Dopisi. Iz Pretreža pri Črešnovcu. (Občinski zastop.) V mesecu novembru pret. leta smo imeli volitvo za nov občinski odbor; volitva vršila se je v hiži Jurija Jernejšeka, dosedanjega župana, zbralo se je bilo preeejšnje število volilcev, da si namreč izvolijo za prihodnja tri leta novega župana. In ta volitev je res velike važnosti za Pretreško okolico, kajti pokazati se ima tukaj zopet, kdo bode gospodaril prihodnja tri leta. Od leta 1880 sem smo imeli v obč. odboru Slovenci večino; gospodarili so modri in varčni možje, kateri so poplačali precej dolgov in kar je bilo moči, so pomnožili tudi nekaj obe. premoženja, ter popravili pota in steze po občini. Zraven tega pa so bili tudi narodno zavedni; Jurij Jernejšek, naš sedanji obče spoštovani župan, sklenil je slovensko uradovanje, in nevstrašljivo zahteval od oblastnij, da se dopisuje občinskemu uradu v slov. jeziku. Klubu tega dobrega gospodarstva sklepali in nameravali so nekateri zastarani in plesnjivi nemčurčki s svojimi tovariši na dan volitve, ki že 10—20 let niso, ali bolje rečeno, še nikoli niso imeli nobene veljave v občini, tuhtali kako dabi se dalo presuniti ali iztrgati gospodarstvo iz slovenskih rok, ali zastonj bilo je vse prizadevanje. Zastonj se je škropljenec iz Kleč ali Vrholj enemu ali drugemu naprošenemu volileu v grlo vlival, da bi suhemu trnu moč naglasili, ki že 20 let ni niti nobene mladike ali brsti v korist občine poganjal in zdaj ob času volitve bi pa naj naenkrat na vse strani občine razprostiral velike svoje vrhovne ostroge, ali spodletelo mu je. Ubogali so ga res njegovi pristaši, njegova levioarska sodrga; dospel je on sicer do veliko glasov, ali njegovi levičarji^ so jih malo sprejeli, ostali so proti nam v manjšini. Čeravno so še v sramoto sami sebe volili, vendar levičarska garda je le ostala na cedilu. Eden volilcev pa, ker ni naš obč. rojak, temuč je od zahodno-pruske strani v našo občino privandral — ta človek si je toliko prizadeval in že celo leto v svoj rjavi rog drugim lahkomišljencem na uSesa trobil, češ: proč s sedanjim županom in Bog obvaruj Pavla Spragerja za novega župana voliti, marveč mene volite, če ne, pa staro »Soršakovo metljo«, da le stari odbor odstranimo! Ko je potem že slutil, da ne zadobi dovolj glasov, pa je še sam sebe volil; prišlo je slednjič do tega, da sta res dva, on in še drugi, enake glase sprejela; morali smo srečkati in zapadel je; siroraak je skoz rešeto zletel in padel je zopet za tri leta; tako tedaj Bog kaznuje. Marsikaterokrat sem si mislil, kako nam bode potreba nemčurjem zobe pokazati, in v to nam je bilo nevstrašljivih jeklenih znaeajev potreba in na naši strani je lepa večina, stoji krepkih in vrlih osem mož, na bandi levice pa komaj štirje čepijo. Izvoljeni so torej večidel enoglasno satni stari odborniki! Pokazali smo s tem našim nasprotnikom, da smo složni in edini, popustili smo ob času volitve vse osebnosti na strani in stopali smo polno število, kakor le en mož na volišče. Akoravno so nekateri prav daleč imeli do volišča, vendar se niso bali slabega vremena in grde poti. Ako bomo prihodnjič zopet in še boljše ravnali, bodo jo naši nasprotniki popihali v prajzovsko deželo, da njih zopet ne bo duha ne sluha 20 let. Pogura toraj narodnjaki in Slovenci iz Pretreške okolice, stojmo krepko in trdno nepremakljivo, pokažimo, da smo mi še v Pretreški okolici gospodarji in da ne potrebujemo starih odpadlih nemčurskih metelj za gospodarje, in ako smo zedinjeni, nas prevrgli ne bojo; v to nam pomozi Bog! Iz Ptuja. (Dijaška kuhinja) potrjuje hvaležno v tekočem šolskem letu 1893/94 do konca decembra sprejete doneske sledečih p. n. dobrotnikov: Dr. Muršec J., profesor v pok. v Gradcu 8 gld., Marzidovšek J., c. in kr. vojni kaplan v Gorici 3 gld., dr. Jurtela Fr., odvetnik v Smarijah in dež. poslanec 19 gld., dr. Šegula J., odvetnik v Novem mestu 10 gld., Koser J., c. kr. poštar v Juršincih 3 gld., sl. Ciril-Metodovo društvo v Ljubljani 50 gld., Modrinjak Mat, inf. prošt itd. v Ptuju 10 gld., dr. Pučko Jurij, c. kr. notar v Krškem 5 gld., dr. Brumen, odvetniški koncipijent v Ptuju 5 gld., dr. Horvat Tom., odvetnik v Ptuju 10 gld., Raišp Ferd., oskrbnik v pok. 10 gld., Trstenjak Jakob, duhovni svetovalec in župnik pri sv. Marjeti 3 gld., slavna Posojilnica v Ormožu 20 gld., dr. Lavoslav Gregorče, kanonik v Novi cerkvi 5 gld., .lurij Strah, posestnik 1 gld., po gosp. Gregorič-u v Ptuju: Skuhala Peter pri Vel. Nedelji 2 gld. in darilo vesele družbe v Halozah 8 gld., profesor Kunstek 10 gld., po blagorodni, za učečo se mladino blago-vneti gospej Rozi Špindler, c. kr. davk. knjigovodja soprugi v Brežieah, znatni znesek 12 gld., ki ga je nabrala pri različnih p. n. dobrotnikih (dr. Firbas, c. kr. notar 2 gld., Munda Ivan, c. kr. živinski zdravnik 4 gld., Gregorič Karl, trgovec 1 gld., Balon Mih., mestjan 50 kr., Hans Fr., nadzornik, 50 kr., Razlag Andr., uradnik 1 gld. in Špindler Anton, c. kr. davk. knjigovodja v Brežicah 3 gtd.) Mesečne doneske so odrajtali sledeči p. n. gospodje: Bratuša AL, benefieiat 3 gld., Cilenšek M, profesor 4 gld., Crnko Marko, mestne fare vikar 3 gld., Majcen Ferd, gimn. veroučitelj 3 gld., Ožgan Simon, c. kr. notar 3 gld., dr. Ploj .1., odvetnik 9 gld., dr. Schiffrer J., c. in kr. polk. zdravnik 3 gld., Sedlaček J., tajnik 1 gld. 50 kr. Svet o. Alfonz, minorit 1 gld. 50 kr. in Šalamon Franc, raestne fare kaplan in katehet 3 gld., vsi v Ptuji. Vsem p. n. imenovanim dobrotnikom učeče se inladine izreka prisreni: Bog plati! Odbor »Dijaške kubinje« v Ptuji. [z Vojnika. (Spanje.) Še ni ravno dolgo, kar seni prebiral knjižico, v kateri so pravila društva sv. Ci- rila in Metoda popisana. Tam se pravi, da se zberejo društveniki tega društva vsako leto na določenem kraju in kateri kaj bolj globoko seže v žep, ali pa še tudi kaj več razumejo, naj bi imeli k temu pripravni in potrebni nauk, podporniki pa bi naj poslušali. To smo in bi še tudi iz srca radi storili pri nas, ko bi nam bila le prilika. Pa žal, da ne vem, če bomo letos imeli priliko, da bi izvršili to, kar nam to društvo nalaga. Minilo je že več, kakor leto dni, kar smo imeli skupno zborovanje tega društva. pa še le ne moremo pozabiti tistih veselih trenotkov, ko smo se pogovarjali s samiini Stovenci ter smo se že večkrat črez leto veselili. da nam bo zdaj prinesel »Slov. Gosp.« poročilo, kateri dan in pa, kje da se zopet snidemo. Ali žal nam, da tega veselega poročila še dosedaj nismo včakali in tudi ne vem, če ga bomo v tem letu. Vso to nevoljo, katera nas morebili vse skupaj čaka, zvrnemo pa na te veče glave, ki se imenujejo odborniki itd. Slovenci si pač lahko mislijo, da nas je že prvi mraz pobral, ko se je po naši dolini prikazal. Toraj če še niste čisto ozebli, veče slovenske glave na noge, ker mi smo pripravljeni tudi v najhujši zimi poslušati in kar je še vee, svoj letni davek odrajtati, ker celo leto bi se nam preveč »sekucjona« nabralo. Toraj na svidenje, Vojniški Slovenci, če še živite, če vas še ni vzelo zimsko spanje, da bomo videli, kakšno bo kaj po zimi to zborovanje. Iz Braslovč. (Prijatelj šolski mladini.) Rajni Jurij Mlakar, bivši posestnik v Rakovljah, je v svoji oporoki volil ubogim šolskim otrokom šole v Braslovčah 50 gld., katere je ostala vdova Neža Mlakar že tudi teplačala. Bog povrni rajnemu na onem svetu, njegovim ostalim pa želimo že tukaj blagoslov hožji, šoli pa še več takih prijateljev! Franc Waschl, načelnik kr. š. sveta, V. Jarc, nadučitelj.