dab iMJeijte letnik 25 Količinski plan presegli Količinski plan proizvodnje smo lani prese-2,1%, povprečni preseg norm je bil ° Izdelali smo 7,7 parov na zaposlenega delovni dan in dosegli neto OD 111,386 din. _ Prodaja in izvoz Zaloge Osebni dohodki 9 2«^^^ 1986 smo izdelali • ■ "P OO parov obutve, kar 1985 kot v letu tega je bilo največ 4Ron škornjev — 9.000 parov; brizgani Colorado 368.000, te-askih 358.000, ženskih bH , . 357.000. To smo Qelali s skoraj istim šte-vilom ljudi ( + 19). Ob tem y malenkost pove- tn kvalifikacijska struk-ka^^ ^Рвје še vedno ta-'^Ijen resno zaskr- vK^ 1986 je bilo opra-vljenih za 4% (1.260 ur) Д kot v letu po- ]- Število nadur se je povečalo zlasti v TOZD Izkoristek ko časa je nekoli- slabši kot prejšnje 0%'"=" k?; leta 1984. 40 o/ / po ucmku znaša tu W^tul985 49,6.vle- po čast za 10/ P® je povečal Tn?r/\ zlasti na račun sg j Prodaja, za 6% pa i7no+ povečal tudi delež fo^.^'^kov v skupnem in po učinku <5la. v ° po času se je po-v^.^Io v TOZD Proiz- veča/H P» se je po- 8 o/ oelez izostankov za , predvsem na račun boleznin do in nad 30 dni, porodniškim dopustom. ^^ODAJA IN IZVOZ tp, o vseh prodajnih po-^ smo v letu 1986 koli- činsko prodali za 2 % manj parov obutve kot v preteklem letu. Samo Al-pina obutve smo prodali 2.270.000 parov oziroma 4 % manj kot v letu 1985. Preko MPM je bilo prodanih 541.000 parov Alpina obutve. Skupno količinsko prodajo smo povečali za 3 %, samo Alpina obutve pa za 7 %. Vrednostno predstavlja prodana Alpina obutev 52 % celotne realizacije v MPM. Bistveno smo povečali grosistično prodajo. V letu 1986 smo prodali 227.000 parov obutve oziroma za 70 % več kot leto poprej, vrednostno pa kar za 232 % več. V letu 1986 smo izvozili 1.500.000 parov obutve ali 13 % manj kot v letu 1985. Zahodni izvoz smo količinsko zmanjšali za 23 %, vzhodnega pa za 11 % po-večah. Skupni izvoz predstavlja 64 % količinske proizvodnje, samo izvoz na konvertibilno področje pa 39 %. Zahodna realizacija po tekočem tečaju je v letu 1986 za 10 % nižja kot leto poprej in znaša 7 milijonov dolarjev, vzhodna realizacija pa je manjša za 9% in znaša 11,5 milijonov 0$. Pokritost uvoza z izvozom neto: 129,1 %, brez opreme neto: 164,7 ZALOGE Vse zaloge skupaj so znašale ob koncu leta 1986 7,6 milijarde din, kar pomeni, da so bile zaloge v primerjavi z letom 1985 kar visoke. Na to vpliva tako struktura zalog, njihovo dejansko povečanje in rast cen. OSEBNI DOHODKI Kot že rečeno, je lani znašal povprečni neto OD v Alpini 111.386, kar pomeni 116% povečanje na leto 1985. V TOZD Proizvodnja so imeli povprečni (Nadaljevanje na 2. strani) I 9 Čimbolj urejene razmere želimo našim sodelavkam ob njihovem prazniku! ŽIRI, MAREC 1987 -Ч v maloprodajni mreži bo letos tudi kaj novega Letos bomo v TOZD Prodaja pričeli z dvema novogradnjama, in sicer v Koprivnici ter Slavonski Požegi. V obeh primerih smo soinvestitorji izgradnje trgovsko poslovne zgradbe, v kateri bomo imeli svoj lokal. Tako v Koprivnici kot v Slavonski Požegi že imamo prodajalno v najetem lokalu. Pridobili bomo več zelo uporabnih poslovnih prostorov. Najemnine, ki danes ni majhna, prav tako ne bi bilo, zahtevnejša bo letos popolna obnova prodajaln v Novem Sadu in Zrenjeninu, kjer bo potreben poseg v sam gradbeni objekt. Sedaj lahko že rečemo, da se bo izgradnja Ploščadi Borisa Kraigherja v Ljubljani po dolgih letih zaključila, da bomo v Ljubljani odprli novo prodajalno, v kateri bomo poleg obutve prodajali tudi športno opremo kot dopolnilo naši zimsko špomti obutvi. Omenim naj tudi, da so v teku razgovori in raziskave tržišča v Puli, kjer naj bi tako dobili našo prvo prodajalno v Istri, saj do sedaj naša prodajna mreža od Reke, Logatca, Ajdovščine in Nove Gorice ni segala dlje v Istro in Slovensko Primorje. Marjan Jereb DOGOYflRJAfflO (E -DOGOVORIH ffflO SE -ć Ob rob sklepom delavskih svetov v sredo, 4. marca so bile sklicane redne seje DS TOZD Proizvodnja, TOZD Prodaja in DSSS. Seja delavskega sveta TOZD Proizvodnja je bila zaradi nesklepčnosti preložena na torek, 10. marca. Ker pa je za uskladitev povišanja OD, ki sta ju sprejela DS TOZD Prodaja in DS DSSS, potreben tudi sklep delavskega sveta TOZD Proizvodnje, je bila 5. marca pismena seja. Tako je bil sprejet sklep o povišanju indeksa uspešnosti DO. Zaradi izredno različnih dosegov norm v posameznih oddelkih za mesec januar, kar pa ni bila krivda oddelkov, je bil sprejet tudi sklep, da se pri obračunu OD za februar obračuna enako stopnjo dosega norm (111 %) za vse režijske delavce v TOZD Proizvodnja in v celotni DO. DS TOZD Prodaje in DSSS sta obravnavala in sprejela predlog delitve regresa za letni dopust. Povprečni regres je 46.000, — din, deli pa se po kriterijih, ki se v TOZD Prodaja nekoliko razlikujejo, vendar so osnovni kriteriji in povprečni znesek na delavca isti. Sprejeto je bilo tudi poročilo o rezultatih zborov delavcev glede poslovanja v letu 1986. Vsi DS so sprejeli tudi Samoupravni sporazum o ustanovitvi cestnokomunalne skupnosti, za- vrnjen pa je bil Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zastavljanje osnovne preskrbe Sk. Loka. Na DS TOZD Prodaje je bilo obrazloženo stanje v zvezi z napačnim obračunom OD v januarju. Pri investicijah je bilo za notranjo ureditev prodajalne v Ljubljani na Kraigherjevi ploščadi odobrenih 10.873.743 — din. V Kranju naj bi nad dosedanjo prodajalno adaptirali še zgornje prostore in jih preuredili v prodajalno. Dogovori tečejo tudi za ureditev nove prodajalne v Puli. Rešeno je bilo tudi vprašanje nakupa stanovanja za našo delavko Slavico Ivanković iz Banje Luke, s tem, da je bil sprejet sklep, da se podpiše samoupravni sporazum s stanovanjsko zadrugo Banja Luka in kupi stanovanje v velikosti 50,37 m' v vrednosti 10.615.000, — din. Zavrnjena pa je bila prošnja za dodelitev dodatnega kredita za nakup stanovanja za Pranja Toliča iz Zagreba. DS DO je glede na zakon o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini spremenil sklep 2. redne seje 24. aprila 1986 tako, da se dobiček v Alpini Sports-Corporation, ki odpade na Alpi- (Nadaljevanje s 1. strani) KOLIČINSKI PLAN PROIZVODNJE SMO LANI PRESEGLI ZA 2,1 %, POVPREČNI PRESEG NORM JE BIL 48 %. IZDELALI SMO 7,7 PAROV NA ZAPOSLENEGA NA DELOVNI DAN IN DOSEGLI NETO OD 111.386 DIN. OD 104.990, v TOZD Prodaja 123.361, v DSSS pa 125.982. Poglejmo še primerjave: V Peku (samo Tržič) so imeli povprečni OD 107.703, v Planiki 109.770, v gospodarstvu SRS pa 118.839. Celotni prihodek DO Alpina znaša 26 milijard dinarjev, kar je za 82 % več kot leto poprej. V TOZD Proizvodnja je CP večji za 76 %, v TOZD Prodaja za 93 %, v DSSS pa za 88 %. Skupaj porabljena sredstva so v DO Alpina porasla nekoliko manj kot celotni prihodek, za 72 %, in so znašala 19 milijard dinarjev. Rezultat večje rasti CP od porabljenih sredstev je visoka rast dohodka. Dohodek v DO v letu 1986 znaša 6 milijard din in je za 121 % višji kot v letu 1985. V TOZD Proizvodnja je dohodek večji za 126 %, v TOZD Prodaja za 101 % in DSSS za 140 %. Najvišjo rast od vseh elementov v delitvi CP so dosegle obveznosti iz dohodka, ki so v DO Alpina porasle za 138 % in znašajo 1,8 milijard din. V letu 1986 smo ustvarili v DO Alpina 4,5 milijard dinarjev čistega dohodka, za 115% več kot v preteklem letu. V TOZD Proizvodnja je čisti dohodek večji za 123%, v TOZD Prodaja za 92 %, in v DSSS za 130 %. V strukturi čistega dohodka DO, predstavljajo osebni dohodki in skupna poraba 86 %, poslovni in rezervni sklad pa 14 %. no, v 1.1985 v višini 40 % transfe-rira v Jugoslavijo, 60 % dobička pa obdrži v firmi z namenom kapitalne krepitve firme. Prav tako je DS sprejel poslovno poročilo za leto 1986, razdelitev dobička v firmi pa je procentualno enako kot za leto 1985. Višina pavšalne odškodnine za trajno in popolno izgubo delovne sposobnosti in za 100 % telesno OKvaro, se vsako leto uskladi z rastjo OD v gospodarstvu SRS. Tako je DS sprejel sklep, da znaša odškodnina za leto 1987 7.298.543, — din. Sprejet je bil tudi sklep, da se s 1. marcem poveča maksimalni znesek za nakup delovnih halj za delavce v prodajalnah na 20.400,— din. Znesek se valorizira dvakrat letno. Ostali sklepi bodo razvidni iz zapisnikov. Jožica Kacin Iz naše montaže Opazna vloga naše obutve na sejmu ISPO v času od 25. februarja do 1. marca smo razstavljali naše izdelke zimsko športnega programa na sejmu ISPO v Miinch-nu, kjer je prisotna vsa svetovna elita proizvajalcev zimskošportne opreme. Naša kolekcija je bila med mnogimi elitnimi proizvajalci zimskošportne obutve zelo opazna in lahko trdimo, da razen Nordice, Salomona in švicarskega proizvajalca RIHCHLE, sodimo v zgornji srednji razred proizvajalcev smučarske obutve. Posebne revolucije ni prinesel v tej sezoni nihče. Moč vodilnih se izraža predvsem v visoko-kvalitetni izdelavi, v tehnični dovršenosti in ostalih pogojih, kot so točnih dobavah, primernih cenah in izjemno močni reklami. Naša kolekcija smučarske obutve je bila, poleg dveh novih modelov MS-950 in MS-LS-750, tudi na celotni liniji zelo pestra in barvno na izjemni višini. Zelo smo izboljšali notranji čevelj, tako po izgledu in še bolj glede na anatomske zahteve. Naša tekaška obutev je bila z modeli NNN 400 in 450 hkrati z ADIDASOM najboljša na sejmu ISPO. Prav tako je bila dobro ocenjena linija tekaške obutve, kjer še posebno zaradi lepe barvne kombinacije izstopa model NNN 130. K lepi predstavitvi naših modelov so pripomogli tudi naši delavci iz izvoza, ki so sproščeno in na strokovno visoki ravni predstavili lepo obutev. Na podlagi vsega tega pričakujemo sorazmero-ma velika naročila, zato pozivam vse, ki bomo sodelovali pri uresničitvi naročil, da vložimo vse svoje znanje in prizadevnost, da bomo dobro osnovo, ki naj bi jo odprl sejem, tudi uspešno dokončali in s tem zadovoljili naše kupce in tudi več zaslužili. Jože Bogataj o delu 10 konference sin-aikata Alpina v letu 1986 je na seji govoril Janko Rupnik »Ob zaključku poslovnega eta 1986 delamo obračun de-a, da ugotovimo našo priza-Gvnost, kot tudi prizadevnost komisij, ki so oblikova-e pri lo konference sindikata. 10 konference sindikata je nK• 1 ^ ^^tu 1986 sedem sej, 80»/ sejah je bil okrog ~ Kot prvo in zelo odgovorno delo pri sindikatu Al-k bilo delo kadrovske omisije. Komisija je febru-na dobro pripravila osnove temeljno kandidacijsko onferenco, nato izbrala ^'^•Jjdate in pripravila voli-Pripravila je tudi predlo-^'^^idatov za delegacije ЧТО • občinske skupščine, m organe KS Žiri. ^ 10 konference je obrav-zaključni račun za de- DOGOVnniAfflO fC -DOGOVORIH smo SE Kaj pa bo sindikat delal letos lovno organizacijo Alpina za leto 1985: Komisija za življenjske in Oelovne pogoje Praznovanje 8. marca je "O pripravljeno solidno in atančno. Prav tako komisija organizira obiske upoko-jencev naše delovne organizacije. ® konference sindikata je upno s kulturno komisijo sff^'^iziral oglede več dram-0 ! opernih predstav, Sled Helijevega kometa eseca aprila 1986 in druge prireditve ra®j^®5^®tva, ki jim ima na Poiago 10 konference sin- dikata, so bila razdeljena za dejavnost komisij v sorazmerju z delom posamezne komisije, to je za izlete, športno delovanje članov našega kolektiva in udeležbo na najrazličnejših področnih, občinskih tekmovanjih in tekmovanjih s sorodnimi delovnimi organizacijami. Tako je bilo sklenjeno, da sindikat v letu 1986 za vse organizirane kolektivne izlete prispeva 40 % sredstev. Vsako leto 10 sindikata nameni del svojih sredstev za dotacije društvom, pevskim zborom in drugim skupinam. Prvič smo v letu 1986 organizirali izmenjavo dopustni-kov s CSSR, kar je potekalo v zelo prijateljskem vzdušju in so zlasti na Češkem zainteresirani, da se izmenjava še razširi, toda pri nas smatramo, da je izmenjava letovanj za približno 40 delavcev zadostna. Naše usluge do gostov bomo morali še izboljšati, kajti oni so se pri tem bolje izkazali. Opažamo, da je vse večje zanimanje za izlete v tujino, kajti za izlete v domovini skoraj ni bilo zanimanja, medtem ko se jih je za izlete v Avstrijo ter v Bratislavo z ogledom znamenitosti Bratislave ter avstrijske prestolnice Dunaja prijavilo izredno veliko ljudi. Zanimivi so tudi enodnevni, tako imenovani »kopalni izleti« na morje, kot tudi oddelčni izleti. Ena izmed dejavnosti našega sindikata oz. posebne komisije je tudi nabava ozimnice, kar je v letu 1986 potekalo dobro, zlasti zato, ker so bili nabavljeni artikli kvalitetno in hitro dobavljeni, hkrati smo se udeležili tudi raznih akcij prodaje na obroke (motorne žage ipd.), pri tem delu je treba pohvaliti zlasti delavce, ki so pri nabavah sodelovali. Tudi na področju športnih aktivnosti se lahko pohvalimo z uspehi naših delavcev, zlasti še pri smučanju, nogometu,'odbojki, košarki, balinanju ipd. Športna udejstvo-vanja pa seveda zaradi oda-Ijenosti našega kraja precej stanejo, vendar dobri rezultati stroške opravičujejo. Prav na zadnji, 7. seji izvršnega odbora konference smo razpravljali tudi o pobudi delovne organizacije Kla-divar Žiri ter tudi na podlagi več razgovorov v sami konferenci, da bi postopoma uvedli 40-urni delavnik. Zavedamo se, da je za to treba več pogovorov in študij o učinku tega prehoda, vendar smo smatrali, da je uvedba izvedljiva in da bi produktivnost pri tem ne padla. Priznamo, da na področju delitve sredstev za osebne dohodke nismo mnogo storili, kajti spremembe za bolj kvalitetno nagrajevanje so se začele pripravljati konec leta 1986, zavedamo pa se, da bomo na tem področju imeli mnogo dela v letu 1987, kar naj bi bilo del naših aktivnosti letos. Poudariti moram tudi, da pri naši sindikalni organizaciji uspešno deluje sklad vzajemne pomoči in menimo, da je mnoge kritične probleme denarne stiske naših delavcev ta sklad uspešno rešil, saj praktično 10 ni imel nobenih prošenj za socialne pomoči, kajti taki problemi so se reševali pri skladu vzajemnosti, ta pa deluje šele od leta 1984, a je že sedaj delo komisije precej lažje kot je bilo v začetku. Janko RUPNIK Na —M . ^^sedanju konference osnovnih organizacij zveze sindi-usm^ so ocenili preteklo delo in začrtali prihodnje Ji ki predvsem težijo k izboljšanju delovnih in l®njskih razmer delavcev Sindikat o svojem delu 10 konference si mora prizadevati za čimvečji vpliv pri poslovnih odločitvah, da bodo te res v skladu z interesi delavcev. Organiziranost delovnih opravil je v delovni organizaciji pogoj za učinkovitost ter hkrati socialno varnost delavcev. Sodelovati moramo pri kadrovski politiki, kajti le kvalitetni kadri lahko omogočajo boljše delovne in poslovne uspehe. Potrebno je izpeljati in izpopolniti sistem delitve OD po delu, vključno z novostmi in spodbujeva-njem ustvarjalnega in inovativnega dela, pospeševati je treba čimbolj učinkovito delitev sredstev za OD. Potrebno je še razširiti sodelovanje v samoupravnih organih v DO, sodelovanje z DPO v DO, POSPEŠEVATI DELOVANJE SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN in tako spodbuditi učinkovito delo delegatov itd. Zavedamo se, da so življenjski pogoji vedno težji, smatramo, da socialna varnost delavcev ni samo stvar sindikata, ampak je to stvar zlasti naših vodilnih delavcev, ki poznajo gospodarski in ekonomski položaj delovne organizacije. Prav zato se moramo v tako krizni situaciji kot je sedaj, še bolj povezovati in skupno reševati probleme v interesu delavcev. Kulturna in športna dejavnost mora vplivati na ustvarjalnost naših delavcev, zato je prav, da te aktivnosti še bolj razširimo in podpiramo, kajti tudi tako udejstvovanje daje delavcem občutek povezanosti ter pripadnosti kolektivu, ki jim te aktivnosti nudi in pospešuje. Potrebno bo kadrovati ustrezne ljudi za predsednike osnovnih organizacij ter komisij pri 10 sindikata, člane izvršnih organov, ki ne delujejo je treba zamenjati. Janko RUPNIK кпко umiiRMfflo Sejem Zagreb — naše usmeritve v primerjavi z usmeritvami v svetu in Jugoslaviji Vsako leto je konec februarja v Zagrebu sejem usnja in obutve, ki zadnja leta še pridobiva na svojem pomenu. Na sejmu razstavljajo vsi pomembnejši proizvajalci usnja, pomožnih materialov za obutev, kot tudi proizvajalci obutve. Hkrati pa so tu razstavljeni tudi novi stroji za čevljarsko industrijo. Tudi Alpina na tem sejmu nastopa že vrsto let, vendar je močneje zastopana smučarska in športna obutev, kjer so modne težnje druga- -1 I novnciie čne kot v programu lahke obutve, ki je namenjena širšemu krogu potrošnikov. Skoraj vsi proizvajalci obutve so-predstavili del svoje kolekcije za pomlad-poletje 1987, ki so v glavnem že izdelane ali pa so še v izdelavi, kmalu pa nam bodo že na razpolago v vseh prodajalnah obutve. Vsekakor je zanimiv pogled na kolekcijo za prihodnjo sezono jesen-zi-ma. Te kolekcije so bile vse doslej več ali manj skrivnost proizvajalcev, vendar so vsaj posamezni modeli ali skupine na sejmu že zastopane. Tudi naših novih modelov na sejmu ni bilo videti. Ker sem našo novo jesensko-zimsko kolekcijo videla že v tovarni, sem laže primerjala predstavljene konkurenčne modele z našo kolekcijo, hkrati pa tudi uporabo več ali manj podobnih materialov, ki so jih za to sezono pripravili proizvajalci usnja in najrazličnejših imitacij usnja, kož plazil- cev, najrazličnejših prešanih in potiskanih materialov. V predstavljenih modelih so izredno močno zastopane kombinacije — razni všitki in našitki — naravnega usnja, z imitacijami umetnega usnja kož plazilcev. Kombinacije so zastopane tako pri nizkih, kakor tudi pri modelih za mlade, salon-kah, kot tudi pri škornjih, bodisi športnih in elegant-nejših. Precej je tudi različnih kovinskih okraskov, zaponk ipd. Pri barvah za je-sen-zimo prevladujeta črna in svetlejša rjava »timber-land«. Po razstavljeni obutvi je bilo tudi v Zagrebu videti, da je v kolekcije vgrajenih veliko italijanskih materialov, zlasti najrazličnejše umetno usnje, pa tudi pri usnju se vidi zgledovanje po njih. Na žalost naši domači proizvajalci še vedno zelo malo pripravljajo kolekcije materialov ali pa z njimi kasnijo in čakajo, da jim proizvajalci čevljev prinesemo v izdelavo že osvojene modele. Na vsak način pa lahko zlasti pri tujih proizvajalcih, predvsem to velja za tuje sejme, vidimo, kako vsestransko znajo predelati in izkoristiti zelo drage kože, saj pripravijo tako pestro izbiro najrazličnejših preš, tiska itd. Za to pa uporabljajo cepljence, ki so cenejši del kože. Seveda pa ti materiali za naše tržišče zaradi vremenskih razmer niso sprejemljivi v takšnih količinah, kot to opažamo na Zahodu. Iz vsega, kar sem na sejmu videla, lahko zaključim, da so nove kolekcije dobro pripravljene, zahtevne za izdelavo v šivalnicah in če bomo tako obutev našli v naših prodajalnah, bo tudi uspeh kolekcije dokaj dober. Anica GOVEKAR Naša obutev zanimiva Alpina je na sejmu v Zagrebu predstavila lahki in športni program obutve, katero so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali. Prikazani so bili modni škornji, z lepimi kombinacijami in raznimi našitki. Od ostalih čevljarskih podjetij je razstavljala večina jugoslovanskih pod-jetib. Izredno lepo kolekcijo moške in ženske obutve so predstavile Leda, Peko in tudi nekatere druge tovarne obutve. Pri ženski obutvi so poudarjene kombinacije boks in usnje različnih kač, (kot je piton), prešana usnja in lak. Večina obutve na sejmu je bila predstavljena v naravnem usnju, žal pa so nekateri proizvajalci zaradi cene nadomeščali naravne materiale z umetnimi. Na razstavljenih škornjih je tudi polno raznih zakovic in našitkov. Prevladujejo črne, zelene, rdeča in naravne barve. Poleg obutve so bili razstavljeni tudi stroji za čevljarsko industrijo jugoslovanskih in tujih proizvajalcev. Prvič je razstavljalo podjetje OLIM-PIC iz Grčije, z novimi rešitvami na strojih. Tudi USM je predstavil izboljšave na strojih, predvsem s programiranimi nastavitvami orodja in releji za avtomatični vklop in izklop stroja. Skratka, videli smo veliko novega, večina obutve je bila izdelana zelo kvalitetno, s poudarkom na udobnosti. Vedeti moramo, da brez kvalitetne in modne obutve ni jamstva za trajnejši poslovni uspeh. Miran Trček Kibernetizacija dela Piše Jože Stucin Za naslov sem izbral tujo besedo, ki jo bomo v bližnji prihodnosti tudi v naši industriji bolj pogosto uporabljali, ker bo vedno tesneje povezana z našim vsakdanjim delom. Kibernetika kot nova znanstvena disciplina je bila rojena v ZDA tik pred drugo svetovno vojno in preprosto pomeni vedo ali znanost o upravljanju strojev in živali. Ameriški matematik Nor-bert Wiener je poimenoval kibernetiko po starogrški besedi kybernetes, kot osnovo za krmiljenje neživih naprav, strojev, mehanizmov in tudi živih organizmov. V teoriji ki-bernetike predstavlja informacija eno najvažnejših (komponent) sestavin, ki jih je človek začel uporabljati pri novih principih dela, z novimi delovnimi sredstvi, kot so računalniki za vodenje avtomatskih procesov v industriji, roboti, CNC in NC računalniško vodeni stroji za obdelavo kovin in nekovin. Kibernetika je rodila nove tehnologije, kot so kompjuterizacija, avtomatizacija in robotizacija proizvodnje, kjer delavec ni več neposredno na delovnem mestu. To dejstvo kibernetike že izkorišča pri uvajanju robotov na zdravju škodljiva delovna mesta in seveda tam, kjer so delovne operacije ponavljajoče in je delavec enostransko preobremenjen (lakira- КПКО UmARIAfflO Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali februarja 5-8335 art. 8335 elegantna salonka s srednje visoko peto. Izdelujemo jo za domače tržišče. 9680 MAXIES 5101-8 SARNA art. 9680 je sandala iz meh-kega ševreta, izdelana v " 5101 Sama. Ta model je modnih barvah, z anatom-e vedno najbolj masovni sko oblikovanim notranji-Woizvod od tekaškega pro- kom. Obutev izdelujemo za Aspo z Nizozemske KAJ POMENIJO MANJ ZNANI IZRAZI — generiranje — spreminjanje — imperativ — nujnost, nujen cilj — korekcija — popravek, dopolnilo — inverzija — preobrnitev Vse izdelovalce modne obutve s svojimi značilnimi kožami navdušuje Afrika. Afriški stil se preliva v kolekcije modnih obutev. Za novo sezono JZ so značilni za materiale, ki se vgrajujejo v kolekcijo, potiskani vzorci, zlasti pa kože plazilcev. Prisotna je igra z različnimi vrstami materialov, od pravih kož plazilcev, pa do imitacij. Tudi bleščice, zakovice, »franže«, in razne druge modne dodatke vgrajujejo v kolekcije. Vse večja je težnja k petam, oblečenim s podplatnim usnjem in srednjim ter nizkim višinam peta, ki prevladujejo pred visokimi, elegantnimi petami. Na področju barv prevladuje naravno rjava barva v raznih odtenkih. Prisotne pa so še črna, siva, modra, bela. Alpinina kolekcija za JZ 1987/88 ima vse te modne novosti, le da je nekoliko bolj umirjena, kar ustreza našim potrošnikom. Zavedamo se, da bomo le z obutvijo, v katero so vključene modne novosti in trendi, dosegli prave, dobre rezultate. Franci Kavčič CAD/CAM sistem Пјр! varjenje, privijanje iici.). Pomembno mesto je zavzela kibernetika tudi področju izobraževanj upravljanja, znanosti in proizvodnje; lahko re-cerno, da prodira na vsa področja delovanja člove- razložim še obe ^krajšavi iz naslova: • ~ CAD = Computer Rifled Design д.^ CAM = Computer ^'ded manufacturing -u pomeni računalni-sko podprto konstruira-kjer s pomočjo raču-®lnika konstruiramo in ^■'semo nove proizvode, Polproizvode, orodja in naprave. Za tako računal-•sko konstruiranje mo-ramo imeti na razpolago oločeno računalniško in programsko opremo, kon-sirukter mora imeti na elovnem mestu inteligentno delovno postajo, s pomočjo katere doseže poleg projektiranja tudi aino povezavo z drugimi nejavnostmi: . — izdelava sestavnih in delavniških risb — (glavna naloga) h. — izvedba izračunov in obdelave podatkov c. — simuliranje procesov in grafično prikazovanje d. — prenos podatkov, izračunov, poročil, meritev e. — izdelava delavni-ške dokumentacije, kosovnic, normativov itd. Za osvojitev računalniško podprtega konstruiranja je potrebno vzgojiti (zaradi specifičnosti proizvodnje) svoj lastni kader konstrukterjev-pro-gramerjev in procesnih tehnologov, ki morajo najprej obvladati svoje področje dela, dodatno pa se izpopolnjujejo za računalniško konstruiranje in pripravo proizvodnje. Investicija v programsko opremo je draga in dosega tudi do 500.000 $, odvisno seveda od tega, koliko risalnikov, grafičnih zaslonov in tiskalnikov, terminalov in mini računalnikov bomo v celotni delovni organizaciji predvideli. Ker sem navedel nekaj programske opreme, ki je neobhodna za konstruiranje, naj omenim še podatek, da je za takšen novi pristop k izdelavi izdelkov in tehnologije potrebno imeti tudi močen centralni računalnik, od (8—16) Mb (mega bitni), torej nekajkrat močnejši od našega sedanjega računalnika. V tak sistem se mora predvideti tudi priključitev predprocesor-jev in poprocesorjev, s katerimi se omogoči (spreminjanje) generiranje mreže končnih elementov, ter analiziranje rezultatov izračunov. Pri kompliciranih programih je skoraj nemogoče odkriti napako med množico podatkov, zato se je uvedla vidna (vizuelna) kontrola na vektorskem grafičnem zaslonu. Za grafično popravljanje podatkov in spreminjanje oblike izdelka je omogočeno interaktivno delo na grafičnem zaslonu tako, da se vnaša numerične podatke preko tipkovnice računalnika, preko računalniških oznak (menuja) na zaslo- nu ali tableti. Za našo DO si predstavljam, da bi morali imeti zaradi povezave čevljarske in kovinarske stroke več grafičnih delovnih postaj v razvojnih službah posameznih programov, kjer bi lahko ločeno, seveda preko centralnega računalnika, snemali in konstruirali nove izdelke (lahko obutev, smučarski čevlji, športni čevlji, orodja) in razpisali celotno tehnološko dokumentacijo za proizvodnjo le-teh. Naj navedem približno sestavo programske opreme za grafično delovno postajo, ki bo povezana s centralnim računalnikom: — risalnik (ploter) velikosti AO in A2 formata — vektorski grafični zaslon (monitor) — barvni grafični zaslon z rastersko tehnologijo — tiskalnik na izpis dokumentacije (printer) — tableta AO za konstruiranje — disketna enota npr. do 680 MB — kopirna enota za trakove, diske. (Se nadaljuje) KAKO UfTVARJAfflO Nabava športne obutve »Delamo resda vsak na svojem področju, toda pomagamo tudi drug drugemu. Brez te vzajemne pomoči bi bilo še dosti težje,« pravijo. »Trudimo se, da delamo in nabavljamo, kolikor najbolje moremo. Žal nam delo izredno otežkočajo neurejene razmere na področju deviznega poslovanja,« je ocenila Anica Cokan. »Položaj je tak, da zaradi nekaterih delov, ki jih ne dobimo, lahko proizvodnja čez kakih 10 dni stoji. Če bo to trajalo še dlje časa, bo zmanjkalo še ostalega blaga.« Janez Novak in Vaso Koleno, ki skrbita za material za zgornje dele, pripovedujeta: »Dobavni roki so od 30—45 dni. Ob že omenjenih težavah s plačili, se pri materialih za zgornje dele pojavlja še to, da je treba osnovni material še dodelati pri drugih proizvajalcih. Tako je ra- zumljivo, da take materiale dobimo kasneje. Potem velja omeniti še pogoje, ki nam jih postavljajo proizvajalci surovin, in pride v poštev predvsem pri vzorčnih količinah: mi bi potrebovali na primer 200—300 m^, proizvajalec pa postavlja pogoj, da kupimo najmanj 700 m\ Tako nastajajo zaloge, za katere nismo krivi. Kar zadeva dogovore z domačimi proizvajalci, vedno iščemo možnost, da kupujemo doma, če je možno in če je material za to primeren.« Milena Lukančič: »V zvezi z zalogami, ki nastajajo zaradi minimalnih količin, ki jih daje proizvajalec, poskušamo preostalo blago porabiti pri drugih izdelkih. Omenila pa bi še problem stornov. Gre namreč za to, da kupec prekliče ali spremeni naročilo obutve (stor-no), mi pa smo blago že naročili in tudi že pripeljali v tovarno. Vaso Koleno in Peter Kosmač Mislim, da pri stimuliranju zaradi takih zalog ne bi smeli bremeniti nas v nabavi. Tak primer smo imeli lani in tudi letos. Gre namreč za precejšen denar, saj so naši dohodki zaradi tega lahko za 30 % različni«. Peter Kosmač, ki nabavlja spodnje dele za čevlje in lepila — vse, kar je na domačem tržišču, pa je povedal: »Položaj na domačem tržišču je sedaj nekoliko boljši, saj proizvajalci surovin ne zahtevajo več devizne participacije (soudeležba). Sedaj se tudi že dogaja, da je ponudba večja kot je povpraševanje. To velja tudi za lepilo, kjer ponujajo manj kakovostne. Pri kartonih, kjer je dobavni rok 2—3 mesece, skušamo doseči nižje cene tudi s tem, da proizvajalec na podlagi naših podatkov lahko pri surovinarju naroči ravno pravšnjo veličino polizdelkov, tako da je manj odpadkov in cene zato nižje.« To dosežemo tudi s kvar-talnimi (četrtletnimi) naročili, ki jih zahtevajo. Milena Lukančič: nabavlja etikete, forniture, sodeluje pa tudi pri uvozu blaga v glavnem za montažo pancer-jev. Takole pravi: Zaradi nemogočih pogojev pri deviznem plačevanju, se poslužujemo vseh vrst oblik, da ublažimo položaj: maloobmejni promet, kooperacije, začasni uvoz, devizni krediti. poslovanje s firmami, ki imajo dovolj deviz ... Ob vsem tem pa ni možno rešiti vsega in zaostala plačila naših obveznosti (ki jih sproti ne poravnava poslovna banka), nam onemogočajo delo in zmanjšujejo ugled, kar vpliva na težave pri nabavi, saj je razumljivo, da nam upnik ne bo dobavljal materiala, če ne dobi plačano!« Anica Stanovnik: Mislim, da je nepravilno tudi to, da moramo za neplačane obveznosti iz preteklega leta (za kar nismo mi krivi) dati družbenopriznane reprodukcijske potrebe (DPRP). Tako je naše delo vedno bolj blokirano«. V nabavi tudi menijo, da jim sodelovanje z računalniškim centrom, kar zadeva evidence, olajšuje delo, saj imajo s terminalom vsak trenutek vpogled v stanje zalog, spremljajo lahko gibanje blaga, planske in nabavne cene. Pridobitev je tudi telefaks, s pomočjo katerega lahko dostavijo poslovnemu partnerju fotokopijo dokumenta, ki ga imajo v rokah ... Vse skupaj kaže, da so ljudje sposobni obvladati vsakršno situacijo, da jih spet in spet ne bi presenetili »zunanji pogoji poslovanja«. Upajo, da se bo z novimi predpisi položaj vsaj nekoliko izboljšal. Nejko Podobnik 9imiČMnk0 рожФш¥Ф Š 9уНо¥нф0л pnwwft« * Сг»п»чпооши rug—lav жфЛт# шШ H»m šttd* you Všm роИ9» /ufoatoveiMto аЏ*к» џтубшгшкш npmfitšne& мму from wortd chsmphiuNp* k> Сгшпв-телглпш ({чт.. &- I ' v -'д- njs^v tla root. TQf SiQ> ■ ^НЈ^ВНН criwi тшлпш tM WttHd mM St.1^a.1M7 R«prezenUinti, ki tekmujejo z našimi čevlji, žanjejo v zad- njem času kar lepe uspehe. Tokrat so se njihovim pozdra-Z leve proti desni: ^ica Cokan, vodja nabave športne obu- vom pridružili še njihovi kolegi iz moške in ženske A repre-tve, Anica Stanovnik in Janez Novak. no «. ----— *-----= zentance, na čelu s Tonetom Vogrincem in trenerji шшж ШУ RAZeOYOR Zn UREDAIKOYO fflIZO I^BRAŽEVANJE NEKOC i V^NES, v katerem so sodelovali: Lojze Strlič, Vinko Podobnik, Peter Naglič, Mišo Ce-nti ■ Anton Pelko, Judita ter Sabina Mlakar, ^zgovor sta vodila Nejko Po-in Vladimir Pivk. Pov-etke je po magnetofonskem za-n P'^Pfevila Brigita šubic. Uelo-življenje: Kako se kot ajenec, strokovni učitelj, ali or-f®^'?etor spominjate tistih za-etnih časov strokovnega izo-razevanja? V kakšnih razme-je teklo usposabljanje? Strlič: Bilo je 1. aprila J ko smo se šli učit. S On morali prinesti vso stol. Danes tega ni n- . ^"10 V bivšo strojarno, bilo od okoli 35. Učili smo se vse, ? delanja drete, pa do cvikanja, K čevelj od začetka do onca. To je trajalo približno le-slf x'' ^.^iPrej smo delali delav-e čevlje »šihtovce«, potem pa šivano obutev. Začeli smo Da do dvanajstih, potem pa smo se vrnili in šli v šolo od 19. ure. jTako je bilo ves teden, le v so-Ka imeli samo prakso, vo disciplino, ni bilo go- da bi se komu kaj odgovarja • /Takoj je bila kazen — pome-dn • ^ vseh delavnic, ki so bile te- Jraztresene po Žireh. H-i^'o-življenje: Ali ste se učili Jati tudi na strojih? iev Strlič: Od delovnih stro-imeli samo brus in re- ^jP?'o-živIjenje: Vinko Podob-i-JJJ^.iniel drugačno pot učenja, Ao je bilo v Borovu? sp Л, Podobnik: Najprej sem nie ^ žireh. Na razpis za uče-Ла strojno delo sva se naj-koii ^'^^vila z Mirkom Nova-šp J ^^Л"еје pa so se prijavili Рпл L Mirko Končan, Tone ko p ^one Kolenc in Stan-^..^'"J^ožnik. Biliymo v inter-Tli jcr so bile r&zmere slabe, bil л"®® j® bilo okoli 500. Red je "'" Cisto vojaški. Uro J jutranji telovadbi smo 4 "elali, ob 10. uri so bile obve- zne učne ure in naloge, od 13.—20. pa je bil pouk. Na koncu šolskega leta je bil obvezen mesec udarniškega dela. Lahko rečem, da je bilo šolanje res prirejeno sistemu dela v Borovu: takrat je bilo v tej tovarni 30 tekočih trakov. Prvo leto smo delali ročno, toda zelo drugače kot v Žireh. Pri strojih je bilo od začetka zelo težko. Mojster je samo pokazal, potem pa je pustil, da si se znašel sam. Šolanje samo je krila direkcija usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, nihče več pa se ni brigal za zaposlitev po končanem šolanm. Ko smo se kasneje vrnili v Zi-ri, strojne izdelave še ni bilo veliko, začela se je šele okoli leta 1960. Takrat pa so nas potrebovali. Delo-življenje Leta 1947 ste bili v Alpini personalni referent, pozneje pa ste bili mnogo let strokovni delavec pri vzgoji kadra in ravnatelj šole v Žireh. Peter Naglič: Za personalnega referenta me je z dekretom poslala partija po tem, ko sem bil tajnik ljudskega odbora v Žireh. Takrat je bila taka kadrovska politika nekaj vsakdanjega, saj so bili časi čisto drugačni. Učence pa so v šolo sprejemali po pogodbi, kot je bilo to že pred vojno. Tovarna športnih čevljev (sedanja Alpina) je iskala delavce po vsej Sloveniji. Proizvodni plani so bili postavljeni po direkciji usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Temu je bilo potrebno prirediti vse ostalo, tudi potrebe po delavcih. Spominjam se, da so bile planske obveznosti zelo velike. Da je bilo treba nekaj časa (ob koncu leta) delati tudi ob nedeljah in praznikih ali ponoči. Ob tem pa je bila hrana slaba, zato so ljudje težko delali. Z direkcije usnjarske industrije smo dobili ponudbo, da pripravimo 5 fantov za prakso v Borovu. Ti fantje so bili prvi izu-čeni za industrijski način dela. To je bila trda šola. V Žireh se je leta 1949 osnovala industrijska čevljarska šola za vse potrebe v Sloveniji. Prvi jo je vodil Pavel Kavčič. Kasneje pa Davorin Ko- tej. Internat pa je vodil Viktor tajer. Učni kader in druge stroške so plačevali iz Ljubljane. Po nekaj letih, ki sem jih po nalogu partije preživel na drugih funkcijah — v okraju in občini, sem se leta 1951 vrnil v Žiri za učitelja praktičnega pouka, kar sem bil do 1957. leta. Spominjam se, da smo poučevali skupine po 7 fantov, kasneje pa številnejše, tudi do 19 učencev. Šola je material kupovala preko Alpine. Imeli smo svoj program izobraževanja, ki smo ga usklajevali s potrebami podjetij. Materialnih pogojev za strojni način poučevanja ni bilo. Starši so otroke zelo neradi pošiljali v šolo, zato smo težko dosegli solidno sestavo ljudi. Vedeli pa smo, da v izobraževanju ne moremo preskočiti nobene vmesne stopnje, ker bi se pokazale posledice. Takratni način izobraževanja je dajal trdno temeljno znanje za nadgradnjo. V stroki šolanja je bilo organizirano tako, da je bil dopoldan praktični pouk, popoldan strokovno teoretični predmeti, zvečer pa predavanja, da so učenci spoznali še veliko drugega, ne samo stroko. Delo-življenje: Kakšne so težave v Alpini, kar zadeva kadrovsko politiko in izobraževanje v prihodnje? Mišo Ceplak: Alpina se je namenila prodreti v svet, kar zadeva cene izdelkov, pa v višje cenovne razrede. Pogoj za to pa je lasten razvoj in primerno usposobljeni delavci, še zlasti strokovni kader. Zavedamo se, da moramo dvigniti izobrazbeno raven, to pa lahko dosežemo z rednim šolanjem in pospešeno štipendijsko politiko. Čevljarski poklic pred leti niso posebno cenili. Zato so se sposobnejši učenci odločali za druge stroke. Zadnja leta se vendarle za šolanje v naši stroki odloča več odličnih in prav dobrih učencev. Tako lahko v večji meri upamo, da bodo postali tudi dobri strokovnjaki. _jS Razvoj sam zahteva vse več strokovnega znanja na vseh področjih. Kadra v Žireh je premalo, in tudi v prihodnje bomo omejeni. Rešitev je usmeritev v razvito tehnologijo, s čimer je povezano tudi izobraževanje sedaj zaposlenih in delavcev, ki jih bomo šolali. Ob rednem šolanju bomo pospeševali tudi šolanje ob delu. Izobraževanja ne omejujemo, ampak prevzamemo plačilo šolnine, prevoznih stroškov, dajemo študijske dopuste. Razume se, da delo samo zaradi tega ne sme trpeti. Ugotavljamo pa, da redno šolanje ne daje tistega, kar bi nam moralo. Očitno je premalo praktičnega znanja. Kar zadeva Alpino, pa menim, da bi vsakdo moral imeti vsaj 2—3 letno šolo, da bi imeli vsaj temeljno usposobljene kadre. Sedaj težimo za tem, da ima dober delavec možnost napredovanja. Lahko se dodatno usposablja — vse več poudarka pa je na tujih jezikih, računalniških in drugih tečajih. Najbolj sposobne bi poslali na študij v tujino. Če hočemo spremljati zunanji razvoj, brez tega ne gre. Imamo tudi interno usposabljanje vodilnih, vodstvenih delavcev in mojstrov. Nujni so uvajalni seminarji za novospre-jete delavce, da delavci ne bi bili prepuščeni sami sebi. Odločili smo se tudi, da bo vsak, ki bo obiskoval take izobraževalne oblike (npr. na Brdu), po končanem usposabljanju zadolžen, da svoje znanje posreduje tudi svojim sodelavcem. S tem bomo dosegli, da bodo seminarji bolj poslušani in koristni za več delavcev. Delo-življenje: Kako pa šola v Kranju kot osrednja ustanova za izobraževanje naših strokovnih kadrov, dela? Kakšne načrte imate? Kako ocenjujete sodelovanje z združenim delom? Anton Pelko: Nekaj časa je v naši panogi prevladovalo mnenje, da ljudi ni potrebno izobraževati in da je dovolj priučeva-nje. Zato so se šole ukinjale. Kasneje se je mišljenje vendarle spremenilo. Od teta 1968 teče na naši šoli redno izobraže- RttZeOYOR Zn URCDHIKOVO fflIZO vanje čevljarskih tehnikov. S tem, ko se je odprla pot za redno šolanje, je bil interes za poklicno šolanje nekaj časa manjši. Z novo ustavo je bil leta 1974 sprejet zakon o svobodni menjavi dela. S tem so se izboljšali pogoji dela tudi na šoli. Leta 1981 se je začela reforma našega šolstva. Prvotni koncept reforme je bil dobro zasnovan, saj je bilo reče- no, naj bi vsak končal manj zahtevno stopnjo šolanja, se vključil v delo in ponovno nadaljeval šolanje na višji stopnji. Od starih predmetnikov se je novi precej razlikoval — predvsem v družboslovju in naravoslovju. Reforma naše stroke ni posebno prizadela. Ogromno denarja je bilo potrošeno za specializirane učilnice kemije, fizike, osnove tehnike in proizvodnje. Leta 1979 smo zbirali sredstva za stavbo, kjer je sedaj organiziran praktični pouk. Spoznali smo, da imajo učenci za poklicno izobraževanje absolutno premalo prakse, za V. stopnjo pa je število kar sprejemljivo. Lahko rečem, da smo imeli podporo celotne naše industrije. V usmerjenem izobraževanju vpisujemo v Kranju po 8 oddelkov vsako leto. V vsakem razredu je več učencev kot prej. Število ur je tako isto, delo učiteljev je težje. Nov je način ocenjevanja, ki ne ustreza. Dijaki lahko vpisujejo neobvezne (fakultativne) predmete, vendar je tega malo, ker imamo veliko vozačev, ki več ur izgubijo na vožnji. Po novem se učenci ne bodo vpisovali v enoten program, temveč bodo trije nivoji. Ill v tblAdu t čl. točba АГ .РгатЦпИм o itrotuh' trala učna doba —36........... тмесет. Učna doba #e lačenla , konča se .. W.r9il950e . Delodatalec se obretule, da bo dajal učencu vso učno dobo plačo: I. T denarlu ■'loa' O '* L T iur4«.. ђе tejal uBanmi taU«! traja nSanl« тм оакхко(ћх1Ш|В1аш«1ш> In .oUatg»)t«r aJcTbl м fptMbzo Л%»41* ______________________________________ (Po odredbi čl 4. laboM o učencih v ectpodaretvu sme delod«{alec odbiti od plače od dalalev v naravi največ do 90%. a bo dale učencu stanovan{e. hrano In dru^) V. Raten lega se obveiule delodajalec le лл sledeče: S«Јцо potT#hn# шХхоШкл šolnin# In а*ј&%т# ж& mooialnp ............................... (Vie, bar boristl učencu, a nI v nasprotju s odredbami cabona o učencih v gospodarstvu in t ostalimi predpisi.) To učno pogodbo priznavamo ta svofo. bar potrfutemo s svojeročnlmi podpisi Џ,шл)ртХл T (M) _ ZlMh, .,♦7 L (bIc^ov talMBill sMtopstk *11 varuh i pookt«l£cM ali odre{«M oaeb«)* DelodeMee (poobUUcal fMtopnib) * NoMrebao prvčrUI. Boljši učenci se bodo neposredno vključili v V. stopnjo, slabši pa bodo imeli teoretično možnost vključitve na V. stopnjo. V drugem in tretjem letniku bo več strokovnih predmetov in praktičnega pouka. Problem, ki se pojavlja, je prostorska stiska, kar je vezano na določena sredstva. Uporabniki bodo zbirali dodatno 0,10 % za izboljšanje materialnih pogojev strokovno teoretičnih predmetov, laboratorijev in izobraževanja ob delu. Pokazalo se je, da bo pri nas še naslednja tri leta ta denar moral iti za opremljanje, da bo praktični pouk tekel v normalnem obsegu, ker je oprema že zastarela. Ce bomo želeli ustreči težnjam industrije bo morala biti šola sodobno opremljena 1—2 leti pred delovnimi organizacijami. Pričakujemo sodelovanje delovnih organizacij, kot je bilo vse do sedaj. Vemo, da letos zaradi pomanjkljivosti v administraciji ne bo toliko sredstev, kot smo načrtovali, kar bo povzročilo problem pri uvozu strojev in s tem težave pri organiziranju praktičnega pouka. Povečal se je obseg izobraževanja ob delu. Stroške šolanja na višji šoli bodo morale kriti delovne organizacije — vsaj za prve generacije. Pri tem je seveda važno, da se bo za študij na višji stopnji odločilo toliko ljudi, da se bomo približali normativu. Delo-življenje: Kako pa je z usposabljanjem specialistov? Anton Pelko: Vemo, da naj bi srednja šola imela tudi funkcionalno izobraževanje. Problem je predvsem, ker nimamo kadrov, ki bi to poučevali. Težave so zlasti za predmet estetika in mode-larstvo. Upamo, da se bo položaj letos izboljšal. Povedal bi še to, da ste v zvezi s prenovo izobraževalnega sistema dobili od splošnega združenja gradivo, na katerega bi bilo dobro dati pripombo. Morda bi vključili tudi mnenje s tega razgovora. Delo-življenje: Kako ocenjuješ odnos štipendist—tovarna, kako je s šolo, predmetnikom, prakso v šoli in tovarni? Judita Oblak; Po osnovni šoli sem se odločila za čevljarsko stroko. V Alpini sem zaprosila za štipendijo in sedaj obiskujem 3. letnik. Urnik je precej natr- pan, zlasti ob sredah in četrtkih, ker je v sredo pouk popoldan, v četrtek pa dopoldan. Prakse je 9 ur tedensko, od tega 5 ur v šivalnici in 4 ure v montaži, kjer se seznanimo z najosnovnejšo tehnologijo izdelave čevljev. Med šolskim letom imamo tri tedne prakse v tovarni, kjer se seznanimo s tempom dela. Prav tako imamo v tovarni prakso tudi med počitnicami. Ob tem mislim, da bi morali malo več delati na strojih. Sabina Mlakar: Najprej nekaj mnenj o odnosu med tovarno in nami štipendisti. Pred nastopom dela imamo uvajalni seminar, kar je dobro, seznanimo se z notranjo ureditvijo tovarne, potekom dela, varstvom pri delu. Prakso imamo tudi v šoli, čeprav manj kot prejšnja leta. Učenci, ki bi radi redno študirali, nimajo prave osnove — npr. fizika, kemija je le v I., II. letniku. Imeti bi morali tudi več praktičnih vaj. Umetnostna vzgoja in zdravstvena vzgoja pa nista tako pomembni, lahko bi se ju učili sami in imeli več drugih predmetov. razpis kadrovskih štipendij v alpini za Šolsko leto 1987/88 redno Šolanje 1. obutvena smer 2. kovinarska smer 3. ekonomska srednja Sola 4. naravoslovno-matematična smer 5. družboslovno jezikovna smer 6. ekonomska fakulteta (višja ali visoka) 7. fnt-obutvena tehnologija (višja ali visoka) 8. strojna fakulteta (višja ali visoka) 9. akademija za likovno umetnost, smer industrijsko oblikovanje razpisni rok je 31. maj 1987! 50 10 5 4 2 3 КПКО UfTVARjnmO v Sentioštu so začeli _ Toliko nasprotnih mnenj. Utemeljenih? Ne vemo še... v.®' 2 marca je obrat vendarle začel z delom, čeprav le s Peščico ljudi, šestih delavk, mojstrico in vzdrževalcem. Lepi, svetli in zračni prostori kar vabijo. Toda kandidatov za zaposlitev še vedno ni. O tem kdaj drugič... dan je čutiti še začetne zadrege, saj je vendarle precej "^gače kot je bilo v Žireh, ko so se delavke priučevale. Pa endarle slišim: bo že šlo, samo da se malo privadimo; res, je, kar vesele smo ... CR spregovorila tudi MOJSTRICA FRAN- "kislim, da so delavke pokazale smisel za slf T? v Zireh sem sodelovala z njimi in februarja smo 1 yP®j izdelali okrog 600 parov notranjih čevljev, prav takih, J»h šivamo sedaj tu, v Sentjoštu. J Razumljivo je, da je sedaj nekaj težav, saj se morajo de-1 P"v^diti novih strojev. Računamo, da bomo zaenkrat ^aeiali dnevno 50 parov.« s* .VZDRŽEVALEC HILARIJ TOMINEC: »Po poklicu sem 'fojni ključavničar in sem bil do sedaj vzdrževalec v Iskri Na zahtevnih strojih je treba več priučevanja. Predvsem je važna natančnost, norma je v tem trenutku drugotnega pomena. Prvi povsem samostojni izdelek iz obrata v Sentjoštu — notranji čevelj za otroške smučarske čevlje in v Rašici, kjer sem spoznal podobne stroje, kot so sedaj tu v obratu. Upam, da bo šlo v redu. VODJA OBRATA VINKO PODOBNIK: »Začeli smo skromno, upam pa, da bo kmalu več ljudi. Za smotrno delitev dela po fazah bi moralo biti tu zaposlenih vsaj 15 delavcev. Ce bi to dosegli, bi se stroški, ki jih imamo z obratom, že bolj splačali. Mislim, da se bo sčasoma zaposlilo več ljudi, saj se je v kraju pokazal velik interes.« N. P. ^lo-ilvl^enje: Ali ђо stroko-predmeti povezani s prakso delovni organizaciji? .. Sabina Mlakar: Pri tehnologiji 'П materialih se učimo norma-ive in vse kar je potrebno za iz-^ejavo obutve, pri praksi pa so ®|jka odstopanja. , .Kar zadeva sam predmetnik, manjka računalni-^0, kar bomo kasneje potrebo- Delo-življenje Menimo, da je ta pogovor lahko tudi pobuda za sodelovanje. Kakšne pa so možnosti šole? Anton Pelko: Učitelj ima proste roke, da stare stvari izloči in nove uvaja. Mišo Ceplak: Ugotavljam nekatere slabosti: manjka literature za strokovne predmete. To bi morali odpraviti. Drug problem je, ko pride dijak v DO, bi morali doseči, da bi imeli inštruktorje izključno za prakso. Posebno poglavje je pripravništvo, saj pripravnike razporedimo kamorkoli, ponavadi tja, kjer jih potrebujemo, ne da bi dovolj mislili na njihovo dokončno usposabljanje. Sabina Mlakar: Všeč so mi ekskurzije po delovnih organizacijah naše panoge. Tu marsikaj vidimo. Anton Pelko: Sodelovanje med zdrvženim delom in šolo je dobro. Vsi predlogi z naše strani so dobili podporo tako v splošnem združenju usnjarsko predelovalne industrije kot v posebni izobraževalni skupnosti. Vprašanje pa je, kako bo reorganizacija posebne raziskovalne skupnosti vplivala na to sodelovanje. Kar zadeva prakso in pripravništvo, mislim, da imate v Alpini še najbolje urejeno. Na razgovor smo povabili tudi enega nekdanjih strokovnih učiteljev Bena Gabrovca, ki je z družino živel in učil v Zireh kar 25 let. Žal, zaradi boleh-nosti ni upal na pot. Takole je povedal o obisku: »Na strokovnih seminarjih smo se temeljito pripravljali, vendar so imeli moji kolegi Justin, Hri- bernik in kasneje Lean-der Mlinar več stika z usposabljanjem čevljarjev, tako pred vojno kot po vojni... Veseli pa me, da ste se spomnili name. Pozdravljam vse svoje nekdanje učence in tudi vse ostale Žirovce, ki so dokazali, kaj se da doseči z znanjem in pridnostjo.« ZAKUUCEK Usmeritve v šolskem sistemu so take ali drugačne. Na vsak način moramo najti pot, da bi se šole usmerile tako, da bi poučevale ljudi v skladu s sodobnimi zahtevami združenega dela in čim-manj obremenjevale dijake s tradicionalnimi predmeti. Zato pa bodo potrebni dogovori in tudi dodatna sredstva. KAKO umflRinfflO Aktualni intervju Iz naših prodajaln Devizni položaj kritičen Pogovarjamo se z vodjem finančno-računovodskega sektorja Francijem Mlinarjem. Delo-življenje: Kaj je tisto, kar danes finančnika v delovni organizaciji najbolj pesti? Franci Mlinar: To je prav gotovo težak položaj na področju deviz, saj predpisi praktično onemogočajo normalno poslovanje. Gre za politiko v zvezi z urejanjem razpolagalnih pravic za uvoz reprodukcijskega materiala in neblagovna plačila. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da še ob koncu februarja niso znani pogoji, v katerih bomo poslovali. Ce bodo obveljali sedanji predpisi v zvezi z deviznim poslovanjem, bi za nas pomenilo, da za redni uvoz ne bi imeli pravic 7—8 mesecev. Položaj se poslabšuje tudi zaradi manjšega izvoza lani, v primerjavi z letom 1985. Če povem to v številkah, moramo za letos zaradi lanskih neplačanih obveznosti in nerealiziranega blagovnega kredita letos ponovno dati devizne pravice DPRP (družbeno-pri-znane reprodukcijske potrebe) za okoli 770.000 $. To nam praktično izčrpa skoraj vse razpolagane pravice. Če bi nam bile znane razmere, bi zanesljivo našli ustrezne rešitve! Delo-življenje: Je na dinarskem področju tudi kaj težav? Franci Mlinar: Zaenkrat ne, saj je bil promet v prvih mesecih dober, tako da nismo imeli težav z likvidnostjo. Predvidevamo pa, da bomo na take težave naleteli v maju in septembru, ko pade izkupiček v maloprodajni mreži. Delo-življenje: Kako pa rešujete ta položaj? Franci Mlinar; Najprej naj povem, da smo na naše razmere opozorili vse pristojne republiške organe, ZIS, sekretariat za zunanjo trgovino in sekretariat za finance. Ugotavljamo pa, da nam nihče ne bo veliko pomagal in bomo težave morali reševati predvsem sami. Vemo, da letos še ni bilo nobenega normalnega deviznega plačila in ne vem, kako bo vnaprej, če vemo, da konec marca zapade prva glavnica refinanciranega kredita. Delo-življenje: Ali morda lahko kaj rešimo z boljšo notranjo organizacijo? Franci Mlinar: Lahko rečem, da nam vse to jemlje veliko časa. Sicer pa mislim, da smo v vsakem trenutku na tekočem s položajem; prav tako stalno sodelujemo s komercialo, ki svoje ukrepe prilagaja razmeram. Problem neplačanih računov inozemskim dobaviteljem, ki jih (ne)izvaja poslovna banka v odvisnosti od Narodne banke, postaja že neznosen. Računamo, da bomo pri banki najeli devizni kredit in ga kasneje vračali. Delo-življenje: Torej čakate na nove, ugodnejše predpise. Franci Mlinar: Seveda. Vendar bi bilo predvsem važno, da bi vsaj imeli orientacijo, pod kakšnimi pogoji bomo delali. In drugo, kar je tudi važno: tudi znotraj se moramo organizirati, da bomo dobro prodajali kakovostno blago; imeli čim manj zalog in materialnih stroškov. Nejko Podobnik Naša prodavaonica je otvorena početkom 1970. godine u općini Dubrava, to je na istoku grada Zagreba. Općina Dubrava je pretežno radničko naselje sa 40.000 stanovnika. Naša prodavaonica se nalazi u prizemlju privatne kuće. Početkom rada prodavaonice imali smo svega 30 m^ prodaj nog i skladišnog prostora. Kas-nije smo kupili još jednu prostoriju od 20 m^ za skladišni prostor. Kako je prodavaonica bila u vrlo lošem stanju, početkom 1978. godine izvršena je adaptacija, tako da smo dosta lijepo uredili prodajni prostor, te dobili centralno grijanje. Prodavaonica spada medu manj e prodavaonice po prostoru, svega 50 m\ tako da nam to stvara dosta problema u poslovanju. Prodavaonica stalno za-uzima oko 30. mjesto u mreži, tako da možemo biti zadovoljni obzirom na veličinu i lokaciju. Plan za 1986. godinu ostvarili smo financijski 120 %, pa-rovno 99%. Plan za 1987 godinu smo dobili financijski 250.000.000, parovno 21.000. Mišljenja smo, da je plan dosta visoko postavljen, ali s naporom svih radnika te pravom kolekcijom i pravovreme-nom dobavom robe, nada-mo se, da ćemo plan ostvariti. Na području opčine pri-sutni su skoro svi proizvo-dači obuće, tako da je konkurenci j a dosta jaka, ali svjedno januarska prodaja je bila veoma dobra, tako da smo financijski plan ostvarili sa 180 %. a parovni sa 186 %. U prodavaonici Alpina Zagreb IV. su zaposleni: Tomislav Šparavac, Vla-sta Gustovič, Gracija So-kačić i poslovoda Nikola Fortunić. Nikola Fortunić Naša preteklost pa pravi... Kronološki in prostorski razvoj Alpine Piše Vladimir Pivk Iz ruševin druge svetovne vojne se je še kadilo, ko se je v Ži-reh že začelo gibanje za združitev in obnovitev vseh čevljarskih delavnic. Že 1. junija 1945 je bila organizirana čevljarska zadruga »Čevljarna Žiri«, ki je bila uradno registrirana 19. aprila 1946. Prvi predsednik zadruge je kot glavni organizator postal Vinko Govekar. Zadruga je v začetku izdelovala predvsem zbito obutev za vojsko in rudarje. Proizvodnja je bila v začetku majhna, vendar je iz dneva v dan naraščala. Pomanjkanje materiala in delovnih pripomočkov so reševali z lastno iznajdljivostjo in znanjem. Tudi tehnološko in organizacijsko je zadruga iz dneva v dan napredovala. Prav kmalu so pričeli z izdelavo gojzar šiva-nih čevljev in že v aprilu leta 1946 uvedli izdelavo na akord. Izdelavni čas za 1 par rudarskih zbitih je bil pet ur. Za izdelavo smučarskih gojzar šivanih pa so potrebovali devet ur za par. Delavnice zadruge so bile raztresene po vsej žirovski kotlini. Izdelovalnica zgornjih delov in sekanje spodnjih delov obutve je bilo v bivši Postolarski zadrugi (sedanja stavba trgovine Alpina) montaže zbite obutve so bile pri Zajcu v Bori in kasneje pri Gantarju v Novi vasi. Gojzar šivana obutev pa je bila v delavnici pri Arharju (v sedanji Sindikalni dvorani Alpine). Skladišče izdelane obutve je bilo pri Tonetu Anzelmu (sedanji prostori Ljubljanske banke). Delovni prostori so bili največji problem. Zato je kolektiv OSEBNA IZKAZNICA ALPINE OD LETA 1951-1955 Leta 1951 je bilo zaposlenih 555 delavcev, 1955 pa 531. Torej gre za eno najtežjih obdobij v naši zgodovini, ko ni bilo dovolj dela. Leta 1951 je bilo izdelanih 123.000 parov obutve, leta 1955 pa 179.000. Po Andreju Cvetku je mesto direktorja prevzel Anton Peternelj, za njim pa Lojze Filipič. vrnimo к DA vemo P ke