• uznj RAVK/.TCLJ LJuHI.J 7 T .J itorllkt St eni Letnik Ltl Notranja revalutadja lire Zadnji porast vrednosti lire na valutnem trgu je postavil gospodarstvo pred težko nalogo notranjo revaiutaudje, ;zvišanjo kupne moči lire na notranjem trgu. Treba Je, da cene življenjskih in industrijskih potrebščin padejo, sledeč cenam inozemskih valut, da se »ploh celokupna višina stroškov za preživlja-njo prilagodi novi bazi, postavljeni po novi zlati vrednosti lire. Pri tem je znano iz izkušnje, da se nižanje cen ne vrši enakomerno v vseh panog-ali gospo-idarskega življenja, da cene nekaterih predmetov čutijo takoj in neposredno spremenjeno vrednost inozemskih valut, medtem ko dru^e sledijo šele v večji razg-alji, leno in nesorazmerno. Tu je ravno konsument, ki občuti zadnji porast lire. Vsak dan sliši o nižanju cen valut, o padanju cen blaga na debelo, o padcu cen žita, živine, bombaža, premoga itd., a vendar mora z žalostjo konstatirati, da to padanje ne olajšuje njegovih vsakdanjih izdatkov za preživljanje, da mora za kruh, za go-stilno, železnico itd. Šteti iste vsote ali pa prav malo manjše kot poprej. Razlagati si moremo to na sledeči način: kot prve sledijo padcu tujih valut sirovine, pri ksrteroh smo navezani na uvoz iz in-ce^mstvai in katerim drži radi tega trgovska konkurenca cene na višini deviznih cen. Predno pa napravijo te sirovine pot do konzumenta, je treba dosti čarsa, često tudi novih stroškov, ka)-teiri se naberejo za predelavo teh sirov in v i&a konsum sposobne predmete, na pr. pšenica v moko v mlinih in potem v kruh pri »afcdli, iMimbaž in volna skozi produktivni in trgovski Hroces v obleko itd. Končno produkt ima iesto večkratno vrednost zanj uporabljenih sirovin. pri tem so stroški za predela-vanje odvisni od notranjih cen, ki pa ne stojijo v direktni zvezi s trgom inozemskih valut in radi tega živijo od njih bolj neodvisno življenje. Tudi spremenijo v začetku predelovalnega procesa nabavljene sirovine svojo ceno. Če je mlin pred gotovim časom nakupil žito po višji ceni, kot je ona., ko stavi iz is Mu njega zmleto moko na ti^, ne more, ako se hoče ubraniti be cene moke računati na podlagi nižje cene pšenice, ampak na po-^agi prejšnje viAje cene, po kate£ dt*' seJ>nioo v res. Sci pl^S^fenja cen v resinci pJSŽal. Nižanje cen gotovi j enih produktov sledi o-ni-m za njih izdelavo potrebnih sirovin šele v razdalji onega časa, ki je potreben za predelavo, in to vsaj teoretično, v resnir ci vendarle malo hitreje, ker so često produktivni in trgovski sloji pripravljeni popustiti na dobičku ali celo prenesti zgubo v svrho hitrejšega izenačenja. Ker pa ne napravijo vse sirovine enako dolge poti do konsu-menta, zato je tudi razvijanje cen neenako: od pšenice do kruha je gotovo dosti krajša, pot kot od bombaža do obleke. Velike važnosti je tudi, da trgovina rta drobno največ ovira hitro spreminjanje cen porabnih predmetov. Tržne cene končnih izdelkov so podvržene tudi še nebrojnim drugim vplivom, katere je nemogoče na tem mestu izčrpno raziskovati: dnevna kriza, znižana kupna moč prebivalstva, kapitalno ošibkočenje trgovine, konkurenca inozemstva, v zadnjem času tuda aktivna propaganda za znižanje cen. Najbolj izrazit govor v gospodarstvu so paič številke in radi tega se v modernih državah u-porablja takozvani indeks, ka^-dar se hoče potek splošne draginje posebno slikovito izrabiti1. Pri tem se vzame stanje draginje gotovega leia s številko 100, katera številka se potem v bodočnosti spreminja sorazmerno s cenami. Pri nas je najbolj znan indeks trgovske zboa-nice v Milanu aa trgovino na debelo. Pri tem je preračunana cena za 125 vrst bla^a v letu 1913. označena s 100, na tej podlagri izračunavajo poitem poznejše spremembe. Sledeči statistični sestavek bo vsakemu, ki se za to vprašanje zanima, dal precej jasno sliko o dosedaj izvršeni revalutaciji ter mu nudil precej snovi v raz,-mišljevanje. Naj sledi najprej indeks bla#a v trgovini na debelo: kjer je bitka za popotno revmta-tacijo 14pb najtežja. V zadnjem času prth^o Cfan dalje glasneje glasovi v Javnost, da neti se pri bodočem ni-žanju plač delavstvu drči zmerne mere. Te glasore se UMJrt poedravfti ne samo a socialnega staMftča, ampak, todi radi kort-sti, ki mora taka zmerna gospodarska politika nuditi ozdravljenju gospocbarskeg^, življenja. Tam, kjer se protevw|a, fm twlwl izdelke tudi prodati. Zato je potreba po trgu, ki ima dovolj kupne moči. Prav velik del pre-bivrtlstva Italije živi od dohodkov is dela in držati te dohodke na primerni višini pomeni si prkiobiti nov trg za prote-vode m tako omogočiti hitre j Si razvoj industrije, kajti z^odovi- _ ju uči, da se je le tam mogla razviti mogočna industrija, kjer je imela v domačem ti^gu nv*^ oporo in ni' bila primorana delati največ za inozemske trge, ki so iz najrazličnejših vzrokov bol| nesigurni in bolj tetkl Borbo skozi deflaeijsko dobo naj podjetniški sloji izvedejo potom zboljšanja proizvajalne tehnike, reorganizacije nakupa ki prodaje z uvedbo novih proizvajalnih sistemov, uporabo najmodernejših strojev itd. V vseh panogih gospodarstva se bo Čutila potreba po zboljšanju produkcijskega sistema in po napredku v načinu gospodarjenja, da se bo meglo z uspehom prebiti skozi težki čas sedanje krize.. Dr. L a AngleSko-ruskl spor Baldwinove Izjave v snednji zbornici - Uspehi preiskave v prostorih «Arcosa» - Zbornica bo jutri odloČila glede prekinitve dlplemaUčnih odnosa j ev z Rusijo - Italijanska Industrija ln angleiko-ruski spor - Nevtralnost Nemčije i pap. lirah zlato leto 1913 1924 srednje 1925 srednje 1926 srednje 1926 avgust 1926 september 1926 oktober 1926 november 1926 december 1927 januar 1927 februar tf*27 m«rec 1927 april 1927 mao 3. teden I*onolrv»ma drugačen potek pa kujejo stroški za preživljanje. Vzel sem pri tem za primer statistiko za mesto Milan, ker mesto Trst ne jemlje za podlago predvojne dc-be, ampak leto 1920, kar bi ne moglo služiti za primerjanje z zgornjimi številkami, ki so sestavljene na predvojni bazi. Stroški za preživljanje so torej bili v Milanu: Leto pap. lire iifcks b!aw v zlati lnQja Siv. taurlka 100.— 100.— 100.— 100.— 100.— 553.5 443.2 124.8 157.7 149.3 646.2 - 485.85 133.0 153.8 159.2 654.4 500.71 131.4 142.2 151.3 691.3 586.50 117.9 141.5 147.6 682.8 532.23 128.3 146.0 148.2 654.6 467.36 140.1 146.0 148.5 641.4 459.80 139.5 141.8 147.2 618.6 436.37 141.8 141.8 147.2 602.9 444.68 135.6 137.8 145.5 600.8 417.15 134.4 136.8 143.— 592.7 427.89 138.5 135.8 140.7 587.0 376.— 154.— 135.— 139.— 530.9 352.— 151.5 1913 100 1924 512 1925 598 1926 649 19*6 avgust 652 1926 september 647 1926 oktober 672 l£:?f> november 657 1926 december 656 1927 jatfiuar 655 1927 februar 667 1927 marec 663 1927 april 650 zl. lire 100 115.6 121.0 • 129.6 111.1 121.6 139.1 143.0 147.4 147.2 160.0 155.0 180.0 K tem Številkam bodi dodano, da se držijo danes stroški za preživljanje v drugih državah na sledečih višinah: Združene drfrave 176, Anglija 172, Rusija 228, Avstrija 105, Nemčija 145, Švica 160, Češka 747 pap. kron ah .115 v zlatu, v Franciji okoli 120 v zlatu. Življenje v Italiji je torej dandanes eno najdražjih na svetu. Ker je pa za konkurenčno sposobnost italijanske produkcije važno, da se stroški dela držijo Čim bolj nizko, je neobhodno potrebno, da se indije« jjreži vijanja zniža na nižino držav z najcenejšim življe- njem, kot sta Francija in Češka. Razmotrivajoč zgornje številke, opazimo najprej pri cenah na debelo, kako 9o bile v prejšnjih časih močno konkurenčne napram inozemnim. Leta 1924 je bilo na pr. treba samo 124.8 zlatih lir za nakup v Italiji istega blaga kot v Angliji za 157.7 oziroma 149.3 v Ameriki. Ob najslabšem stanju lire v avgustu 1926. je bila ta razlika še večja, v Italiji samo 117.9 zlatih lir napram 147.6 v Zdr. državah. Potem se pa konkurenčna sposobnost italijanskih cen stalno manjša, tako da je danes indeks v Italiji višji, torej cene blaga veliko dražje ket v inozemstvu Važno je pri tem opomniti, da je tudi zlato pridobilo zadnje dve leti na kupni moči, kajti indeks Združenih držav se je oc 1. 1925 do danes znižal od 159.2 na 140.7, torej za 13%. Popolnoma drugačen vtis dobimo od indeksa stroškov za preživljanje v Milanu. Če cene na debelo vsaj deloma polagoma sledijo onim inozemskih valut, vidimo, da se življenjski stroški držijo vedno na isti višini, ne oziraje se na1 spremembe v trgovini na debelo, da so se celo od septembra 1926. dalje ko je začel preokret za liro, celo nahajale v stalnem višanju in da se šele prav v zadnjem času more opaziti nekaj pojemanja. In ravno od sorazmernega znižanja tudi tega indeksa je odvisna sanacija gospodarskega življenja, ravno tu ie tisto Dolje Novo zasedanje poslanske zbornice Prva sefa - O Sem. bo guvoiil danes on. Mussolinff RIM, 25. (Izv.) Danes popoldne se je vršila prva seja poslanske zbornice ▼ novem zasedanju Po prečrtan j u zapisnika čita poslanec on. Ferretti odgovor na brzojavno čestitko, ki jo je poslal Lot predsednik olimpijskega odbora letalcu Lindbergbu-mdbergbov odgovor se glasi: «Hvala za brzojavko! Živel Mus-solini, Živela italijanska mladt-na!» Po spominskem govoru -stojajo na univerzah za doktorske izpite, to je v juliju in novembru. Naučni ministar pojas-nuje razloge, radi katerih na more ugoditi interpelaciji Nato sprejema poslanska zbornica brez razprave številne zakonske načrte in dekrete, med katerimi je tudi zakonski načrt o sjpra- Pred zaključkom seje vlagat pt*r vosodni minister zakonski črt, ki se tiče delne spremembe odvetniškega zakona. Ob 17.25 je bila seja poslanske zbornica zaključena. RIM, 25. (Isv.) Kakor «L'Informatore deila Štampa* se bo on. Mussolini v svojem ju-^-išnjem govoru v poslanski zbornici dotaknil mednarodnega položaja ter bitke za revalu-tacijo lire in za znižanje cen. V izrazito političnem m zgodovinskem delu svojega) govora bo razpravljal predsednik vlade obširno o notranjem položaju, pri čemur bo znova povdartt vodilne misli svoje okrožnica prefektom ter začrtal nove važne smernice v notranji politiki države, ki bodo gotovo sprejete z velikim zadoščenjem v držarvi in inozemstvu. Rimski kongresi Sežano, Povlr, Jtorje združeni v eno samo občino RIM, 25. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kraljevi dekret z dne 8. maja, glasom katerega se spajajo občine Segla, Porvir in Štor je v eno samo občino, ki se bo imenovala Se- Ženska moda in vlada odobravajo prt-zadovanje rimskega odbora RIM, 25. (Izv.) Agencija «La Recentissima» sporoča, da so došle državnemu odboru za dostojnost ženske mode vzpodbuda s strani svetega očeta in državne vlade. Papež je naslovil potom državnega tajništva na odbor sledečo poslanico: «Nje-gova svetost gleda z dopadenjem na kampanijo, ki je bila započeta proti nedostojni ženski modi ter želi odboru najboljši u-apeh pri njegovem delu.» Minister aa narodno gospodarstvo je poslal predsedstvu odLora brzojavko, v kateri odobrava inicijativo odbora za moralizacijo ženske mode, ki ima namen LONDON, 25. Sinoči je ministrski predsednik Baldwin naznanil spodnji zbornici, da je vlajda sklenila prekiniti diplo-matiične odnošaje s sovjetsko vlada in odpovedati trgovinsko pogodbo, kajti Rusija sistematično izrablja diplomatske privilegije in ogroža mir. Anglija bo pa vsekakor še pripravljena vzdrževati trgovinske stike z Ru-sijo. Ta sklep vlade bo stopil v veljavo, če zbornica v četrtek ne bo glasovala proti. Ze pred več meseci je policija uvedla preiskavo proti tajni družbi vohunov, ki so skušali dobiti v svoje roke razne dokumente o vojaški org. angleške vojske. Policija je ugotovila, da so bili ti vohuni v službi sovjetske vlade in delali no navodilih sovjetske trgovinske delegacije v Londonu Zato je angleška vlada 12. t. m. naročila policiji, naj preišče prostore «Arcosa», kjer se je nahajal, kakor je izvedela po dobljenih informacijah, fotografi čni aparat, s katerim so se slikali in posnemali ukradeni dokumenti. Ta aparat je policija res izsledila v kleti «Arco-sove» palafče. Delo je opravljal neki Robert Koling, priporočen ruski vladi od Gilinskega, enega glavnih agentov ruske špijo-naže in tajne propag-ande v Evropi. Baldwin je izjavil, da je policija zasegla celo vrsto listin, ki se nanašajo na rusko propagando med angleškimi laburisti. Našla je tudi neko pismo, naslovljeno na Gilinskega, kateremu se je naročalo, naj na^ stavi kot mornarje na ladje «Ar-cosa» take ljudi, ki bodo znali membi zakooa o državljanaiv*Lihriuiiti tradicijonsalno dostoj- nost italijanskih običajev in Ščititi italijansko industrijo. Tudi finančni minister je popolnoma odobraval to inicijativo ter jO dovolil posebne olajšave za pHopegKKndo. Udruženje italijanskih žen poziva svoje članice, naj bodo v svojih oblekah skromne m dostojne. Danes so otvori 13. poljedelski kongres RIM, 25. (Izv.) Rim preživlja že akoro vso pomlad v znamenju številnih kongresov in konferenc. Včeraj je bil otvor jen kongres šolskih patronatov. Danes je otvoril on. Bajstianini z daljšim govorom kongres agrarnih tehnikov. Istotako se je pričela danes v Rimu mednarodna konferenca producentom flleui-korne pese. Dalje je bilo dane® otvor j eno na Kapitolu zasedanje državnega sveta zveze bojevnikov. Jutri ob 10.15 pa se bo vršila vršila v navzočnosti kralja otvoritev 13. mednarodnega poljedelskega kongresa. Do sedaj se je prijavilo 1360 udeležencev, med njimi je več kot polovica tujcev. Na kongresu bo zastopanih 34 držav. Otvoritev kongresa, ki bi se bila morala vršiti v palači Doria, se bo vršila vsled velike udeležbe na Kapitolu. Kraljev povratak v RIM, 25. (Izv.) Danes ob 13.50 se je povrnil kralj iz Trsta v prestolnico. faofersko vprašanja PARIZ, 25. Quinones Do Leon, španski poslanik v Parim, je sporočil zunanjemu ministrstvu navodila svoje vlade gleda tan-gerskega vprašanja Francosko zunanje ministrstvo pripravlja noto, ki jo bo izročilo Španiji v odgovor na njeno zarinjni menico. RIM, 25. (Izv.) Kakor doznava agencija «L' Informatorc della Stampa», se bo na prihodnjem zasedanju ministrskega sveta sklepalo tudi o delnih premestitvah prefektov. Italijanski «Zelonl krtž» zapn-Ha Albanijo RIM, 25. (Izv.) Rimskemu listu «11 Giomale d*Italia» poroča njegov posebni poročevalec iz Drača, da se pripravlja misija italijanskima zelenega križa, da zapusti Albanijo, kamor je bila poslana po poslednjem potresu. Misija je obstojala iz dveh vojaških zdravnikov, 30 sani-tetcev in 10 spe dal. delavcev za podiranje in opravljanje poslopij. Ambulatorji misije obstanejo na željo albanskih oblasti odprti še za nekaj časa. Znatno Število šotorov je pod aprila misija sestri Ahmeda-bega Zogu, da jih izroči albanskemu rdečemu križu. Po poroCllu istega lista je bil v Draču ustanovljen fašij, ki šteje okrog* 50 članov. Tudi v Tirani bo čimprej ustanovljena fašistovska organizacija. De Pinedo na poti k Aro rs kim otokom HORTA, 25. Informacija, ki jo je dobil Reuterjev urad iz New Yorka, da je De Pinedo že prispei v Fayal, se je izkazala za neosnovano. Nobena nova vest o «Sawta Mariji 11» ni prispela semkaj tekom dopoldneva Vsa dosedanja poročila zatrjujejo, da vlači «Santa Marijo» proti AZorskim otokom portu-gnftski tri j ambomik, na katerem se nahajajo tudi De Pinedo in njegova tovariša 9ANGHAJ, 25. V kitajskem delu mesta je bil proglašen pre-ki sod. Povod za tat ukrep je dalo dejstvo, da se predvidevajo izgredi radi bližanja protikomu-nostičnih vojska generalov VU-Pei-Fuia ta Jang-Sena. pozneje delati prevratno propad gBffido med angleškimi mornarji. Ko so agenti vdrli v sobo ravnatelja trgovinske delegacije, so opazili, da je cel kup dokumentov gorel v peči. S preiskavo se je angleška vlada prepričala, da vodi sovjetska vlada v Angliji in drugod prevratno propagando. Kakor trgovinska delegacija, tako so tudi sovjetski diplomatski zastopniki izrabljali svoj privilegirani položaj v škodo Anglije. V dokaz te svoje trditve je Baldwin prečita! več brzojavk, ki jih je poslal v Moskvo sovjetski opravnik poslov Rosen-holZu Iz teh brzojavk je med drugim tudi razvidno, da dela boljševiški agent na Kitajskem Borodin po navodilih sovjetske vlade in da je od nje popolnoma odvisen. RIM, 25. (Izv.) «Agenzia Inter-nazionale» obeta vsled prekinjenja diploma tičnih in trgovinskih odnašajev med Anglijo in Rusijo italijanski industriji znaten dobiček. «Poročilo agencije «Tass», pravi rimska agencija, namiguje na možnost italijanskega posojila Rusiji. Po vsej verjetnosti pa gre le za dolgoročna plačila za italijansko izdelke.» BERLIN, 25. (Izv.) Prekin j e-nje odnešajev med Anglijo in Rusijo je vzbudilo v tukajšnjih političnih krogih, pa čeprav je bilo pričakovano, silen vtis. Vsi listi so več ali manj mnenja, da mora ostati Nemčija v angle^ko-ruskem sporu strogo nevtralna. «Stebra nemške politike sta, pravi „Berliner Tagblatt'', lo-karnska in berlinska pogodba.» Rim in Beograd Kaj je z direktnimi pogajanji? RIM, 25. V inozemskem tisku se je pojavila vest, da so se pričela med Italijo in Jugoslavijo direktna pogajanja za rešitev vseh spornih vprašanj. «Radio Nazionale» pa naznanja danes, da te vesti ne odgovarjajo res-in da se razgovori še niso pričeli. Vsekakor pa se je o-iu acje v marsičem razčistilo in je sedaj bolj primerno za take razgovore. Pobuda pa mora, tako pravi agencija «Radio Nazio-nale», priti iz Beograda, ker je Jugoslavija povzročila ne sporazumi j »nje s tem, da je dvignila preveč ropota radi italijansko-albanskega pakta. Albartski dokumenti BEOGRAD, 25. (Izv.) Večerne «Novosti» poročajo: «Italij«anska vlada namerava izdati dokumente o Albaniji. Med njimi se nahaja tudi zelo interesanten predlog o delitvi Albanije, ki se je stavil že leta 1924 v Beogradu.« «Novosti» pristavljajo, da bo ta knjiga izzvala gotovo novo polemiko med Beogradom in Rimom. Dems-ntiraKa vest BEOGRAD, 25. (Izv.) Današnja «Pravdam sporoča, da je italijanski ministrski načelnik izjavil glede albanskega pakta, da gre Italiji le za ekonomski prestiž v Albaniji. Po informacijah na merodajnem mestu pa se ta vest demantira, češ da načelnik italijanske vlade sploh ni podal take ali slične izjave. Mm pri kralja v Vrnjačkl banji BEOGRAD, 25. (Izv.) Ministrski predsednik Velja Vukiče-vić se je zvečer vrnil iz Vrnjač-ke banje, kjer je bil v avdijenci pri kralju, v Beograd. Novinarjem je izjavil, da ni ničesar novega in da ni nobenih novih momentov'v politični situaciji. Kraljev povratek v prestolnico se pričakuje cd dne do dne. V vladnih krogih se smatra, da bo kralj že jutri v Beogradu. Zvečer je odpotoval v Vrnjačko banjo dr. Nittko Peric, minister brez portfelja MsMa In Poljska Poljska svobodna Inka ob Jadrana? BEOGRAD, 25. (Izv.) «Novosti» poročajo: V vladnih krogih se v zadnjih dneh Širijo vesti o u-stvaritvi tesnih prijateljskih od-nošaiev med Jugoslavijo in Poljsko. Poljska potrebuje izhod na morje ter je jugoslovenska vlada pripravljena odstopiti Poljski svobodne cone jugoslo-venskih pristanišč. Poljska je sklenila, da sprejme eno jugo-slovensikih pristanišč kot svojo svobodno luko. Istotako se v političnih krogih čuje, pa je zaenkrat morda še preuranjena vest da bo Poljska v najkrajšem času pristopila v Malo an-tanto. Odkar obstoja Mala an-tanta, se je ta vest že večkrat pojavila. Zdi se pa, da dobiva sedaj po uspešno končani konferenci v Jahimovu vedno večjo podlago. . Nove poplave v Mississipijevi dolini NEW YORK, 25. Severni del Louisiane, ki se je že ve£ časa nahajal v nevarnosti radi naraščanja voda, je bil včeraj poplavljen, ker so nasipi popustili. Ves najbolj rodovitni in najbolj bogati del Luisiane je sedaj pod vodo. Voda je včeraj poplavila šest večjih vasi in 800.000 hektarjev zemlje. Tako je kakih 100 tisoč oseb spet brez streho. Politične beležke Vzroki evropske revščine Pretekli teden je imel znani poljski virtuoz na violini predavanje v dvorani «Lucerna» v Pragi. Govoril je skoro dve uri o Panev-ropi, t. j. o načrtu za ustanovitev evropskih združenih držav po zgledu Zedinjenih držav severne Amerike. Govornik jo orisal s prepričljivimi besedami blagostanje, ki vlada v Zedinjenih državah. S tamkajšnjimi razmerami se je seznanil ob Času svoje umetniške turneje po Ameriki. On vidi, da izhaja uboštvo, ki vlada v Evropi, od tod, ker se evropski narodi ne morejo združiti k skupnemu delu, temveč se še danes nadaljuje z gospodarsko borbo enih proti drugim. Huberman sodi na podlagi svojih skušenj, da tiCi moč Ze li-njenih držav ravno v njihovom edinstvu, ki jim daje velika tržišča za njihovo proizvodnjo. Polei? te^a si te države druga drugi ne ovirajo gospodarskega razvoja s carinskimi, prevoznimi in drugimi nasprotovanji. Prepričan je, da tudi Kv-ropa ne pride do blagostanja, dokler se ne bo ravnala po zgledu Amerike ter ne ustvari ideje združenih evropskih držav. Dejstvo, da so državniki kot Briand in Masa-ryk navdušeni za to idejo, ga navdaja z upanjem, da Panevropa v kratkem ne bo več utopija, temveč da se ustvari. n. •EDINOST* V Trsta, dne 26. maja 1927. Čssoplsna znanost Posledice in vpliv Časopisja na celokupno javno življenje čutimo dandanes vse povsod L Poteklo je pa razmeroma zelo mnogo časa, predno se je spoznal njegov pomen in njegova važnost. V prejšnjih dobali je bilo časopisje podcenjevano deloma tudi zato, ker eo se njegovi zar-etopniki vse preveč brigali za. interese drugih, zanemarjali pa svoje lastne. Z okrepitvijo časnikarskih organizacij je zadobilo časopisje na ugledu in že nekaj let sem cspažamo, da se je začela baviti z njim tudi znanost, katera se ne omejuje samo na priložnostne razprave, marveč dokumentira velik pomen časopisja tudi s tem, da ga je sprejela v učne načrte visokih šol kot novo znanost. Pojav sicer zavzema še prav neznaten obseg, toda po stremljenju me-rodajnih univerzitetnih in drugih faiktorjev smemo prav kmalu pričakovati rešitve znanstvenega poglabljanja v časopisno poslovanje. Našteli bi lahko zelo mnogo držav, ki na tem polju znanosti napredujejo, toda pripomniti moramo, da ne napredujejo vselej v načinu, ki bi vzpodbujal k posnemanju. V Zedinjenih državah se je naštelo že 50 fakultet, kjer se drže predavanja o žurnalistiki. Delovanje teh fakultet pa je usmerjeno po večini na zunanjo tehnično poklicno izobrazbo brez posvečanja večjega pomena znanosti kot taki. Slični pojav zasledimo tudi v Angliji. Najslabše pa je v tem pogledu vsekakor v današnji Rvbsiji, kjer so si nadeli žuma-ltetičm zavodi za svoj cilj vzgajanje bodočih žurnalistov v popolnoma enostranski politični smeri. Vzgaja se bodoči naraščaj nekako tako kakor vzg-ajajo strankarske šole svoje tajnike. Nemčija je hodila v tem oziru Že od početka gibanja za veljavo časopisne znanosti svoja lastna pota, kajti ako izvzamemo nekatere izrodke, katerih nikjer ne manjka, je stalo vprašanje znanstvenega osnovnega pojmovanja vedno v ospredju, a vprašanje poklica šele v drugi vrsti. 2e v prvih tečajih o žurnalistiki, ki so se obdržavali na univerzi v Heidelbergu leta 1887-, ni prišlo na površje vprašanje poklicne izobrazbe, marveč le ono uvajanje visokožol-cev v žuraalistično osnovno pojmovanje. Poče tki uvajanja časopisne znanosti na nemške univerze padajo tedaj nekako v leto 1888. Prva predavanja o zgodovini Časopisja je držal prof. Bucher na univerzi v Lipskem. To je bil nekak poizkus in preteklo je po tem mnogo desetletij, predno se je začelo s posnemanjem Bucherjevega poizkusa, šele v najnovejšem času so Nemci pristopili k pozitivni re-ftitvi tega vprašamja z ustanavljanjem časopisnih znanstvenih institutov, katere so priključili univerzam. Stopili so k praktični rešitvi šele tedaj, ko je bil časopteni znanosti že položen temeljni kamen po predhodnih znanstvenih predpripravah. ]fr-vi nemški institut za časopisno znanost je bil ravno spričo neumornega delovanja prof. Bu-cherja ustanovljen leta 1916. na univerzi v Lipskem. Temu so polagoma sledili drugi, toda vsi so nastali bolj po prizadevanju privatnikov kakor pa po prizadevanju države. Dandanes obstoja v Nemčiji že 8 takih zavodov in sicer na univerzah v Berlinu, Lipskem, Hamburgu., Kolinu, Monakovem, Freiburgu, Miinstru in na trgovski visoki šoli v Nurnbergu. Sli-čen zavod je bil otvor j en na univerzi v Heidelbergu dne 14. t. m. Otvoritev tega instituta je velikega pomena ravno radi dejstva, da je bil rečeni zavod poklican k življenju izključno le na pobudo nemških Časnikarskih organizacij. Na ta način je ustvarjena prava zveza med znanostjo in prakso. Na tem mestu moramo poudariti, da se je vzporedno z ustvarjanjem časopisnih znanstvenih institutov prehajalo tudi k priznavanju Časopisne znanosti s strani nemških univerz, čeravno do sedaj le v posameznih slučajih. Tako obstoja n. pr. na univerzi v Monakovem od 1924. dalje glavna stolica za časopisno znanost, katero vodi profesor d'Ester, v Heidelbergu Je paj bila jeseni preteklega leta ustanovljena stolica za znan-Btveno^historično publicistiko, ki je bdi a poverjena profesorju Hansu von Ec.ka.rd. DNEVNE VESTI hit h iffi n Km Me Pred kratkim smo objavili opozorilo tukajšnje prefekture, da so stopile v veljavo tudi v novih pokkrajinaJi določbe o postavnih merah in utežih za javne lokale. Ker pa bi si gostilničarji in drugi prizadeti najbrže ne mogli takoj preskrbeti predpisanih mer — je bilo rečeno v opoeorilu — je določen rok do 30. junija za njih nabavo. Po tem dnevu se bodo morali prizadeti strogo ravnati po gori omenjenih določbah. Kršitelji se naznanijo sodnemu oblastvu in vse nepoetavne mere se jim zaplenijo. V informacijo gostilničarjev ter gospodarjev drugih javnih lokalov posnemljemo danes v naslednjem Čl. 64. kr. odloka od 10. decembra 1914, št. 1385, ki pravi: Kdor prodaja vino, pivo in druge pijače na drobno, jih. ne sme podajati, ko se zahteva od njega določena količina izražena v meri, z navadnimi posod a,-mi, temveč z merami, na katerih je označeno, koliko držijo v decimalnem sistemu ter so o-premljene z žigom prvega overovi jen j a. Istotako mora postopati, ko osnača cene pijačam. Da zadosti dolžnosti, ki jo nalaga ta člen, mora prodajalec vina, piva in drugih pijač na drobno imeti toliko postavnih mer, kolikor zahtevajo navadne potrebe njegovega obrata. Vsaj en del teh mer od dveh litrov do decilitra, ako so steklene ali zeinljene, se mora predložiti kr. overovi j evavcu (R. Verificatore), ko se vrši redno overovi janje, pri čemer je treba povedati število še ostaiih postavnih mer, ki se nahajajo v lokalu. Kovinaste mere pa se morajo predložiti vse v periodično overovi jen je in vse morajo imeti žige. Na računih in seznamih morajo biti cene navedene samo po decimalnem sistemu, medtem ko so vse drugačne označbe prepovedane. Ako se pijajča ne proda na mero, se cena lahko označi po posameznih posodah (sodih), toda cena se ne sme označiti z imeni, ki odgovarjajo odpravljenim meram in uteži m, alf s kakimi drugimi imeni, ki se razlikujejo od onih decimalnega sistema. Posoda ne sme imeti pri tem ni-kake označbe, koliko drži. Prepis tega člena mora gospodar javnega lokala vedno imeti v lokalu. _ Prekurvforstl to iđvetoliM Izpiti •Gazzetta Ufficiale» od 23. t. m. objavlja kr. odlok-zakon od VSL maja 1927, št. 753, ki vsebuje ddočbo glede tolmačenja čl. 22. zakona od 25. marca 1926, 6t. 453 o uredbi pro-kuratorskih in odvetniških izpitov. Novi odlok-zakon predpisuje sledeče tolmačenje: Naloge za posamezne izpite, o katerih je beseda v čl. 22. zakona od 25. marca 192«), št. 453, pošlje ministrstvo prvim predsednikom prizivnih sodišč. Viha plimtBlCi Sporočajo nam: Te dni je dovršil naš rojak Karlo Kocjančič, znan sodelavec »Ljubljanskega zvona» in «2en-skega sveta», zbirko svojih pesmi «Večno plamenico« in jo je prebral ožjemu krogu svojih prijateljev. Zbirka je napravila na vse najlepši utisk. Nič verzificiranja, nika-kega nepotrebnega umetničenja, vse sveže in elementarno silno. Nekaj Whitmansko močnega je v teh pesmih. Res je, da so to predvsem pesmi duha, a duh je tu povsod močno prepojen s Cuvstvi. Želeli bi, da bi zbirka čim prej Izšla. DANES SO TROOVINE ODPRTE. Današnji praznik vnebolioda je po odredbi pokrajinske trgovsko zveze za trgovce delavnik. Trgovine vseh panog bodo torej danes odprte ves dan kakor po navadi. —- Nalezljive bolezni v naSem mestu. V času od 15. do 21. maja 1927 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni, davita 6, škr-latica 5, legarjeva mrzlica S. Od obolelih oseb ni umrla nobena. Končajte in Sirite „EDINOST" veda odbil In pri padcu se je deček, 7-letni Angel Di Giorgio, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni sp. 8t 21, hudo ranil na glavi; razen tega si je tudi pretresel možgane. Ker se je nesreča zgodila pri zadnjem delu avtomobila, je šofer ni zapazil; šele na vpitje navzočnii* je naglo ustavil ter priskočil dečkti na pomoč. Posadil ga je v ter ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer se bo moral Di Giorgio zdraviti kakih 10 dni. Šofer je bil po zaslišanju izpuščen, ker se je izkazalo, da nima pri nesreči nikake krivde. Nezgoda pri dela. Ko je v družbi drugih delavcev gradil lesen oder v strojnem oddelku parnika «Cit£& di Bari», ki ga popravljajo v ladiedelnici S. Marco, je 27-letni tesar Marijan Pitacco, stanujoč v zagati Cristo-foro Colombo št. 9, včeraj predpoi-dne padel v neko odprtino v podu ter pri tem zadobil precej bude poškodbe na raznih delih telesa, zlasti na glavL Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravil v 10 dneh. Nesrečna otroške Igre. 3-letni Angel Moroni, sin železničarja, zaposlenega na postaji v Grijanu, je včeraj popoldne našel v bližini tamošnje železniške proge majhno petardo, kakršne rabijo železničarji za posebne signale na progi. Radoveden, kakor so pač otroci, je mali Angel začel tolči po petardi z nekim orodjem, da bi videl, kako izgleda od znotraj. Pri tem se je petarda nenadoma raz-počila in drobci so ranili Moroni j a na raznih delih telesa zlasti po obrazu, k sreči ne nevarno. Ubogi otrok je dobil potrebno zdravniško pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je prenesla mati. — Pri igri na zemljifiču v blliini občinske Sole v ulici Is tria je letni Jurij Stanič, stanujoč v ulici Giuliani št. 31, včeraj popoldne padel tako nesrečno, da si je zkntll desno roko. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je zatekel v spremstvu matere. SladeUAarfeva nezgoda. Ko je 17-letni sladoledar Fran Materani, stanujoč v ulici G. Or-landini št. 172, včeraj opoldne pe-rival svoj voziček s sladko robo po uhci Regina Elena, ga je neki tovorni voz, ki je privozil za njim, dr&gnil z zadnjim kolesom ter ga podrl. Pri padcu je Materass? ra-dobil na glavi več poškodb, ozdravljivih v 8—10 dneh. Nesrečni sladoledar je bil prepeljan z nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izlečil in obvezal rane. Pesledtee peaesrafenega skoka u tramvaj. «Previdne«t je mati modrosti«, pravi ljudski pregovor, o katerega rssaičnesti se je včeraj zjutraj prepričal 34-1 etni uradnik Kazimir De Biasio, stanujoč v ulici Rassettl St 39. Okoli 9.30 je De Biasio hotel v ulici Tarabocchia skočiti na tramvaj, ki je vozil proti trgu Pe-rugino, toda ker je tramvaj vozil precej naglo, se je možu skok ponesrečil. Padel je tako nesrečno, da se je hudo ranil na desni nogi Neprevidni uradnik se je moral zateči v bližnjo bolnišnico, kjer so inu obvezali rane ozdravljive ▼ 10 dneh. Na podlagi are taci jskega naloga, izdanega od tukajšnje®* sodišča, je bil predvčerajšnjim aretiran trgovec Henrik C., rodom iz Pule, stanujoč v ulici CarduocL MoC se mora zagovarjati pred sodiščem radi zločina neupravičen« prilastitve. — Tudi na podlagi aretacijtkegm naloga je bila predvčerajšnjim aretirana 23-letna Marija B., ker mera odsedeti 50 dni zapora radi razpe-čavanja kokaina. Trgevčeva nezgodo. Vračajoč se domov, se je 58-letnt trgovec Alojzij Mussico, stanujoč v ulici E. Toti št. 4, sinoči spodtalr-nil v veži ob neki zaboj ter padel na tako nesrečen način, da si je zlomil eno rebro na desni strani prs. Mussico je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga njegovi domači poklicali na lice mesta, nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. Iz tržaškega življenja Otrok ln avtomobil. Včeraj popoldne okoli 17 ure se je premikal po ulici Istria avtomobil, v katerem je sedelo več carinskih nadzornikov, ki so se vračali iz Sv. Sobote v mesto. Ko je avto, ki ga je vodil 24-letni šofer Jurij Marchesini, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 28, privozil mimo hiše št. 17, je neki deček nenadoma stopil izza tovornega voza, stoječega tam pred hišo, ter stekel čez cesto. Zeletel m je naravnost proti avtomobilu, ki ga očividno radi voza ni zapazil. Avto ga je se- Tržaško Sodišče Peneverba na želerafef. Včeraj si je na tukajšnjem kazenskem sodišču vršila obravnava proti bivšem železniškemu uradniku Romeju Barbiju iz Kvirina. Barbi je bil naznanjen, da je s pomočjo uradne oblasti oškodoval pri razkladan}u blaga železniško u-pravo za 1143.50 lir. Barbi je bil pravzaprav sprva priprost železniški delavec, a je s pomočjo železniškega agenta Franca Abruzzese kmalu dosegel mesto asistenta pr;; blagovnem oddelku na postaji Campo Marži o v Trstu. Tako se je zgodilo, da je on imel v rokah vse dokumente o vozovih, ki so priti polni blaga na imenovano posta- *°Te vrste sluiba je tudi spravila nekatere tržaške tvrdke do morda prevelikega zaupanja. Te tvrdke bo mu baje tudi zaupale precejšnja svote denarja, ki so bile določene i dvig dodlega blaga. Kmalu je Barbi spoznal, da je njegov nečedni posel razkrit. Do-*ro vedoč, da ga čaka obravnava, ti se gotovo zanj ne bi dobro iztekla, je Barbi raje pobegnil in se skril. Obravnava pa se je vseeno izvršila. ZasliSane so bile priče Amulij Cipollato, Pavel de Simone, Josip Cerkvenik, Franc Culot, Franc Abruzzese in še drugi. Vsi so izpovedali kot obteiilne priče v zmisiu obtožnice. Državni pravdnik D. Sv. Ivan in na podlagi istega razveljavilo tekmo Rocol-Sv. Ivan. Nedeljske tekme: (vse na igrišču Obzora) rezerve: Sparta-Opčine ob 13.30 (sodi g. Pertot); finale II. divizije: Sv. Ivan-Rocol ob 15.30 (sodi g. Kraljič); training raprezen-tance s S. K. Cconcordia ob 17.15. Reprezentančna tekma med goriškim in tržaškim okrožjem se prenese, ker ni fie došel odgovor Gorice, katerega urgiramo tem potom. Trenažna tekma reprezentance se bo vrftila v nedeljo popoldne ob 17.15; sledeči nogometaši morajo biti točno ob določeni uri s popolno opremo na igrišču Obzora: Skok Tominc, Vekjet, MerŠek, čepek, But, KuferSin- I., Kjauta Kovačič, Martelanc, 2erjal, Kaligaris, Preprost, Rupe na, Brišček. S. K. Coneordia je naprošena tem potom, da stavi na razpolago v nedeljo svojo prvo četo v najboljši formaciji ob 17.15 na igrifiču Obzora za trenažno tekmo z rapre-zentanco tržaškega okrožja. Koledar retonr-tekem rezerv: L nedelja: Obzor-Sparia; Sv. Ivan-Opčine; Rocol-Prosveta. II. nedelja: Obzor-Rocol; Sparta-Sv. Ivan; OpČine-Prosveta- m. nedelj« i ui-Obzor; Sparta-Prosveta"; Rocol. IV. nedelja: Obzor-Opčine; Spaar-ta-Rocol, Prosveta-Sv.Ivan. V. nedelja: Opčine-Sparta, Rocol Sv. Ivan, Prosveta-Obaor. Redovan je rezerv: Obzor 5 5 Pro.sveta 5 4 Rocol 5 3 Opčine 4 1 Sparta 3 — Sv. Ivan 4 — — 24:1 10 1 10:4 8 2 10 : P 6 3 2 :11 1 3 1 :11 0 4 1:12 0 T. V. N. Športno udruženje: Prizivi: M. D. Sv. Ivan glede tekme Sv. Ivan-Rocol sc sprejema. Razveljavlja se sklep T. V. N. z 2-0 v prid Rocola ter sklene, da se tekma ponovi. Nalaga se T. V. N, da določi dan in igrišče. Novi Igralci: Brišček Anton (Sparta), Frank Rudolf (Prosveta). Hazena prvenstvo za 1. 1927. Tekmovanje prične 5. junija -1927. — Prijave se zaključijo z dnem 1. junij — 1927. Komisar. M. D. Sv. Ivan. Ali ste pripravljeni igrati v nedeljo z našo mešano četo? Prosimo takojšnjega odgovora- S. K. Concordia. S. D. A drla. V petek zvečer točno ob 8. uri in pol odborova seja. Naj nihče ne manjkal Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO OLEDI4CE - TRO. DOM V soboto 28. ob 21. url ln nedeljo 29. t- m. ob 18. url Turgonjeva drama v dveh dejanjih «Tujl kruto. Režira Košuta. V slučaju pičlega oblaka bo to zadnja predstava v latoftmft sezoni. NOVI URNIK NA ŽELEZNICAH S 15. maja t. 1. je stopil v veljavo nov* urnik na železnicah (poletni vozni red). Podajamo na tem mestu izpiske iz novega urnika, v kolikor se tiče mesta Gorice. Centralna postaja 9 Dohod Iz Trata: 7.16, 8.10 (brzo-vlak), 9.34, 14.26, 16.43 )br«ovlak), 18.58 (bv) in 20.59. Odhod ▼ Trst: 6.00, 627 (bv), 10.20 13.00 (bv), 15.58, 19.05, 19.00 (bv) in 2123. Defcpd Iz Vidma: 5.56, 7.22 (bv), 10.15, 12.59 (bv), 15-50, 1«.35, 18.50 (bv) in 21.16. Odhod T Vidna: 558, 7.20, 8.14 (bv), 9.41,14.35,16.49 (bv), 19.06 (bv) in 21.09. 8.15 in 7-51. ^ _ Odhod na svatofforsko postajo: 8 Da^d9i^Ajdovičlne: 5.41, 12.46 ^OM v Atdovittso: 7.66, 13.30 in 19.35. Dohod Is Trsta: 7.50 (bv), 8.48, 18.51, 19.38 (bv) ln 20.45. Odhod proti Trsta: 5 00, 9.51 (bv) 18.19, 18.48 in 21-52 (bv). Odhod proti Podraakta: 8.00 (bv) &56 (bv), 13.50, 17.00 in 19.46 (bv). Dohod lx centralne postaji: &36 in 19.26. Odhod na centralno postalo: 5.30 ln 7£9 urnik kori jer Odhod proti AjdovtČini: 6.10 (vozi do Postojne), 13.15 (vozi le do AjdovMine) in 16.00 (vozi do Vipave), zadnja dva ne vozita ob nedeljah. _ Odhod prati ©epovana: 14.00 (ne vosi ob nedeljah). Odhod proti Krmflnu in Oedatu: 12.20 (vozi le do Krm ina) in 15^0 (ne vosi ta od nedeljah). Odhod proti Gradela: 12.30 (vozi do Villesse) in 14.30 (ob nedeljah' ne vozita). Odhod proti Idriji iz AJdovSdlne: 18 00 (ob nedeljah ne vozi). - Urnik do AjdovšCine glej zgoraj!). Odhod pri Opatjem selu - Komnu: 15 00 (vozi le do pokopališča in samo ob nedeljah), 15.30 in 17-30 samo do Mirna in nadaljuje pot na Renče). Zadnja dva ne vozita ob nedeljah. Odhod (raz Brda na Dobrovo: 13 00 (ne vozi ob nedeljah). Odhod r Ranča: 12.15 in 17.30 (ne vozita ob nedeljah). Odhod na Trnovo: (poletni urnik Se ni določen). h dvajsott cenik Jestvinam v prodaji mm debelo. Tozadevna komisija pri goriikl trgovski zbornici pod predsed-stvocn tL komisarja Antona Orzana petih dejanjih, po Jurčiču, za odec» priredil Steržaj. Je to znau* nafta narodna i&ra, kot je tudi eDesoti brat». Le da ni toliko igrana, kot ta zadnja, ker tudi ni toliko vredna in v njej niso tako dobro zari* sani na§i slovenski tipi. Mordo ravno radi tega stori tudi dokaj težkoč na posamczn3g*i i^ravca. Nekam luknjasto se zdi dejanje v, igri. Več uspeha bi Dilc in večji vtis bi napravilo na občinstvo, ko bi se igrale, morda kaka druga stvar. No, pa za začetek je tudi tu dobro. T* prvi krst, po tolikem ča* su, je pa Bralno društvo dobro prestalo in se potrudilo za čim boljfll uspeh. Igro je režiral in pripravil g Baučer. Priznati mu moram, da je marsikrj prav mojstrsko uredil* Posameznih igravcev ne bom imenoval, a reči moram, da so se potrudili. Kar se tičo nedostatkov: bolj točni nastopi, luč svetlejša, oh prepiru ne toliko direndaja in mogoče še kaka druga malenkost. Na splošno pa: ljudje zadovoljni i ti to je glavno. —šu— objavlja devet in dvajseti cenik glavnim jestvinam v prodaji na debelo, veljaven od 23. maja dalje na goriškem trgu. Cene so sledeče: Riž navaden od L 162 do 165; ril boljše vrste od L 186—170; koruzna moka rumena od L 90—92; navadne testenine (z zabojem vred) od L 295—300; sladkor v kristalih od L 657—660; semensko olje od L U20—625; domača slanina od L 740—760, amerikanska slanina od L 620—630; mast od L 700—710; navadna kolonijalna kava od L 2025 do 2050; polenovka od L 370—380; ječmen št. 10. od L 175—180; fižol druge vrste od L 155—160; fižol prve vrste od L 188—192; krompir lanski od L 80—90; krompir letošnji od L 100—110. V navedenih cenah ni všteta užitnina. PRVAČINA. Prireditev. Prosvetno društvo v Prvačini priredi danes dne 26. t. m. igro »Zakleti grad» v petih dejanjih v telovadni dvorani. Pričetek ob 3.30 popoldne. SOLKAN Majski izlet. Čitalnica v Solkanu priredi v nedeljo dne 29. t. m. svoj majski izlet v Trnovski gozd. Zbirališče ob 5. uri zjutraj pri kolonah. Pri-hitite vsi, ki ste željni svežega gozdnega zraku. Na svedenje v nedeljo. VOOERSKO. Predavanja. V nedeljo dne 22. t m. nas je obiskal g. živlnozdravnik Gerbec iz Dornberga in imel predavanje «o spolnih in kužnih boleznih pri živini*. Predavanja, ki se je vr&Uo v prostorni dvorani občinskegr. doma, se je udeležila večina naMh posestnikov in živinorejcev. Zeio smo predavatelju hvaležni za predavanje, posebno £e za njegova nazorna izvajanja. 2eleli bi si, da nas bi še kdaj obiskal. SELO. Prireditev. Eno najagilnejših naših društev v Vipavski dolini je gotovo Dralno društvo v Selu, čeprav ni itne.o že dokaj časa nobenega javnega nastopa. To pa radi tega, ker mu je bil parkrat zaporedoma nastop preprečen pod pritiskom razmer. V nedeljo r;a, po tolikem Ca.su, se je vendarlj posrečilo spraviti prireditev pod streho. Kdor pozna žilavost in moško hotenje tega društva je z navdušenostjo pozdravljal ta zopetni nastop. Daleč na okolo je znano to društvo po svo jem izvrstnem pevskem zboru, ki ga vodi predsednik g. Baučer. Izvrstni glasovi, moški in ien^k« V nedeljo pa smo imeli priliko opaziti tudi igralske zmožnosti nekaterih članov, ki s smotronuu delovanjem in hotenjem dosegli še lahko lepih uspehov. In teh smo iri gotovo v svesti in z zaupanjem Jih pričakujemo. Dramatska umetnost mora tudi tu Imeti svoj mogočni odjek. - . V nedeljo smo imeli pniiko videti «Tiho4apca». narodno Ucco * Iz trž5ške_pokrajine IZ OBČINE NAKLO. Občinsko gospodarstvo počiva direktno na ramah davkoplačevalcev, ki ga morajo vzdrževati z raznimi taksami in dokladami. Zato imajo ti pravico tako ali tako izražati svojo pomisleke, ko vidijo, da bi moglo biti drugače, lažjo. Naj omenimo samo poprave pri cerkvi v Naklem in v Kaučah, ki so stale okoli 4000 lir, d očim hi so isto delo — po mnenju strokovnjakov — dalo izvršiti z manjšimi stroški. Tudi razkošne oprema občinskega urada ni v skladu z razr. merami tako revne občine, kal.or je občina nakelska. Imeli smo poljske čuvaje, ki so parili, da se, nam ni delala Jkoda na naših zemljiščih; modre glave na občini pa so jih odpravile, zato pa smo dobili drago plačane uradnike in druge nameščence. Ko so bili uvedeni poteptati, so, nas tolažili, da bo imela občina, mnogo manj t roško v. Od teh obljub žal ni nič, temveS: stroški narašCajo. G. poteštat pa bo moral že misliti na to, kako skrčiti bremena, kajti struna je prenapeta, utegnila bi se utrgati in povzročiti polom davkoplačevalcev. Poleg drugega pa se nam obeta tudi prenos sedeža občinskega, urada iz središča občine v Divačo, tako, da bomo mi Brkini, ako se ta namera udejstvi, zamudili ves dan, kadar bomo imeli opravka na občini. — Davkoplačevali. Znanost In ura gin ost iiiMe mM in m Pisatelji in drugi, ki gledajo na to, da se naše občinstvo nr zastrupi in pokvari okusa s slabšim čtir vom, raznimi cršund»-romani itd,, so napovedali tudi odločen boj raznim detektivskim zgodbam, ki so jih ljudje v polpretekli dobi prav tako požirali ko malo prej' indijanarice in ko danes požirajo recimo kake spiritistične in druge povesti. Toda še danes igrajo detektivske zgodbe veliko vlogo, tako v romanih, kakor v kinematografih. Ljudje ljubijo dogodivščine, Menda se ima Jack London samo temu zahvaliti, da je danes bolj čitan kot Dostojevski ali kdo drugi. Da ni čitan samo od pouličnega občinstva, ampak tudi od izobražencev, se mora zahvaliti temu, da ima poleg ljubezni do snovi, ki so prepletene z napetimi dogodivščinami, tudi toliko umetniškega talenta, da ga je mogoče prenesti. V nekaterih svojih delih človeha celo prijetno iznenadi. Nactane tedaj vprašanje, ali delamo krivico detektivskim in drugim taliim napetim romanom. Ali je treba, da so taki romani ravno «Šund», ali ni vsak" snov dobra in umetniške obdelave vredna, samo umetnik jo mora vzeti v roko, da nastane kaj dobrega iz nje? Zaman, da bi mi razpravljali o tem. Stavni angleški pisatelj Che-sterton, ki je med angleškimi pisatelji poleg Gallswor«,ha in Sha-wa na prvem mestu in sam I Juhi take snovi, je napisa! v obrambo detektivskih zgodb precej dolgih bosed. Pustimo mu, naj govori: cCe hočemo spoznati pravi psihološki razlog razširjenosti detektivskih zgodb, se moramo osvoboditi cele množice golih predsodkov. Tako na primer ni res, da ljudstvo slabo slovstvo cent od dobrega in da sega po detektivskih storijah zato. ker spadajo med- slabo slovslvo. Caio pomanjkanje umetniških fines knjige še ne napravi popularna Mnjgo dobrih knjig je na sreč ) po.slalo popularnih; premnoge slabe knjige so pa — kar je mne^o več,a srečo _ ostale nepopularne. Verjetno je, da bi d^bra detektivska zgodba imela več uspeha ko slaba. Težavno je pri tem. da mnogi ljudje kar ne morejo priti na jasno, da elisi-stirajo tudi dobre detektivsko zgodbe; to se jim zdi; Lakor bi govoril o nekakšnem dobrem hudiču Napisati zgodbo o vlomu znači v njihovih očeh isto, kot v duhu že izvršiti vlom. Pri manj rahločutnih ljudeh Je to dovolj naravno; zakaj priznati je treba, da so mnoge detektivske zgodbe tako polne senzacijonalnih zločinov, kot je kaka Shakespearjeva drama m. V Trstu, dna 26. maja 1»27- Vendar je med dobro in slabo detektivsko zgodbo ravno tolika ali pa še večja razlika kot med dobrim in slabim epom. Bistvena in poglavitna vrednost detektivske zgodbe je ona najprir pravnejša in edinstvena oblika poljudnega slovstva, v kateri se uveljavlja vsaj nekaj smisla za poezijo modernega življenja. Ljudje so dolga stoletja živeli ob vznožju mogočnih gora in večnih gozdov, preden so začutili njihovo poezijo; upravičeno lahko sklepamo, da bodo mnogi naših potomcev zrli rdeče dimnike, ožarjene z isto škrlatno krasoto ko gorske vrhunce in da se jim bodo ulične svetilke zdele prav tako stare in prirodne kakor drevesa. Detektivska zgodba take predstave v velemestu kot o nečem pustolovskem in pozornost vzbujajočem, je «Ilijada». Nikomur ni moglo ostati prikrito, da v teh zgodbah junak ali raziskovalec potuje po Londonu, samoten in svoboden, skoraj ko kak pravljični kraljič iz dežele vil in da na tem nepreračunljivem potovanju slučajni "omnibus zadobi prvotne barve bajne ladije. Mestne luči začno žareti ko oči neštetih škratov, ker čuvajo neko, čeprav še tako primitivno skrivnost, ki jo pisatelj pozna, bralec pa ne. Vsak ulični ovinek se zdi ko prst, ki kaže nanjo; fantastični obrisi dimnikov na obzorju se divje rogajo, vsaj zdi se tako, in signalizirajo s-misel skrivnosti. Ce natančno pogledamo, je mesto celo bolj poetično nego pokrajina; zakaj med tem ko je priroda kaos nezavestnih sil, je mesto kaos zavestnih moči. Cvetlični popek ali madež lišaja je lahko pomenljiv simbol ali pa tudi ne. Toda ni ga kamna v cestnem tlaku in ni je opeke v zidu, ki bi zares ne bila preračunjen simbol — sporočilo od kogarkoli, prav tako ko brzojavka ali dopisnica. Najožja ulica v vsakem ovinku in v vsaki krivini svoje smeri skriva dušo človeka, ki jo je zgradil in morebiti že dolgo leži v grobu. Vsaka opeka vsebuje tako žive hieroglife, ko da je opeka s klinastimi napisi iz Babilona; vsaka škrila na strehi je tako vzgojen dokument, kal |r bi bila škriljasta tablica polna /Utevanja in odštevanja. Vse, kar stremi za tem, da makar tudi v fantastični obliki Sherlock Hohnesove minucijozno-8ti zagovarja to romantiko detajla v civilizaciji, je nekaj dobrega. Dobro je, da se povprečnež navadi pogledati s fantazije polnim očesom desetorico ljudi na cesti, čeprav bo edini uspeh ta, da bo v enajstem olučaju opazil proslulega tatu. Morda sanjamo, da bi bilo mogoče zamisliti drugačno in višjo romantiko velemesta, da bi človeške duše mogle imeti še čudovitejše doživljaje ko njihova telesa in da bi bilo teže in razburiji-vejše zasledovati njihove čednosti nego njih zločine. Ker se pa naši veliki pisci branijo pisati o tistem strahotnem razpoloženju in o uri, ko prično oči velemesta plamteti ko mačje oči v temi, moramo v dobro šteti popularni literaturi, da sredi pedantičnega in prenapetega čvekanja nima sedanjosti za prozaično in vsakdanjost kakor nekaj plehkega in nezanimivega. Ljudska umetnost se je v vseh stoletjih ozirala na sodobne šege in nošnje. V osemnajstem stoletju je med odličnimi igralci vladal običaj, da 00 predstavljali Macbetha z napudrano lasuljo in e čipkastim ovratnikom. Kako selo smo danes oddaljeni od tega, da bi verovali v poetično prepričevalno silo našega lastnega življenja ln nehanja, si lahko predstavljamo, če si na pr. naslikamo prizor, kako kralj Alfred Veliki v hlačah dokolenkah in kosmatih suknenih nogavicah peče kolače, ali pa če si predočimo prizor Hamleta, v katerem bi kraljevič nastopil v fraku in z žalnim florom okoli cilindra. Toda ta časovni nagon, ki sili človeštvo, da gleda nazaj ko Lotova žena, ni mogel vedno zadoščati. Neizpiljena poljudna Hteratura je morala vzkliti iz romantičnih zmožnosti modernega sveta. Vstala je s popularnimi detektivskimi zgodbami. Tudi še drugo dobro delo opravljajo detektivske zgodbe. Dočim je stari Adam stalno naklonjen upirati se nečemu tako vsesplošnemu in avtomatskemu kakor je civilizacija, propovedovati odrekanje in poziv k uporu, je romantika, policijskega ustroja v nekem pogledu najboljši pripomoček spoznavanja, da je civilizacija sama baS najbolj senzacijonalno odpovedovanje in naj romantične jši upor. Ce pomislimo na budne stražarje, ki Čuvajo družbo, se moramo spomniti, da živimo v oboroženem ostrogu in da se vojskujemo z nekim kaotičnim svetom in da zločinci, otroci kaosa, niso nič drugega ko izdajalci sredi našega ozidja. Ce detektiv v policijskem romanu sam in malce predrzen stoji sredi nožev in pesti tatinskega brloga, nas ta okolnost nedvomno spomni, da je agent državne justice prav za prav pravo, originalno in poetično bitje, med tem ko so vlomilci in tolovaji zgolj miroljubni, stari konservativci, srečni v svoji prastari dostojanstvenosti opic in volkov. Romantika policijske eile je potemtakem vsa človeška romantika. Ona temelji na dejstvu, da je morala najtemnejša in najdrznejša vseh zarot. Pravi nam, da je vse nesliSno in neopazno delovanje policijske uprave, ki nas vlada in čuva, samo delovanje nekake uspešne kla-tiviteške družbe.» To je napisal pisatelj, ki uživa svetovno slavo, saj ga poznamo tudi mi Slovenci iz znanega detektivskega romana «Cetrtek». Ima popolnoma prav: vse oblike starega in modernega življenja so vredne peresa, le znati ga je treba gledati in mu posvetiti svoje u-metniške eile. Snov je odločujoča le v drugi vrsti, v prvi vrsti stoji oblikovanja; to mora biti umetniško, polnovredno. —— nja, da/ je človek šele takrat spečem na onem svetu, ko mu je možno poleg prestola boga Odi-na piti medico iz lobanje sovražnika, katerega je pobil v bogu. BrezdvOTtmo je medica) v kulturnem življenju starih narodov imela isti vpliv, kakor ga ima danes vino. V okusu m moči je najbolj podobna vinu ki so jo pri vsaki priložnosti prav lahko zamenjali za vino. Se danes Je medica najljubša pijača pri severnih Slovanih, a Izpod-riva jo zelo žganje in pivo. Največ se je popije danes v Rusiji, na Poljskm, v poedinih krajih severne Nemčije, posebno koder so nekdaj prebivali Slovani, in pa na Švedskem. Kako se pripravi medica? Med se razredči v vodi, to se prekuha in precedi. Tekočina bi i sama od sebe pričela vreti, kajti iz zraku dospejo vanjo glivice, da se pa vrenje pospeši, se doda vedno še zraven gotov kvas. Posoda, v kateri ima medica zavreti, se postavi na tako mesto, kjer je 20—25° C toplote. Vrenje se vrši tako kakor pri navadnem vinu, tudi tu pretvarjajo glivice sladkor v alkohol in ogljenčevo kislino. Glavno vrenje traja 2 do 3 mesece, tedaj se medica pretoči in očisti. Nova medica je še sladka, ima okus po medu; če pa del j časa stoji, 'zgubi! ta okus popolnoma. Ako se je z njo pravilno ravnalo, ne zaostaja v okusu niti za najboljšim španskim vinom, samo da ni tako močna. Po barvi je še najbolj podobna navadnemu vinu- In ako vzamemo, da je medica jako zdrava pijača, se ne smemo čuditi, da so jo stari Slovani tako ljubili. Medica, pija&a starih Slovamov Medica ali medovina je hila starim Slovanom to, kar je nam danes vino. Kako dobivamo med, je vsakemu znano, namreč pravi med. Na cvetovih izločajo posebne žteee sladke sokove, ali to v tako majhni množini, da hi jih Človek ne mogel nikdar porabiti. No kar ni človeku mogoče, to je močno mali neumorni čebelici, katera leta od zgodnjega poletja do pozne jeseni od cveta do cveta ter po-sreblje s svojim rilčkom vsako i najmanjSo kapljico sladkega soka. V malem čebelinem že-lodčku se ta sok preobrazi ln potem ga odda v satje za hrano mlade zalege. Znano je, da so bili v Evropi Slovani najboljši čebelarji in da so se Germani od njih naučili čebelarstva. Nemci sami priznavajo, da je bila medica slovanska pijača, kar nam tudi že ime samo pove, namreč: metli. V času, ko so se Germani naučili čebelarstva od Slovanov, so se oprijeli tudi medice. Narodna pijača Germanov je bila v tem času prvo, pa tudi kasneje so imeli rajSi pivo od medice, dočim so ostali Slovani zvesti svoji narodni medici. V starih pesmih in spisih se neštetokrat opeva in opisuje medica. Kralji na gostijah, junaki na shodih in gradiščih so ss navduševali in razveseljevali z medico. Ni bilo družbe, ni bilo veselja brez medice, kot ga ni danes brez vina. Pri narodnih praznikih m zabavah je šel rog napolnjen z medico iz rok v roke izi spremljala ga je pesem, polna vzhičenosti in veselja. Od Slovanov je prešla medica v vse severne kraje Evrope. Stari Skandinavci 90 bili tega mne- kengi», in pa cljubezen v kletki*. Sad je rdeč, podoben črežnji in užiten, zanimiv pa je radi tega, ker napravi rastlina okoli njega lepo gosto kletko, spleteno iz drobnih vlaken, da ga zavaruje pred vsako sladkosnedno žuželko. Samo pred sladkosnednimi ljudmi si rastlina ne more pomagati. — Dolgo še ni nihče spomnil, da bi izumil magnetno pripravo za pobiranje žebljev in drugih majhnih železnih ali jeklenih predmetov. V Washingtonu, v ameriški stolici, so že v rabi take priprave. To so ročni dvokolesni vozički, ki imajo na enem koncu oje, sredi pod osjo skrinjico z akumulatorji za električni tok, na zadnjem koncu pa vrsto elektromagnetov, ki se nahajajo nizko pri teh. Voziček se prepeljuje sem in tja in magneti pritegnejo nase vsako drobno železno in jekleno stvar. Tudi morebitne srebrne ali nikljaste novce bodo magneti pobrali. — Originalen grob in nagrobni spomenik si je določila Američanka gospa W. F. Miller, ki že mirno počiva na nekem pokopališču v New Yorku. Njeno truplo leži zalito z betonom nad površjem zemlje in njen grob je obenem njen nagrobni kamen. Ta betonski monolit je ogromen, osem čevljev je širok, osem visok in dvanajst dolg, na vrhu je pa pritrjen nanj bronast kip pokojnice. Tudi če se bo truplo izpremenilo v prah in pepel, bo v betonskem spomeniku ostala njegova odtisnjena podoba v popolni obliki. — Ko so v kraju Gilboa, v nju-jorški državi, gradili velik vodni jez, so našli v tleh veliko število rastlinskih okamenin. Zastopane so velike praproti in drevesa, ki so rastla tam pred sto milijonov let. Nekateri okameneli štori merijo v premeru skoro pol metra. Okamenine so poslali v Fieldov muzej v Chicago. v F- KARAO BERLITMCHOOL vodi v vseh jezikih. _ 677 Jff HTADNA n- Borsatti & Fi2lio' Trst» tLulMKlm Corso 47 (lekarna Rovfa) popravlja, prodaja in kupuje zlato, »rebro po poštenih cenah. Govori se «lo-venski. __678 De Jong's holandski, zasluži prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti 660 m n NINI harmoniji, avtomatični kla-rlHlllIlIf vlrji, novi. zajamčeni, iz prvovrstnih tovarn. Plačan] e na obroke. — Riosa. Trst, Valdirivo 24._ IfllAf L 5.— Societi Ligure - Lomil V M J barda Piazza Soorcola 3. Trst. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento._695 GLTKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Giuliani Št. 42. 635 STANOVANJE se odda. Na £eljo se proda tudi pohištvo. 4 sobe, sobica in kuhinja. Naslov pri upravništvn., 703 LEPO, MANJŠE posestvo, z zidano hižo z gostilničarsko koncesijo, s vsemi v dobrem stanju se nahajajočimi poslopi*, « krasnimi sadooosaikit njivami, travniki in gozdovi, v bližini mesta Celja (Spodnje Štajerskoj četrt «-e oddaljeno od trga in železniške postaje, se po ugodni ceni proda. Natančnejša pojasnila daje Alojz Plausteiner, Sv. Jurij ob južni že-leznici, S. H. S.___704 MEBURANA soba z razsvetljavo, se odda eni ali dvema osebama. Via Udine 51/111, desno. 705 VELIKI POPUSTI f ŠIVALNI STROJI specijelen na pedal, ' • predalom ln pokrovom L 500. NaJ-, večje jamstvo. Brezplačen pouk v ve*©» ' nju. ) CervelllnE > Tla t Miiittt itm; pri kino (Excelslor) k , JE ORIGINALNO MAZltth , j iy,AV JU O&mvi DAM Bil OČESA fi' 1 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH fS??1 [UMU mm - fia m s. m to - im * e 4» GS e e trn S Cg U BOTRI pozor 11 6w Raznovrstna darila za birmo po NAJNIŽJIH CENAH se dobe pri domačinu Albertu Marc-u urari u in zlatarju v Ajdovščini št v. 17 Drcffi iz mM in teloike — Aleksander van Kryha, berlinski ibfenir, je izumil avtomatični pisati ni stroj, ki sam sestavlja komplicirana (Šifrirana) poročila in jih sprajeta isto tako tudi sam reši. Icuna je važan sa pošiljanje tajnih industrijskih ali vojaških poročil. — Pri tiskanju amerifikih bankovcev rabijo stroj, ki samo riie Čudovite vijugaste like, katerih ni mogoče nikoli uspešno ponarediti. Tak stroj stane 70-000 dolarjev. Zdaj je Izumil podoben stroj Rev. Viljem F. Rigge, profesor bogoslovja na vseučilišču Creighton, ki riše posebno krasno take harmonične like. Z njegovim strojem, kd niti ni posebno velik, je mogoče narisati neverjetno Število 7.618,782.498 različnih likov. — Američani hočejo biti «cveliki» v marsičem. Nov rekord je dosegel letalec Finney Henderson. Rekel je, da bo z višine tristo metrov treščil z letalom v neko leseno poslopje in da se mu ne bo nič zgodilo. Svojo besedo je držal. Razbil je poslopje, do kraja zdrobil letalo toda iz razvalin se je prikazal na dan nepoškodovan. Pravijo, da imajo norci srečo, Jaz ne vem. — Francoski inženir, M. Jacque-lin, ima Fordov avtomobil. Predelal pa ga je sam tako, da uporablja namesto bencina plin acetilen, ki ga dobimo iz kalcijevega karbida. Acetilen, zmetan pravem razmerju z zrakom, je namreč eil-no eksploziven. Možak zatrjuje, da je acetilen mnogo cenejSi od bencina. — V Angliji ao zgradili velikanski dirkaSki avtomobil, katerega stroj (prav za prav dva stroja) proizvaja tisoč konjskih sil. Pri preizkušnji na navadni cesti je drvel s povprečno hitrostjo 275 kilometrov na uro. _ v Afriki raste neki čudni sad, ki mu pravijo domačini « alken knjiga trn Časopis. Pred kratkim je izdala sofijska cNarodna biblioteka* svoj zbornik za 1924-25. leto. V tem tiskovnem in književnem poročilu je obravnavan materijal o splošni literaturi na Bolgarskem. Od 1897. leta dalje obstoja v Bolgarski zakon, glasom katerega mora vsaka tiskarna pošiljati po nekaj izvodov vsakega svojega sploSno-literarnega dela sofijski Narodni biblioteki, ki vodi točno statistiko in razpolaga s vsemi mogočimi informacijami o katerikoli knjigi, časopisu, reviji i. t. d. na Bolgarskem. Leta 1925. je Štela Bolgarska 240 tiskarn, od teh je bilo 60 v presto-Hci. 200 tiskam je tiskalo knjige, revije in časopise, 40 pa pisarniške tiskovine. Tega leta je izšlo v Bolgariji 2.639 raznih knjig m brošur v 6,444.605 izvodih. Časopisov je izhajalo 499 v 76,487.670 izvodih. Vsi ti literarni produkti so predstavljali skupno vrednost 221,062.088 levov. Kolikor se tiče vsebine revij, jih je bilo 66 narodno-gospodarskih, 93 književnostnih in umetnostnih, 26 verskih in 19 športnih. Kar je izhajalo periodičnih časopisov, jih je bilo posvečenih 95 narodnemu gospodarstvu, eden verstvu, 105 književnosti in umetnosti, 22 strokovnim vprašanjem, 8 sportu, 46 se Jih je bavilo izključno z Informacijsko in reklamno službo. leposlovnih knjig je izšlo 806, knjig sploAnega značaja ln zbornikov «78, pedagoških knjig 448, ®®cioJo-iWi knjig 268, umetnostnih 91, zgodovinskih 49, verskih 98. KRČMAR s kavcijo L2000.— ie »prejme takoj. Pogoji dobri, stanovanje v hiši kjer gostilna, prosto. Ve« se i*vc pri Fr. To-maiiču, via Caprin 4/II__706 PRODAJALKA, izurjena za slaščičarno, •e iiče. Žerjal, via Cecilia Rittmeyer 707 MODISTKA se priporoča. Gorica, Via Stretta 18. III. _ 709 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Bice Hladiš, via Madonnina 10/11 706 VZORCI, papirnati za ienske in otroške obleke, specijaliteta tailleurs, se izdelu-•- Corso Garibaldi 4. Kro- 609 jejo. Atelier Chic. jačnica prvega reda. PARASITI BABICA, omirans, erschitz- BORZMA POHOČUJL Amsterdam 733-743, Belgija 254-Francija 72-7250, London KL50-89.80, New-York 1837S-J847 in pol, Španija 319-329, Švica 353-357, Atene 2355-24.75, Berlin 431-441, Bukarefit 10.75-1125, Praga 54.15-54.G5, Madžarska 318-328, Dunaj 254-264, Zagreb 32J52-32.75. Uradna cena zlata (23.5.) L 352.29; vojnoodškodninske obveznice L 63. avtorizirana, ■prejema noseče', Adele Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginu a- stica), lastna vila, tel. 20.64. 567 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 621 Ortoptdiehl kćblns! L. Zticctiiatti Gorica, Vi« Formioa 27, X. KILA (prej brah) m zdravi brez operacije in ac«r z našo posebno ortoplastično pripravo. To je nov in praktičen način zdravljenja kile, bodisi za odrasle kakor tudi za otroke. Ta priprava se izdeluje za vsako osebo posebej, radi tega se jamči, da postane s tem voaka tudi najbolj obfima kila nepremična, kar omogočuje bolnika vsako naporno delo. Uspehe priznavajo in odobrujejo najboljši zdravniki v tej bolezni. Za iasafce m btfotavljajo posebni ii-Tsiai pasovi proti kili, proti vsaki tako-, utaj bol eni in proti Ćirjsnja spodnjega telesa, kakor tudi elastične nogavice za otekle lile. Dovoljujem si naznaniti, da bom v sledečih dneh v Gorici na razpolago cenj. kttjsnteli m t* od a*4el$e 22. asfa do sključenega 28. maja in sicer od 9. do 15. ki okužijo vaše telo z veliko nevarnostjo za vaše zdravje (klopi, bolhe, u Si) se morajo takoj odstraniti in radikalno uničiti. . ^ Rabite prah STIP ln uspeh bo viden. STIP uniči tudi parasite hUe (kuhinjska Ščurke, stenice itd.) Vse lekarne prodajajo STIP. nnlCl parasite Dobiva se v lekarni Godina, Trst, AU' Igea" Via Gin-nastica 4, (ex Via Farneto) -Alla Ma-donna della salute' (Sv. Jakob". Glavni Mstopaiic zrn Iu-Irjo in kolonije Adoffo Cecchet TRST Via S. Nlcold 11. FERRO CHINA PIGATTi Okrentevalno sredstva, predpisano od zdravnilkih avtoritet prati MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE * LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Hazžlnl (119) PODLISTEK V. I. KRI2ANOVSKA: EMEZA ROMAN S hitrim, lalikim korakom je šla skozi park ter piišla v gozd, vdihujoc s polnimi prsi dišeči Lnik. pod košatim drevjem. Ne da bi opazila, je mlada vdova zašla' s svoje običajne poti na iie-enaiio sterzo. Po njej je prišla do male jase, na koncu kal ere ie stala pod senco visokega hrasta ledena klop, obdana od vrtnic. — Kako, da nisem Še videla tega krasnega, kotička? — je pomislila Valerija ter se utrujena spuej&la na klopco, odprla knjigo in se zatopila v Citaaije. Nenadoma je nastal v gozdu mrak, ki je vv-Ludil njeno poex>most. Dvignila je glavo in s strahom opazila, da je nebo pokrito s črnimi oblaki. Valerija je na^lo vstaLa, du bi se vrnila takoj v vilo, toda koffiiaj je napravila nekaj ko-rsLkov, so začele padiati defcele kaplje deija. Kne-giriia je prid vlomila svoje dolgo krilo in se spustila v tek, upajoč, da pride do lovskega paviljona &e pred nevihto. Toda v naglici je zašla s steze; hodila je po mahu, a obleka se jI je zapletala v drač je. Zdaj je hodila počasi dalj«; bila je vznemirjena in se je bala zgrešiti pot. Tedaj se ji }• zardelo, da je zopet naćla stezo; »opet Je začela teči, hkrajfcu pa je trčikt ob nekoga, ki ni imel tasot ae umakniti, in gotovo bi bila padla, da je niso ulovile močne roke in jo prkirtale. Knegizija je prestrašeno dvignila o« in se —■ 11 r>i».montira TKMarledom. Odmaknil* sa Toda v hipu se je zavedela* in rekla: — Oprostite, baron, tako močno sem rma pahnila. Bankir se je poklonil. — Moram se vam opravičiti, kneginja, da sem vas prestrašil, ker sem tako nerodno priSel vam na pot m povzročil to trčenje, ki vam je bito tako neprijetno. Vkijuh zunanji vljudnosti teh besed je v njih rvecelo nekaj Žaljivega za Valerijo; napravila je Lahen poklon z glavo ter hotela naglo nadaljevati pot, toda Hugo jo je prsstref«!. — Dovolite, kneginja, da vas opoeorim, da ste zelo daleč od svojega doma; det nara&a to premočila se boste, zlasti ko poj dete preko polj«; dovolite, da vae »premim aefcaj korakov odtod; v bližini je lee«xa koliba, kjer se skrijote, dokler ne preide naliv. _Hvala, baron, toda ni me strah zmočiti se m želim se vrniti domov, — je hladno odgovorila Valerija, ki je bila razdralsna. — Izpostavljate se pr »hladu iz trme, kneginja; mati mora biti pametna. Ali pa... (nepopisen feraz trpkega podsmeva je za zvenel v Hngovem glaisu) vam je moja navzočnost tako silno neprijetna? Mlada žena je ponovno dvignila .w>jo lepo glavico; sinje oči so se ji nevoljno zabliskale. — VaS način, s katerim me hočete prepričati, je drzen, gospod Meier; uda jam se in sprejemam vaš predlog. Sicer pa, če mislite, da more veša prisotnost izpremenltl moje sklepe, se zelo motite; jaz sama ne maram biti ljudem v nadlego. Bankir ni nič odgovoril; z vljudno kretnja jo je povabil, naj mu sledi, ter jo vedel po poti med gustim grmovjem tn drevjem; po petih mlmiteh p*a prispela do obSIrne preseke, ki se je T redili strmini spuščala v dolino, po kateri je tekel Sumeč potok. Sredi preseke se je dvigal majhen lesen paviljon. Bankir je vzel iz žepa ključ m odprl vrata v paviljon ter pustil noter kneginjo, medtem ko je on ostal na dežju. Valerija se je radovedno ogie-chovala po notranjosti prostora. Očitno je bila to delavnica; pri steni je zagledaJa stojalo s sliko, ki je bila zagrnjena; na majhni mizici poieg je stalai Škatla z barvami, poleg- nje so ležale palete in dopiči. Dalje, na nizki mizi ao bili nagomilani Isteći zmaji, obroči, knoJLet m druge igrače. Ko je Valerija sedla na edino stolico, ki je stala pred stojalom, je šele zapazila, da ni bankir vstopil v paviljon. _Kaj delate, baron? — je rekla po kratkem obotavljanju. — Od svoje strani vam moram reči, da tvegate življenje in da mora biti oče pameten, zlasti vi: vaša otroka nimata drugih sorodnikov. Nočem prevzeti odgovornosti za vašo smrt, in 6e ne aiopKe notri, tedaj, ne morem dal je uživati vale gostoljubnosti in grem kspod te strehe, ko vas mota prisotnost odganja odtod. _ — Jaz sem močnejši od vas, knegrinja, — je rekel bankir z rahlim usmevom; — sicer pa sem tolikokrat ubežal smrti, da se smatram za neranljivega. No, umirite se, knogfcija, izpolnim vašo zahtevo in »topim pod streho. Vstopal je in se naslonil k vratom. Valerija se je okrenila in opazovala dež, ki je tolkel ob stekla. Nastopilo je molčanje. Skoraj nehote se je Hugw pogled ustavil na mladi ženi: množica spominov je vzbudila v njem nekdanjo strast, srce mu je začelo močneje biti ki pozabil js na fa-prošlost, ki ju je razdruiila. Ta prevara je bila opravičljiva, zakaj leta niso Izpremenila nežne, Idealne Valerijine lepote. Med šestindvaj- setletno žensko m mlado sedemnajstletno deklico ni bilo razlike. Bila je napol okrenjena, na njenem svežem obličju so se odražale zadrega, hladr nost in nevolja. Živo je spominjala bankirja na prve čase njune zaroke in težek vzdih se mu je izvil iz prsi. Rudolf se ni motil, Hugo je bil ljubosumen in to čuvstvo ga je spravljalo ob pamet. Njegova, nikoli ugasla ljubezen, se je zbudila a novo močjo. Toda Meier ni bil več tisti mladi ne-spametnež, ki se je uporno hotel povzpeti v nebo; nič ni upal, dasi je bil uverjen, da se bo mlada, lepa in z občudovalci obdana Valerija drugič poročila. Misel, da jo bo drugi imel, gai je spravljala z uma in zasovražil je mlado vdovo, že leč jo užaliti in ji dokazati, da jo je pozabil. Valerija je čutila njegov pogled in je prva prekinila molk. _ Čemu vas ni nikoli k nam, baron? — vpraSala ter se okrepila, toda pri t«n je vsa zardela, ker so se njene oči srečale s Hugovinii in so ulovile izrac globokega občutka, ki si ga je baron prizadeval takoj zatajiti. — Rudolf pravi, da se nas izogibate brez vsar keg-a vzroka m da odklanjate njegova vabila. — Imam mnogo posla in malo zahajam v družbo; sicer pa... — je pristavil s tfimn glasom: — iz izkušnje vem, da je treba biti previden napram ljubeznivostim aristokrata, ki nikdar ne pon zabi, da ima pred seboj krščenega Juda; posebno zdaj, ko je grof zaradi navzočnosti vaše svetlosti primoran 9e strože izbirati obiskovalce. _Ah, 6e se »ogibate moje navzočnosti, t eda* vedite, da ne boste Imeli dolgo časa te ovire; jat ce v kratkem podam na Štajersko, — je rekla Va* tarifa in nenrirro vlekla za svojo čipkasto o vratu* ruto. IV. «EMH08T» V Trstu, dne 28. maja 1927. Gospodarstvo TRŽ. KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi: Žveplo ventilirano «Trezza» in «Trezza Albani» ter žvepla s 3% modre galice. Modro galico nemško in angleško le za prednaročnike, katerim smo rezervirali predzna-niovano količino. škropilnice originalne «Ver-morel» in «Volpi»- Žveplalnike navadne ročne in ploščnate nahrbtne. Zalivalnike ploščnate od 8 litrov naprej. Žveplalne trakce na azbestu in navadne. Gumijeve irakce za cepljenje. FosfimezTie dele za škropilnice «Vermorel» in drugib znamk. Transportne vrče za mleko od 30 litrov in navadne ročne. Fose Merkur imamo od prve pošiljatve le manjše množine za na drobno razprodajo. Te dni pričakujemo novo pošiljatev in sprejemamo večja naročila. Semenska ajda. Od naročene semenske ajde nam ostaja še nekoliko vreč, katero še lahko oddamo tudi naročnikom. Detelja Incerna nam je sedaj dospela. Ker je nekoliko pozno, nismo odposlali na pismena naročila, zato vabimo one, ki še želijo lucerno, da nam sporočijo lili jim hočemo odposlati. Čebelarske potrebščine. Dospelo nam je več manjkujočih jK>trebščin, ter pričakujemo dohoda še ostalih delov, ki so nam pošli. Dalje imamo v zalogi: Umetna gnojila, mešanico, pripravljeno za ramo zelenjad, semena vrtna in poljska., trave, veliko izbero kmet. ročnega orodja, o-rehove tropine, laneno seme, ptičjo krmo, posnemalnike za mleko itd. MODRA GALICA Ker prihajajo še vedmo nova naročila za modro galico, ki ima dospeti v Trst 10. Junija naznanjamo tem potom, da smo vso nakupljeno mnoHno že oddali in ne moremo sprejeti več nobenega naročila. TRŽ. KMETIJSKA DRUŽBA v Trstu, ul. Torrebianca 19, toL 44-39. ITALIJANSKO VINSKO TRŽIŠČE Italija je, kakor že znano, pridelala okroglo 35 -milijonov hI vina napram 45 milijonom v letu 1925. To dejstvo in pa revalu-tacija lire sta vplivala, da izvozni čar j i niso posvečali izvozu vina tiste pozornosti kakor prejšnja leta. Merodajna poročila nag i asa jo, da bo izvoz vina v inozemstvo v tekoči kampanji dosegel komaj pol milijona hektolitrov napram milijonu v prejšnjem letu. Kdor je zasledoval akoaii mesece notranja italijanska vinska tržišta, je opazil, da so cene vinu silile navzgor kljub zmanjšanemu konsumu. Tudi danes moramo beležiti isti slučaj, čeravno so dosedanji izgledi za bodočo trgatev nadvse povoljni. Lastniki nočejo s cenami^ navzdol, ker vidijo, da zalog-e pohajajo, a trgovina se bori s težkimi kreditnimi prilikami in noče dovoljevati pretiranih cen. Iz tega lahko napravimo sklep, da skoro ni pričakovati kakega novega zvišanja cen. Tudi v nasi deželi vlada v vinski kupčiji popolno mrtvilo. Iz- jalovile so se nade na Bih vinogradnikov, kt so upahe da bodo pomladanski dnevi prmeeli po-življenje kupčije. Povsod dirom naše dežele se namreč opaža pe-šanje kupne moča prebivalstva* dejstvo, ki prihaja ravno pri viv nu največ v poštev, kajti« ako razpolaga prebivalstvo z denarjem, ki mu je potreben za krtt-je najnujnejših življenjskih potrebščin. menda ne bo v teh težkih časih kupovalo še vina, ki se ga je začelo smatrati v naših Gorah že za nekak luksus. Je to žalostno ali resnično dejstvo. Cene domačega vina so v nespremenjene. Za klet glavnem dofcro vipavska kapljico « hterva L 220—«40 franko Šibkejša vina Iz gornja ske doline se gibljejo na bari L 206—210 aa hektoliter. Zabeležiti pa moramo tudi slučaja, da je ravno v krajih, kjer je potreba po denarju silovita, mogoče dobiti vinsko kapljico tudi izpod navedenih cen. Dober bric se v ceni stalno uveljavlja, kar ga je razmeroma Se jako mio prt vinogradnikih. Cena dobrega pridelka se giblje med L 270 do 290, slabše kakovosti pa ne dosegajo L 250. A Razne zanimivosti Zakladni minister se j« oddehniL Zakla-dni minister je dobil te dneve od nekega neznanca deset funtov šterlingov kot «prispevek k sedanjim velikim izdatkom Anglije«. Če se upoštevajo ogromni izdatki angleSkega gospodarstva, se zdi ta prostovoljni prispevek smešno nizek. Dvojčki v Llverpoolu- V nekem liverpolskem gledališču se je igrala igra «Dvojčka v modri obleki». Igra ni imela posebnega uspeha, čeprav sta igrali naslovni ulogi sestri-dvojčici Berry. Da pritegne čim več gostov v gledališče, je naznanil gledališki ravnatelj, da dobe vsi dvojčki moškega in ženskega spola ta dan, ko se bo igrala igra e bila velika, in skoraj dovršena. Videla je naslikano DalLbo, ki je rezala Ia*e spečemu Samsonu. izraelski junak je spal; njegovo lepo, bledo obličje je izražalo nemoteni mir, a na polodprtita ustnah se mu je poigraval srečen usmev. Del njegovih črnili kodrov se je usul na odejo in na tla. Dalila se je sklanjala, nad spečim; bila je oblečena v belo tuniko m razkošni pepelnati lasje so ji pokrivali hrbet in prsi; v eni roki- je držala škarje, v drugi šop lasi; njeno obličje je bilo okre-njeno napram gledalcu in v velikih sinjih očeh zapeljivke je sijalo kruto zmagoslavje. Valerijino obličje je zardelo od nevolje. — In vi si upate razstaviti to nespodobno sliko? — je iepregovorila z jedva slišnim glasom. — Moj Bog-! čemu ne, knegrkija? — je odgo-voiil Hugo m skrbno zagrnil sliko. Snov seveda ni nov<*, toda večna. Sleherni Samson današnjih izkazala njegova sposobnost, so ga poslali k okrajnemu vojaškemu poveljstvu vi Tirano. Ko je pozneje avstrijska vojaška u-prava začela sprejemati Albance na uradniška mesta, je tudi Ahmed Zogu dobil skromno službo. Postal je uradnik, a obenem je bil tudi zaupnik žandarmerija, ki je imela funkcije politične policije. V tej postranski službi as je bojda dobro izkazal, kajti nakazana mu je bila znatna plača v gotovini in poleg tega je prejemal hrano in obleko iz vojaških skladišč. Vendar pa so tudi njemu, kakor vsem uradnikom albanskega pokoljenja, donašali največjo gmotno korist postranski dohodki, ki jih je prejemal od prebivalstva. Ahmed Zogu je služil A v stri j- časov naj bi se kaj naučil* iz te slike, da se n® bi predal z zvezanimi rokami in nogami katerikoli D al ili, ki g-a zavrže iz plemenskih predsodkov kakor ta očarujoča Filietejka, ki je mislila^ da je napravfla dobro delo, ko je prodala neprevidnega Izraelca. _ Valerijino Hce je vzplamtelo in stopila je k bankirju. — Kaj naj pomenijo ta namigovanja, gospod Meier? čemu se zdaj jezite name? Kaj sem vam napravila? Zdi se mi, kakor bi me hoteli kaznovati za preteklost! — Jaz da se jezim? — je ponovil Hugo ter uprl svoj mirni pogled v bliskajoče se Valerijine oči. — Jaz da vas hočem kaznovati za prcteUoat? Kakšno pravico imam do tega? Kako hudo ae motke, knegsnja. Dobro vem, da sva oba pozabila na najine mladostne sanje. Vsakemu iraned naju je usoda naznačila svoje dolžnosti; moja plačuje po višiib cenah nego vsak drugi ALFS3T - urama Ti'3t, Via i^nzzlnl 48 Mm P M I "f famAef i? i&Mial^idt* W t: J U t Izvršuje vsa tiskarska deta v najrwodqrneja5 (o), 6.45 (b), 9.30 (ob). 12.15 (b), 1435 (ob), 17.35 (oj. 18.15 b), 20.21 (ob). b) iz Gorice: 6.— (o), 7.27 (b). 10.20 •ob), 13.09 Ib), 15.58 (ob), 19.05 (o). 19— (b), 21.23 (ob). TRST — GORfCA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 11.50 (ob), 17.55 (b), 18.35 (o). b) iz Gorice: 8 (b), 8.56 (o), 1339 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBEDO — GORICA — TRST a) i z P o d b r d a: 5.45 (o), 8.22 (b), 11.35 (ob), 1635 (o), 19.27 (b). b) iz Gorice: 5— (o). 9 51 (b), 13.19 (ob), 18.48 (o), 21.52 (b). TRST — POSTOJNA 1.— (b), 5.— (o), 7.30 (b), 9.05 (o), do N?brežinc, od tu zveza do št. Petra na Krasu in R^ke ob 10.06 (b), 12— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob). 18.35 (ob), do Št. Petra na Krasu in Reke, 19.30 (b*), 20.20 (b**). 20.45 fbV *) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za pomike I. in H. razreda. ") Spalni vozovi. POSTOJNA — TRST 2 (b), 435 (o), 6.24 (b**), 7.35 (b). 3.20 (b). 9.30 (ob), 11.20 (b), 14.20 (b), 16.25 (o). 17.37 (b, samo od št. Petra) 18.15 (ob), 19.40 (b), 20.25 (o) sarno do M. Petra, od tu zveza z vlakom iz Reke ob 21.15 (ob), Spalni vozovi. REKA — ŠT. PETER 5.20 (o), 9.30 (b, 1135 (m), 15.30 (b), 19.05 (ob). ŠT. PETER _ REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), voii »amo od 1. aprila do 30. septembra 1927. 9.33 (o), 11.47 (b). 16.53 (ob), 21.40 (ob). TRST — BUJE — POREČ 5.— (ob), 9.45 (m), »aroo do Buj, 1335 (m). 18.25 (m), samo do Buj). POREČ — BUJE — TRST 5.— (m). 14.H) (m), 16.^ (m), samo do Bof). GORICA — AJDOVŠČINA 7.55 (»). 13.30 (ob). 19.35 (m). AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (m). 11.15 (n4. 17.05 (ob). ČEDAD — KOBARID 7.55 (m). 13.13 (m), 18.42 (m). KOBARID — ČEDAD 530 (m). 11.— (m), 16.45 (m). TRST—HERPELJE—PULA 3.25 (o), 8.40 (b»), 12.25 (m, do Her-pelj, tu ob 13.58 zveza z br*ovlako«n|, 13 (b), 15.40 (b*), 19,15 (ob). PULA — HERPELJE — TRST 4.50 (o), 8 (o. Mmo do Cerovelf). 9.25 (b»), 11.58 (b), 15.25 (b), 1604 (o). *) Voiijo samo od 1. H^i« do 30. septembra.