Ste v, 85,_ Irfcaja vsak dan, fndl ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj. t ndr.iMvo: L!«ca Sv FranciSka Asiškega K. 20. L nadstr. — V* c rrisi rej pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se nt jfreje^Mjo in rokopisi se ne vračajo. /rezjrtclj fr ciiCAcrni crednik Štefan Godina. Lastnik konsocd| l Iz voinega tiskovnega stana se poroča: Vojni minister generalni polkovnik baron Krobatin je 31. marca dospel na Cetinje in so ga sprejeli avstro-ogrski častniki in uradniki, številni črnogorski častniki, metropolit Mitro-fan z duhovščino in številnimi odličnja-ki. Metropolit je nagovoril ministra, izražajoč svoje veliko veselje na prihodu ministra in zagotavljajoč, da je avstro-egrsko vojaško gubernatorstvo na Ceti-niu storilo vse, da pomaga črnogorskemu prebivalstvu v vsem in da se že vidijo posledice tega prizadevanja. Metropolit je z zadovoHstvom poudarja!, da so se zmagovite avstro-ogrske čete že od prvega dne okupacije milo in mirno ponašale napram črnogorskemu narodu, za kar se je metropolit v svojem imenu, v imenu duhovščine in črnogorskega prebivalstva zahvaljeval ministru. Zaključil ie izražajoč upanje, da minister pri cesa-r u in avstro-ogrski vladi raztolmači mišljenje in najtoplejšo hvaležnost črnogorskega naroda. Vojni minister je odgovoril z zahvalo na sprejemu in je obljubil, da bo poročal cesarju o lojalnem mišljenju in hvaležnosti črnogorskega prebivalstva. Vojni minister baron Krobatin je I. aprla odpotoval v Skadar. Katoliška služba božja v Belgradu. DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Dasiravno je bilo že v mirnih časih okoli 8000 belgrajskih prebivalcev rimsko-katoliškega veroizpove-danja. se je nahajala v Belgradn le majhna rimskokatoliška hiša božja, namreč kapela v poslaništvu. Ena prvih skrbi naše vojaške uprave je bila, dobili primeren prostor za udeležbo številnih katoličanov v armadi in med civilnim prebivalstvom. Določila se je zato prestolna dvorana razstreljene kraljeve palače in se priredila v ta namen. Apostolski vojni vikar, škof dr. Bjelik. je 2. aprila v navzočnosti vsega častniškega zbora, vojaškega guberuatorstva, garnfeije in tisočev vernikov onravil prvo slovesno službo božjo. Apostolski vojni vikar je povodom svojega belgrajskega poseta izročil belgrajske-mu županu s kratkim nagovorom del po papežu za bedo trpeče srbsko prebivalstvo darovanega zneska 10.000 K, dočim se je večji del svote razdelil posameznim okrožnim poveljništvom. ftmM uradno poročilo. BERLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. aprila 1916. Za pa dno bojišče. — Levo Moze so vse postojanke sovražnika severno potoka Forges med Haucourtom in Be-thincourtom v naših rokah. Jugozapadno in južno utrdbe Dcuaumont so nase čete v boju za francoske jarke in oporišča. Vzhodno bojišče. — Na fronti se ni zgodilo nič bistvenega. Nemška letalske brodovja so metala bombe na kolodvore v Pogorelcah in Horodjeji ob progi v .Minsk. kakor tudi na četna taborišča pri Ostrovki (južno Mira); istotako je eden naših zrakoplovov metal bombe na železniške naprave v Minsku. Balkansko bojišče. — Nič novega. * * ♦ \rmadni m mornariški zrakoplovi so n ^.idii danes ponoči doke v Londonu in dri :e vojaško važne točke angleškega vzhodnega obrežja kakor tudi Diin-kir^hen. Vrhovno armadno vodstvo. Tretlf nemikl nipcd m vzhodu rtrefle Anglije. BERLIN, 3. (Kot.) Woiffov urad poroča: Brodovfe mornariških zrakoplovov je v noči od 2. na 3. t. m. že v tretjič napadlo angleško vzhodno obal, tokrat severni del. Edinbourgh hi Leith z doškiml napravami ob Firth of Forthu pri Newcastlu in važne ladjedelniške naprave kakor tudi plavži in tovarne ob reki Tyne so bili z zelo dobrim uspehom obmetani s številnimi razstrelilnimi in zažigalnimi bombami. Opaženi so bili velikanski požari in silne eksplozije z obsežnimi rašitvami. Ena baterija pri Newcastlu ie bila utišana. Kljub silnemu obstreljevanju so se vrnili vsi zrakoplovi nepoškodovani. Načelnik admiralnega štaba mornarice. LONDON, 3. (Kor.) Vofni urad poroča z dne 27. t. m.: Skupna svota po zeppe-linovskih napadih v noči 31. marca povzročenih žrtev znaša dosedaj 43 mrtvih in 66 ranjenih. Vrženih je bik> okoli J00 bomb. Ena kapela, tri poslopja in dve koči so bili uničeni, deloma poškodovani. Vojaška škoda ni bila povzročena. Večje število angleških letalcev se je dvignilo, da napadejo zeppelinovce. Poročnik Brandon, ki se je dvignil 6.000 čevljev visoko, je videl ob 9'45 zvečer enega zeppe-linovca okoli 3.000 čevljev nad seboj. V višini 9.000 čevljev je nadkrilil zeppeli-novca in ga napadel z bombami, katerih tri so, kakor je menil, zadele. Ob 10 ponoči je bil zopet nad enim zrakoplovom in je vrgel nanj dve nadaljni bombi. Bran-donovo letalo ie bilo večkrat zadeto od strojnih pušk. To je moral biti oni zeppe-linovec, ki je vrgel nad izlivom Temze na tla municijo za strojne puške, petrolejske posode in dele strojev. LONDON. 3. (Kor.) (Uradno.) V zadnji noči sta se dva sovražna zrakoplova bližala severovzhodni obali. Le eden je dospel nad obrežje, drugi pa se je vrnfl. Dosedaj je naznanjenih 160 mrtvih in o-koli sto ranjenih. Osem hiš je porušenih. V neki tovarni za pohištvo je nastal velik požar. Proti zeppelinovcem. PARIZ, 2. (Kor.) Ker so popolnoma odrekla svarilna sredstva povodom zadnjih zeppelinovskih poletov nad Parizom, so sedaj znamenja z rogovi požarne brambe nadomestili s tuljenjem siren. Sestreljen zeopeiinovec. LONDON, 2. (Reuter. — Kor.) Zasluga za rešitev posadke zeppelinovca »L 15«, kar je je ostalo žive. gre ribiškemu par-niku »Olivine« pod poveljništvom poročnika Martints'na kraljeve mornariške rezerve, zasluga za sestrelitev zrakoplova pa neki bateriji v vzhodnih grofovi-nah. Sreča je bila za zeppeiinovec, da je padel v širokem ustiu Themse, kajti topovski ogenj je raztrgal ovoj in ladjico so preluknjale šrapnelske kroglje. Nekaj mož posadke je bilo težko ranjenih. Nemški poveljnik je imel dovolj zaupanja v človekoljubnost angleških mornarjev, da ie razposlal brezžična znamenja za silo. Neki mornar, ki je bil priča padca zrakoplova, je pripovedoval, da je zeppeiinovec padal kot bolan ptič. Oba konca sta visela navzdol kot krili. Morje je bilo gladko, noč jasna, četudi temna, tako da je bilo mogoče vzeti na krov i ranjence i neranjence.. »Olivine« je pritrdil nato konec zrakoplovove vrvi in poizkušal plen zavleči v pristanišče. To pa je bilo težko, ker se je zrakoplov v resnici prelomil. Oba konca sta strčala kvišku, dočim se je sredina potapljala v vodi. Ko je parmk vlekel zeppelinovca že dve milji daleč, se je zrakoplov potopil. »Olivine« je prepeljala ujetnike nato na rušilec, ki jih je odpeljal v Chatham. Obstreljevanje Reimsa. PARI? 1. (Kor.) Po poročilu »Tempsa« je pov»ročilo obstreljevanje Reimsa dne 27. marca veliko škodo. Izstreljenih je bilo 300 granat, ki so ranile 25 oseb, med njimi 10 smrtno. Angleška križarka zadela na mino. KOELN, 1. (Kor.) »Kolnische Zeitung* poroča iz nizozemske meje: Po zanesljivih poročilih je sredi februarja zapadno Orknejških otokov neka angleška oklopna križarka razreda County zadela na mino in se potopila. Kakor se govori, je bila baje oklopna križarka »Donegal«. Potopljeni parnlki. LONDON, 2. (Kor.) Parnik »Goldi-mouth« (7446 ton) iz Londona je bil potopljen. Moštvo je bik) tu izkrcano. Brezžični telegrafist in en mornar sta bila ranjena. KRISTIJ ANI J A, 3. (Kor.) Parnik »Moment o« se je pred Lowestoftom po silni eksploziji potopil. Moštvo, izvzemši enega moža, je rešeno. Ladja je imela na krovu koks. LONDON, 3. (Kor.) Parnik »Ashbur-ton « (4.000 ton) je bil potopljen. Ladja ni bila oborožena. Posadka je bila rešena. LONDON. 3. (Kor.) Poštni parnik »Achilles* r>e je v petek potopil. 62 mož posadke je bilo izkrcanih, 5 se jih pogreša. Stavke na Angleškem. LONDON, 2. (Kor.) Včeraj je v okraju Clyde počivalo okoli 10.000 delavcev, da so se zamogli udeležiti demonstracije mas. Sprejeta je bila protestna resolucija proti vladi, ki se brani zvišati plačo. V Liverpoolu se je 3.000 pristaniških delavcev vrnilo na delo, ker jim je bilo privo-ljeno zvišanje plače. V železarski industriji v severni Angliji so dobili delavci za prihodnja dva meseca doklade k plači. S turških bojišč. CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Nobene izpremembe. — Kavkaska fronta: Napadni poizkusi sovražnika, ki so bili izvrfenl v svrho zadržanja našega prodiranja v odseku Coroka, so se izjalovili Turški podvodni k i so v vodovjih severno in zapadno Batuma dne 30. marca potopili en ruski prevozni parnik (o-koli 1.200 ton) z vojaštvom in vojnim materijalom na krovu, tine 31. marca neko drugo ladjo (okoti 1.500 ton) ta eno jadrnico in so obstreljevali uspešno zapadno obrežje severno Potija. — Fronta v Jemenu: V noči 13. marca je iz vojakov vseh treh orožnih vrst obstoječi turški oddelek presenetil sovražno postojanko Alamand, severovzhodno Šejh Osma-na, ki so jo Angleži že nekaj časa utrjevali. Sovražnik Je bil, potem ko je imel težke izgube, prisiljen, da se je pod zaščito dalekooosnih topov umaknil v Šefh Osman. Isto noč §e s pehoto ojačeni konjeniški oddelek zašel v našo zasedo v okolici Medhala, eno uro severno Šejh Osmana in je bil pregnan z izgubami. Romunska zbornico. BUKAREŠT, 2. (Kor.) Zbornici se je predložil zakonski načrt, po katerem se za leto 1916/17 ustavlja zvišanje plač za vse javne uradnike, izvzemši častniški zbor. Vojni minister je predložil zbornici zakonski načrt, ki gre za izpremembo vojaškega sodstva tekom mobilizacije in tekom vojne in ki je hila potrebna, ker obstoječe določbe niso več primerne času. Po tem zakonskem načrtu se ustanavljajo: dve najvišji vojaški sodišči, eno pri armadi na bojišču, drugo v Bukarešta, eno vojno sodišče pri vsakem armadnem zboru, višje vojaško sodišče v glavnem stanu in vojna sodišča po potrebi. Volitve na Španskem. MADRID. 2. (Kor.) Kot končno izvoljeni posianci je bilo proklamiranih 131 kandidatov, ki niso imeli nobenih protikandidatov. Izmed njih je 85 liberalcev, konservativcev, 4 pristaši Maura in 5 retormistov; 7 jih pripada raznim stru-iam. Splošne volitve v ostalih okrajih se bodo vršile v nedeljo. Položaj. 3. aprila. Nizozemska ie priredila itak že do skrajnega razburjeni in vznemirjeni javnosti veliko presenečenje in je še s tem povečala razburjenje. Včeraj nam je brzojav sporočil alarmnih vesti o nekaterih rnilitaričnih odredbah nizozemske vlade. Po prvih vesteh je bilo sklepati, da so vsem častnikom dovoljeni dopusti preklicani in da se morajo dotičniki takoj povrniti na svoja mesta. Nu, po-zneje so se vest: ublažile v smislu, da dopusti niso preklicani, pač pa se ne dovoljujejo nadaljnji dopusti. Ali tudi te tako ublažene vesti razburjajo javnost, ker vzbujajo bojazen, da se pripravljajo nove komplikacije v mednarodnem in vojnem položaju. Te bojazni je vzbudilo posebno dejstvo, da so se v Amsterdamu hkratu z izdanjem odredb vršilo konference med vojaškimi dostojanstveniki, ministri in kraljevim kabinetnim direktorjem ter da se ima sklicati tajna seja druge zbornice. Na borzah v Amsterdamu in Rotterdamu je zavladala prava panika in največje razburjenje. Naravno je, da se vse vprašuje po vzrokih tem odredbam v tej nevtralni državi. Kje je vzrok, kaj se pripravlja? Vznemirjenje je tem večje, ker nikdo ne ve odgovora, ker nikdo ne ve nič gotovega in pozitivnega. Nekateri menijo, da je tem odredbam iskati povoda v potopljenju velikega ho-landskega parnika »Tubantia«, češ, da so dobili dokazov, da so Nemci potopili parnik. Nu, mi mislimo, da so to le govorice btez vsake reelne podlage ter da smo resnici veliko bližji, ako mislimo, da so rečene odredbe posledica pariških konferenc. Mi smo že naglašall, da so se na teh konferencah največ bavili z gospodarsko borbo, ki bi jo hotela ententa začeti proti centralnima vlastima. V ta namen je menda začela ententa pritiskati na Nizozemsko. Danes došli nam nemški listi govore o pravem pravcatem ultimatu en ten te na naslov Nizozemske* da prepreči vsak blagovni promet z Nemčijo, kar naj bi pripomoglo k izvedbi načrta za izstradan je centralnih vlasti, posebno Nemčije. Ali tudi po teh, zelo verjetnih pojasnilih ostaja še vedno odprto vprašanje: proti komu so naperjene rrtilitarične odredbe Nizozemske? Ali se je ta država udala grožnjam entente, ali se jim hoče upreti? Z ene strani ne smemo prezirati dejstva — pa naj je tudi neugodno —, da je Ho-landska kolonijalna država in da ima kot taka težaven položaj nasproti Angliji ket najmočneji pomorski državi. Na drugi strani pa utegnejo imeti prav nemški glasovi, ki sodijo, da si Nizozemska ne bo puščala kršiti svoje neodvisnosti in da ne bo hotela odnehati od principa stroge nevtralnosti, ki ga je proglasila takoj začetkom vojne. Izlasti da je nje sedanjim militaričnim odredbam namen, upreti se vsakemu poizkusu izkrcanja angleških čet na nizozemskih tleh. Saj se tudi vzdržuje vest, da je Anglija že v mesecu januarju mislila na blokado Rotterdama. Nekateri hočejo celo vedeti, da se Nizozemska boji prehoda angleških čet preko nje teritorija. Potemtakem imajo nemški listi prav, ko trde da Nizozemski grozi nevarnost le od strani entente! Nemčija pa nikakor ne ogroža neodvisnosti in nevtralnosti Nizozemske. Ali bilo, kakor bilo: položaj ne kaže sicer še nikake neposredne nevarnosti, ali veleresen je vendarl-Ie. Vesti iz raznih centrov Nemčije za-trjajo, da tam hladno in brez razburjenja pričakujejo nadaljnjih dogodkov. Angleški ministrski predsednik Astiuith je torej absolviral svoj obisk v Rimu. Po-svetoVali so se in — ker že drugače ne gre o takih prilikah — izmenjavali zdravice, v katerih so govorili drug drugemu lepih besed in — poklonov! Ali koliko neiskrenosti in kako malo spoštovanja do resnice je bilo v napitnicah Sonnina Asauithu in narobe. Ce sta prijateljstvo med Angleži in Italijani in pa harmonija v interesih in stremljenjih Italije in Anglije tako stara, podedovana neporušna, potem se moramo le čudom čuditi, čemu je Asquith letel v Rim takoj po pariških konferencah, kjer so se baje — kakor so zatrjala ententina frazasta poročila — tako natančno sporazumeli v vsem do najzadnje zadevice?! Čemu? Soglasje torej ni tako strašno staro, tradicijonelno marveč se zeli, da je nesoglasje še zelo mlado in da je še precej neskladnega ostalo tudi po pariških konferencah, kar je hitel g. Asquith v Rimu odpravljat. Najdrznejši afront proti resnici je bil v trditvi Sonnina, da se Italija udeležuje boibe za svobodo vseh narodov, močnih iii tudi — šibkih!! Tega navdušenja ni kazala Italija še nikdar tam, kjer bi je mogla praktično izvajati v svoji hiši. Pojte le izgledat med beneške Slovence, njihovo šolsko in cerkveno uredbo, in vso upravno prakso! Kje je tu ljubezen. Je ni, marveč le naikruteje zatiranje, da te sirote nacijouahio niti dihati ne morejo. V Rimu naj le molče o svobodi malih narodov. Ker, ako govore o njej, bi jim morala — če imajo sploh kaj sramu v sebi — rdečica zaliti obraz. Rusi poročajo neprestano v uspehih v Mali Aziji. Zatrjajo, da so na primorski fronti zlomili turški odpor. Ali tudi iz njihovih poročil je razvidno, da ta odpor še ni zlomljen, marveč da ga Rusi prav živo občutijo. Vsekako pa ne more biti še nikakega govora o kaki odločitvi in utegnejo priti še za entento neljuba presenečenja. Po daljšem presledku je zopet nekaj vesti iz Grške. V Atenah je bil kronski svet, ki mu ie bila v povod nota entente glede na dogodek v severnem Epiru. Tudi Venizelos se je oglašal te dni, toda z negativnim uspehom. Odklanjajo ga odločno. Možu je menda odzvonilo. Zastonj so vsi njegovi poizkusi, da bi izpod-kopal tla sedanji vladi in da bi sebe zopet povzdignil v sedlo. Ne gre več. To pa je tudi edino, kar ugodno zveni za Grško. Kar pa se tiče gori omenjene ententine note, ima odgovor Grške na čelu stari pečat:neodločnost in izvijanja, da ne treba reči niti da, niti ne! Stvari sami se je izognil. Ali, kakor dobro pripominja zagrebški »Tagblatt« odgovor je — grški! Zato smo napram sporočilu iz Aten, da Grška koncentrira čete v severnem E-piru in da se eventualno upre prodiranju Italijanov, — neverni Tomaži. Preveč grenkih je že pogoltnila Grška, da bi mogli verjeti, da ne bo hotela še kake nove. Vesti iz Romunske — kakor po navadi. Cim več jih imaš, tem bolj si — diso-rijentiran. Tisto večno naglašanje nevtralnosti pa že davno niso več številka, ki bi jo kdo hotel staviti v loterijo!! Krizo v nizozemski nevtralnosti. Pod tem naslovom piše v nedeljski »Neue Freie Presse« neki nizozemski publicist: Vesti iz Nizozemske smatram za stvarno resnične. Na Nizozemskem so se vedno bali, da se Nizozemska zavleče v vojno, in sicer ne po Nemčiji, temveč po Angleški. Culo se je večkrat mnenje, da se bo prizadevala Angleška, če zaide v zagato, da bi tudi še druge nevtralce zavlekla v vojno, in potem je Nizozemska zaradi svojega zemljepisnega položaja prva na vrsti. Ustja Rena in ^elde so važne pozicije. Toda vlada in prebivalstvo nista nikdar kazala dvoma, da se bosta proti vsakemu kršenju nevtralnosti branila z orožjem. Od začetka vojne sem je armada mobilizirana ter sta armada in mornarica ukrenili vse v o-brambo dežele in obali. Nizozemska ne bo dopuščala, da bi se ravnalo žnjo kot z Giško. Jasno se je pokazal politični položaj, ko se je proti koncu leta 1910. pojavilo vprašanje utrditve Vlissingena in Šelde. Ce se stvar gleda v sedanji luči, se da domnevati, da je bila Belgija zc tedaj vezana, kajti z belgijske strani sc je prizadevalo kar najbolj, da se z Nizozemsko sklene zveza, ki naj bi bila, kakor so stvari bile tedaj, največjega političnega in vojaškega pomena. Pobuda za defenzivno zvezo je izhajala iz krogov, ki so bili v Belgiji znani kot zelo prijazni Francozom in protitlamskega. torej protinizozemskega mišljenja. Njihov publicistični prvoboritelj je bil gospod Baie, urednik lista »Petit Bleu«. Nizozemska vlada je odklonila ponudbo, se ni hotela vezati, je hotela v mogočem sporu ostati nevtralna, in stvar se je končala z dogovori o mednarodnih vprašanjih zaradi olajšanja prometa, pravnega postopanja itd. V nizozemskih vladnih * krogih so prepričani o korektnem postopanju Nemčije. Ko je prišlo do vdora v Belgijo, so se Nemci z veliko natančnostjo izogibali nizozemskega ozemlja v Limburgu. Pot, ki je bila sporna glede državne pripadnosti, se ni uporabljala in Nemci so rajši napravili v razdalji nekoliko korakov novo pot, da ne bi prišli v spor z Nizozemsko. To le za primer korektnega postopanja Nemčije. Postopanje Angleške v stvareh kun-trabanda je zelo samovoljno. Prisilili so nizozemsko vlado, da je izdala poseben zakon proti tihotapstvu. Napravil se je nevtralen obmejni pas proti Nemčiji in se podredil vojaški oblasti. Ne verjamem, da bi Angleška začela sovražnosti. Sveža, dobro opremljena nizozemska armada, težavna obal, težavno barje, ki se da poplaviti, to vse bo gotovo dajalo misliti na Angleškem. Nočejo drugega Soluna na Nizozemskem, ne druge Grške. V-poročilih se omenja, da Angleška zahteva zaprtje nemške deželne meje. Zaradi »Teiegraafovega« spletkarjenja se je napravil nov zakon proti tihotapstvu. Nadalje se je vsa prekomorska trgovina podredila kontroli »overzeetrusta«. Ne manjka dosti, da bi bila Nizozemska zaprta z morske strani. Nizozemska vlada je doslej v zelo težkih prilikah varovala nevtralnost. Ministra notranjih stvari Corta van der Lin-den hvalijo povsod. Je mož šestdesetih let, star parlamentarec in velja za prijatelja Nemcev. Njegove zasluge se zelo upoštevajo. Minister zunanjih stvari je doktor Loudon. Njegov oče je bil kolonijalni minister in guverner otoka Jave, in kakor kaže ime, angleškega pokolenja. Ministrova soproga je Francozinja. Sa-moobsebi umljivo je, kot vsi naši državniki, v prvi vrsti dober patrijot. Kapaciteta je bil pravkar odstopivši finančni minister Treub. Energičen človek, ki je imel težavno nalogo, da je skrbel za pokrivanje ogromnih izdatkov za vojaštvo — milijon goldinarjev na dan — ter urejal aprovizacijo in trgovino z inozemstvom. Nizozemska meri samo 36.000 štirjaških kilometrov in šteje šest milijonov prebivalcev. (Pisec članka misli tu samo nizozemsko posest v Evropi, kajti nizozemska posest v Aziji obsega najlepše kolonije, ki merijo l,9lo.417 štirjaških kilometrov in štejejo okoli 40 milijonov prebivalcev, dočim meri nizozemska posest v Ameriki, na Antilih in v Guyani 120.339 štirjaških kilometrov s kakimi 140.000 prebivalcev. — Prip. ur.) Vojno ministrstvo je v rokah ministra Rambonneta. Poveljnik armade in mornarice je general Snyders, ki je v vprašanju utrditve Vlissingena^ zastopal utrditev tega mesta in obali Selde, in je bil torej nasprotnik francosko-belgijsko-an-gleških nazorov. Upati je, da se posreči imenovanim osebam, ki so zelo cenjene v deželi, obvarovati in obraniti pravice Nizozemske, in da se posreči talentu modrosti in ugledu, ki ga uživa kraljica v vsem svetu, da se odpravi ta kriza, ki grozi Nizozemski, kate7a hoče z vsem svetom živeti v miru. Zasedaj je treba čakati. Nizozemska hladnokrvnost se ne zataji tudi v tem slučaju. Komercijalni svetnik Gustav pl. Pacher na Dunaju, ki je v zvezi z nizozemskimi trgovskimi krogi, pravi, da so Nizozcmci vedno izredno resno presojali vprašanje nevtralnosti in da ni mogoče misliti, da bi bili sedanji koraki nizozemske vlade naperjeni proti centralnima vlastima, ker motenje nizozemske nevtralnosti ne izhaja od centralnih vlasti. Nadalje pravi, da je pričakovtti, da bodo Nizozemci gotovo z vso energijo branili svojo nevtralnost ter da so se v dveh letih vojne prej ohladile simpatije Nizozemcev napram ententnim državam kot pa okrepile, čemur je krivo ravnanje Angležev z nevtralci. Stran a •EDDVOST* Štev. 95. T Trstu, dne 4. aprila 1916 V dunajskih politfčnih krogih vlada tudi mnenje, da bi Nizozemska, če bi se ogrožala njena nevtralnost, branila svoje stališče z vsemi sredstvi, ki so jej na razpolage in pravijo: Ker se z naše strani ni ogrožala nevtralnost Nizozemske in se tudi ne bo ogrožala, se smejo mirno pričakovati nadaljni dogodki. Zakaj je nizozemska vlada ravno v tem času ukrenila take obrambne ukrepe, sicer še ni jasno popolnoma, zdi se pa, da je bila nizozemska vlada opozorjena neuradno, da namerava ententa ukreniti nekaj, kar bi znaio o-grožati nevtralnost Nizozemske. Gotova stvai je, da Nizozemska, naj se zgodi karkoli, ne stopi iz svoje nevtralnosti, da pa se bi v nasprotnem slučaju tudi z orožjem branila kar najenergičneje. V dunajskih diplomatskih krogih vlada mnenje, da se zdi, kakor da bi Angleška nameravala izkrcati čete na nizozemskih tleh. Toda doslej da še ni bilo nikakršne demarše in tudi ni bila izročena v Haagu nobena nota. Akcija Angleške da ima svoj izvor v sklepu ententne konference v Parizu. V berolinskih političnih krogih preso-jaio vojaške ukrepe na Nizozemskem mirno. Te ukrepe in predvsem razburjenje, ki, kakor se zdi, vlada med nizozemskim prebivalstvom, da so pojmljive posledice vojne nervoznosti, a težko da bi bili znaki neposredno predstoječega političnega preokreta. Ali imajo nizozemski ukrepi svoj povod v kakem gotovem angleško - francoskem koraku, da je dvomljivo; preje da so jih najbrž izzvali resn''eni ali dozdevni znaJti za take ententne namene. Poudarjati da je treba, da ti ukrepi nikakor niso naperjeni proti Nemčiji in da posebno niso v nikakršni zvezi s stvarjo *Tubantije«. Pač pa da se pogajanja v tem slučaju s strani obeh prizadetih vlad vrše prijateljski in da ni dvomiti, da odkrita uslužnost, ki se je pokaži la z nemške strani, ne daje povoda za razburjenje na Nizozemskem. Če je ljudsko razpoloženje na Nizozemskem še razburjeno po potopitvi »Tubantije« in se zato sedanji dogodki presojajo napačno ali pretirano, da se more to pač smatrati le za mimogredoč pojav. — Ker je tudi nizozemska vlada značaj fai veljavo izmenjavanja mnenj med Ogrsko in Avstrija, kakršnji ste v resnici po !svoji narodnostni socijalni in gospodarski sestavi. — AH s le drugo besedo: režiserji so si dovolili več, nego bi Wi smeli in nego bi bilo dobro in zdravo za stvar, ki je bila dobra in hvalevredna, za prizadevanje po takem zboljšanju medsebojnega razmerja, da bi bOo v srečo in na korist, toliko obeh polovic, kolikor skup nosti mona hije,«in pa vseh narodov, ki žive na obeh straneh. Morda bo kak navdušen, ali vkljub temu slab patrijot videl v tem naglašanju pojav nacijo alnega egoizma, nezdružljivega z visokimi državnimi interesi, ali mi pravimo: da Imajo narodi polno pravico do takega egoizma 2e od nekdaj, posebno pa so si to pravico pridobiti v sedanjem času s svojim delom za — visoke državne interese. Navskrižja med Poljaki. „Kurier Ko-zianjski" trdi, da je dobil od zanesljive strani vest, da je član gosposke zbornice knez Czartoryski, ki je načelnik poljskega centruma, pisal načelniku poljskega kluba, vitezu Bilinskemu, da centrum ne mere zopet vstopi i v vrhovni poljski narodni odbor To odpoved utemeljuje knez Czar-torvski naglasuječ, da centrum odločno odklanja vmešavanje vrhnega narodnega odbora v notranje stvari kraljestva Poljskega ker je naloga tega območja v tem, za pjijski narod odločilnem momentu izredno težavna in združena z veliko odgovornostjo. Gori navedeni poljski list pravi, a je to vedenje centruma napravilo globok v lis na vse poljske kroge in da bodo razpravljali o njem na p!enarnem sestanku poljskih posl -.ncev dne 15. aprila v Krakovu. Mmtt mtl Zapiski za prodajo kruha, moke in sladkorja. Vsi oni obrtniki, ki ali izdelujejo ali pa prodajajo kruh in moko (peki, jestvin-čarji, zadruge, gostilničarji, kavarnarji itd.) morajo voditi zapiske po vzorcu, ki je predpisan od oblasti. Oni, ki nimajo še takega zapiska, ga dobe proti plačilu 2 K pri osrednji krušni komisiji, Piazza del : 1'eatro št. 1., i. nadstropje. — V svrbo sama 1 kontrole teh zapiskov je imenoval mestni izjavila, da sedanji njeni ukrepi niso v! magistrat primerno število zaupnikov, ki zvezi s kakim dirloinatičnim zapletlja- j se bodo od časa do časa zglasali pri dojeni med Nizozemsko in kako vojujočo se I tičnih obrtnikih, da se prepričajo, je-li se stranjo, se ti ukrepi v resnici kažejo le kot nekake obrambne priprave za vsak slučaj. Ali pride vkljub vsemu temu les tak< ('aleč, da bi Nizozemska morala z orožjem braniti svojo nevtralnost, pač pokaže morda že najbližja bodočnu&t. Razne politične vesti. O nemško-ogrskih konferencah piše „Arbeiter Zeitui g" med drugim: „V umetnosti, po kateri se iz države z različnimi narod ustvarja nacijonalna država, so Madjari nedvomno mojstri. V tem pogledu se morejo že od njih dobiti dragoceni migljaji, poizve-dovaje pri tem, v koliko je p; i morebitnem uresničevanju takih načrtov računati na njihovo pomoč in podporo. Potemtakem se dozdeva da je na obeh siraneh opažati in ugotoviti političen interes, ki bi mogel služiti kot razlog za te sestanke in ki bi se hotel žnjimi realizirati — pri čemer pa bi bilo vsekako želeti da bi se nikdo ne uda jal zmoti glede obsega tega, kar ta interes predstavlja. Člani „Nation- lverbanda" ne predsta ijajo vse Avstrije, a tudi na O-grskem žfve velike mase ljudi, ki v takozvanih „zgodovinskih in naprej silečih plasteh14 ne bodo hoteli videti vse Ogr:ke.ft — Z drugo besedo, kar nanaša tu socija no- pišejo: V petek, 31. marca se je vršil tukaj zapiski vodijo tako, kakor odgovarja zahtevam zakona. Tem zaupnikom mestnega magistrata, ki se izkažejo s posebno legitimacijo, rftorajo obrtniki dovoliti vpogled v zapiske ter jim dajati vsa potrebna pojasnila. — Tudi prodajalci sladkorja so v smislu § 6. štev. 1.—3. ministrske naredbe obvezani voditi zapiske. Vzorci za te zapiske se dobe pri komisiji, ki izdaja dovoljenja za nakup sladkorja in ima svoj sedež v ulici del Oinnasio št. 1, pritličje. Izjemne določbe za črnovojgiško obvezane učence obrtnih učnih zavodov. Z ozirom na dne 14. aprila začenjajoče prebiranje črnovojniških obvezancev rojstnega letnika 1898 je minister za javna dela z naredbo, doposlano vsem poklicanim deželnim oblastim, kakor tudi dotičnim šolskim vodstvom, odredil, da imajo za tiste učence obrtnih učnih zavodov, ki bodo na tem prebiranju spoznani za sposobne, veljati vse tiste izjemne določbe. ki so se poprej dovolile črnovojni-ško obvezanim učencem takih zavodov, pripadajočim rojstnim letnikom do vštetega leta 1897, kar se tiče predčasnega izdajanja izpričeval in predčasnega dopuščanja k zrel^tnemui zpitu. Pogreb Ivana Spetiča. S Katinare nam demokratično glasilo: ob vprašanju, koga in kol k) zastopajo t sti n m ki in ogrski go.-p u.e. Ki so bili brani na konferencah v Budimpešti in p< tem na Dunaju, je neka analogija med aistrisko in ogrsko stranjo. Kao r gospodje Nationalverbanda nimajo ma id?'ta in a v,o izacie za nastopanje v imtrnu vse C slajtanije, tako ga nima o ogrski g spodje za nastopanje v imenu vse Ogrske. Zadn ič smo citirali izjave v „Informationu, dane" podajamo one v „Arbeiter Zeitung". Tu se res dva ekstrema dotikata v sogla-šanju. Izjave v prvem viru so prišle — kakor je bilo izrecno naglašeno — iz peresa od cdlične strani gosposke zbornice, torej sk ro gotovo od vis ko aristokratske, povsem gotovo pa od strani, diamentralno nasprotne stremlj njem socijalne demokracije, drugi vir pa je glavno gl .silo ravno te socijalne demokracije. In vendar soglašati o sodbi, da so si gospodje, ki so se „neobvezno" razgovara.i o bodoči uredbi monarhije, prisvajali vlogo, do katere nimajo pravice! Oba vira sogašata v nazoru, da je bila tu pogreška „v režiji", ker se nisj pritegnili vsi tis i artisti, ki bi bili potrebni, da bi biU dobra predstava, ali netea ralično govoreč: da bi bili imeli ti razgovori res PODLISTEK Lepa Anka. Spisal Avgust Senoa. s Ali dragi Lackovič! Kaj, za božjo voljo, nameruješ zopet? Čemu vse to?« »Cemu ? Čudno vprašanje. Naš vrt meri nad en oral. Na tem prostoru se more zasaditi silno murv za mojo veliko svilar-no. To je. Ali, pomirite se, ti, mamica, in ti, Anka, odslej boste nosili samo svilene obleke in to samo od domače svile. Kaj pravite k temu?« »Jaz ti pravim na to,« je odgovorila gospa Lackovičeva, »da so ti sviloprejke eaprele možgane.« »Dobro, dobro!« je odvrnil, na pol v smehu, na pol v jezi. »Dolgi lasje, kratka pamet!« pogreb pok. Ivana Spetiča. Vkljub neugodnemu vremenu se je udeležilo žalne slovesnosti toliko domačega ljudstva, iz sosednih vasi, iz mesta in iz bližnjega Brega, da je bila cerkev med pogrebnimi molitvami polna. Kondukt je vodil g. župnik Stržinar. V nedogledni vrsti pogrebcev smo zapazili med drugimi častno zastopstvo katinarske finančne straže in polno-številen učiteljski zbor domače šole. Ob splošnem ganotju so pokojnega občespo-štovanega glavarja ugledne družine položili k večnemu počitku na katinarskem pokopališču. Bodi možu-poštenjaku lahka zemljica domača, ostaJim pa naše iskreno sožalje! Pomanjkanje tobaka in cigaret. Dočim ni bilo nekoliko dni sploh dobiti nikakih vrsti smotk, tobaka, cigaret, so dobile včeraj nekatere tržaške tobakarne gotove množine tobaka za cigarete. Z ozirom na sedanjo stisko s tobakom je doznal »N. Wiener Journal,« da trditev tobačne režije, da je produkcija celo narastla v zadnjem času, sicer odgovarja resnici, ali težave da so v okolnostih, ki so v tesni »S tabo ni resnega razgovora,« je odgovorila sJednjič gospa in odšla s hčerjo iz sobe. Videč, da je pridobil starega, se je Ot-mar Lilienfeld začel klanjati materi, laskati hčeri, da si tako od vseh strani zagotovi zmago. Gospa Lackovičeva je bila dobrodušna, iskrena Hrvatica. Ni bila Bog ve kako izobražena, ali imela je mnogo, mnogo zdravega razuma. Ako iej je go-spodič Otmar tako od daleč hotel govoriti, da se na vsak način misli ženiti, mu je gospa Lackovičeva hitro prestrigla besedo: »Kaj mislite, gospod baron, ali bo jutri dež? Vi ste glasovit gospodar, vi bi morali vedeti to!« Bivšega huzarja je to vprašanje osupnilo. A ko je zopet začel šepetati Anki sladkih besed, mu je ta odgovarjala na ves glas: zvezi z vojnimi dogodki. Pomanjkanje je posebno v večjih mestih, kjer se mnogo nakupuje za vojsko. No, za sedaj otež-kočeno dovažanje potrebnih surovin iz produkcijskih območij, bo zopet možno v kratkem času in bodo kalamstete kadilcev odpravljene v par tednih. Govorice, da se izdelovanje nekaterih vrsti sploh ustavi, so neosnovane in je pomanjkanju teh vrsti vzrok le v delitvi dela, ki jo zahtevajo oziri na potrebe vojske. Važen faktor pri omejevanju množin cigaret, ki se stavijajo velikomestnim trafikam na razpolago, je tudi dejstvo, da mora avstrijska tobačna režija tudi zasedena območja v ruski Poljski in — skupno z ogrsko režijo — tudi ona v Srbiji, Albaniji in Čmi-gori preskrbljati s kadilnim blagom. Pri teh težavah trpe seveda v prvi vrsti trafikanti precejšnjo izgubo. Odškodovati jih hočejo baje s tem, da tistim trafikam, ki morajo od dobička gotove svote vračati, te svote odpišejo. Podražitev užigalic. Povišanje cen si-rovin in pomožnih tvarin za izdelovanje užigalic in s tem provzročeno povišanje cen je že pred letom dni dovedlo do tega, da je v razprodaji na drobno poprejšnja cena 2 vinarjev za normalno škatlji-co švedskih užigalic poskočila na 3 vinarje. Ker pa so se stroški nabavljanja od tedaj še vedno večali, ne more industrija več prodajati več po 3 vinarje za škatlji-co. Na podlagi natančnega poučenja položaja se je dovolilo industriji užigalic povišanje cen, toda le v taki meri, da bo — priznavajoč prekupovalcem in prodajalcem na drobno primeren zaslužek — v prodaji na drobno najvišja cena zavoja z desetimi normalnimi škatljicami iznašala 32 vinarjev, za dve normalni škatljici 7 vinarjev in za eno škatljico 4 vinarje. Petindvajsetletnico svojega službovanja v kavarni »Commercio« je praznoval včeraj v Trstu splošno znani plačilni natakar v tej kavarni, g. Anton Gerlanc. Iz Kolonje. Vabilo na IV. občni zbor podružnice CMD v Kolonji, ki bo v nedeljo, 9. aprila 1916 ob 3 pop. v prostorih otroškega vrtca. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. — Temu sledi predavanje in prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor. Promet zavitkov z vojnopoštnimi uradi C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Glasom odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 28. marca 1916 št. 9592/P je od sedaj naprej ustavljen sprejem zasebnih vojnopoštnih zavitkov za vojnopoštne urade št. 25, 31, 58, 59, 67, 77, 80, 90, 96, 97, 107, 108, 130, 143, 154, 155, 158, 160, 201, 232, 504, 506. Smrt skromnega, a častitega moža. Umrl je skromen, tih mož — delavec Jakob Posega. Skromen mož, toda jeklen značaj in odločen v nekdanjih naših borbah. Pokojni Jakob ni bil v sprednjih vrstah, bil pa je skozi naroden mož, ki je vsikdar vršil svojo narodno dolžnost z vso resnostjo in natančnostjo. Blagemu pokojniku, ki je, da-si uslužben pri nam sovražni tvrdki, ostal zvest in značajen, in ki je radi svojega narodnega prepričanja mnogo trpel, kličemo: Večni spomin! — Pogreb bo danes, 4. t. m., ob 10 zjutraj iz mrtvašnice mestne glavne bolnišnice. Zanmarchi LuigI, c. kr. orožniški posta-jenačelnik in v zadnjem času uradnik mestne občine tržaške, je umrl. Ko bi bili normalni časi, bi hoteli posvetiti temu na videz neznatnemu možu nekaj bridkih spominov; tako pa omenjamo le, da je bil v vsem svojem življenju nam neizprosen sovražnik. Morda kedaj pozneje kaj več. . * Poper. Izgubila je neka ženska prošlo sredo deško suknjico sive barve in sicer od ul. Carradori po Miramarski cesti do Rojana. Kdor bi našel suknjico, je naprošen, da bi jo proti nagradi prinesel vratarici v Ro-janu, Nicolo delle Rose št. 7. Mestna zastavljalnica. Jutri, 5. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca decembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 54.000 do štev. 55.300.___ Vesti iz Me. Komen, 31. marca 1916. Odbor za postavitev nadvojvode Jožefa spomenika. Po naši občini in po občinah sežanskega okraja razširjajo sedaj oklic, odnosno vabilo, v nabiranje doneskov za nadvojvode Jožefa spomenik. — Priobčujemo ta oklic v blagohotno uvaže vanje in krepko podpiranje. — Vsem prečastitim duhovnim uradom, županstvom in šolskim vodstvom »Gospod baron! Vaše besede so omotane s svilo. Dajte, govorite enkrat prozaično! Mi smo vam takorekoČ kmetje, pak ne razumemo svilenega jezika.« Bivši huzar je zopet osupnil. Otmar je opazil, da ste gospa Lackovičeva in Anka dve nepremagljivi trdnjavi, ptroti katerima ne more uspeti lahka konjica. Trebalo se je torej držati v prvi vrsti starega Ravno onega dne, ko je Milan pod lipami izjavil Anki svojo ljubezen, je sedel baron Otmar z Lackovičem v sobi in je natanko razkladal načrt o mladem nasadu murv. Govorila sta ojstro, živahno. Otmar je povsem matematično dokazoval staremu, koliko stotov svile več dobi 2e v prvem letu in kako bo svila bolja od milanske. (Dalje prih.) političnega okraja sežanskega. 2e mesece navaljujejo na našo domovino Italijani, da bi si osvojili našo zemljo in naš narod, kateremu Je bi! stalen sovražnik. Da ne more uspeti, dolžni smo hvaležnost našim junaškim braniteljem, sicer bi morali zapustiti svoje mile domove m tiubReno zemljo, kakor tisoči drugih. . < i .» _v >■ » 4 j .4 jik t , » v . presvitli gospod Nj. c. in kr. visokost nadvojvoda Jožef-junak, ki se posebno zanima za povzdigo našega Krasa, kar je najmik>stireje blagovolil izraziti spodaj podpisanemu odboru. Da pokažemo hvaležnost našim slavnim junakom, hvaležnost in ljubezen do slavne Avstrije in presvitle vladarske hiše, ki naj priča še poznim rodom, sklenil je podpisani odbor: 1.) Da se imenuje , _ , krasna cesta v Komnu »Cesta nad- c j vode Jožefa«. 2.) Postaviti na trgu kamenit spomenik z vdelano reliefno podobo Nj. c. in kr. visokosti nadvojvode. 3.) V dosego sredstev naprositi vse slavne gori navedene urade, da imenujejo v vsaki vasi po enega ali več gospodov v širši odbor za postavljenje spomenika v Komnu, kateri bo oskrboval pobiranje prispevkov v svoji vasi, da se za Kras veličastna in važna misel uresniči. Po mnenju obstoječega odbora bodi spomenik iz kraškega kamna, izdela naj ga domači kraški klesar in prispeva naj iz ljubezni do domovine kraško ljudstvo. Da se ta spomenik postavi v Komnu, ki bo oznanjal potomcem tudi največjo vojno, je vzrok, ker Komen je središče in važno križišče Krasa, ob katerem se bi-jejo bon . . Poznajoč do-moljubnost in pa tudi odprte roke in srce naših Kraševcev, smo trdno prepričani, da ni družine v okraju, ki bi trdosrčna zavrnila nabiratelja in tako pokazala ne-rodoljubnost. Zato prosi podpisani odbor prečastito duhovščino, naj blagovoli raz lece obrazložiti narodu pomen spomenika v tem kritičnem času, gospodje učitelji naj uporabijo s primernimi besedami priliko v šoli in zunaj šole in gospode župane prosimo pa, da moralno in dejansko podpirajo nabiratelje. Tako bo pričal ta spomenik zanamcem, kdaj je bil največji svetovni vihar in da je takrat živel na Krasu blag in domoljuben narod, ki je cenil svoje dobrotnike — slavne junake. Sklepaje ta apel, prosi podpisani odbor, da bi blagovolili čimprej sporočiti ime gospoda (gospodov), ki ga imenujete v širši ta odbor na naslov: »Odbor za postavljenje spomenika v Komnu«, kateremu naj se tudi denarni prispevki pošiljajo. — Odbor za postavljenje spomenika v Komnu. — Predsednik: Josip Štrekelj, šolski voditelj 1. r. Odborniki: Ignacij Valentinčič, dekan 1. r. Filip Černe, sodnik 1. r., Vincenc Jazbec, župan 1. r. — Ta oklic podpiramo najtopleje! Držimo se ob tej priliki prelepega gesla našega milega cesarja Franca Jožefa I.: »Viribus unitis!« Polagajmo darove v ta namen na oltar domovine! S tem delom dokažemo, kako najiskrenejše ljubimo našo ožjo in obenem obširno našo domovino Avstrijo. — »Oesterreich! Deine Manner sollest Du ehren! (Avstrija! spoštuj svoje može!) je pisal pisatelj Korner. In sedaj je čas, da počastimo našega moža Nj. cesarsko Visokost nadvojvoda Jožefa! A. L. KffflV prodati volno po pošteni ceni. dčekov, lopa'*, reSet, sit in be^kovrstalh k"iev, jerbasr-v in metel ter mr.o 8pTfljo6Ua predaiVtov! f^STj^S©^©*^ svojo trgovino s kuhinjsko pos^d< vsako vrste budi od porcelana, zemljo eniaiia, koaitarj« Kli cinka, nadalje pa sam at. to rjo, IMi.e itd. Za gostilničarja pipe, krogce, serije in ^te^leno poaedo za vino» IHH ■ i'I JJI'M1 IHBlcu SO Trst Campe S. Glačamo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo, .So-- rmmm Prodaja razglednic in igrač vseh vrst* Prctfoisio $2 in-i1 " r; Sov. !:z!Kn. □□ □□ □□ se računajo po 4 Btot. besedo. Mastno tiskane besedo se računajo enkrat vefl. — Najmanjša : pristojbina znaia 40 stotink. . )7£i5BBBRf ^ Ces. kr. pri v. mfitrsi imm ^liilisl m za trgovino in obrt (I. r. pri v. Stabrfmeato .'us:ria:o »ti Credito per Commercio etl Industria) Podružnica Trsi, Tr^ Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor nu Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Fi' čredi t") Sprejema vioge na vložne knjižice in jih obrestuje do nacialjne odredbe po 3 75 ;(> (rentiii davek plaća zavod sam) kakor tudi vloge ra tekoči račun po pogodbi. Biagojna ie odprta od B-12 n od 3-5 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu cd 10—12 predpoldne. Iffom ma-° stanovanje ali mali dvorec v bli-ISVClH ž'ni Scorcol .-Cominerciale. Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod .Trgovec". 168 VffftM hoče prodati VOLNO naj gre v Barko vije IVUUr Riviera 152 ker tam se p ačujejo najvišje cene. lf>7 C Motni vdovec, bivši p morski kapetan, Hrvut, vUltSIill močan in zdrav, kateri ima na deželi meblirano hiio z vrtom, išče v svrho ženi-ve gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. Pi-mene ponudbe s sliko pod „Kapetan" na Ius^r. oddelek Edinosti 300 KnpDjem nišnei) žaklje vsako vrs e. xJakob Margon, uL Solitario žt. 121 , pri mestni bol 120 Hebllrona so^a 9 ^ros im se nad. vr. št. 3- takoj v nI. Commerciaie št. 14, I. 317 \\iivm Čistilo za čeulie. podelnkovine prodala GAZULU & C.0 - Trst lil i ca Carpisen 2. ZAHVALA. Podpisana družina se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli ! način počastili spomin nepozabnega nam soproga, očeta, starega očeta in tasta IVANA SPETI Č Posebna zahvala katinarskemu učiteljstvu in oddelku finačne straže na Katlnari. TRST-Katinara, 3. aprila 1916. Druiina SPETIC.