125. številka. Trst, v petek dne 5. junija 1903. Tečaj XXVIII Edinost glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zaiivale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlfttvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12. V edinosti je moč / V odločilnih trenotkih za našo bodočnost. Pretresljivi dog« dki na Hrvatskem so mm že donesli velikansko moralno pridobitev. •Najširši svet pe je začel zanimati za nas. Id sadovi temu dejstvu se že kažejo: razni predsodki, ki so bili kakor barikade ua potu našega razvoja, so začtli padati. Svet nas je zsčel sp< zcavati od drugačne strani — od strani, ki mu je bili dosedaj povsem nepoznana in vsled tega je začel govoriti — vsaj po velikem delu — o nas z meio spoštovanja nepoznano dosedaj. To je velikauska moralna pridobitev na zunaj, pred svetom, ki s» nam jo prinesli pretresljivi dogodsi na Hrvat-kem. Ali poleg te f»o nam ti dt goditi prinesli še drugfo pridobitev, ki je v naših očeh še veliko važneja in se kaže v efektih v tušem mejsebojnem razmerju. Je-li smo spozna vati sv oje grehe in zmote. Dogodki ni Hrvatskem so nas vzdramdi, da vidimo z giozo, kako smo po svoji lastni nesparaetnosti, po zastrupljanju svojega mejsebojnega razmerja zašli t: k — propada, iz katerega, ako bi te-lebnili vanj, na bi bilo več rešitve. Jeden prvih srb&kih novioarjev v monarhiji, Fabr.s iz Dubrovnika, se je na novinarskem kongresu, ki se vrši te dni v Plznu, pr druž 1 izjavam prisrčnih simpatij do naroda hrvatskega. Ali se ne zdi kakor da je s tem potegneoa črta čez to, kar je bilo med Hrvati in Srb?, kakor da je padla zavesa preko žaloetne minolosti usodnih zmot in zaslepljeaosti ? In mož, in, ki je toliko storil za kulturni rizvoj svojega naroda, da bo njegovo ime proelavlaio in češčeno v hvaležnosti, dokler bo živel hrvatski rod, on torej, ki je med njimi, ki bo prvi poklicani, da govore v imenu tega naroda, on, veliki niš Strossma-yer, Je izjavil te dni v pogovoru s paroče-valcem dunajskega lista »D e Zeit« : > ... . In potem : Hrvatje n so omamljen•'. Saj SO Hrvatje in Srbi en narod in ločuje jih le vera. Vera in pa poseben zgodovinski ratvoj. Nesrečonosni spor med Hrvati in Srbi poneha. Nehati se mora le ščuvanje Hrvatov in Srbov enega proti drugemu. Pamet, pamet je, česar trebamo, a je ne moremo najti. Vsakdo gleda le, kako bi netil etra~ti in vžigsl plamene, mesto da bi se posvečal mirnemu razvoju.« Tu ii razne novine na obeh s^ranth so pod utiS<>m dogodko? na Hrvatskem začele govoriti blago besedo mej*efcojnega pomirjenja v namen vzajemne brambe. Tudi naš »Slovenski Narod« je prinesel v svojem izdanju od mine le srede velezna- PODLISTEK. 2 Razpršeni listi. Iz mojejra dnevnika. - - Slavko V i 1 i n s k v. Dam jan pa je molčal, odprl oči in pogledal deklici v obraz gorko in mehko, z izrazom trpečega človeka. Roko pa je pustil med drobn ma roč.cama Emice, kakor da bi njene roke mrzli rjegovi roki dajale novih življenrk h moči. »Gle,te, zun-j je tako lepo; kajneda, gospod Damijen, kmalu vfetanete in skupaj pojdeva na vrt. Saj pridete, da Vam pokažem r< ie, ki so te lazkrile na mrji gredici ?« Tako je gavciilo dekletce in mu zrlo vpra-ševaje v oči. Damijan pa je molčal, zopet zaprl oči in gladil £m >ri r,ke vse mehke in gorke. »n j, danes ste pa budi na-me, da mi ne rečete n:ti besedice. Ako te poboljšate, Vam prinesem p< poludne šoptt cvetlic iz vrta. Pa najlej>šdi, da ne botte več hudi na me. S temi besedami je Em ca odhitela iz sobe. Damijan je zrl za rjo, dokler ni izgi-n la skozi vrata, in iu rekel potem : »Glej, menito izjavo. To je bil zopet res slovanski akord, katerega smo slušali z resničnim z -doščenjem. Ponatienivši iz dunajskega lista »Die Zeit« članek, v katerem je razodeta vsa bojazen sovražnikov Slovanstva vsled pojavov našega mejsebojnega zbliževanja povodom dogodkov na Hrvatskem, vsklika »Slovenski Narod« : »Komentarja temu članku (v »Zsit« namreč) ne bomo pisali, ali želel i bi, da bi vsako slovensko srce prešinila zavest, da ©d Celovca do Carigrada prebiva en narod, ! čigar bodočnost je v njegovih lastnih rokah«. S tem besedami je zapisana naša bodočnost. Z li oženje vsega naroda od Celovca do Carigrada, to mora biti naš cilj, naša želja, nrša narodna misel 1 Taktična pot, ki naj nas privede do teg*, je lahko različna. Katera je najboljša — o tsm lahko izreče veakdo svojo sodbo. O tem pa nam ne bo škodilo, ako gremo v šolo tudi k drugi narodom ! Ravno te dni smo priobčili zlat9 nauke, kijih daja Madjar Leg vel svojemu narodu na vprašanje : »Kaj bo iz nas?!« In modri Madjar odgovarja : Iz nas bo to, kar bomo sami hoteli... Narod mora znati h o t e t i z nezlomljivo energijo.... To je začetek in zvr-šetek vse borl>e . . . Narodno življenje je možno vzdrževati le z vel:ko in večno voljo, ki naj jo ostavlja generacija generaciji . . . Kdor nima te volje, zaslužuje, da se ga pogazi v prah . . . Zato se moramo vsi žrtvovati za narodne cilje Kar dobiva življenje od naroda, mora dihati narodnim čuvstvovanjem... Kar je v nasprotju z narodnimi težnjami, tre^a udušiti in vsemu udahniti narodno dušo... Kdor želi zmagati, mora napadati! Ti žarki nauki navdušenega Madjara se združujejo v klic do naToda : V tvojih rokah je tvoja usoda ! Ce hočeš doseči svoj c;lj, moraš resno hoteti ! In to isto je zaklical »Slov. Narod« Slovencem : od Celovca do Carigrada smo en narod in usoda tega naroda je v njega lastnih rokah! »Slovenski Narod« nam je pokazal na velik cilj in je raklical Slovencem, da je ed tega naroda samega zavisno, da-li doseže ta veliki svoj cilj ! A mi dostavljamo : ta cilj dosežejo jugoslovaLsVa plemena le s pravo pristno slovansko - naeijonalno politiko. In ravno zato naj bi voditeljem teh plemen prešlo v živo zavest, koliko odgovornost pred Bogom, narodom, zgodovino in lastno vestjo bi si nakladali s tem, a k o to je solčni žarek mojih zadnjih dni. Skoraj da jo ljubim, da-si je še otrok, saveda z ljubeznijo, za katero le jaz vem in katere ena niti ne sluti. Ah, pa saj so vse to le otroške igračice bolnika.... moje zadnje sanje....« Obmolčal je kakor v zadregi in jel potem govoriti druge stvari, dokler Ee nisem poslovil. Dan pozneje sem ga zopet obiskal. Bil je še blede jsi, nego sicer, in žalost ee mu je skrivala v globokih očeh. »Kaj ti je, brate, da si tako otožen?« sem ga vprašal. »Zadnji žarek sreče so mi vzeli«, je šepetal komaj slišno, »Emica ne sme več v mojo sobo. Tisti dan mi je prinesla še cvetlic in mi je povedala vsa objokana, da jej je mamica prepovedala hoditi še k meni, češ, gespod Damijan je smrtno bolan, in da še ona bi utegnila dobiti bolezen. Prije'a me je za roko, se poslovila in odšla s tihimi koraki iz sobe. Ni je bilo več k meni, le njene cve-tlice venejo tam-le na mizi....« Hud kašelj se ga je polotil o teh besedah. Privzdignil eem mu vzglavje; in ko mu je kašelj odnehal, eem ga hotel to- bi bodočnost naroda stavljali v nevarnost s tem, da bi se radi raznih, vspričo večine cilja le podrejenih političnih ozirov oddaljevali od poti slovansko-naci-jonalne politike. Od C elovca do Carigrada biva en narod. Tega naroda pa ne more družiti nobeno politično načelo, ker v tem narodu pulzira življenje v raznih strujali, kakor jih provzroča pripadnost k različnim veroizpovedanjem in različnim političnim strankam. Misel-združe-valka mu more biti torej edino le narodna misel, zavest krvne sorod nosti. V ime bodočnosti nase moramo vBa čutstva podrejati tej misli ! It polnega srca se pridružujemo želji »Slovenskega Nareda«, da bi sleherno slovensko srce preš nila zavest, da od Celovca do Carigrada biva en narod, čegar bodočnost je v njegovih lastnih rokah. Tej želji pa moramo pridodati še drugo nič manje nujno željo : da bi voditelji tega naroda bili na v šini svoje naloge, da bi prav vodili to roko, ki naj ustvari svojo bodočnost, in da ne bi radi naziranj podrejene važnosti zgrešili — velikega cilja ! ! Dogodki na JCrvatskem. Dopisnik lista »Trieste« trdi, da ban grof Khuen Hedervarv ni bil se izven svo jega stanovanja, odkar je prišel z Dunaja. Nasproti temu pa trdi ravnokar došli nam reški »Novi list«, da se je ban v ponedeljek popoludne sprehajal po Jurjevski ulici in podaja o tem banovem sprehodu sledečo stra-tegično situvacijo: • (stražar) • • (orožnika) presledek 100 korakov • (nadstražar) presledek 100 korakov (VI. Krese) • • (grof Khuen) presledek 10 korakov • • (dva detekt. s palicami) presledek 100 korakov • • (dva orožnika) presledek 10 korakov • (poročnik Srkulj) • • • (stražar in orožnika) • • • • • • • • (vojaki z nasajenimi bajoneti) • • • • lažiti. A on je odmajal z glavo in mi govoril j dalje : »Zakaj pa naj sploh žalujem? Vsega bo kmalu konec. Ne življenja, ne sreče, ne ljubezni si ne želim več. Le Emico bi še enkrat rad videl, zdi se mi, da bi potem lažje umrl. Samo njo sem resnično ljubil.... drugo so bile le sanje.... Sklenil sem svetom in tolažbo najden le se v Bogu. Sreče nisem užival tu, upam, da jo najdem nad zvezdami. Saj mi je inlad duhovnik, ki me je včeraj obiskal, govoril besede tolažljive in usmiljene, ki so, kakor balzam rane, tolažile mojo bolno dušo...« In ob teh besedah sem čutil v srcu veliko skrivnost in moja duša je ostrmela pred vel'častjo smrtr. Dam jan je našel zopet svojega Boga, ki ga je izgubil v vrtincih 6vojega življenja.... Drugi večer je umrl moj prijatelj. Umiral je lahko, kakor umirajo otroci. Na prsi je stiskal bakren križ in krog posivelih usten mu je plaval lahen nasmehljaj. Komaj eličen vzdih — tam nekje v očeh se je zable3tela solzica in Damijana, prijatelja mojega, ni bilo ve č.... Tako se po glavnem mestu Hrvatske sprehaja grof Khuen po svojem dvajsetletnem banovanju. * Tukajšnji »Trieste« ima v svoji sinočnji številki zopet daljši dopis iz Zagreba. Iz tega dopisa posneli smo sledeče glavnejše podatke : Dva eskadrona ulanov, ki sta došla v vsej naglici v Zsgreb, pridružila sta se ostali tamošnji vojaški posadki in po vsem mestu kar mrgoli vojaških posadk. Človeku se dozdeva, da je v mestu, ki je zasedeno po sovražnih vojaških četah. Po ulicah vidijo se patrulje pešcev, konjikov, domobrancev in topničarjev ; sliši se bobnanje vojaških bobnov in glas trobent. Mir je sicer zopet vspo-stavljen, a le za malo časa. Sirijo se govorice, d * ee pripravlja nekaj groznega. Koliko je resnice na teh govoricah, ni možno pogoditi, toliko pa je gotovo, da sta ona dva eskadrona ravno radi te govorice bila v vsej naglici pozvana v Zagreb. Od Bobote naprej je bilo v Zagrebu zaprtih 500 oseb. O bin-koštnih praznikih so se tudi po vsej deželi vršili jako veliki izgredi. Natančnih vesti o teh izgredih pa ni mogoče dobiti. Govori se, da je na sestanku opozicijonalnih poslancev dr. Frank skoraj branil postopanje banovo, vsled česar se dr. Franka obdolžuje izdajstva. + * * Aretiranje gospe Marije J uric, sotrudnice »Obzora« in pisateljice, znane pod literarnim imenom Zagorka, se je vršilo tako le: Bilo je že okolo pete ure, ko je gospa hotela skozi prostora upravništva v uredništvo. V upravništvu jo je zaustavil ledaratveni uradnik Beloševic rekši, da ne eme v uredništvo, ker tam da pesluje komisija. Gospa se je nekoliko časa razgovarjala z uradnikom ter je čakala, da se uradovanje dovrši. Po nekoliko minutah pa se je prikazal pred upravništvom odprt lijaker. Ko je Beloševic opazil fijakerja, je rekel jezno, da je naročen zaprt fijaker, in je naznanil gospej, da je aretirana. Na vprašanje gospe o vzroku, je odgovoril uradnik, da mora storiti to po nalogu svojega šefe. Gospa Jurićeva, spremljana pa Belošević u in dveh detektivih, je stopila v fijakerja, ki je naglo oddrdral. Listi javljajo sedaj, da so gospo Jurfčevo zopet izpustili na svobodo. * * * Ban je vsemu kriv. Tudi »Information« konstatuje, da je položenje na Hrvatskem zelo resno vzlic aretovanjem v masah, vzlic konfiskacijam in drugim policijskim pripomočkom. Ce ima ogrska država še kaj avtoritete na Hrvatskem, se mora zahvaliti na tem edino le skupni vojski — V sobi je bilo mračno ; sveča na mizi je brlela nekako neprijetno. Angelj smrti je razpel svoja krila nad prijateljem: vse je bilo tiho po sobi. Le zamolklo ihtenje Emice, ki je stala ob koncu postelje, je motilo smrtni mir Jaz slonim na oknu in jemljem slovo od milih mi krajev. Svetla, zvezdojasna noč molči tam zunaj, luna sije z ažurnega neba, in tu pa tam hite bledi oblački po svodu nebesnem — bog ve kam. Zdaj pa zdaj za-krijajo luno, a kmalu zopet plavajo naprej, kakor bi se jim bogve kako mudilo. Na vrtu pod menoj pa cveto zadnje cvetke jesenske, in vsepovsod nad snivajočo naravo plava zakrita, skrivnostna otožnost. Bele breze se bleste tam doli ob potoku v srebrnem svitu, in zdi se mi, da jih slišim, kako šumijo in mi šepetajo svoje zadnje pozdrave. Na vaBi pa pOjO fantje ono znano : Ločiva se, zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko... (Pride še.) tisti skupni vojski, katero hočejo Madjari raztrgati. Prava prognnza je ta, d a n a H r-vatskem ne bo miru, dokler ne odide ban grof Khuen-lleder-varv! Iz izjav predsednika najvišega sodnega dvora na Hrvatskem, tajnega svetovalca Spevca in j«oslanca Tomašića sklepa »Information «, da bi bila morda možna preosnova vladine stranke na bolj ziravi poilagi — po fuziji z »Obzorovo« stranko. Ali ban n: hotel čuti o tem, on hoče slepo ptkorjenje, kap tjlacijo. Sedaj pa je prepozno. S tem banom in s tem z i s t e m o m je izključeno vsako paktiranje. Mir more prinesti le popolna sprememba zistema in zadovoljivo razmerje do Ogrske. * * * Hrvatski opozieijonalni poslanci imeli so M. maja v dvorani kluba hrv. stranke prava (v Zagreba) sestanek, na katerem so razpravljali o predlogu, da bi vsi členi hrvatske taborske opozicije naprosili za avdijenco pri Njeg. vel., — /naslednji odstavek je v »Obzoru« zaplenjen1 — O tem predlogu so razpravljali tem temeljiteje, ker so zastopniki opozicije obveščeni, da se v deželi, posebno v Primorju, ž vo priporoča ta predlog. Zastopniki opozicije v saboru pa se niso mogli odločiti, da bi vsprejeli ta predlog. Med drugimi razlog , ki opravičujejo odklonitev tega predloga, povdarjalo se je, da obstoji o tem vprašanju popolna solidarnost med zastopniki opozicije v Banovini in hrvatskimi zastopniki iz Dalmacije, katerih Njeg. vel. ni vsprejelo. Na sestanku prevladala je misel, da je sabor ono meno, kjer imajo opozieijonalni poslanci najprej povedati ono, kar bi morali povedati v spomenici, katera bi se predložila kralju. Stoječi na tem stališču, prešli 83 v razpravljanje o določitvi parlamentarne akcije in določili glavne momente. Vsi zastopniki opozicije se se3tanejo dva dni pred otvoritvijo saborskega zasedanja, da končno doke jo pod -lago parlamentarne akcije, s katero bodo.... (zaplenjeno)... skušali biti vredni onega zaupanja, katero eo jim izkazali volilei s toliko požrtvovalnostjo, ko so jih podali v sabor. Podpisani je naprošea, da ta sklep saborske opez cije objavi v opozicijonalnih listih. V Zagrebu. 1. junija 1903. Šandor pl. Breszatvenszkv, narodni zastopnik. * * * O v e 1 i <" a a t v e n o s t i manifesta-cijskega shoda pri Celju govori še najglasneje postopanje nasprotnikov po shodu. — Lažejo, da je možno kar z roko prijeti , da bi zmanjšali veliki vepeh shoda in njega utis. Število udeležencev so jednostavno dividirali skozi deset. — Nemški listi govori o 600 udeležencev, v resnici pa jih je bilo »>000. Ližejo tu Ji, da se zborovalci nimalo niso zanimali za izvajanja govornikov ter da so neprestano odhajali že med zborovanjem. Le naj lažejo ! S tem vendar nič ne spremene na oprav čenosti izjave nekega Nemca, ki je bil navzoč na shodu in kateremu je shod imponira! tako, da je naravnost izjavil svoje mnenje v tem zmislu, da — ako pojdejo stvari tako dalje — bo Celje v malo letih slovensko mesto. PolitiCni pregled. V Trstu, 5. junija 1903. O položaju. Slej ko prej ea Čehi v ^redip^u splošnega zanimanja. Kdor je poklican ali se čuti poklicanega, da sestavlja prognozo za bodoči razvoj našega notranjepolitičnega življenja, se vprašuje: za kako taktiko se odločajo Čehi ? S tem kočljivim in za bodoče dog'xlke važaim vprašanjem se je bavil predvčerajšnjim iz vrše valni odbor mla-dočeške stranke. S sklepi te seje se mnogo bavijo časopisi n j*>liuk; ravno zato, ker jih — ne poznajo! Kajti iz :zlanegu komunikeja n smo izvedeli ničesar druzega, nego d* je odbor storil soglasne sklepe taktične nravi i«t da ao sejo proglasili strogo zaupno. Kjer pa manjka inl >rmacije, raste tem bujneje — ugibanje. Toliko pa s; že smemo domnevati a precejšnjo gotovostjo, da so •trune jako ostro zvenele proti Koerberju in da je driavnozborski klub dobil pooblastilo tudi za obstruiranje nagodbe. Med mnogimi drugimi sta si te dni posebno razbijala glavi raJi taktike Cehov znani glavar nemških liberalnih veleposestnikov, grof Sturgkh, pa list »Reichs-\vehr«. Prvi je, zatajivši vso svojo nrav in nemško-liberalno tradicijo — kar z medom mazal Čehom okolo ust in jim izdal spričevalo modrih in bistrih politikov, ki pa naj bi to njegovo posebno zaupanje opravičili s tem, da ne bi — obetruirali! Sluti se nainen in se eventuvelno — obstruira. »Reichs\vehr« pa je napisala članek, v katerem ee je hotela Kazati vsaj tako češko, kakor so Čehi sami. Kar potila se je, da bi našla najprimernejo pot, po kateri bi Čehi spravili Nemce v zadrego. In čudno — ne, ni čudno, da ee nje zaključek lepo strinja s srčno željo grofa Sturkha. V največo zadrego da spravijo Čehi Nemce, če —ne bodo ostrui-rali ! »Reichs\vehrc je govorila namreč Čehom na Brce : če boste obstuirali nagodbo, napra-! vile Nemcem največo uslugo, ker jim ne bo i potreba kazati svoje barve. Če pa dopustite parlamentarno rešitev nagodbe, bodo nemški poslanci prisiljeni pokazati barvo in zaidejo v sotesko, iz kfetsre ne bo rešitve. O ti ljuba dobrota, ki meni, da so Cehi tako najivni, da ne vedo, kako bi prišlo, ako bi se Čehi obvezali, da dopuste parlamen-■ tarno rešitev nagodbe z Ogrsko ! Čim bi bil Koerber gotov Čehov, bi Nemci grozili z obstrukcijo in bi se vlada zopet pogajala znjimi in bi jih skušala pridobiti s koncesijami. Če bi Čehi storili, kakor jim toli ganljivo svetu jeta grof Sturgkh :n »Reichs\\ehr«, preme njene bi bile le uloge: orožje, ki je imajo sedaj Čehi v rokah, ki dobili Nemci v roke. A — tako si Čehi gotovt, ne mislijo stvari. In tu vprašamo: če je nemškim strankam res toliko ležeče na tem, da se nagodba parlamentarno reši, zakaj pa se nočejo one vezati?! Pa saj ni težko uganiti — saj se |e že mnogokrat zgodilo tako —, kaj bi hoteli Nemci tudi sedaj : Slovani naj bi vršili trdo dolžnost večine, Nemci pa naj bi uživali pozicijo grozeče opozicije, katero treba pridobivati s koncesijami. Nadejamo ee, da Čehi ne pojdejo ca ta lim ! Dovolj, veliko preveč je že te krute Koerberjeve igre, da ne bi bil že sleherni slovanski politik pričel do prepričanja, da proti temu zistemu je umestna le taktika najstrožje opozicije. Soaebno nam je pokazal nastop Koerberjev povodom dogodkov na Hrvatskem, da ta zistem se ne upogne nikdar; in kar se ne da upogniti treba — zlomiti ! Vzajemnost Poljakov. Na poljskem narodnem Bhodu, ki se je vršil te dni v Lvovu, bila je na predlog gospoda Romano-wicza vfeprejeta tledeča resolucija: »Udeleženci prvega poljskega narodnega shoda v Lvovu konstatirajo nerazdeljivo narodno skupnost s poljskimi dtželami v drugih državah in izražajo t-orojakom pod prusko in rusko vlado svoje priznanje in hvakžocst, da kljubu težkemu pritisku ostajajo zvesti narodni ideji, da vstrajno in požrtvovalno delujejo za bodočnost in vspešno varujejo narodno življenje. Izjavljajo se pripravljene, da jim o potrebi bratsko priskočijo na pomoč in jih zagotov-ljajo, da jih bo v vsem njihovem narodnem delovanju vodila ideja narodne vzajemnosti. Izbor poti in sredstev narodnega delovanja v imenovanih državah (Rusiji in Prusiji) mora se prepuščati njih lastni narodni razsodnosti, vsled česar se poljski narodni shod vzdržuje vsakih podrobnih sklepov in izraža prepričanje, da bo delovanje Poljakov v vsaki de/ili, če tudi bo prilagodjeno razmeram — vedno stremilo le /a takimi cilji, ki so vsem Poljakom skupni.« Odstop grofa Nigre. Z Dunaja poročajo, da odstopi italijanski poslanik na dunajskem dvoru, grof Nigra. Italijanski listi bi hoteli ta korak omalovaževati in pravijo, da odstopu poslanik? Nigre ni v povod nikak političen dogodek, marveč, da odstopi, ker pojde radi visoke starosti v pokoj. To upra-vičevanje pa je ravno e*daj jako malo verjetno v oe gied ponavljajočim se hrupnim irredentističnim demonstracijam v Italiji in nekoliko bolj prikritim demonstracijam v Trstu in mnogim drugim navskrižjem med Avstrijo in Italijo, vsled česar so med obema državama postali zelo napeti odnoiaji. Tudi »Berliner Tageblatt« prinaša v svojej včerajšnjej številki jako znamenit članek iz krogov avstrijske diplomacije, ki zaključuje tako le: Med Avstrijo in Italijo navstala so mnoga navskrižja in se bo torej moralo resno baviti z vprašanjem, da-li bo možno še nadalje vzdrževati trozvezo, ako bo še nadalje trajalo to nesoglasje«. Vse torej kaže, da se v visoki politiki pripravljajo jako važne spremembe in orž-kone je odstop grofa Nigre dogodek, ki naznanja te spremembe. Tržaške vesti. Visoki gost. Včeraj ob 4. uri in 30 min. popoludne se je iz Gorice pripeljal v. naše mesto nj. c. kr. visokost nadvojvoda Rainer, vrhni poveljnik domobranstva. Nastanil se je v hotelu Volpich. Danes zjutraj je odpotoval v Pulj, kjer si ogleda domobrance. Korespondenčni biro pa nam je prijavil danes o poludne : Nadvojvoda Rainer je obiskal sinoči gro-finjo Gcew in druge osebe. Namerjani izlet po električni železnici na Opčine je izostal radi neugodnega vremena; istotako vežaja v Pulj po morju. Nadvojvoda se je danes ob 8ure odpeljal v spremstvu namestnika po »Rivi« do sv. Andreja in se je dal mejpo-toma obveščati o gradbi novega namestni-štvenega poslopja, novem pristanišču in gradbi i železnice. Ob 83/4 Be je nadvojvoda odpeljal ; v Pulj. Na državni kolodvor pri sv. Andreju so došli generalmajor Conrad, kontraadmiral lieck in dvorni svetnik Busicb. Prizor iz našesra uredništva. Pred- j včerajšnjim okolu 5. ure popoludne, ko že ni bilo več v uredništvu nobenega uredni-; kov, je prišla v pisarno neka srednjevelika, ~26—28 letna po delavsko opravljena, Črna oseba in je začela po nemški nagovarjati nekega našega, slučajno navzočega poročevalca. Naš človek je na to poklical vodjo tiskarne, s katerim je prišlec začel prvo nem- i ški in potem (slabo) hrvatski razgovor. — Vpraševal je z vso možno impertinenco, j kako da more »Edinost« tako pisati o do-1 godkih na Hrvatskem ? ! Rekel je, d a n a š list buni hrvatski narod proti Ma- j djarski in da je za to gotovo plačan, od »b u t o v n i k o v« !! ! Našeunu poročevalcu je zavrela kri o teh nesramnih besedah. Zato je vprašal neznanca | z vso mogočo ojstrostjo, kdo da je?! Predstavil se je za asenta v Trstu in rekel, da je akademik ! Temu je sledil precej dolg bespdni boj. v katerem je možu prejšnja aroganea zlezla v — hlače, krjti kmalu na to, ko se je na stavljena mu vprašanja zaplel v protislovja, jo je pogumno — odkuril. P. S. Danes pa nam poroča isti naš poročevalec, da je omenjeni Hedervarvjev prijatelj — uslužbenec na železnici (?), da mora biti precej »trknjen«, da je predsinoči tudi v krčmi »Ademo de Franz« zabavljal proti našemu listu, da je bil kasneje pijan, da je v neki ljudski kuhinji jedel — na »puf« in da je v tem zadnjem omenjenem lokalu razbil 4 stekla ! Po vsem tem si moramo torej ves dogodek tolmačiti od — zabavne strani ! ! Italijani na Krasu ! Pišejo nam : Kako predrzni so izvestni eodeželani naši italijanske narodnosti to razvidite iz sledečega : Neki tak >fratelo« si je omislil dva voza, ki vozita z Opčin v Sežano in obratno. Na teh vozeh je dal napraviti samolaške nad-pise : » Prima Impresa Concessionata Omni-bus« ! Zraven tega je ta predrzne/ spačil na listkih (katere vam prilagam) imeni Opčine v »Opicina« in Sežana v Seesana ! Te spake vozijo (Nam ni znano, da-li vozijo še sedaj ?! Ureu.), kakor rečeno, redno z Opčin v Sežano in obratno! In to, ne da bi ee kdo postavil po robu tem spakam ! Ako že ne more ali noče nobeden oficijelno protestirati proti pačenju naših slovenskih krajevnih imea — pa naj bi vsaj ljudstvo Famo reagiralo in pokazalo, da naš Kras — ni v Kalabriji ! ! To naj si ogleda ! Pišejo nam : Kakor čitamo v tukajšnjih laških listih, si je c. kr. namestnik Gtess (na nekem povratku) ogledal tovaruu »jute« in pa nove delavske hiše na Pončani. Ta visoki gospod si je ogledal že marsikaj lepega v mestu in po okolici tržaški ; zato bi bil Čas, da si ogleda tudi — k a r j e n e 1 e p e g a ! Mi ga vabimo v s\. Jakobski okraj in še posebe na novo »Reno«, ter v obližje slovenske šole, kjer naj bi si ta gospod ogledal umazanosti. ki delajo vso »Čast« tržaški mestni upravi! Nas preproste delavce je sram, ko mo- ramo hoditi in celo stanovati v obližju teh zamazanih in smrdljivih »ulice. Potem pa nas še vabijo, naj se pridružimo k onim, ki pobijajo tuberkulozo. Kje imajo ta in druge bolezni varneje gnezdo, nego tam, kjer je vse polno raznovrstnih umazanosti ? A to vse se nahaja v omenjenih »ulicah« ! Gospod namestnik naj torej »motu pro-prioc napravi se par malih izletičev (seveda : ko mu bo — preostajalo časa)! In sicer, naj ne pozabi ogledati si, zraven že omenjenih krajev, tudi vso staro »Reno« ! Ako se zgodi to — ako nas bo ubogal gosp. grof Gwe$s, potem smo prepričani, da sedanji gospodarji našega mesta dobe medalje — iz repe !! Spomenica zidarjev. Sinoči imelo je društvo podjetnikov in zidarskih mojstrov občni zbor, na katerem se je vršila razprava o zahtevah zidarskih delavev, priobčenih svoječasno tudi v našem listu. Inž. Bischiera je med drugim povdarjal, da je v pogodbi, ki se je sklenila lanskega leta med delodajalci in delavci, določba, da sedanja pogodba 03tane v veljavi do 10. junija 11>03. ter da se podaljši še za eno leto, ako je nobena stranka šest mesecev pred zapadom ne odpove. Govornik se je čudil, kako morejo delavci prihajati z novimi zahtevami, ko sedanje pogodbe niso pravočasno odpovedali. Po daljši razpravi sklenil je občni zbor soglasno, da ne preide v meritorno razpravo o spomenici delavcev ter da se delavce opozori na omenjeni (1<>.) Člen pogodbe. Izpred sodišča. Na tukajšnjem deželnem sodišču se je vršila danes kazenska razprava proti Mariji Kukan s Kastavščine radi pre-greška po §§ 335 in 37(i k. z. — radi za-nemarjenja pažnje nad otroc;, ker je otrok umrl na dobljenih opeklinah. Z ozirom na mnoge olajševalne okolnosti je bila obsojena samo na 7 dni zapora. Branil jo je odvetnik dr. R y b d r. Razprava seje vršila vseskozi hrvatski. Predsedoval je svetovalec Pederzolli, ki je vodil razpravo in razglasil razsodbo v lepi hrvaščini. Istotako je drž. pravdnika namestnik Clarici zastopal obtožbo v tem jeziku. Slovesna odvoritev »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Opozarjamo slavna pevska društva, mj v nedeljo ne čakajo do zadnjega trenotka s prihodom, ker, kakor sodimo po splošnem zanimanju okoličanov in Tržačanov, bo naval naroda na to slovesnost velikanski, ker vsi hočejo se svojo navzočnostjo osvedočiti Svetoivanskim sokolom priznanje na njih delovanju v prospeh narodne zavesti na naši zemlji. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija so pristopile po nagovarjanju g-ospe Fanv Kolar : g.a Marija Siškovič (Črnikal) in g.ca Olga Novak Vremski Bri-tcf. — Po nagovarjanju g.ce. Matilde Skuk, g.ca Štrekelj Irma. — Isti podružnici je podarila g.a JosipoviČ Ivanka 1 krono. Rodoljubke ! Blagajna se prazni, stroški so vedni, mesečni, a dohodkov je jako pičlo! Pomagajte nam torej, da bomo mc-gle prispevati ! Pridobivajte novih udinj ! Sledite tem vrlim rodoljubkam ! Pevsko društvo »Kolo« se sedaj resno pripravlja na izlet v Herpelje, ki sa bo vršil dne 14. t. m. se zabavnim vlakom državne železnice. Za velikansko veselico, ki se bo vršila dne 5. julija na korist družbe sv. Cirila in Metodija, ee tudi že pripravlja, in konečno se to društvo pripravlja za svojo obletnico razvitja društvene zastave, ki se bo vršila dne 19. jul.ja. Da se vse to i z vrl i častno, je potreba, da se vse pevke in pevci redno udeležujejo pevskih vaj, ker brez vaj ni mogoče častno nastopati. To naj gospoda pevci vzamejo na znanje, da ne bo pozneje zamere, ako ba temu ali onemu po njegovi lasmi krivdi zabranjen nastop. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na dreti se je nabrala na predlog župana g. I. Grilanca med Zgoničani in Barkovljani svota 4 K 6 st. Društvo »Pravnik« v Ljubljani priredi dne 28. t. m. izlet v Devin. Gledališče »Fenice«. V tem gledališču se vrše te dni velezanimive predstave. — Produkcije družbe L e o n i d a s : baletni plesi, telovadba, predstave neštevilo uprav čudovito dresiranih psov, naaSek, tičev, — k> res vredne, da si jih ogleda vsakdo. Danes bo tretja predstava. Začetek ob 8. uri zvečer. PrOMija. Kante Filip, doma iz Velikega Dola na Krasu, bruaar, ki je redpolu Ine in ob 4*.u popoludne. Vesti iz ostale Primorske t Kričečo ilustracijo zastrupljenih razmer t Istri prinaša »Naši Sloga« z na stop n in odprtim pismom do predstojnika c. k. okrajnega sodišča v Voloikem, svetovalca Peri- š i <5 a : Carissime! Po Vašem okraju se š rijo glasovi, da je Ivan Krstić odprl odvetniško pisarno v zaporih c. kr. okrajnega sodišča v Voloskem. Ako so ti glasovi resn čni, potem se to gotovo ni dogodilo brez Vašpga znanja in brez Vašega dovoljenja. Ako so neresnični, potem pa Vas lepo prosimo, da jih potem v pomirjenje občinstva a vnesti izvolite proglasiti kakor neres -nične. Odličnim spoštovanjem L*red. »Naše »Sloge«. Ali treba komentarja ? ! X Pravo na>esa jezika na okrožnem hI i se u t Kovinju. Malo dni je od tega, ko se je na tem okrožnem sodišču vršila razprava, ki je doprinesla popoln dokaz, da so tudi tam možne popolnoma hrvatske razprave. Dne 1"». t. m. pa so bili zopet na istem Bodišču hrvatski ljudje sojeni — s pomočjo tolmača. Zakaj? Jedino zato, ker predsednik sodnemu dvoru ni umel hrvatskega jezika!! Tako se pojmi o namenih in poklicu oblasti in vsa zdrava načela in logika postavljajo na glavo! Logika nam pravi, da so oblasti postavljene v to, da služijo narodu in da morejo biti torej, po vsej svoji organizaciji in izlasti po izberi personala, urejene primerno potrebam naroda. Ravnokar omenjena razprava pa nas poučuje, da velja ša vedno staro pisarniško-birokratiČno pravilo, da se narod mora prilagodjati jezikovni — nespD-sobnosti gg. državnih uradnikov ! x Drnžba s t. Cirila in Melodija za Istro. Evo cas, da podamo Čitateljem ' nekoliko posnetkov iz pon^ila družbioegi tajnika, g. Emina Car a, o delovanju družbe v minulem upravnem letu. Deset let je minolo. cdfcar je bil družbi postavljen temelj. Začetki so bili skromni. Še le p tem, ko so se prvaki istrski obrnili do bratov za pomoč, pričelo se je veličastno delo za obrambo našega imena in jez ka v Istri. Naša sredstva bo sicer ša skromna. Ali vendar ča gledamo na krasni vspeh, ki ga je naša družba dosegla v tem kratkem času, nam srce mora viki pe vati v hvaležnosti do onih začetnikov naše družbe, a ptsebno do dičnega starčka Vitezica. Podružnic, možkih in ženskih, je bilo koncem leta 1902 54. To število je še raz-* merno malo. Ali tudi od teh bi mogla imeti družba lepih koristi, ako bi vee podružnice delovale tako, kakor delujejo nekatere. V Istri ne bi smelo biti niti enega Hrvata oziroma S,ovenča, ki bi bil brezbrižen do te nase družbe. Podružnice bi morale biti družbi v g avno za^-ljmbo, sosebno za možni alučaj, da bi ponehali redni prispevki. Zato naj se ustvarjajo nove podružnice, a že obstoječe, v kolikor niso dovolj delavne, naj se vspodbu-jajo na živahneje delovanje. Družbine žveplenke bo prinašale lep prihodek. Od žveplenk, prodanih od 1. ja-nuvurja 194)2 pa do 31. decembra, je pripadlo družbi .">384 K in 4U stot., torej za 1995 K 55 st. več, nego v prejšnjem letu. K gori označeni svoti pa je še g. Furth daroval v ime C.rilo-MetoJijskega daru 400 K. iz tega je razvidno, koliko dohodka se more crpit; tndi iz malih Btvari. »Zrno do zrna pogača!« Ali ee ni niti od daleč dosežen tisli vsptrh, katerega je možno in ki se mora doseči, ker še je mnogo našega naroda, ki ne rabi družbinih žveplenk. Poroč lo omenja na tem mestu raznih spletk proti družbinim žveplcnkatn. Od prodaje cigaretnih papirčkov je došlo drtižoi v minolem letu 807 K 3 st. Žal pa, da prodaja družbine cikorije ni doneski tako lepih vspehov, da-ei je jugoslovanska tovarna kavinih surogatov stivila v promet posebno d».bra vrsti. No, nadejati se je, da tudi v tem pogledu homo skoro videli lepih vspehov. Naj nodo torej toplo priporočena ta družbina podjetja vsem — kajti ona so danes mtd glavnimi viri družbinim dohodkom ! (Pride še.) I/. Podgrada nam pišejo dne 4. junija 1903.: Mera naše potrpežljivosti je že v r h a n a ! Radi tega se tu javno pritožujemo proti nerednemu poslovanju ces. kr. poštnih uradov. C. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trfetu je go'ovo dobro znano, koliko sitnosti in nepotrebnih pisarij je pro-vzroČal in še provzroča italijanski naziv našeera podgiada : C-istelnuovo. Sij ga skoraj ni dneva, da se ne vračajo pisma in druge pošiljatve, ki so dospele v Podgiad, a so namenjene za Ercegnovi (Dalmacija), katerega eo naši ljubi eosedje tudi krstili za : Castel-nuovo. No, stofako moramo tudi mi včasih po cele tedne čakati na naše stvari, kat re bi bili prav lahko prejeli že drugi dan po oddaji! Pa zakaj? Ker so dotične stvari »po pomoti« bile odposlane v Ercegnovi, mesto v Podgrad. Ni nam treba omenjati, da take neredeosti provzročajo mnogo nevolje in pri-tožeb pri veeb, ki imajo opraviti s pošto. Kaj pa škoda, katero je že marsikateri trpel radi tega ? Kakor da to ni dovolj, pridružila se je tem nepril kam se druga. Odkar se je namreč otvorila za Podgrad tudi poštna zveza z Ilirsko Bistrico, dogaja se Bkoraj sleherni dan, da Be pošiljatve zakasnujejo po 1 ali 2 dni. Začetkoma smo n. pr. redno prejemali »Edinost« takoj drugi dan ža zjutraj, potem je prihajala nekaj časa popoludne s pešto iz Kozine (kakor popred, ko ni bilo zveze z Bistrico), v zadnjem času pa se je zgodilo že večkrat, da smo prejemali 2 ali 3 dni stare »Edinosti«, ali pa da smo novejše liste prejemali 1 ali 2 dni pred, nego starejše. Smešno je pa na vsem tem ša to, da na Dunaju oddane pošiljatve prejemamo včasih popred, nego one iz Trsta ! ? Prosimo torej c. kr. poštno ravnateljstvo, da stori konec tem nerednostim in da ukrene vse potrebno, da naše pošiljatve ne bodo zaostajale nikjer. Upamo, da se nam v tem or.ru ne bo treba več oglašati. Ijeno »Wachtarici» in drugim nemškim časopisom, da so kar cele mesece pred sokolsko slavnostjo v Celju hujskali nerazsodno ljudstvo na Sokole ! V kakem kontrastu b to, rekel bi, brez-primerno mirnostjo in potrpežljivostjo Ljubljane nasproti nemškim provokaterjem, je pa postopanje oblasti naaproti njej radi dogodkov povodom manifestacijskega Bhoda za Hrvate! Nemci smejo rogovilit.i po Ljubljani ; če si pa Ljubljana ti3oja izražati svoja čutstva do bratskega naroda, potem pa se aretirajo nedolžne osebe in pleni imetje ljudij, ki niso ničesar zakrivili ! In tista naša ljubljanska potrpežljivost — kako dolgo bo trajala še ? ! * Resen opomin Slovencem v kočevskem okraj n. V »Slovencu« čitamo, da se v Kočevju ustanovi tiskarna, ki bo ultra-nemška. Slovenci, ki se naseljajo med Ko-čevarji, se v kratkem poaemčijo, ker je vse nemško v goli, cerkvi in uradih, a moralne in goK>t le podpore nimajo nubcae. Zadnji čas je, da se Slovenci gospodarsko in politično organizirajo. Slovenci v kočevskem sodnem okraju so gospodarsko šibkejši cd Nemcev. Nevarnost je, da ne pridejo v gospodarsko odvisnost cd Nemcev. S t?m zgubč tudi narodno in politično eamostalnost. Ganite Be vendar Slovenci ob Kolpi in nad Cu-branko ! * Promet na dolenjskih železnicah je bil v minolem letu zopet tolikanj ugoden, da ee povrne deželnemu garancijskemu zakladu tudi za leto znatna svota. — l'pravni svet je izrazil nado, da bo prihodnje leto deželi ves garancijski trosek povrnen iz prometnih dohodkov teh železnic. To je gotovo razveseljivo. Poleg tega pa bi upravni svet vendar ne smel pozabiti, da dolenjske železaice tečejo po slovenskih tleh. V tem pogledu pa razmere na dolenjskih železnicah niso ravno ugodne za naš narodni ugled. Prvaki obeh slovenskih strank naj bi malce pritisnili. Vesti iz Kranjske. Ttirtiarska slavnost v Ljubljani. Iz Ljubljane smo prejeli : Ni dolgo temu, ko so morali češki Sokoli zapustiti Celje s krvavimi glavami. Kdo se ne spominja s studom takratnega nastopa Celiaaov?! Kako nearamno bo postopali nem-čurji v Brežicah, je pač vsakemur dobro znano. Da Nemci vedno in povsodi kažejo mržnjo do Slovencev, o tem pričajo dovolj nemški časopisi, ki bo o zadnjih demonstracijah v Ljubljani cagromadili tiliko lažij, da mora tudi naj tnirnejemu človeku zavreti kri v žilah na takem obrekovanju. Zadnja celjska »\Vachtarica« je polna samega strupa zoper Slovence : da, še več: povodom velikega shoda v Celju radi dogodkov na Hrvatskem je kar ščuvala Nemce v napade na Slovence. Dne 6. in 7. junija pa se bo vršila v beli Ljubljani velika nemška slavnost. Od vseh vetrov pribite »heilovci« izzivat mirne, da, premirne Ljubljančane. Htilovci dobijo tu vso udobnost, cel<5 deželno gledališče jim bo odprto na široko! Že sedaj se ljubljanski nemčurki hvalisajo, kako impozantno slavje se upajo oni prirediti v sredini Slovenije. Deželni predsednik baron Hein jim gre seveda na roko mit »Rath und That«. Ljubljanski časopisi le malo poročajo o tej turnarski slavnosti. Pač pa je bilo dovo- Vesti iz Štajerske. — Plemenitost nemške duše. V Škofji vasi pri Celju so se vršile zadnje dni meseca maja občinske volitve. Ta občina je bila dolga let v neirškutarskih rokah in kakor se kaže, so tudi sedaj nemškutarji dobili večino. V tretjem razredu s» zmagali Slovenci, v prvem in v drugem pa nemškutarji. Vsled tega kar nore nemškutarski listi, »Deutsche \Vacht« pa je hitela pokazat, kakšna je »die deutsche Volksseele«, hitela je namreč de-nuncirat revnega dijaka iz IV. gimnazijskega razreda Novačana, češ, da je agitiral. Da agitacija ubozega dijaka iz IV. gimnazije ne more imeti vpliva, za to se gentlemani okrog rečenega lista niso zmenili. »Deutsche \Vacht« hoče temu dijaku odjesti štipendijo — kakor izrečno priznava — in zato ga je denuncirala. To je prava nemška podlost. Vesti iz Koroške. -j- Naroden napredek. Slovenska posojilnica v Glinjah je kupila tu Poscliinger-jevo gostilno za 23.000 K ter hoče v nji v kiatkem otvoriti svoj J podružnico in »Narodni dom«, da se Slovencem ne bo treba več bati nestrpnosti od strani »dougega Pepe«, ki nikjer ne more slišati slovenske be sede. 4- Grozna nesreča se je dogodila dne 21. maja na potu z Ljubelja v Borovlje. Trje puškarski vajenci so bili šli iz Borovelj na Ljubelj. Vzeli so seboj tudi liter žganja, katerega eo popolnoma izpili. Na povratku bo se še vstavili v neki gostilni, kjer so pili pivo. Proti večeru bo nadaljevali svojo pot. In z/odilo se je o tem, da je eden vajencev te'ebnil v prepad 60 metrov globoke. Tovariša mu nista mog'a iti na pomoč, marveč sta hitela v Borovlje po orožnike. Do 11. ure zvečer bo iskali truplo, ali za-Btonj. Našli so je še le naslednjega dne. Ponesrečenec je imel razbito črepinjo in je gotovo na mestu obležal mrtev. Brzojavna poročila. Dogodki na Hrvatskem. ZA.GREB 5. (B.) Nekateri listi javljajo, da so vesti, ki se razširjajo z Reke o pozva-nadškofa Poslovica v Rim, in vse druge vesti, ki se izvajajo od tega o nekem pogovoru s papežem, popolnoma neosnovane. S trgovinske im navtiške akademije. DUNBJ 5. (B) »\Viener Zeitungc ob- javlja: Minister za nauk in bogočastje je povišal profesorja na navtiški sekciji trgovinske in navtiške akademije v Trstu, Ed-munda Noppesa, in profesorja na trgovinski sekciji iste akademije, Edvarda Buehta, v VII. plačilni razred. Ustaja t Maroku. MADRID -4. (B) Ministerski predsednik Silvella je obvestil kralja, da je ustaja v Maroku skoraj udušena. Veliki požari v ijozdeh. MONTREAL 4. (B) Požarji v gozdeh Ee širijo vznemirljivo. Zgube so velike. Kanadska Pacific železnica je morala na jednem delu svojih prog zaustaviti promet, ker so plamena razrušila raoatove. Kulturni boj na Franeozkem. PARIZ 5. (B.) Ćuje se, da se bo današnji ministerski svet bavl s stvarjo onih sedmih škofov, ki so se zadnjo nedeljo-vzlic prepovedi v Dunkertjue udeležili procesije. Govori se, da jih hoče vlada pozvati pred državni svet radi kršenja določil konkordata, ki velevajo, da škofje ne smejo zepustiti 3Voje škofije, ako nimajo dovoljenja v to od ministra za bogočastje. Oi druge straui pa se zatrja, da se vlada zadovolji s tem, da omenienim škofom zaustavi plačo. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Škocjanske jame! Primorski oddelek nem. avsfr. pla-ninskkega društva bo od poldne do 'J ure popoldne »-azivetlil v nedeljo dne T. junija glavnoznane Škocjanske jame blizo Divače. Za to priliko odide ob 8. uri 1;") min. zjutraj s kolodvora |>ri Sv. Andreju v Divačo poseben vlak po zn;žani cenami. (Znižane cene II. raz. 2 K 80 v., III. raz. 1 K »'.() v. imajo samo veljavo, če se zvečer odpe'je od Divače t vlakom ob T uri f)0 min.) Vstopnina za osebo 1 krona (brez drugih stroškov). KK**KK ********** Svoji k ivo jim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne lizarste zadruge ? Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej jfinton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna joMštva jrimorsie težele. Solidnoat zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, mo-deral sestav. Konkurenčne cene. iT Album pohlitev brezplačen. *********** *** X* 1*1 M M N I* * i* * i* M I* * I* * * M *l * * * * * * * * X * * * * * * * * * Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ■ ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nt bati nikake konkurence. Sprejem njo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno ln franko. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia It. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovTstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj-ujočimi se vplačili. Vsak ćlan ima po preteku petih let pravico do dividende „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragri. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. MUZIKALIJE- Katalogi za Klavir Harmonium Gosli CeOo Citre Komorno g Orkester Kitaro Pesmi Humoristiko Zbore Duette, Ter c *te Dela za učenje itd. raziH>šijja brezplačno in franko OTTO MAASS Zalega BaiMj BDNAJ VI/2, MiMllfastrae 91 I 0=00 q Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli § C O R S O 8. A elikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. čroa, angleška po gld 3.20, mraena, črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 9 po gld. 3 50 nizki čevlji lakirani ali heli po gld. 1.90 Specijaliteta ubinal za dečke. Naročbe po meri. Rujavi čevlji za moške ali ženske po gid. 2.50 - O -QQ Q O OD: O OO Gulielmo Brod & C.° jx»znana tvrdka s 0 H I Š T V 0 M najeieganfnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani it v. 14 R S T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IS GRATIS Za birmo je došla snov in židanina bela in creme. Izključna novost barvanih in črnih priložnostnih snovij. ex Piano seflaj „Al nnovo nepzio" Borzni trg št. 4. irsitatici! G-laee rokavice I. vrste, novč. A. HUBMANN trgovina z rokovicami Corso icj Ustanovljena leta 1865. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. i Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev i tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in i velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljauje po železnici ali morju. Za zmanjšati velikansko ^ Zalogo blaga, prodaja po redki priložnostni f — Af/ + ^^ X konfekcije ^ ^ zidano in volneno blago, pre-proge, pregrinjala in ^S snovi za pohištvo. Prodajalnica obuval G. 2Vlayer Grego. TKST. — Riborgo štv. 19. — TKST. Velikanski dohod za birmo. Qbuvala za pospode Qbuvala za gospe. črna, angleška po gld. 3.20. iuxei.a, črni tli rumena, angleška po gid. 3.50 » p<> gld. 3.50. nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Specijaliteta obuval za deoke. >~aroebe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. & * jf * s Urar F. Fertot ! — TRST — ulica dele Poste 1, vogal ulice Carintia.. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Velikp.nska množina ur za birmo. Izbor stenskih ur, regulatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Prodaja manifakturnega blaga | SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in podružnica „Pa citta 9i lonDra" ulica Poste nuove št. 9. (Brunerjeva hiša ^---- .X. X X Mainifaikturna trgovina« Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Karriera veechfa, (vogal Androna deli* Olrao). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev ~ in tapecarij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe »e dostavijo razven embalaže franko na ........ kolodvor ali brod v Trstu. ----- Gostilna v ulici Nuova, nasproti palače Salem p r i p r o v a : bisalke od bombaža . . od 15 nvč. naprej „ platna „ 20 ,, r ?? ... —' v „ na meter ... „ 18 „ ,, kakor u. li bogat izbor žepnih rut, prtenin, maj, nogovie, pogrinjal za postelje, pregrinjal itd. itd. Cene zelo nizke. X x X xac: x ..ALLA BELLA VEDUTA" ulica Romagna št. 20 aasprcii vojašnici. S Zbirališče slovenskih delavcev % T«K-i pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izrntna Minja. — Vse po najnižjih cenah. Priporoča se za mnoopbrojen obisk ter kliče rNa zoraz