PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 87 (6065)
TRST, torek 13. aprila 1965
KITAJSKA NOTA BRITANSKI VLADI
Pekinška vlada sporoča Londonu da je Walker nezaželen v Pekingu
Prav tako odklanjajo U Tantov obisk - Hošiminh o pogojih za mir - Kambodža: Narodi Azije niso naprodaj
HANOJ, 12. — Predsednik se vernovietnamske vlade Fam Van Dong je govoril v ljudski skupščini v Hanoju in je poudaril, da so za rešitev vietnamskega vprašanja potrebni:	l
Strogo spoštovanje ženevskih sporazumov. 2. Umik ameriških čet iz Južnega Vietnama. 3. Ureditev južnovietnamskih problemov na podlagi programa južnovietnamske narodnoosvobodil ne fronte. 4. Združitev Vietnama brez tujega vmešavanja.
Na koncu je Fam Van Dong izjavil, da bo vsak drug načrt, ki bo nasprotoval temu programu, odbit.
Govoril je zatem predsednik Hošiminh, ki je poudaril, da se Severni Vietnam ne bo ukloni! pred ameriškim nasiljem in da se bo boril do zmage. Dodal je, da morajo Američani spoštovati ženevske sporazume in se u-makniti iz Južnega Vietnama, ter da je edini način za rešitev problema vojne, da Američani takoj ustavijo svoje napade na Severni Vietnam.
Zatem Je Hošiminh izjavil, da je Vietnam ena sama dežela, in je zaključil: ((Zahvaljujemo se narodom socialističnih držav za njihovo materialno in iskreno pomoč in še posebej pozdravljamo mladeniče, ki so izrazili željo, da bi se kot prostovoljci pridružili naši vojski, da odbijejo ameriške napa dalce».
Kitajsko zunanje ministrstvo je izročilo britanskemu odpravniku poslov noto, s katero zavrača britanski predlog, naj bi bivši zunanji minister Gordon Walker obiskal Peking. Nota pravi, da Walker rti «dobrodošel», V noti je med dru-
•iiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiimiiiiiiiniiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiimimniii,m,IIM,ni,,,
V Benetkah zaseda konferenca Pugivash
Pozdravna brzojavka predsednika Saragata
(Od našega posebnega dopisnika)
BENETKE, 12. — Z včerajšnjo slovesno otvoritvijo se je začela v Benetkah na otoku San Giorgio v prostorih «Fonda-zione Cini» 14. pugvaška konferenca. Važnost te konference je
še bolj poudarila pozdravna br-.-------------------
zajavka predsednika italijanske republike Saragata in navzočnost italijanskega ministra za znanstvene raziskave prof. Ar-naudija, državnega podtajnika za zunanje zadeve Zagarija, ki je prebral poslanico zunanjega ministra Fanfanija, in beneškega župana.
Kakih 190 članov pugvaške konference, v glavnem znanstvenikov iz 22 držav, je danes dopoldne začelo delo v petih delovnih skupi nah. V prvi delovni skupini pod vodstvom prof. Menona so razprav, ljali o regionalnih, nacionalnih in mednarodnih znanstvenih inštitucijah, o sodelovanju, razvoju in rasti.
Druga delovna skupina pod vodstvom profesorja Rabinovvitza iz ZDA je obravnavala posebne probleme mednarodnega sodelovanja na znanstvenem področju predvsem glede na razvoj dežel, ki so pre-cbljudene.
Tretja delovna skupina s profesorjem Classom iz ZDA na čelu pa je posvetila pozornost prav tako važnemu problemu, in sicer mednarodnemu sodelovanju za vzgajanje znanstvenega kadra in posredovanju znanstvenih dosežkov.
V četrti teh delovnih skupin pod vodstvom profesorja Pelerlsa iz •Anglije in profesorja Classeja iz Poljske se je začela živahna razprava o tekočih problemih nadzorstva oborožitve in razorožitve.
Peta skupina pod vodstvom profesorja Feza iz Amerike pa je obravnavala splošne razorožitvene probleme. V obeh zadnjih skupinah je bila razprava zelo živahna; saj so razgovori potekali v senci ameriškega napada na Vietnam, krize OZN in številnih drugih perečih mednarodnih problemov.
Jutri bodo udeleženci konference nadaljevali delo po delovnih skupinah in se odkrito pogovarjali o perečih mednarodnih problemih, zaradi katerih so se tudi sestali.
Ameriški predstavnik Rabinovvitz je nocoj na tiskovni konferenci predlagal ustanovitev mednarodnega sveta za znanstveno sodelovanje, ki bi moral prevzeti vse agencije na tem sektorju, ki delujejo v okviru OZN, FAO in Unesco. Sovjetski predstavniki se s tem predlogom načelno strinjajo in so pred. ložili podoben dokument, ki ga je podpisal akademik Miljonšikov.
Predsednik tretje delovne skupine ameriški profesor Lass je govoril o znanstvenem pouku v raznih državah. Izjavil je, da je ameriška vlada sklenila nakazati osem milijonov dolarjev za ustanovitev komisije, ki naj išče nove in učinkovitejše metode pri pouku fizike, in sedem milijonov dolarjev za pouk biologije. Pripomnil je, da je spodbuda za to prišla, ko so v Sovjetski zvezi izstrelili prvi sputnik Pripomnil je, da bi morali še pre den se govori o mednarodnem so delovanju, odpraviti pomanjkljivo sti pri poučevanju znanosti v do mačih sistemih.
V Berlinu prehodi s propuslnicami
BERLIN, 12. — V današnjih prvih jutranjih urah so odprli nekatere prehode med vzhodnim in zahodnim Berlinom, da omogočijo zahodnim Berlinčanom obisk pri svojih sorodnikih na vzhodnem področju na podlagi propustnic. Do sedaj so vzhodnonemške oblasti izdale 405.714 propustnic, ki ve-
ljajo do 25. aprila. To je že četrtič po letu 1961, ko so zahodni Berlinčani lahko dobili prepustnice, da obiščejo svoje sorodnike v vzhodnem Berlinu.
Danes je 12.500 zahodnih Berlinčanov prekoračilo s propustnico demarkacijsko črto in odšlo na obisk k svojim sorodnikom v vzhodni Berlin.
Zahodnoberlinski župan Brandt je prišel danes z letalom v New York na razgovore z Johnsonom in z drugimi ameriškimi voditelji. Brandt računa, da bo ostal v ZDA do velikonočnih praznikov in da bo nato obiskal še Veliko Britanijo, preden se vrne v zahodni Berlin.
V	ZDA se bo Brandt sestal tudi s predsednikom britanske vlade Wilsonom, ki je prišel včeraj v New York. Pred odhodom iz Berlina je Brandt izjavil, da bodo v VVashingtonu govorili tudi o njegovem predlogu za določitev hodnika, ki naj poveže Zahodno Nemčijo z Berlinom.
V	Bonnu so danes objavili program obiska angleške kraljice Elizabete v Zahodni Nemčiji od 18. do 28. maja. 27. maja bo kraljica šest ur v zahodnem Berlinu.
Glavni svet vzhodnonemške ljudske fronte je objavil izjavo, s katero poziva zahodnonemško prebivalstvo, naj se ((aktivno upre nevarni politiki demokristjanov, ki pripravlja maščevanje in atomsko vojno«. «Lahko računate na podporo Nemške demokratične republi ke, ki je v zadnjih mesecih zadala hude udarce sovražnikom miru v Bonnu, ob Nilu in ob reki Spree».
To izjavo so prebrali na tiskovni konferenci, na kateri so posamezni govorniki komentirali dogodke preteklega tedna in obsodili sejo Bun-destaga v zahodnem Berlinu kot izzivanje.
gim rečeno: ((Medtem ko bi morala britanska vlada obsoditi ameriški napad v Vietnamu in sprejeti ukrepe, da ta napad preneha, je podprla uporabo strupenega plina, ki so ga uporabili Američani. Na ta način britanska vlada odkrito krši načela ženevskih sporazumov iz leta 1954 in zavrača obveznosti, ki jih ima kot sopredsednica ženevske konference«.
Takoj po sprejetju kitajske note Je britanska vlada poslala v Peking svojo noto, katere vsebina ni bila še objavljena.
Kamboškl radio je včeraj komentiral dogodke v Vietnamu m poudaril: ((Narodi Azije niso naprodaj; predsednik Johnson bi moral to vedeti. Nihče ne more kupiti njihovega prijateljstva«.
Ponudbo Johnsona ocenjuje kam-boški radio kot korak naprej, pil čemer pa ugotavlja, da Johnson ni postavil pogojev, čeprav meni, da je pot do konference še zelo dolga in težavna. Kamboškl radio podpira zahtevo južnovietnamske osvobodilne fronte in Severnega Vietnama, da bi se morale ameriške čete umakniti iz Južnega Vietnama, preden bi se začeli razgovori.
Tisti del govora, v katerem Johnson ponuja pomoč ZDA za razvoj jugovzhodne Azije, označuje kamboškl radio za konfuznega. ((Narodi Azije niso naprodaj, predsednik Johnson pa bi moral to vedeti. Nihče ne more kupiti njihovega prijateljstva«, Je rečeno na koncu komentarja
Pekinški ((Ljudski dnevnik« komentira v uvodniku nedavne U Tantove izjave o njegovem namenu, da obišče Kitajsko in Severni Vietnam. List piše, da bi moral U Tant obsoditi vojne zločince ZDA In zahtevati takojšnje prenehanje ameriškega napada na Južni Vietnam ter bombardiranje Severnega Vietnama.
«Toda, nadaljuje list, U Tant hoče obiskati Kitajsko in Severni Vietnam in iskati rešitev vietnamskega vprašanja. Jasno je, da trka na zgrešena vrata. Združeni narodi nimajo nobene pravice vmešavati se v zadeve) Vietnama in Inclokine. ženpvske sporazume morajo 'jamčiti države, ki so se udeležile ženevske konference, in nihče ne zahteva od Združenih narodov, naj se vmešavajo v te zadirve. Kitajska vlada je izjavila, da Kitajska ne bo imela nič skupnega z OZN, dokler bo ta, na hujskanje ZDA, odklanjala priznanje zakonitih pravic Kitajske v tej organizaciji in ne bo izgnala predstavnikov čangkajško-ve tolpe. Naše stališče glede tega je nepopustljivo«.
Predstavnik Združenih narodov jo izjavil, da je U Tant že več časa vedel za stališče Kitajske do Združenih narodov in o vlogi, ki bi jih ta organizacija mogla imeti v zvezi z Vietnamom. Dodal je, da U Tant ni presenečen nad odklonitvijo Kitajske, da bi obiskal Peking.
V	ameriških krogih v Sajgonu so javili, da že drugi dan zaporedoma niso bombardirali Severnega Vietnama. Nadaljuje pa se bombardiranje osvobojenih področij v Južnem Vietnamu in položajev osvobodilne vojske. Ameriški mornarji na področju Dananga pa so začeli razkladati z ladij težko topništvo. Ta teden bo prispel še en bataljon ameriških mornariških strelcev.
Zatrjuje se, da namerava ameriška vlada poslati v Južni Vietnam še drugih 1100 vojakov, da branijo ameriška oporišča.
Kakor poroča hanojski list «Han Dam«, je bilo od 5. avgusta lani-sestreljenih približno 200 ameriških letal in več sto drugih poškodovanih.
V	Bangkoku je predstavnik taj-landskega ministrstva za obrambo izjavil, da so dobili informacije,
VARŠAVA, 12. — Včeraj Je bila v bivšem nacističnem koncentracijskem taborišču v Osvvieczimu ko-memorativna slovesnost, ki se je Je udeležil tudi predsednik poljske vlade Jožef Cyrankiewicz.
Udeleženci komemoracije, med katerimi je bilo tudi precej bivših zapornikov, so soglasno sprejeli resolucijo, s katero odločno obsojajo stališče bonske vlade glede kaznovanja nacističnih vojnih zločincev in zahtevajo, naj vsi zločinci prejmejo zasluženo kazen.
Cyrankiewicz je imel govor, v katerem je poudaril, da je bilo v taborišču umorjenih 4 milijone ljudi in je bilo to taborišče »največja tovarna smrti skozi pet let«. Poljski predsednik je tudi obsodil vojaško intervencijo ZDA v Vietnamu.
Na komemoraciji se je zbralo okrog 30.000 ljudi, med njimi tudi predstavniki sovjetske armade, ki je januarja 1945 osvobodila taborišče.
iiliiimilMiliiiiiiii'iiiiiitiliiiiitiiiiiiiii|||lm„ll|,|||||||m||||t)m||mt||)|MM||)|||m|||||||||m|||)||||||tn||||t|||||||||||H|||||mt||||||M|||||m||||||||I||m|||||||||||||||||||
Ponesrečen atentat na šaha
da so v Severni Vietnam že prispeli sovjetski izstrelki. Niso jih pa še namestili.
Johnson
ob 20. obletnici OZN
VVASHINGTON, ,}2. - Ob 20, obletnici ustanovitve Združenih narodov, ki bo 20. oktobra letos, je Bela hiša objavila razglas predsednika Johnsona, ki pravi., da je Organizacija združenih narodov kljub številnim težavnim problemom, »najboljša organizacija, kar jih je bilo do sedaj ustanovljenih, da omogoči narodom skupno delovanje za svetovni mir».
Predsednik javlja, da bodo 24. oktober proslavili v vseh ameriških državah kot dan Združenih narodov.
Ob 20. obletnici Rooseweltove smrti
WASHINGTON, 12. - Danes je bila v Washingtonu komemoracija ob 20. obletnici smrti ameriškega predsednika Roosewelta.
Glavni govornik je bil bivši poslanik v Moskvi Averell Harri-man. Med slovesnostjo so odlirili Spominsko ploščo. Navzoči so bili družinski člani in prijatelji Spokojnega predsednika. Harriman je v svojem govoru zavrnil kritike tistih, ki obsojajo Roosevvelta, ki je skušal voditi politiko sodelovanja s Sovjetsko zvezo.
Moskovska «Izvestija» objavljajo ob 20. obletnici smrti Roosevvelta članek, v katerem poudarjajo ((realizem pokojnega predsednika v nasprotju s sedanjo politiko predsednika Johnsona zlasti v Vietnamu«. »Roosevvelt je bil zvest slu-žabnik ameriške visoke bdržoj|zi-je, piše list, toda to ga ni oviralo, da ne bi v odločilnih trenutkih zavzel trezno in realistično Stališče. Razlog za ta realizem, dodaja list, ni bila nenadna«,sim patija do Sovjetske zveze, temveč dejstvo, da se je zavedal njene moči.« Pri tem omenja list realistično stališče am predsednika na jaltski k on teren
Glede ameriške politike piše i da ta temelji na jedrski oboroževalni tekmi, na obstoju napadat-
V
—
la
POENOTENJU PLAČ DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV
mnm 0«
feni pri
nni pri papežu Pavlu VI. Od polnoči stavka železničarjev
Predstavniki štirih strank dosegli načelen sporazum o ureditvi in poslovanju univerz - Predavanje senatorja Parrija o odporniškem gibanju - La Malta izvoljen za tajnika PRI
to stavko, je Jervolino odgovoril pritrdilno.
NMNj predstavniki gaftacij železni-ev in ministrom za prevoz Jervolinom, ni imel uspeha in
valni tekmi, na obstoju napadal- za«r, so Vse tri sindikalne organih vojaških blokov in krajčvnih' nižacije potrdile vsedržavno vojn in na naporih, da ameriški imperializem obdrži svoje sedanje položaje.
Stavko, ki d polnoči i
se bo začela v torek in bo trajala 24 ur.
Zakladni minister Colombo je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiimHiiimiiMiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiitidiiiiininmii
OB DVAJSETLETNICI OSVOBODITVE
Komemoracija v Buchenwaldu in v taborišču Oswieczimu
WEIMAR, 12. — V Buchenwaldu, bivšem nacističnem taborišču, kjer so esesovci od leta 1937 do 11. aprila 1945 pobili 51 tisoč ljudi, so včeraj slovesno proslavili 20-lethico osvoboditve taborišča.
Na ta dan so taboriščniki z last---------------------
nimi silami osvobodili to zloglasno taborišče. Kmalu nato so prispele v Buchenwald zavezniške armade.
Proslave se je udeležilo čez tisoč antifašističnih borcev in preživelih taboriščnikov iz 20 dežel. Med delegacijami Poljske, Sovjetske zveze, ČSSR, Romunije, Nizozemske,
Italije, Danske, Velike Britanije in drugih dežel je bila tudi Jugorib-vanska delegacija, ki je položila venec na jugoslovanski steber velikega spomenika žrtvarti Buchen-tyalda. Po nepopolnih podatkih je bilo med žrtvami tudi okrog 4000 Jugoslovanov. Ko je lani obiskala Buchenwald jugoslovanska parlamentarna delegacija, je njen voditelj Edvard Kardelj zapisal v spominsko knjigo, naj bo ta spomenik strahote večen opomin ljudem naj ostanejo ljudje.
Protibonske
demonstracije v Izraelu
TEL AVIV, 12. — Nekaj sto pripadnikov odporniškega gibanja iz druge svetovne vojne in bivših jetnikov nacističnih koncentracijskih taborišč je v demonstracijah izražalo nezadovoljstvo proti temu, da bi izraelska in zahodno-nemška vlada navezali diplomatske stike.
V Izraelu je posebni odposlanec bonske vlade B)rrenbach, ki se s predstavniki izraelske vlade pogaja o tej zadevi.
Iranski šah slikan nekaj po neuspelem atentatu med razgovorom s pakistanskim generalom Musor-
jem in poslanikom Tajebom Huseinom
TEHERAN, 12	— V poučenih
krogih so včeraj potrdili, da je streljanje, do katerega je v soboto prišlo v Jahovi palači, pomenilo poskus atentata na šaha. Sah je po golem naključju ubežal smrti. Umoriti ga je nameraval stražnik v njegovi palači v trenutku, ko je ta izstopil .iz avtomobila, da gre v svoj urad. Toda v soboto je šah izstopil iz avtomobila prav
na nasprotni strani. kakor običajno. Vojak je moral zaradi tega obkrožiti avtomobil in je tako zgubil dragocene sekunde, katerim se mora šah zahvaliti, da je še živ.
Vojak je planil v vežo, kamor je bil šah že vstopil. Nasproti sta se mu postavila dva stražnika, proti katerima je streljal, toda bil je ubit, preden mu je uspelo priti do šahovega urada, To je že
drugič, ko je šah ubežal atentatu, odkar je septembra 1941 prevzel prestol. Četrtega februarja 1949 ga je ranil neki študent, ki je streljal nanj med obiskom v univerzitetnem mestu. Pred dvema mesecema in pol je bil ministrski predsednik Ali Mansur smrtno ranjen in je pozneje umrl, ko so atentatorji streljali nanj pred parlamentom.
Sovjetska revija o komunističnem gibanju
MOSKVA, 12. — Zadnja številka sovjetske revije »Življenje partije« objavlja članek, v katerem pravi, da svetovno komunistično gibanje nima več niti »enotnega centra« jn niti več «centrov» in vsaka partija ima ne samo pravico temveč dolžnost delovati predvsem v skladu s posebnimi pogoji v deželi, kjer deluje.
Članek poudarja, da nobena partija nima pravice »izobčiti« ali pa se vmešavati v notranje zadeve druge partije, toda če mora vsaka partija imeti lastno mnenje in lastno taktiko, ne more ta linija biti v protislovju s splošnimi tezami gibanja, zlasti kar se tiče miroljub. nega sožitja.
Revija pravi dalje, da bodo za obnovitev enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja potrebni še dolgi in veliki napori, in dodaja, da bo to mogoče samo v naslednjih pogojih: Stranka, s katero so nesoglasja, mora opustiti zahtevo po «predaji». Prenehati mora polemika na podlagi žalitev. Opustiti se mora teza, ki je v nasprotju s splošnim mnenjem mednarodnega komunističnega gibanja. Skupna akcija proti imperializmu in končno potrpežljiva večstranska po. svetovanja, ki naj pripeljejo do splošne konference komunističnega gibanja.
BIT o apartheidu
ŽENEVA, 12. t Skupina izvedencev mednarodnega urada ža delo (BIT) je pripravila poročilo, v katerem našteva več predlogov za postopno odpravo »apartheida« v Južni Afriki. Eoročilo bodo predložili na prihodnji mednarodni konferenci dela.
Poročilo ostro obsoja rasno politiko južnoafriške vlade in poudarja, da je nevzdržna teza, češ da ločitev obeh plemen lahko pripelje do enakega razvoja obeh skupnosti in do odprave diskriminacije, Poročilo poudarja, da je južnoafriška stvarnost v popolnem nasprotju z uradnimi izjavami tamkajšnje vlade. Prvi najnujnejši ukrep, ki bi ga morala južnoafriška vlada sprejeti, je v tem, da zamenja preseljujočo se delovno silo, ki sedaj prevladuje v Južni Afriki, s stalno delovno silo, ki bi omogočila, da se odpravijo cepljenje družin, revščina in potepuštvo, nizka produktivnost in nizke mezde. Med drugimi u-krepi, ki jih izvedenci predlagajo, so: svoboda gibanja in bivanja ob vzporednem programu kmetijskega in šolskega razvoja, strokovno
RIM, 12. — Papež Pavel VI. je sprejel danes podpredsedni-ka vlade Nennija in se zadržal z njim v razgovoru približno eno uro. O razgovoru niso izdali nobenega uradnega sporočila, izvedelo pa se je, da sta se dotaknila vprašanja miru in mednarodnega položaja. Novinarji niso utegnili zastaviti Nenniju nobenega vprašanja, ker se je Po razgovoru podal na kliniko, da bi obiskal svojo ženo, ki se tam zdravi.
v dopoldanskih urah je Nen- Pojavil zveznemu tajniku CISL m sprejel ministra za prevoz Armatu, da bo zakon o pooblasti-Jervolina, S katerim je ra^J^jav- iu, ki zadeva poenotenje prejemkov državnih nameščencev prišel na dnevni red prihodnje seje ministrskega sveta.
V	Večernih urah je bil nov sestanek ministrov in izvedencev štirih strank, ki mu je predsedoval Moro in ki je obravnaval vprašanja načrta za razvoj šolstva. Po sestanku je minister Gui dejal novinarjem, da so_ nadaljevali proučevanje finančne plati tega načrta in da bodo to proučevanje nadaljevali v sredo. Codignola in Ermini pa sta pripomnila, da se bodo predstavniki štirih strank ponovno sestali jutri, da bi določili nekatere točke, ki zadevajo strukturo univerz. «V glavnem — je dejal Codignola — smo dosegli sporazum glede načel; sedaj gre za to, da določimo točno besedilo.« Kar zadeva finančni zakon je Codignola dejal, da bodo obravnavali v sredo nekatera kočljiva vprašanja, kot na pr. vprašanje osnovne šole s pravico javnosti in didaktičnih centrov. Na vprašanje, ali bodo prekinili delo ob priliki velikonočnih praznikov in potovanja Mora v ZDA, je Codignola dejal, da bodo nadaljevali delo takoj po praznikih in tudi med obiskom Mora v ZDA. Mnenja je, da bodo prav takrat obravnavali vprašanje višje srednje šole.
Senator Parri je imel danes popoldne na rimski univerzi predavanje iz ciklusa «Zadnjih 50 let Zgodovine v Italiji« na temo: »Odporniško gibanje v Italiji«. Ko je omenil fašistično nasilje leta 1922, ga je povezal z nedavnimi neredi, ki so jih povzročili desničarski e-lementi ob priliki njegove prejšnje konference. Ko je obsodil taka dejanja, je bivši predsednik vlade izrazil svojo zaskrbljenost zaradi teh analogij in naglasil vzgojno vlogo, ki jo bo šola morala imeti v demokratični državi. Med svojo konferenco je govoril o pomenu, ki ga je leto 1943 imelo glede poznejšega odporniškega gibanja. V tem letu je namreč delavski razred ponovno obudil svojo zavest, kar je dokazal z velikimi stavkami, ki so bile v začetku leta. V istem letu so podpisali akcijski pakt med komunistično srtanko in akcijsko stranko.
Deset visokošoicev, ki jih je policija priprla, ker so motili predavanje senatorja Parrija in ga obmetavali s psovkami, so Izpustili proti večeru in prijavili sodišču zaradi ((nedovoljene manifestacije, prevratniških vzklikov in motenja«.
V	poslanski zbornici so nadaljevali proučevanje posameznih členov vladnega zakonskega odloka za poživitev gospodarstva. K zadnjim 27 členom so predložili 85 popravkov: 36 so jih predložili komunisti, 23 liberalci, 12 misovci, 5 monarhisti, 4 demokristjani in 2 psi-upovca. Na današnjem zasedanju so izčrpali komaj 45 popravkov.
Posebna komisija senata, ki so jo imenovali, da bi proučila vladni zakonski odlok za poživitev gospo-
šolanje, normalen razvoj strokovnih odnosov v skladu z načeli večplemenskega sindikalizma.
Odbor OZN za dekolonizacijo
NEW YORK, 12, - Odbor Združenih narodov za dekolonizacijo je sklenil nadaljevati delo, dokler se ne bi končala diskusija o problemu Južne Rodezije in dokler ne bi
pftjiMi p"“-
V primeru, da posebni pododbor, ki ima nglpgo preučiti stanje v Adenu, ne bi bil pravočasno končal dela, se bo odbor OZN za dekolonizacijo lotil preučevanja položaja v portugalskih kolonijah v Afriki — v Angoli, Mozambiku in Portugalski Gvineji.
ALZIR, 12. — Predsednik Ben Bela Je pomilostil Aita Ahmeda in poveljnika Mousso, ki ju je revolucionarno sodišče obsodilo na smrt zaradi protirevolucionarne dejavnosti.
Uradno sporočilo predsedstva republike javlja, da je predsednik republike »ob prazniku Aid El Ke-bir» sklenil pomilostiti Aita Ahmeda In Ben Ahmeda, ki sta bila 10. aprila obsojena na smrt. Ben Ahmed je bolj znan pod imenom »polkovnik Moussa«. Ait Ahmet je vodil nedavni upor v Kabiliji proti sedanji vladi.
ililiiiiiiiiitiiiiiiiililiiilliiiiiiiiiiitmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiimiitiititiiiiiiiiitiiiiiiimmiiimiiniiiiiiiii
Maršal Tito na poti v Alžir
Iz Alžira bo odšel v Kairo na razgovor z Naserjem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, Xi. — Predsednik republike maršal Tito je včeraj popoldne odpotoval s soprogo na ladji «Galeb», ki Jo spremljata rušilca «Split» !n «Kotor», iz puljskega pristanišča na uraden obisk v Alžirijo. V njegovem spremstvu eo član izvršnega komiteja CK ZKJ Miha Marinko, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minlč, namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve in verjetno bodoči naslednik Koče Popoviča na položaju državnega tajnika za zunanje zadeve Marko Nikezič, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Mišo Pavlčevič, predsednik Eveze mladine |ugoslavije »Tomislav Badovinac, in drugi .visok: jugoslovanski funkcionarji Po končanem uradnem obisku v Alžiriji 22. t.m. bo predsednik Jugoslavije na vabilo predsednika ZAR Naserja odpotoval na kratek obisk v Kairo.
Obisku predsednika . republike maršala Tita v Alžiriji in njegovemu razgovoru s, predsednikom Ben Belo pripisujejo tukajšnji politični krogi velik pomen, posebno v zvezi s položajem v Jugovzhodni Aziji in z akcijo nevezanih držav, da se najde politična rešitev vietnamske krize. Ni dvoma, da bo ta kriza in v zvezi s tem ocena odgovora ameriškega predsednika Johnsona na poziv 17 nevezanih držav in pa morebitne nadaljnje akcije nevezanih držav za mirno rešitev v Vietnamu med glavnimi ■ mednarodnimi vprašanji, o katerih bo govoril Tito tako s predsednikom Ben Belo kakor tudi s predsedni kom Naserjem.
Skrb za mir in enakopravno sodelovanje med narodi In državami bo vsekakor dominantna tema razgovora Tita in Ben Bele. O teh vprašanjih imata Jugoslavija m Alžirija enake poglede, kot se to
vidi iz izjave predsednika republike maršala Tita alžirski novinarski agenciji pred odhodom z Brionov, ko je med drugim dejal: «V zunanji politiki izhajata naši dve državi od skupnih idealov miru ln svobode, po katerih stremijo vse miroljubne države In sile na svetu. Alžirija in Jugoslavija sta danes v prvih vrstah borbe za odstranitev vseh ostankov kolonializma za onemogočanje poskusov dominacije in vseh oblik vmešavanja od zunaj in za pravice vsake države do svobodnega razvoja v skladu z interesi in voljo njenega ljudstva«. Tito je izrazil prepričanje, da bo njegov obisk v Alžiriji prispeval k nadaljnjemu razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in Alžirijo na vseh področjih In nadalnji krepitvi prijateljstva in da bodo njegovi razgovori s predsednikom - Ben Belo prispevali k nadaljnji utrditvi »vsestranskega sodelovanja naših brat sklh narodov«. Po programu bo predsednik republike maršal Tito prispel v Alžirijo v četrtek, 15. tega meseca.
B. B.
datske dejavnosti, se bo sestala 22. t.m. Ce bo poslanska zbornica uzakonila do takrat ta odlok, bo komisija začela diskusijo o tem odloku že na tej seji.
V	nedeljo je zasedal glavni svs» PRI. na katerem so Izvolili La Malfo za tajnika stranke. Ko se je zahvalil za zaupanje, je La Malfa poudaril, da se za PRI «odpirajo nove perspektive za dejavnost in poseg v okviru levega centra, cia bi zaustavili politično ln ideološko krizo velikih strank«. Novo vodstvo stranke pa sestavljajo: Reaie, Bisiani, Salmoni, Terrana, Paride Rossi, Vanni, Gatto, Mammi, Bat-taglia, Cifarielli, Tramarollo, Vi-sentini, Mazzotti, Ciranna. Bandle-ra in Batoni (predstavnik mladinske organizacije PRI).
V	nedeljo so bila v vseh mestih zborovanja KD, na katerih so govorniki poudarjali potrebo po enotnosti stranke, tajnik KD Rumor pa je naglasil, da je KD iskreno za politiko levega centra in za uresničenje vladnega programa ter pozval socialiste, naj ne dvomijo v to iskrenost.
Notranji minister Taviani je navedel nekaj podatkov glede odborov levega centra: v primeri s prejšnjo upravno dobo, ko smo imeli 741 občinskih upravnih odborov levega centra, jih imamo sedaj 1263; levičarskih upravnih odborov je sedaj 659, prej pa Jih je bilo 1048; več kot 3000 je izključno de-mokristjanskih občinskih upravnih odborov, medtem ko je 384 občin izključno v rokah KPI ali skupno s PSIUP.
Ferri (predsednik skupine poslancev PSI) je poudaril potrebo po sporazumih s PSDI, ki naj postopno privedejo k združitvi.
Preti je izjavil, da so socialdemokrati na razpolago za ustanovitev enotne socialistične stranke, Ki naj bi vključevala tudi republikance in napredne liberalce, ne pa tudi psiupovce.
Na zborovanju bivših partizanskih poveljnikov KPI je Pajetta poveličeval enotnosti borbe proti fašizmu in lz: tega Izvajal zaključek, da je taka enotnost potrebna in nujna tudi danes za nadaljnji razvoj demokracije1 v Italiji.
Izjava KPI o aretacijah v Venezueli
RIM, 12. — Tiskovni urad KPI je objavil izjavo, ki pravi med drugim: »Izjave venezuelskega notranjega ministrstva, češ da je KPI sodelovala pri zaroti proti predsedniku venezuelske republike, so navadna izmišljotina. Čudno Je, da je del italijanskega tiska, ki je tako skop o poročilih glede demokratič-temu gibanja v Venezueli, verjel temnu grobemu napihovanju reakcionarne vlade gospoda Leoneja z namenom, da se opravičijo novi za-tiralni ukrepi in nove množične aretacije v vseh krogih opozicije.«
«Vendar pa je nekaj, kar bo treba ugotoviti, in sicer ali — kakor trdijo številni časopisi — policija in informacijska služba italijanske republike sodelujeta z venezuelsko politično policijo, katere dejavnost je naperjena izključno v to, da se ohrani pri življenju režim terorja fašističnega tipa, za katerega zrušitev se v Venezueli bori široka fronta ljudskih in demokratičnih sil, ki uživajo popolno solidarnost antifašistov vseh dežel.«
Komunistični poslanci Sandri, Ingrao, D’Alessio, Ambrosini in Ta-gliaferri so predložili v poslanski zbornici vprašanje notranjemu ministru in ministru za obrambo, ali so v skladu z resnico novice italijanskega in mednarodnega tiska, ki jih potrjuje tudi izrecna Izjava venezuelskega notranjega ministra, glede sodelovanja policije in vojaške informacijske službe italijanske republike z venezuelsko politično policijo, kar Je baje prispevalo k aretaciji venezuelskih in drugih antifašistov in demokratov v Karaka-su. Poleg tega vprašujejo, ali vprašana ministra lahko zagotovita parlamentu in italijanski javnosti, da noben organ ali funkcionar javne varnosti ali vojaške informacijske službe v Italiji ni bil neposredno ali posredno povezan z nedavno aretacijo italijanskega študenta Gua-lina v Madridu, ki ga je aretirala španska politična policija, In pri aretaciji italijanskega zdravnika Beltraminija v Karakasu.
Angleški turisti v Jugoslaviji
Z letalom ljubljanskega »Adria avioprometa« je odpotovala danes iz Londona prva skupina 90 britanskih turistov na počitnice v Jugoslavijo. Večina njih bo bivala v Opatiji. Letos bo »Adria a-viopromet« prepeljal v Jugoslavijo okrog 12.000 britanskih turistov, to je dvakrat več kot lani. Samo turistična agencija »Jugoturs« predvideva, da bo letos preko nje obiskalo Jugoslavijo okrog 20.000 britanskih turistov, to je okrog 7000 več kot lani.
BEOGRAD, 12. — Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Srbije je imenoval za novega ravnatelja in glavnega urednika beograjske »Po. litike« Mirka Tepavca, dosedanjega pomočnika državnega tajnika za zunanje zadeve. Dosedanji ravnatelj in glavni urednik »Politike« Danilo Purič odhaja na novo službeno mesto v CK ZKJ.
LONDON, 12. — V poučenih krogih javljajo, da je alžirski poslanik v Londonu izročil danes državnemu ministru v Foreign Office »zaupno ustno poslanico« svoje vlade.
MOSKVA, 12. — Predsednik vlade zunanje Mongolije Cedenbal je prišel danes na uraden obisk v Moskvo. Kmalu po prihodu se Je razgovarjal z Brežnjevom, s Kosigi-nom in z drugimi sovjetskimi voditelji.
2
13. aprila 1965
Ob zasedanju sveta
vino in razvoj
Skoraj leto dni je minilo od konference Združenih narodov o trgovini In razvoju. Ko je poudarjala predvsem probleme držav v razvoju, je konferenca nedvoumno potrdila potrebo po vnašanju novih elementov v mednarodne ekonomske odnose, tako da bi se državam v razvoju omogočila bolj pravična udeležba v svetovni trgovini in njihova adekvatnejša vključitev v mednarodno delitev dela.
Konferenca je s tem, da Je sprejela več priporočil, postavila temelje in okvire prihodnjih sprememb ter predvidela vrsto potrebnih ukrepov, ki so potrebni, da bi bili doseženi zastavljeni . cilji. Naslednji, zelo pomemben korak na tej poti je konkretizacija tistih priporočil, o katerih jt doseženo splošno soglasje, in obdelava tistih vprašanj, o katerih bi bilo treba soglasje šele doseči. V ta namen je bil ustanovljen v okviru in pod okriljem Organizacije združenih narodov tudi poseben organ, ki naj bi zagotovil realizacijo priporočil in dalje obdeloval probleme, ki so bili predmet konference.
Na XXX. zasedanju generalne skupščine ZN je bila sprejeta resolucija, s katero se konferenca ZN spreminja v stalni organ Združenih narodov za vprašanja trgovine in razvoja. Tako je bil ustanovljen tudi glavni organ konference, svet za trgovino in razvoj, ki opravlja funkcije kon ference v času med dvema za sedanjema. To praktično pomeni da svet skrbi za izvajanje skle pov, resolucij in priporočil kon ference, pripravlja njena zaseaa nja in ji pripravlja poročila o doseženih uspehih.
Prvo zasedanje sveta, glavnega organa novo ustanovljenega telesa ZN, za probleme mednarodnih ekonomskih in trgovinskih odno-nos bo aprila v New Yorku. Ta-, ko bo začela, res da z majhno zamudo, delovati nova organizacija, katere naloge so bile določene na lanski, prvi konferenci ZN o trgovini in razvoju,
Dogodki po konferenci niso opravičili niti rahlega optimizma, ki ga je zbudila. Industrijsko razvite države Zahoda so se z ene strani prizadevale, da bi zavlačevale izvajanje priporočil, z druge strani pa so v svoji trgovinski politiki in praksi izvajale ukrepe, ki so bolj ali manj v nasprotju s sprejetimi priporočili in cilji konference.
Na zasedanju mednarodnih organizaciji, ki se ukvarjajo s problemi trgovine in razvoja in ki so bila v drugem polletju lanskega in v začetku letošnjega leta, industrijsko razvite države niso pokazale pripravljenost, da bi začele z izdelavo delovnega programa in da bi se aktivnost teh organizacij usmerila na izpolnjevanje nalog, ki jim Jih Je konferenca zastavila. Pri tem so se sklicevale na docela formalne vzroke, navajale so, da so to delo ustavile baje zato, ker generalna skupščina teh sklepov še m uradno sprejela. Vendar je takšna argumentacija neutemeljena, saj se generalna skupščina ni mogla sestati samo zato, da bi redno zasedanje pa je bilo napovedano za konec leta. Sklicevanje na ta «razlog» pomeni pravzaprav, da te države ne želijo kaj storiti in pa želijo, da bi izpolnjevanje priporočil zavlekli.
Zato so tudi uspehi, doseženi po konferenci, več kot skromni.
V	smislu priporočil konference Je Mednarodna banka za obnovo in razvoj sprejela sklep o dvojni obrestni ineri, ki je nižja za države v razvoju in višja za posojila, ki jih odobrava industrijsko razvitim državam. Ta sklep pa ni najbolj posrečen, saj obrestna mera ni znižana, temveč je za države v razvoju ostala prejšnja, za razvite države pa se je zvišala. Poleg tega so se nekoliko zvišala tudi sredstva afillacije banke, Mednarodnega združenja za razvoj (IDA), ki ob ugodnih pogojih financira države v razvoju. Mednarodni valutni sklad je sprejel sklep o zvišanju kvot, kar naj bi omogočilo, da bi države v razvoju laže dobivale sredstva tega sklada.
V	GATT Je bilo sprejeto novo poglavje kot sestavni del splošnega sporazuma o carinah in trgovini. Nanaša se na države v razvoju in pomeni izvajanje, vendar samo delno, nekaterih priporočil konference ZN. Z njim je pravno formulirano in dogovorjeno načelo o nerecipročnosti v korist držav v razvoju, prevzeta so — čeprav v dokaj ublaženi obliki — tudi nekatera priporočila o dolžnosti industrijsko razvitih držav glede liberalizacije uvoza iz držav v razvoju. Zaradi znanega odpora nekaterih industrijsko raz-
Reška luka v prvih Ireh mesecih 1965
REKA, 12. — V prvih treh mesecih t.l. je promet rešk.e luke (brez petrolejske luke) znašal 1.075.000 ton, pri čemer je na marec odpadlo 30-1.000 ton. Ta promet je aekoilko manjši kot je bil lani v enasem obdobju. Pri tem poudarjajo, da je dolgotrajna stavka luških delavcev v ameriških lukah vplivala na ves čezoceanski promet in s tem tudi na promet evropskih luk. Glede tranzitnega prometa pa poudor-
vitih držav je izpuščen iz novega poglavja problem preferencla-lov, prezrto Je tudi kmetijstvo, čeprav ne na isti način kot pre-ferenciali. Vendar pomenijo doseženi rezultati v GATT kot začetek nekega procesa napredek, saj postavljajo pravne okvire za nadaljnje delo, čeprav ne ustrezajo vsem zahtevam držav v razvoju. Trgovinska pogajanja «Ken nedy», ki sedaj potekajo v GATT, bodo najbolje pokazala, koliko je upravičen že tako skromen optimizem in koliko so industrijske države pripravljene res kaj sto riti za ustvarjanje boljših pogojev v trgovini manj razvitih držav.
V konkretni trgovinski praksi se je marsikaj celo poslabšalo. Relativno ugodno gibanje cen primarnih izdelkov, kakršno je bilo ob koncu 1. 1963 in v začetku 1. 1964, na katero so se industrijske države sklicevale v času konference, se je ustavilo že ob polletju in na svetovnem trgu so pale cene tako od kmetijskih pridelkov kot tudi živil in surovin kmetijskega izvora, kar bo negativno vplivalo na izvozne dohodke vrste držav v razvoju.
Pri uvajanju občasne uvozne takse v višini 15% Velika Britanija ni upoštevala priporočil konference, ki pravijo, da industrijsko razvite države ne bodo za izdelke, ki so zanimivi za države v razvoju, uvajala novih niti zviševala veljavnih carinskih in necarinskih omejitev. Podobno priporočilo je bilo v obliki obveznosti formulirano tudi v novem poglavju GATT. Skupni trg nadaljuje v začeti smeri svojo skupno kmetijsko politiko, ki ščiti domačo, pogosto neekonomično proizvodnjo, kar v perspektivi ogroža izvoz tretjih držav pa tudi držav v razvoju, to pa ni v skladu s priporočili konference. ZDA uvajajo nove omejitve za uvoz nekaterih izdelkov in zavlačujejo vključitev v mednarodni blagovni sporazum o kavi, s čimer otežko-čajo relativno stabilizacijo tega trga, države v razvoju, izvoznice kave pa prihajajo tako v zelo težaven položaj. Omejevanje uvoza bombažnega tekstila Je že stara in vsem dobro znana stvar. Značilno je, da vse te ukrepe izvajajo industrijsko najmočnejše in najrazvitejše države, to je tiste, ki so najbolj poklicane, da bi prispevale k liberalizaciji uvoza iz držav v razvoju iri k porastu njihovih Izvoznih dohodkov, torej tiste, ki so jim predvsem namenjena priporočila konference.
Spodbudno dejstvo pa pomeni*
Jo pred nedavnim sprejeti sklepi Sovjetske zveze in še nekaterih vzhodnoevropskih socialističnih držav o ukinitvi carine na uvoz iz držav v razvoju, v skladu s priporočili konference in angažmaji, ki so Jih te države prevzele.
Prizadevanje industrijsko razvitih držav, da bi zmanjšala pomen uspehov ženevske konference in zavlekle konkretizacijo njenih sklepov, je olajšal tudi specifičen položaj, v kakršnem Je potekalo XIX. zasedanje Generalne skupščine in končno njegova odložitev. Čeprav Je namreč Generalna skupščina sprejela resolucijo o novem ustroju, ni dala sklepom konference tiste politično podpore, kakršno zaslužijo in kakršno Je bilo mogoče po pravici pričakovati. Ne glede na to pomanjkljivost pa je nova, organizacija vendarle ustanovljena, začenja delovati in pred njo so resne in zapletene naloge.
Razumljivo Je, da ima v takšnem položaju sedanje, prvo zasedanje sveta poseben pomen. Na njem bi bilo treba proučiti ne le, kaj je bilo od konference pa doslej storjenega — v skladu in v nasprotju z njenimi priporočili — temveč, kar Je še pomembnejše, da bi dala pobudo za Izvajanje teh priporočil za njihovo uporabo praksi.
Med vsemi temami, ki so bile na dnevnem redu, je nedvomno najpomembnejša točka «lzmenja-va mnenj o priporočilih konference in o delovneh programu«. Kakor je pomembno pogledati, kaj je bil odo sedaj storjenega, je še pomembnejše, poiskati konkretna sredstva za dosego zaželenih uspehov, zato pa Je treba izdelati in sprejeti konkreten in učinkovit delovni program. Priporočila konference so dala za to široko podlago. Problem pa Je v tem, kako se bodo izbrala vprašanja, na katera je treba postaviti težišče sedaj, upoštevajoč čas in dejanske možnosti.
Svet naj bi nadalje določil mandat za sestavo podrejenih organov, predvsem treh komitejev: za surovine, za industrijske izdelke in za finančna vprašanja. Ker med dvema zasedanjlma opravlja vlogo konference in pripravljalnega komiteja, bi moral svet že med tem zasedanjem določiti datum, kraj In čas trajanja naslednje konference, ki je predvidena za pomlad 1966.
Za uspešno delo sveta so vsekakor pomembna tudi zasedanja regionalnih ekonomskih komisij Združenih narodov, ki so bila pred zasedanjem. Na vseh teh zasedanjih so obravnavali tudi vprašanja s področja trgovine in razvoja ter razpravljali o Izvajanju priporočil konference. Do izraza Je prišla tudi polna podpora politiki, kakršno Je formulirala konferenca in še enkrat poudarjena potreba po enotnem nastopanju držav v razvoju, ki Je nujni pogoj za vsak uspeh. Komite za trgovino ekonomske komisije
šajo ne le na priporočila konference, temveč pomenijo tudi konkretne predloge glede delovnega programa nove organizacije. Tako Je posebnega pomena predlog, ki se nanaša na proučevanje programa posebnih koncesij v korist najmanj razvitih držav v razvoju. Ta predlog ustreza tudi na konferenci izraženemu mnenju, da Je treba v korist teh držav vložiti velika prizadevanja in pomagati, da bi njihovo gospodarstvo čimprej in s čimmanjši-mi težavami izšlo iz sedanjega stanja.

m
5
AAA/

«Slavko Osterci) izredno toplo sprejet
V okviru društva «Arte viva» je v soboto zvečer gostoval v veliki dvorani Kulturnoumetniškega krožka komorni orkester «Slav-ko Ostercu iz Ljubljane pod vodstvom Iva Petriča. Ce je kdo prišel na koncert z mislijo, da bo poslušal izvajanje klasične ali vsaj zmerno moderne glasbe, je bil seveda razočaran že samo, ko
Most v Qui Vlnhu v Severnem Vietnamu, ki so ga zbombardirala ameriška letala ..................................miiiiimiililn.........................
STRAŠNO PRIZADETE NEKATERE IZMED ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE
Število žrtev tornada presega 200 ranjenih oseb pa je na stotine
Učinek je bil grozen, zlasti zaradi izredne hitrosti vetrov, ki je presegla celo 250 km na uro - Škode je za več milijonov dolarjev
CHICAGO, 12. — Najmanj 222 vse potrebne ukrepe, da se prepre-
či ropanje in širjenje epidemij.
Kakor so prihajale posamezne vesti iz prizadetih področij, tako je naraščalo število smrtnih žrtev. Pri tem so vesti navajale, kako je orkan nekje odnesel motel in restavracijo, nekje Je vihar zajel cam-ping, kjer je bilo polno «roulottes», v nekem nadaljnjem kraju pa je podrlo kakih sto hiš. V Manitou Beachu v Michiganu je podrlo cerkev, ki Je bila polna vernikov. V Blufftonu, mestecu blizu Toleda (Ohio), je več oseb ubilo, potem ko Jih je prav «izsrkalo» skozi okna njihovih stanovanj.
Razen mrtvih in ranjenih je prizadetih še okoli 20.000 oseb, ki so ostale brez strehe. Bolnišnice in ambulante so polne ranjencev, medtem ko so šole, cerkve In vojašnice nacionalne straže postale edino zatočišče družin, ki so ostale brez hiše.
Država Minnesota je bila posebej prizadeta po uničevalnem valu neurja: zaradi neprestanega dežja je namreč prestopila bregove reka istega imena — Minnesota — ter prisilila na tisoče oseb, da so za pustile svoja bivališča. Predsednik Johnson je pozval vse oblasti, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagajo prebivalstvu, obenem pa je obljubil tudi zvezno pomoč. Na tisoče oseb dela prostovoljno jezove, da preprečijo poplave. Obrežna straža pa pošilja svoje ljudi in amfibijska vozila za reševanje tistih, ki so ostali izolirani sredi voda.
Urad zvezne meteorološke službe je izjavil, da je kljub večkratnim opozorilom po radiu velika večina prebivalstva bila vendar presenečena povsem nenadoma. Fenomen imajo za enega največjih valov tornada — tako se imenujejo strašni cikloni, ki od časa do časa prizadenejo področje «Midwest», in to navadno spomladi ali v prvem delu obrambe in prostovoljci. Varnost-1 poletja. Najhujši tornado v zgodo-ne sile ter Rdeči križ so sprejeli I vini ZDA so zabeležili 18. marca
mrtvih in nedoločeno število ranjenih — ki pa gre v stotine — Je povzročila veriga orkanov, ki Je včeraj pustošila po šestih državah izmed ZDA; te države so: Illinois, Indiana, Wiaconsin, Michigan, Ohio in Iowa. Skoda znaša več milijonov dolarjev, saj so uničena celotna naselja.
Najbolj prizadeta država je Indiana. Guverner Roger Branigan Je najbolj poškodovane kraje proglasil za prizadeto področje. Ugotovljeno je že, da je bilo v tej drža vi 111 mrtvih, toda po neuradnih računih bi jih lahko bilo tudi 150, medtem ko je ranjencev kakih tisoč. Za Indiano je največ trpela država Ohio s 65 ugotovljenimi mrtvimi.
Glavni vzrok za tako katastrofalne posledice je treba iskati razen v moči orkanov tudi v izredni hitrosti vetra, ki je dosegla 150 km na uro in ki je onemogočila kako organizirano obrambo. Razen tega pa Je v Indiano, Ohio in Michigan orkan pridrvel ponoči. V nekaj sekundah Je pometlo cele vasi in mesteca. Avtomobile In tovornjake je kar vzdigovalo in jih metalo več desetin metrov daleč. Številne lažje konstrukcije Je kar neslo v zrak. Kmečka skladišča so porušena, na tisoče glav prestrašene živine pa je. kar na prostem. Napeljave visoke napetosti so zelo poškodovane in mnogo mest je brez luči. Orkani pa so podrli tudi več Jezov, kar je povzročilo poplave. Sploh je nevarnost poplav zelo velika.
Vrsta orkanov Je zajela najprej Iowa, šla čez druge štiri države ter končala davi v Ohio ob gorski verigi AUeghenies. Delno pa sta prizadeta tudi Minnesota in Arkansas. Reševalno delo se nadaljuje; sodelujejo policija, pripadniki civilne
1925, ko je bilo v Missouriju, lili-1 mi 47 Belgijcev, in to predvsem noisu in Indiani ubitih 689 oseb.' ženske. Očividci pripovedujejo, da
)»lo, da se )e letos precej povečali za Latinsko Ameriko Je sprejel tranzitni promet avstrijskega blaga. I tudi vrsto resolucij, ki se nana-
m nuno unrotfu ^
• noccTietiai
Oer	*
mi
DESIO (Milan), 12. — Pet delavcev, ki skrbijo za čiščenje v nekem oddelku tovarne Snia-Viscosa v Va-redu, se je zastrupilo s plini. Trije so umrli, dva sta pa v bolnišnici in je njuno stanje resno.
Kot se je ugotovilo, je skupina petih delavcev že več let opravljala čiščenje kanala, v katerem se zbirajo odpadne tekočine pri obdelovanju vlaken; v teh tekočinah so razne strupene snovi. Za čiščenje omenjenega kanala je predpisana plinska maska in posebna oprema.
Danes popoldne so delavci končali čiščenje, ko se je eden spomnil, da bi bilo treba še zapreti neka vrata v kanalu. Nataknil si je spet masko in se spustil v kanal po vrvi, ki mu JO je držal njegov tovariš Zuccala, ki ni imel maske. Gez nekaj časa je Zuccalk začutil, da vrv ni več napeta. Takoj je poklical druge, sam pa se je že začel spuščati v kanal na pomoč In-vernizziju. Sledili so mu še ostali trije: De Luca, Piredda in Andreo ni in vsi brez mask, Dve minuti po-
MiiliiitilMiiiiliiUJiiiiMiMiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiniiniiiiiiifiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiantiiiiiiiiiiii,,,,!
Iz Belgije tihotapijo - ptice
V nedeljo »o se v Monferratu s. tedaj pregnali nacifašiste in si na slovesnostjo spomnili dobe — od svobodnih volitvah Izvolili upravo, poletja do jeseni 1944 — ko so ime- Zemljevid kaže področje takratne-11 svobodno ozemlje. Iz 34 občin so | ga svobodnega ozemlja.
Zvezni meteorološki urad Ima tornado za «najbolj uničevalen atmosferski fenomen«. Obenem je Izjavil, da so cikloni in zračne trombe, ki so včerajšnjo noč divjale nad «Mtdwestom», prav tipičen primer tornada. Tornado, ki pobije v ZDA povprečno 200 oseb na leto, je steber vetrov v obliki lijaka, ki se naglo pomika naprej in pred njim kar grmi. Vetrovi so v premeru široki povprečno 250 m, čeprav Je lahko premer tudi samo tri metre ali pa celo 1500 m. Vrte se „ hitrostjo, ki lahko preseže celo 300 km. To pot je bila ponekod hitrost vetra do 250 km.
Zadnji podatki o žrtvah in škodi, ki so jo povzročili orkani v šestih državah Middle Westa, navajajo okrog 240 mrtvih, več kot 1500 ranjenih ter čez 1200 hiš porušenih ali poškodovanih. V državi Indiana je 122 mrtvih, v Ohiu 61, v Michiganu 42, v Iillinoisu 8 in v Wisconsinu 3. V Minnesoti je brez •■rtrehe več kot 20.000 oseb.
54 mrtvih pri letalski nesreči
DAMASK, 12. — V bližini glavne-
je letalo, preden je strmoglavilo okrog 25 km zahodno od Damaska na neki hrib, zajel plamen. Reševalci so kmalu prispeli na kraj nesreče, vendar so lahko ugotovili le to, da nesreče ni nihče preživel. Potniki so bili romarji, ki so hoteli obiskati kraje v Sveti dežeii.
Cestna nesreča
ASCOLI PIČENO, 12.	— Avto
«600» s tremi osebami je v Montal-tu trčil v neki «1100» s štirimi osebami. Vozača obeh avtomobilov sta kmalu po prevozu v bolnišnico umrla. Zelo resno je stanje neke osebe z manjšega avtomobila ter dveh oseb z večjega. Poškodbe o-stalih dveh oseb niso hude.
porniškega gibanja. Na tem pomembnem zborovanju zgodovinarjev, ki ga organizira mednarodna iederacija udeležencev odporniškega gibanja z zvezo antifašističnih borcev Češkoslovaške od 13. do 15. aprila, bosta jugoslovanska predstavnika imela dva referata: ((Zgodovina odporniškega gibanja kot či-nitelj v vzgoji mladine v Jugoslaviji« in ((Proučevanje zgodovine odporniškega gibanja na univerzah v Jugoslaviji.«
Mednarodna konferenca o pouku zgodovine odporniškega gibanja
BEOGRAD, 12. — Včeraj sta odpotovala v Prago dr. Jovan Marjanovič, profesor filozofske fakultete v Beogradu, in dr. Metod Mikuž, profesor filozofske fakultete v Ljub-
ga mesta Sirije se Je v noči med ■ ljani, ki se bosta kot predstavnika soboto in nedeljo pripetila huda le- j Zveze združenj borcev NOV Jugosla-talska nesreča, ki je zahtevala 541 vije udeležila druge mednarodne žrtev. V letalu je bilo med drugi-1 konference o pouku zgodovine od-
liiiifiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiini
Trije delavci v Desiu zastrupljeni v kanalu
zneje je prišla reševalna skupina tovarne, ki je takoj prinesla iz kanala vseh pet delavcev. Zuccalk in De Luca sta umrla že med prevozom v bolnišnico, Invernizzi pa v bolnišnici. Za ostala dva so si zdravniki še pridržali prognozo.
Vseh pet delavcev se je zastrupilo e žveplovodikom.
Sarajevski radio
oddaja 20 let
SARAJEVO, 12. — V soboto je minilo 20 let, odkar je začel oddajati Radio Sarajevo. To se je zgodilo štiri dni po osvoboditvi mesta. Prve vesti prek oddajnika s skromno zmogljivostjo 200 vatov so poročale o zadnjih zmagah in prvih uspehih prebivalcev v komaj osvobojenem mestu.
Zdaj, po 20 letih, oddaja Radio Sarajevo zelo pester program prek oddajnika z zmogljivostjo 100 kv. BiH ima zdaj blizu 270.000 radioaparatov in kakih 40.000 televizorjev.
Ob jubileju je bila svečana seja sveta Radio Sarajevo. Član republiškega izvršnega sveta Ante Mil jas je izročil kolektivu red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito.
* * *
Ob 45-letnici umetniškega delovanja je predsednik republike Josip Broz Tito za posebne uspehe na gledališkem in filmskem področju odlikoval Viktorja Starčiča z redom za delo z rdečo zastavo. Odlikovanih je bilo še nekaj drugih umetnikov.
Med kulturnimi delavci, nagrajenimi ob 20-letnici osvoboditve Sarajeva, je tudi slovenski skladatelj Dane Škerl, ki že nekaj let uči na akademiji za glasbo. Nagrado je prejel za svojo II. simfonijo • Monotematiko*, katero je prvič izvedla Slovenska filharmonija v Ljubljani pod taktirko Sama Hubada.
fe prečital imena avtorjev na sporedu in potem seveda pri izvajanju samem. Lahko pa tudi, da ga je ta sodobna glasba le vsaj zunanje pritegnila, ne da bi ga, recimo, prepričala. Toda na koncertu so bili tudi taki, in teh je bila večina, ki jih je izvajanje vsega sporeda zelo navdušilo. In kdo bi imel pravico njim odrekati to pravico, da se navdušujejo ob tem, kar je drugim, zlasti nekoliko starejšim, mogoče manj všeč.
Na sporedu so bila dela von Weberna (ki je v družbi ostalih avtorjev na sporedu že kar zelo star in se mu približuje le Poljak Szabelski), Pendereckega, Fellega-re, Szabelskega, Rabeja, Petriča, Castiglionija in Ramovša, Gostujoči ansambel s solisti Pavlo Uršič-Petričevo, Mihom Gunzekom in Pavlom Sivicem je vsa dela izvajal v virtuoznem stilu. Nastop pomeni za ansambel zelo lep uspeh, prirediteljem pa gre za organizacijo vse priznanje.
BRUSELJ, 12. — Gostilna v belgijskem kraju blizu meje: v ozadju sedi mož v dežnem plašču, v roki drži plaho čivkajočega ščlnkav-ca, na mizi pred njim stoji kozarec žganja. Trikrat zapovrstjo potisnejo prsti ptičji kljunček v alkohol. Sčinkavec utihne. Mož ga spravi v žensko nogavico, ki v njej spl že šestnajst pijanih pevk. S sponko pripne nogavico na podlogo dežnega plašča, nato pa vstane in gre. Mož je tihotapec ptic, ukvarja se z ne povsem zakonito kupčijo. Kozarček žganja Je najboljše Jamstvo, da bodo pevke v nogavici pod plaščem molčale na prehodu čez mejo.
Belgija sodi med redke evropske dežele, ki še dovoljujejo lov na ptice pevke. Prav zato cvete na njenih mejah tihotapska kupčija. Res Je sicer, da je leta 1902 med skupno 14 evropskimi deželami tudi Belgija podpisala konvencijo, ki prepoveduje množični lov na ptiče (Izvneti so škodljive! posevkov in
roparice), vendar slej ko prej Izdaja lovna dovoljenja. Okoli 30.000 belgijskih ptičarjev se na Jesen in pozimi z uradnim dovoljenjem v žepu ukvarja z nečedno obrtjo.
Ti ljudje zalagajo ptičji trg v Bruslju, Antvverpnu in v drugih večjih belgijskih mestih. Seve skušajo čimprej spraviti blago v denar, zakaj večina evropskih ptic živi v ujetništvu le nekaj tednov. Sčinkavec ali pa lišček stane v Belgiji do 175 frankov (3.5 dolarjev), mnogo boljša pa je kupčija v Franciji in na Nizozemskem, kjer je prepovedan ne samo lov, temveč tudi uvoz evropskih ptic pevk. Spričo tega se obeta tihotapcem še večji dobiček.
Mejni stražarji sicer pazijo — tihotapcu, ki ga ujamelo, odmerijo visoko globo, ptice pa takoj Izpustijo — toda na katerem prehodu bi venomer pregledovali tiste, ki hodijo čez mejo vsak dan? Mejni prehodi v vaseh so odprti marsikje
le do devetih zvečer, ponoči pa pešci nemoteno hodijo mimo spuščenih zapornic.
Nič čudnega ni če je tudi v Belgiji mnogo nasprotnikov lova na ptice pevke, in sicer ne le med ornitologi in prijatelji živali, temveč zlasti med kmeti, Leti so že zdavnaj spoznali posledice, če poklicni ptičarji nastavljajo zanke na njihovi zemlji. Naravno ravnotežje je pokvarjeno, kmetje porabijo znatno več zatiralnih sredstev, s katerimi škropijo posevke in sadovnjake, da bi jih obvarovali pred škodljivci, to pa stane mnogo denarja.
«Zares čudna reč v tej naši deželi,« povzemamo po nekem bruseljskem listu. «Država daje sredstva za snemanje vzgojnih filmov, ki učijo mladi rod, kako je treba zaščititi koristne ptice. Kmetom, prizadetim zaradi množice rastlinskih škodljivcev, ki bi jih sicer ptiči uničili, plačuje odškodnino, hkrati pa še nadalje izdaja dovoljenja za lov na ptica.«
Ameriška filmska igralka Linda Dafnell, ki sicer že nekaj časa ni več nastopala, je v soboto umrla zaradi opeklin. Ko je spala pri neki prijateljici, je izbruhnil požar. Vsa prizadevanja zdravnikov je niso mogla rešiti. Imela je 43 let. (Slika je iz časov njenih največjUl uspehov)
V	starosti 97 let je umrla v Nici Augustine Otero, ki je bila v svojih mladih letih poznana kot «Iepa Otero« in je bila prijateljica kraljev in cesarjev. Z darili si je pridobila ogromno bogastvo, ki ga je pa v igrah zapravila.
V	začetku prve svetovne vojne se je iz Pariza umaknila na Modro obalo, umrla pa je zelo uboga
Zbor «Branko ICrsmanovič« se je vrnil s turneje v ZDA BEOGRAD, 12. — Zbor beograjskih študentov «Branko Krsma-novič» se je vrnil s tretje turneje po ZDA, kjer je v 70 dneh priredil 54 koncertov. Kritiki newyorških, ivashingtonskih in drugih listov so dali zboru vse priznanje, splošno mnenje pa je, da je bilo to tretje gostovanje v ZDA zelo uspešno in da je zbor ponovno potrdil svoj prejšnji ugled z izvajanjem številnih del iz klasičnega in domačega repertoarja. Zlasti topla so bila srečanja jugoslovanskih študentov t izseljenci in ameriškimi državljani jugoslovanskega porekla v vseh krajih, ki jih je zbor obiskal.
Italijanski pevci v Beogradu
V narodnem pozorištu v Beogradu bodo od 17. do 20. aprila gostovali razni italijanski solisti. Na sporedu sta operi Lucia di Lammermoor in Seviljski brivec. Režiser obeh predstav je Augu-sto Cardi, dirigent pa Emllio Su-vini, Beograjski publiki se bodo predstavili pevci: Elvida Terracu-tu, Margherita Guiglelrjti, Franca Rigato, Gino Belloni, Giorgio Ma-relli, Mario Mattioti, Giuseppe Modesti, Gianfranco Pastine, Franco Piva, Luigi Pontaggia in Enzo Sordello. Ne bi mogli reči, da so prav vsa ta imena posebno znana.
Krleža cktobra na Dunaju na mednarodnem sestanku pisateljev
Avstrijsko združenje Za literaturo bo priredilo oktobra na Dunaju razgovor za okroglo mizo na temo »Naše stoletje in njegov roman*. Sporočili so, da je sodelovanje na tem mednarodnem pisateljskem sestanku obljubil tudi Miroslav Krleža. Napovedali so se še Aleksander Tvardovski in Georgij Bondarev iz SZ, Ladislav Mnacko (CSSR), Withold Gomgrotvicz in Roman Karst (Poljska), Elias Canetti (Velika Britanija) ter književniki iz Italije, Madžarske, Nemčije in Francije.
Se ta mesec bosta pevska zbora «Lino Marianh iz Pulja in «Fratellanza» z Reke odpotovala na krajšo turnejo v Videm in Gorico. Pevci se bodo predstavili z desetimi narodnimi pesmimi iz Istre in Reke. Pri organizaciji tega gostovanja sta sodelovala tudi italijanska unija za Istro in Reko ter reški in puljski italijanski klub.
JAPONSKA IN POLOŽAJ V VIETNAMU
Omahljiva zaskrbljenost odgovornih činiteljev
Po zamenjavi na vladnem krmilu, je bil, kljub nasprotnim napovedim, storjen korak nazaj ■ Očiten vpliv japonskih obveznosti do ZDA tudi v stališču Tokia do vietnamske krize ■ Nasprotna razpoloženja med prebivalstvom
TOKIO, aprila. — Po blagi zimi, ki se je samo kratek čas tokijskim otrokom pokazala v svojem belem plašču, ni jim pa omogočila, da bi se v njegovem okrilju dalj časa zabavali, je nastopila nenavadno sveža pomlad z motnjami, spričo katerih je ena največjih atrakcij Japonske — cvetenje češenj — zakasnila za nekaj dni.
Tudi politično življenje je imelo svojo blago zimo in kar preveč svežo pomlad. Novembra, decembra in januarja, potem ko je prišlo do zamenjave na vladnem krmilu, so bila napovedana stališča novega, aktivnejšega in bolj neodvisnega delovanja te velike in najbolj razvite azijske dežele v pogledu zbliževanja, u-reditve odnosov s sosedi, kot tudi glede nudenja pomoči manj razvitim azijskim ter ostalim deželam. Pomlad pa je, lahko bi rekli, te pobude ter izrečene namene nekako zamorila. In celo bi bilo moč reči, da je bil v zvezi z omenjehimi pobudami storjen korak nazaj. Popolna normalizacija odnosov s Kitajsko, proti kateri Japonsko neogibno potiska njen lastni razvoj, je še vedno ostala izven obsega njenih trenutnih ambicij, vtem ko je še veliko vprašanje, ali se bosta vsaj trgovinska in kulturna ! izmenjava ohranili na dosedanji ravni.
Pokazana je bila od strani Japonske tudi pripravljenost, da bi posredovala v zvezj z reševanjem malezijskega spora, vendar je doživela — kar tu ni ostalo neopaženo — občuten neuspeh, ko je sredi priprav Japonske in njenega zunanjega ministra za izpolnitev omenjene naloge le-ta bila poverjena zunanjemu ministru Tajlanda. Tako se je trenutno Japonska morala umakniti v ozd a n je, včndar v upanju, da bo ponovno nastopil trenutek, ko jo bodo naprosili za njene dobre Usluge.
Vietnamsko. vprašanje pa je ob koncu zime in pomladi sprožilo nad japonskimi otoki vetrove, ki bi se utegnili spremeniti v zelo nevaren tajfun za to o-krog 370 tisoč kv. km veliko in pregosto naseljeno deželo.
Ujeta v precepu med lastnim položajem in svojo politično u-smeritvijo — po eni strani z obveznostmi do ameriškega zaveznika in njegovih oporišč na njenem ozemlju, kot tudi glede čedalje močnejših, čeravno relativno še vedno precej redkih glasov ameriške administracije o nujnosti njenega večjega prispevka za «obrambo svobodnega sveta«, po drugi pa z nujnostjo, ki jo narekuje ekonomska ekspanzija, s svojo krepko prisotnostjo na področju vega kontinenta in pa z lastno varianto ((obrambe svobodnega sveta«, s pomočjo katere bi se temelje razširitve vpliva drugačnih oblik družbene ureditve raje oprlo na politične, gospodarske in kulturne vrednote kot pa na oboroženo angažiranje — se Japonska v teh dneh kaže kot akrobat na žici, ki zbuja videz nestabilnosti, čeprav bi bilo moč reči, da na njej še kar varno stoji.
Kar zadeva Vietnam in še posebno prisotnost ter akcije ameriških oboroženih sil v tem predelu sveta, je Japonska vse do zadnjih dni zbujala vtis sicer zaskrbljenega, ne pa tudi življenjsko zainteresiranega opazovalca. Zaskrbljenost je prihajala do izraza v občasnih debatah parlamenta, pogostoma tudi v dokaj ostrem pisanju časnikov ipd. Ali je to bil odsev politične konstelacije po svetu in na Daljnem vzhodu?
Raztegnitev vojaških operacij proti severu in pa, še posebno, uporaba ((neškodljivih« plinov v borbah sta vsekakor morali razgibati tudi japonskp politifino prizorišče. Začel se je proces o-stre polarizacije na dva tabora. Eden od teh — vlada, vladna stranka in del javnosti — spričo omenjenih dogodkov ne skriva svoje zaskrbljenosti. Dejansko je potihoma celo naklonjen pobudam onih, ki glavni vzrok trenutne situacije v Vietnamu vidijo v prisotnosti tujih sil na nje-govem ozemlju. Vendar pa ne kaže niti želje niti poguma, da bi oboroženo intervencijo vsaj ne odobraval, če že o obsodbi ne more biti niti govora.
Novo in aktivnejše angažiranje Japonske pa je moč zaslutiti na ostalih mirnih in nemirnih področjih azijskega Vzhoda, v kolikor je bilo ustrezno ((okrepljeno« zaledje (normalizacija odnosov i južno Korejo ter odobritev posojila Tajvanu v znesku 150 milijonov dolarjev), ki je pred tem zaviralo japonske pobude. Tako
naj bi se obenem nadalje tudi u-stvarjala nova podoba o Japonski v očeh ljudi jugovzhodne A-zije, ki še vedno — kot je te dni zapisal neki japonski učitelj, - ki je potoval po deželah Azije — v Japonski ne vidijo prijatelja.
Prvi pomladni dnevi pa so po drugi strani tudi pokazali, da je dokajšen del Japoncev vendarle pripravljen iti na ulico in v obliki ne ravno nežnih spopr,-dov s policijo in pripadniki desni, čarskih organizacij izraziti svoje nerazpoloženje proti temu, kar se dogaja v Vietnamu. Okrog pet ti. soč delavcev, nameščencev in drugih je v zvezi z vietnamskimi dogodki demonstriralo v središču Tokia, pozivajoč ZDA, da prene-
hajo s svojim oboroženim poseganjem v spor, ki je predvsem stvar samega vietnamskega ljudstva. Do manjših demonstracij pa malone sleherni dan prihaja tudi v ostalih mestih Japonske. In zdi se, da se bodo še bolj širile in krepile.
Hkrati se približujejo tudi volitve za izvolitev polovice članov gornjega doma parlamenta, ki bodo najpoprej v drugi polovici junija. Naslednji meseci bodo, potemtakem, na Japonskem obeleženi s še močnejšimi spopadi v pogledu reševanja nekaterih najvažnejših vprašanj japonske notranje in zunanje politike, kot je to bil primer doslej.
B. VASILJEVIČ
Stane Raztresen kot Kristus v «škotjeJoškem pasijonu«, ki ga te dni Slovensko gledališče uprizarja v Kulturnem domu
NA MEDNARODNEM TEKMOVANJI! V ŠVICI
Celjski komorni zbor odnesel drugo mesto
Pred nekaj dnevi so se skozi Gorico vračali •v - domovino pebci Komornega zbora' iž Celja. Vračali so se izr Švice, kjer so z uspehom nastopili na mednarodnem pevskem tekmovanju v Montreuxu. Komorni zbor iz Celja Goričani zelo dobro poznajo, saj je nastopil pred leti v prosvetni dvorani, lani decembra pa je na znanem mednarodnem pevskem tekmovanju itSeghizzi« dobil prvo mesto.
Celjske pevce so že■ lani, po zmagi v Arezzu, povabili organizatorji tekmovanja v Mon-treuxu na svojo prireditev. Letos so to vabilo Celjani dobili V drugo in so se tekmdvanja udeležili, ker jih je, kot sami pravijo, opogumil uspeh v Gorici.
Montreux je turistično mesto, zelo znano letovišče ob Ženevskem jezeru v francoski Švici. Letošnja prireditev pevskih zborov je bila druga, te vrste in-ncšsi nas%)V' vRericontres chornles in-
1,1,1.'""»»mm......»»»miniti...................................................
lllmlm»»lm»»•Im»t»»m»»»mtlt|lm»m»»»»mll■■l»»l!l■tl■I»»m»»mt»l■mm»»»m»»»mm»»ti■ll
DVE GRADNJI OB BELEM NILU RUŠITA STARE PREDSODKE
Kako Sudanec, še napol nomad, postaja
industrijski delavec
Neznatno mestece kolib dobi najprej elektriko, nato pa veliko tovarno cementa - Zagrebški tehniki so z domačini zadovoljni, ker so marljivi
LEPI USPEHI TREH REŠKIH ZDRAVNIKOV
Kirurško zdravljenje Parkinsonove bolezni
Za kirurške posege v možganih izdelal svoj aparat
KARTUM, aprila. — Rabak je majhno mestece, šteje nekaj tisoč prebivalcev in leži na desnem bregu Belega Nila, kakih 350 km nad Kartumom Do pred poldrugim letom je to mestece bllq brezpomembno naselje hišic iz blata in slamnatih kolib. V vsetn mestecu sta bili le ena delavnica, ki Se je ukvarjala s predeldvo bombaža, in ob njej oljartia. Toda tako prvo kot drugo ((podjetje« nista predstavljali kdove kaj, kajti tovrstna ((podjetja« najdemo povsod kodek se raztezajo sudanski bombažni nasadi.
Na drugi strani reke, nasproti Rabaku, pa je- -mestece Kosti, ki je upravno in,.1 trgovsko središče tega centralnega sudanskega področja.' KOstl pa je tUdi glavno križišče notranjih sudanskih selitev, ki niso majhna, kajti dgl sudanskega prebivalstva je še vedno nekako nomadskega značaja, pogojenega zaradi strukture gospodarstva. Prebivalstvo živi še vedno v okviru plemen, ki se od časa do časa selijo zaradi pašb, sezonskih del itd.	,.,,w
življenje je v tem delu Sudana teklo mirno in monotono;,. Sedaj pa se je nenadoma v Rabaku nekaj premaknilo. Najprej je do te^a majhnega središča prispel daljnovod, ki bo kraju dovajal električni tdk. Nato pa se je ko, nec minulega leta in v začetku tega leta začela tu gradnja velike tovarne cementa. Pravzaprav so v decembru in januarju postavili šele temelje novega podjetja! Oba objekta — daljnovod in tovarno cementa — pa gradijo jugoslovanska podjetja v glavnem na temelju sredstev dolgoročnega kredita, ki ga je Jugoslavija odobrila Sudanu.
Kako to, da so se Jugoslovani lotili del tu ob Belem Nilu? Zagrebško zunanjetrgovinsko podjetje «Ingra» se je sredi, lanskega leta obvezalo za gradnjo tovarne cementa, vendar šele tedaj, ko je investitor ugotovil, da mu v močni mednarodni konkurenci more poveriti dela, ker so pogoji podjetja ttlngra« sudanskemu partnerju najbolj Ustrezali. Izvedba gradbenih del, oprema, montaža strojev in začetno poskusno delovanje — vse to bo terjalo dva milijona in pol funtov.
Glavni dobavitelji opreme za cementarno v Rabaku so jugoslovanska podjetja «Djuro Djako-vič«, «Rade Končar« in ((Litostroj«. Gradbena dela ter jeklene konstrukcije bodo opravila zagrebška podjetja ((Tehnika«, »IhdustfO-montaža« ter «Jugomontaža». Gre za gradnjo Velikega podjetja, kajti zmogljivost' nove cementarne bo znašala sto tisoč ton cementa na leto. Poskusno obratovanje se bo začelo, po sedanjih predvidevanjih, čez leto dni.
Drugi večji objekt — daljnovod —, ki je že v zaključni fazi
rriiiiiiiiiiinliiiimiimiirmiiMimmimiiiiiiiiimi im umni  .....................»milimi  
hvaležne naloge. Ne zamenjujte stremljenja po zdravem ugledu s
REKA, aprila. — Prof. dr. Franjo Jelašič, upravnik nevrološko-psihiatrične klinike reške medicinske fakultete ob sodelovanju svojih dveh sodelavcev nevrologov dr. Jerka štampalija in dr. Djor-dje Sepčiča že skoraj leto dni uspešno zdravi Parkinsonovo bolezen s tako imenovanim stereo-taksičnim posegom. Kakor se zdi, se, tovrstno zdravljenje bolnikov, ki bolehajo za Parkinsonovo boleznijo, vrši edino na reški kliniki in nikjer drugje v Jugosla viji.
Parkinsonova bolezen, Imenovana tako po angleškem zdravniku, ki Jo je prvi opisal, je, kot menijo, povečini posledica ali prebolelega vnetja v možganih ali posebnih patoloških sprememb, katerih vzroki pa doslej še niso znani. To bolezen označuje močno drhtenje obeh ali ene polovice telesa ter neelastičnost mišic. Bolezen preprečuje bolnikom tudi najbolj enostavne gibe. človek, ki je zbolel za Parkinsonovo boleznijo, se ne more n.pr. zapenjati, ne more celo prinesti žlice do ust in podobno,
Parkinsonovo bolezen so vse do pred nekaj več kot desetimi leti zdravili le z raznimi zdravili. Bolje povedano, skušali so jo zdraviti, kajti praktično je bila bolezen neozdravljiva in če se je zdravljenje začelo v samem začetku, se je bolezen le nekoliko
Laurie Davey je bila do pred kratkim prodajalka sadja in zelenjave. Opazil pa jo je filmski producent Michael Anthony in danes je dekle že filmska igralka.
zavrla, nikoli pa ozdravila. Sele po drugi svetovni vojni so Američani začeli z uspehom pobijati Parkinsonovo bolezen s stereo-takso, pridružili pa so se jim nato še nekateri nevrokirurgi na Japonskem, Švedskem, v Franciji, Nemčiji in še ponekod drugod. S tem pa je nastalo več sistemov precej dragih aparatov in tudi nevrokirurških posegov.
Zanimivo je, da je reška apara. tura za kirurške posege v tem primeru izdelana 'j>o načrtih prof. Jelašiča in njegovih sodelavcev in da so jo izdelali v nekem reškem podjetju. Poleg tega Je zanimivo, da je ta aparatura mnogo cenejša od tujih in da hkrati v ničemer ne zaostaja za njimi. Ima celo nekatere prednosti. Aparatura je stala le okoli sto tisoč dinarjev, švedska aparatura rt.pr. pe stane okoli 25.000 švedskih kron.
Stereotaksa je, kot pravi prof. dr. Jelašič, zapleten in precizen poseg nevrokirurga v človeške možgane. Najprej se z roentgen-skimi žarki nato pa s preciznimi računi ugotovi in lokalizira obolelo jedro v možganih, nato pa se to jedro s posebno iglo uniči. Ta kirurški poseg je za obolelega človeka mnogo bolj znosen od klasične operacije, ki je včasih v kakem delu možganov praktično celo neizvedljiva.
Značilno je, da se s stereotakso takoj opazi doseženi uspeh kirurškega posega. Pri obolelem človeku, če je poseg uspel, koj preneha značilno drhtenje in tudi negibnost mišic se kmalu preneha.
Prof. Jelašič pravi: «Do sedaj smo izvršili 60 takšnih kirurških posegov in v 80 odst. primerov je bil dosežen popoln uspeh, pri ostalih 20 odst. primerov pa je bil dosežen delen uspeh, vendar z znaki izboljšanja.«
Pomembno je pri tem še naslednje dejstvo: en takšen kirurški poseg stane n.pr. v Italiji 600.000 lir, v Zahodni Nemčiji 4.000 mark, v ZDA od 1500 do 2000 dolarjev, na Reki pa vsega — okoli 30.000 dinarjev.
Prof. dr. Jelašič s svojima dvema sodelavcema vrši stereotaksič-ne posege tudi pri zdravljenju posameznih vrst shizofrenije, hudih nevroz, psihopatij in nevralglj tri-geminusa. Tudi tu dosegajo presenetljive rezultate. Nekega pacienta n.pr., ki so ga 14 let zdravili zaradi shizofrenije in ga tako v ameriških, kot jugoslovanskih zavodih za umobolne proglasili že za brezupen primer, je prof. Jelašič s svojim načinom zdravljenja vrnil tako rekoč v normalno življenje. V kratkem bo ta dolgoletni pacient, za katerega ni bilo več upanja, zapustil bolnišnico.
MLADEN PETRINIC
gradnje, bo dovajal elektriko v Rabak iz Senara, ki je okoil 110 km oddaljen. Tudi gradnjo daljnovoda je prevzelo podjetje «In-gra«, konkretna dela pa vrši sarajevsko veliko podjetje »Energo-invest«. Skupna vrednost del tri materiala za daljnovod bo 1 zna7 šala v celoti okčli pol milijona funtov. Ko bo daljnovod zgrajen, bo večino električne energije porabila nova velika cementarna, preostanek pa bo šel v široko potrošnjo v obeh mestecih,1 Rabaku Tn 'Kostiju.	'‘'Kubu
ki vodijo gradbena dela. Vse kon1 kretne probleme na samem gradbišču' — probleme, m niso majhni, če upoštevamo težke tropske pogoje dela — jugoslovanski strokovnjaki kar dobro rešujejo. Najtežji problem, katerega rešitev pa ni odvisna od njih, je počasen prevoz potrebnega materiala najprej iz Jugoslavije do Port Sudana, nato pa, kar je najtežje, od tod do gradbišča.
In vendar je v vsem tem podvigu nekaj novega, pozitivnega. Gre za nove izkušnje: intenzivno vzdušje, ki je intenzivno tudi za evropska merila na tolikšnem gradbišču, saj se gradbišče razteza na obilnih desetih hektarih površine, je razbilo monotonijo Rabaka in vneslo dinamiko življenja na vsem tem področju. V tej fazi gradbenih del vršijo jugoslovanski strokovnjaki v glavnem le nadzorstvo nad deli, ki jih po njihovih navodilih uresničujejo sami sudanski delavci. Le pri najbolj zapletenih strojih so vedno poleg jugoslovanski strokovnjaki, ki stroje upravljajo. Kaže pa, da bodo tudi Sudanci, ki sedaj le «asistirajo», kmalu sposobni prevzeti vlogo jugoslovanskih strokovnih delavcev. Na tak način gradbišče predstavlja hkrati pomembno praktično šolo, v kateri
se sudanski delavci usposobljajo za delo v bodoči industriji.
Jugoslovanski strokovnjaki, ki grade daljnovod In cementarno, opažajo,- da je pri sudanskih ljudeh prišlo do velikih, sprememb: iz primitivnih nomadov se ljudje brez vmesnih faz spreminjajo v industrijske delavce in to celo ■ brez večjih težav, ki bi jih bilo pričakovati. Izkušnje jugoslovanskih strokovnjakov sicer dokazujejo, da so določene težave v tem procesu nujne zaradi družbenih, tradicionalnih; in zgodovinskih činrteljtfv, ilertttar * kažč šu{ danskt ‘človek'v teft* TgžkiR' jAč#*1 jih dila lizitedritr' zdfžljfWšrffii marljivost. S tem sudanski delavci demantirajo stare evropske predsodke o Sudancih kot malomarnem ljudstvu, ki da nima volje do dela.
MILENKO BABIC
Odrezano roko so prišili
DENVER, 12. — Osem kirurgov ob asistenci številnih pediatrov in bolničark je z operacijo, ki je trajale 5 ur, ponovno prišilo triletni deklici roko, ki ji jo je pri prometni nesreči dobesedno odtrgalo. Dan po operaciji so v bolnišnici mnenja, da je operacija uspela.
Deklica je bila z materjo v avtomobilu, ko je. pridrvel vlak. Zdi se, da je deklici ((prerezalo« roko med komolcem in ramo razbito teklo avtomobila. Deklico so odpeljali v Dolnišnico in za njo prinesli še roko, ki so jo našli med razbitinami. Tu so roko očistili; jo nekaj časa hranili v hladilniku, dokler niso vsega pripravili za operacijo in nato začeli z operacijo. Zdravniki menijo, da bo verjetno potrebna še ena operacija, da- bi ročica postala popolnoma normalna. Kakor zatrjujejo, je le redka taka operacija pri tako 'majhnem otroku uspela.
ternationaleS de Monizem«. Prireditev je trajala od 3. do 7. a-prila. Na tej prireditvi to nasto-pili izključno povabljeni zbori, prireditev je imela zelo velik uspeh, saj še je v koncertnem paviljonu zbralo vsak večer nad tisoč ljudi. Nastopilo je petnajst zborov iz najrazličnejših dežel.
3.	aprila so nastopili: švicarski zbor uLe choeurs de Chailly«, nemška moška zbora «Einigkeit« und «Fluegelrad» iz Koelna. italijanski zbor «AtniCi della mušica« iz Inzaga, švicarski zbor nMaitrisc de St. Pierre aux Liens Bulleu ter grški mešani zbož iz Korinta.
4.	aprila so nastopili nemški zbor «Sport und Kulturvereini-gung - Gesangabteilung4 iz Moer-feldna, italijanski zbor aCoro scaligero Dell'Alpe» iz Verone, nemški ženski zbor «Lj/ra» iz Remscheida in Komorni zbor iz Celja.
V torek, 6. aprila pa so nastopili sledeči:	italijanski zbor
dSčuola polifonica B. Della Ro-veres iz Savane, nizozemski moški zbor iz Brunssuma, italijanski zbor nCarale Luigi Gazzotti« iz Mod ene in angleški študentski zbor «The London Študent Corale«.
Na zaključnem večeru pa so nastopili angleški zbor «Skertdn County Secondary Schooh iz Lancastra, finski zbor «Mieskuo-ro Luulajat« iz Tampera tn še enkrat Komorni zbor iz Celja, ki je nadomeščal poljski zbor «Harfa» iz Varšave ki je v zadnjem trenutku odpovedal sodelovanje zaradi finančnih težav.
Tekmomanje je bilo popolnoma svobodno, brez obveznih pesmi ali kategorij, torej v zelo težkih pogojih. Žirijo so sestavljali prof. Rudolf Matz iz Zagreba, dr. Alberto Basso iz Turina in Roger Vuataz iz Ženeve. Zmagali so londonski študentje «The London Študent Comle«, dmgi pa so bili, s samo eno točko razlike — Celjani.
Prvi večer so pevci iz Celja peli tele pesmi: Marko Taj-čevič sKomitske pesme« in ePjes-nie iz Gradišča«, Jakov Gotovac ((Jadovanka ta -'-teletom« in «MomčetO bez frunčeto«, Franca boben«, Rado Tomc
«Teče mi vodica«, Predrag Milo-. ševič tNe sedi, Djemo«, Stevan Mokranjas «X1 rukovet» in «Pesme iz Južne Sr bije«.
Na drugem koncertu (na katerem so nastopili ker so jih že prvi večer smatrali za enega izmed najboljših zborov na tekmovanju) pa so imeli drugačen spored, in sicer: Josquin-de Preš «El grillo«. Joannes Croce eCantate Domino», Jacobus Gallus uLaus et perennis gloria« in «Donne, venite al ballo«, Rado Simoni ti «Ljubavne rezijanske pesmi» in medjimurska «DiI dil duda«.
Komorni zbor iz Celja je tako tudi v Švici, po zmagah v Arezzu in Gorici, potrdil svojo odlično kvaliteto in mednarodni sloves. Prihodnjega 16. maja bo zbor nastopil v Goettingenu v Nemčiji na tekmovanju »Saen-gerbund Nordtoestdeutschland — Chorfest 1965«. Celjanom želimo uspeh tudi na tem tekmovanju, hkrati pa izražamo željo, da bi jih kaj kmalu slišali v Trstu in Gorici.
m. w.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če hočete Izpolniti vse svoje naloge, reorganizirajte svoje poslovanje. Mnogi bodo koristno uporabili vaše nasvete.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Na svojem delovnem mestu boste uveljavili nove metode dela. Nikakor ne
dovolite, da bi v nekem delikatnem
vprašanju kdo bistveno vplival na vas.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zaradi premajhnega smisla za kritičnost, utegnete doživeti znaten finančni neuspeh. Ne zaostrujte odnosov v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Izreden smisel za požrtvovalnost vam bo omogočil uresničitev obsežnega načrta. Potrudite se in bodite bolj družabni.
LEV (od 23.7 do 22.8.) Težnja za
HOROSKOP

kolektivnim delom se bo spričo novih interesov še povečala. Z največjo lahkoto boste uveljavili svoj novi čustveni načrt.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne kažite prevelikega navdušenja za naloge, ki bi vas predolgo časa zaposlovale. Zelo primerno vzdušje za sklepanje novih prijateljstev.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite bolj oprezni kot sicer ln preden kaj podpišete, zahtevajte ustrezna zagotovila. Ne obujajte starih sovražnih razpoloženj.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Poiščite si nekoga, ki bi vam pomagal pri izpolnjevanju neke ne-
škodljivo ošabnostjo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Skušajte svoje poklicno delovanje s pomočjo spretne propagande še razširiti. Dobra knjiga vam od časa do časa ne bi škodila.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Obstaja nevarnost večjega spopada med vami in tekmeci, pri čemer pa ne boste smeli uporabiti katerega si bodi orožja. Ne odlašajte z izpolnitvijo neke obljube.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Usmerite vse svoje napore samo proti enemu cilju. Skušajte že danes varčevati, da bi si lahko privoščili prijetne počitnice.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne izdajajte nekega trdnega zavezništva zaradi kratkotrajne koristi. Deležni boste zelo prijetnega obiska.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Novi pevci; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13,30 Glasba po željah;
17.00	Ansambel Vallisneri; 17.20 Italijanščina; 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Schumann: Koncert v a-molu;
19.00	D. Alfghieri: «Vita Nova«; 19.15 Trio Thelonius Monk; 19.30 Postni govori; 19.45 Kitarist Al-meida; 20.00 šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Ivo Cesnik:. «Nj(va»; 22.30 Godalni orkestri; '22.55 Komorna glasba.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke-box; 13.30 Oglejsko srednjeveško cerkveno gledališče! 14.00 Tržaški jazzovski krožek; 14.25 D. Dardi: Leonor Fini; 14.35 Furlanske popevke.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisan spored; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Od opere do opere; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 šola in življenje; 14.20 Mladinski zbornik:	15.00
Lahka glasba; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 17.10 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Lucla Altieri; 19.30 Prenos
TOREK, 13. APRILA 1965
RL; 22.15 Orkester Blach; 22.40 Telemannov koncert za klavičem-balo in godala:
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna glasba; 10.30 šola; 11.00 Sprehod. skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi; 11.30 Romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne u-metnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Slmf. koncert; 18.55 Nabožna oddaja; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Gpldoni: »Beneški odvetnik«; 22.35 Plesna glasba.
II.	program
8.00 Jutranja , glasba; 9.35 Glasbeni program; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Glasbeni koktail;. 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Basist Boris Krištof; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Nagradno tekmovanje »Pozor na ritem«; 2140 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III.	program
18.30	Družbene vede; 18.45 Mar-tinujeve skladbe; 19.13 Tuji periodični tisk; 19.30 Schubert in Debussy; 20.40 Na sporedu Stravinski; 21.20 Haydnova komorna glasba; 22.20 Radijska črtica.
Slovenija
8.05 Zadovoljni Kranjci; 8.55 Radijska šola; 9.25 Iz Savinove opere Lepa Vida; 9.45 Orkester Morton Gould; 10.15 Glasbeni sejem;
11.00	Nimaš prednosti!; 12.05 Samonikle rastline za vrt; 12.15 Črnske duhovne pesmi; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola;
14.35	Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17405 Koncert po željah;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Solisti; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pianist Leon Engelman; 20.20 E. Sehdfer; Pikadon; 21.20 Serenad-ni večer; 22.10 Popevke; 23.05 Nočni koncert.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 19.15 Likovne umetnosti; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »Omerth«;
22.35	Umetnost ln slovstvo; 23.05 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Najbolj u-spele prireditve; 21.45 Revijski program; 22.10 Dostojevski: «1-diot« — 3 nadaljevanje; 23.15 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
NEKOČ NA GORIŠKEM
Piše MARKO WALTRITSCH
V
Črna kronika v aprilu 1914
Ko prebiramo nekdanje slovenske časopise, lahko ugotovimo, da so tudi v preteklosti imeli naši ljudje opravka z več ali manj sličnimi problemi kot jih imame danes. Prišli so nam v roke časopisi od aprila 1914 in v njih smo ugotovili, da so ‘bili takrat, prav tako kot danes, na dnevnem redu ropi, samomori, aretacije, nesreče. Poglejmo malo nazaj v preteklost in marsikdo izmed sta. rejših bralcev se bo opisanega dogodka spomnil.
Nekaj dni pred veliko nočjo ja skupina običajnih neznancev vdrla v trgovino jestvin R. Trpr-na v Steverjanu. Očividno so ne-znanci hoteli lepo praznovati veliko noč, ker so iz trgovine od-t e sli kar 60 salam, nekaj slanina in kave ter 20 škatel sardin, vsega skupaj v vrednosti 400 kron. Isto noč so verjetno isti zlikovci odnesli tudi perilo, ki se je sušilo pred Terčičevo hišo. Vdrli so tudi v klet kolona Tinte in mu odnesli nekaj vina.
Na veliki petek so tatovi skušali oropati Korenovo trgovino v Gosposki ulici v Gorici, a podvig se jim ni posrečil, kajti odnesli .«•' le 3 krone.
Večji uspeh pa so imeli zlikovci v noči na veliko nedeljo, ko so obiskali trgovino mojstra Draščina na Kornu. To noč je delo v pekarni počivalo in to priliko so neznanci dobro izkoristili. Najbrž so se popoldne skrili v hiši, da so lahko zvečer nemoteno prišli v trgovino, kjer so pobrali precej denarja. Preden so odšli pa so se lepo najedli in napili, da je bil praznik popoln.
Zlikovci niso pustili pri miru niti kapucinov. V noči na 24. april so vdrli v njihovo cerkev ter navrtali tri nabiralnike za milodare.
Enega roparja pa je policija vendarle prijela. To je bil neki Hafbessen, ki je ukradel dve kolesi in ju nato zastavil v zastavljalnici. Prav tako je policija aretirala tri večkrat kaznovane »tičke« Franca Brajnika, Franca Ten-siga in Filipa Šuligoja, ker jih j« osumila tatvine v trgovini mojstra Šuligoja na Blančah.
Policija pa je imela precej o-pravka tudi z dokaj »gorkimi« ljudmi. Ker se nista hotela pokoriti ukazu policista, sta bila obsojena Josip Pavlin iz Šempetra in Franc Mučič iz Standreža; prvi je dobil en mesec, drugi pa pet. najst dni zapora. Zaradi nenravnih dejanj v javnosti je bil aretiran 19-letni Feliks Brajnik iz Standreža. Zaradi potepanja je bila aretirana neka Milič, stara 24 let, doma iz Zagreba. Zaradi javnega nasilstva je bil aretiran italijanski državljan Umberto Calligaris iz Vidma.
Prve dni aprila 1914 so bile mestne volitve. V teh dnevih je bilo v mestu več pretepov in žrtev napada s strani nekaterih prenapetih pristašev italijanske stranke je postal odvetniški kon. cipient Slovenec dr. Treo. Njegove napadalce je policija prijela ter so prišli pred sodišče. Tu so bili takole obsojeni: Bratuš na 48 ur zapora, Arturo Pallich na 30, Vittorio Vittori in Pelizon pa na 10 kron globe.
Sodišče je v tistih dneh prav tako obsodilo nekega Angela For-nizzija na 7 mesecev ječe, ker je bil ponaredil menice.
Veliko senzacijo pa je v tistih dneh vzbudila avtomobilska nesreča v Gosposki ulici. V torek 21. aprila je šel po tej ulici dimnikar Josip Strgar iz Cepova-na. Tu se je hotel izogniti tramvaju pa je prišel pod avto dr. Thome. Pri nesreči je bilo veliko strahu, kajti Strgar je imel le malenkostne poškodbe. Kljub temu pa je šel za nekaj dni v bolnišnico.
V	Doberdobu se je v tistih dneh ubil Ivan Gergolet. ki je padel s štiri metre visokega senika, kjer je hotel prenočiti. Gergolet je zelo rad zahajal v gostilno, pil je precej in ker se je vračal domov pozno ponoči, je tu pa tam spal kar na kakšnem seniku. Ob tej nesrečni priložnosti je plezal po lestvi, izgubil ravnotežje, padel na tla ter se ubil.
V	Dolu so sedeli v nedeljo 26. aprila številni domačini v gostilni. Prišlo je do stave, da je moč z rokami zdrobiti stekleni kozarec. V tem tekmovanju je hotel biti prvi 21-letni Viktor Ferletič, ki je sicer zJrobil kozarec, porezal pa si je pri tem roke tako, da je moral priteči v Gorico v bolnišnico.
DUNAJ, 11. — Karl Novak, mož obilnih 70 let, ki v nedeljo ne bi bil smel iti na nogometno tekmo, kajti njegovo srce ni prenašalo razburjenj. Tekma med «njegovim» moštvom «Sportkluba» in med e-najstorico kluba »\Vacker« se je bila komaj začela, ko je napadalec «Sportkluba» streljal v nasprotno mrežo, žoga pa se je od prečke odbila in gol je šel po vodi. Novaka je to tako razburilo, da ga je zadela kap. Vsi napori, da U ga spet oživili, so bili zaman.
4
13. aprila 1965
Vreme včeraj: najviSja temperauT" ra 17.2, najnižja 10.2, ob 19. url 14.6; vlaga 55 odst., zračni tlak 1009.2 stanoviten, veter 25 km severovzhodnik, sunki 40 km, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10.8 stopinje, padlo je 0.8 mm dežja.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 13. aprila
Ida
Sonce vzide ob 5.24 ln zatone ob 18.48. Dolžina dneva 13.24 Luna vzide ob 15.55 in zatone ob 4,41 Jutri, SREDA, 14. aprila Valerija
Danes »Pohod za mir“ od Sv. Jakoba do Rižarne
Pobudi so se pridružile nove organizacije in posamezniki
Danes bo »pohod miru* proti napadu ZDA na Vietnam. Pobuda za pohod je globoko odjeknila v mestu, kar pričajo tudi številni pristanki nanjo. »Pohod* prireja tržaški odbor iza mir, vključen v italijanski odbor svetovnega gibanja za mir, ki obstaja v Trstu že več let, in ne KPI, kot je objavil neki krajevni dnevnik.
Pobudi so se pridružili še UGI, sindikat delavcev Acegata, deželni tajnik CGIL Mario Bettoli, Glasbena Matica, notranja komisija Italsider, Zveza vojnih invalidov in injen predsednik Ukmar, krožek »Zvezda* iz Podlonjerja, predsednik SKGZ Boris Hace, zgo-niiški župan Jožef Guštin, slikar Rudolf Saksida in drugi kulturni delavcit
Odbor za mir sporoča, da se bo začelo zbiranje ob 17. uri na Trsu sv. Jakoba. Člani odbora, izvoljeni ljudski predstavniki, predstavniki strank, organizacij in u-atanov naj se zberejo pri časopisnem kiosku. Sprevod se bo pričel ob 17.30 s transparenti in napisnimi tablami ter pojde do Rižarne, kjer bo odbor nastavil na ljudstvo poziv.
Julijske krajine v Celovcu bo obsegala industrijske, obrtniške izdelke ter kmetijske pridelke, poleg tega pa bo deželna uprava dala na prireditvi tudi poseben poudarek turističnim zanimivostim deželnega področja.
Udeležba dežele na sejmu v Celovcu
V Vidmu so se sestali predstavniki gospodarskih krogov iz Trsta, Gorice in glavnega mesta Furlanije, da bi razpravljali o skupnem nastopu dežele Furlanija-Julijska krajina na skorajšnjem koroškem sejmu v Celovcu. Predstavniki prizadetih gospodarskih zbornic so se sporazumeli, da bodo uredili vse potrebno, da se gospodarske zmogljivosti nove dežele Furlanija-Julijska krajina predstavijo skupno na tem velesejmu. Tako je bilo domenjeno, da bodo prizadeti krogi za prihodnje leto dali zgraditi na celovškem sejmišču svoj lasten paviljon, letos pa bodo pristojni krogi iz Trsta, Gorice in Vidma organizirali skupno razstavo v manjšem paviljonu, ki ga je pred leti postavila na tem sejmu tržaška u-prava. Skupna razstava Furlanije-
Sestanek deželnih svetovalcev PSDI
Včeraj se je v Trstu sestala skupina deželnih svetovalcev PSDI ob navzočnosti deželnega tajnika Cesara, ki je poročal o razgovoru s tajnikom stranke . Tanassijem. Načelnik svetovalske skupine De-vetag je poročal o razpravi o deželnih proračunih v komisiji. Svetovalci so izrazili željo, da bi se razprava o proračunu v deželnem svetu čimprej zaključila.
Ta teden stavka delavcev ladjedelnice Sv. Marka
Ta teden bo nova stavka delavcev ladjedelnice Sv. Marka, za katero pa še ni napovedan dan. O stavki so se domenili predstavniki obeh sindikalnih organizacij kovinarjev, ker še niso dali iz Rima nobenih zagotovil, da bodo ladje delnico obnovili in s tem ohranili To bo že četrta stavka v ladjedel niči v ta namen poleg splošne mest ne stavke v obrambo ladjedelnice Včeraj se je pričela po vsej drža vi tridnevna stavka zdravnikov bolnišnic. V Trstu se tiče stavk samo upravne službe, tako da ne bodo zdravniki izdajali nobenih dokumentov.
Deželna komisija razpravlja o proračunu
Včeraj je prva komisija deželnega sveta nadaljevala razpravo o proračunih za leti 1964 in 1965, in sicer o posameznih proračunskih postavkah. Člani komisije so izglasovali razne popravke k postavkam, ki se tičejo odbomištev za kmetijstvo, za prosveto, za javna dela, za prevoze in turizem. Jutri se bo razprava nadaljevala ir. bodo obravnavali postavke, ki se tičejo odborništva za finance. Priča-
SESTA PREMIERA SG V KULTURNEM DOMU
«Veliki slovenski pasijon» v odlični izvedbi našega SG
Skladna igra celotnega pomnoženega ansambla v vzorni režij'i avtorja in režiserja prof. Mirka Mahniča - Laskavi komentarji občinstva
Našemu Slovenskemu gledališču jc poleg njegove splošno priznane prizadevnosti, ki se odraža samo v letošnji sezoni že s šestimi uprizoritvami, treba šteti v priznanje tudi dejstvo, da nam je v letošnji sezoni predstavilo v krstni izvedbi že tri slovenske novitete. Kot prva je bil na vrsti Kreftov dramatizirani Prešernov življenjepis «Po brezkončni poti», sledili sta enodejanki Tor-karjeva «Studentska soba» in Vugov «Bernardek» v okviru Večera slovenske sodobne dramatike, v nedeljo pa smo prisostvovali premierski predstavi tretje novitete — «Velikemu slovenskemu pasijonu». «Veliki slovenski pasijonu sestavljajo pravzaprav trije pasijoni: Soldaški mizerere, Kmečki rekvijem in Škofjeloški pasijon. Prva dva, ki ju. je slovenski ljudski pesmi
odru prvo odrsko postavitev, Škofjeloški pasijon, ki ga je prof. Mahnič priredil za oder po ohranjenem izvirnem besedilu v zapisu očeta Romualda, pa je bil tokrat prvič uprizorjen v poklicnem gledališču. Zaradi tega lahko upravičeno govorimo o «Velikem slovenskem pasijonu« kot o povsem novem, predvsem pa kot o povsem svojstvenem in izredno zanimivem slovenskem gledališkem delu, katerega vrednost ni mogoče ocenjevati z običajnimi merili za dramska dela. Vrednost uprizorjenih slovenskih pa sijonov je predvsem v njihovi dokumentarni značilnosti, v njihovem spomeniškem značaju in še zlasti v njihovi nepotvorjeni ljudskosti, kar velja predvsem za oba izrazilo slovenska in na slovanskih tleh nastala ljudska pasijona, za tretji,
. -	.	----------------- po slovenski ljudski pesmi in z	-j. -	. ,,,- •
kuje se, da bodo danes tudi odo-1 lastnimi dodatki napisal prof. Mir- I “Škofjeloški pasijon«, pa v tolhco, brili zakonski načrt o proračunu.' ko Mahnič, sta doživela na našem v kolikor predstavila ponaseno in
, v obliki procesi) z izvirno ljudsko
iiiiiiiiiiMiiiiiiin»riiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiMiniiiumMiiiiiiiiimiiiiMiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuniiiiimiiiimimiiiiiiimn domišljijo tolmačeno KHstUSOVO trp-
5 SEJE NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA	mmT^ovo?^mojTrsko obli-
kovani v priredbi prof. Mahniča, ki kot patina poudarja starinski izvor teh naših slovenskih ljudskih spomenikov.
j Seveda pa je bistvena sestavna 1 komponenta sijajne uprizoritve pa-I sijonov poleg njih spomeniške in jezikovne vrednosti tudi v njih odr-
Nagrade za najboljše šolske naloge ob proslavi 20-letnice osvoboditve
Zupan bo posredoval pri vodstvu papirnice v Štivanu v korist prizadetih delavcev - Prispevek mednarodni cvetlični razstavi
htevnosti, sploh prišlo, s številnim obiskom, ki ga ti trije pasijoni zaslužijo zlasti kot edinstveni spomeniki našega ljudskega izročila.
K predstavi se bomo še povrnili.
j. k.
Sinoči je bila seja nabrežinskega občinskega sveta, ki je med drugim odobril sklep odbora glede dodelitve nagrad za najboljše šolske naloge o odporniškem gibanju m 20-letnici osvoboditve. Ta predlog je postavil na eni izmed zadnjih sej socialistični svetovalec Caldl, odbornik Colomban pa mu je na sinočnji seji Izčrpno odgovoril ter je prečital okrožnico ministrstva za javno vzgojo glede proslav 20-letnice osvoboditve. Odbornik Co-
lomban je povedal, da občinska uprava predlaga, naj občinski svet odobri sklep, da se dodelijo dve nagradi po 5.000 lir za najboljši nalogi v slovenskih ln italijanskih osnovnih šolah ter dve nagradi po 10.000 lir za najboljši nalogi v slovenskih in italijanskih srednjih šolah v nabrežinski občini. Občinski svet je ta predlog soglasno odobril. (Kot smo že poročali je sklep o nagraditvi najboljših šolskih nalog ob 20-letnici osvoboditve pred kratkim
. ................................................................... ....................................................................II......Hilli Milili llllllll..........Illlllllltll...........I.....III
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Sprejet osnutek konvencije o ustanovitvi medicinske fakultete
45 milijonov lir določenih za potrebe prvega letnika, ki naj bi se začel že s prihodnjim akademskim letom - Svetovalca Calabria (KPI) in Pincherle (PSIUP) zahtevata postavitev spomenika odporniškemu gibanju v središču mesta
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so razen svetovalcev dr. Plncherlj, ki je glasoval proti, soglasno odobrili osnutek konvencije med tržaško občino, pokrajinsko upravo, univerzo, trgovinsko zbornico, Tržaško hranilnico, združenimi bolnišnicami in centrom za rakasta obolenja, s katero se te ustanove obvezujejo, da bodo prispevale svoj delež za ustanovitev medicinske fakultete na tržaški univerzi. Konvencija velja za 1 leto in se nanaša na ustanovitev prvih dveh letnikov medicine in kirurgije. Prvi letnik naj bi se začel z akademskim letom 1965-66.
Konvencijo in pomembnost ustanovitve v Trstu medicinske fakultete je obrazložil odbornik za šolstvo prof. Romano. Dejal je, da se Je tržaški občinski svet prvič u-kvarjal s tem vprašanjem že leta 1956. Leta 1959 pa je bil že ustanovljen posebni mestni odbor, ki je začel proučevati vsa vprašanja, ki so povezana z ustanovitvijo te fakultete. Odbornik je poudaril, da obstajajo že sedaj pri tržaški univerzi pri drugih fakultetah vsi pogoji za normalno delovanje prvih dveh letnikov medicinske fakultete. Poleg zanimanja mesta za to fakulteto, so bile odločujoče izjave, ki jih je minister za šolstvo Gui dal v parlamentu v zvezi z refor mo univerz, da so sedaj sklenili čimprej ustanoviti konzorcij, ki bo začasno upravljal prva idva letnika medicinske fakultete. Minister Gui je fzjavil, cla imajo sedaj vse tri beneške dežele samo medicinsko fakulteto v Padovi, ki ima preveliko študentov. Zato, je ugotovil minister, bi bilo treba ustanoviti medicinsko fakulteto na tržaški u-niverzi. To pomeni, da bo državna uprava, po ustanovitvi prvih dveh Jetnikov, v najkrajšem času poskrbela za vzdrževanje tudi medicinske fakultete s popolnim priznanjem vseh letnikov.
Konvencija določa, da se tržaška občina, pokrajinska uprava, trgovinska zbornica in Tržaška hranilnica obvezujejo, da bodo poskrbele za stroške za prvi letnik v znesku 45 milijonov lir. Združene bolnišnice in center za rakasta obo. lenja pa bosta dala na razpolago svoje zdravstvene naprave. Tržaška občinska uprava pa se še posebej obvezuje, da bo za letos prispevala največ 20 milijonov lir.
Večina predstavnikov svetovalskih skupin je takoj pristala na predlog odbora ter izjavila, da je treba čimprej storiti vse korake in sprejeti vse ukrepe za ustanovitev medicinske fakultete, ker je že znano, da se Videm poteguje, da bi medicinsko fakulteto ustanovili v Vidmu. Komunist Tonel je še pred začetkom diskusije predlagal, naj bi razpravo in glasovanje o konvenciji odložili na prihodnjo sejo, ker je potrebno, da se celotno vprašanje podrobno prouči. Istega mnenja je bil tudi svetovalec dr. Pincherle (PSIUP), ki je poudaril, da ni mogoče kar tako sprejeti tako važen sklep. Ta predlog je bil z večino glasov zavrnjen. Po razpravi je svetovalec Tonel I predlagal, naj bi prekinili sejo vsaj 1 za 20 minut, da bodo lahko vpra-'
šanje proučili, Zupan Je njegov predlog sprejel, nakar so po nekaterih kritičnih pripombah komunistov in dr. Pinchcrla predlagano konvencijo odobrile vse skupine razen dr. Pincherla.
Seja se je začela z odgovori odbornikov na vprašanja, ki so Jih postavili svetovalci na prejšnjih sejah. Odbornik za javna dela inž. Colautti je odgovoril na vprašanje, ki ga je svoj čas postavil komunistični svetovalec Calabria, v katerem je hotel vedeti, kaj je občinski odbor ukrenil za gradnjo spomenika odporniškemu gibanju v središču mesta. Svoj čas se je govorilo, naj bi bil ta spomenik postavljen na stopnišču «Giganti» v okviru preureditve tega stopnišča. Bivši podžupan prof. Cum-bat, ki je odgovarjal za javna dela, je obljubil, da bo občinski odbor našel primemo mesto za spomenik odporniškemu gibanju.
Sinoči pa je inž. Colautti Izjavil, da občinski odbor meni, da Je imenovanje Rižarne za narodni spomenik dovolj velik in zgovoren spomenik odporniškemu gibanju v Trstu. Svetovalec Calabria ni bil zadovoljen s tem odgovorom in je poudaril, da je dolžnost mesta, da zgradi v središču mesta spodoben spomenik vsem protifašističnim borcem, ki so padli v krvavi borbi proti fašistom in nacistom. Ker občinski odbor ni hotel sprejeti ponovnega predloga Calabrie, sta svetovalca Calabria (KPI) in dr. Pincherle (PSIUP) predložila resolucijo sledeče vsebine:
Tržaški občinski svet ugotavlja, da Trst doslej še nima spomenika, ki bi spominjal na odporniško gibanje; sklicujoč se na točne obveznosti, ki jih je odbor že večkrat sprejel, sklene, da se v spomin in v opomin zgradi v središču mesta spomenik odporniškemu gibanju, ter obvezuje odbor, da čimprej predloži svetu v odobritev zadevni sklep.
Odbornik za javna dela je odgovoril med drugim tudi na vprašanje komunističnega svetovalca Pahorja glede kopičenja najrazličnejšega materiala na nekem občinskem zemljišču v bližini Ulice Pra-to. Odbornik je zagotovil, da bo-bo poskrbeli za prepoved odlaganja materiala v omenjenem kraju. Odbornik za Acegat inž. Spaccini pa je zagotovil demokristjanskemu svetovalcu Stopperju, da se Je dogovoril z vodstvom Acegata za izdajo določenega števila brezplačnih voznih izkaznic na vseh mestnih progah najbolj potrebnim civilnim invalidom. Isti odbornik je na vprašanje komunističnega svetovalca Burla glede umika izdajanja mseečnih voznih kart delavcem izjavil, da je poskrbel, da bodo od slej dalje zadnja dva in prva dva dneva v mesecu namestili v stranskem vhodu sedeža Acegata v Ul. Bellini uradnika, ki bo v omenjenih dneh na razpolago delavcev od 15. do 19. ure.
Trčil je v avto in se prevrnil
Na pokrajinski cesti med Dom-vpra- > jom in Boljuncem pri nogomet-
nem igrišču se je v nedeljo popoldne dogodila prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. 36-letni Edvino Cosanz iz Ul. Fonda 34 je vozil fiat 600, v katerem se je peljal tudi 28-letni Al-do Hafner s Stare istrske ceste 27. Nenadoma je Cosanz trčil v zadnji del fiata 500 TS 26859, ki ga je pred njim vozil 38-letni Albin Sancin iz Boljunca šit. 233, zraven katerega se je peljala njegova 35-letna žena Marija. Zaradi sunka je Cosanzov avto zavozil na levo stran ceste in se prevrnil ter ob-stal s kolesi navzgor. Cosanz :n Sancin se nista poškodovala, Hafnerja in Sancinovo pa so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Sancinova se bo morala zdraviti 2 dni, Hafner pa 5.
odobril tudi mlljski občinski svet. Pričakujemo da bodo zgledu milj-skega in nabrežinskega občinskega sveta sledile tudi druge občinske uprave.)
Glede proslave 20-letnlce osvoboditve v Nabrežini moramo še omeniti, da bo 25. aprila ob 10.30 slavnostna soja občinskega sveta, na katero bo občinska uprava povabilu predstavnike krajevnih oblasti, partizanskih in drugih odporniških gibanj, Invalidov, vdov, deportirancev itd. in na kateri bosta govora v slovenščini ln v Italijanščini. Istočasno bo občinski svet sprejel skleo o imenovanju trga pred županstvom, ki se bo Imenoval Trg padlih za svobodo. Sledil bo mali sprejem na čast gostov, pred sejo pa bodo predstavniki občinske uprave položili vence ob spomenike padlim po vsej občini.
, V začetku seje Je župan sporočil, da se je vprašanje Izgradnje ljudskih stanovanj zganilo z mrtve točke ln da bodo z dodeljeno vsoto Verjetno lahko zgradili več kot dvanajst predvidenih stanovanj.
Na prošnjo svetovalcev Škrka ln Ettoreja je župan obljubil, da se bo pozanimal pri upravi papirnice v štivanu glede grožnje z odpusti in da se bo zavzel za pravice delavcev, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Na opozorilo svetovalca Marušiča glede pripravljalnih del za gradnjo naftovoda je župan obljubil, da bo odgovoril na prihodnji seji, odbornik Terčon pa ja pripomnil, da se je pred kratkim v Trstu ustanovil konzorcij prizadetih lastnikov in da bi bilo dobro, da prizadeti lastniki stopijo v stik z vodstvom konzorcija, ki bo branil njihove koristi.
Nato je občinski svet soglasno odobril prispevek občine v znesku 25.000 lir vodstvu mednarodne cvetlične razstave v Trstu za podelitev zlate kolajne nabrežlnske občine nagrajenim razstavljavcem. Pri tem je svetovalec Škrk predlagal, naj bi nabrežlnska občina sodelovala na tej razstavi in naj bi dala pobudo, da bi se je udeležili tudi obrtniki in kamnoseki lz nabrežin-ske občine s svojimi krasnimi izdelki.
ski zamisli in postavitvi, ki jo je prof. Mirko Mahnič rešil ne samo 2 izrednim darom za scensko razgibanost in za scensko učinkovitost, temveč tudi s tenkočutnim posluhom za pravo mero, za tisto zunanjo in zlasti notranjo zadržanost, ki daje blesk vsebinskemu bogastvu vseh treh pasijonov. Mahničeva režija, ki se je v sklopu scenske zasnove inž. arh. Viktorja Molke, kostumov Alenke Bartlove, glasbe Marijana Vodopivca in zlasti svetlobnih učinkov, odražala predvsem v skrbi za plemenitost jezika in komorno ubranost nastopajočih, ki je bila vseskozi vzorna, premišljena v zasnovi in dognana v detajlih. Jasno je bilo v njej občutiti ne samo njegov odnos do dela kot avtorja, temveč tudi kot človeka z veliko gledališko kulturo, kot esteta in kot temeljitega poznavalca in obdelovalca slovenskega narodnega blaga.
Pod njegovo skrbno in prijetno režijsko roko je tudi pomnoženi ansambel Slovenskega gledališča do skrajnosti vestno izpolnil svojo nalogo, in čeprav je v teh pasijonih kot pri malokateri drugi gledališki predstavi, poudarek zlasti na kolektivni igri, na harmoničnosti celote (Soldaški mizerere). so z močnimi kreacijami vendarle izstopali tudi nekateri posamezniki (Jožko Lukeš, Silvij Kobal in Edvard Martinuzzi v Kmečkem rekvijemu ter Stane Raztresen, Jožko Lukeš. Silvij Kobal, Nora Jankovič, Alojz Milič, Rado Nakrst in še drugi v Škofjeloškem pasijonu). Vsega priznanja vredni pa so sploh vsi nastopajoči, od naših poklicnih igralcev do amaterjev in statistov, ki so z vzgledno podrejenostjo režiserjevim hoienjem in s skrajno požrtvovalnostjo omogočili tako lepo uprizoritev. Se posebej zaslužijo priznanje tudi vsi nevidni delavci za odrom in zlasti razsvetljevalci, ki so s svojim napornim in tokrat še zlasti pomembnim delom ustvarili res čudovite svetlobne efekte.
Gledalci, med katerimi smo opazili tudi mnoge ugledne predstavnike italijanskega kulturnega, političnega in javnega življenja, so bili nad uprizoritvijo navdušeni in niso Sledili s priznanji nastopajočim in režiserju ter avtorju.
Predstave se nadaljujejo ves teden in prepričani smo. da bo naše občinstvo znalo poplačati ves trud ansambla in režiserja, pa tudi vse nemajhne napore vodstva gledališča, da je do uprizoritve «Velikega slovenskega pasijona« spričo
rriegove ugih za-
scenske, kostumske in drugih za-
iiiiHiiiiiniiiiMiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiniiiitMiiiimiiiiHiiiiiiiiniiiiimiiiMiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiHiiiiiiimi
HUDA CESTNA NESREČA PRI PORDENONU
Sinček in oče našla smrt pri trčeni u avta v drevo
Hudo ranjena tudi stara mati - Šofer in ostala dva potnika niso dobili nevarnih ran
Državna cesta «Pontebbana» pri Pordenonu blizu kraja Orcenigo je bila v nedeljo popoldne prizorišče tragične prometne nesreče, pri kateri sta izgubila življenje 23-letni Giuseppe Zogoni s Padrič pri Trstu in njegov dveletni sinček Doriano.
Okrog 17.40 je 25-letni Giovanni Armani lz Ul. Coroneo 1 vozil proti Trstu avtomobil fiat 1100, v katerem so se peljali omenjeni Zogoni, ki je v naročju držal Doria-na, njegova 25-letna sestra Maria Zogoni por. Gasparini, 18-letni Al-do Bartolich in 66-letna Dorianova stara mati Maria Vesnaver. Vsi skupaj so odpotovali iz Trsta v nedeljo dopoldne, obiskali sorodnike v San Quintinu in se popoldne vra. čali domov. Toda na cesti je dva od njiju čakala kruta smrt. Na ravni cesti blizu opekarne «Scala» je Armani začel prehitevati tržaški fiat 1100, ki ga je vozil 34-letni in-dustrijec Duilio Maniš s Kjadina. Mania se je z ženo Ceslro Viarmin in hčerko Tizlano tudi vračal proti Trstu.
Toda ko je Armani prehiteval Maniajev avto, je nasproti privozil avto «bianch.ina», za volanom katerega je sedel 24-letni Marco Viola iz Pordenona, zraven njega pa se je peljala 22-letna zaročenka Silvana Sola tudi iz Pordenona. Prehitevanje pa je za Armanija bilo usodno. Z veliko brzino je dregnil v stranico Violovega avta, da se je zaradi sunka «bianchina» nekajkrat obrnila okrog svoje osi. Armani je potem trčil še v levi prednji blatnik tržaškega avta, izgubil nadzorstvo nad svojim avtom, zavozil na desno In silovito treščil v drevo ob cesti.
Nekateri avtomobilisti, ki so privozili mimo, so ponesrečencem pomagali, Jih Izvlekli lz razbitega av-
ta ter jih odpeljali v bolnišnice v Pordenone in Sacile. Toda za malega Doriana ni bilo več pomoči. 2e med prevozom je izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb. Tri ure kasneje pa je izdihnil tudi njegov oče Giuseppe Zogoni, ki sl je pri nesreči zlomil levo stegnenico in zadobil hude prsne poškodbe. Hudo se Je ranila tudi Vesnaver-jeva, katero so v bolnišnici v Sa-clleju sprejeli s pridržano prognozo. Armani in Zogonijeva se bosta morala zdraviti prvi 20 dni, druga pa en mesec zaradi več udarcev in ran po glavi in udih, laže se je ranil Bartolich. Ostali potniki v tržaškem fiatu in «bianchini» pa so ostali nepoškodovani.
Ženska povzročila nesrečo in zbežala
Očividci, ki so v nedeljo zvečer okrog 21. ure prisostvovali nesreči v Ul. Flavia blizu tovarne »Hausbrandt*, pri kateri sta se ranila 47-letni Antonio Sirotich iz Ul. Forti 30 in njegova 41-letna žena Angela Matteoni, trdijo, da je avtomobil, ki je zakrivil nesrečo, vozila ženska. Toda šoferka je po nesreči nadaljevala vožnjo, ne da bi se ustavila in zakoncema Sirotich nudila pomoč. Zakonca Sirotich sta se proti Trgu Valmaura vozila na vespi TS 34537. Nenadoma ju je prehitel fiat 600, dregnil v vespo in nadaljeval vožnjo. Zakonca sta se zaradi sunka prevrnila in se ranila. Z rešilnim avtom so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Siroticha sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okre. vanja v enem mesecu zaradi zloma levega zapestja in več ran po udih. Njegova žena se bo na dru-
gem kirurškem oddelku morala zdraviti 10 dni zaradi več ran po spodnjih udih.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Sestanek s Kenijci bo 20. aprila
Včeraj je dopotovalo v Italijo odposlanstvo kenijskih gospodar, skih izvedencev, ki jih vodi namestnik ministra za naravna bogastva Jan Mohamed in ki ga spremlja italijanski gospodarski ataše v Nairobiju M. Piersigilli.
Kenijci so na študijskem potovanju po Italiji, njihov obisk pa spada v okvir novih prizadevanj italijanskih gospodarskih oblasti, ki bi rade v bodoče navezale trdnejše poslovne stike s tujino. Kenij-ci bodo 25. aprila obiskali tudi naše mesto ter si ogledali nekaj industrijskih podjetij v Zavljah in v videmski pokrajini. V ponedeljek 26. aprila bo na tržaški trgovinski zbornici običajno srečanje s krajevnimi operaterji. Kdor bi se želel osebno srečati s kenijskimi 'strokovnjaki, naj se dogovori za sestanek z načelnikom urada za zunanjo trgovino na zbornici, telef. št, 35-941, notranja št. 59.
V	nedeljo v Tržiču splavili topničarko
V	nedeljo predpoldne so v trži-škem obratu Združenih jadranskih ladjedelnic splavili topničarko «M/C 591», ki so zgradili za italijansko vojno mornarico. Ing. Carnevale je izrazil upanje, da bodo ladjedelnice CRDA v bodoče lahko še tesneje sodelovale z državno vojno mornarico.
V	svojem odgovoru Ing. Carne-
valu, je admiral Barbera poudaril, da ima vodstvo italijanske vojne mornarice polno zaupanje v delo in obrata CRDA, kar je dokazalo z novim naročilom dveh podmor nic,	----------
Obvestilo izletnikom v Prago
Vse izletnike, ki so se vpisali za izlet v Prago prosimo, da v času od 22. marca do 15. aprila prinesejo osebno svoj potni list v potovalni urad «Aurora», Trst, Ul. Cicerone 4, kjer bodo poskrbeli za raztegnitev veljavnosti potnega lista na Češkoslovaško. Raztegnitev veljavnosti potnega lista in češkoslovaški vizum staneta 2.500 lir. Potni list bo takoj vrnjen lastni, kom. Vsakdo naj prinese s seboj eno fotografijo.
Istočasno prosimo vse vpisane, da poravnajo četrti obrok.
UREDNIŠTVO
Prometna nesreča vajenca iz Prebenega
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj zjutraj okrog 8. ure 17-letni tiskarski vajenec Stojan Kocijančič iz Prebenega 42, ki se je na vespi TS 27666 vozil po Istrski ulici proti središču. Ko je privozil v bližino pokopališča, je trčil v fiat 500 TS 56002, ki ga je vozil 72-letni Giovanni Grassi iz Ul. Ba-iamonti 55 in nenadoma začel obračati na levo. Zaradi sunka se je Kocijančič prevrnil ter se ranil in pobil po obrazu, levem zapestju in nogah. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na opazovalni oddelek, kjer se bo moral zdraviti en teden.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok, Josipa Lavrenčiča s Katinare daruje Maks Spetič 1000 lir za Dijaško Matico.
MLADINSKI
DELAVSKI KROŽEK — TRST priredi 25. aprila ENODNEVNI IZLET V LJUB-UANO IN POLHOV GRADEC
z obiskom tovarne Litostroj Zvečer ples v Polhovem Gradcu. Igrajo FANS
Vpisovanje v Slovenskem klubu Ul. Geppa 9 od 18. ure dalje. Za vožnjo - kosilo . orkester: lir 2.000, za nečlane lir 2.200
Z letalom v Budimpešto
nogometno tekmo
Madžarska-ltalija
dne 27. JUNIJA 1965
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu A u r o r a. Ulica Cicerone štev. 4, telefon 29-243.
CENA 24.000 LIR Omejeno število prostorov
Z ladjo v Dalmacijo in na otok Krf
POTOVALNI URAD A U R O R A PRIREDI OD 25. DO 30. MAJA 6-DNEVNO KRIŽARJENJE OB DALMATINSKI OBALI IN V GRČIJO NA OTOK KRF Izletniki si bodo ogledali PULJ, SPLIT, DUBROVNIK, HVAR, BOKO KOTORSKO, KRF in BENETKE Potovanje do z najmodernejšo ladjo »Jadran*. Cene od 39.000 lir dalje.
Vpisovanje in informacije pri potovalnem in turističnem uradu Aurora, Trst, Ul. Cicerone 4, telefon 29243.
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
KRSTNA PREDSTAVA
VELIKEGA
SLOVENSKEGA
PASIJONA
SOLDAŠKI MIZERERE KMEČKI REKVIJEM ŠKOFJELOŠKI PASIJON
Soldaški mizerere ln Kmečki rekvijem napisal, Škofjeloški pasijon pa za oder priredil prof. MIRKO MAHNIČ
Režija: MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTL Glasba: MARJAN VODOPIVEC
PONOVITVE
danes, 13. aprila ob 21. uri (abonma red A) v sredo, 14. aprila ob 21. url (abonma red B) v četrtek, 15 aprila ob 21. uri v petek, 16, aprila ob 21. url v soboto, 17. aprila ob 21. uri v nedeljo, 18. aprila ob 17. uri (abonma I. popoldanski) v ponedeljek, 19. aprila ob 17. uri (abonma II. popoldanski)
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
vehdi
Pri Dlagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi koncert simfonične sezone, ki bo danes 13. aprila ob 21, uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral japonski dirigent Norlteru Hamada, sodelovala pa bo pianistka Lea Cartaino Silvestri.
Program obsega skladbe: Jasusni Okatagavva — Triptih (novo za Trst), Cammarota — Koncert za klavir in orkester (novo za Trst). Čajkovski — Simfonična suita op. 64.
TEATRO STAB1LE
V galeriji Protti (tel 36-372) se začenja rezervacija in prodaja vstopnic za absolutno novost Daria Foja: «Sedmič: kradi malo manj« z Da-riom Fojem in Franco Rame Začetek ciklusa predstav 14. aprila
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar*
vljudno vabi vse člane In simpatizerje na filmski večer, ki bo v sredo 14. tjm ob 20.45 v društveni dvorani v Ui. Montecchi 6-IV. Aljoša 2erial bo prikazal svoje nove barv-
SPDT priredi dvodnevni smučarski izlet v Bohinj in na Vogel lt in IS. aprila. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 samo še do 14. t.m. zaradi rezerviranja prenočišč.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
V dneh 11. In 12. aprila 1965 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 24 oseb
UMRLI SO: 84-letna Gioseffa Mu-scillo, 70.1etnl Luigl Ierman, 67-letna Angela Komelln por. Machnich, 73-letni Vladimiro Kušlan, 77-letna A-melia Komar, 53-letna Maria Scar-cia por. Poropat, 80-letnl Bortolo Gladi 57-letni Giuseppe Passante, 84 letna Giovanna Zollia, 6(Lletna Rosa-lia Rosa por. Ferlan. 73-letna Co-stanza Marchesi vd. Lisec, 19-letnl Lučjo Purelli, 49-letna Silvia Tre-tiach por. Gabrieli!, 83-letni Leone Gallas, 79-letna Teresa Lubiana vd Bonivento, 59-letna Maria Andriase-vlch por. Srlchia, 55.1etni Bruno Lucehese, 76-letni Giuseppe Lavrenčič, 82-letni Valentino Andreassi, 79-letna Olga Scherl vd. Versa, 79-letna Maria Giov. Destradl vd Min-ca, 64-letnl Antonio Glugovaz, 63-letna Giorgina Forsich por Vero i. zi. 87-letna Eleonora Furlanetto vd Metlikovlc.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 12. — 18.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Vlale XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr Codermatz, Ul Tor S. Plero 2. dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Od 13. — 16. ure
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr Codermatz, Ul Tor S Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Gmeiner. Ul. Gluha 14; Plz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1
V PETEK, 23. APRILA ob 21. uri v Kulturnem domu
koncert orkestra GM
ki ga vodi prof. Oskar Kjuder
Solist violinist ROK KLOPČIČ
iz Ljubljane
Vstopnice bodo na razpolago v šoli Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 2 in pri blagajni Kulturnega doma.
Cenjeno občinstvo opozarjamo na
koncert komornega zbora —RTV iz Ljubljane
ki bo v ponedeljek, 26. aprila v Kulturnem domu. Slovenska prosvetna zveza
Slovenski klub
vabi na predavanje misijonarja prof. Mirka Rijavca iz Gorice
o škofu Strossmayerju
ki bo drevi ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
STARŠI PREBERITE! svojim otrokom tale oglas:
• STRIC STANE PRIPOVEDUJE
v četrtek ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9 zgodbe iz partizanskega življenja.
Predvajal bo tudi naslednje diafilme:
•	Teror okupatorja
•	Liščki
•	Zgodbe o trmasti muli
Prireditev je primerna za osnovnošolske otroke.
Nazionale 16.00 «Sam II selvaggio« Technicolor. Brian Keith, Maria Kristeo.
Arcobaleno 16.00 »Nude calde e pure« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelstor 16.0Q »Come sposare un Primo Mimistro« Eastmancolor. — Jean Claude Brialy, Pascale Petlt.
Fenlce 16.00 #1 sette del Texas» — Eastmancolor. Paul Piaget, Gloria Milland
Grattacieio 16.00 ((Soldato sotto ta pioggia« Steve McQueen.
Alabarda 16.30 «Simbad contro 1 7 Saraceni« Technicolor. Gordon Ml-tchel, Bella Cortez.
Fllodrammatico 16.30 «La valle della vendetta« Technicolor. Buri Lan raster, Joanne Dru.
Aurora 15,30 «La spada nella roccla«.
Crlstallo 16.00 ((Agente 007 misslone Goldfinger« Sean Connery. Četrti teden
Capitol 16.00 ((Strani compagni dl let-to» Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida
Garibaldi 16,30 «Amore in 4 dimen-sioni« Metina Mercouri. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 19.00 21.30 ((Beckett«.
Vittorio Veneto 16,30 «5 corpi senza testa« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «La eittš vietata« Carl Bahner, Eva Palmer.
Astoria Danes počitek. Jutri ob 16.30 «La donna che visse due volte« Technicolor. Kirn Novak, James Stevvart.
Astra 16,30 «Rommel la volpe de) de. serto«.
Abbazia 16.00 «Bill il bandita« Tech-nicolor. Anthony Dexter
Ideale 16.00 »Dagli Zar alla Bandle-ra Rossa«.
Mali oglasi
PRI MAGAZZINO FELICE — Trst, Ulica Carduccl 11, DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče In srajce najboljših vrst ln znamk po nalnižjib cenah.
POHIŠTVO za moderen dom po u-godnih cenah s plačilnimi olajšavami dobite pri «ASTROMOBII,«, Trst, Via.Gluha 108 (Rotonda del Boschet-to).
POTOVALNI URAD «Aurora» sprejme v službo mlajšo moč. Pogoji: dovršena srednja šola, znanje tujega jezika, obvladanje strojepisja (po možnosti stenografije), veselje do de la na turističnem področju. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov: »Aurora viaggi«, Trst, Ul. Cicerone 4.
Naznanjamo žalostno vest, da je po dolgi ln mučni bolezni umrl
Josip Lavrenčič
(po domače PEPI ZIMA)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 13. t m. ob 16 uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katlnarsko pokopališče.
Globoko užaloščena žena Ana, nečaki in ostali sorodniki
Katinara, 13. aprila 1965.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalost no vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in non0
Jožef Furlan
Žalujoča žena, hčerke Viktorija, Marija Pina, sin Pepi, zeta, nevesta in vnuki Gabrovec, Nabrežina, 13.IV.1965.
SINOČI V STAREM PRISTANIŠČU
Sprejem na «Dalmaciji» novi ladji Jadrolinije
Ladja vzdržuje promet na progi Benetke - Trni -Reka -Ale.vandria -Benetke
Včeraj dopoldne je v tržaško pristanišče prvič priplula jugoslovanska motorna ladja «Dalrrtaeija», last pomorske družbe «Jadrolinija» iz Reke.
Ladja, ki je na prvem potovanju imela kakih 120 potnikov, je med tržaškimi izvedenci vzbudila mnogo zanimanja, saj je po svoji konstrukciji nekaj posebnega. Medtem ko na zunaj nekoliko liči na «Ocea-nic», ki je pred nedavnim zapustil tržaško pristanišče, je 5.500 tonska »Dalmacija« posebno zanimiva glede notranje ureditve, ki je res najmodernejša, ker se tiče izkorišče-nja prostora. Jedilnica, bar, posebno pa bazen z verando izpričujejo moderno tehniko ladijske gradnje, tako da lahko štejemo »Dalmacijo« prav gotovo med najmodernejše in tehničho ftajbolj dovršene ladje, ki danes plujejo po Sredozemlju, »Dalmaciji« se bo v kratkem pridružila motoma ladja «Istra», ki jo sedaj opremljajo v Tržaškem arzenalu.
Gostitelj na ladji je bil komandant ladje kap. Siševič, ki je povabljence zadržal na prijetnem sprejemu, med katerim je igral izbran
SLOVENSKI KLUB priredi
PRVOMAJSKI IZLET OKOLI ISTRE
1, in 2. maja
Odhod iz Trsta 1. maja ob 7.30, povratek 2. maja okrog 21. ure.
Ogled POREČA, PULE, LABINA in OPATIJE
CENA LIR 6000. V ceni Je vštet prevoz z avtobusom, prenočevanje v Puli in hrana.
Potreben je lasten ali skupinski potni list.
Vpisovanja za izlet sprejema potovalni urad »Aurora« v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243, kjer dobite tudi vsa ostala pojasnila.
'orkester z znanim pevcem Markom Novoselom. Sprejema so se udeležili številni predstavniki oblasti, jugoslovanskega konzulata, potovalnih agencij, pomorskih in spediter-skih družb ter drugi povabljenci.
Nova motorna ladja «Dalmacija» bo vsakih 14 dni pristala v tržaškem pristanišču, in sicer na progi Benetke-Alexandria-Benetke. Potovanje na krožni ptogi velja kakih 400 dolarjev v prvem razredu in kakih sto dolarjev manj v turističnem razredu.
Sprejem na ladji se je zavlekel preko določene ure, kar samo po sebi dokazuje, kako prijetno vzdušje je bilo na ladji. Vsekakor bodo nadaljne vožnje, skupno z ladjo «Istro»,. povzdignile pomen tržaškega pristanišča za potniški promet na progah proti Bližnjemu Vzhodu, ki jih je doslej vzdrževala le družba »Adriatica«.
Omenimo naj še, da je bil na sprejemu prisoten generalni direktor «Jadrolinije», komercialni direktor Kujiš, predstavnik »Jadrolinije« v Benetkah Bul ter drugi predstavniki «Jadrolinije». Kot rečeno, je sprejem potekal v vzdušju prijateljskega razpoloženja, ki je že tradicionalna lastnost reške pomorske družbe «Jadrolinija».
Motorna ladja »Dalmacija« je sinoči ob 23.00 uri odplula iz Trsta proti Reki.
Cestna nesreča dveh bratov
Dva brata, ki sta se v nedeljo popoldne podala na izlet v zgor njo tržaško okolicp, sta postala Žrtvi prometne nesreče. 25-letni Olivio Valenta iz Ul. San Saverio 3 je z Opčin proti mestu vozil vespo TS 33864, na kateri se je peljal 20-letni brat Vladimiro iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Ko sta privozila približno 4C0 ijretrov od obeliska, ju je dohitel ' avtomobil, ki ju je pri prehitevanju tako «stisnil» proti desni, da ,Sta vespista izgubila raV-'
so V"BoinišničoV Kjer“S'1 ?^ma sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi udarca v glavo in več ran po obrazu in udih. Vladimiro pa se bo moral na ortopedskem odde)ku zdraviti mesec dni, ker si je pri posreči verjetno zlomil, desno pogačico.
OB PRISOTNOSTI VELIKEGA ŠTEVILA KMETOV IZ VSEH VASI GORIŠKE
l ustanovitvijo stanovske organizacije Kmečke zveze se odpirajo boljše perspektive za zaščito kmečkih interesov
Pobudo za njeno ustanovitev je dala Slovenska kulturno gospodarska zveza; ki je občutila vrzel na tem področju - Namen Kmečke zveze je učinkovita obramba gospodarskih interesov slovenskega kmečkega človeka
Nedeljski občni zbor Kmečke zveze v Gorici, ki je bil v klubskih prostorih na Verdijevem kor-zu 13, je napisal roistni list stanovski organizaciji slovenskih kmetov, po kateri so naši ljudje čutili potrebo že dolgo let. Ustanovljena je Kmečka zveza, v: kateri bodo dobili svojo pomoč vsi' slovenski kmetje ne glede na njihovo politično opredeljenost. Da pa bi mogla delovati, je nujen pristop vseh kmetov, da jo bodo priznali za svojo in jo tako z vsemi svojimi močmi napravili za čimbolj učinkovito sredstvo za dosego svojih pravic in boljšega življenja.
Ustanovitveni občni zbor je o-tvoril predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race, ki je povabil v predsedstvo Viljema Zavadlava, predsednika kmečkega društva iz. Standreža, Lucijana Volka, predstavnika Kmečke zveze iz Trsta, Bruna Marino, pokrajinskega tajnika Alle-anze contadini ter dr. Petra Sancina, podpredsednika SKGZ.
Govor predsednika SKGZ Borisa Raceta
Predsednik SKGZ Rače je nanizal okvirne misli, zakaj je SKGZ dala pobudo za ustanovitev stanovske kmečke organizacije. Dejal je, da si Zveza prizadeva čimbolj uskladiti obrambo interesov pripadnikov slovenske skupnosti v Italiji. Po svojem značaju je SKGZ manjšinska in politična organizacija, toda do tiste mere, dokler gre za obravnavanje vprašanj slovenske skupnosti v Italiji; zaradi tega je ne gre primerjati s političnimi strankami. Navedel je nato organizacije, ki delujejo v okviru SKGZ: prosvetne, kulturne, podporne, gospodarske, denarne zavode itd. Posebno je omenil Gospodarsko združenje in Kmečko zvezo v Trstu, ki sta enotni strokovni organizaciji, v katerih so vsi trgovci in kmetje brez razlik. »Naša kmečka organizacija ne nastaja zaradi konkurence drugim sorodnim organizacijam, ampak zaradi spoznanja,' 3af' je nujno, potrebno pomagati slovenskemu kmetu v njegovih težavah.* Ob koncu je izrazil" zeljo, da bi se Kmečka zveza v Gorici čimbolj razvila v enotno organizacijo vseh kmetov, da bi uspešno delovala .za njihove gospodarske, in s teni tudi za narodne koristi.
Dr. Peter Sancin o pomenu Kmečke zveze
Za njim je podpredsednik SKGZ dr. Peter Sancin seznanil prisotne z nameni Kmečke zveze. Dejal je, da mora biti združena vsaka skupnost, če hoče braniti svoje koristi, tako na prosvetnem, socialnem kot tudi na gospodarskem področju. Na specifično kmečkem področ-
____________________ ___________________________________________Ju je dolgo časa zevala občutna
lil MO lili* riUINEli
predvaja danes, 13. t. m. ob 19.30 uri barvni film:
SIL VESTRO PIRATA LISTO
Igrajo: SILVESTRO — TITI - BUCS in UNNY
IZPRED POROTNEGA SODISCA
Poiskali bodo vplačilni obrazec hranilne knjižice N. Zabinijeve
Ugotovitev podrobnosti vplačila je važna glede verodostojnosti izjav obtoženega Matteia in zasebne stranke - Neugodna pričevanja za obtoženca
Proces pred porotnim sodiščem proti Vittoriu Matteiju (predsednik Possi, tožilec Corsi, zapisnikar Gnida, zastopnik zasebne stranke R. Ghezzi, obramba Uglessich), ki je obtožen, da je hotel umoriti Nives Zabini por. Alessio, da je ukradel 30.000 lir ter hotel prisiliti svojo bivšo ljubico, da mu plača 1 milijon lir, se vleče v nedogled
Redkokdaj so občinstvo in seveda predstavniki tiska doživeli izkušnjo, da porotniki sprejmejo skoraj brez obotavljanja zahteve obramba ter da se zaslišijo številne priče, ki bi morale pričati v prid obtoženca. To pot se je postopek razvijal na skoraj. presepetljiv način. K temu je mnogo pripomogel javni tožilec, ki baje zelo dvomi v verodostojnost pričevanja prizadete stranke.
Ta na pol prikrita namera javnega tožilca Je prišla do izraza včeraj zjutraj, ko je Mattei.jev zagovornik odv. Uglessich zahteval, naj porptniki ugotovijo, če je res, da je prizadeta stranka (se pravi Nives Zablni) vložila na svojo hranilno knjižico v podružnici «Banco di Roma« na Trgu Stare mitnice 1 milijon in pol lir 23. oktobra leta 1962. Hranilna knjižica se glasi na ime Nives Zabini por. Alessio in na njenega moža. Neizpodbitno je dejstvu, da je nekdo tistega dne vložil na omenjeno knjižico vsoto 1 milijona in pol lir. Kdo pa je šel v banko med 15. in 16. uro? Nives Zabini trdi, da ona ni skrbela za poslovne stike z bankami. Njen mož Je potrdil to okoliščino ter je izjavil, da Je denar izročil on sam. Z druge strani pa Mattel trdi, da je Zabinijeva izpolnila v njegovi prisotnosti predpisani obrazec, iz katerega Je razvidno, da je kmalu potem izročila bančnemu uslužbencu vsoto 1,5 milijona lir, in sicer 108 bankovcev po 10.000 lir in 84 bankovcev po 5.000 lir. Kot se vidi, so Matteijeve izjave izredno točne in kažejo, da ima obtoženec zelo dober spomin.
Obtoženčev zagovornik dr. Ugles-sich je zahteval, naj porotno so-
dišče ukaže, naj banka poišče odgovarjajoči dokument. Proti tej zahtevi je nastopil odv. Ghezzi, ki je menil, da te okoliščine niso merodajne za nadaljnji potek obravnave. Nasprotnega mnenja pa je bil javni tožilec dr. Corsi, ki Je dejal, da jc treba skrbno proučiti te okoliščine posebno v zvezi z obtožbo izsiljevanja.
Takoj potem so porotniki odšli v posvetovalnico kjer so po kratkem odmoru sklenili, naj višji vodja komisariata javne varnosti v sodni palač: kap. Barbariol poskrbi za dokumentacijo v tem pogledu Naloga kap. Barbarioia je ta, da gre na podružnico «B» Banco di Rema ter ugotovi, če obstajajo dokumenti o omenjenem vplačilu. Pri tem se postavljajo tri možnosti: 1 da ta dokumentacija še obstaja; 2. da so jc uničili in 3. da so jo poslali na osrednjo banko.
Verjetnosti, da tile dokumenti še obstajajo, so zelo malenkostne. Ce pa bi se zgodilo, da jih bo kap Barbariol zasegel in da bi številke ki jih Je Mattel navedel odgovarjale uradnim listinam, bi se seveda položaj prizadete stranke zelo poslabšal. V tem primeru bi namreč postalo očitno, da Je Mattel povedal resnico, medtem, ko sta Zabinijeva in njen mož skušala prikriti deianski potek dogodkov.
Dejali pa smo že, da obstajajo zelo rahle možnosti, da bi se ka| takega zgodilo ter je torej treba računat: z dejstvom, da se bo verjetno tudi ta zadnji poskus obrambe izjalovil.
že pred dnevi smo javili, da Je sodišče moralo zaslišati včeraj vrsto prič, in sicer na zahtevo obrambe.. Med drugim naj omenimo dr Maionico, ki Je pričal o zdravstvenem stanju Zabinijeve. Predsednik Rossi je opozoril zdravnika, da mu določen člen kazenskega postopka dopušča možnost, da ne priča na podlagi določb o profesionalni tajnosti. Dr. Matonica pa je odvrnil, da v tem oziru ni vezan na tatnbst in da ga je sama kiientka rešila
vsake obveznosti. Spričo tega izjavil, da se Je Zabinijeva zdra-
Predsedstvo ustanovnega zbora Kmečke zveze. Od desne na levo: predstavnik Kmečke zveze iz Trsta Lucijan Volk, tajnik Alleanze contadini Bruno Marizza, podpredsednik SKGZ dr. Peter Sancin, predsednik ' SKGZ Boris Race
vrzel, ki jo odpravljamo s sedanjim občnim zborom. Predolgo so bili kmetje prepuščeni samim sebi, tako da so pogostoma bili žrtve kmetom škodljive politike, ki jo vodi bonomijanska organizacija. Pasivnega prenašanja krivic je sedaj konec: štandrežki kmetje so zaradi razlastitve uporno dvignili glavo ter se otresli paternalističnega pokroviteljstva. Spoznali so, da ne morejo iskati pomoči pri Organizacijah, ki slovenskih vprašanj ne čutijo. Tudi kmetje ostalih vasi so sprevideli, da je bilo dovolj udinjanja ter so zato z zadovoljstvom pozdravili pobudo SKGZ, da se po tržaškem vzgledu tudi na Goriškem združi slovenske kmetovalce.
V	nadaljevanju svojega govora je dr. Sancin nanizal več vprašanj, s katerimi se bo ukvarjala Kmečka, zveza, med katerimi je navedel tudi pojasnila, nasvete, aktivno podporo pred oblastmi itd. «Ne sme se’ dogajati, da bi slovenskega kmeta pošiljali iz urada v urad in konč-no praznih rok domov.# Kmečka zveza bo v sodelovanju s tržaško prirejala kmetijske izobraževalne tečaje, skrbeti bo morala za zadeve, ki se pojavljajo s prodajo kmetijskih pridelkov. Kritiziral je politiko cen, zaradi katere, , na. primer, vinogradnik prodaja vino po 150 lir ali še manj: potrošnik pa ga plačuje po 400. Ne sme se več dogajati, da bi kmetje imeli težave z odpiranjem osmič.
Ob koncu je dejal, da imamo Slovenci 20 let po zmagi nad fašizmom pravico ’ do naše enakopravnosti, pravico, da svojim otrokom dajemo slovenska rojstna imena, pravico, da imenujemo naše kraje s slovenskimi imeni. Kdaj bo prišel čas, ko bodo naše prosvetne, kulturne in dijaške ter druge manjšinske ustanove in organizacije deležne podpor iz javnih sredstev. Potrebno bo še precej dela, da se bo razumevanje, ki si že polagoma utira pot v italijanskem javnem mnenju, naših potreb uveljavilo tako v Rimu, Trstu in Gorici. Duh sožitja, ki se uveljavlja, naj nam bo v vzpodbudo pri delovanju Kmečke zveze. SKGZ, gi botruje tej organizaciji, Ji bo dala vsestransko možno moralno in materialno pomoč v prepričanju, da bodo naša prizadevanja rodila dobre sadove, ki bodo blagodejno vplivali na vso manjšino.
Pozdravni govori gostov
V	imenu »Alleanze contadini« je zbor pozdravil njen tajnik Marizza, ki Je dejal, da ,se bo Kmečka zveza uveljavila samo ob sodelovanju z italijanskimi in furlanskimi kmeti, ki se borijo za svoje pravice. Na sobotni konferenci na po
vila pri njem štirikrat leta 1961 in kra11ni „>, katpri 1p kmptp ',n. nntem pa še enkrat v letu 1963.1 Kra,,m’ na Katerl -,e kmete zast0
potem
Zdravnik je povedal, da je pacientka bolehala za precej hudimi ne-vrovegetativniml motnjami ih da je precej dobro prenašala bolezen, čeprav je bila zaskrbljena zaradi svojega zdravja. Dr. Maionica je zdravil tudi hčerko Avo To moža Alessla. Pričevanje tega zdravnika je važno, ker je Zabinijeva izjavila, da ni nikoli potrebovala zdravniške pomoči.
Kot smo že dejali, so včeraj nastopile priče, ki jih Je pozvala o-bramba. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so bila, mnoga pričevanja neugodna za obtoženca. Med ta spada pričevanje Alessiove matere, ki je pojasnila nekatere okoliščine, ki so povezane z dogodki tistega dne, ko je iz Alessiove-ga stanovanja izginilo 301000 Ur. Alessiova mati je prav tako pričala, da je spremljala snaho do samostana nun Srca Jezusovega pri Montuzzi, kamor je Zabinijeva odšla baje zato, da bi se prepričala, če je bil Mattel tistega dne res v samostanu in Je govoril s predstojnico. V tej zvezi so porotniki zaslišali tudi predstojnico tega samostana, toda odgovor je bil popolnoma negativen. Predstojnica je bila tisti dan bolna in se sploh ne spominja, če je kdo zahteval, da bi govoril z njo. Ta okoliščina je važna zato, ker je Zablnina tašča srečala Mattelja v bližini Ul. Forna-ce ter se Je začudila, zakaj je bil moški tam, Mattel ji je odgovoril, da je bil v nunskem samostanu.
Prav tako so bila negativna ža obtoženca tudi razna druga pričevanja, čeprav niso odločilno važna. Važno bo. ponavljamo, če se bo po-rdtnlkom posrečilo ugotoviti, da ie Mattel res vedel za vplačilo v banki 1,5 milijona lir.
Obravnava se bo nadaljevala danes zjutraj. Prvi bo nastopil kan. Barbariol, ki bo poročal o svojih dognanjih v banki.
pala samo AUeanza contadini, so ugotovili, da so kmečki dohodki najnižji od vseh kategorij, živinorejci, na primer, zaslužijo manj pri litru mleka kot prekupčevalec, ki z njim nič ne tvega. Zapora konzorcija je hudo oškodovala prav goriške kmete, ki nimajo možnosti nakupa blaga pri zadrugah kot kmetje v Krminu, Gradiški, Ron-kah. Zaključil je svoj govor z obljubo, da se bodo vsi slovenski kmetje, vpisani v »AUeanza contadini«, vpisali v Kmečko zvezo, Al-leanza pa bo nudila Zvezi vso pomoč, ki jo bo hotela.
Potem ko se je predsednik Race zahvalil Marizzi za obljubljeno podporo, je predal besedo Lucijanu Volku, predstavniku Kmečke zveze iz Trsta, ki je prinesel pozdrave te organizacije, ki letos slavi 15-letnico obstoja.
«Kaj si lahko obetate — je dejal Volk — goriški kmetje od strokovne organizacije? Predvsem, da ni organizacija za vas, ampak vaSa. To pomeni, da Je izraz vaših potreb in vaše volje, da jo bodo vodili ljudje,, iz vaše srede. Njena moč bo odvisna od vaše složne pomoči, in čim bolj bo organizacija močna, tem večjd pomoč bo lahko nudila svojim članom.«
Lucijan Volk se Je nato omejil na nekaj primerov pomoči, ki jo more Kmečka zveza nuditi svojim članom- da jih brani pri razlastitvah, pri krivičnih odmerah dav-'kbv; da jim drhogoči' državne prispevke za nakup strojev, zemljišč, semen, ureja jim zadeve s pokojninami, dvolastništvom, nudi jim pravne tehnične in druge nasvete, zastopa jih pri oblasteh. Potreb-
no je, da je kmečki sloj vedno prisoten, ko se dežela loteva njegovih vprašanj.
Prisotne je pozdravil tudi predsednik kmečkega društva iz Standreža Viljem Zavadlav, ki je navedel razlog, zakaj je njihovo društvo izstopilo iz bonomijanske kmečke organizacije ter sklenilo o-stati samostojno. Želel je Kmečki zvezi dosti uspehov pri njenem delovanju. Občni zbor je pozdravil ter mu želel plodno delo tudi župan iz Sovodenj Jožef Ceščut..
Diskusija in pravilnik
Sledila je diskusija, v kateri so kmetje zastavili več vprašanj in tudi sami pojasnjevali svoja gledanja na novonastalo ' kmečko organizacijo. Predvsem je bilo treba razložiti odnos strank do Krneč ke zveze. Dr. Sancin je s tem v zvezi- dejal, da morejo gospodarske ustanove obstajati in delovati samo takrat, kadar ne delujejo na političnih osnovah in se v njih ne govori o politiki. Kot primer je navedel denarna zavoda v Doberdobu In Sovodnjah, Gospodarsko združenje v Trstu itd. Ce bi jih ustgnayljali in vodilivpoljtikj, bi šli že zdavnaj rakom, žvižgat. Kar zadeva odnos do drugih političnih strank je Viljem Zavadlav povedal,’ kako 'se je ŠtandreŠlco društvo obrnilo za pomoč na vse opozicijske stranke in jo tudi pre. jelo, ko je občina sklenila zaseči njihovo zemljo.
Ko so bili razčiščeni pomisleki, je dr. Karel Primožič prebral pravilnik Kmečke zveze v Gorici, ki obsega 17 členov. Nekatere člene so udeleženci popravili; tako more. biti član zveze tudi tisti, ki samo delno živi od zemlje. Član more na občnem zboru zastopati največ dva odsotna člana, ki sta mu dala pooblastilo. Število članov upravnega odbora ne sme biti manjše od 11, nadzorni odbor pa sestavljajo trije stalni člani in trije namestniki. Dovoljuje se tudi izredno članstvo agronomov, geometrov in pravnikov, ki se u-kvarjajo s kmetijskimi vprašanji. Predlog statuta so soglasno odobrili.
Volitve
Sledila je izvolitev volilne komisije, sestavljena iz Gorazda Vesela ,dr. Karla Primožiča in Ivana Humarja, ki je na podlagi posvetovanja s predstavniki prisotnih vasi predložila naslednjo kandidatno listo članov upravnega odbora :
Avgust Stekaj (Steverjan), Maraž Zorko (Steverjan), Karel Dru. fovka in Anton Figelj (Oslavje), Franc Petejan (Sovodnje), Stanko Primožič (Gabrje), Salamon Tomšič (Rupa), Miloš Bobič (Peč), Ludvik Devetak (Vrh), Rado Lakovič (Doberdob), Franko Gergo-let (Doberdob), Ciril Pahor (Dol). Predstavniki nekaterih vasi bodo v tem tednu sporočili imena svojih zastopnikov v odboru: za Standrež so določili dve mesti, po eno pa za Jazbine, Jamlje in Sent-mgver. Občni zbor je nadalje pooblastil upravni odbor, da more v
svojem enoletnem upravnem obdobju kooptirati največ še dva člana.
V nadzorni odbor pa so bili predlagani:	Franc Lunin (Stan-
drež), Milko Klanjšček (Oslavje). Jože Humar (Steverjan); za namestnika pa Jože Gergolet (Doberdob) in Anton Tomšič (Sovodnje).
Udeleženci občnega zbora so s svojim glasom potrdili predloženi upravni in nadzorni odbor. V i-menu obeh, ki sta zasedla predsedniško mesto, se je za izi azano zaupanje zahvalil najstarejši in aktivni delavec na področju kmečkega udejstvovanja Franc Lupin iz Standreža, ki je pristavil, da vabi v Kmečko zvezo vse slovenske kmete, za katere se bo izvoljeno vodstvo trudilo po svojih najboljših močeh
PO URADNEM ODLOKU PKKFKKTUKE
Upravne volitve na Goriškem bodo v nedeljo 13. junija
Pouk na šolah bodo zato zaključili že 9. junija zaradi priprave volišč
Goriški prefekt dr. Princivalle je te dni podpisal odloke, s katerimi se določa datum upravnih volitev na Goriškem.
Prvi odlok govori o občinskih volitvah, ki bodo v 22 občinah (od skupnega števila 25). ter se bodo vršile po vseh občinah v nedeljo dne 13, junija. Volitve bodo med drugim v Gorici, Tržiču, Doberdobu, Sovodnjah, števerjanu. Krmi nu, Dolenjah itd.
župani posameznih občin imaio nalogo, da izvedejo potrebne priprave v smislu tega odloka ter da v četrtek 29. aprila izdajo zadevno obvestilo svojim občanom.
Z drugim odlokom se določajo za isti dan tudi volitve v goriški pokrajinski svet, ki bodo po vseh 25 volilnih kolegijih, v kolikor je razdeljena naša pokrajina, torej tudi po tistih občinah, kjer ne bo občinskih volitev.
Tudi za te volitve so dolžni župani vseh gorlšklh občin s posebnim oglasom obvestiti o volitvah
volilne upravičence in sicer zjutraj dne 29. aprila. Kot prejšnje volitve je Gorica razdeljena na 7 volilnih kolegijev, Tržič na pet, Krmin Ima dva, Gradež dva in Ronke dva.
Zaradi teh volitev bodo zaključili nekaj dni prej tudi pouk ,ia šolah in zadnll dan pouka ho predvidoma v sredo 9. junija, da bodo lahko pravočasno pripravili t.-otreb-na volišča
KLUB «SIM0N GREGORČIČ*
VEČERI OB SREDAH
Jutri. 14. aprila ob 20.30 bo v klubu na Verdijevem korzu 13 v Gorici predavanje z dlafilmom
Primorska 1941-1945*
«
Klub prireja ta večer v okviru proslav 20-letnice zmage nad fašizmom.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiMmiiiiimiiimiiiiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiit
OTVORITEV NOVE SEJNE DVORANE V GORICI
Občinski upravitelji nuj izkoristijo realnost sožitja s sosednimi narodi
To željo je izrazil župan dr. Gallarctti - Tudi nadškof je govoril o vlogi Gorice kot mostu med narodi
Včeraj ob 18. uri Je bila uradna otvoritev novega trakta goriškega županstva, v katerem je urejena tudi sejna dvorana občinskega sveta, ki bo imel danes zvečer ob 18.30 v njej svojo prvo delovno sejo.
K otvoritvi so prišli predstavniki deželne vlade m predstavniki pokrajinske ter drugih krajevnih številnih cerkvenih in vojaških oblasti. Med njimi so bili predsednik pokrajinske uprave dr. Chien-taroli, predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat, kvestor dr Gui
od 8. do 12. ure pobirali na županstvu zapadli obrok davkov. Kdor si hoče prihraniti pot na davkarijo v mesto, lahko prača davke ob tej priliki.
V okviru novih predpisov za podpore brezposelnim stavbinskim de lavcem v smislu odloka od 2d. de. cembra lani, vabi urad za delo v Sovodnjah vse brezposelne stavbne delavce te občine, naj se člmprej zglasijo na tem uradu, v oddelku za gradbeništvo, kjer bodo dobili razne informacije, ki se tičejo družinskih doklad, ki jih sedaj lahko
da, šolski skrbnik dr. Devetta, za-1 prejemajo tudi tisti brezposelni, ki stopnik goriškega prefekta itd. prejemajo brezposelno podporo,' v
nadomestilo za poviške družlnskin
članov, ki so v preme družinskega poglavarja. ■■» - '»«***■ * # £ *
. - a s n » ***• w *f
Goste je sprejel župan dr,. Galla rotti v novi sejni <txpraDi^ ki jp„ je blagoslovil nadškof, diu Pangra zio. Nadškof je imel tuai nagovo*r, v katerem je poudaril značilnost Gorice, kjer se srečujejo narodi z različnimi tradicijami. Izrazil je tu. di željo, naj bi nadaljevala s svojo vlogo mostu z zgodovinsko tradicijo v slogi in praktičnih realizacijah. Prav iz te dvorane pa naj bi izhajale pobude v tem smislu.
Za njim je govoril župan dr. Gallarotti, ki je poudaril, da mora biti občinska uprava, ki bo vodila posle iz te dvorane, izraz ljudske volje in delati tudi v prid ljudstva. To bo naloga bodočega občinskega sveta, ki bo izšel iz bližnjih volitev. Priporočal je, naj bi občinski upravitelji poiskali širše obzorje in znali izkoristiti realno sožitje med sosednimi narodi. Nekaj tega Je skušala uresničiti že sedanja uprava, ki je skušala rešiti Gorico ozkih spon utesnjenosti med mejami v širše obzorje gospodarske, kulturne in trgovske izmenjave s sosednimi narodi in dr žavami. To je nova smer in želimo, da bi po tej nadaljevala tudi bodoča občinska uprava. Zaključil je z željo, da bi iz te dvorane izšli ukrepi in sklepi za boljšo bodočnost Goričanov in njihovega mesta.
Ob zaključku Je navedel še nekaj podatkov o stroških za gradnjo. Novi trakt je stal 130 milijonov lir, od tega je država prispevala 70 milijonov. Z gradnjo so začeli 27. maja 1963, zaključili pa so jo 16. marca letos. Pokrite površine je 760 kv. metrov, sejna dvorana meri 160 kv. m razni uradi 760 kv. m in arhiv pa 622 kv.m.
Vesti iz Sovodenj
županstvo lz Sovodenj sporoča, da bodo danes, v torek 12. aprila,
IHIlmillflllUIIIIIIIIIIIIHIUIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIllilllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIMIIIII
PREJŠNJO NOČ BLIZU PODGORE
Iz improvizirane valilnice je ukradel 80 malih piščancev
Gospodarjev sin ga je presenetil in na begu so tatu aretirali
Prejšnjo noč okrog 1 ure so aretirali v Ul. Aquileia v Gorici 52-letnega zidarskega delavca Umber-ta Polita iz Gorice, Ul. Generale Chinotto 5. Mož je namreč prejšnji elan med 21. in 24. uro dvakrat vdrl v improvizirano valilnico piščancev, ki sl jo Je Cipriano Gru-dlna iz Ul. Brig. Sassari 49 uredil v nekem prostoru še nedograjene stanovanjske zgradbe v bližini svojega starega doma. Tat se je pripeljal do tam s mopedom in bil opremljen z vrečo, v katero je stlačil precejšnjo količino piščancev težkih povprečno okrog 300 g vsak.
že pri njegovem prvem obisku ga Je opazil gospodarjev sin Diego Grudina, ki je stal tam v bližini z nekim svojim prijateljem. Takrat
Polito v njem ni vzbudil sumnje, ker ga Je poznal kot delavca na gradbišču. Ko se je vrnil drugič, je pogledal malo natančneje za njim in ga presenetil, ko Je tlačil piščance v vrečo. Takoj je poklical očeta, ki Je planil proti tatu. Ta pa Jo Je pobrisal po cesti proti Gorici. Grudina je tekel za njim m na njegovo klicanje je blizu železniškega podvoza v Ul. Aqutleia neki policist železniškega oddelka ustavil bežečega, ki ga je nato Grudina prijavil na goriški kvesturi, kjer so ga pridržali v zaporu.
Tat, ki je bil med svojim početjem tudi pijan, je med krajo odne-
Začasna ukinitev tedenske zapore javnih lokalov
Na predlog pokrajinske zveze tr govcev Je goriški prefekt izdal odlok, s katerim dovoljuje lastnikom Javnih lokalov, da lahko prekinejo tedensko zaporo svojega lokala v tednu pred velikonočnimi prazniki
Iz goriške bolnišnice
Včeraj pupoJdne oo 14 url so
sprejeli na zdravljenje v goriško bolnišnico za 20 dni 22-letnega Ago-stina Quagliata iz Padove, ki začasno prebiva pri «Z latern jelenu« v Gorici.	Mož,	ki je	po	poklicu
hidravlik, se je okrog 11.30 ponesrečil na	delu	okrog	cisterne na
šoli v Ul. Cappuccini, kjer se je ranil na	desni	nogi.
Malo pozneje so nudili pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh 2-letnemu	Mirku Lestanu	iz Gori-
ce Ul. Seminario 7, ki se je pri padcu ranil na čelu.
Tudi (4 letni ...dijak Giovapni Be-neduče iz zgloda San Luigi v Gorici ee (jat ranil na sredincu leve roke, ko je hotel preskočiti neki zid. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja r sedmih dneh
Ob 16.40 pa je prišel po prvo pomoč 11 letni Antonio Wilzl iz Gorice tl. Capella 25, ki se je okrog 15. ure ranil na tilniku ko je v Ul. Tonzig igral z žogo z drugimi tovariši. Okreval bo v 7 dneh.
Na križišču .med ulicama d’Aosta in Trieste je neki skuterist podrl 43-letno Silvijo Korošic, perico iz Standreža, Ul. sv Mihaela 275. Z
Prekinitev velja od 12. do vključno avtom Zelenega križa so ponesre 19 aprila. V tem tednu je torej' zapora posameznih lokalov le prostovoljna.
čenko odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec na levi strani tilnika.
iiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiMtiiiHmiiMfiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMMiiii
ZARADI OKVARE NA NAPELJAVI
Dva zakonca na Livadi v Gorici sta se skoro zadušila s plinom
Sin je še pravočasno opazil nevarnost in preprečil smrtno tragedijo
Včeraj zjutraj okrog 8. ure so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ul. Čampi 25 v Gorici, kjer sta se zakonca 51-letna Elena Piccarelli por. Lieusig in 45-letni Giovanni Lieuslg skoro zadušila s plinom. Malo prej Je njun sin Giorglo stopil v spalnico svojih staršev, kjer se mu Je zdelo tam ob tisti uri vse preveč tiho. Našel je oba, ki sta se zvijala in hropla na postelji, v zraku pa oster duh po plinu.
Z avtom Zelenega križa so oba ponesrečenca takoj odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so Jima nudili prvo pomoč ter ju pridržali na opazovanju.
Pri preiskavi o vzrokih uhajanja plina so ugotovili okvaro na mestni plinski napeljavi zun&j omenjene hiše, kjer je uhajal plin, ter napolnil tudi spalnico, kjer sta omenjena zakonca počivala. Na srečo je še pravočasno prišel v sobo sin, ter tako preprečil smrtno nesrečo, kot se je pred leti v podobnih okoliščinah pripetila na Pla-cuti, kjer so se v plinu zadušili mati, oče in hčerka.
Požar v gozdu pri Pevmi
Včeraj okrog 14.30 so poklicali goriške gasilce v Pevmo, kjer je nastal požar v gozdiču nad Ulico Forte del Bosco. Gasilci so -bili dobri dve uri na delu, preden so požar pogasili. Gorelo je več mla dih dreves in grmičevja na površini okrog 7.000 kv. m Povzročeno škodo cenijo na okrog 50.000 lir in verjetno je vzrok po nemarnosti odvržen cigaretni ogorek. Zemljišče je last dedičev Perco iz Loč-nika in Tronkarja.
'žlšču pa Ji je s kolesom presekala pot Gluseppina Leban, ki Je Hotela zaviti v Ul. Marconi. Bregantova je pri trčenju padla ter se poškodovala na kolenu in palcu leve noge. Odpeljali so jo z avtom Zelenega križa v goriško civilno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dnen.
ŠIRITE
PMMOKSKI DNEVNIK
Usodno trčenje s kolesarko
Včeraj nekaj po 11. uri se ie pe-sel kakih 80 piščancev in 75 od teh IJala 41-letna bolničarka Rosa Bre-
jih je kar zadušil. Policija Je našla še 25 ukradenih piščancev, od teh 14 v bližini valilnice.
gant, ki stanuje v Ločniku, Ul. Sar-tc-rio 17, s svojo vespo lz Ul. Mazzini v Ul, Crispi v Gorici. Na kri-
VERDI. 17.00: «Prima della rivolu-zione«, A. Asti in F. Barilli, ita*i-janski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.00: «Z—6 chiama base«, Eddie Constantine in Gunther Luders Nemški čmobeli film.
MODERNISSIMO. 16.00: «Antologia sessuale«, M. Auclair in F Ar-noul, francoski črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.00:	«...ed il letto
continua a raceontare«, Liselotte
' Pulver in Lex Paker. Ameriški čmobeli film.
CENTRALE. 17.15: «L'amore š una cosa meravigliosa«, W. Holden in Jennifer Jones; ameriški barvni kinemaskopski film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,7 stopinje ob 12. uri, najnižjo 7,8 stopinje v nedeljo zvečer ob 22. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 55 odstotkov.
V 28. kolu A lige
Milan je zopet v vodstvu. V nedeljo je prišlo do zmage malo pred zaključkom tekme s Foggio, ko je nihče od 45.000 gledalcev, ki so se zbrali v San Siru, ni več pričakoval. Za Milan se je torej 28. kolo uspešno zaključilo, medtem ko je moral Inter, ki je ves čas vodil, prepustiti pol izkupička tekmecem iz Vicenze, ki so tako zaigrali, da so si skoraj zaslužili zmago.
Juventus pa je sedaj sam na tretjem mestu. Turinčani so se vrnili iz Rima, kjer so bili gostje Lazia, z obema točkama in se tako oddaljili od Torina, ki mu smola ni dovolila, da bi ostal na častnem mestu.
Medtem ko Bologna ni imela težkega dela z Mantovo, ki se je uspešno upirala samo v prvem polčasu, si je Genoa zapravila skoraj gotovo zmago.
Ne preveč ugodno se je zaključila temka v Cagliariju, kjer se je Fiorentinl posrečilo odnesti domov točko. Slabo je naletela tudi Ata-lanta v Messini, kjer nikakor ni mogla razviti igre in odgovoriti na gol, ki so ji ga domačini zabili sredi drugega polčasa.
Catania Je šia v Varese borbeno razpoložena. Domačini pa so jo temeljito prevarili in so v kratkem spravili v mrežo gostov kar tri žoge, ki so Catanio spravili brez usmiljenja na kolena.
V nedeljo ne bo prvenstvenih tekem A lige in to zaradi kvalifikacijske tekme v Varšavi za svetovno prvenstvo med Poljsko ‘n Italijo.
Abl
IZIDI
'Bologna—Mantova •Cagliari—Fiorentina •Genoa—Roma •LR Vicenza—Inter Juventus—'Lazio •Messina—Atalanta Sampdoria—»Torino •Varese—Catania
LESTVICA
4-1
1-1
0-0
1-1
2-0
1-0
1-0
3-0
Milan	28	18	8	2	47	19	44
Inter	28	17	9	2	49	23	43
Juventus	28	13	10	5	38	18	36
Torino	28	12	10	6	34	23	34
Fiorentina	28	12	9	7	35	26	33
Bologna	28	11	10	7	40	26	32
Foggia	28	9	9	10	21	22	27
Catania	28	10	7	II	39	39	27
Roma	28	6	14	8	25	30	2G
Varese	28	7	12	9	25	30	26
Vicenza	28	9	8	11	26	31	2b
Sampd.	28	9	8	11	18	25	26
Atalanta	28	6	IS	B	14	20	25
Cagliari	28	8	8	12	22	30	24
Lazio	28	5	12	11	18	30	22
Genoa	28	5	11	12	20	41	21
Mantova	28	5	7	16	14	30	17
Messina	28	4	7	17	18	39	15
V ORGANIZACIJI SPDT
Začetniški plezalni tečaj
SPDT bo organiziral začetniški plezalni tečaj, ki bo po dolgem premoru spet oživel med slovensko mladino to panogo gorništva in tako odprl marsikomu nov pogled na gore.
Vpisovanje bo v sredo od 21. ure na sedežu Slovenskega planinskega društva v Trstu v Ul. Ruggero Manna 29. Mladoletniki morajo pri vpisu predložili dovoljenje staršev.
VATERPOLO
MILAN, 11. — Pro Recco je z zmago nad beograjskim Partizanom osvojil letošnji evropski pokal prvakov v vaterpolu. Pro Recco je premagal jugoslovanske vaterpoliste 1:0 (0:0, 0:0, 1:0, 0:0). Na drugo mesto se je uvrstil Partizan, tretji je bil Dinamo iz Magdeburga, ki je igral neodločeno 4:4 z moskovskimi vaterpolisti.
ZOPET DVE POMEMBNI ZMAGI BORA V MOŠKI IN ŽENSKI B LIGI
Čeprav slabo razpoloženi borovci odpravili Gasilce
Ekipa iz Padove osvojila samo en set
V nedeljskem nastopu je Bor nadvladal ekipo gasilcev iz Padove, ki mu je lansko leto delala velike težave. Letos pa so plavi zabeležili velik napredek, zaradi česar mu ta ekipa ni delala več skrbi. Edino v tretjem setu, ko je zaradi lažje slabosti Walter Veljak zapustil igrišče. je uspelo nasprotnikom osvo-
jiti set. A tudi brez odličnega toi-kača so slovenski odbojkarji dokazali, da znajo zaigrati in niz jim je le za las ušel iz rok.
V	prvem setu so najprej povedli gostje. Bor pa je takoj nadoknadil in z dobrim napadom ter solidno obrambo nadoknadil in osvojil set.
V	naslednjem nizu so borovci diktirali tempo igre in stalno vodili do štirinajste točke. Tu so dopustili gasilcem kar sedem točk.
Bologna—Mantova	(4-1)	1
Cagliari—Fiorentina	(1-1)	X
Genoa—Roma	(0-0)	X
LR Vicenza—Inter	(1-1)	X
Lazio—Juventus	(0-2)	2
Messina—Atalanta	(1-0)	1
Milan—Foggia	(1-0)	1
Torino—Sampdoria	(0-1)	2
Varese—Catania	(3-0)	1
Padova—Brescia	(0-0)	X
P. Patria —Palermo	(2-1)	1
Treviso—Biellese	(2-2)	X
Casertana—Reggina KVOTE	(0-0)	X
RiiiiiiiiMiiiniiiimuimuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiuinimiiiiiiiiiiiMimmimtiiiiiMiiuiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiuiiiiiim
KLJUB DOBRI VOLJI IN BORBENOSTI
Točka v Reggio Emiliji premalo za Triestino
Bernasconi izkljuučen, Sadar poškodovan
★
★
★
★
★
★
STRELCA: v 17’ p.p. Recagni; v 34’ d.p. Orlando.
REGGIANA:	Bertini II.; Villa,
Bavicchi; De Dominicis, Grevi Cec-cardi; Tartari, Giagnoni, Calloni, Cavazzi, Recagni.
TRIESTINA:	Colovatti; Catto-
nar, Ferrara; Scala, Dalio, Sadar; Orlando, Ispiro, Bernasconi, Novel-11, Rancati.
SODNIK: Riguccia iz Maršale. KOTOV 5:5.
Triestina je v nedeljo pokazala česa je zmožna. Moramo takoj pripomniti, da tu ne mislimo s tehnične plati, k<?r jp gpipšno, znanp, da je ta nizke vrednosti. Triestina je pokazala, posebno v drugem delu tekme z Reggiano, da ima še zvrhan koš volje, da zna vztrajati ____________________________ in da je kondicijsko morda na
..................................................
PO ZMAGI MAH PKTOKKO FIATA
BI
LESTVICA
IZIDI
•Bari—Alcssandria	1-0
•Catanzaro—Parma	8 0
•Lecco—Verona	2-2
•Livorno—Modena	0-0
♦S. Monza—Spal	1-1
•Napoli—Trani	10
•Padova—Brescia	0-0
•Potenza—Venezia •Pro Patria—Palermo	2-1
Reggiana—Triestina	l-l
Prihodnje tekme (18. t.m.)
Brescia - Bari; Catanzaro - Pro Patria; Livorno - Napoli; Modena - Verona; Parma - Monza; Potenza - Alessandria - Spal - Lecco; Venezia - Padova; Trani • Reggiana; Triestina - Palermo.
Brescia	28	14	11	S	34	17	39
Napoli	28	11	12	5	31	16	34
Lecco	28	11	10	7	33	15	32
Padova	28	10	12	6	21	14	32
Spal	28	10	12	6	29	22	32
Modena	28	9	13	6	30	20	31
Potenza	28	11	9	8	44	36	31
Palermo	28	11	8	9	36	32	30
Reggiana	28	10	9	9	31	17	29
Venezia	28	B	11	8	27	26	29
P. Patria	28	n	7	10	24	32	29
Bari	28	9	10	9	26	37	28
Catanzaro	28	8	12	8	18	21	28
Verona	28	7	11	10	21	31	25
Alessand.	28	7	11	10	21	32	25
Livorno	28	6	12	10	17	24	24
S. Monza	28	7	10	11	26	36	24
Trani	28	8	8	12	20	32	24
Triestina	28	5	9	14	14	32	19
Parma	28	S	5	18	18	41	45
Po tej hladni prhi so se spet zbrali ter osvojili še manjkajočo točko.
Tretji set je potekal do 8:8 v stanja izenačenosti. Očitno se je videlo, da, predvsem v napadu, peša Veljak, ki je več lahkih žog za-streljal v mrežo, kar se njemu le redkokdaj dogaja. Končno se je trener Bora odločil za menjavo, a bilo je prepozno. Gasilci so povedli in so kljub vrnitvi Veljaka na igrišče uspešno zaključili set.
V začetku zadnjega niza Je trener poslal na mesto Veljaka Starca, ki se je odlično obnesel in plavi so stalno vodili z dvema točkama prednosti. Pri stanju 11:9 pa Je spet prišel k mreži najboljši slovenski tolkač: za nasprotnike je bila tako usoda zapečatena. Prav Veljak jim je zadal zadnji udarec, tokrat z zanj nenavadnim orožjem. Z dolgo in učinkovito fintira-no žogo Je prevaral obrambo gostov in Bor Je tako osvojil svojo deseto zmago na tem prvenstvu.
Na Borovi strani moramo pohvaliti stalnega Jurkiča, dobrega Fuč-ko in Drasiča, ki se je predvsem odlikoval v bloku. Posebno pohvalo pa zasluži Mijot za požrtvovalno obrambno igro na polju.
Na koncu pa moramo Se enkrat stopiti v polemiko z italijanskim dnevnikom, ki stalno vsako nedeljo piše, da Bor nastopa proti okrnjenim nasprotnikom, kar pa seveda ni res. Gasilcem iz Padove je namreč manjkal en sam igralec, ki pa nima odločilne besede v igri.
Tehnični izid tekme Je naslednji; •BOR — Gasilci (Padova) 3:1
(15:11, 15:10, 11:15, 15:12)
Postavi:
BOR — Jurkič, Uršič, Starec, Veljak, Orel, Drasič, Mijot in Fučka.
GASILCI — Luise L., Luise P., Plcinini, Ravazzolo, Tonello, Roman I., Roman II., Zanella in Me-negazzi.
Dobro je sodil Leotta iz Gorice.
■ RITTFR
Med nedeljskim namiznoteniškim turnirjem «Citta di Gorizia« so predstavniki Bora dosegli odlične uspehe. Košuta Edi je bil prvi v III. kategoriji, Kušuta Boris je z italijanskim mladinskim prvakom Geronijem zmagal v moških dvojicah, isti igralec je s članico gori-škega Doma Visintinijevo zasedel drugo mesto v mešanih dvojicah, medtem ko je Bor zasedel ekipno prvo mesto pred UNI in Soffitto iz Trsta.
Sacile prešibek za žensko šestorko
Dekleta v plavem še niso izgubile seta
Nedeljski nastop igralk v plavili dresih ne moremo sploh oceniti za pozitivnega ali pa za negativnega, ker so bile nasprotnice zelo šibke in ne bi niti za trening tekmo bile zadostno moštvo za Borovo ekipo. Slovenske odbojkarice so med to tekmo poskušale nove poteze, ki so jih v preteklem tednu vadile na treningu. Vedno ni šlo vse kot
bi moralo. Samo tako si namreč lahko razlagamo rezultat drugega seta, ki se je končal pri stanju 15:13 v korist borovk. V ostalih dveh setih pa so bile plave prave gospodarice na igrišču in so diktirale tempo igre kot so hotele.
Ekipa Sacila nas Je s svojimi neizkušenimi igral-
mladimi in še ---
kami veselo presenetila. Nekatere
.......mm........imnmimmmm.m............mm....mm.mim..
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
Partizan še vedno na vrhu
Za Olimpijo samo pol izkupička
igralke, med katerimi po našem mnenju izstopa Camilotti, imajo dobre zaslombe odbojkarske tehnike in bodo že prihodnje leto trd oreh za marsikatero ekipo.
S to zmago so si borovke osvojile pravico do prvega mesta, ki so ga do nedelje delile z ekipo Porzio iz Vidma. Ta namreč je v nedeljo doživela poraz.
Izid:
»BOR — Casagrande 3:0
(15:5, 15:13, 15:8)
Postavi:
BOR — Pavletič, Batista, Mijot, Hmeljak, Zavadlav in Regent.
CASAGRANDE — Benedet, Bor-setti, Camilotti, Dal Santo, De Savi, Giaccon, Maso, Presotto G. in Presotto M.
Sodnika: Torre in Marcon (oba iz Trsta).
RITTER
SMUČARSKI SKOKI
PLANICA, 11. — Na nedeljskem tekmovanju je zmagal avstrijski skakalec Petter Mueller pred Jugoslovanom Zajcem in Italijanom Bazzano. Najdaljši skok 87 m je dosegel zmagovalec.
Partizan je ostal še vedno na vrhu lestvice I. zvezne lige, pa čeprav je izgubil na igrišču Veleža obe točki. Najbolj zanimivo pa je bilo v glavnem mestu Hrvatske, kjer je Zagreb že vodil nad drugouvrščenim Sarajevom s 4:0, ko je niti: na igrišču je namreč ostalo zaradi diskvalifikacij in poškodb samo sedem igralcev gostujočega moštva.	.
Tudi prejšnjo nedeljo je Rijeka presenetila z neodločenim izidom v Beogradu. Ta pa ni bila edina tekma, med katero sta se tekmeca razšla z delitvijo točk. V Novem Sadu je Dinamo izsilil točko Vojvodini in v Splitu je Crvena zvezda prisilila domači Hajduk na 1:1. V Sarajevu je Željezničar kmalu opravil z zadnjo Trešnjevko, Radnički pa si je brez velikih težav privoščil prav tako šibko Sutjesko.
13
12
14.155.000 lir 230.400 »
KOŠARKA
Dekleta Portorica državne pravkinje
Po treh letih nadvlade v ženskem košarkarskem taboru je moral turinski Fiat prepustiti drugim značko italijanskih prvakinj. Povsem zasluženo gre namreč letos lovorika ekipi Portorlco iz Vicenze, ki Je premagala v direktnem nadoknadnem srečanju turinske nasprotnice.
V dvoboju, ki Je bil na nevtral- Tažllke
nem milanskem igrišču, so atletinje iz Vicenze s svojo najboljšo postavo prešle takoj v vodstvo. Italijanske prvakinje so se otresle začetne negotovosti ter pričele mleti svojo igro. Ob 10’ sta sl bili nasprotnici enakovredni, vendar že tedaj je bilo jasno, da sreča gleda s prijaznejšim očesom Igralke Portorica: mnogi streli Turinčank so se namreč odbijali od železa in niso šli v koš. Portorlco pa je po zaslugi izrednih solistk pridno nabiral točke in koralna igra Fiata ni zdržala tempa.
Ob zaključku dvoboja je le 5 točk
„„ obsodilo turinsko petorko na drugo mesto ter istočasno prineslo z državnim naslovom največ jo radost v tabor zmagovalk.
že v prejšnjem komentarju so pisali, da je to ena izmed zadnjih prilik za osvojitev najvišje lovorike Portorica. Ekipa namreč nima skupne igre in se naslanja predvsem na doprinos Persijeve in Pau-sicheve, ki sta' z Gentilinovo steber petorke. Igralki pa sta precej stari in njun delež bo v prihodnji sezoni znatno nižji.
Končni izid:
i Portorlco — Fiat 58:53 (30:29)
I. P.
boljšem kot drugi tekmeci. Vsekakor bolj'kot Reggiana, ki šteje v] svojih vrstah Imena igralcev, ki so pred nedavnim imeli na sebi drese bolj znanih enajstoric.
Triestina v nedeljo ni hotela prepustiti pobude gostiteljem. Vedela Je, da ji morebitna zmaga olajša agonijo in čeprav sta bili diagnoza in prognoza v škodo tržaških igralcev, se ti niso predali obupu. Niti po Recagnijevem golu v 17’, ko je žoga, ki je bila namenjena brez pravega cilja v kazenski prostor, z neverjetno krivino končala v presenečenje samega strelca v mreži. Colovatti bi jo brez težav lahko ujel, toda vratar Triestine je bil izven vrat in jo je čakal na mestu, kamor bi morala po vseh pravilih logike pasti, žal ga je pre-varila in Triestina je morala v napad, če je hotela najti pot do nasprotne mreže.
To se je tudi zgodilo in če bi znali Tržačani, posebno Orlando izrabiti vse ugodne priložnosti, bi danes lahko pisali o zmagi, žal je tudi tokrat prišla do izraza neučinkovitost napadalcev, ki pa Je bila sad prenagljenosti.
Gol pa je vseeno padel. Triestina je vztrajala v besnem napadu ln Orlando, kljub temu, da sta ga ovirala tako vratar kot Grevi, je spravil v mrežo žogo, ki mu jo je trenutek prej predložil Ferrara. 1:1 In tedaj se je začel silovit protinapad domačinov, ki so se hoteli oddolžiti za nepričakovani udarec. Njihova ofenziva je bila besna, vendar ni rodila sadu. In to kljub temu, da se je sodnik prenaglil z Izključitvijo Bernasconija in da je bil Sadar, najboljši mož na igrišču,
c 4 pum
a *

frpJllŠKl NOGOMET
Kljub nekorektnim tekmecem zmago Juventine v Foljani
Sovodenjci so tudi zmagali doma proti ekipi iz
Zdravščine in Podgora v! Gorici proti Audaxu
Preteklo nedeljo je Juventina it Štandreža odigrala menda svojo najtežjo tekmo v letošnjem tekmovanji! ih si je morala takorekoč krvavo priboriti sicer popolnoma zaslnženo zmago. Nastopila je v Foljanu proti domači ekipi, ki je njen direktni nasprotnik ter je bila ta tekma poleg drugega morda odločilna za odločitev, katera od obeh ekip bo morala nazadovati.
V II. zvezni ligi je ljubljanska Olimpija izgubila točko in tako pripomogla Slobodi, da ji je ostala rdno za petami. Ljubljančani tokrat niso mogli spraviti na kolena vztrajne Splitčane, kar je izrabila Sloboda, ki je imela v gosteh v Tuzli Maribor. Gostje so se sicer trudili, vendar niso mogli ničesar proti boljšim tekmecem, ki se bodo prihodnjo nedeljo spoprijeli za pr-
Tekma se je odločila že v prvem polčasu z rezultatom 1:0 v korist Juventine. Glede poteka igre moramo reči, da so domačini začeli z grobo in surovo igro, ki jo je še podkrepilo nekorektno zadržanje domačega občinstva, ki je žalilo in psovalo igralce iz Standre-ža. Prišlo je celo do fizičnih spopadov, pri katerih so napadli zlasti Juventinca Tabaja, mladega Klavčiča in Montica. Sodnik pa je
S A H
PREJŠNJI teden se je zaključil na sedežu tržaškega šahovskega kluba kvalifikacijski turnir za III. kategorijo. V to so se uvrstili Stan-tič, Messere, Olivotto, Koren Uroš,
bil Sadar, najboljši moz na igrišču, Fonda, CaltegariSon^na^urnirtu zaradi zloma nosne kosti skoraj imajo pravico nastopa na turnirju onemogočen.	I H. kategorije.
vse to mirno gledal in Je za zaključek izključil levo krilo Juventine z očitnim namenom, da zadosti rjovečim domačim navijačem.
Zmagali so tudi Sovodenjci v tek. mi z ekipo iz Zdravščine z rezultatom 3:1. Domačini so igrali dobro zlasti v prvem polčasu. Pozneje so gostje zaigrali bolj ostro in sodnik je izključil enega od sovo-denjskih igralcev, kar pa ni moglo spremeniti končnega rezultata, ki je pomagal Sovodenjcem nekaj viš. je na lestvici,
Podgorci so v tekmi s svojim direktnim tekmecem Audaxom iz ‘Gorice na igrišču v Ul. Baiamonti v Gorici tudi odločili tekmo v svojo korist. Zmagali so z rezultatom 2:1 ter se tako utrdili na prvem mestu lestvice, saj je med obema ekipama štiri točke razlike, ki jih ni mogoče odpraviti v eni tekmi in ta bo v nedeljo zadnja.
moral sodnik tekmo v 83’ preki-
vo mesto prav z Olimpijo.
Tudi v Celju se je moral domači Kladivar, ki je imel v gosteh Slavonijo, zadovoljiti le s polovičnim izkupičkom. ^ ^ ^
V slovenski nogometni ligi se stanje ni niti najmanj izboljšalo za Delamaris. Izolski nogometaši, ki so letos zašli v nerešljivo krizo, so morali kloniti in sicer pod težo petih golov vodilnemu mariborskemu Železničarju.
Nova Gorica pa, ki je imela precej posla z vztrajnim Rudarjem, si
I. ZVEZNA LIGA
I. LIGA
Hajduk—Crvena zvezda	1:1	(0:0)
Vojvodina—Dinamo	0:0	(2:2)
Velež—Partizan	3:2	
Velež—Partizan	3:2	(2:2)
Zagreb—Sarajevo	4:0	(0:0)
željezničar—Trešnjevka	4:1	(3:0)
Beograd—Rijeka	0:0	(1:0)
Radnički—Sujetska	3:1	
II. LIGA (ZAHOD)		
Olimpija—Split	1:1	(0:0)
Kladivar—Slavonija	1:1	(0:0)
Sloboda—Maribor	2:0	(1:0)
Lokomotiva—Rudar	2:0	(1:0)
Famos—Šibenik	6:1	(1:0)
Varteks—Čelik	0:0	
BSK—Istra	2:1	(0:0)
Borovo—Borac	2:0	(1:0)
S N L		
Svoboda—Celje	2:4	(1:1)
Branik—Slovan	1:0	(0:0)
Hrastnik—Ilirija	3:2	(2:1)
Mura—Aluminij	1:1	(0:0)
Gorica—Rudar	2:0	(0:0)
železničar—Delamaris Triglav—Ljubljana	5:0	(3:0)
1. —	1.	Ciaramicola	1
	2.	Quetsche II	X
2. —	1.	Desana	1
	2.	Raffaell. del Garbo	1
3. —	1.	Lenin	1
	2.	Incitato	1
4. —	1.	Sidonio	1
	2.	Dissodo	X
5. —	1.	Notturno	1
	2.	Llpio	2
6. —	1.	Porter	X
	2.	Gran Malese	2
KVOTE			
12 —	113.138 lir		
11 —		8.619 »	
10 —		1.416 »	
je zaradi boljše igre v zadnjih minutah tekme osvojila kar obe točki.
.........................
AMATERSKI NOGOMET
l dvema igralcema manj Primorje klonilo 2:1
Neodločen rezultat mladinske enujstorice
Proseško Primorje v nedeljo samo zaradi smole ni moglo zabeležiti povoljnega rezultata. Pred vsem Daneu zaradi poškodbe ni mogel dosti pomagati tovarišem in končno je sodnik izključil Hu-suja, s čimer se je Primorje znašlo v številčni zagati.
Prosečan.i so imeli več prilož-
nosti, da že v začetku tekme z Li-bertas pridejo do gola. Zal jim ni uspelo, kot je uspelo tekmecem, ki so v 26’ prešli v oster protinapad. Napadalci Libertasa so izrabili priložnost in mreža gostov s Proseka se je prvič zatresla. Odgovor ni izostal, vendar žoga ni hotela v mrežo Libertasa, ki je v 38’ podvojila rezultat. Samo dve minuti kasneje je Huso ostro streljal. Vratar Libertasa je bil brez moči. a njega je zamenjala vratnica. Tudi ta priložnost je šla po vodi, a tik pred zaključkom prvega polčasa je sodnik do-sodil enajstmetrovko, ki jo je ' Petrucci spremenil v gol.	i
Tudi v drugem polčasu je Li-bertas napadala, Prosečani pa so večkrat ostro odgovorili. Zal jim je smola nagajala in tudi tokrat je vratnica odbila žogo, ki je bila namenjena v mrežo Ko je i sodnik izključil Husuja, je bilo
jasno, da Primorje ne bo moglo več spremeniti rezultata, ki je res ostal do konca v korist gostiteljev.
Brez dvoma je bila ta tekma ena najlepših. Gostitelji so se kmalu znašli v številčni premoči, katero so tudi prisebno izkoristili in zmagali. V nasprotnem primeru bi enajstorici Libertasa trda predla, ker lahko trdimo, da bi bil kljub vsemu neodločen izid najbolj pravičen.
Mladinska enajstorica, ki je gostovala pri istoimenskem klubu pri Sv. Ivanu, pa se je morala zadovoljiti z neodločenim izidom. Svetoivančani so prvi polčas zaključili z 1:0 v svojo korist. V drugem delu igre je Milič streljal prost; strel: žoga se je odbila z vratnice do Pertota, ki jo je brez oklevanja poslal do mreže.
B. R.
DR. DUŠAH KCRMAVNCR |
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki ii knjige <rZačetki slovenske so-	. ,
delne demokracije v desetletju 1884-1894»
Lahi si prizadevajo ustanavljati denarne zavode in kon-sumna skladišča, pri katerih delavec in obrtnik najde pomoči. Ni li umestno, da jih tudi mi posnemamo? Delavci v Trstu in okolici naj bi sami zase napravili večje konsumno društvo ali zadrugo; trgovci, podjetniki in kapitalisti lehko bi si osnovali večji denarni zavod. Prva in drugi bi slovenski živel na Primorskem najboljše podprla in okrepila ter ga rešila počasnega ali gotovega pogina. Slovenska narodna zadruga v Trstu bi zajedno bila najboljši jez proti Sirečim se socialistiškim idejam in obramba proti raznarodovanju, kajti rokodelec, obrtnik, mali podjetnik, kmet, mali trgovec (— tu je pisec vendarle spustil delavca pod mizo! —) postali bi samostojni (in) neodvisni od tuje glavnice (= kapitala) ter bi prostejše delovali za svoj rod. V njih bi se vzbudila skrb za svoj in naroden napredek in blagostanje, in delavca bi gotovo (zaradi skrbi nedelavcev?!) tuji mešalci (t.j. socialistični «mestatori» s spetkarji) ne zvabili na leti.» Piscu je šlo za gospodarsko in s tem hkrati narodnostno krepitev slovenskega malome-
ščanstva; varal se je v mnenju, da bi si po isti poti tudi delavstvo lahko enako pomagalo.
Droben pojav razredne diferenciacije v vrstah organizirane tržaške slovenske manjšine je zabeležila «Edinost» dva meseca prej v naslednji notici: «Iz delavskih krogov prejeli smo prav ostro pisan dopis, katerega pa ne moremo objaviti, ker se nam vidi sodba, v njem izrečena, pretrda. Dopis govori o velikem plesu delavskega podpornega društva, oziroma o udeležbi na tem plesu. Izreka svoje začudenje, da se ni nijeden imovitih Tržačanov udeležil tega plesa. S tem so pokazali nebrižnost svojo do delavskega stanu. Delavcem so se sedaj — tako trdi dopis — odprle oči in obšla jih je vsekakor zavest, da jim ni od nobene strani — pričakovati kake pomoči. Zato pa poudarja potrebo, da se delavci postavijo na noge in si sami pomorejo, kakor vedo in znajo. Delavci bi radi pospeševali narodno idejo v mestu tržaškem; ko pa vidijo, da se jih tako bagatelizuje, upade Jim vse veselje in (!) so prisiljeni skrbeti za svoje materialne koristi. Resnici na ljubo pa priznava g. dopisnik, da je bila duševna aristokracija (t.j. inteligenca!) pri plesu častno zastopana.)) «Edinost» je takoj v naslednji številki sporočila, da «je bilo več .imovitejših’ tržaških Slovencev prav tisti dan... na Reki, kjer so se udeležili sijajnega plesa tamošnje ,Čitaonice’», in zagotavljala, da «bi sicer bili gotovo prišli na ples podpornega društva)).
Za 6. aprila 1890 so prijavili Gerin, Ucekar in Ferdinando Palmieri javen delavski shod z dnevnim redom: «1. O propagandi (s smotrom), da bi dosegli od c. kr. vlade uvedbo normalnega osemurnega delovnika, in 2. Predlog o praznovanju 1. majnika.« Policijska direkcija je želela, da bi ji namestništvo ukazalo, naj ta shod prepove, a ko se to ni zgodilo, ga je dovolila. Po «Arbeiterzeitung» je prav ta direkcija prepovedala nalepljanje lepakov in tisk letakov zanj. Po uradnem poročilu in po notici v «Edinosti» se je zbralo okrog 2000 ljudi, po manj zanesljivem dopisu v «Arbeiterzeitung» pa »pre-
cej več ko 3000». Ko so izvolili TJcekarja za predsednika in določili 12 rediteljev, je policijski komisar zahteval, naj zapustijo prostor, t.j. vrt neke restavracije, «vojaki, ženske in otroci«; ker je «zaradi tega nastalo mrmranje« med zborovalci, je zapretil, da «bo ob najmanjšem povodu shod razpustil«. «Edinost» je omalovažujoče zapisala, da je «nekdo govoril o .normalnem delovnem dnevu’ ter predložil dotično resolucijo, katera je bila jednoglasno sprejeta«, nakar so zborovalci «slednjič pritrdili nameri delavcev, da se praznuje prvi majnik«. Gerinov enourni govor o osemumiku je komisar označil kot «pisano konfuzijo« z navedki iz «Lassalla, Marxa, Voltaira in neizbežnega Victorja Hugoja«. A medtem ko «so bile teorije o kozmosu, individualnosti itd. itd. poslušalcem docela neumljive«, je govornik «postal umljiv, ko je privlekel na oder političnega ekonoma Malthusa«, ga zavrnil kot laži-učenjaka in dejal: »Cim več je ljudi (na svetu), tem bolje!« Pri tej točki dnevnega reda sprejeta resolucija je v zaključku naložila predsedstvu shoda, da sestavi peticijo za uvedbo osemurnika kot «edinega sredstva, ki lahko učinkovito in trajno zboljša položaj delavskega razreda«, in da peticijo «v Obliki in takrat, ko bi menilo, da je primerno, predloži visoki c. kr. vladi«. Peticijo je objavila po 1. maju «La Confederazione operaia«. Za praznovanje 1. maja je govoril Ucekar in shod je izjavil, da «je po vsem, kar je čul o prvomajski delavski manifestaciji, solidaren z vsemi drugimi delavci monarhije«.
Naslednjo nedeljo je bil še predprvomajski shod v Miljah kar na trgu. O njem je poročala «Edinost»: «Delavsko gibanje opaža se tudi v Trstu. Minulo nedeljo imeli so delavci shod v Miljah, kojega se je udeležilo kakih 1000 delavcev. Ni manjkalo mej njimi tudi znanega Gerina in Ucekarja, katera sta predlagala, naj bi se dnevno delo skrčilo na osem ur in naj bi se obhajal 1. maj kot delavski praznik. Oba predloga sta bila vzprejeta. Govorili so v nedeljo, da menijo zidarji štraj-kati, ali to se ni zgodilo niti se ne bode, kajti delavec in
obrtnik v Trstu je na mnogo boljšem stališču, nego nesrečni rudokopi in tovarniški delavci, prodani židovskim gospodarjem.« Na to struno je «Edinost» še bolj zabrenkala tik pred 1. majem, kakor bomo videli nekoliko pozneje, kajti pri našem vzporednem prikazovanju dogajanja v Trstu in v Ljubljani se ne smemo približati koncu aprila v Trstu, preden ne odpravimo njegovega začetka v Ljubljani.
PRED 1. MAJEM 1890
Primorskoslogaška «Edinost», ki so jo pisali sicer »liberalni« uredniki, a v »katoliškoliberalnem« duhu z docela skritim liberalizmom, pa je pisala zoper socialiste še za celo stopnjo huje od «Slovenca». Oglejmo si n. pr. njeno zadnje razpravljanje pred 1. majem pod naslovom «Delavsko gibanje«; «Porodilo se je ono vrvenje in mrmranje mej delavci, koje se je iz Nemčije zaneslo tudi v druge dežele ter danes s strahom napolnjuje vso Evropo. Nekateri delavci šli so že na delo (=■ v akcijo); na Dunaju, Moravskem, Češkem in drugod jeli so štrajkati in vsi sploh obečajo svet iznenaditi z velicimi demonstracijami in izgredi dne 1. maja... Vojniki stoje za vsako priliko že pripravljeni, da napravijo red, kjer bode prišlo do izgredov; (državni) namestniki... so tudi izdali svoje razglase, v ko j ih s vare delavce, naj se izogibajo neredov, ter jim prete z odpustom od dela, ako se bodo drznili dne 1. maja samovoljno delo opustiti... — Mej tržaškimi delavci nekda (= baje) delavci pri Lloydu hočejo praznovati dne 1. maja; govori se, da je vodji v .Stabilimento tecnico’ dano povelje, odpustiti delavce, kateri omenjeni dan ne pridejo na delo. — Sploh se pa menda tudi 1. maja v Trstu ni bati izgredov, kajti ravna se tu z delavci mnogo milejše in pošte-nejše, nego v raznih rudokopih in tovarnah po Moravskem in sploh na severju, kjer so delavci prodani človeškim krvosesom — židovskim krvosesom.
(Nadaljevanje sledi)
& ife sass	rsr»;r,: ssjTrrsssrs^stc» sfjsr ni -
telefon 22-207. tekott račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: »JOTOkllSO. flUMtaO Upravil 350, Osmrtnice	*	T rst
naročajo pri upravi. - la vseh drugih pekrajln Italije pri »Socleth Pubbllcith Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, irst______