajala do letošnje jeseni in predvideno je, da bo zakon sprejet pred koncem leta ter u-veljavljen v začetku prihodnjega leta. Za široko javno razpravo mora biti dobro izdelan akcijski načrt, po katerem naj razprava na podlagi dosedanjih izkušenj v naši samoupravni praksi primerja v osnutku zakona vsebovane rešitve, ki jih je treba idejno politično osvetliti in razčistiti morebitne nejasnosti. zdravelih, da bi bolnike, bodisi ozdravljene ali le začasno za-zdravljene čim bolj uspešno rehabilitirali telesno, duševno in socialno, ter nenazadnje, zagotoviti bolnikom z napredovalo boleznijo ustrezno medicinsko oskrbo in vso potrebno drugo nego. Da bi bil boj proti raku uspešen na vseh naštetih področjih, sta sodelovanje in pomoč ljudstva zdravstveni službi nujno potrebna. To bomo dosegli le z ustrezno zdravstveno vzgojo prebivalstva, ko bodo ljudje razumeli značaj raka, ko bodo vedeli, v koliko in na kakšen način se ga je moč obvarovati, ko bodo vedeli, da je bolezen po večini moč ozdraviti, če je zgodaj odkrita in zdravljena,ter da je moč preprečiti ali o-lajšati mnoge njene nevšečne posledice. Teden boja proti raku i-ma predvsem zdravstveno vzgojni značaj, ni pa namenjen samo občanom marveč vsem družbenim organom in organizacijam, ki jih zadeva vprašanje raka. Če začnemo pri možnostih, ki jih imamo za preprečevanje zbo-levanja za rakom, gre predvsem za odstranjevanje že znanih, raka povzročujočih ali pospešujočih dejavnikov iz našega življenjskega in delovnega okolja, oziroma za varstvo človeka pred njimi. Po ocenah mnogih znanstvenikov bi bilo moč preprečiti pretežno število rakov, če bi uspeli odstraniti ali preprečiti škodljivi vpliv kancerogenih dejavnikov, ki so prisotni v onesnaženem o-zračju, prehrambenih artiklih, pri proizvodnih postopkih v industrijskih obratih in še drugod, ali pa se jim izpostavlja človek sam s svojimi razvadami, kot je npr. kajenje cigaret. Očitno sodi ta vidik boja proti raku med prizadevanja proti onesnaževanju človekovega okolja; zadeva pa zakonodajo, higiensko-tehnične ukrepe in ustrezen nadzor v o-bratih ter še druge poklicane družbene dejavnike. Več kot polovico rakov bi se dalo danes že odkriti v zgodnjem stanju razvoja — tedaj, ko jih je še možno dokončno ozdraviti. Da pride danes le ena tretjina takih bolnikov na zdravljenje, je razlogov več. Predvsem gre za splošno brezbrižnost ljudi do svojega zdravja, zlasti do ne posebno hudih in neznačilnih bolezenskih tegob, s katerimi se prav začetni rak najpogosteje oglaša, po drugi strani pa tudi pretiran strah pred to boleznijo zadržuje bolnike, da bi šli pravočasno k zdravniku. Zato je bil zelo umesten poziv dr. Pierra Denoixa, predsednika Mednarodne unije za boj proti raku, na zadnjem mednarodnem kancerološkem kongresu v Firencah, ki je veljal predvsem novinarjem, naj opustijo obeleževanje »raka« z grozljivimi pridevki (npr. »kuga« današnjega časa ipd.), ki vzbujajo strah in predstavo o neziogibni tragični usodnosti te bolezni. Prav je poudaril, da bi z opustitvijo teh pridevkov dali boju proti raku neprecenljiv prispevek, saj bi mnogim bolnikom pomagali, da bi pravočasno prišli na zdravljenje. Vzroki za nezadovoljivo stanje glede zgodnjega odkrivanja raka so seveda tudi v sami zdravstveni službi: pomanjkanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, nezadovoljiva izobrazba teh kadrov, pomanjkljiva opremljenost ordinacij, odsotnost smotrne or- ganizacije te dejavnosti, da ne o-menim še pomanjkljivosti detekcij skih metod samih po sebi, kar zahteva še mnogo raziskovalnega dela. Za odpravo teh pomanjkljivosti je predvsem potrebno veliko sredstev, veliko več kot jih zdravstveni službi odmerjajo dogovorjeni prispevki. Vsak rakav bolnik naj bi bil čimprej deležen najboljšega možnega ugotavljanja in zdravljenja, ker gre pri tem vedno za življenje. Današnja medicina ima v tem pogledu velike možnosti, zahteva pa visoko specializirane in izkušene strokovnjake, pa tudi zelo drago opremo in draga zdravila. Vse to narekuje koncentracijo teh zmogljivosti v visoko specializiranih centrih, katerih obstoj je osnovni predpogoj, da se akcije za zgodnejše odkrivanje raka ne bodo izjalovile. S tem je utemeljno, da smo si v naši strategiji boja proti raku v SR Sloveniji postavili kot prvo nalogo rešitev skrajno nezadovoljivih prostorskih razmer in nezadovoljive materialne opremljenosti — zlasti Onkološkega inštituta v Ljubljani. Pri tem moramo upoštevati še zlasti njegovo vlogo kot jedra klinične onkolške službe v okviru Kliničnega centra, kot baze za onkološko izobraževanje zdravstvenih kadrov raznih profilov in baze znanstvenih raziskovanj na področju raka in kot organizacije združenega dela, ki ji je prvenstvena skrb uspešen boj proti raku v naši republiki! Pomen Onkološkega inštituta je naša javnost — žal bolj kot materialna in moralna pomoč vsem našim prizadevanjem za rešitev inštituto-vih težavnih razmer, da bi lahko ustrezneje razvijal svojo dejavnost. Tako je tudi našemu Društvu SR Slovenije za boj proti raku, že od njegove ustanovitve v letu 1971, ena glavnih skrbi: pomagati inštitutu do takega stanja, da bo mogel zadovoljivo opravljati svoje poslanstvo in naloge, ki jih potrebe terjajo. Zelo malo smo pri nas naredili tudi za ustreznejšo rehabilitacijo rakavih bolnikov — fizično, psihično in socialno. Mnogi bolniki, ki so bili sicer uspešno zdravljeni, so potem oslabljeni ali delno prizadeti prepuščeni sami sebi. V nemajhni meri gre pri tem tudi za vprašanje odnosa človeške o-kolice do takega bolnika — odnosa svojcev, delovnih kolektivov in drugih; namesto, da bi mu vsestransko pomagali, da bi se vključil v normalno življenje in delo, ga neredko osamijo s slabo prikritim ožigosanjem obsojenca na smrt. Še celo hudo pa je mnogim bolnikom, ki so zaradi hujše invalidnosti in napredovale bolezni navezani na tujo pomoč in stalno medicinsko nego. Potrebna nega takih bolnikov na domu povečini ni zagotovljena, družini so v breme, domovi za onemogle jih neradi sprejemajo, bolnišnice jih odklanjajo. S to stisko se srečujemo vsak dan in tu smo spet pri začetku. Ali ne daje prav ta bedni konec življenja mnogih rakavih bolnikov vtis grozljivosti bolezni, ki vzbuja v ljudeh upravičen strah pred njo? Zato nimajo prizadevanja za zboljšanje teh razmer nič manjše teže kot prizadevanja za zgodnejše odkriva-(Nadaljevanje na 3. strani) USPEŠEN POSEL S KONTEJNERJI Vemo, da se naša proizvodnja kontejnerjev ubada s težavami tehnične organizacijske in druge narave, zato je za nas vsaka novica, ki pomeni napredek ali večje naročilo, ki ga je treba v roku izpolniti, pomembna in vredna pozornosti. Za izdelavo kontejnerjev nam dobavlja material firma TRANSPORT TEHNIK HAMBURG, ki se z našo TOZD Tovarna kontejnerjev postopoma vključuje v vedno večjo kooperacijo. pri nas na obisku konec meseca aprila. Ogledali so si tovarno še posebej pa TOZD Tovarna kontejnerjev. Bili so zadovoljni s tem, kar so videli, to pa pomeni zaupanje in perspektivo nadaljnjega medsebojnega sodelovanja. Iz razgovorov predstavnikov 'firm, ki so nas ¡obiskali, lahko povzamemo, da je na tujem tržišču veliko zanimanje za naše kontejnerje in je treba to zanimanje pravočasno in pravilno izkoristiti. i rm «m - . «=> ■ JS8? jjfj t ' i. 4 Ob slovesnem sprejemu tisočega kontejnerja, so predstavniki našega zahodnonemškega kooperanta izrazili zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem, kar pomeni še večji razvoj kooperacije Po zadnjem medsebojnem sporazumu bomo tej firmi redno dobavljali naše kontejnerje. Pri tem gre za večje število teh naših proizvodov. Ta firma dobiva material za predelavo od druge firme, kot kupec naših kontejnerjev pa se pojavlja še tretja stranka CON-TRANS iz HAMBURGA. Predstavniki teh firm so bili Kot smo že v začetku omenili, gre za večjo količino prodaje kontejnerjev, ki jo bo morala TOZD Tovarna kontejnerjev pravočasno in kvalitetno izdelati. Kontejner je namreč tak predmet, ki zahteva veliko natančnost pri prevzemu. Naj omenimp, da pri vsakem prevzemu sodelujeta predstavnika GERMANSKI LOID in CONTRANS. Tehnična izdela- BOJ PROTI RAKU (Nadaljevanje s 2. strani) nje raka: tudi vsa ta prizadevanja pomenijo boj proti raku! Ne moremo biti brezbrižni do tega, kako neozdravljeni bolniki živijo s svojim rakom in kako za njim umirajo. Na koncu naj le še omenim, da sta važni področji dejavnosti boja proti raku tudi nenehno izobraževanje zdravstvenih kadrov in pa raziskovanje na vseh področjih, ki smo jih omenili. Le od slednjega lahko pričakujemo novih, učinkovitejših orožij za boj proti tej bolezni in zmago nad njo. Iz teh, bežno nakazanih vidikov boja proti raku in našega programa, se nam kaže tudi vloga našega Društva za boj proti raku, ki je prostovoljno združenje laikov in strokovnjakov, ki želijo pomagati zdravstveni službi pri zatiranju te bolezni. Akcija društva se začenja tam, kjer se konča njena zmogljivost in pristojnost onkološke zdravstvene službe same, da bi mogla uveljavljati potrebne ukrepe ter tedaj, ko po uradni poti zbrana sredstva ne zadoščajo več za kritje potreb posameznih področij dejavnosti v boju proti raku. Društvo naj bi bilo posrednik med onkološko zdravstveno službo in javnostjo ter zadevnimi družbenimi dejavniki, posredovalo naj bi jim strokovno načrtovane programe posameznih dejavnosti v boju proti raku in potrebe za njihovo izvajanje ter jih hkrati mobiliziralo k sodelovanju in pomoči. Zato naj bi ta teden veljal tudi kot spodbuda občanom in delovnim organizacijam tako za včlanjanje v Društvo SR Slovenije za boj proti raku, kot tudi za pomoč pri njegovem delu, saj se bo s tem njihovo hotenje — sodelovati in pomagati pri premagovanju raka — lahko najbolj učinkovito uveljavilo. va kontejnerja mora biti torej brezhibna in mora natančno u-strezati določenim normam. Kontejner pa ni lonec, ki ga lahko, kot pravimo, vržeš v »štanfer«, če ni za prodajo. Zato mora kolektiv v TOZD Tovarna kontejnerjev skrbno paziti na izdelavo. Vsi naročeni kontejnerji pa morajo biti izdelani pravočasno in dobavljeni v skladu s pogodbo. Ce bo kolektiv TOZD Tovarna kontejnerjev uresničil vse to, potem se ni bati, da bi mu zmanjkalo dela. Ce pa sklenjena pogodba ne bo uresničena, ne smemo pozabiti, da nismo edini proizvajalci kontejnerjev, da bi si lahko »privoščili« kaj takega. PLIMSKO REŠEVALMA EKIPA ZMOVA ZAŽIVELA Plinsko reševalna ekipa je po več kot šestih letih spet zaživela in prav je tako. Res sicer ne želimo, da bi jo sploh kdaj zares potrebovali. Ce pa bo do tega le prišlo, bo mogoče prav nekomu od nas, ki to čitamo, rešila zdravje in življenje. Ne smemo namreč pozabiti, da je v vseh naših tovarniških prostorih ogromno plinovodov in polno večjih in manjših plinskih porabnikov in da smo imeli po osvoboditvi že več težjih nesreč s plinom, nekaj jih je bilo celo s smrtnim izidom. Naših plinskih naprav pa odtlej nismo obnovili, temveč le zakrpali, zato nikakor niso boljše, marveč kvečjemu bolj dotrajane in je torej potreba za plinsko reševalno ekipo še bolj utemeljena. Misel za obnovitev te prepotrebne ekipe je dozorela v naši delovni organizaciji na osnovi u-streznih zakonskih določil in predpisov. Po normativih glede na število zaposlenih, velikost objektov, število naprav in obseg' plinovodov pripravljamo natančen program akcij in ukrepov v raznih primerih, določeno pa je že bilo potrebno število članov ekipe, kakor tudi število dodatnih, izvežbanih reševalcev, ki morajo biti pri- stavlja pogoja za uspešno delo v ekipi, temveč je le informativnega značaja in bo koristil, če bo treba pri rednih praktičnih vajah izbirati najbolj sposobne u-deležence tečaja kot bodoče vaditelje. Tečaja so se udeležili poleg pripadnikov plinske reševalne ekipe še člani kolektiva z delovnih mest, kjer je to znanje potrebno glede na značaj dela in varnosti pri delu. Tudi v tem primeru sodi ta usposobljenost v opis delovnega mesta in s tem seveda v kriterij za polne osebne dohodke. To velja v prvi vrsti za uprav-ljače plinskega generatorja, pečarje, dežurne tehnike, strojne ključavničarje in elektrikarje. Organizacijsko je torej nova e-nota in plinsko reševalna dejavnost že dobila vidne zasnove in svoje mesto. Seveda še ni vse u-rejeno. Tako predstavljajo na primer dodeljeni prostori le začasno rešitev, saj so pretesni in ne bodo mogli zagotoviti brezhibnega delovanja ekipe. Ena od bistvenih pomanjkljivosti je pomanjkanje garderobnih prostorov.'Vendar pa zaradi pomembnosti te ekipe trdno verjamemo, da bo ta težava kmalu rešena. Nekateri obvezniki tudi še niso Plinsko reševalna ekipa je dobro opremljena in sposobna za akcijo pravljeni kot rezerva za primer dopustov, bolezni, morebitnih nenadejanih izstopov ali elementarnih nesreč večjega obsega. Pripravljen je bil tečaj s predavanji in priučevanjem reševalnih veščin in potrebnega znanja, kjer so se udeleženci seminarja usposobili za svoje bodoče naloge. Na koncu tečaja so opravili udeleženci še izpit, ki pa ne pred- povsem dojeli resnosti teh nalog. Tem posameznikom velja omeniti, da spadajo obveznosti plinskega reševanja po zakonskih določilih v pristojnost civilne zaščite. Torej ne gre le za službene dolžnosti v okviru organizacije združenega dela, temveč za gospodar-sko-politične naloge širšega družbenega pomena. NAŠI RACI ON ALI Z ATOR JI Nekdo je dejal, da imamo pri nas mogočni možganski potencial, ki ga ne znamo pravilno usmeriti in izkoristiti. To je povedal preprost človek, delavec in racionalizator že pred leti. Sedaj je v pokoju in se še vedno zanima za tehnični napredek v podjetju. V letošnjem letu in v preteklih letih smo o racionalizacijah in novartorstvu ali inovacijah, kot sedaj to imenujemo, že mnogo pisali. Povedali smo, da statistika kaže, da smo v svetovnem merilu glede na število prijavljenih inovacij tam nekje na koncu repa lestvice. Lansko leto je bilo leto inovacij. Ko se je to leto zaključilo, smo proglasili tudi letošnje leto za leto inovacij. Toda vrnimo se k našim inovatorjem, vrnimo se tja, kamor spadamo in poglejmo, kje smo, in kaj smo zmožni storiti. Menda je tradicija inovacij pri nas stara toliko, kolikor je stara tovarna. Delavci so skušali z raznimi izboljšavami procesa proizvodnje prihraniti sebi in drugim težko garanje in marsikaj so napravili pri svojih strojih in napravah. Že takoj po vojni leta 1945 zlasti po ustanovitvi društva LT se je zanimanje za inovacije močno razširilo. Stari stroji in naprave so zahtevali izboljšave. Te pa so bile take, da so zadovoljevale potrebam proizvodnje. Plani proizvodnje so bili večjidel doseženi in presežene zaradi izvršenih izboljšav v proizvodnji in zaradi pridnih udarnikov, ki jih ni bilo malo. Mnogo je bilo inovatorjev in mnogo je bilo storjenega. Zlasti mnogo je bilo storjenega na je vsekakor vesel in važen dogodek za kolektiv, saj to dokazuje svetu, da imamo ljudi, ki se u-kvarjajo z vso ljubeznijo in vnemo z inovacijami v korist lastnega podjetja in širše družbene skupnosti. Z vsemi našimi inovatorji kot sta bila pokojna Franc Žohar, Franc Germadnik in drugi, sem v razgovoru imel vedno občutek, da ti ljudje delajo nesebično za dobrobit podjetja. Franc Žohar mi je nekoč dejal, da je njegovo naj večje veselje in priznanje, kadar stroj lepo »špila«, gre brezhibno in vse deluje tako kot je predvidel in kadar se delavci zberejo okrog stroja zavedajoč se, da jim bo stroj prihranil marsikatero uro težkega garanja. Isto, morda nekoliko drugače nam je povedal na malem slavju pri glavnem direktorju tovariš Alojz Drofenik. Ni bil vesel toliko sprejete nagrade, čeprav to veliko priznanje visoko ceni. Vesel je bil najbolj takrat v TOZD Tovarna radiatorjev, ko mu je delavec po izvršeni inovaciji, ki je za vse mnogo pomenila dejal: »Hvala lepa tovariš Drofenik, da ste to napravili.« Čeprav imamo inovatorje, ki so že marsikaj storili, čeprav imamo tiste, ki morda razmišljajo, kaj naj bi naredili, imam občutek, zlasti po nekaterih razgovorih, da Šopek nageljnov in stisk roke področju tehnične vzgoje delavstva. Naši delavci-inovatorji so bodisi v okviru društva LT EMO ali po organizirani dejavnosti oddelka za izobraževanje vzgojili veliko število odličnih varilcev, ključavničarjev, kleparjev in drugih. Pred leti smo imeli celo zveznega prvaka v varenju. Ta je sedaj v pokoju. Nasledili so ga drugi, ki si mnogo prizadevajo za razširitev inovacijske dejavnosti. Danes imamo tovariša Alojza Drofenika, ki je opravil že več i-novacij in vzgojil mnogo varilcev. Prejel je pomembno zvezno prvomajsko nagrado za inovacije. To naša inovacijska dejavnost ni nekako usklajena tako, da bi hitreje napredovala. To nikakor ne pomeni, da niso bili doseženi u-spehi, vendar moramo v bodoče poiskati tiste silnice, ki ovirajo razvoj inovacij in jih energično odpraviti, okrepiti pa silnice, ki počasi toda sigurno prodirajo v zavest naših delavcev, da je treba združiti umske in fizične moči za hitrejši gospodarski razcvet podjetja. V prihodnji številki bomo glede inovacij objavili intervju z glavnim direktorjem, ki bo vsekakor zanimiv in poučen ter pomemben za nadaljnji razvoj inovacij. Tovarišu Drofeniku in vsem naj veljajo iskrene čestitke za do-drugim uspešnim inovatorjem pa sežene uspehe. ej Tovarišu Drofeniku sd nizacij družbenopolitičnih orga- KOLIKO NAS BO STALO LETOVANJE? Že v zadnji številki smo pisali, da pripravljajo strokovne službe predlog cen za letovanje v našem počitniškem domu v Crikvenici. Ta predlog je obravnaval poslovni odbor in ga potrdil. Objavljamo sklep poslovnega odbora v celoti. Na osnovi lanskih rezultatov je SPK — Splošna služba pripravila predlog predračuna dohodkov in izdatkov letovanja počitniškega doma v Crikvenici za letošnje leto, o katerem je PO razpravljal in potrdil naslednje predloge: Osvoji se predlog cen za leto-valni dan v Crikvenici in kampu Kač jak. CENIK za člane kolektiva in njihove ožje svojce, kateri niso v rednem delovnem razmerju: Odrasli Otroci do 10 let Člani kolektiva in njihovi svojci 86.— 70.— Nečlani kolektiva, tuji gostje 110.— 70.— Tuji gostje 120.— 81.— Inozemci 132,— 90.— Za letovalce, ki bodo koristili podstrešne sobe velja penzion 76 din za odrasle in 60 din za otroke do 10 let. Za prikolice, ki so iz objektivnih razlogov prestavljene v kamp Kač jak, znaša cena 35 din na o-sebo dnevno s tem, da si- pripravijo hrano sami. Sistemizacija DM in višina OD za delavce, ki bodo opravljali dela v počitniškem domu, ostanejo kot je sprejeto na 19. redni seji DS 28. 4. 1975. Osvojen je predlog planiranih 8 izmen s pričetkom 20. 6. 1976 in zadnjo izmeno do 8. 9. 1976. Osvoji se predlog, da se 50 delavcev iz vseh TOZD in SS pošlje na preventivno in zdravstveno okrevanje v počitniški dom predvsem v prvi in zadnji izmeni. Le izjemoma lahko delavec koristi tak dopust v drugih izmenah na osnovi predloga socialne službe. V ta namen je potrebno zagotoviti ca. 60.000 din finančnih sredstev iz sklada skupne porabe. Osvoji se predlog za prevoz letovalcev s tovarniškim avtobusom in ceno prevoza 90 din na osebo. Avtobus bo vozil, če bo najmanj 20 potnikov. Splošna služba je dolžna objaviti, koliko prostih sedežev je na razpolago za morebitne enodnevne izletnike. V kolikor so v povratku prosti sedeži interesent plača v eno smer 50 din. • iniiitiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiriiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimimiMimiir Dopisujte v svoje glasilo Pohvale in priznanja sodelavcem V TOZD so se samoupravne delovne skupine že močno uveljavile. Med drugim same odločajo kdo izmed njih bo pohvaljen in mu bo dano priznanje za vestno delo. O tem nam mnogo pove članek, ki nam ga je poslala naša dopisnica iz TOZD Tovarna radiatorjev. Dne 22. aprila smo imeli v TOZD Tovarna radiatorjev zbor delovnih ljudi, na katerem smo poleg drugih točk imeli na dnevnem redu tudi prvič podelitev priznanj za moralno spodbudo. Za ta korak smo se odločili zato, da bi s skupnimi močmi še bolj izboljšali kvaliteto in estetiko naših proizvodov in s pohvalami in priznanji tudi v naprej spodbujali in izrekli zahvalo našim ljudem za njihov trud in prizadevnost. Komisija za moralno stimulacijo bo tako vsako leto s pomočjo in predlogi samoupravnih delovnih skupin nagrajevala o-sem najvestnejših in na j marljivejših v TOZD. Letos je imela težko delo, saj lahko v bistvu pohvalimo za prizadevnost celoten TOZD. Vendar so samoupravne delovne skupine med svojimi vrstami izbrale same in tako komisiji olajšale delo. Tako so ustne pohvale dobili naslednji tovariši: Kužner Adolf, Zdolšek Ivan, Reberšak Slava, Kolar Slavko, Lipar Martin, Lužar Anton, Koželj Franc, Stepišnik Roman, Mirnik Franc, Pelc Alojz, Pušnik Henrik, Perkovič Drago Vražič Martin, Hostnik Viktor, Hostnik Martin, Pestivšek Stanko, Razgoršek Franc, Krajnc Franc, Lešek Jože, Ahtik Karla, Dečman Franc II (Trika). Pismeno priznanje, ki ga je podelil direktor TOZD Hempt Drago, pa sta dobila iz vsake samoupravne delovne skupine po dva tovariša. Tako so priznanja dobili: Krajnc Cilka, Zalokar Mirko, Vogrinc Simon, Stante Matilda, Ko j c Blaž, Oprešnik Srečko, Do-beršek Anica in Grašič Alojz. KRAJNC Cilka je zaposlena v tovarni EMO 12 let. Dela v TRIKA delavnici kot elektrovarilka na SCHLATTERJU. Priznanje ji je podelila njena samoupravna delovna skupina, saj meni, da je pridna in vestna delavka. Cilka Krajnc ZALOKAR Mirko je zaposlen v podjetju EMO od 1961. leta. Dela v novi EMOTERM hali kot u-pravljač stroja in njegovi sode- Mirko Zalokar lavci ga poznajo kot mirnega, tihega in marljivega tovariša. Priznanje si je nedvomno zaslužil s svojo pridnostjo in tovariškimi odnosi. KOJC Blaž je zaposlen v EMO od leta 1967. Dela v novi EMOTERM hali kot upravljač stroja. Je tih in priden sodelavec ter dober tovariš. Tako so ga tudi ocenili sodelavci in mu za njegove kvalitete dodelili pismeno priznanje. Blaž Kojc VOGRINC Simon član kolektiva EMO že 16. leto in dela v TRIKA delavnici kot avtogeni varilec. Pri delu je vesten in marljiv, do tovarišev pa kolegialen in u-služen. Ne brani pa se niti drugih dolžnosti, ki mu jih poveri kolektiv. V novi mandatni dobi je bil izvoljen za namestnika predsednika DS TOZD. STANTE Matilda je v podjetju od leta 1963 in je zaposlena v TRIKA delavnici kot elektrovarilka. Kot pridna delavka in tovariška do svojih sodelavcev, je bila predlagana za priznanje tako s strani samoupravne delovne skupine, katere vodja je, kot tudi s strani komisije za moralno stimumlacijo. OPREŠNIK Srečko je stopil v delovno razmerje leta 1964 in ga prekinil v času služenja v JLA. Vendar je kljub prekinitvi pokazal veliko mero pridnosti in vestnosti pri delu, ter tovariškega odnosa do sodelavcev. Obenem je tudi naj mlajši izmed sodelavcev, ki so prejeli pismena priznanja. Srečko Oprešnik DOBERŠEK Anica je edina od pohvaljencev, ki spada pod režijo in dela v TOZD radiatorji kot evidentičarka v skladišču. V EMO je od leta 1956, torej že dolgo vrsto let. Tudi ona si je svoje priznanje zaslužila s pridnostjo in neoporečnostjo na delovnem mestu in s svojim nenametljivim, vendar tovariškim odnosom do vseh, s katerimi dela. GRAŠIČ Alojz je neprekinjeno v delovnem razmerju v EMO od leta 1964. Dela v TRIKA delavnici kot avtogeni varilec in tudi on med svojimi sodelavci slovi kot priden in vesten delavec. Alojz Grašič Vsem tovarišem, tako tistim, ki so dobili pismena priznanja, kot tistim, ki so bili javno pohvaljeni, iskreno čestitamo. Upamo, da jim bo to spodbuda tudi v prihodnje in da s svojim delom in odnosi do sodelavcev ne bodo nikoli razočarali tistih, ki so jim poklonili svoje zaupanje. Vendar pa naj bo to spodbuda tudi vsem ostalim v TOZD Tovarne radiatorjev, kajti k temu, kar imamo danes, so prav tako pripomogli s svojo pridnostjo tudi oni. Lahko bi uporabili pregovor: »Vsi za enega, eden za vse«, ki nikoli ne zataji. Na koncu naj povemo še to, da sta bili kot prizadevni in vestni delavki pohvaljeni tudi tovarišici, ki delata za naš TOZD v TOZD Skupne službe. To sta tov. SZABO Stanka, ki dela za naš TOZD kot prodajni referent in računovodkinja KOVAČIČ Jožica. Tudi njima veljajo čestitke, in želimo, da bo sodelovanje med vsemi nami ostalo tudi v naprej kar najboljše, odnosi pa tovariški. Dopisujte v svoje glasilo! Anica Doberšek 6 £m*a¡JIÍK&o Pomembna obletnica naših gasilcev Naši gasilci parznujejo letos štiridesetletnico delovanja prostovoljnega industrijskega gasilskega društva EMO. To društvo spada med eno nastarejših te vrste v Sloveniji. Priobčujemo v nekoliko skrajšani obiliki dopis, ki nam ga je poslalo društvo. V njem je prikazan razvoj in delovanje naših gasilcev v preteklih štiridesetih letih. Vzporedno z razvojem podjetja ima tudi gasilstvo svojo zgodovino. Zasebni lastnik se je zavedal, da mora čuvati svojo imo-vino, pred požarom in je v ta namen ustanovil gasilsko društvo. Društvo je bilo ustanovljeno 16. 5. 1936. Društvo je ob ustanovitvi štelo 25 članov. Od ustanovitve do vojne ni zaznati kakih posebnosti. Ve se le ved tajnik, Jože Šajna blagajnik, Jože Stanič orodjar in Franc Av-šič starejši referent za gasilstvo. Društvo je štelo 43 članov. Odbor je ostal nespremenjen do leta 1948. Tega leta se je formiral novi odbor in to: Franjo Dolžan referent za gasilstvo, Franc Medved poveljnik, Anton Mumelj namestnik poveljnika, Stanko Oset tajnik, Jože Šajna blagajnik in Jože Stančič orodjar. Za pred- Važnejše orodje je bilo nabavljeno za časa direktorja Vladimirja Vebra, ki je imel od vseh direktorjev največ razumevanja in čuta za požarno varnost podjetja. Za časa njegovega vodstva 1952 — 1964 je bilo nabavljeno: črpalka Polonia 800 1/m, črpalka Sora 800 m, Savica 300 1/m, Ro-zenbauer 800 1/m, gasilski avto in še večje število razne gasilske opreme. POŽARI Leta 1946¡je zagorela šupa za slamo in lesno volno. Stala je ob industrijskem tiru in se je vnela od iskrice iz lokomotive. Požar je bil v dobre 3U ure po-gašen. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Gaberja. Požar je ogrožal skladišče lesa in garažo ter gasilske prostore. Preprečena je bila velika škoda. Dne 23. 10. 1957 je nastal požar v pokositrarni, ko se je vnela mast in kolofonija na kotlu. Požar je povzročil precejšnjo škodo, dasiravno je bil s pomočjo gasilstva kaj hitro lokaliziran. Dne 16. 4. 1961 je nastal požar v novi pocinkovalnici, ko se je vnela mast in kolofonija na kotlu. Požar je bil hitro pogašen, škoda pa tudi neznatna. Dne 20. 5. 1966 je nastal požar v topilnici emajlov. Vnela se je nafta, ki je pritekla iz rezervoarja in se razlila po topilnici in gorela. Požar se je hitro širil tako, da smo iz previdnosti poklicali na pomoč poklicne gasilce, ki jim pa ni bilo potrebno stopiti v akcijo, ker je požar že pogasila naša gasilska enota. bil blagajnik od leta 1945 do leta 1962. Franc Resnik je z raznimi funkcijami v odboru že od leta 1948 tj. 22 let. Baša Franc je bil adjutant od leta 1953 do 1962. Ludvik Muhovec, gospodar od leta 1953 do 1963, tj. 10 let. Anton Vezovnik je bil sanitetni referent od leta 1948 do 1960. Drago Hunski je bil več let s presledki kulturno prosvetni referent. Marjan Križnik je v odboru od leta 1956, zadnjih osem let vrši posle blagajnika. Jože Amon je gospodar društva od leta 1963. Feliks Štravs je tajnik društva od leta 1957. Žensko desetino sta v odboru zastopali Ruža Mihelin, ki je bila nekaj let tajnik društva in Zinka Strah kot referent za ženske. O-stali odborniki so bili manj časa v odboru. Važni poveljujoči v času oziroma za časa obstoja društva so bili: Kot važnejši dogodek štejemo razvitje prapora dne 16. 5. 1954, nabava gasilske opreme predvsem gasilskega avtomobila dne 7. 10. 1954, katerega sprejem je društvo proslavilo z verižno vajo na u-pravno poslopje. Od vseh direktorjev je imel največ razumevanja za požarno varnost Vladimir Veber. Veliko skrb je posvečal požarni preventivi in je v zvezi s tem vsestransko podpiral naša gasilska prizadevanja za varnost podjetja. Za časa njegovega vodstva je bila nabavljena tudi vsa važnejša gasilska oprema. Tudi za gasilski kader se je zelo zanimal in ga podpiral zlasti pri izobraževanju. Ob priliki poplave leta 1954 je bilo gasilstvo najvažnejša in najaktivnejša reševalna enota v pod- Nekdanja ženska gasilska desetina to, da je društvo imelo vsako nedeljo dopoldne redne gasilske vaje, za katere so člani dobili takoj izplačilo. Leta 1936 je bila nabavljena ročna gasilska brizgalna, leta 1938 pa so že nabavili motorko »Magirus« 800 1/m. Dežurno službo so vršili le ob nedeljah in praznikih, trije člani po osem ur. Čas vojne od 1941 do 1945 je potekal za gasilce sorazmerno mirno. V društvo je vstopilo večje število moških. Važnejše orodje in motorko so premestili v zaklonišče pod Golovec. Ob kapitulaciji Nemčije 1945 je tedanje vodstvo društva v glavnem pobegnilo z Nemci, ali pa iz raznih drugih vzrokov zapustilo podjetje. Osnoval se je novi upravni odbor, v katerega so bili izvoljeni: Franjo Velikanje kot poveljnik, Anton Mumelj namestnik poveljnika, Franc Med- sednika društva pa je bil izvoljen ing. Rihard Pompe. Leta 1945 se je osnovala tudi gasilska godba, ki pa je leta 1956 prešla pod vodstvo uprave podjetja. V času od leta 1945 do 1948 je društvo imelo tudi svoj mešani pevski zbor tako, da je bila kulturna dejavnost v društvu kar na višini. Društvo je imelo v svojem sestavu tudi žensko desetino, ki je bila vsestransko aktivna. Leta 1956 je na gasilskem festivalu zasedla prvo mesto. Ob osvoboditvi leta 1945 je bil prvi delegat ing. Rihard Pompe. Kmalu za tem je prevzel mesto direktorja Lojze Vidmajer, za njim pa Avgust Peperko, nakar je leta 1952 prevzel vodstvo direktor Vladimir Veber, ki je bil na tem mestu do leta 1964. Močna gasilska četa Moška in ženska desetina pripravljeni za vajo Dne 2. 7. 1967 se je zopet vnela nafta v topilnici emajlov. Požar je zajel celo topilnico; bil pa je kaj hitro pogašen. Gašeno je bilo z merzerji na prah. Upravni odbor Upravni odbor se je v krajših razdobjih delno zamenjeval. Dalj časa so ostali v odboru Franc Medved kot poveljnik od leta 1948 do 1970, Rihard Pompe je bil predsednik društva od leta 1948 in mu je poteklo 23 let staža v tem resorju. Anton Mumelj je bil od leta 1945 do leta 1963 v odboru kot podpoveljnik in podpredsednik. Anton Marolt je bil tajnik od leta 1955 do 1957, od takrat pa do leta 1967 pa namestnik komandirja društva. Jože Šajna je jetju in bližnji okolici. Reševali so vse, kar se je dalo rešiti. Prva akcija je bila črpanje vode pod kotlarno. Tam je pretila nevarnost, da pride do eksplozije. Druga ekipa je reševala strojne naprave, material in izdelke po o-bratih. Žal pa pri vsej tej hitri akciji ni bilo posebnega uspeha, kajti voda je prihrumela s tako naglico, da je v kratkem času zalila vso tovarno in okolje. Poveljujoči častnik tov. Ivan Pasero, ki je takrat vršil posle poveljnika društva, je dal povelje reševati potapljajoče se ljudi in živali v bližini tovarne. Tako sta gasilca Anton Spolenak in Anton Mumel do prsi gazeč vodo rešila smrti starejšo žensko Pangerl. (Dalje prihodnjič) Seznam komisij za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti Objavljamo seznam članov komisij, ki so bile izvoljene na zadnjih volitvah. TOZD Tovarna frit Kresnik Stanko, Rupnik Ivan, Planinšek Milica, Režabek Ana, Brglez Franc. TOZD Tovarna posode Reberšak Dragica, Šibanc Ferdo, Vanovšek Viki, Horvatič Ivanka, Dokler Hinko, Pavšner Berta, Turnšek Marija, Starki Anica, Kavka Helena. TOZD Tovarna kotlov Tacer Martin, Kvas Angelca, Pevec Ivan, Ločnikar Martin, Podpečan Herman. TOZD Orodjarna Oštir Silvo, Grobelnik Ivan, Povšar Franc, Centrih Ivan, Lužar Anton. TOZD ERC Lupše Ferdinand, Pečnik Marija, Plausteiner Stane, Pesan Amalija, Bastič Marinka. SDS Skupne službe Bobinac Zlata, Dobrišek Vinko, Kotnik Friderik, Zupanc Drago, Komerički Rudi, Kmecl Leopold, Otorepec Marija, Košec Anton, Gajšek Anton. TOZD Tovarna radiatorjev Kaučič Hilda, Majstorovič Mile, Žlender Emil, Gregorc Jože, Zorko Ivan. TOZD Tovarna odpreskov in avtokoles Baša Franc, Kok Alojz, Zupanc Miha, Rihter Franc, st., Brumec Franc. TOZD Tovarna TOBI Veselič Maks, Škrbot Marica, Kovačič Srečko, Tofant Jožica, Žagar Anton. TOZD Kruševac Jovanovič Stojan, Blagojevič Dragiša, Milič Milorad, Pavlovič Miloš, Petrovič Mirčeta. TOZD Kontejnerji Stopar Ivan, Komplet Viki, Mrak Boštjan, Pantner Anton, Božičnik Julijana. SEZNAM SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD izvoljene na volitvah 31. 3. 1976 TOZD Tovarna frit Rupnik Ivan-, Berginc Jožica, Verdev Miha, Čretnik Marjana, Lukman Ivan. TOZD Tovarna posode Kvartič Marjan, Čretnik Jože, Lebič Jože, Tajnšek Ivan, Horvat Ivan, Mali Ivanka, Kristan Jožica, Pudič Derviš, Doberšek Berta. TOZD Tovarna kotlov Lah Štefan, Podgajski Zlatko, Odlazek Stanko, Pokeljšek Martin, Suholežnik Marjan. TOZD Tovarna radiatorjev Košec Ivan, Zalokar Mirko, Fel-din Vinko, Žohar Dragan, Utran-kar Ivan. TOZD Tovarna odpreskov in avtokoles Klenovšek Viki, Kramer Jože, Skorja Jože, Vodeb Martin, Gun-zek Terezija. TOZD TOBI Fabjan Ivo, Kramer Mirko, Trup Anica, Šauperl Jožica, Žunko Vladimir, Kolar Julijana. TOZD Kruševac Kešelj Dragiša, Bokič Radman, Bogojevič Slobodan, Stojkovič Zoran, Jovanovič Nikola. TOZD Tovarna kontejnerjev Knez Jože, Breznik Slavko, Hrastnik Stanko, Zavšek Slavko, Starlekar Zlatko, Koruznjak Cvetko, Grilec Stjepan, Tinče Matija, •Uršič Jože. TOZD Orodjarna Kos Rado, Lebič Martin, Pavlin Slovenko, Oprešnik Peter, Seleš Zvone, Šalamun Jelka, Pobirk Ladislav. TOZD ERC SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DELOVNE ORGANIZACIJE »EMO« TOZD Priimek in ime DM POSODA FRITE KOTLI RADIATORJI ODPRESKI TOBI KRUŠEVAC KONTEJNERJI ORODJARNA ERC SDS SS KAVČIČ Milan ČRETNIK Marjana ODLAZEK Stanko BELAK Ervin JARMŠEK Emil GERHOLD Franc MARKOVIČ Josip STARLEKAR Zlatko DOBERŠEK Mirko ŠPES Amalija GRUBER Jože delovodja ročajnice raziskovalec odpremnik v servisu skupinovodja II upr avl j ač stiskal kontrolor elektrikar kontrolor proizvodnje delovodja luknjačica tehnolog vzdrževanja Jurc Stanka, Resinovič Feodor, Žnidar Jože, Završnik Martina, Audič Srečko. SDS Skupne službe Kač Anton, Oder Otmar, Gruber Edi, Murko Franc, Golob Fanika, Debeljak Edi, Macarol Miran, Volf Kristina, Kozovinc Adi. SEZNAM KOMISIJ ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU TOZD NAMESTNIKI ČLANOV POSODA FRITE KOTLI RADIATORJI ODPRESKI TOBI KRUŠEVAC KONTEJNERJI ORODJARNA ERC SDS SS KUGLER Stanko BERGINC Jožica TOMINC Ivan ŽNIDAR Marjan GUNZEK Ivan ŠARH Drago BUKOVAC Ljubimka ZAVŠEK Slavko LAMPE Franc KOLAR Alenka ČONKAŠ Vida vlagač glavni raziskovalec žerjavovodja ličar kontrolor koordinator proizvodnje transporter skupinovodja I kontrolor orodij luknjačica računovodja izvoljenih dne 31. 3. 1976 TOZD Tovarna frit Bevc Frančiška, Jeftič Miloš, Leskovšek Vera, Špeglič Ivan, Be-nedečič Anton. TOZD Tovarna posode Pinter Jože, Podgoršek Alojz, Kerš Anton, Pavič Ivan, Kugler Stanko, Mutec Ivan, Antloga Jožica, Preložnik Ivan, čater Jožica. TOZD Tovarna kotlov Adamič Slavko, Iršič Janez, Tamše Vinko, Grat Tomaž, Sušin Jože, Mesarič Miroslav, Tominc Erna. TOZD Tovarna radiatorjev Kaučič Hilda, Žlender Emil, Gregorc Jože, Mojštrovič Mile, Zorko Ivan. TOZD Tovarna odpreskov Petrovič Ivan, Šmarčan Jurij, Žaberl Ivan, Ružič Martina, Hujn-šek Emil, žvižej Danijel, Videnšek Jože. TOZD TOBI Trup Vili, Poš Vida, Blacke Erna, Petrovič Pavla, Vodovnik Feliks, Ševbinek Vera, Lorenčič Štefan. TOZD Kruševac Petrovič Dragosav, Petrovič Milan, Milenkovič Miloslav, Radojič Tomislav, Smiljkovič Živojin, Simič Budimir, Radanovič Dušan. TOZD Tovarna kontejnerjev Lužar Ivan, Jakopek Ernest, Žnidar Alojz, Pecigoš Branko, Prah Silva, Kuklec Ivan, Belina Ivan. TOZD Orodjarna Hren Alojz, Gubenšek Jože, Ar-lič Ignac, Dobrišek Jože, Nikola Stane, Hojnik Helmut, Čakš Marjan. TOZD ERC Lupše Ferdinand, Pečnik Marija, Plausteiner Stane, Pesan Amalija, Bastič Marinka. SDS Skupne službe Gruber Drago, Hudej Slavko, Knez Maks, Vizjak Slavko, Ivančič Ilija, Ratej Rihard, Mansuti Zinka, Pilko Leopold, Jutršek Ju-stika. Nismo se še Naš osnutek samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke je že več mesecev v obravnavi. Obravnavala ga je tudi občinska komisija občine Celje. Na seji te komisije so bili prisotni vsi direktorji naših TOZD in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ta komisija je sklenila, da je treba osnutek tega sporazuma uskladiti z njenimi pripombami v roku dveh mesecev. Rok bo potekel konec maja, osnutek pa doslej še ni usklajen s temi pripombami. Da bodo naši člani kolektiva informirani s pripombami komisije, te pripombe objavljamo. Pripombe komisije za pregled samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela pri občinski skupščini Celje, k osnutku samoupravnega sporazuma o o-snovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke EMO Celje. Komisija je imela k predlaganemu osnutku sporazuma naslednje pripombe: Sporazum je po vsebini in obliki ter po načinu sprejemanja v nasprotju s 16. členom ustave SRS ter 4. in 5. členom zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Sporazum, ki tako konkretno ureja delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke na ravni delovne organizacije ni mogoč. Izključna pravica delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela je, da določajo merila in način za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke v TOZD. Če želimo doseči enotno urejanje nekaterih zadev, je potrebno skleniti na ravni delovne organizacije samoupravni sporazum o skupnih osnovah in izhodiščih za urejanje delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke, (gl. 7. člen zveznega zakona o medsebojnih razmerjih). Komisija opozarja, da sicer ni v nasprotju s pozitivno zakonodajo, če temeljne organizacije sporazumeli sprejmejo besedila samoupravnih sporazumov v enakem besedilu, vendar sklepajo te sporazume v skladu s 4. in 5. členom zveznega zakona. Način sprejemanja sporazuma ni v skladu s 5. členom zveznega zakona. Delavci TOZD določijo predlog samoupravnega sporazuma na zboru delavcev, sklenjen pa je, ko najmanj 2/3 vseh delavcev TOZD pismeno izjavi, da se strinja s pravicami in obveznostmi iz tega sporazuma. Sporazume s področja medsebojnih razmerij zlasti pa sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke podpiše tudi osnovna organizacija sindikata (gl. 145. člen ustave SRS). — o — Določanje vrednosti delovnih mest ni mogoče brez analitične ocene delovnih mest. Brez analitične ocene tudi ni mogoča kategorizacija delovnih mest. — o — Komisija meni, da je bistveno nagrajevanje rezultat dela, torej nagrajevanje po delu. Osebna o-cena je sicer možna, vendar jo je potrebno objektivizirati. — o — Tekst samoupravnega sporazuma ni usklajen z območnim družbenim dogovorom. Komisija je ob upoštevanju navedenih načelnih pripomb obravnavala osnutek samoupravnega sporazuma, kot da je to samoupravni akt s področja delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke ene izmed temeljnih organizacij združenega dela EMO, ter imela še naslednje konkretne pripombe: 1. 9. člen je proti ustavi. Delavec (kandidat), ki ne izpolnjuje vseh pogojev delovnega mesta, lahko pridobi lastnost delavca le v primerih in pogojih 6. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih. V kolikor delavec že dela na delovnem mestu, (Nadaljevanje na 8. strani) Za večjo varnost v cestnem prometu Za večjo varnost v cestnem prometu se močno zavzemajo tudi sindikati. Ugotavljajo, da se morajo še bolj neposredno vključiti v akcijo oziroma nalogo za usposabljanje in vzgojo delavcev in njihovih svojcev na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. To zlasti velja za področje, ki je neposredno vezano na združeno delo in je v odnosu ter zvezi s celovitim socialnim varstvom. To pa so zlasti prevozi na delo in z dela; skrb za stalno in popolno tehnično brezhibnost vozil v delovni organizaciji in izven nje; skrb za tehnično popolnost cest, poti, trakov, signalnih varnostnih naprav itd. Največ je v zvezi s prihodi na delo in povratki z dela nesreč v naseljih Zaradi prehitre vožnje in izsiljevanja prednosti. »Podatki o cestno prometnih nezgodah, ki jih dajejo nezgodne statistike, so kot vsa leta konkretni in poglavitni pokazatelji stopnje varnosti in, seveda, odločilni pri usmerjanju vseh tistih dejavnikov, ki jim je naložena skrb za varnost ljudi v prometu, zlasti pa republiškega in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tako nas tudi za leto 1975 pripravljena statistika prometnih nezgod seznanja z nekaterimi številčnimi podatki o vzrokih in posledicah prometnih nezgod, ki utemeljujejo tudi usmerjenost preventivno vzgojnih dejavnikov v okviru republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Leta 1975 se je dogodilo v Sloveniji 34.107 prometnih nezgod, to je 0,1 % manj kot leta 1974. Med temi nezgodami je bilo 8.192 takih, ki so povzročile človeške žrtve, kar pa je za 3,2 % več kot leta 1974. Pri prometnih nezgodah je izgubilo življenje 596 oseb ali 7 % več kot prejšnje leto, hudo poškodovanih pa je bilo 3.829 ali 3,1 % več in lažje poškodovanih 6.951 ali 6,6 % več kot leta 1974, Vrstni red vzrokov prometnih nezgod se tudi v lanskem letu ni bistvena spremenil. Še vedno so na prvem mestu prometne nezgode zaradi neprimerne hitrosti, ki so celo narasle od 23,5 % v letu 1974 na 32,2 % v letu 1975. Sledijo jim nezgode zaradi neupoštevanja prednosti s 15,9 % napačno ravnanje pešcev s 12,6%. Nezgod zaradi vpliva alkohola je bilo lani 10,6 %, kar je za 2,4 % manj kot leta 1974. Tem sledijo: nepravilno prehitevanje s 7,7 %, nepravilna stran in smer vožnje — 7%, nepravilno zavijanje, o-bračanje, vključevanje v promet in vzvratna vožnja — 3,3% itd. Tudi v preteklem letu so povzročili največ prometnih nezgod vozniki motornih vozil, od tega vozniki osebnih avtomobilov 50,7 %, kolesarji 19,7 %, pešci 13,7 %, motoristi in mopedisti 7,3 %, vozniki tovornjakov 5,3 %, traktoristi 1,4 %. Med smrtnimi žrtvami v cestnem prometu se je v preteklem letu najbolj povečalo število kolesarjev — za 28, pešcev za 26, traktoristov za 16. Leta 1975 je bilo 1940 prometnih nezgod ali 23,7 % od skupnega števila nezgod s smrtnimi posledicami ali telesnimi poškodbami, pri katerih so bili kot povzročitelji ali ponesrečenci u-deleženi otroci in mladoletniki. Te nezgode so glede na leto 1974 narasle kar za 21,8 %. Nezgodne statistike tudi že več let kažejo na veliko število prometnih nezgod v naseljenih krajih. Tako se je lani zgodilo v naseljih 67 %, leta 1974 pa celo 73 % celotnega števila prometnih nezgod. Na križanjih cest z železnico je bilo lani 35 nesreč ali 13 manj kot leta 1974. Na zavarovanih železniških prehodih je bilo 23 nezgod, na prehodih, ki pa so zavarovani samo s prometnimi znaki, pa je bilo 12 nezgod. Zaradi hoje po progi in na prehodih je bilo lani v SRS 61 mrtvih in 52 poškodovanih. Po ugotovitvah železniškega gospodarstva Lj ubij ana je bilo največ nediscipline na naslednjih prehodih: Ljubljana — Vižmarje, Ljubljana — Vič, Zgornji Kašelj, Celje — Store, Zidani most, Tezno — Maribor. Da bi stanje na področju varnostne problematike ilustrirali iz vseh aspektov, po katerih lahko svet kot celota, predvsem pa posamezna članica, naravnala kot organiziran faktor svojo dejavnost, dopolnjujemo ta prikaz še z nekaterimi podatki. Po podatkih Zdravstvene skupnosti Slovenije se je 13 % vseh nezgod v letu 1975 zgodilo na poti na delo in z dela. Od 61 smrtnih nezgod pri delu se je 49,2 % delavcev smrtno poškodovalo na poti na delo ali z njega ali ob službenih vožnjah, kar kaže na to, da je približno polovica vseh zaposlenih, ki so umrli na poti na delo ali z njega, umrla zaradi posledic udeležbe v cestnem prometu. Ustanovljen Klub Po predhodnih pripravah, ki so trajale kar precej časa, je bil dne 31. marca 1976 ustanovljen klub samoupravljalcev. Ta dan je bila ustanovna skupščina v Narodnem domu, na kateri so bili delegati iz vseh TOZD in drugih družbenih dejavnosti. Ustanovne skupščine so se udeležili tudi naši delegati. Iz vsake TOZD je bil tamkaj po eden delegat. Po uvodnem referatu, ki ga je prebral Venčeslav Zalezina, predsednik sindikata v celjski občini, so delegati najprej sprejeli poslovnik, zatem pa opravili vse druge formalnosti, ki so uvedene s poslovnikom. Ob koncu razprave so izvolili organe kluba. V vodstvo kluba so bili izvoljeni: predsednik; GRADIŠNIK FRIDO, zaposlen v Železarni Štore kot vodja službe elektronske obdelave podatkov, podpredsednik; JANČAR EMIL, zaposlen v Metki Celje kot tajnik samoupravnih organov, Sekretar; VOLK JURE, zaposlen v Žični Celje kot tajnik samoupravnih organov, člani; OŠTIR JOŽE, zaposlen v REŠITEV PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: DUBČEK, SAFIR, OKRAJI, OTAVA, KRI, RAMADAN, EKONOM, MINA, USPEHOV, TALAR, ODRA, TI, MAN, STR, BEARA, OTMAR, PRAVILNOST, ROŽA, LETALO, NIL, EKA, ENA, OV, GMAJNA, ZEL, TT, NŠ, IKTUS, EMONA, KIAR, ITALA, TI, BONUS, ANTIOHIJA, DENAR, ELI, RONNE, PAT, ATCTTA PAT? Navpično: SPLETKAR, TREN-TINO, RATA, ATN, VA, RIN, OBILO, OE, DELOVNIH, URAN, ŠTIP, DOK, SARONG, AJA, U-KREP. ASIMILAT, BRIKET, TLAKA, ČA, OHIO, JT, DA, EJ, NO, TRENUTEK, KIROV, MOKASINI, AM, MAŽA, AT, SOM, TARA, ZEBRA, ATAMAN, EMO, FADIL, LONEC, IVANA, NULA, RANAR, ASIR. Žreb je določil nagrade naslednjim sodelavcem; Gubenšek Karla 100 din, Vek Tomislava 80 din, Vizjak Slavko, Otorepec Marija in Murko Jože, vsak po 40 din. PODROČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Letošnje srečanje odraslih pevskih zborov bo 13. junija v Rogaški Slatini. Prijavilo se je skoraj 30 pevskih zborov s celjskega območja. Žal nam še vedno ni uspelo zainteresirati vse kulturne skupnosti ali ZKPO, da bi podpisale samoupravne sporazume o delovanju in finansiranju te strokovne področne organizacije. Podpise pričakujemo v nekaj tednih — vse razen Velenja, ki je podpis odklonil, čeprav si zbori tudi iz te občine želijo pomoči in strokovnega sodelovanja. samoupravljalcev EMO Celje kot tehnolog sektorja kvalitete, BESIMI HASAN, zaposlen na Delavski univerzi Celje kot vodja izobraževalnih oblik v centru za družbenopolitično izobraževanje ŠTEFANČIČ IVAN, zaposlen v Železarni Store kot delovodja PEČNIK MAKS, zaposlen v Cinkarni Celje kot vodja proizvodnje, OMAN JANEZ, zaposlen pri Merks Celje kot referent za izterjavo, ČMAK LEA, zaposlena pri Ingrad Celje kot referent za socialno zavarovanje, TASIČ-MAŠAT NUŠA, zaposlena pri Skupščini občine Celje kot samostojni svetovalec za skupščinske zadeve, ŽUMER MARJAN, zaposlen pri Elektro Celje kot šef razvojnega oddelka. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni: Toplak Jure, obe. skupšč. Celje, Končan Vili, Obč. svet sindikatov, Erjavec Tone, MS ZSS, Zatler Antonija, Ljubljanska banka in Kotnik Fric EMO Celje. DRUŠTVO LIKOVNIKOV -AMATERJEV Člani društva likovnikov-ama-terjev so se zbrali na ustanovnem občnem zboru 27. februarja 1976 v dvorani ZKPO. S tem so uresničili enega izmed sklepov plenuma, ki je smatral, da je potrebno napraviti na likovnem področju primerno urejenost, predvsem v razstavni politiki. Društvo šteje trenutno 25 članov, nove prijave pa še vedno prihajajo, odbor jih z veseljem sprejema. Ponovno vabimo vse likovnike, da se včlanijo v novo ustanovljeno društvo pod vodstvom Staneta Petroviča. V selekcijsko komisijo so bili izbrani: Avgust Lavrenčič, Stane Perčič in Mar-len Premšak. Prvo klubsko srečanje likovni-kov-amaterjev bo že 26. marca 1976 ob »spoznavnem večeru«, kjer si bodo ogledali nekatera dela. ZAHVALA Vsem svojim sodelavcem in sodelavkam SPK se iskreno zahvaljujem za pozornost in lepo darilo ob odhodu v pokoj in jim želim mnogo uspehov pri delu. Krušič Bogomir Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje Nismo se še sporazumeli (Nadaljevanje s 7. strani) pa nima ustrezne strokovne izobrazbe, je potrebno ugotoviti, če delo v redu opravlja ali ne. Če delo opravlja v enaki kvaliteti in obsegu kot bi ga, če bi imel tudi formalno ustrezno izobrazbo, niso mogoči nobeni odtegljaji. 2. 10. člen je uskladiti z 12. točko sindikalne liste v kolikor gre za tako imenovani fluktuacijski dodatek. 3. 23. člen: Z delavcem, ki nima lastnost delavca v TOZD, ne moremo sklepati pogodbe o višini OD. 4. 25. člen: O uresničevanju pravic in obveznosti v združenem delu lahko odločajo le organi, ki so jih neposredno izvolili delavci. 5. Peti odstavek 32. člena je drugače opredeliti. Delavcu, ki nadomešča začasno odsotnega delavca gre dohodek od prvega dne nadomeščanja.