Tržaške knjigarne preplavili oboževalci Harryja Potterja Nekdaj dobro obiskano smučišče na Lokvah sameva zaradi pomanjkanja snega in ponudbe /n V teku pospešene Briški vinogradniki se s povečano prodajo veselijo odločitve o poimenovanju tokaja >/10 Primorski NEDELJA, 6. JANUARJA 2008 št. 5 (19.095) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Dan emigranta z novim upanjem Dušan Udovič Najbrž bo dolgo v vsakomer izmed nas ostala sled komaj minule schengenske evforije in kot malokdaj doslej doživetih praznovanj. Vendar si ni težko predstavljati, da je bilo največje in najbolj spontano veselje obmejnih ljudi v podeželskih krajih od goriških Brd proti severu, preko Benečije, Posočja in prelazov pod julijskimi vrhovi. Tam kjer je nekdaj zaprta meja podeseterila težave zahtevne narave in njenih pogojev življenja. Za vse tiste kraje je te dni bolj kot drugod vzniknilo novo upanje, ki je toliko bolj upravičeno glede na grenka desetletja izkušenj iz preteklosti. V tem vzdušju doživljamo današnji Dan emigranta, praznik beneških Slovencev in nas vseh. Kdor j e kdaj imel, tako kot podpisani, priložnost dan za dnem spremljati življenje ljudi po beneških obronkih od Nadiže, tja do Te-ra, Rezije in Kanalske doline, je moral skozi svojevrstno šolo stalnega kolebanja med občutki pesimizma in optimizma, tako rekoč iz ene skrajnosti v drugo. Pesimizma denimo vsakokrat, ko krajevne uprave objavijo demografske podatke, katerih krivulja neizprosno kaže navzdol; in optimizma ob neštetih priložnostih, iz katerih je jasno razvidno, da Slovenci videmske pokrajine vztrajno iščejo novih poti za obstanek, intelektualno rast, kulturni in gospodarski razvoj. Čas jamranja nad zlo usodo je zanje že davno minil. Za marsikoga je presenetljivo, koliko življenjske in ustvarjalne energije še zmore ta prostor, potem ko je bil tako dolgo na seznamu odpisanih. A kaj bo sedaj, brez meje, ko je njeno neznosno breme odvrženo. Bo ta del naše skupnosti skupaj s sosednjim Posočjem zmogel pot v boljše življenje, v izkoriščanje priložnosti, izgradnjo perspektive razvoja, z vsem kar to pomeni? Bolj kot ljudem, ki si tega želijo in so za to pripravljeni zastaviti svoje življenjske načrte in energije, je to vprašanje namenjeno politiki ter deželni in državni oblasti, slovenski in italijanski, na obeh straneh meje, ki je postala imaginarna črta. Od golega optimizma in še tako dobrih idej se ne da živeti. Prostoru, ki je bil z desetletji nesrečne politike maloda-ne nasilno izpraznjen in obubožan, je potrebno s konkretnimi posegi vračati človeka vredno življenje in dostojanstvo. V zadnjih letih je bilo več primerov, ki so dokazali, da je to možno. In to naj ostane konkretna obveza za italijansko in slovensko politiko, če si res želita uspešnega razvoja Benečije in Posočja, sedaj, ko je odpadla zadnja ovira. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) NEAPELJ - Nelagodje je preraslo meje Prodi v prizadevanjih za čim hitrejšo rešitev sklical ministrski vrh Včeraj je pred deponijo v Pianuri prišlo do spopadov s policijo Na obrobju Neaplja v kraju San Giorgio a Cremano je župan zaradi smeti, v katerih se kraj duši, za nedoločen čas zaprl vse šole ANSA NEAPELJ - Nelagodje se iz dneva v dan stopnjuje. Protestniki pred odsluženo deponijo v Pianuri so se včeraj spopadli s policisti, ki so spremljali kakih trideset tovornjakov v deponijo, nekaj demonstrantov pa je medtem zasedlo železniške tirnice na odseku Pozzuoli - Giugliano. Da je situacija hudo prerasla meje strpnosti, je vsem jasno. Predsednik vlade Romano Prodi je za ponedeljek sklical vrh ministrov za čim hitrejšo in dokončno rešitev perečega problema. V kraju San Giorgio a Cremano je medtem župan odredil zaprtje krajevnih šol zaradi izredne škodljivosti uličnega »odlagališča« za zdravje otrok in prebivalcev nasploh. Neapeljska županja Iervolinova pa poziva, naj se preverijo možnosti za morebitne alternativne deponije. Na 2. strani Danes popoldne v Čedadu Dan emigranta Na 3. strani V Trstu se danes zaključujejo Sabovi tedni Na 5. strani V Štandrežu bodo uredili park z razgledom na Sočo Na 9. strani Nova čezmejna planinska pot SPDT od Barkovelj do Orleka Na 24. strani gruzija Sporni izidi predsedniških volitev TBILISI - V Gruziji so včeraj potekale predčasne volitve za predsednika države. Prvi uradni rezultati bodo znani danes, o volilnem rezultati pa prihajajo različne prve ocene. Medtem ko ameriška tiskovna agencija AP in francoska tiskovna agencija AFP navajata, da je se da nji pred sed nik Mi hai -l Sakašvili štiri ure pred zaključkom volitev nabral 52,5 odstotka glasov, nemška tiskovna agencija dpa poroča, da je v prednosti njegov naj-resnejši tekmec Levan Gačečilad-ze z 31 odstotki, Sakašvili pa naj bvi dobil le 24,4 odstotka glasov. osankarica - 65-letnica zadnjega boja Pohorskega bataljona Erjavec: Brez partizanskega boja ne bi bilo slovenske države OPLOTNICA - Na Osankarici so včeraj obeležili 65. obletnico zadnjega boja Pohorskega bataljona. 8. januarja 1943 so to partizansko enoto obkolili in napadli nemški vojaki in življenje je izgubilo 69 partizanov. "Slovenskemu narodu je treba povedati, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo partizanskega odpora," je na slovesnosti dejal slovenski minister za obrambo Karl Erjavec. "Danes ne bi bilo Slovencev, niti slovenske države, če Slovenci ne bi bili trdoživi in uporniški ter če ne bi imeli radi svoje domovine," je poudaril minister. Poboj partizanov Pohorskega bataljona je ena najbolj tragičnih zgodb iz narodno osvobodilne vojne, je dejal Erjavec. "To je dokaz slovenskega uporništva, ljubezni slovenskega človeka do domovine," je poudaril minister. Obenem je izpostavil, da so bili načrti nasprotnikov v drugi svetovni vojni znani - narediti našo deželo zopet nemško. "Ti borci in borke so imeli toliko ljubezni in domoljubja, da so se temu uprli," je poudaril minister. "Če se partizanski odpor ne bi zgodil, danes verjetno ne bi uživali sadov slovenske samostojnosti in slovenske državnosti," je še menil Erjavec, ki je na spominski slovesnosti položil venec v imenu predsednika RS Danila Turka in ministrstva za obrambo. "Nesprejemljivo je, da se celo danes, v letu 2008, skuša nekatere, ki so sodelovali z okupatorjem, preko vojne zakonodaje rehabilitirati in jim celo dati status žrtve vojnega nasilja," je Erjavec dejal za STA. Pohorski bataljon je bil ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. Izvedel je številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer sije uredil zimski tabor. Prve dni v letu 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona. (STA) 2 Nedelja, 6. januarja 2008 DNEVNE NOVICE neapelj - Nadaljujejo se protesti in spopadi Nelagodje se stopnjuje: tokrat na vrsti kamenje Več protestnikov je bilo včeraj ranjenih - Prodi za jutri napovedal vrh ministrov kenija - Prizadevanja za končanje nasilja Kibaki pripravljen oblikovati vlado narodne enotnosti NEAPELJ - Prebivalci soseske Pi-anura v predmestju Neaplja se nočejo vdati. Po dveh nočnih protestih, pravzaprav barikadah pred odsluženo deponijo, še vedno vztrajajo pri svojem, saj ostro nasprotujejo ponovnemu odprtju obrata. Včeraj pred zoro se je v spremstvu policistov v Pianuro pripeljalo kakih trideset tovornjakov, da bi v deponiji uredili prostor za skladiščenje. Njihov prihod je seveda razburil protestnike in kakih tristo se jih je s kamenjem zneslo nad policisti; dva sta morala pomoč poiskati v bolnišnici, politična policija Di-gos pa je na kvesturo odpeljala deset napadalcev. Kljub človeški barikadi pa so tekom dneva tovornjaki z visoko hitrostjo le vdrli v deponijo, iz nje pa je na isti način odpeljalo nekaj tovornjakov. Vče raj do pold ne se je tre nje še stopnjevalo. V spopadu s policijo je bilo več demonstrantov ranjenih. Po njihovih pričevanjih naj bi jih agenti napad li, kljub te mu, da so mir no se de li ob ognju in ob njihovem prihodu dvignili roke v znak vdaje; mladeniču naj bi celo zlomili nogo. Nekaj demonstrantov je medtem okupiralo tudi tirnice na železniški liniji Rim - Neapelj, točneje na odseku, ki povezuje kraja Pozzuoli in Giugliano, in tako nemalo otežkočilo železniško premikanje. Župan občine San Giorgio a Cre-mano Domenico Giorgiani je medtem odredil zaprtje krajevnih šol za nedoločen čas, svojo odločitev pa utemeljil z dejstvom, da je javno odlagališče izredno škodljivo za zdravje. Na mestnih ulicah leži namreč na tisoče ton odpadkov, ki gnijejo oziroma občasno še gorijo. Znova se je oglasila tudi neapeljska županja Rosa Russo Iervolino, ki je poudarila svoje nasprotovanje ponovnemu odprtju deponije v Pianuri. Hkrati je izpostavila, da obstajajo tudi druge alternative, ki jih je čim prej treba podrobno analizirati, saj so morda primerna rešitev. Najavila je tudi obisk kraja Pi-anure. »Pripravljena sem tako na žvižge kot na aplavze, ni važno. V tem hudem trenutku sočustvujem z ljudmi, ki se borijo za zaščito zdravja svojih otrok, nikakor pa ne s tistimi, ki požigajo in mečejo kamenje,« je pristavila. Pred sed nik vla de Ro ma no Pro -di včeraj ni skrival vse večje zaskrbljenosti in za ponedeljek napovedal vrh ministrov, z željo, da bi skupaj našli sprejemljiv načrt za rešitev nedopustne ga in sra mot ne ga prob le ma od la ga -lišč in se ži gal nic. NAIROBI - Kenijski predsednik Mwai Kibaki je včeraj naznanil, da je pripravljen oblikovati vlado narodne enotnosti. "Pripravljen sem oblikovati enot no vla do, ne le za to, da zdru ži -mo Kenijce, temveč da pripomoremo k spravi," je dejal Kibaki. Opozicijski voditelj Raila Odinga je medtem na novinarski konferenci izjavil, da je Kibaki nezakonito prevzel predsedniški položaj in bi moral odstopiti. Kenija je v nedeljo po njegovi vnovični zmagi začela toniti v politično krizo, ki jo spremlja val nasilja. Sta-ri-novi predsednik pa je pot k spravi nakazal v izjavi po današnjem srečanju s pomočnico ameriške državne sekretarke Condoleezze Rice, Jenday-i Frazer. Ta je dodala, da se je Kibaki za to potezo odločil, ker želi ustaviti nasilje, ki divja po državi, ter pozvala vse strani k dialogu za razrešitev na- stalih razmer. Visoka ameriška diplo-matka za Afriko Jendayi Frazer se je tako vče raj še en krat se sta la z opo zi cij -skim voditeljem Railom Odingo. Kakšno ponudbo oz. Kibakijevo sporočilo mu bo predala, Kibakijevi sodelavci niso želeli razkriti. Vodja Oranžnega demokratičnega gibanja(ODM) Odinga je včeraj že dejal, da se bo pogajal s kenijsko vla do sa mo v pri me ru, če bo Ki ba ki odstopil s položaja sedanjega predsednika države. "Naše stališče je, da je Kibaki na tem položaju nezakonito in se ne more pogajati kot pred-sed nik dr ža ve. Z njim se že li mo po -govarjati kot z bivšim predsednikom države. Na tak način bomo lahko našli rešitev," je še dejal Odinga. Nasilje v Keniji je terjalo že najmanj 360 življenj, približno 250.000 ljudi pa je ostalo brez domov in osnovnih življenjskih potrebščin. Opozorila hu ma ni tar nih or ga ni za cij, da dr ža-vi grozi humanitarna katastrofa, postajajo vse glasnejša. (STA) -/ Je kdo preživel letalsko nesrečo? CARACAS - Venezuelski reševalci še vedno iščejo osemnajst (po nekaterih virih štirinajst) potnikov in članov posadke, ki so se v petek dopoldne vkrcali na letalo družbe Transven, ki bi jih moralo iz Caracasa prepeljati na otočje Los Roques. Pilot je nekaj milj pred pristankom sporočil kontrolnemu stolpu, da ima težave z obema motorjema in propelerjem, na kar se je za letalom izgubila vsaka sled. Italijansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je bilo na krovu osem italijanskih državljank in državljanov: štiričlanska družina iz okolice Trevi-sa, dve prijateljici iz Bologne in mladoporočenca iz Rima. Minister Mastella v vrtincu polemik RIM - Med prisluškovanjem skupini upraviteljev,politikov in podjetnikov iz Bazilikate, ki so osumljeni podkupovanja, je javni tožilec Henry John Woodcock naletel tudi na telefonske pogovore z italijanskim pravosodnim ministrom, tremi poslanci in štirimi senatorji. Nekateri pogovori, ki so jih posneli v prvih treh mesecih prejšnjega leta, naj bi bili povezani z omenjenimi obtožbami, zato od poslanske zbornice in senata zahteva dovoljenje za uporabo pogovorov. Sanader o oblikovanju nove vlade in ERC SPLIT - Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Ivo Sanader je včeraj v Splitu napovedal, da bodo zadnji krog pogovorov o novi vladi sklenili jutri, koalicijske sporazume pa podpisali v torek. Dotaknil se je tudi hrvaške uveljavitve ekološko-ribolovne cone (ERC). "Takoj ko bomo oblikovali novo vlado, bomo s Slovenijo, Italijo in EU začeli pogovor o ERC, ki je začel veljati in se ga ne da izpodbijati," je dejal. Sanader je včeraj še napovedal, da bo v novo hrvaško vlado prišlo "nekaj novih obrazov. "To je glede na to, da je koalicija sestavljena tudi iz novih strank, nujno," je povedal dosedanji hrvaški premier. ECB v boj z inflacijo BERLIN - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Tri-chet je včeraj poudaril, da je ECB pripravljena na izvajanje ukrepov za brzdanje inflacije. Pet dni pred zasedanjem sveta ECB, na katerem bodo odločali o višini ključne obrestne mere, je zagotovil, da se bo ECB zoper-stavila tveganjem, ki ogrožajo cenovno stabilnost v območju evra. Izpostavil je pričakovanja, da bo inflacija v območju evra ostala nad dvema odstotkoma in se letos postopno umirila. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Španski tisk o gospodarstvu obeh držav Med prazniki zanimanje za Italijo nekoliko manjše, toda v Nemčiji in Veliki Britaniji niso mogli mimo problema z odpadki v Neaplju Za medije je novo leto čas obračunov in zato mednarodni tisk ta teden ne posveča posebne pozornosti Italiji, saj vsak gleda predvsem v lastno skledo. Španski dnevniki pa se še vedno ukvarjajo s primerjavo svoje ekonomije z italijansko, potem ko so decembrski podatki Eurostata pokazali, da je iberijski polotok prehitel apeninskega: kar pa je italijanski premier demantiral. Tako El Pas poroča, daje za Prodija Italija še vedno daleč pred Španijo s 50 odstotkov večjo ekonomijo in 13 odstotkov večjim bruto domačim proizvodom (-BDP), in to na podlagi pokazateljev Mednarodnega denarnega sklada IMF. »Potem, ko je zamenjal gume in natočil bencin, se je italijanski avtomobil odpeljal iz boksa in sedaj hiti s hitrostjo, ki je ni dosegel že dolgo let,« pravi Prodi. Podatki Eurostata sicer kažejo, da znaša BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU v Italiji 103 odstotke in 105 v Španiji, piše progresistično usmerjeni madridski dnevnik, kar pa rimski premier označuje kot netočnost zaradi nepravilne metodologije pri analizi. El País navaja Prodija, za katerega so podatki IMF res različni od Eurostatovih, ki upoštevajo realno nakupno moč in torej cene, a predstavljajo »aleatorično« analizo, medtem ko so na trdnejših osnovah podatki IMF, ki kažejo, da je BDP na prebivalca leta 2006 v Španiji znašal 22.300 evrov, v Italiji pa 25.100. Podobno piše tudi El Mundo. Prodi sicer izpod- bija Eurostatove številke glede prehitevanja s strani Španije, kljub njenim izjemnim dosežkom, kar je že pred časom napovedoval španski premier Zapatero. Poleg primerjalne analize med številkami Eurostata in mednarodnega sklada pa konservativno usmerjeni madridski dnevnik navaja kritična stališča predstavnikov italijanske desne opozicije, po mnenju katerih »Prodi vztraja pri sanjski predstavitvi Italije, ki jo narekuje samo njegova želja, da ne izgubi oblasti« in pa »Prodi zgleda kot Alica v deželi sanj«. Nesrečna mešanica počasne gospodarske rasti in naraščajočih davkov piše britanski gospodarski tednik The Economist o Italiji. Podatki o nazadovanju v primerjavi z drugimi evropskimi državami so sicer bili pričakovani, vseeno pa so šokirali Italijane, ki so prepričani, da so revnejši kot pred enim letom. Statistike kažejo, da se je v zadnjem letu BDP povečal za 1,8 odstotka, vendar se rast spet upočasnjuje. Del porasta gre vsekakor pripisati posegom prejšnje vlade, meni The Economist, ki sedanji pripisuje predvsem povečanje davčnega pritiska. Londonski tednik poglablja vprašanje ekonomije na črno, ki ne plačuje davkov in jo ocenjujejo na približno eno četrtino celotnega BDP. Pri tem omenja, da so italijanski odvetniki in zobozdravniki prijavili povprečno 50 tisoč evrov letnega dohodka, lastniki restavracij 20 tisoč, taksisti pa 11.500 evrov. Znižanje nekaterih davčnih prispevkov v glavnem ni koristilo posameznikom z nižjimi dohodki, dve tretjini večjega davčnega priliva pa so namenili v povečane državne izdatke. »Dokler ne bodo zmanjšali stroškov, bodo težko resnično znižali davčni pritisk,« pravi znani ekonomist Boeri, po mnenju katerega bo »v interesu italijanskega gospodarstva in tudi levosredinskega zavezništva treba čim prej potegniti zavoro javnih izdatkov«, piše The Economist. Nemški tednik Der Spiegel posveča posebno poročilo vprašanju odpadkov v Kampanji, kjer občani zažigajo ogromne kupe smrdljivih smeti, ki se kopičijo na cestah, tako da morajo stalno posegati gasilci. Manjkajo odlagališča, protestniki pa preprečujejo odprtje novih in gradnjo upepeljevalnikov. Nezakonito odlaganje tudi strupenih in nevarnih odpadkov predstavlja za organizirani kriminal drugi najbolj donosni posel po prodaji mamil, ugotavlja Der Spiegel. Zaradi nevarnosti zastrupitve je ameriško veleposlaništvo v Rimu pred časom odsvetovalo svojim turistom obisk Neaplja. Izredno stanje traj a že več kot deset let, in j e torej v bistvu normalno stanje, ugotavlja tednik iz Hamburga, ki poroča tudi o svarilu Evropske unije Italiji. Britanski BBC posveča dopis o odpadkih na svojem spletnem mestu, kjer ugotavlja, da med Neapelj-čani rase jeza zaradi nevzdržnega stanja in zato se- žigajo kupe odpadkov. Požarov je v zadnjih dneh bilo več kot sto, kar sprošča zdravju nevarne snovi. Kriza se vleče brez rešitve, Evropska unija vodi postopek proti Italiji, predsednik parlamentarne komisije za okolje Realacci pa ocenjuje, da »stanje v Kampanji predstavlja hudo žalitev za našo državo, ki je ni več mogoče prenašati«, in poziva, naj uredijo nova odlagališča, pa tudi prebivalce, naj se držijo ločenega zbiranja odpadkov, poroča BBC. Londonski The Times pa navaja, da so v Milanu uvedli »ecopass«, dovoljenje proti plačilu za vožnjo neekoloških vozil po mestnem središču. Prvi dan so zabeležili precejšen kaos, tudi zato, ker je odpovedal sistem za pridobivanje dovolilnic po telefonu ali internetu, in je zato prišlo do zastojev na 43 vhodnih točkah v mestno središče, piše The Times. V Milanu, ki je ekonomsko središče Italije, deluje učinkovita a omejena podzemska železnica, in pogosto presegajo dovoljeno mejo onesnaženja zraka. Več kot polovica prebivalcev se vozi z lastnim vozilom, manj kot tretjino premikov opravijo z javnim transportom in je tretje mesto v Evropi po številu avtomobilov na prebivalca (prvi na lestvici sta Neapelj in Rim). Vsekakor se je zasebni promet v milanskem mestnem središču zmanjšal za 40 odstotkov. Sergij Premru / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 6. januarja 2008 3 čedad - Danes v gledališču Ristori ob 15. uri ljubljana Dan emigranta bo letos počastil Uvod v evropsko leto jubilej Zveze beneških izseljencev medkulturnega 99 9 dialoga Govornika bosta dolgoletni ravnatelj Zveze Renzo Mattelig in deželni odbornik Roberto Antonaz ČEDAD - Danes popoldne bo v gledališču Ristori v Čedadu ob 15. uri stekel letošnji Dan emigranta, osrednji praznik Slovencev videmske pokrajine, ki bo tokrat posvečen organizaciji Zveze beneških izseljencev, ki se je pred leti preimenovala v Združenje Slovenci po svetu. Organizacija, ki je nastala z namenom povezovanja slovenskih -v prvi vrsti beneških - izseljencev po svetu slavi letos svoj 40. jubilej, zato bo letos kot glavni govornik v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine nastopil njen dolgoletni ravnatelj Renzo Mattelig. Poleg Matteliga bo prisotne nagovoril tudi deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Antonaz, kulturni spored pa bodo oblikovali Harmonikarski orkester Glasbene matice iz Špetra pod vodstvom Aleksandra Ipavca in Beneško gledališče z igro Naš jezik skozi čas v režiji Marjana Bevka. Prireditelja Dneva emigranta sta Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij za videmsko pokrajino. Tudi letos bo na Dnevu emigranta nastopilo Beneško gledališče KROMA trst - Poklicno izobraževanje v slovenščini Triletni program SDZPI za operaterje v gostinstvu TRST - Kot je bilo že navedeno v četrtkovem PD, morajo učenci, ki bodo letos uspešno zaključili nižjo srednjo šolo, nadaljevati šolanje na višjih srednjih šolah ali na triletnem eksperimentalnem izobraževanju in usposabljanju. Poklicno izobraževanja in usposabljanje ponujajo v Furlaniji-Julijski krajini od Dežele akreditirani zavodi. Med te sodi Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ki je edini, ki zagotavlja poklicno izobraževanje v slovenskem jeziku. Tako bo v šolskem letu 2008-2009 že četrto leto zapored stekel za slovenske dijake triletni program Operater v gostinstvu, ki je organiziran v sodelovanju z državnim poklicnim zavodom Cankar; ob uspešnem zaključku šolanja dobijo kandidati poklicno kvalifikacijo kuharja ali natakarja, ki je priznana tako na deželni in državni kot na evropski ravni. Prošnje za vpis je mogoče dobiti in do 30. januarja 2008 oddati na nižjih srednjih šolah ali (za tiste, ki so že zaključili nižjo srednjo šolo) v tajništvu SDZPI v Ul. Ginnastica 72. Za dodatne informacije ter za predstavitev izobraževalne poti so ob četrtkih na sedežu SDZPI v Trstu, ulica Ginnastica 72 na razpolago od 11. do 13. ure koordina-torke poklicnega izobraževanja in usposabljanje Operater v gostinstvu. izleti primorskega dnevnika Jutri vpisovanje v Trstu in Gorici TRST - V sredo smo v Primorskem dnevniku objavili programe letošnjih izletov našega dnevnika, ki jih organizira turistična agencija Aurora. Kot je znano, bo letos pot izletnike vodila v Uzbekistan (od 6. do 13. marca), Grčij o (od 11. do 18. maj a) in v Združene države Amerike (od 12. do 28. maja). Gre za zelo zanimive izlete, ki so jih pri Auro-ri pripravili na podlagi odgovorov v anketah, v katerih so sodelovali do se da nji iz let ni ki. Vpisovanja za vse tri izlete bodo na upravi našega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v uredništvu v Gorici (Ul. Garibaldi 9) jutri (v ponedeljek, 7. januarja) od 9. do 15. ure. Ob vpisu je treba poleg akontacije izročiti točne osebne podatke (ime in priimek, naslov in telef. številko ter davčni kodeks). Akontacije, ki jih je treba vplačati ob vpisu, so naslednje: Grčija 300,00 evrov; Uzbekistan 400,00 evrov; ZDA 1.000,00 evrov. Preostali znesek bo treba poravnati v dveh obrokih, razen za Uz be ki stan, ko mo ra bi ti sal do vplačan do 6. februarja 2008. LJUBLJANA - V okviru evropskega leta medkulturnega dialoga bo jutri v slovenski prestolnici mednarodna konferenca o medkulturnem dialogu, v torek pa osrednja uvodna slovesnost v Cankarjevem domu. Medkulturni dialog je Slovenija uvrstila med pet temeljnih prednostnih nalog med svojim predsedovanjem eni od treh temeljnih institucij EU - Svetu EU. Na jutrišnji slovesnosti, mednarodni konferenci Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU, bosta sodelovala evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino Jan Figel ter evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Pri uresničitvi konference je sodelovala tudi Univerza na Primorskem, v n jenem imenu pa bosta udeležence pozdravila tudi rekor Rado Bohinc in dekanja Fakultete za humanistične študije UP Vesna Mikolič. Torkove prireditve pa se bo udeležila celotna Evropska komisija na čelu s predsednikom Josejem Manuelom Barrosom, med govorniki pa bosta tudi slovenski predsednik Danilo Turk in predsednik vlade Janez Janša. štorje pri sežani - Komemoracija v soboto ob 11. uri Počastitev nasilne smrti mladega proseškega partizana Marjana Stoke Utrinek z lanske komemoracije v Štorjah KROMA ŠTORJE - V Štorjah pri Sežani bodo prihodnjo soboto, 12. januarja, ob 11. uri člani borčevske organizacije VZPI - ANPI s Proseka in Kontovela, člani Zveze bor cev iz Se ža ne ter do ma či ni s tra di ci o nal no ko -memoracijo počastili nasilno smrt mladega proseškega partizana Marjana Štoke. Marjan Štoka se je rodil 15. julija 1928 na Devin-ščini. Ko mu je bilo petnajst let, je po kapitulaciji Italije leta 1943 pristopil k partizanom, da bi se boril proti okupatorju. Najprej se je pridružil Južnoprimorske-mu odredu, nato pa prešel v vrste tretjega bataljona Kosovelove brigade. Dne 8. januarja 1944 je v Štorjah pri Sežani padel v nemško zasedo. Okupatorji so ga vso noč strahovito mučili, da bi izvedeli, kje se skrivajo partizani, Marjan pa svojih tovarišev ni izdal. Zverinski krvniki so se maščevali in ga naslednjega dne obesili na telefonskem drogu sredi vasi. Tu so domačini in člani Zveze združenj borcev iz Štorij lata 1972 postavili kamnit spomenik - steber z zavezano vrvjo, odrezano, kot življenje mladega partizana. Tržačan umrl v nesreči pri Huminu HUMIN - V hudi prometni nesreči, do katere je prišlo v petek zvečer na državni cesti med Huminom in Bu-jo, je izgubil življenje 54-letni Tržačan Michele Zac-chigna. Nedaleč od vhoda na avtocesto A 23 je Tržačan vozil svoj renault clio v smeri proti Buji, ko je na križišču z Ul. Leoncini čelno trčil s peugeotom 57-letne G.P. iz Bordana, ki je v tistem trenutku po navedbah prometne policije obračala na levo. Pet poškodovanih oseb so nemudoma prepeljali v huminsko in videmsko bolnišnico. Medtem ko so bili voznica in trije potniki peugeota lažje ranjeni (njihovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče), se je Zacchignevo stanje naglo poslabšalo. Umrl je v bolnišnici v Vidmu nekaj po 21. uri. Vzroki še niso povsem jasni, nesrečo pa raziskuje prometna policija iz Tolmeča. Odprto v (Čedadu danes, nedelja, 6. januai EDELJSKE Nedelja, 6. januarja 2008 ^ APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it pravoslavni božič - Tržaška skupnost se bo zbrala v cerkvi Svetega Spiridiona Jutri bodo božič proslavili tudi srbski pravoslavci Danes blagoslov tradicionalnega badnjaka - Jutri slavnostna božična maša Čeprav so za večino Tržačank in Tržačanov božični praznični dnevi že mimo, se nekatere mestne skupnosti šele pripravljajo na praznovanje tega pomembnega krščanskega praznika. Gre za tržaške pra-voslavce, ki bodo božič proslavili jutri, saj tako kot večina pravoslavcev (na primer Bolgari in Rusi) ne priznavajo koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. (tako imenovani gregorijanski koledar), ampak sledijo julijanskemu koledarju. Srbska pravoslavna skupnost, ki je že stoletja prisotna v Trstu, se bo tako tudi let os zbral a v cerkvi Svetega Spiridiona (na Trgu sv. Antona), da bi skupaj proslavila božič. Danes, na njegov predvečer, bo ob 18. uri na sporedu slavnostni ob- red in blagoslov badnjaka, hrastovega po le na, ki na bo žič ni ve čer tra di -cionalno gori v peči. Badnjak simbolizira drva, ki naj bi jih pastirji prinesli Jožefu in Mariji, da bi ogreli revni betlehemski hlevček, v katerem je bil rojen Jezus. Po evangelijskem iz ro či lu naj bi ta le žal na sla -mi, zato bodo tudi v tržaški cerkvi tla pre kri ta s sla mo. Božič bo torej tržaška pravoslavna skupnost praznovala jutri. Ob 10. uri bo v cerkvi slovesna božič na ma ša, pri ka te ri bo so de lo val tudi srbsko-pravoslavni pevski zbor (v katerem med drugim nastopa tudi nekaj tržaških Slovenk in Slovencev). Ta ko da naš nji kot jut riš nji ob -red je, kot je razvidno tudi iz naše fotografije, zelo sugestiven. Tudi danes bo tla srbsko-pravoslavne cerkve prekrivala slama KROMA sv. sobota - Obnovitveni posegi v nekdanjem koncentracijskem taborišču V Rižarni začeli z deli Trajala bodo do 23. januarja, v tem času pa bo objekt zaprt za javnost - Spomladi bodo vgradili tudi zasilna izhoda Delavci podjetja Dibetta iz Nem so začeli s obnovitvenimi deli v tržaški Rižarni, ki so bila nujna zaradi kru-šenja opečnatih sten na dvorišču. Zidove nameravajo premazati s posebno smolo, ki jih bo utrdila, poleg tega pa bodo na stolpu objekta zgradili tudi betonski robnik za utrditev tamkajšnje ograje, kot pričuje fotografija pa si bodo delavci pomagali s posebnim dvižnim odrom. Dela bodo stala 230.000 evrov, po napovedih pa bodo trajala do 23. januarja, saj mora biti objekt, v katerem je med drugo svetovno vojno delovalo edino na-cis tič no kon cen tra cij sko ta bo riš če na ozemlju italijanske države, nared do 27. januarja, ko bo v Rižarni potekala svečanost ob Dnevu spomina na ho lo kavst. Za ra di del bo Ri žar na do 23. januarja tudi zaprta za javnost. Spomladi pa so v načrtu druga dela, saj nameravajo v velik betonski zid, ki stoji na dvorišču bivšega nacističnega kon cen tra cij ske ga ta bo ri šča vgra -diti tudi dva zasilna izhoda. Delavci bodo uporabljali tudi poseben dvižni oder KROMA milje - Danes Zadnji v nizu ■ v • v • ■ božičnih koncertov Danes se v Miljah zaključi niz kon cer tov, ki so jih pri re di li v tej ob -čini v božičnem času. Koncert, ki se bo pričel ob 15.uri v miljski stolnici, prireja Društvo Slovencev miljske občine v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in de žel nim zdru že njem pev skih zborov USCI in spada pod deželno božično revijo Nativitas. Že vrsto let slo ven sko druš tvo or ga ni zi ra kon cert z naslovom »S pesmijo vam želimo...« in ga poklanja svojim članom, občanom, prijateljem in simpatizer-jem kot prijeten uvod v novo leto. Na vsa ko iz ved bo va bi raz lič ne zbo re iz dežele in iz Slovenije, tokrat pa si je za mis li lo kon cert moš ke vo kal ne skupine Lipa iz Bazovice ob spremljavi skupine keltskih harf Girotondo d'arpe iz Trsta. Čeprav SKD Lipa deluje že od leta 1899, se je moška vokalna skupina prvič sestala leta 1998 ob priliki ob let ni ce vaš ke ga druš tva. Mi ni la so tri le ta, ko so le ta 2001 po mis li li, da bi lahko ustanovili pravi pevski zbor. Od začetka je vokalno skupino vo di la Xe nia Brass, v se zo ni 2004/2005 pa jo je zamenjala Anas-ta sia Pur ič, ki zbor vo di še da nes. Program vokalne skupine je raznolik, izvajajo tradicionalne, partizanske, duhovne in sakralne pesmi, posebno pozornost pa namenjajo bogatemu slovenskemu repertoarju. Zadnjič so nas to pi li de cem bra me se ca v ba zov -ski cer kvi v bo žič nem ča su. De lo va nje sku pi ne Gi ro ton do d'Arpe se je porodilo iz ljubezni do harfe, razvija pa se potom stalnega in intenzivnega dela. Glavni sestavini sta ljubezen do keltske glasbe in do inštrumenta samega. Skupino je ustanovi la in jo tu di vo di Ta ti a na Donis, ki je odgovorna za umetniško sestavo skupine. Skupino sestavlja petnajst pro fe si o nal nih in ama ter skih glas be -nic. Harfam se večkrat pridružijo solisti in drugi inštrumenti kot flavta, violina in bodhran. Repertoar obsega predelane glasbe iz irske tradicije. Na da naš njem kon cer tu se bo do gla so vi moške vokalne skupine Lipa prepleta li z než nim gla som strun harf in skupno izdelali celoto. občina trst - Problem prometa v rajonih Decarli: Razpravljati v pristojnih telesih O problematikah načrtovanja, okolja in prometa v tržaških rajonih je treba razpravljati v okviru pristojnih teles, se pravi v občinskem svetu in njegovih komisijah, ne pa preko tiska. V to je prepričan svetnik opozicijske stranke Občani za Trst Roberto Decarli, ki se je z včerajšnjo dopoldansko tiskovno konferenco v prostorih tržaškega županstva odzval na pred lo ge, ki jih je pred sed nik šes -te komisije tržaškega občinskega sveta, ki se ukvarja z načrtovanjem, okoljem in pro me tom, Ro ber to Sas co. Slednji je za tržaški italijanski dnevnik izjavil, da se v Škednju čuti potreba po novi prometni ureditvi, zlasti ulici Marco Praga in Sulpicio Gallo bi morali biti enosmerni. V zvezi s temi Sascovimi trditvami je Decarli opozoril, da je že 14. sep tem bra la ni pred la gal se sta nek šeste komisije, da bi izvedeli, katere so namere občinske uprave v zvezi s podrobnostnimi načrti za posa- Roberto Decarli KROMA mezne rajone v predmestju. Sasco doslej komisije ni še sklical, pravi Decarli, vendar se oglaša v medijih s predlogi o spremembi prometne ureditve. Po mnenju svetnika Občanov za Trst j e treba o teh stvareh razpravljati v pristojnih telesih, v tem pri me ru v okvi ru šes te ko mi si -je oz. ob čin ske ga sve ta, pri če mer je tre ba vze ti v pre tres ce lo ten okvir in ne sa mo prob le ma ti ke dveh ulic, dru ga če ni ma smis la go vo ri ti o tem, je pre pri čan De car li. škedenjska železarna - Ob 11. uri demonstracija na Velikem trgu Premog za politike? Sprevod po mestnih ulicah do Trga Oberdan - Prirejajo ga Krožek Miani in nekateri odbori V železarni so veliki kupi premoga, ki ga veter redno raznaša daleč naokrog, predvsem v škedenjske hiše. Pobudniki današnje manifestacije bodo nekaj premoga »podarili« županu Dipiazzi, pokrajinski predsednici Bassa Poropat in deželnemu predsedniku Illyju... KROMA / EDELJSKE Nedelja, 6. januarja 2008 ^ sabovi tedni - Danes zaključek štirinajstdnevne kulturne prireditve Umbertu Sabi posvetili vrsto kulturnih dogodkov Ob 10. uri še zadnji ogled »Sabovega Trsta«- Ob 18. uri koncert židovske glasbe Umberto Saba je o Trstu nekoč zapisal, da ima »una scontrosa gra-zia«, neko »osorno milino«, kot je v prevodu zapisala Jolka Milič. Mesto je pesniku Sabi bolj kot milo pokazalo osorno plat svojega značaja, saj mu dol go ni pri zna lo ugle da, ki ga je za -služil. Že nekaj let je k sreči drugače. Ena od pobud, ki lahko nedvomno pripomore k boljšemu poznavanju tega tržaškega pesnika in knjigarnarja, so Sabovi tedni (Letture e dintorni: Settimane Sabbiane). Od 23. decembra se je namreč v Trstu zvrs ti la vrs ta kul tur nih do god -kov, ki so bili tako ali drugače povezani s Sabovim življenjem in ustvarjalnostjo: javna branja njegovih del, okrogle mize, debate, koncerti, vodeni ogledi. Vezna nit bogatega sporeda je bil seveda Umberto Saba, ki se je rodil leta 1883 kot sin židovske matere in italijanskega očeta Edoarda Polija; ker je oče zapustil družino še pred njegovim rojstvom, je zanj skrbela slovenska dojilja Pepa Sabaz, pri kateri si je pesnik kasneje sposodil pri i mek. Sabovi tedni, ki jih ob podpori Dežele FJK prirejata združenje Alta-marea in Pokrajina Trst, se bodo danes zaključili. V jutranjih urah je predviden še zadnji vodeni ogled po Sabovem Trstu, popoldne pa koncert židovske klasične glasbe; udeležba na obeh je brezplačna. Vse, ki se želijo dve uri sprehajati po mestnem središču, bo izkušeni vodič čakal ob 10. uri pri Rossettijevem spomeniku v Ulici Giulia. Pot jih bo najprej peljala mimo Sabovega doprsnega kipa v bližnjem Ljudskem vrtu, mimo raznih »Sabo-vih postaj« vse do velikega bakrenega spomenika (delo kiparja Nina Spagnolija) na križišču med ulicama Dante in San Nicolo. V neposredni bližini se nahaja tudi knjižni antikvariat, ki ga je leta 1919 kupil tržaški pesnik: ravno iskanje in prodaja takih in drugačnih knjig je ob pesnjenju nedvomno zaznamovala večji del njegovega življenja. Ob 18. uri bo v kavarni San Marco kot rečeno na sporedu že zadnji koncert. S svojim repertoarjem židovske glasbe bo nastopil Weber Sting Quartet, ki ga sestavljajo Daniel Chaim (violina), Frančišek Tavčar (vio li na), Fran co Anth (vi o la) in An -drea Barucca (violončelo). Danes še zadnja priložnost za voden ogled po »Sabovem Trstu«, ki ne more mimo pesnikovega doprsnega kipa v Ljudskem vrt KROMA v četrtek - Predavanje Tavo Burat o »Dolcinu in Margheriti 700 let pozneje« Tavo Burat, Piemontez, ki ga je Republika Slovenija odlikovala za zasluge pri uveljavljanju ustavno predpisanega varstva jezikovnih manjšin v Italijanski republiki, teritorialni tajnik Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur za Italijansko republiko (AIDLCM), dolgoletni tajnik Zveznega odbora za etnič-no-jezikovne skupnosti in deželno kulturo v Italiji, bo 10. januarja 2008 v Trstu. Ob 18. uri bo na povabilo Študijskega središča Albert Schweitzer, Evangeličanskega kulturnega društva predaval v cerkvi sv. Silvestra na temo »Dol-cino in Margherita 700 let pozneje«. Predavatelj že desetletja raziskuje gibanje »Apostolskih«, ki so pod vplivom sv. Frančiška hoteli reformirati Cerkev. Po umoru njihovega vodje Gherarda Segarelli-ja leta 1300 je prevzel vodstvo gi- Tavo Burat KROMA banja njegov učenec Dolcino. Ker je gibanje izzvalo divje nasprotovanje cerkvenih in svetnih oblasti, so se privrženci gibanja v zgornji Valsesia z orožjem branili do končnega poraza, ko so bili Dolcino, njegova družica Margherita in vsi preživeli pripadniki gibanja leta 1307 kruto pokončani. Samo Pahor Zakonca skupaj v smrt V svojem stanovanju pri Sv. Ivanu sta umrla okrog božiča, našli pa so ju šele v petek. 85-letne S.M. in njenega 87-letnega moža D.P. nekaj dni ni bilo na spregled, zato je njun sosed in hišnik, ki jima je ponavadi prinašal pošto, poklical občinsko policijo, naj preveri, ali je par doma. Gasilci so se po lestvi povzpeli do balkona v 5. nadstropju poslopja v Ul. Brunelleschi ter vstopili v stanovanje. Zakonca sta ležala na tleh ob postelji, po mnenju sodnega zdravnika Costantinidesa pa naj bi ženska umrla naravne smrti pred 10 dnevi, mož pa naj bi legel zraven nje in čakal na konec, ki je prišel ob novem letu. Edini njuni bližnji sorodniki so baje neki bratranci v Toskani. Čelno trčenje Včeraj ob 8.30 sta terensko vozilo in družinski avto čelno trčila na državni cesti št. 202, tik ob križišču na Dražci. Štiri osebe v prvem vozilu so jo odnesle brez poškodb, lažje ranjena sta bila voznik in sopotnica družinskega avta. Posegli so prometna policija, služba 118 in gasilci, ki so ranjeno žensko izvlekli iz pločevine. Nesreča je povzročila nekajurni težave v prometu. 41. kraški pust - Letošnja izvedba priljubljene pobude se nezadržno bliža Priprave lepo napredujejo Predstavitev bo 26. januarja v Zgoniku, povorka pa 2. februarja na Opčinah - Letošnja novost je tekmovanje Pust klobuk Razstava fotografij v Naselju sv. Sergija Teden odprtih vrat na OŠ Otona Župančiča pri Sv. Ivanu Na osnovni šoli Otona Župančiča pri Sv. Ivanu bo tudi letos, v obdobju, ko se starši odločajo za vpis svojega otroka v posamezno šolo, potekal teden odprtih vrat od torka, 8. januarja do petka, 11. januarja 2008. Namen pobude je, da si lahko starši s svojimi otroki, ki so godni za vpis v 1. razred v bodočem šolskem letu, ogledajo v spremstvu učiteljic šolsko poslopje ter pokukajo v stavbo, v katero bodo lahko vstopili septembra. Otroci navadno najprej obiščejo prvošolčke in se za kratek čas ustavijo pri pouku, nato pa si ogledajo preostale šolske prostore. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 14. januarja ob 17.30. Sestanek z društvi Občina Devin-Nabrežina vabi športna, kulturna in rekreacijska društva na sestanek, ki bo v sredo, 16. januarja ob 18.30 v športnem središču v Vižovljah. Na dnevnem redu so od-bornikova sporočila, odobritev zapisnikov, predstavitev dejavnosti ANT Monfalcone, obračun božičnih prireditev, pust, koledar prireditev, program sejmov, nov deželni pravilnik v zvezi s prispevki za prireditve in občinski prispevki. Odbornik za turizem, kulturo, šport in mladino Massimo Romita vabi obenem na prireditev Srečno novo leto Na-brežina, »Na krilih Operete«: v nedeljo, 13. januarja 2008, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Voden obisk po Spacalovi razstavi Nadaljujejo se vodeni obiski razstave na četrtem tržaškem pomolu o Lojzetu Spacalu, ki jih prireja Pokrajina Trst. Danes se bosta obiska v slovenščini in italijanščini začela ob 11. uri. Na ogled je tudi film »Lojze Spacal - Oko Krasa« v režiji Matjaža Žbontarja (ob 10. uri v slovenščini, opoldne v italijanščini). Razstava o Strehlerju V palači Gopčevic je še vedno odprta razstava o Giorgiu Strehlerju »Privatni Strehler«. Razstava bo na ogled do 2. marca, danes ob 11. uri pa bo na vrsti brezplačen vodeni obisk. Razstava Negrisinovih del Razstava, ki so jo namestili v Miljah ob 20-letnici smrti kiparja Giusep-peja Negrisina, doživlja lep uspeh, zato so se prireditelji odločili, da ponudijo brezplačen vodeni obisk. Potekal bo danes od 10.15 dalje v občinski umetnostni dvorani in v muzeju sodobne umetnosti. Briljantna komedija Pri salezijanskem gledališču v Istrski ulici 53 se nadaljuje sezona gledališča La Barcaccia. Danes bo ob 17.30 na sporedu igra »Commedia brillante« v izvedbi skupine Teatrobandus. 41. izvedba Kraškega pusta se nezadržno bliža, tudi spričo dejstva, da bo pust letos prišel zelo zgodaj, že čez slab me sec dni, za to se po kraš kih va seh pustarji že vneto pripravljajo. Pobuda je že zdavnaj presegla openski okvir, v katerem je nastala in temu primerno so se organizatorji odločili, da bo predstavitev letošnje izvedbe Kraškega pusta tokrat ne na Opčinah, ampak 26. januarja ob 11. uri v občinski vinoteki v Zgoniku, v naslednjih letih pa se bodo predstavitve zvrstile po drugih vaseh, morebiti tudi na Goriškem in v Sloveniji. To tudi zato, da se ovrednoti delo tamkajšnjih pustnih navdušencev, ki morda letos - to je primer prav Zgoni-ka - ne bodo nastopili s svojim vozom oz. skupino. Drugače priprave lepo napredujejo, zahvaljujoč se prizadevnim ljudem, za prispevek sta že poskrbeli Pokrajina Trst in Furlanija-Julijska krajina, napoveduje se tudi sodelovanje velikega števila vozov in skupin. Vo zo vi za po vor ko, ki bo na pustno soboto, 2. februarja, na Opči- nah, se pripravljajo v Bazovici, Štmav-ru, Sovodnjah, na Opčinah (lanski zmagovalci imajo tudi pustnega kralja in kraljico), v Medji Vasi oz. Štiva-nu, Praprotu, Valmauri, Škednju in po dalj šem pre mo ru tudi v Kri žu. Tu di le -tos ne bo voza iz Zgonika in niti iz Repna, kjer pa obljubljajo, da se bodo z njim pripeljali prihodnje leto. Pustne sku pi ne pa so se ob li ko va le v Šem po -laju, Padričah oz. Gropadi, Boljuncu, Nabrežini (slednjo sestavljajo predstav ni ki star šev in otrok Os nov ne šo -le Virgila Ščeka, ki bo tudi oblikovala razstavo), na Proseku in Kontove-lu, v Lonjerju oz. na Katinari in v Šte-verjanu, iz Slovenije pa letos prihajata že do bro zna na sku pi na iz Val ma -ri na, po leg nje pa še sku pi na iz Za gor -ja ob Sa vi, ki je Kraš ki pust spo zna la po in ter ne tu. Ta ko za vo zo ve kot sku pi ne rok za vpis za pa de 18. ja nu -arja, ki je tudi zadnji možni dan vpisa za sodelovanje na defileju pustnih mask, ki bo 1. februarja. Vpisne obrazce je mogoče dobiti v baru Prosvetne- ga do ma na Op či nah, vpi sa ti pa se je mo go če tu di pre ko splet ne stra ni www.kraskipust.org. V zvezi s sodelovanjem pustnih vozov je treba povedati, da je treba v Prosvetni dom prinesti tudi potrdilo o opravljenem tehničnem pre gle du vo za. Novost letošnje izvedbe je pobuda Pust klobuk, ki je namenjena tako posameznikom kot skupinam in ki sestoji v tekmovanju za najlepši pustni klobuk, s katerim bodo sodelujoči nastopili na defileju 1. februarja. Vpis je možen do 25. januarja v baru Prosvetnega doma oz. po internetu na spletni strani www.kraskipust.org, kjer so objavljene tudi podrobnejše informacije. Naj še omenimo, da so vse vpisnine brezplačne. Kaj pa spored? Teden Kraškega pusta se bo začel v torek, 29. januarja, ko bo v Prosvetnem domu ob 20.30 na sporedu ekskluzivna kabaretna predstava teatra Komigo »Radio-aktivni live«, ki bo doživela ponovitvi še 30. in 31. januarja. V sredo, 30. januarja, bo tudi žrebanje štartne liste vozov in skupin. V petek, 1. februarja, bo kot že rečeno defile mask in klobukov, ki ga bo povezovala Tatjana Turco, kot gost pa bo nastopila plesna skupina z Bleda. 41. Kraški pust pa bo dosegel svoj vrhunec seveda v soboto, 2. februarja, ko bo ob 14. uri s Pikelca krenila povorka vozov in skupin, ki jo bosta povezovala Franko Korošec in Tjaša Ruzzier. Kot gost bo na povorki nastopila godba iz Mengša, sodelovali pa bosta še godba Kras iz Doberdoba in Godbeno društvo Pro-sek. Nagrajevanje bo tudi letos na pustnem borjaču SKD Tabor, kjer bosta udeležence zabavala plesna akrobatska skupina Flip iz Pirana in ansambel Kraški ovčarji, člani SK Brdina in taborniki Rodu modrega vala pa bodo imeli svoje dobro založene kioske. Osmi-ca bo delovala tudi na Brdini. Naj še omenimo, da bo udeležencem na razpolago knjiga, ki je lani izšla ob 40-letnici Kraškega pusta, tudi letos pa bodo openski trgovci okrasili svoje izložbe, ki jih bosta ocenjevala pustni kralj in kraljica. V okviru projekta Habitat, ki spodbuja razvoj posameznih tržaških rajonov in soudeležbo občanov, bodo jutri ob 16.30 odprli v socialnem središču v Ul. Grego 48 (Naselje sv. Sergija) fotografsko razstavo Pasquale-ja Zinna »Gli animali«. Razstava bo na ogled do 1. februarja. Stojnice v centru Il Giulia Danes bodo v nakupovalnem centru Il Giulia, od 9.30 do 19.30, nameščene stojnice, povečini s predmeti iz starinarn. »Bolšji trg« se ponavlja vsako prvo nedeljo v mesecu. Metropolis v Podlonjerju V ljudskem domu G. Canciani v Po-dlonjerju bodo jutri ob 20.30 predvajali nemi film Fritza Langa Metropolis. Večer prireja krožek Charlie Chaplin. 6 Nedelja, 6. januarja 2008 TRST / tržaške knjigarne - Zadnja knjiga pustolovščin mladega čarodeja Nočni lov na Harryja Potterja Dolga vrsta strastnih oboževalcev Potterjevih dogodivščin v knjigarni Feltrinelli KROMA DSI - Jutri v Peterlinovi dvorani Hitlerjeva dolga senca O nacističnem zatiranju prebivalcev Slovenije V Peterlinovi dvorani v Trstu bo jutri ob 20.30 prvi »ponedeljkov večer« v letu 2008. Skupno ga pripravljata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. V mesecu, ko se spominjamo ho-lokavsta in sploh grozot II. svetovne vojne, bodo ob okrogli mizi na temo Hitlerjeva dolga senca govorili časnikarka in esejistka Alenka Puhar ter trije zgodovinarji: Renato Podbersič s Sektorja za popravo krivic na pravosodnem ministrstvu, in Monika Kokalj Kočevar ter direktor Jože Dežman iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. Gre za predstavitev projekta omenjenega muzeja in Mohorjeve iz Celovca, kije že obrodil razstavo in izdajo obsežnega zbornika o nacističnem državnem terorističnem in rasističnem zatiranju prebivalcev Slovenije, a tudi o njegovih posledicah v povojni Jugoslaviji. Projekt je s fotografijami, dokumenti in posnetimi pričevanji pokazal obseg ukrepov, usodo zapornikov, interniran- cev, izgnancev, mobilizirancev v okupatorjeve enote in drugih žrtev terorja tako v Sloveniji kot v taboriščih in izgnanstvu. Povojni del zadeva zapostavljanje internirancev in Judov, dahavske procese in druge pojave. Pionirsko so obdelane mnoge usode. Tako bo Alenka Puhar jutri predstavila lik slikarja Zorana Mušiča in njegovo pot zapornika, interniranca ter po vojni doma nezaželenega človeka. Renato Podbersič bo spregovoril o uničenju več kot 550 slovenskih Judov. Monika Kokalj Kočevar bo posredovala nekaj dragocenih osebnih pričevanj. Projekt Hitlerjeva dolga senca otipljivo razgalja cilje nemške okupacijske politike, torej ponemčenje, zatrtje vsakega upora in čimbolj temeljito izkoriščanje zasedenih območij, in njihove posledice, ki so bile strahotne. Zaradi okupatorjevega nasilja je bilo na Slovenskem prizadetih več kot 250.000 ljudi. Smrtnih žrtev pa je bilo več kot 30.000. Harry Potter, mladi čarovnik, ki je navdušil svet, se z izidom zadnje, sedme knjige Harry Potter - Svetinje smrti (Harry Potter e i doni della morte) poslavlja od svojih bralcev. Ko je avtorica J.K. Ra-wling lani v juliju javnosti dokončno potrdila, da gre res za zadnjo pustolovščino čarovnika in njegovih zvestih prijateljev Rona in Hermione, je pol sveta zajela žalost, pravzaprav histerija. Fantastičnim in sanjskim avanturam doraščajočega Harryja je z užitkom že več let sledila mlada in manj mlada publika, ki je vsakič nervozno pričakovala izid nove knjige ali filma. Ni ga pravzaprav človeka, ki ne bi poznal Harryja Poterja ... Čarovnik je v noči na soboto osvojil tudi Trst. Večina tržaških knjigarn se je namreč ob tej priložnosti odločila za nočno odprtje od 23. do 1. ure, prodaja pa se je začela točno minuto čez polnoč. V knjigarni Feltrinelli so množico adolescentov pričakali čarovniki in čarovnice »iz Bradavičarke - Hogwartsa«, ki so jim pred blagajno postregli s čarobnimi napitki in raznoraznimi triki. Do včerajšnjega dne so prodali kakih 250 izvodov, veliko pa je že rezervacij. Prijazno dekle za pultom nam je obenem povedalo, da so si zamislili posebno darilo za zveste stranke: žrebanje treh potovanj v Veliko Britanijo, »v kraje, kjer so snemali posamezne filme, tako da se bo lahko zmagovalec vživel v najstniškega Harryja.« Nad številčnostjo obiskovalcev, ki so se kljub pozni uri zbrali v knjigarni Borsatti, so bili presenečeni tudi zaposleni: pred polnočjo so doživeli pravi naval. »Popust, ki ga v knjigarni navadno izvajamo, smo tokrat darovali v dobrodelne namene in tako zbrali 5 tisoč evrov za združenje Telefono azzurro. Hkrati pa so stranke prejele nagradni kupon za potovanje v Gardaland oziroma v park Eurodisney,« nam je povedala odgovorna pri upravi. Do včeraj so prodali 400 izvodov, vročici pa za enkrat ni videti konca ... Navdušenci vseh starosti so se zgrnili tudi v knjigarno In Der Tat, kjer so v noči na soboto prodali kakih 30 izvodov zadnje Harryjeve avanture. »Tudi danes (včeraj, op.p.) je povpraševanje veliko in vsakih deset minut kdo zaprosi po Slutnji smrti,« je veselo izjavil mladenič v knjigarni in dodal, da so bili bralci izredno radovedni nad koncem, se pravi nad tem ali se bodo čarovniške dogodivščine končale z zmagalo dobrega nad zlom ali obratno. Na slovenski prevod knjige bo treba počakati še do 16. februarja, takrat pa bodo bralci najbrž navalili na Tržaško knjigarno... No, najbolj strastni Harryjevi oboževalci najbrž že vedo, da ima Ra-wlingsova sedaj v načrtih še knjigo razlag, nekakšno enciklopedijo čarovniškega sveta, ki bo vsebovala še neobjavljene skrivnosti. Čarovnija se bo torej tako ali drugače nadaljevala. (sas) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 6. januarja 2008 TRIJE KRALJI Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 6.29 in zatone ob 14.22. Jutri, PONEDELJEK, 7. januarja 2008 RAJMUND VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,5 stopinje C, zračni tlak 1023 mb ustaljen, brezvetrje, nebo oblačno, vlaga 88-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,1 stopinje C. OKLICI: Alan Colli in Maria Giovanna De Simone, Carlo Morisani in Lidia de Lu-gnani, Giorgio Gherardi in Lidiya Bigun. [12 Lekarne Nedelja, 6. januarja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Žavlje -Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Vardabasso (bivša Ul. Zorutti 19 - 040 766643), Zavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavlje -Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - sa- mo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Masca-gni 2 (040 820002), Zavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.30 »I vicere«; 18.25, 20.20, 22.15 »Lezioni di cioccolato«. CINECITY - 13.05, 18.45, 20.35, 22.25 »Una moglie bellissima«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 19.50, 22.05 »La bussola d'oro«; 10.55, 13.00, 15.10, 17.30, 20.00, 22.10 »Natale in crociera«; 10.55, 12.50, 14.45, 16.35 »Bee movie«; 10.45, 14.55, 17.20, 19.45, 22.10 »Il mi-stero delle pagine perdute«; 18.20, 20.15, 22.10 »La promessa dell'assas-sino«; 12.45, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Leoni per agnelli«; 10.50, 12.50, 14.50, 16.50 »Uibu - Fantasmino fifo-ne; 10.50, 13.00, 15.10, 17.25, 19.55, 22.00 »Halloween the beginning«; 10.45 »Come d'incanto«. EXCELSIOR - 15.40, 18.25, 21.15 »Lus-suria - Seduzione e tradimento«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Uibu - fanta-smino fifone; 18.50, 20.30, 22.15 »La promessa dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00 »Come d'incanto«; 17.45, 19.55, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »Leoni per agnelli«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 17.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Alie-ni proti predatorju«; 18.50, 21.00 »Hitman - Agent 47«; 15.00, 17.00 »Čebel- ji film«; 18.10, 20.40 »V dolini smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Uibù - Fantasmino fifone«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Halloween - The beginning«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 19.00 Come d'incanto«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 20.45, 22.15 »Bee movie«. SUPER - 15.30 »Ratatouille«; 17.15, 18.50, 20.30, 22.20 »Una moglie bel-lissima«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crocie-ra«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 19.50, 22.15 »Il mi-stero delle pagine perdute«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Bee movie«; 20.00, 22.10 »La promessa dell'assas-sino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«. Bi Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni. ZAHAR ima odprto osmico v Borštu 57. / EDELJSKE Nedelja, 6. januarja 2008 ^ S Poslovni oglasi IŠČEMO OSEBJE 19/30 LET, dobro znanje slovenskega jezika za delo: stiki s publiko, uradniško in ročno. Tel. 0422/881014 Barbara. NEPREMIČNINSKA AGENCIJA CALCARA selekcionira uradni-co/ka, prednost predstavlja znanje nemščine in uporabe kompju-terja. Poslati curriculum v italijanščini: fax 040/3499017 - cal-cara@calcara.it NUDIM LEKCIJE za nižje in višje srednje šole. Imam dolgoletne izkušnje in sem vedno na razpolago. Pokličite od 18.00 do 21.00 mob. 3281570245. PODJETJE IŠČE izkušene zidarje in vajence. Tel. 335-284754. H Mali oglasi MALA BELA MUCA, KITTY se je zgubila 28. decembra v Mačkoljah. Stara je približno 8 mesecev. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 348-2230840. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo enomesečno staro psičko mešane pasme. Tel. 040-229224. MLADA ŽENA nudi pomoč na domu v gospodinjstvu. Tel.040-225786. MLADA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat do dvakrat tedensko. Tel. št.: 040-43602. PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258. PRODAM kuhinjski pralni stroj Whir-pool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106. PRODAM skoraj novo hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220. V BORŠTU dajem v najem udobno opremljeno stanovanje veliko približno 80 kv.m., s samostojnim ogrevanjem in pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Klicati v jutranjih ali večernih urah na tel.: 339-4484840. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. MARTINA (Prosek) v sodelovanju z društvom Ivan Nabergoj vabita na celovečerni koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Matjaža Ščeka. Koncert bo danes, 6. januarja. 2008, ob 17. uri. Toplo vabljeni! V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do danes, 6. januarja 2008, na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje gospa Vida Pacorini. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. âant'Anna Impresa Trasporti Funeôri T Pogrebno podjetje ...v Trstu od Četa 1908 - - Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 Trst Ul. Torrebianca, 34 Tel. 040/630696 Ul. dellTstria, 129 Tel. 040/830120 'ogrebne storitve od 1450,00€ SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Claudie Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do danes, 6. januarja 2008. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi koncert v sklopu revije Nativitas: Bo-cen, Cerkev Cristo Re, danes, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo d'Arpe (dir. Tatiana Donis). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 7. januarja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na prvi »ponedeljkov večer« v letu 2008. O lanski razstavi v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani in o nedavno izdanem zborniku HITLERJEVA DOLGA SENCA bodo ob okrogli mizi razpravljali avtorji Jože Dežman, Monika Kokalj Kočevar, Renato Podbersič in Alenka Puhar. Začetek ob 20.30. OBČINA DOLINA (odborništvo za kulturo) v sodelovanju s KD Fran Ventu-rini in župnijo Boljunec vabi na božični in novoletni koncert v ponedeljek, 7. januarja 2008, ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Na koncertu nastopata MePZ Fran Venturini (dirigira Cinzia Sancin) in zbor Cappella Ter-gestina (dirigira Marco Podda). GLASBENO VOŠČILO 2008 prinaša godbeno društvo Prosek z dirigentko Evo Jelenc. V petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 v športnem centru AŠD Zarja v Bazovici. Prireditelj SKD Lipa toplo vabi k polnoštevilni udeležbi. Skupaj bomo nazdravili novemu letu! SKD VALENTIN VODNIK v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg vabi v petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 na Dolgo Krono, na tradicionalni pozdrav Novemu letu. Nastopili bodo Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik ter Zmaga in Vittorio. Sledi veliko presenečenj. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN GLASBENA MATICA prirejata pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete v soboto, 12. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Rojanu BOŽIČNI KON-CERT.Sodelujejo: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM iz razreda prof. Jasne Merlak Corrado, Rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Bogdana Kralja in mešani pevski zbor »F. B. Sedej« iz Števerjana pod vodstvom Mirka Ferlana. Priložnostno misel bo podala Tanja Prinčič Mamolo. Vabljeni! RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST RE-PENTABOR vabita na Božični koncert, ki bo v soboto, 12. januarja 2008, ob 18. uri v cerkvi Marije Vnebovzete na Ta-bru. Sodelujejo: otroška pevska skupina župnije Repentabor, Združeni mešani pevski zbor Repentabor in mešani pevski zbor Žaga (gostujoči zbor). Vljudno vabljeni! SKD TABOR - PROSVETNI DOM OPČINE - NOVOLETNI KONCERT Nedelja, 13. januarja 2008, ob 18. uri, POLICIJSKI ORKESTER SLOVENIJE. Dirigent: Tomaž Kmetič, solist: Jože Kotar, klarinet. Na sporedu: Viktor Parma, C.M. von Weber, Martin Ellerby, Alfred Reed. ZÜ] Obvestila BARKOVLJE - v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 13. januarja 2008, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so podružnice zaprte do danes, 6. januarja 2008. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za praznike do danes, 6. januarja 2008. PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v torek, 8. januarja nadaljuje redni tečaj vadbe s sledečim urnikom. Ob torkih : 18-19, 19-20, 20-21, ob petkih 18.30-19.30, 19.30-20.30 ter ob sobotah 9 -10. Uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v petek, 11. januarja, od 18. ure dalje. Za vpis in pojasnila 040- 200620 ali 349- 6483822 (Mileva). ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu, pod občinsko knjižnico. DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in deželnim združenjem pevskih zborov USCI vabi na koncert Nativitas »S pesmijo vam želimo... « danes, 6. januarja ob 15.uri v stolnici v Miljah. Nastopili bosta Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in skupina keltskih harf Giro-tondo d'Arpe iz Trsta. EKIPA 10 obvešča članice rekreacijske odbojkarske ekipe, da se srečamo v sredo, 9. januarja 2008, ob 20. uri. Prinesite darilce. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za četrtek, 10. januarja 2008, sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20.00 uri. t Nenadoma nas je zapustila naša draga Maria Carnielli-Kranjec por. Ghersin Žalostno vest sporočajo mož Dragi, hčerka Rosana, snaha Eda, vnukinja Erika in ostalo sorodstvo. Pokojnica bo ležala 11. januarja od 12. do 13. ure v mrtvašnici v ulici Costa-lunga, sledil bo mašni obred ob 13.20 v katinarski cerkvi in pokop na kati-narskem pokopališču. Podlonjer, 6. januarja 2008 Pogrebno podjetje San Giusto-Lipa Dragi teti Mariji, zadnji objem in pozdrav. Nečaki z družinami ZAHVALA Mariuccia Coccoli Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Svojci Trst, 6. januarja 2008 ZAHVALA Mirko Ciuk Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Svojci Trebče, 6. januarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Silva Daneu v vd. Cerne Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Svojci Prosek, 6. januarja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine KRIŽKA SEKCIJA VZPI-ANPI E. An-tončič-Stojan in SKD Vesna, vabita na predavanje prof. Jožeta Pirjevca »Zakon džungle v današnjih mednarodnih odnosih« v petek, 11. januarja 2008, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve di- t Zapustil nas je naš dragi Drago Antoni Žalostno vest sporočajo žena Vilma, sin David, hči Irina z Andrejem, vnuki in ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 8. januarja ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v pro-seško cerkev. Prosek, 6. januarja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Zadnji pozdrav ljubljenemu nonotu Dragotu Alex, Alan, Ivana in Petra Drago, ostal boš v naših srcih Margherita in Ivo, Marina in Ivan Zadnji pozdrav Dragotu Lidija in Maja z družino Ob boleči izgubi dragega očeta Dra-gota Antonija izrekava Irini in vsem sorodnikom iskreno sožalje Dunja in Peter Ob izgubi ljubljenega očeta Dragota izrekamo Irini in družini občuteno sožalje Adele in Paolo, Sabrina in Sergio, Sandra in Mauro, Franca in Joško Zapustil nas je naš dolgoletni pevec Drago. Z žalostjo v srcih izrekamo družini in sorodnikom občuteno sožalje. Cerkveni pevski zbor Prosek t Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in sestra Zdenka Sossi vd. Sossi Za njo žalujejo sin Žarko z Wilmo, hčerka Nadja s Pinotom, vnukinja Sara in brat Etko Pogreb bo v sredo, 9. januarja 2008 ob 11.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Pokojnica bo ležala v ulici Costalunga od 10.00 do 11.00 ure. Opčine, 6. januarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Zbogom, draga nona, za vedno boš z mano Sara Zbogom, draga teta Zdenka. Težko je slovo. Milojka in Toni ter Tamara in Aleš Zdenke se s hvaležnostjo spominjata Giampaolo in Beatrice De Ferra Ob smrti drage mame izrekajo Nad-ji in sorodnikom občuteno sožalje ravnatelj, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva na Opčinah Ob izgubi drage mame Zdenke izrekamo iskreno sožalje Nadji kolegice osnovne šole F. Bevk plome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: lucandek@tisca-li.it. t Tvoja dobrota, iskrenost in občutljivost bodo neizbrisni pečat v naših neutolažljivih srcih in v našem spominu. Hvala, mama Anna Maria Sossi Simonic Žalujoči sinova Riki z Antonello in Mauro z Martino, sestri Sonja in Bruna, vnuka Gianluca in Davide Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v sredo, 9. januarja od 8.00 do 11.00 v ulici Costalunga. Datum in uro žarnega pogreba bomo javili naknadno. Namesto cvetja darujte za združenje "Il sogno di Andrea" c/c:010/0000275-2 pri CREDEM ABI:03032 CAB:02200. Trst, 6. januarja 2008 Ob smrti drage mame Anna Marie izreka iskreno sožalje sinovoma Ri-kiju in Mauru Simonicu Košarkarski klub Bor Ob težki izgubi drage mame sočustvujemo z našim igralcem Maurom Simonicem in svojci. AŠD Jadran Ob izgubi drage mame izrekamo Maurotu in svojcem iskreno sožalje. Edigraf t Prerano nas je zapustil naš mož, oče in nono Giorgio Dovgan (Jure) Za njim žalujejo žena Zdenka, sinova Alessandro in Flavio z družinama, brat Marino, svakinja Silva in ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 7. januarja 2008, ob 13.00 uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev na Katinari. Sv. Ivan, Katinara, 6. januarja 2008 Za dragim stricem Giorgiotom žalujeta Fulvio in Saša z družinama Dragi Giorgio, zadnji pozdrav družine Glavina, Leban, Jerman in Žic Zbogom Jure, stari prijatelj iz otroških let! Glauco in Teresa 8 Nedelja, 6. januarja 2008 TRST / Društvo Slovencev miljske občine Zveza slovenskih kulturnih društev Občina Milje Deželno združenje pevskih zborov USCI vabijo na koncert S pesmijo vam želimo... v okviru zborovske revije Nativitas Nastopata Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in Girotondo d'arpe iz Trsta. Danes, 6. januarja ob 15. uri v miljski stolnici Župnija sv. Martina Prosek Društvo Ivan Nabergoj vabita na CELOVEČERNI KONCERT WMM ZBOROVODJA MATJAŽ ŠČEK DANES, 6.01.2008 OB 17.00 V CERKVI NA PROSEKU :J Čestitke SKLAD MITJA CUK v sodelovanju s proseško župnijo vabi na koncert kitarista Marka Ferija "Zven strun med Španijo in sodobnostjo"... Program za skorajšnjo turnejo po ZDA in Mehiki vsebuje skladbe Federica Morena-Torrobe, Miguela Llobeta, Vicenteja Asencia, Pavleta Merkuja, Lea Brouvvera, Frederica Handa in Dušana Bogdanoviča. Nedelja, 13. januarja, ob 17. uri, cerkev sv. Martina na Proseku Danes praznuje mama NADJA 64. rojstni dan. Mnogo zdravja in korajže ji želi hčerka Katja. Draga LILIJANA! Danes nas boš pogostila, ker jutri pomemben praznik boš slavila. Prisrčno čestitamo in želimo polno dobrega razpoloženja in zdravih let, teti Ivanka in Pepka, sestrična Nadja ter bratranci Edi, Mario, Stojan in Darko. Danes slavi naša MARTINA 30. rojstni dan. Iz srca ji želimo veliko zdravja ter da bi bila vedno srečna in vesela, mama Wilma, oče Claudio, sestra Katja z družino, stric Sergij z družino, noni, Denise in Simon pa ji pošiljata koš poljubčkov. MARTINA ŠVAGELJ iz Repna slavi danes okrogli rojstni dan. Da bi se ji izpolnile vse skrite želje, ji iz srca voščijo vsi iz Zagradca. D Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 Bambičeva galerija vabi v okviru Kraškega pusta na odprtje fotografske razstave " ZAMRZNJENI NORČAVI ČAS " MasIce od Drežinmce do PrujskECjA poljA Novinarja in fotografa Primoža Hienga Predstavitev: prof. dr. Janez Bogataj. Nastopile bodo cerkniške pustne maske s Pavliho in harmoniko. Sobota 12. januar ob 20.30 Opčine - Proseška ul. 131 M Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 13. januarja 2008, avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod bo ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na »smu-canje@spdt.org« ali pa v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Vabljeni! 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Loterija 5. januarja 2008 Bari 86 58 42 69 49 Cagliari 69 45 16 88 61 Firence 83 75 6 73 67 Genova 78 9 1 89 38 Milan 30 64 82 49 56 Neapelj 16 67 35 90 40 Palermo 68 31 90 34 49 Rim 75 3 34 13 89 Turin 38 26 75 87 53 Benetke 15 66 35 60 57 Nazionale 25 52 11 44 69 Superstar 25 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 57.160,00 € 183 dobitnikov s 3 točkami 1.395,00 € 2.994 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.085 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 48.175 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Super Enalotto Št. 3 16 30 68 75 83 86 jolly 15 Nagradni sklad 3.955.479,61 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 28.363.441,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 5 dobitnikov s 5 točkami 158.219,19 € 1.384 dobitnikov s 4 točkami 571,60€ 56.698 dobitnikov s 3 točkami 13,95 € OBČINA DOLINA O v sodelovanju s KD F. VENTURINI odDomja in župnijo Boljunec ^ ■. 0DB0RNIŠTV0 ZA KULTURO BOŽIČNI IN NOVOLETNI KONCERT Jutri, 7. januarja 2008 ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu NASTOPAJO MePZ FRAN VENTURINI - Domjo dir. Cinzia Sancin Zbor "CappeUa Tergestina" dir. Marco Podda DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM in GLASBENA MATICA prirejata pod pokroviteljstvom SLOVENSKE PROSVETE kcmc&d/ v soboto, 12. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. -Sodelujejo:- Harfistka Tadeja Kralj, učenka GM iz razreda prof. Jasne Merlak Corrado Cerkveni pevski zbor iz Rojana pod vodstvom Bogdana Kralja in mešani pevski zbor »F. B. Sedej« iz Steverjana pod vodstvom Mirka Ferlana Priložnostna misel: Tanja Prinčič Mantolo Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta prirejata okroglo mizo ob zborniku Hitlerjeva dolga senca Sodelovali bodo avtorji Jože Dežman, Monika Kokalj Kočevar, Renato Podbersič in Alenka Puhar Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 Miškolin BORŠT - 8. 1. 2008 ob 16.00; OV Kekec BOLJUNEC - 8. 1. 2008 ob 16.15; OV Palčica RIC-MANJE - 9. 1. 2008 ob 16.30; OV Pika Nogavička DOLINA - 10. 1. 2008 ob 16.00; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; OŠ »P. Vo-ranc« Dolina - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »M. Samsa« Domjo - 7. 1. 2008 ob 17.00; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. 1. 2008. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lon-jerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer 8. in 15. januarja ter 10. in 17. januarja. V Barkovljah, v Ul. Vallicula, 11 (040-417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer 7. in 14. januarja in 10. in 17. januarja. NA OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, bo potekal teden odprtih vrat ob vpisu v 1. razred od torka, 8. januarja do petka, 11. januarja 2008, s sledečim urnikom: torek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, petek od 8. do 13. ure. Vabljeni so vsi otroci, ki so godni za vpis v 1. razred ter njihovi starši. OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole SKD Valentin Vodnik v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg vabi V PETEK, 11. JANUARJA, OB 20.30 NA DOLGO KRONO na tradicionalni POZDRAV NOVEMU LETU Nastopili bodo PIHALNI ORKESTER BREG MOPZ VALENTIN VODNIK ter ZMAGA IN VITTORIO 8L@®0 VLLOKO Off /rili! ví-íj Občina Devin Nabrežina Pokrajina Trst Občina Devin Nabrežina, vodilna Občina Socialnega okraja 1.1, ki vključuje tudi Občini Zgonik in Repentabor, obvešča, da je razpisan natečaj po odprtem postopku za dodelitev koncesije za upravljanje službe "Igralni kotiček »Palček«"za preizkusno obdobje od 01.03.2008 do 28.02.2009 z možnostjo, da se koncesija podaljša za nadaljnja tri leta na podlagi predhodne ocenitve ustanov. Morebitne informacije in izvod celotnega natečajnega razpisa dobite v Uradu za Socialno Službo, Sesljan 124 (TS) - tel 040299145 ali 0402017381 ali 0402017389, oziroma na spletni strani Občine Devin Nabrežina - www.comune.duino.aurisina.ts.it - natečaji. Sesljan, 31.12.2007 Odgovorna za Socialno Službo: dott. Romana Maiano Slovensko stalno gledališče - MALA SCENA predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW YORKU Igrata: Primož Forte in Romeo Grebenšek prevod: Gašper Malej Režija, scene in kostumi: Miha Golob Slovenska praizvedba & premiera, v petek, 11. januarja, ob 20.30 _z italijanskimi nadnapisi v soboto, 12 v nedeljo, 13 v torek 15, v sredo 16 v petek, 18 v soboto, 19 v nedeljo, 20 v torek 22 v sredo 23 v torek 19. v sredo 20. v petek 22. v soboto 23. v petek 29. ponovitve: januarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi januarja, ob 16.00 . januarja, ob 20.30 . januarja, ob 20.30 . januarja, ob 20.30 . januarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi .januarja, ob 16.00 . januarja, ob 20.30 .januarja, ob 19.30 z italijanskimi nadnapisi februarja, ob 20.30 februarja, ob 19.30 z italijanskimi nadnapisi februarja, ob 20.30 februarja, ob 20.30 februarja, ob 20.30 Za ogled predstave »MARATON V NEW YORKU« je za abonente in druge obiskovalce nujna predhodna rezervacija pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od ponedeljka do petka z umikom 10-13/17-20 Rezervacija zapade 30 minut pred začetkom predstave! Abonenti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). Priporočamo, da vstopnico dvignete v predprodaji pri blagajni SSG Mala scena SSG ima 75 razpoložljivih sedežev, ki niso oštevilčeni. info brezplačna tel.št. 800 214302 ob vpisu v 1. razred v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! OŠ F.S. FINŽGARJA v Barkovljah, vabi starše bodočih prvošolcev na informativni sestanek, ki bo v sredo, 9. januarja 2008 ob 16.15 na sedežu šole. Dneva odprtih vrat bosta v ponedeljek, 7. januarja 2008 in v sredo, 9. januarja 2008 od 8. do 15.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skupni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali po sledečem razporedu: v otroškem vrtcu v Šked-nju (reber De Marchi, 8), v torek, 8. januarja ob 11. uri; v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30; v otroškem vrtcu J. Ukmarja (Staroi-strska cesta, 78) v petek, 11. januarja ob 11. uri; na osnovni šoli J. Ri-bičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30 ter na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Stepančič (reber De Marchi, 8) v ponedeljek, 14. januarja ob 14.30. Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bodo dne- vi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Nabrežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Mavhinje 15. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Ga-brovec 08. januarja, od 10.00 do 11.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: OŠ Trubar/Kajuh-Bazovica 15. januarja 2008, ob 16.30; COŠ To-mažič-Trebče 9. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Gradnik-Repen 14. januarja 2008, ob 15.30; OŠ Sirk-Križ 14. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Černigoj-Prosek 15. januarja 2008, ob 8.30; OŠ Bevk-Opčine 15. januarja 2008, ob 15. uri. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari -navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bo vpisovanje od 7. do 30. januarja 2008, v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Na-brežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Na severozahodnem robu štan-dreške industrijske cone bodo uredili manjši park z razgledno točko nad Sočo, sprehajalnimi potmi, travnikom in raznovrstnimi drevesi. Krajevni svet za Štandrež si prizadeva, da bo industrijski konzorcij čimprej uredil zeleno površino na levem bregu reke, saj mu je dežela Furlanija-Julijska krajina že dodelila potrebna finančna sredstva. »Z odredbo, ki jo je deželni odbor odobril aprila, je konzorcij prejel približno en milijon in pol evrov. Denar je namenjen izgradnji še dodatnega odseka ceste, ki bo služil obratom na severozahodnem območju industrijske cone, in ureditvi manjšega parka, ki bo mejil na novo cesto,« je povedal predsednik krajevnega sveta za Štandrež Marjan Brescia. Industrijski konzorcij bo po njegovih besedah pred koncem januarja vložil na deželo Furlanijo-Julijsko krajino tudi druge prošnje, ki so krajevnemu svetu posebno pri srcu. »Prvega projekta niso še predstavili. Gre za nakup naprave za merjenje onesnaženosti zraka, ki bi jo morali namestiti na treh ali štirih točkah na območju industrijske cone,« je povedal Brescia in pojasnil: »Napravo bi morali postaviti v bližini ulice Natisone, v ulici sv. Mihaela, v So-vodnjah in v središču industrijske cone. Tehnologija stane približno 200 tisoč evrov.« Konzorcij bo pred koncem meseca ponovno predložil deželi FJK tudi prošnjo za financiranje projekta za izgradnjo kolesarskih stez, ki bi segale od začetka industrijske cone do Sovodenj. »Projekt znaša milijon in pol evrov. Lani ga je dežela zavrnila, upamo, da bo letos drugače,« je povedal Brescia. Krajevni svet iz Štandreža se tudi zavzema, da bi čimprej stekel postopek za uresničitev obsežnega soškega parka na levem bregu Soče. »Le-ta bi namreč vključeval tudi Štandreški predel reke. Projekt je bil že predstavljen pred leti, zaenkrat pa se še nič ne premika. Goriška občina mora najprej posredovati deželi FJK dokumentacijo, ki jo je le-ta zahtevala,« je poudaril Brescia in dodal: »Od občine Gorica ne nazadnje pričakujemo, da na predelu brega Soče, ki so ga lani utrdili, postavi varnostno mrežo. Le-to je krajevni svet odkupil že decembra.« (Ale) Na robu štandreške industrijske cone bodo uredili park z razgledom na Sočo BUMBACA gorica - Včeraj odprli razstavo centra Dramsam Antična glasbila na ogled Obrtniki so brezhibno izdelali 80 reprodukcij instrumentov, ki so jih uporabljali med 12. in 17. stoletjem Približno 80 glasbenih instrumentov, ki so jih v Italiji in drugod po Evropi uporabljali med 12. in 17. stoletjem, bo do 19. januarja na ogled v Gorici. V deželnem avditoriju v ulici Roma so namreč včeraj odprli prestižno razstavo »Theatrum Instrumentorum. Dalla cetra alla ghironda, gli strumenti per fare musica tra Medioevo e primo Barocco«, ki ga prireja center antične glasbe Dramsam s podporo goriške občine in dežele Furlanije-Julijske krajine. Pobuda je namenjena študentom, pa tudi izvedencem in radovednežem. Reprodukcije antičnih glasbil so na podlagi dokumentov in zgodovinsko pomembnih slik skrbno izdelali obrtniki iz Furlanije: njihova spretnost je omogočila, da danes lahko poslušamo zvoke preteklosti. Med udeleženci včerajšnjega odprtja razstave, ki bo vsak dan brezplačno na ogled med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, i e bil tudi deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz. Odbornik Antonaz si ogleduje enega izmed razstavljenih glasbenih instrumentov BUMBACA EDELJSKE Nedelja, 6. januarja 2008 APrimorski ~ dnevnik ^ štandrež - Industrijski konzorcij je za poseg prejel od dežele poldrugi milijon evrov Uredili bodo manjši park z razgledno točko nad Sočo Krajevni svet upa tudi v nakup naprav za merjenje onesnaženosti zraka in uresničitev kolesarskih stez goriška - Jutri Začetek vpisovanja v slovenske šole in vrtce Jutri se bodo na Goriškem začela vpisovanja v slovenske otroške vrtce in šole vseh stopenj. Rok za vpis bo zapadel 30. januarja, do težav ob izbiri pa bi ne smelo priti, saj je konec prejšnjega leta stekla vrsta informativnih srečanj, ki se bodo v tem mesecu nadaljevala. Na ulicah so tudi že razobešeni reklamni letaki, ki opozarjajo na vpisni rok. Slovensko didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki bodo dopolnili tri leta do 31. januarja 2009) in v prvi razred osnovne šole (za otroke, ki bodo dopolnili šest let do 30. apriia 2009) potekaio na ravnateljstvu od jutri do 30. januarja. Tudi na nižj srednji šoii Ivana Trinka v Gorici bo rok za vpisovanje otrok v prvi razred nižje srednje šole in v prvi razred višje srednje šoie zapadel istega dne. Starši petošolcev, ki nameravajo vpisati svojega otroka v šolo Trinko, bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom pa bodo starši dobili na srednji šoli Ivan Trinko od jutri dalje. Na Večstopenjski šoli v Doberdobu bo vpisovanje v vrtce (za otroke, ki bodo dopolnili tri leta do 31. januarja 2009) in v prvi razred osnovne šole (za otroke, ki bodo dopolnili šest let do 30. aprila 2009) potekalo v prostorih do-berdobske osnovne šole Prežihov Vo-ranc; za informacije je na voljo telefonska številka 0481-78009. Dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol iz Doberdoba in Gorice so že imeli možnost spoznati, kaj jih čaka prihodnje leto. Za tiste, ki so še neodločeni, pa slovenske višje srednje šole iz Gorice prirejajo dan odprtih vrat v četrtek, 10. januarja, v slovenskem šolskem centru v ulici Puccini. Tretješolcem in njihovim staršem bodo nudili informacije o smereh in študiju ter jih bodo pospremili pri ogledu šoie. Vpis v višje srednje šole bodo morali tretješolci potrditi junija. rupa - Božičnica v prostorih prosvetnega društva romjan - Zagorel tradicionalni kres Božični prizorček z glasbo Dobri obeti Nastopili so mali glasbeniki, ki obiskujejo orgelski tečaj Mirka Butkoviča Po slabem začetku bo leto polno uspehov in veselja Otroci med nastopom BUMBACA Božični prizorček, petje tradicionalnih motivov in igranje na pianolo so bili sestavni elementi živahne božičnice, s katero so se pred starši in drugimi sorodniki izkazali mali udeleženci orgelskega tečaja v cerkvi v Rupi. Nastop je potekal v petek v prostorih društva Rupa-Peč, ki je sodelovalo pri organizaciji božičnice. Nasto- pilo je šest otrok med 8. in 12. letom, ki jih je vodila Eva Dolinšek (le-ta sodeluje z Mirkom Butkovičem pri vodenju orgelskega tečaja). Pri pripravi scenografije za božično igrico so Dolinškovi pomagali starši. Prostovoljne prispevke, ki so jih zbrali med nastopom, bodo namenili popravilu orgel v cerkvi v Mirnu. V raznih krajih Laškega so včeraj, na predvečer Treh kraljev, zagoreli kresovi, ki jim pravijo »seime«. V Romjanu je ogenj prižgal ronški župan Roberto Fontanot. Glede na smer, ki jo je ubral dim, so številni prisotni ugotavljali, da bo leto po slabem začetku polno uspehov in veselja. BUMBACA 1 0 Nedelja, 6. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Društvo Karnival že zbira prijave skupin in vozov V polnem teku priprave na enajsto pustno povorko Za veselo vzdušje bodo skrbeli bendi Blek Panters, Kraški ovčarji, Kingston in The Maff Show Pust je pred vrati, saj bodo pustni plesi, prazniki in povorke na sporedu čez manj kot mesec dni. Pri društvu Karnival so v teku priprave na letošnje sovodenjsko praznovanje, ki bo kot običajno bogato in pestro, veliko dela pa imajo v teh dneh tudi sodelujoče skupine, ki so se s polno paro lotile šivanja oblek in priprave vozov. Pustovanje društva Karnival se bo pričelo v petek, 1. februarja, ko bos ta pod ogrevanim šotorom v So-vodnjah nastopili priljubljeni skupini Blek Panters in Kraški ovčarji. Pravi pustni »žur« se obeta tudi v soboto, 2. februarja, ko bodo Sovodnje norele ob zvokih skupine Kingston. Vrhunec bo pustovanje Karnivala doseglo v nedeljo, 3. februarja, ko bo na sporedu enajsta pustna povorka, ob zaključku katere bo ples s skupino The Maff Show. Vpisovanje vozov in skupin je že odpr to, več in for ma cij pa je mogoče dobiti pri Ladiju (tel. 0481/882119) ali na Z SKD (tel. 0481/531495). Odbor društva Karnival se je v prejšnjih tednih sestal s prireditelji open ske ga Kraš ke ga pus ta, da bi se pustarji z Goriškega in s Tržaškega čim bolj številčno udeležili obeh pustnih povork. Karnivalovi odborniki so se ob tem sre čali tudi s predstavni ki drugih pustnih povork, kijih prirejajo na Goriškem, skupaj pa z njimi pa so se odpravili do predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghette. Leta je zagotovil finančno pomoč za tiskanje plakatov in za promocijo pustnih prireditev na Goriškem. Sovodenjsko pustno povorko bo tudi letos spremljala bogata loterija. Zmagovalec bo poletel v Šarm El Šejk, druga nagrada bo vikend v termah Čatež, tretja pa videokamera. Ostale zmagovite srečke bodo njihovim lastnikom prinesle televizijo, večerjo v priznani gostilni, pršut, mikrovalovno peči co, mo bi tel, hi-fi in ko ša ro z enogastronomskimi dobrotami. Lanska povorka je v Sovodnje priklicala več tisoč glavo množico BUMBACA vino - Odzivi na sklep o poimenovanju sorte tokaj z nazivom Tocai Friulano Vinogradniki so si oddahnili Komjanc: »Ime Bianco bi bilo pogubno - Povpraševanje po tokaju naraslo« - Primosig: »Za sprejemanjem novega imena se skrivajo finančni interesi« Vinogradniki v deželi Furlaniji-Julijski krajini bodo lahko vino sorte tokaj znotraj meja italijanske države tržili pod nazivom Tocai Friulano ali le Friulano, medtem ko bodo morale steklenice istega vina na drugih evropskih tržiščih biti označena izključno z imenom Friulano. To je sad petkovega dogovora, ki so ga v smeri dokončne rešitve dolgotrajnega boja za ohranitev imena Tocai Friu-la no do segli v Trstu predstavni ki de -žele FJK, funkcionarji ministrstva za kmetijske politike in odvetniki glavnih stanovskih organizacij vinogradnikov. Dogovor bo dokončno stopil v veljavo čez nekaj tednov, ko bo ministrstvo izdalo ustrezni dekret. Zgodba se je pričela leta 1993, ko so Madžari v sklopu bilateralnih Silvan Primosig BUMBACA pogajanj za vstop Madžarske v Evropsko Unijo zahtevali zaščito porekla svo jega vino rod ne ga oko li ša Tokaj. Evropsko sodišče v Luxemburgu je prošnji Madžarov ugodilo z motivacijo, da ima geografsko ime madžarskega kraja Tokaj prioriteto nad imenom avtohtone sorte grozdja. Po štandrež - Praznik 40-letnikov Najboljša leta Jubilanti so praznovali do jutra in ugotovili, da so še vedno »fejst« Zdravica štandreških štiridesetletnikov Štiridesetletniki iz Štandreža so sredi decembra skupaj praznovali okroglo obletnico. Najprej so se udeležili maše, po obveznem fotografiranju na »placu« pred štandreško cerkvijo pa so nadaljevali praznovanje, in sicer kar čez cesto pri Turriju. Praznik je trajal do jutranjih ur. Jubilanti so ugotovili, da so še vedno »fejst«, in kot je eden izmed njih dejal, »so v ta bujših lietih«. Lepo je bilo pokramljati z nekaterimi, ki so se odselili v druge kraje naše dežele, a so vseeno še ve zani na do ma čo vas in ljudi. 40-letniki so spoznali, da je lepo obujati spomine, zato pa so skenili, da se bodo v kratkem spet srečali; tudi tisti, ki se decembrskega praznika niso uspeli udeležiti, bodo tako imeli novo priložnost za srečanje z nekdanjimi sošolci in prijatelji iz otroštva. Robert Komjanc FOTO VAS daljšem obdobju negotovosti je 31. marca 2007 evropska zakonodaja prepovedala uporabo imena Tokaj in različnih inačic in s tem uporabo do-seda nje ga ime na tega ti pič ne ga fur -lanske ga vina. »Petnajst let smo čakali in ko maj zdaj, na predvečer ustekleničenja letošnjega pridelka se je stvar premaknila. To dokazuje skrajno neresnost pri reševanju prob le ma s stra ni ita li -janske politike in njenih institucij,« je novico komentiral vinar Silvan Primosig z Oslavja. Kar se tiče dejstva, da se po padcu meje na skupnem območju Brd isto vino pridelano iz avtohtone sorte tokaj imenuje tako Tocai Friulano - Friulano kot tudi Sau-vignonasse je Primosig povedal: »Slovenija se je že pred leti odločila in šla po svoji poti, kar se mi zdi tudi prav. Ne sme mo pa prez reti oko li šči ne, da se za sprejemanjem novega imena v Italiji skrivajo finančni interesi, saj so tako s stra ni de že le FJK kot z mi nis -trstva za kmetijske politike bila nakazana precejšnja denarna sredstva za promocijo novega imena.« Ali je pozornost okoli afere tokaj privedla do povečanja prodaje vina, smo povprašali Roberta Komjan-ca, vinarja, ki skupaj z drugimi člani družine upravlja vinogradniško podjetje na Jazbinah. »Opažam, da se je povpraševanja po tokaju v zadnjih letih predvsem s strani kupcev iz osrednje Italije ter Avstrije in Nemčije povečalo, kar me seveda veseli,« je povedal Komjanc ter o petkovem sklepu dodal: »S sprejeto odločitvijo se konč no lah ko oddah ne mo, saj smo bi li ne kateri vino grad ni ki v tem času do zadnjega prepričani, da bomo zaradi notranjih zdrah med tistimi, ki so še vedno vztrajali pri ohranitvi imena Tocai Friulano in onimi, ki so se odločili za Friulano zašli v slepo ulico. Možnost uveljavitve imena Bi an co bi lah ko bi la pogub na, saj ni -ma nikakršne povezave z območjem ozi roma teritorijem na katerem vino pri de la mo.« Je torej nesrečno poglavje toka-ja zaključeno, smo še povprašali Komjanca. »Mislim, daje zadeva zdaj le jas nej ša. Pro izvajal ci vina še ved -no cmok tež ko požira mo predvsem zato, ker so v vsem tem času pris toj -ne politične in institucionalne sredine zamujale pri sprejemanju učinkovitih zaščitnih ukrepov. Priziv na Evropsko sodišče pa so prepozno vložili. Preveč je še nepojasnjenih, skoraj absurdnih zadev kot tudi interpretacij sprejetih zakonov. Na primer ta, da v ZDA vino grad nik lah ko pri de la svoje vino iz sorte tokaj in ga na Evropsko tržišče prodaja z imenom Tocai Friulano,« je zaključil Komjanc. Vanja Sossou Na Vrhu in v Števerjanu tradicionalni koledovanji Na Vrhu in v Števerjanu bodo danes obnovili starodavni običaj koledovanja. Števerjanski Gašper, Miha in Boltežar bodo krenili na pot ob 11. uri po maši v župnijski cerkvi, obiskali pa bodo vse domačije. Na Vrhu se bodo fantje zbrali na sedežu društva Danica, startali pa bodo okrog 13. ure. Obhod bo trajal do mraka, zaključil pa se bo z večerjo na sedežu društva Danica. V Stražicah »pignarul« V Stražicah bo danes ob 19.30 zagorel tradicionalni »pignarul«. Praznovanje, na katerem bo igral pihalni orkester Goriška Brda z Dobrovega, že več let prireja okrožni svet Stražice v sodelovanju z okrožnima svetoma Podgora ter Pevma, Štmaver in Oslavje. Delovali bodo dobro založeni kioski s »panetonom«, kuhanim vinom, toplo čokolado in drugimi dobrotami. Športna dvorana buri duhove Predlog tržiškega občinskega odbornika Micheleja Luiseja, po katerem bi bilo treba zgraditi novo športno dvorano s tri do pet tisoč sedeži, ki bi služila potrebam celega tržiškega mestnega okrožja, je naletela na različne odzive. Luise je po srečanju z občinsko komisijo za šport menil, da je prišel čas za načrtovanje športne palače, v kateri bi lahko poleg tekem prirejali tudi koncerte in druge prireditve. Po njegovih besedah bi moral novi objekt služiti potrebam celotnega tržiškega mesta okrožja, ravno zato pa ni nujno, da bi ga zgradili na območju tržiške občine. Luise je tudi podčrtal, da si bo prizadeval za prenovo že obstoječih objektov v Tržiču. »Končno politik, ki mu je šport pri srcu. Soglašam s potrebo po gradnji nove strukture z dva ali tri tisoč sedeži, ki bi služila celemu okrožju,« je povedal pokrajinski predsednik federacije FIP Lucio Foschian. Pozitivno je ocenil predlog tudi predsednik društva Falconstar Sal-vatore Palermo, ki ima košarkarsko ekipo v B2 ligi, gradnji novega objekta pa nasprotuje predsednik rekreacijskega društva Fincantieri Carlo Fucile. »Tako mogočna športna palača ni potrebna, kot je že povedala tudi konzulta za šport. Bolj pomembna so popravila obstoječih objektov, ki ne odgovarjajo potrebam uporabnikov,« pravi Fucile. Vizintin na Radiu Gorizia 1 Doberdobski župan Paolo Vizintin bo jutri med 9. in 11. uro gost radijske oddaje Radia Gorizia 1 (fm 103.800-91.700) »Parliamone«. Novinar Alessandro Bon-fanti se bo z županom pogovarjal o projektih občinske uprave v letu 2008. doberdob - Praznik 75-letnikov Vesel jubilej S pesmijo so nazdravili in se skupaj spominjali zlatih časov Doberdobski 75-letniki v cerkvi sv. Martina 75-letniki iz doberdobske občine so se pred časom srečali, da bi skupaj nazdravili visokemu življenjskemu jubileju. Najprej so se jubilanti zbrali pri maši, ki jo je v cerkvi sv. Martina v Doberdobu daroval Ambrož Kodelja. Duhovnik je nagovoril 75-letnike in jih pozval, naj se zahvaljujejo dobremu Bogu, ker so do segli tako visoki ju bi -lej, čeprav se v srcu počutijo mladi. Ju- bilanti so se spomnili tudi na soletni-ke, ki jih ni več. Po maši so se napotili na večerjo v gostilno Pri Drejčetu; skupaj so nazdravili in zapeli slovensko pesem »Koliko kaplic toliko let«, zatem pa je sledila večerja in tekli so spomini na pretekle zlate čase. Jubilanti so veseli in zadovoljni zaključili večer z upanjem, da bi se še kdaj tako prijetno sre čali. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 6. januarja 2008 1 1 lokve - Nekoč dobro obiskano smučarsko središče je včeraj samevalo Lokve plačujejo davek globalnemu segrevanju Snega na smučišču za vzorec - V Ledeni jami so ostali le še kamenje in pesek Čeprav je že januar na Lokvah, to zimo še ni zapadlo dovolj snega za smučanje, tek na smučeh ali sankanje. Včeraj je bilo nekdanje goriško smučarsko središče, kjer so svoj čas delovale tri vlečnice in se je od jutra do večera trlo ljudi, ovito v gosto meglo. Restavracija Paradis je bila zaprta, na parkirišču ni bilo enega samega avtomobila. Po pobočju, kjer je bilo snega le za vzorec, pa še ta je bil zaradi temperature nad ničlo in rahlega pršenja dežja zoprno plundrast, so se po kratki, le nekaj deset metrov dolgi sankaški progi iz umetne mase podili trije fantiči. Zelo so bili veseli, ker sem prišel s psom, ki jim je vsaj za nekaj minut popestril sicer skrajno dolgočasen in turoben dan. V turistični pisarni, majhni leseni kolibi sredi praznega parkirišča, sem slučajno naletel na predsednika društva Planota Borisa Kanteta, ki je povedal, da so vsi načrti o obnovi smučišča in o umetnem zasneževanju obstali. »Na smučišču se tri leta ni naredilo nič. Lani je bil sicer objavljen razpis za dokončanje zemeljskih del, a do konkretizacije ni prišlo. Tudi koncesija za upravljanje s smučiščem ni bila podeljena nikomur,« je povedal Kante. Pred četrt stoletja smo mulci v vrstah čakali na vlečnico in se podili po belih strminah. Marsikdo je na Lokvah prvič stal na smučeh. Tam so potekali športni dnevi in šole v naravi. V hotelu Poldanovec, kije danes le še nesrečna podrtija, je bila vedno gneča. Ja, očitno je tudi na Lokvah že čutiti posledice globalnega segrevanja. V Veliki ledeni jami, do nedavnega eni od glavnim turističnih atrakcij na Trnovsko-banjški planoti, kjer je bilo mogoče še pred nekaj leti ob vsakem letnem času najti led, ki so ga v preteklosti izvažali celo v oddaljeni Egipt, so ostali le še kamenje in pesek. Po besedah Borisa Kanteta zima že lani ni bila kaj prida, saj je bilo mogoče smučati oziroma sankati le pet tednov. Da ne bi bili odvisni le od »alpskega« smučanja so že pred leti na Mali Lazni in v bližnji okolici uredili tudi več kilometrov tekaških prog, a kaj ko tudi tam primanjkuje snega. »Z novogoriško občino smo tudi letos dogovorjeni, da bo pokrila stroške za urejanje tekaških prog, a dokler ni snega, ni kaj urejati,« je še povedal Kante in dodal, da so bile kljub pomanjkanju snega nočitvene kapacitete na Lokvah med božično-novoletnimi prazniki polno zasedene. Poudaril je tudi, da je prenočišč zaenkrat dovolj, saj lahko na Lokvah prespi okrog sto ljudi, večji problem pa Po progi iz umetne mase so se včeraj podili trije fantiči FOTO N.N. je s tem, kaj obiskovalcem ponuditi. Po njegovem mnenju so na planoti trenutno bolj zanimivi drugi kraji, npr. Loko-vec, Čepovan, Grgarske Ravne in Banj-šice, Lokve pa stagnirajo. Ob nedeljah, ko imajo tradicionalno tržnico, na kateri ponujajo sire, zelenjavo in podobno, se še oglasi nekaj gostov, sicer pa je obiskovalcev precej manj kot nekoč. »Tudi poletne sezone niso več tisto, kar so bile. Včasih so se hodili ljudje iz doline v vročih poletnih mesecih množično hladiti na planoto, v zadnjih letih, ko so postale klima naprave nekaj vsakdanjega, pa ni več tako,« je še dodal Kante in izrazil prepričanje, da bo treba nujno najti neke nove programe in vsebine, ki bodo pritegnile obiskovalce. Na planoti stavijo predvsem na pred kratkim odprt zeliščni center v Grgarskih Ravnah, Lokve pa naj bi s časom postale predvsem spalno turistično naselje in izhodišče za sprehajalce, pohodnike in gorske kolesarje oziroma neke vrste baza za okoliške turistične destinacije. Nekdanji hotel Poldanovec, ki ga je treba temeljito obnoviti oziroma porušiti in na novo zgraditi, je kupilo novogoriško podjetje Euroinvest, tudi restavracija Paradis, ki je bila včeraj zaprta, je v njihovi lasti, o tem kaj in kdaj nameravajo na Lokvah urediti pa včeraj na nesrečno zapuščenih in v meglo ujetih Lokvah ni bilo mogoče izvedeti. Nace Novak tržič - Peti koridor »Župani naj zahtevajo razpoložljive načrte« Okoljevarstveniki tržiškega krožka Green Gang, ki je vključen v zvezo Legambiente, opozarjajo, da se bodo v prihodnjih dneh številni krajevni upravitelji sestali z deželnim odbornikom Lodovicom Sonegom, da bi se z njim pogovorili o petem koridorju. Okoljevarstveniki zato pozivajo vse župane, naj na srečanju od odbornika zahtevajo, da jim izroči vso dokumentacijo o načrtovanju hitre železniške povezave. Ob tem člani krožka Green Gang opozarjajo, da so v osnutku evropskega programa javnih del za obdobje 2007-2013 vključene zanimive postavke; po njihovih besedah bo Evropa do leta 2013 namenila 24 milijonov evrov za načrtovanje enega odseka trase med Ronka-mi in Trstom, za študijo na trasi med Divačo in Trstom pa bo šlo dodatnih 53 milijonov evrov. Okoljevarstveniki opozarjajo, da v programu ni niti en evro namenjen začetku gradbenih del, zato pa pozivajo občine, naj ne podpišejo protokola o petem koridorju, ki ga pravkar pripravlja dežela. »Brez vse razpoložljive dokumentacije o petem koridorju dokumenta ne gre podpisati,« pozivajo okoljevarstveniki župane. sovodnje - Kulturno društvo priredilo izlet v München Plavolase natakarice zamenjala azijska dekleta Sovodenjski izletniki v Münchnu štandrež - Maks in Nada Nanut slavila zlato poroko Praznično presenečenje Klančarji so jima postavili pred domom pisano okrašeni slavolok iz bršljana Včeraj sta srečnih 50 let skupne življenjske poti slavila Maks in Nada Nanut iz Štandreža. Ni ga pravega Štandrežca, ki bi »zlatega« para ne poznal. 74-letni mož in 73-letna žena sta namreč še pred poroko v središču vasi odprla trgovino, ki sta jo vodila več desetletij. Market v ulici sv. Mihaela v Štandrežu je pred petnajstimi leti prevzel sin Loris, še danes pa slišimo marsikaterega Klančarji med pripravo slavoloka BUMBACA vaščana, ki pravi, da kupuje »pri Maksu«. Ob praznični priložnosti so prijatelji s Klanca in uslužbenci marketa pripravili zla-toporočencema prijetno presenečenje. Klančarji so se zvečer zbrali in pripravili tradicionalni »prtun«. Poročni slavolok z bršljanom, košem rdečih nageljnov in pisanimi okraski so nato postavili pred vhod v Maksovo in Nadino stanovanje v ulici sv. Mihaela. Kulturno društvo Sovodnje že nekaj let ponuja tako svojim vaščanom kot vsem ostalim prijateljem decembrski predbožični izlet v nemško govoreče kraje v osrčju Alp. V prejšnjih izvedbah so Sovodenjci ob solsticiju ali advent-nem času že obiskali Avstrijo in Južno Tirolsko letos pa so se napotili v München, prestolnico Bavarske. Dvodnevnega avtobusnega izleta med 15. in 16. decembrom s kratkim dopoldanskim postankom v avstrijskem Oberndorfu se je udeležila skupina dvainpetdesetih izletnikov, ki so kljub omejenemu času v brezhibni, skoraj profesionalni organiziranosti potovanja okvirno okusili München in se za kratek čas prepustili njegovemu utripu. Zgodovinsko jedro mesta, ki leži v neposredni bližini reke Isar, je bilo v predprazničnih dneh masovno oblegano. Glavne mestne ulice ob gotskih, romanskih in klasicističnih palačah bogatijo številne božične tržnice, ki mimoidočim ponujajo vse mogoče. Kljub vsemu pa, če pazljivo gledamo po stojnicah, še najdemo kaj tipičnega kot so slastne slane preste v obliki srca, ki jim Nemci pravijo »brezel« ali novoletne slamnate okraske in igrače iz lesa. Pristen je seveda tudi vonj po pečenih belih klobasah »weisswurst« in kuhanem vinu, ki se širi na okrog. Povsem kaotično je v številnih do kraja natrpanih veleblagovnicah, kjer je FOTO IGOR SKORJANC mogoče zaznati vso moč konzumizma. Pivo varstvo je za München in njegovo okolico pomembna gospodarska dejavnost istočasno pa predstavlja pivo še občuten folklorni motiv, na katerega so Bavarci izredno ponosni. Tudi sovodenjski izletniki so zato vstopili v eno največjih mestnih pivnic HB, se ob vrču piva in družbi drugih turistov prepustili glasbi muzikantov in prepevanju zdravic. Če pa si za trenutek pogledal na okrog, si opazil posledice glo-balizacije. V zakulisju kuhinje dela četa »azijskih Nemcev«, plavolase natakarice so zamenjala azijska dekleta. Bavarska zvezna dežela ima kljub temu do nezakonitega priseljevanja togo, nepropustno politiko. Da si v mestu, ki velja za evropskega finančnega in gospodarskega giganta pa te prepriča sedež avtomobilske tovarna BMW. Prav pred nekaj tedni so v kompleksu tovarne v olimpijski vasi v predmestju Münchna odprli novo večnamensko zgradbo BMW Welt. Zgradba je iz arhitektonskega vidika odraz najsodobnejše tehnologije in oblikovalstva, krepko usmerjenega v tretje tisočletje. Kako pa mesto s svojo pestro kulturno-umetniško ponudbo in univerzo doživljajo Mtachenčani, so sovodenjski izletniki povprašali svojega vodiča »Tu se dogaja ogromno stvari; zgodi pa se, da ti vse uhaja med prsti in ste ti zdi, da se nič ne dogaja,« je odgovoril vodič. (VaS) 1 2 Nedelja, 6. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iSKfcl^r SMEM, na xjstlrt vseh niz veseloiger ljubiteljskih odrov NEDELJA, 13. JANUARJA, OB 17. URI Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Marc Camoletti BOEING BOEING Režija: Gorazd Jakomini NEDELJA, 20. JANUARJA, OB 17. URI Gledališče Toneta Čufarja -Jesenice Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA Režija: Emil Aberšek TOREK, 29. JANUARJA, OB 20. URI NATEČAJ MLADI ODER -NAGRAJEVANJE Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske ČETRTEK, 31. JANUARJA, OB 20.30 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Carlo Goldoni PRIMORSKE ZDRAHE Režija: Jože Hmvat PREDSTAVE BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ V GORICI Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Novoletni Koncert 6. Januarja 2008, ob 18.00 uri K.C. LOJZE BRATUŽ v Gorici Kvintet Piazzolleky iz Maribora Vljudno vabljeni člani, stranke in prijatelji Občina SOVODNJE OB SOČI vabi na tradicionalni NOVOLETNI KONCERT danes, nedelja 6. januarja, ob 18. uri v občinski telovadnici nastopa ansambel GAŠPERJI S pokroviteljstvom Kmečke banke Banca di Cividale Spa [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481-790338. DEŽURNA LEKARNA VŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. ~M Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 048120678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU vabi za abonma »Sipario Musica« »Sipario Prosa«: 17. januarja »L'Al-varo« (Molière); »Sipario Ragazzi« H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 (vsako nedeljo ob 16. uri) 13. januarja »Haensel e Gretel«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 14. in 15. januarja 2008 »L'uo-mo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja 2008, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 15.00 - 17.50 - 21.30 »Lussuria«. Modra dvorana: 16.00 - 17.50 »Bee Movie«; 20.00 - 22.15 »Leoni per agnelli«. Rumena dvorana: 17.50 »Irina Palm«; 15.45 - 20.00, 22.15 »Halloween: The beginning«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.00 - 22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.20 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Bee Movie«; 20.00 - 22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Irina Palm«. NOVA GORICA: 19.00 »Elizabeta: zlata doba«; 21.00 »Žaga 4«. fl Razstave NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI v Redipulji bo še danes, 6. januarja 2008 na ogled fotografska reportaža z naslovom »Sentieri di Pace«. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. OBČINSKA GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo do 17. februarja na ogled razstava »IM02 -L'immagine sottile«; od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481494369. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SV.GORI bo še danes, 6. januarja 2008 med 10. in 18. uro na ogled razstava jaslic. S svojimi eksponati se predstavljajo ljudski umetniki iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Na ogled so tudi skupinski izdelki šolskih otrok OŠ iz Romjana in OŠ J. Abram iz Pev-me. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; razstavo so naslovile Opus Est... Odprta je ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo na ogled do 14. januarja 2008 multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja 2008 na ogled razstava »Abitare il Settecen-to«. Ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja 2008 na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo še danes, 6. januarja 2008 na ogled razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906); med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. V SPOMIN ALEKSANDRINKAM je naslov razstave, ki bo na ogled še danes, 6. januarja 2008, med 14. in 16. uro v Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino. ~M Koncerti ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD Jadro prirejata tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Pel bo mešani pevski zbor Fran Venturini iz Domja (Dolina pri Trstu) pod taktirko zborovod-kinje Cinzie Sancin. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici od 7. do 30. januarja 2008. SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja 2008. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v ul. Bro-lo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole pa bodo starši dobili na srednji šoli Ivana Trinka od 7. januarja 2008 dalje. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) od 7. do 30. januarja 2008. S Izleti MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja 2008; informacije in vpisnina na tel.: 328-2580940 (Maja) PD NOVA GORICA, dne 12. januarja 2007 vabi na kondicijsko zelo zahteven nočni pohod - iz Prtovča čez Poden na vrh Ratitovca. Po počitku nadaljevanje poti proti Dražgošem, kjer je predviden prihod v nedeljo ob 11. uri. Predvidevamo organiziran prevoz, izlet organiziran skupaj s PD Tolmin. Vodi Simon Gorjup, ki daje tudi podrobnejše informacije. (GSM 031-344967). Sestanek z udeleženci v četrtek, 10. januarja ob 18.15 uri na sedežu društva. SPDG prireja za člane tečaje alpskega smučanja in deskanja, poldnevne in celodnevne. Tečaji bodo potekali 17. januarja, 10. 17. in 24 februarja pod vodstvom društvenih učitelje. Organiziran bo avtobusni prevoz. Vpisovanje samo na društvenem sedežu 10. januarja od 19.30 do 20.30 ter 14. in 17 januarja med 17. in 19. uro. Informacije (Danja) 0481-536104, (Loredana) 338-5068432 ter (Marta) 0481-22164. Z3 Obvestila DRUŽBA se dobi danes, 6. januarja, ob 13. uri. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo do 6. januarja 2008 zaprta. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazio-ni@coronini.it«. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unità 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija). Podrobnejše informacije na sedežu društva (tel/fax 0039-0481-884037)ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481-884909, mobi 0039-339-5720418, e-mail andrej-kah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160, mobi 0039338-7812271) in Filipu Hledetu (mo-bi 0039-329-0744269). TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu »B.U.R.« (dne 19. decembra 2007). Vsakdo bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta. TRADICIONALNI PIGNARUL, ki ga prirejajo rajonski sveti za goriške Stražice, Podgoro ter Pevma-Šmaver-Oslavje, bo danes, 6. januarja, z začetkom ob 19.30 na travniku med ulicama Bauzer in Kocjančič. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za četrtek, 10. januarja 2008 sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20.00 uri. Prireditve KD JEZERO Modra's galerija vabi v soboto, 12. januarja, ob 19. uri na odprtje slikarske razstave Salvatoreja Pudduja »Peresa«. KD JEZERO Modra's galerija vabi v sredo, 9. januarja, ob 20.30 na predvajanje filma The illusionist. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 7. januarja, od 16.30 do 18. predavanje z naslovom »Esperienze di premorte«. Večer bo povezoval Carmela Gerin. V CERKVI SV. IVANA v Gorici bo danes, 6. januarja 2008, ob 10. uri maša pri kateri bodo sodelovali otroci. Po maši bo v sosednji dvorani F. Močnik ogled diapozitiv o tekmovanju v jaslicah in igrica Franke Ferletič z naslovom Zimska zgodba v izvedbi otrok, ki se v duhovniji pripravljajo na prejem zakramentov. 0 Mali oglasi PRODAM suha gozdna drva akacije in hrasta z dostavo na dom; tel. 0481390238 ob uri obedov. V GORICI v ul. Duse 28 oddajamo stanovanje v najem; tel. 338-1797566. Pogrebi JUTRI V GORICI: 8.30, Annamaria Planiscig iz kapele doma za starejše občane Villa S. Giusto (Gorica) v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 10.00, Loretta Orsolini iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkvi in na pokopališču v Stražicah; 12.00, Luigi Lutman iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi na Sveto-gorski ulici in v Videm za upepelitev; 11.30, Nino Bressan iz goriške splošne bolnišnice (11.00) v cerkvi sv. Duha v Gradišču in v Spineo za upepelitev. JUTRI V ROMANSU: 14.30, Alessandro Cabas iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Ettore Moro Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Palkišče, 6. januarja 2008 EDELJSKE Nedelja, 6. januarja 2008 ^ APrimorski r dnevnik M Državna meja med Italijo in Jugoslavijo v povojnem obdobju ni bila samo črta razmejitve med dvema državama, temveč tudi ločnica dveh različnih političnih sistemov, ki sta v svetovnem merilu tekmovala za prevlado in oblast. Italijanska državna meja je bila hkrati meja vojaškega pakta Nato in zato še posebej zavarovana z vojaškimi objekti in številnimi kasarnami, podobno je bilo tudi na jugoslovanski strani. Meja je bila skoraj her-metično zaprta. Na jugoslovanski strani so jo stražili vojaki, ki so streljali na vsakogar, ki je želel ilegalno prestopiti mejo - in teh je bilo v tistih letih veliko. V obdobju formalnega obstoja STO (1947-1954) je za prebivalce, ki so imeli stalno prebivališče na območju STO, čez de-markacijsko črto med obema conama bil mogoč, čeprav otežen prehod meje z osebno izkaznico. Z uveljavitvijo Londonskega memoranduma leta 1954 pa je bila ta pravica ukinjena, saj se je razmejitvena črta po jugoslovanskem tolmačenju spremenila v državno mejo. Na osnovi Londonskega memoranduma je bil leta 1955 sprejet Videmski sporazum o maloobmejnem prometu, ki je uvedel olajšave za prebivalce v 10 do 15 kilometrskem obmejnem pasu vzdolž celotne državne meje med Jugoslavijo in Italijo. Na osnovi Videmskega sporazuma iz leta 1955 je bilo na državni meji med Jugoslavijo in Italijo postopoma urejenih 52 mejnih prehodov na kopnem ter 6 prehodov na morju, na katerih so lahko imetniki prepustnic prehajali državno mejo. Odprtje državne meje leta 1955 je pomenilo za ljudi vzdolž nje, zlasti na slovenski strani, veliko olajšanje, čeprav so bili v začetku dovoljeni le 4 prehodi mesečno. Znanci in sorodniki so se pričeli obiskovati in obnavljati vezi, ki so bile dolga leta prekinjene. Otoplitev odnosov med blokoma je v letu 1974pripeljala do podpisa Helsinške listine, ki je vsebovala tudi določilo, da so obstoječe državne meje v Evropi nespremenljive in dokončne, kar je veljalo tudi za jugoslovansko- italijansko državno mejo, ki jo je Italija, zlasti na območju bivšega Svobodnega ozemlja, imela za začasno. Neposredna posledica te listine so bili Osim-ski sporazumi, ki so med drugim določili tudi potek meje med državama. Osimski sporazumi so ustvarili bolj sproščeno vzdušje ob državni meji, razen na Tržaškem. Pogostejši so postali uradni stiki med občinami ob meji in povečalo se je sodelovanje v kulturi ter športu. S prepustnico je bilo dovoljeno neomejeno prestopati mejo. Ugodnosti, ki jih je nudil Vi-demski sporazum, so pomagale izboljšati življenjski standard ljudi, zlasti na slovenski strani meje. Politiki so pričeli uporabljati frazo, da je to »najbolj odprta meja v Evropi«. Podpis Osimskih sporazumov, kot pretveza pa še zlasti predvidena ustanovitev proste industrijske cone na Krasu, je povzročil pravi politični potres v Trstu. Nastalo je protiosimsko gibanje Lista za Trst, ki je odločno nasprotovala coni na Krasu. V ozadju tega gibanja pa je bilo nasprotovanje vsebini Osimskih sporazumov, ki so dokončno določili mejo med dvema državama. V teh letih je Trst trgovsko cvetel. Za množice Jugoslovanov je Trst postal osrednje nakupovalno središče, ki so v Trst prinašale ogromne količine denarja. Ta trgovinski »boom« pa je najbrž deloval na Trst negativno, saj ga je razvojno uspaval, kar se je pokazalo z gospodarsko krizo, ki jo je v Trstu povzročil razpad Jugoslavije. Celoten sektor, ki je bil vezan na mejo, (mala trgovina, špediterji, prevozniki) se je drastično zmanjšal ali celo izginil. Ni bilo podjetniškega prestrukturiranja. Mala trgovina tako v Gorici kot v Trstu izumira, ker so ob meji na slovenski in italijanski strani nastali veliki trgovinski centri. Z razpadom Jugoslavije in ustanovitvijo nove države Slovenije z demokratično ureditvijo je bila odstranjena ideološka pregrada; razpad Sovjetske zveze pa je odstranil grožnjo vojne nevarnosti. To je pomenilo na italijanskem obmejnem prostoru znatno zmanjšanje prisotnosti vojaških sil, pa tudi obveščevalnih služb. Vojaške enote, ki so v obdobju Jugoslavije stražile celotno državno mejo, je zamenjala slovenska policija, ki pa je bila prisotna samo na mejnih prehodih. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004je bila odpravljena tudi carinska kontrola na meji. 1. januarja 2007 je Slovenija sprejela enotno evropsko valuto evro, ki je poenostavila blagovno menjavo in nakupe. Zadnje dejanje v tem zgodovinskem procesu odpiranja meje se je pravkar zgodilo 21. decembra 2007, ko je bila Slovenija vključena v schengensko območje, kar je odpravilo policijsko kontrolo dokumentov na državni meji in sprostilo pretok ljudi, brez mejne kontrole znotraj tega območja. Državna meja je postala v celoti odprta, tudi izven mejnih prehodov. Povojni tok dogodkov je k sreči tekel v smeri vedno večje odprtosti državne meje, do končne ukinitve kontrole. K odpiranju državne meje so bistveno prispevali prebivalci obmejnega območja, ki jih je meja utesnjevala, s svojimi zahtevami po dovoljenju za večje število prehodov s prepustnico, kasneje še po podaljšanju časa odprtja mejnih prehodov, po razširitvi območja veljavnosti Videmskega sporazuma ter po povečanju dovoljenega zneska denarja in blaga. Poleg velikega pretoka prebivalcev čez državno mejo, so k odpiranju meje bistve- no prispevale obmejne občine, ki so s številnimi čezmejnimi stiki in pobratenji rahljale državno mejo. Dragocenost Videm-skega sporazuma je bila tudi, da je omogočil tesnejše sodelovanje obeh manjšin z matičnima narodoma in s tem okrepil vlogo in narodnostno zavest obeh manjšin. Odprava kontrole na državni meji bo imela dolgoročne pozitivne posledice, zlasti na obmejnem območju. Neučakani pa bi bili in preveč bi pričakovali, če bi mislili, da se bo z odpravo kontrole čez noč spremenilo življenje ob meji. Veliko je v obeh narodih usedlin zgodovine, ki so v ljudeh pustile nezaupanje in zato bo potreben daljši čas za tesnejše in enakopravno povezovanje obmejnega prostora. To oviro lahko odpravijo le medsebojna srečanja in vezi med ljudmi. Z različnimi oblikami sodelovanja se bodo počasi ustvarjali novi, normalni čezmejni odnosi in povezovanja v uresničevanju skupnih načrtov. Za sporazumevanje in ustvarjanje prijateljstev pa je pomembno znanje jezika soseda. Glede tega je dragocena misel deželnega odbornika Antonaza, ki je na konferenci Sapeva poudaril potrebo po učenju slovenskega jezika na italijanskih šolah v obmejnem prostoru in italijanskega na šolah v Sloveniji. Trst je v preteklih letih, kar deloma velja tudi za današnji čas, vodil do sosednjih občin v Sloveniji, zlasti do Kopra, dokaj zaprto politiko. Tudi na slovenski strani na tem območju ni bilo izraženega veliko interesa za poglobljeno sodelovanje. Nesodelovanje na političnem področju pa je vplivalo tudi na sodelovanje na ostalih. Odnose še vedno obremenjuje ezulsko vprašanje in nasprotovanje nekaterih strank desne sredine večjemu sodelovanju. Kot primer naj navedem manjše demonstracije proti vstopu Slovenije v EU pred slovenskim konzulatom v Trstu in polemiko okrog obiska tržaškega župana Dipiazze v Sežani, ko so desne stranke v občinskem svetu nasprotovale temu obisku. Za razliko od Trsta je občina Gorica razvila celo vrsto oblik čezmejnega sodelovanja, ki je naletelo na odmevnost tudi v širšem evropskem prostoru. Vendar se bo tudi tu brez dolgoročnih skupnih usklajenih programov to sodelovanje izčrpalo in ostalo na nivoju vljudnostnih obiskov. Tak skupni program je bila ideja o ustanovitvi manjše evroregije, ki bi lahko dala goriškemu prostoru nov zagon, a je žal zamrla. Potrebno je poudariti, da dežela FJK že vrsto let vzdržuje tesne, prijateljske odnose z Republiko Slovenijo, ki se kažejo v institucionalnih oblikah sodelovanja, kot je stalna komisija za razvojno sodelovanje v okviru katere deluje več omizij ( za manjšinska vprašanja, za znanost in tehnologijo, za energetiko, za evroregijo, za zdravstveno varstvo, za promet, za gospodarsko dejavnost). Ta komisija deluje že vrsto let, še iz časov Jugoslavije, ne glede na politične stranke, ki so na oblasti v FJK ali Sloveniji. Na tem območju se srečujejo različni Trst in njegove možnosti po odpravi schengenske meje Jože Šušmelj* geopolitični sistemi in interesi. Interes Italije je povezati pristanišča severnega Jadrana v enotnejši sistem, ki bi postal bolj konkurenčen pristaniščem v Nemčiji in na Nizozemskem. Interes Slovenije je tudi povezovanje z Nemčijo. Zlasti Bavarska ima velik interes, da se tesneje poveže z Luko Koper. Upravljanje pristanišč je v Italiji drugače urejeno kot v Sloveniji. V Italiji upravlja pristanišča javna uprava, v Sloveniji pa podjetje. Ta razlika je zelo pomembna pri gospodarskem pristopu in dogovarjanju. Pomemben je tudi geostrateški interes Slovenije. Za Slovenijo je Luka Koper bistvenega strateškega pomena, za Italijo je Trst eno izmed pristanišč. Pristanišči se dogovarjata za skupne nastope na trgih Azije, kar bi lahko bil prvi korak k tesnejšemu sodelovanju. Tako za Trst kot tudi za Koper je pomembna izgradnja 5. transportnega koridorja - železnice visoke hitrosti, ki naj bi preusmerila promet iz cest na železnico, pa tudi povečala pretok blaga, kar je zlasti v prid pristaniščem. Obema pristaniščema bi z moderno železniško povezavo odprla zaledje in jima ga približala. V letu 2008 bo tudi zgrajena avtocesta med Mariborom in madžarsko državno mejo, kar pomeni da bo se bo znatno skrajšal čas potovanja med madžarsko in italijansko mejo prek Slovenije, ter znatno povečal tovorni promet na tej prometnici. Če se hoče Trst razvijati, nima druge alternative kot gledati in se odpreti proti vzhodu in tu izkoristiti svoje prednosti ter večkulturni značaj mesta, ki izhaja iz njegove zgodovinske preteklosti. Giorgio Pressburger je v Corriere della Sera 27. oktobra 2007 zapisal, da bo Trst po odpravi schengenske meje iz obmejnega mesta na periferiji postal center. Iz geopolitičnega vidika ima Trst vse možnosti, da postane pomembno urbano središče Mitteleurope. Vendar sta geopolitični vidik in lega Trsta sicer važna predpogoja in prednost ob predpostavki, da za tem stoji močna intelektualna, znanstvena in podjetniška struktura, ki zna razumeti in izkoristiti te prednosti in s svojimi dejavnostmi postati center širšega območja. Trst pa je šibak na področju podjetništva in logistike. Uveljavlja se v evropskem in svetovnem merilu z znanstveno - raziskovalnimi inštituti, s sin-hrotronom, na področju teoretične fizike in biofizike. Na to kaže tudi predlog Evropske unije, da bi bil v Trstu eden izmed evropskih centrov za inovacije in tehnologijo, kar bi bilo pomembno tudi za Slovenijo. Pomemben steber Trsta je pristanišče, ki z novo, dinamično upravo skuša nadoknaditi zaostanek in mu dati novo vsebino in razvoj. Prednosti Trsta so tudi v kvaliteti življenja, kar je v današnjem času zelo pomembno in privlačno za mlade raziskovalce in tudi za poslovneže. Ali bo bodoči razvoj Trsta šel v smeri razvoja dveh nosilnih stebrov - eden naj bi bil pomemben znanstveni raziskovalni pol, v okviru katerega bi deloval tudi evropski znanstveno raziskovalni center, drugi pa pristaniška dejavnost, ki naj bi s 5. koridorjem dobila nov pospešek v razvoju - bo pokazala prihodnost. Ne glede na današnjo nepovezanost med Koprom in Trstom bodo svetovni procesi globalizacije in integracijski procesi znotraj EU vedno bolj silili v povezovanje in iskanje skupnih sinergij, kar bo privedlo do oblikovanja čezmejnega širšega metropolitanskega območja. Podobnim procesom bomo najbrž priča tudi v sodelovanju med Gorico in Novo Gorico. Ne glede na odpravo policijske kontrole na državni meji, bodo državne meje tudi v bodoče predstavljale moteč element in oviro v skupnem razvoju. Ovira za čez-mejno sodelovanje je različnost socialnih, finančnih, davčnih, pravnih in administrativnih sistemov. Razlike ostajajo ne glede na to, da fizična meja kot ovira ni več prisotna. Upajmo, da se bodo te razlike z integracijskimi procesi v Evropski uniji zmanjševale in postopoma izginile. (*Jože Šušmelj je generalni konzul Republike Slovenije v Trstu) 1 4 Nedelja, 6. januarja 2008 NEDELJSKE TEME / reportaža - Praznični potep po angleški prestolnici, med nakupi, razstavami, muzeji in parki Sreda, 26. decembra 2007 Koliko prebivalcev šteje London? Nekoč so me v šoli učili, da jih je 7 milijonov, ampak od takrat je minilo že pol stoletja. Sedaj jih je verjetno več, ampak podatki so odvisni od tega, kaj vse šteješ k Londonu. Tako, kot to velja za vsako velemesto. Ampak na to številko sem se spomnil, ko sem se v zgodnji popoldanskih urah podal na sprehod po središču. Očitno se je namreč danes vseh 7 milijonov ljudi zgrnilo na nekaj središčnih ulic, tja med Hyde Parkom in Piccadillyjem; kajti 26. december je prvi dan razprodaj, dan, ki ga milijoni podanikov njenega veličanstva čaka vse leto, vsaj po današnjem navalu sodeč. Ponekod morajo red vzdrževati varnostne službe: tako varnostniki v veleblagovnici Selfridges omejujejo število obiskovalcev v oddelka, ker se (raz)prodajajo proizvodi znamk Dior in Prada. Razprodaje so dobre: 50-od-stotni popust je skoraj pravilo in torbica, ki je prej veljala 800 funtov, je sedaj na razpolago za »borih« 400 funtov. Po naše 600 evrov. Praktično zastonj. Za tisti denar lahko komaj kupiš poceni pralni stroj... Pa vendar, pralnega stroja le ne bomo primerjali z zadnjim krikom mode. No, predzadnjim, saj zadnji ni na razprodaji. In kdo tako noro kupuje? Veliko je domačinov, zelo veliko pa tudi tujcev. Predvsem japonskih obrazov je na pretek. Pa ni, da so vsi Japonci. Če prisluhneš pogovorom, ugotoviš, da je pogosto pogovorni jezik angleščina. Tisto, kar so bili nekoč tujci, so danes domačini, Angleži. In nič nenavadno ni, če se v mestnem avtobusu ozreš naokrog in ugotoviš, da si edini belec. Ampak vrnimo se k razprodajam in k nakupovalni mrzlici. V razliko od nas, kjer so razprodaje v glavnem omejene na oblačila, najdeš na londonskih razprodajah vse: od nakita in pohištva do dragocenih nalivnih peres. Skratka, razprodaja je čas za nakupovanje in trgovci izkoristijo nakupovalno mrzlico, da ti ponudijo vse mogoče. Celo Foyles, največja in najuglednejša londonska knjigarna, ne zamudi te priložnosti in ti na razprodaji ponuja kopico knjig, v glavnem po preizkušeni formuli, da kupiš tri in plačaš dve. Ta teden, od božiča do novega leta, je za londonske trgovce biznis za vse leto; v teh dneh se jim nekako izravnajo računi. In dobiček. In potem je tu Hamley's, ena največjih trgovin igrač na svetu. Tudi tu razprodaje in tudi tu polno kupcev, v glavnem najmlajših v spremstvu staršev, da se že v otroških letih privadijo razprodajam. Vsaj letos je še tako. Kako dolgo bo to trajalo, je seveda dobro vprašanje. Tu nam priskoči na pomoč londonski Times, ki je izšel tudi danes. Ker je božič za novinarje dan kislih kuma- Faraon y cesa Angleži v dolgih vrstah pred trgovinami in zgodovinskimi razsta tr. ric, kar z drugimi besedami pomeni, da si morajo izmisliti kar nekaj novic, ker se pač nič ne dogaja, namenja ta elitni angleški dnevnik kar nekaj strani nakupom in vsemu, kar je z nakupi povezano. Tako izvemo, da 3,5 milijona Angležev kupuje po internetu, kar je, denimo, veliko več od tistih, ki redno zahajajo k (anglikanski) maši: samo 2,7 milijona. Ampak Times napoveduje, da bo leta 2018 polovica vseh nakupov potekala po internetu in to naj bi veljalo tudi za razprodaje. To so menda preizkusili letos prvič in kaže, da je bilo zelo uspešno. Vendar pa Times, če ostanemo pri nakupih, ponuja še vrsto drugih informacij. Recimo seznam najbolj nekoristnih božičnih daril: pulover, modne spodnje hlačke, navigator z glasom premiera Gordona Browna in zbirko TV nadaljevank. Poleg tega je tu še drug seznam: kaj so največ kupovali ljudje z ukradenimi kreditnimi karticami na božični dan: na prvem mestu Applov iPod, nato pa ure, parfumi, mobilni telefoni in elektronske igrice. Skratka, tudi z ukradeno kartico so »kupci« najprej pomislili na božično darilo. Ampak vse to je za množico, ki je prekrila središče mesta, povsem nepomembno. Prvi dan razprodaj je, in vsakdo, prav vsakdo, mora nekaj odnesti domov, da se bo pohvalil, kako ugoden je bil njegov nakup. Trgovine bodo odprte pozno v večer, za Angleže dokaj neobičajno dejstvo, dokler se ne bo živa reka iztekla iz središča in bo London, praznično okrašen, zaspal v pričakovanju jutrišnjega navala. Četrtek, 27. decembra Izberem kraj, za katerega domnevam, da ne bo gneče. V teh dneh je namreč London prepoln turistov in zato poiščem nekaj, česar še nisem videl, za kar mislim, da bi lahko bilo zanimivo in kjer verjetno ne bo dolgih vrst. Zanimanje mi vzbudi hiša, v kateri je živel sir John Soane, arhitekt, oče londonske neoklasike, projektant angleške banke, pa borze in številnih drugih poslopij cesarstva. Arhitektura mi je bila vedno pri srcu in nikoli si nisem pomišljal, ko sem imel možnost, da si kaj zanimivega ogledam. Kajti arhitektura je posebna umetnost. Soane mi je bil, priznam, popolnoma nepoznan. Tudi hiša, v kateri je stanoval in kjer je danes njegov muzej, je dokaj anonimna, na tipičnem trgu viktorijanskega dela Londona, štirio-glatem z zelenico na sredi. Le prizidek pred hišo te opozarja, da je to poslopje nekoliko drugačno, da izstopa iz klišejske anonimnosti celotnega trga. Tu ni vrste. Ko se približam vratom, mi pride naproti moški v črni obleki z rdečini našitki, ki me šepeta-je opozori, naj ugasnem mobilni telefon in naj odložim fotoaparat v vra- Stari prodajalec punčk ti za vsako posebej pove, kdaj in kako je bila narejena. tarnici. Ozrem se naokrog, pa nikjer žive duše; šepetanje je torej del formalnosti, ki jih ta hiša še vedno združuje v sebi. John Soane je živel med 18. in 19. stoletjem: rojen leta 1753, umrl leta 1837, leta, ko je Viktorija postala kraljica. Njegov oče je imel tovarno opeke in tako se je John že v otroških letih seznanjal z gradbeništvom. Hiša, ki si jo ogledujem, je res velika umetnost. Za anonimnim pročeljem se namreč skriva vrsta navidezno neurejenih sob in hodnikov, še vseh ohranjenih tako kot pred dvesto leti. Soane je namreč v oporoki hišo namenil muzeju pod pogojem, da je ne bi spreminjali. Vsak poseg vanjo bi tudi bil zgrešen, saj gre za edinstven primerek arhitekture. Soane je vdahnil tej hiši nekaj magičnega duha: steklene strehe zagotavljajo dnevno svetlobo tudi v majhnih prostorih, ogledala dajejo vtis, da so prostori večji, kot resnično so, najpomembnejše pa so umetnine, ki jih je Soane zbral, v glavnem med svojim triletnim bivanjem v Italiji. Nekatere so originalne, druge le kopije (ker je seveda navedeno), uporabljal pa jih je predvsem pri predavanjih svojim študentom. Ampak, kar je najpomembnejše, iz Rima je Soane prinesel klasično arhitekturo in je postal eden vodilnih arhitektov neoklasi-ke v svetu. Številna londonska poslop- V parku ob oblačnem in hladnem vremenu ni veliko ljudi, in tudi policista se leno sprehajata ob jezercu. ja nosijo njegov pečat. Še en dokaz, kako je bila povezana Evropa že v preteklosti in kako je različnost, ki je danes temelj stare celine, vendarle rasla iz nekih skupnih korenin. V Soanovi hiši ne najdemo samo neoklasike, najdemo tudi gotiko, pa še prvo predhodnico modernizma, zlasti v steklenih strehah. Za sladokusce pa je tu na ogled tudi veliko umetnin, med temi tri čudovite Ca-nalettove slike, med temi velika S. Maria della Salute, ki velja za eno najpomembnejših del beneškega slikarja. Poleg tega še velik sarkofag iz alabastra, iz časa faraona Setija I, 3300 let staro mojstrsko delo, še danes ena najpomembnejših egipčanskih umetnin na svetu. Ko ga je Soane postavil na to mesto, je ta dogodek počastil s tridnevnim slavjem. In, ker tu ni gneče, si lahko vse ogleduješ v popolnem miru in pred vsakim eksponatom postojiš, dokler se ga ne naužiješ. Skratka, nesluteno doživetje, ki je vredno daljšega ogleda. Petek, 28. decembra Nekoč so mu rekli Millenium dome; z ogromno kupolo se je London podal v tretje tisočletje. Tako kot veliko kolo, London eye, s katerim se popelješ na višino, odkoder lahko občuduješ mesto daleč naokoli, je bil tudi Millenium dome atrakcija, ki naj bi po letu 2000 privabljala množice turistov v angleško metropolo. Pa jih ni. Podjetje, ki ga je zgradilo, je propadlo in stavba je spremenila ime in namembnost. Sedaj se imenuje O2, v njej pa se odvijajo velike prireditve, predvsem koncerti pevcev lahke glasbe, pa kongresi, razstave in vse, kar sodi zraven. V njej je urejeno tudi veliko drsališče na ledu, ki v zimskih mesecih privablja mlade in stare. Kljub neslavni zgodovini daje vtis veličastnega arhitektonskega podviga s 100 tisoč kvadratnih metrov veliko streho iz steklenih vlaken, prekritih s teflonom. Belina, ki daje notranjosti nevsiljivo, vendar prijetno svetlobo. Mene pa je tja privabila razstava o egiptovskem faraonu Tutankhamonu. Ta faraon je ena zagonetnih osebnosti starega Egipta: ko je zasedel prestol je bil star devet let, umrl je deset let kasneje. Howard Carter, Anglež, ki je v 20.letih prejšnjega stoletja odkril njegovo grobnico, je večkrat dejal, da o njem vemo samo, da je umrl. Razstava obiskovalca popelje v čas pred tem faraonom, ko je prejšnji vla- dar, morda njegov oče Akhenaton spremenil vero in odredil, da morajo Egipčani častiti samo enega boga, Atona. Ko mu je nasledil Tutankhaton, pa se je vrnil k stari veri, torej k nebroju bogov, ki jih je bilo treba častiti. In zato si je tudi spremenil ime in postal Tu-tankhamon. Tut pomeni podoba, ankh je življenje, Amon pa je prvi bog. Tu-tankhamon torej pomeni podoba živečega boga. In tu se vključuje zagonetna figura lepe Nefertiti, Akhenato-nove žene in verjetno Tutankhamono-ve mačehe. Če k temu dodamo dejstvo, da je bil Tutankhamon star samo devet let, ko je sedel na prestol, in da so njegove izbire pogojevali številni svetovalci, ki jim odločitve prejšnjega faraona niso prijale, smo povedali skoraj vse. Gre za zgodbo, ki pušča veliko svobodo domišljiji, domnevi o tem, kdo in kako vse je vodil roko malega fantka, ki ga je usoda postavila na prestol, ko za to še ni bil zrel. To je tudi bistvo razstave. Na njej ni zelo veliko eksponatov, ni veliko umetnin, ki so povečini v muzeju v Kairu, je pa celotna zgodba, ki tega nedoraslega faraona umešča v prostor in čas, v katerem je živel. To zgodbo s svojim žametnim glasom pripoveduje Omar Sharif, kar dodaja razstavi veliko vrednost. Uro do dve, odvisno pač od gneče, sprehoda skozi antični Egipt, / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. januarja 2008 1 5 ir9 princesa ivami, Diana pa je skoraj povsem krenila v pozabo njegovo življenje in navade, ki so temeljile na prepričanju, da za silami narave stoji nekaj vzvišenega in nevidnega in da ta red zagotavlja ravnovesje na zemlji. S tem, da so te sile postavili v socialno strukturo, ki je bila podobna njihovi, so Egipčani mislili, da obvladujejo ves svet. Akhenaton jim je to iluzijo odvzel, zato je bil potreben Tutankhamon, da jo je vrnil. In nato je umrl. V hotel se vračam z avtobusom. Sedim v zgornjem nadstropju. Po stopnicah se vzpne trojica, moški in dve ženski. Temnopolti, verjetno Azijci. Sedejo v zadnjo vrsto, edino, ki je bila že prosta. Nosijo torbe z nakupljenim blagom. Naenkrat začnejo brskati po torbah, sliši se močno šumenje, in v trenutku je ves avtobus pokonci: kričanje, panika, preplah. Ni šlo za teroriste, le pokazati so si hoteli, kaj so kupili. Psihoza me preseneti in v tistem trenutku še pomislim ne, da so danes ubili Benazir Buto. Sobota, 29. decembra Zopet v nepopisni gneči, ampak ta je skoraj obvezna. Ob sobotah se Portobello road spremeni v najbolj poznano tržnico na svetu. Tu je seveda naprodaj prav vse, od sadja in zelenjave do antičnega pohištva. Ljudi je veliko, vtis pa imam, da kupujejo ma- lo. Nekoč so trdili, da na tej ulici najdeš pomembne stvari za majhen denar; sedaj ni več tako. Res, najdeš tudi lepe predmete, vendar so vsi svojega denarja vredni. Prodajalci so pravi strokovnjaki, ki te o vsaki zadevi natanko podučijo, in prav nič pomembno ni, če kdo prodaja punčke ali umetniške slike; na svoj posel se zagotovo dobro spozna. Ustavim se pri prodajalcu punčk. Vsaka po svoje je umetniško delo zase, ta starček s klobukom na glavi pa vneto razlaga vse podrobnosti: kdaj so bile narejene, kdo jih je naredil, prava živeča enciklopedija. Čeprav, ker o tem ne vem prav ničesar, podvomim, ali mi res ponuja vso resnico. V starinarnici brskam po starih zemljevidih. Vsi so lepo položeni na karton in oviti s celofanom, vsi so označeni z letnico in seveda s ceno. Privlači me zemljevid Srednje Evrope iz začetka 19. stoletja. Prodajalec, tudi tu prileten gospod, zagotavlja, da je izviren, iz leta 1830. Res so meje takšne, kot so bile v tistem času, vendar me zemljevid ne prepriča. Ne dvomim, da odraža stanje v letu 1830, vendar dejstvo, da je odlično ohranjen, da robovi niso načeti, pa tudi dokaj nizka cena, vsega 75 funtov, mi dajejo misliti, da je morda ponaredek. In ko to misel glasno izrečem, naletim na užaljen odziv. Rezultat pa je, da zemljevid ostane na polici, jaz pa nejevoljno odidem. Portobello je vse to. Tukaj moraš imeti čas, kajti brskanje po starinah ga terja zelo veliko. Meni pa se danes ne ljubi, navsezadnje sem prišel samo na ogled in prav ničesar nisem nameraval kupiti. In ničesar ne kupim. Niti kave, kjer se na vozičku na ulici blešči napis Illy, pijača, ki jo tam ponujajo, pa mi ne vliva nobenega zaupanja. Morda možicu z vozičkom delam krivico, vendar hitro odkorakam mimo. Zvečer me čaka gledališče. Musical, kot običajno, Tokrat se odločim za zelo lahkotno Mary Poppins. V Londonu, kot tudi v New Yorku, ne hodim v gledališče, da bi videl predstavo, ki je ne poznam. V gledališče grem, da uživam spektakel. In ta Mary Poppins, ki jo danes vidim drugič, je res velik spektakel, mešanica glasbe, plesa, petja in igranja, dodelana do zadnje podrobnosti, vendar ta izpiljena tehnika ne jemlje ničesar humanosti in prisrčnosti. Turisti, ki prihajajo v London, pogosto obiskujejo gledališče; vendar sam velikokrat nisem imel te možnosti. Uradna srečanja, obiski, sestanki, vse to te zaposli, da si ne moreš pravočasno načrtovati prostega večera. Če pa se v zadnjem trenutku sprostiš, vstopnic zagotovo ne dobiš več. Kajti londonski musicali so razprodani dolgo vnaprej. In tako mi večer mine ob prijetni Gneča na ulici je velika, da se s težavo prebijaš; ljudi, ki bi zares kupovali, pa je le za peščico. Mobilne telefone imajo praktično vsi, vendar ostaja telefonska kabina nezamenljivi del londonskega pejsaža. predstavi, v popolni brezskrbnosti in sproščenem navdušenju, ki ga ta igra izvabi prav iz vsakogar. Na to, da je gledališče navsezadnje zabava, sami prepogosto pozabljamo. Nedelja, 30. decembra Ali bi stali v vrsti na mrazu dobri dve uri, da lahko kupite vstopnice za razstavo? Slišati je kot norost, pa vendar... Ko sem včeraj popoldne prispel v British museun in želel kupiti vstopnice za razstavo o prvem kitajskem cesarju, pa so mi vljudno (joj, kako vljudni so Angleži) povedali, da so vstopnice razprodane in da tudi za naslednji dan ne sprejemajo rezervacij. Edina možnost je, da se postavim v vrsto zgodaj zjutraj (Kdaj, sem vprašal. Ob 7. uri, je odgovorila), počakam do 9. ure in nato kupim vstopnico. Vsak dan jih ne na razpolago nekaj sto. In tako stojim tukaj, ob železni ograji, in čakam, da se odprejo muzejska vrata. Pred mano je le kakih deset ljudi, tako da sem gotov, da pridem na vrsto. Za menoj jih stoji kakih 200, morda več, vendar sem gotov, da bodo nekateri čakali zaman. Sam dobim vstopnico za 11.10 in ob tisti uri vstopim na razstavo. Prvi cesar je bil Qin Shihuangdi dinastije Qin (izgovarja se Čin), ki je vladal od 221 do 210 pr. Kr. Znan je po svoji voj- ski glinastih vojakov, ki jo je leta 1974 po naključju odkril kitajski kmet med kopanjem vodnjaka. Sedaj je to največja arheološka najdba 20. stoletja. Na najdbišču, ki je veliko 56 kvadratnih kilometrov, so že odkopali vojsko glinastih vojakov, veliko število drugih glinastih kipov, ne pa grobnice, ki je v sredini; tehnologije, ki bi omogočila varno odkopavanje, še niso iznašli in zato grobnice niso izkopali. Tja sedaj romajo desettisoči turistov. Sem, v London, si pripeljali le nekaj vojakov, vsega kakih 20, pa nekaj bronaste opreme, nekaj bronastih ptic, ki so jih prav tako odkopali v Xianu. Vendar je ta razstava mnogo več, saj je to zgodba o nastanku Kitajske, cesarstva, ki je postalo slavno po vsem svetu. Qin Shihuangdi je bil oče sodobne Kitajske. »Božji cesar je združil vse, kar je pod nebesi, pod eno streho«, piše na enem izmed napisov na razstavi. Kako skrivnostno je vse to, kako lepo so izdelani ti glinasti vojaki, kako je trpelo tistih 700 tisoč ljudi, ki so bili prisiljeni mešati glino z vodo in oblikovati te kipe. Veliko jih je umrlo in legenda pravi, da so tiste, ki so preživeli cesarjevo smrt, žive pokopali v njegovi grobnici. Kadar jo bodo odkopali, bodo ugotovili, ali je kaj na tem. Se je torej čakanje izplačalo? Odgovor je pritrdilen. Razstava je en- kratna in te za skoraj dve uri prenese dve tisočletji v preteklost ter položi v morje zagonetk, ki jih zgodovina še ni rešile. Tako, kot še ni rešila zagonetne smrti faraona Tutankhamona. Popoldan. Še nekaj časa je, za dolg sprehod po mestu. Čez Hyde park in nato čez Kensingtonski park, vse do Kensingtonske palače. Le malo sprehajalcev je danes; nedelja je oblačna, hladna, a ne dežuje. Policista se leno sprehajata ob jezercu, po katerem prav tako leno plavajo račke. Vse je mirno, svet je daleč. Vstopim. Še nikoli nisem bil tukaj. Na ogled so kraljeva stanovanja, tudi postelja kraljice Viktorije. Nič posebnega, takih stanovanj sem videl že nešteto po vsej Evropi. V spodnjih prostorih pa je spomin na princeso Diano. Tudi tu nič posebnega, nekaj besedil, nekaj fotografij, nekaj filmov, Tudi tu je nekaj skrivnostnega, le da ni gneče kot pri faraonu in pri kitajskemu cesarju, vendar mnogo manj slavnega. Od Dianine smrti je minilo deset let; dan po pogrebu sem bil tu spredaj: reka ljudi je polagala šopke cvetja pred ograjo. Sedaj ni tu nikogar, peščica radovednežev. Očitno ta londonska skrivnost ni več zanimiva. Ali pa mora miniti še veliko let, da bo zopet postala zanimiva. Bojan Brezigar 16 1 4 Nedelja, 6. januarja 2008 NEDELJSKE TEME / pomembne, a nam nepoznane tržačanke Antonija Čok (1897 -1978), učiteljica in kulturna delavka Ko starejšemu človeku uhaja spomin daleč nazaj v preteklost, se nehote ustavi ob pomembnih dogodkih ali pa tudi ljudeh, ki so nekoč vidno zaznamovali svoj in naš čas, danes pa skoraj nihče več ne ve zanje. Med njimi so tudi mnoge učiteljice, ki so našle čas tudi za zu-najšolsko dejavnost. Posebno v začetku dvajsetega stoletja jih je vedno več iskalo smisel svojega življenja zunaj domačega ognjišča. Z ozaveščanjem žena je rastla njihova samozavest, z njo pa želja, da bi se uveljavile tudi na področjih, ki so bila do takrat rezervirana samo za moške. Med taka mlada dekleta je spadala tudi Tončka, uradno Antonija, Čok, ki se je rodila 29. decembra l. 1897 v Lonjerju pri Trstu. Njen oče Matevž je bil kmet, mati Marija Gombač gospodinja. Po domače so njenemu domu pravili pri Strle-tovih. Čeprav se je rodila v kmečki družini, so ji na njeno željo omogočili študij, saj je bilo doma kar precej otrok in vsi ne bi mogli delati na zemlji. V osnovno šolo je morala Tončka hoditi na Katinaro, saj je v Lonjerju ni bilo, na meščansko pa celo v ul. sv. Frančiška. Takrat nihče ni skrbel za prevoz šolarjev, morali so kar pridno pešačiti, zjutraj v šolo, opoldne pa spet nazaj domov. Iz vseh okoliških vasi so prihajali in večkrat je bila hoja dolga eno uro tja in eno nazaj. Po meščanski šoli se je Tončka vpisala na goriško učiteljišče, a zaradi vojne ga ni redno dokončala. Ker so medtem organizirali posebne učiteljske tečaje v Trstu, se je pripravljala na njih in l. 1917 v Trstu tudi opravila maturo. Potem jo je čakal še izpit v Tolminu, in jeseni je že nastopila svoje prvo službeno mesto pri Sv. Ivanu v Trstu. Imela je dvajset let in bila je polna delovne vneme in energije, kar jo je potem spremljalo skozi vse življenje. Ze prej, komaj 18 let stara, je orglala v katinarski cerkvi, čeprav se je do takrat učila samo klavir. Celih osem let je ostala farna or-ganistka, vse do l. 1923, ko je morala zapustiti naše kraje. Orglanje pa ni bilo njeno edino zunajšolsko delo.Največ skrbi je posvečala šoli. Po sv. Ivanu je poučevala v Trebčah, na Katinari, v Škednju, v Gro-padi in v Bazovici, in vse to v tistih nekaj kratkih letih, od jeseni 1917 do šol. leta 1922/23, ko jo je 1. oktobra l. 1923 fašistični šolski skrbnik odstavil in ji prepovedal pouk na vseh šolah v državi. Bila je prva slovenska učiteljica v Italiji, ki jo je doletel tak odlok. Pozneje jih je bilo še več. In kaj je tako hudega počela Tončka v svojem prostem času? Delala je povsod, kjer je čutila potrebo, in teh potreb je bilo povsod veliko. Poleg orglanja na Kati-nari je vodila v Trebčah cerkveni pevski zbor. Zanimal jo je tudi šport, in ker je bilo takrat v modi kolesarstvo, se je z vso mladostno vnemo posvetila tej panogi in postala ena prvih ženskih kolesark v domačem kolesarskem društvu. Tudi pevo-vodkinj takrat med Slovenci v Trstu še ni bilo. Prva je bila Tončka, pred njo v Gorici Breda Šček. Kolo, orgle in dirigentska palica so bili do takrat moški rekviziti, in kar čudno je bilo slišati, da se vozi s kolesom ali pa vodi pevski zbor ženska. Tončka pa takih predsodkov sploh ni razumela in brez pomislekov je kolesarila in dirigirala. Organizirala in vodila je tudi pevski zbor na šoli Gropada Padriče in potem celo moški zbor na Padričah. Vsi so se čudili, da si je znala kljub mladosti in neizkušenosti pridobiti tolikšen ugled in voditi zbore s tako avtoriteto. Celo moški, med njimi znani vzgojitelj in prosvetni delavec Albert Širok, so se čudili njenim sposobnostim. S svojim padriškim moškim zborom je nastopala po raznih krajih, med drugim tudi v Narodnem domu pri sv. Ivanu in l. 1924 na proslavi 25-letnice društva Lipa v Bazovici. Tam so jo po pesmi Slovan na dan karabinjerji celo aretirali in odpeljali na svojo postajo na zaslišanje. Pozorni so postali nanjo že prej; šolskemu skrbniku je bilo njeno zu-najšolsko delo že dolgo trn v peti. Znebil se je je takoj, ko je spoznal, da ne bo odnehala. In Tončka se res ni pustila ustrahovati, delala je kot prej. Kljub grožnjam ni vrgla puške v koruzo, zato so jo odpustili in morala je zapustiti rodne kraje in Italijo. Izselila se je v Jugoslavijo. V Ljubljani je bil takrat predsednik Zveze učiteljskih društev znani Svetoi- več se jih je izselilo po propadu Jugoslavije, ko so l. 1941 Kočevje zasedli Italijani. Hkrati s tem pa so se začeli tudi na Kočevskem oblikovati prvi odbori Osvobodilne fronte, ne samo v mestih, ampak tudi po vaseh. V Kočevju je nastal Mestni odbor OF že avgusta l. 1941. Predsednik je bil zdravnik dr. Tone Hočevar, tajnica vančan Anton Grmek, višji šolski nadzornik pa Engelbert Gangl, oba primorska begunca. Z njuno pomočjo je takoj dobila službo in sicer na Kočevskem. Celo sama si je izbrala Loški potok, ker je bil blizu meje in domačih krajev. Kam je prišla, seveda ni vedela. Nepričakovano se je znašla sredi nemškega otoka na slovenskem ozemlju. Glavno besedo so imeli premožni Nemci. Slovenci so bili v podrejenem položaju, saj so bili večinoma delavci, in sicer gozdarji ali rudarji. Tudi na podeželju ni bilo med njimi velikih kmetov, bili so le revni kočarji. Pouk v šolah je bil povsod dvojezičen, nemški in slovenski, tudi po vaseh. V cerkvah so bile vse maše nemške. Nemci so bili tudi duhovniki in mnogi učitelji. Zgodilo se je celo, da je morala Tončka prevzeti pouk v nemškem razredu. Kako ji je bilo pri srcu, si lahko samo mislimo. V Loškem potoku je ostala dve leti in se borila, da bi dobila slovenščina večjo veljavo. Potem so jo premestili, najprej v Staro cerkev, od tam pa v Kočevje. S svojim odločnim nastopom, posebno ko je šlo za slovenske zadeve, se je tudi tam hitro zamerila vodilnim nemškim krogom. In spet je morala na pot v drugo vas, najprej v Kočevsko reko, po ponovni zameri pa spet v Staro cerkev. Vse to pa ni zlomilo njene volje in zatrlo vneme, s katero se je povsod znova pognala na delo. Vodila je gasilski pevski zbor in pri Sokolu režirala igre. Odpravila se je celo na škofijo s prošnjo, da bi bile vsaj včasih kakšna maša ali večer-nice v slovenščini. Šlo je le za petje in molitve, saj so bile maše tako in tako latinske. In uspelo ji je vsaj do neke mere uveljaviti slovenski jezik tudi v cerkvi. V Kočevju je bil takrat okrajni načelnik naš goriški rojak dr. Mirko Brezigar, ki ji je bil v veliko moralno oporo. Sodelovala je, kjer je mogla. Od l. 1928 pa do začetka druge svetovne vojne je bila tajnica Jugoslovanske učiteljske zveze za Kočevski okraj. Razmere so se nekoliko izboljšale, ko so se začeli še pred vojno nekateri najbolj zagrizeni in za Hitlerja navdušeni Kočevarji izseljevati v Nemčijo in Avstrijo, kamor jih je vabil nacistični režim. Še pa Tončka Čok. Pozimi, ko so se po gozdovih okoli Kočevja zbirali prvi partizani, so se začele v mestu in po vaseh aretacije civilistov in transporti v italijanska taborišča. Čokova je bila že prej pri Nemcih slabo zapisana, še bolj pa med vojno Jože Babič, prof. Josip Umek in učitelj Miro Presl, ki so jih aretirali v Sloveniji. Po nekaj mesecih so jo z nekaterimi Slovenkami preselili v zapor v Brescio. Vrata se jim niso odprla niti l. 1943 po kapitulaciji Italije, pa tudi pobegniti niso mogle. Počakati so morale na konec vojne, ko so jih maja l. 1945 končno le izpustili. Preko Milana se je Čokova vrnila najprej v Ljubljano, od tam pa še isti mesec v domači Lonjer, ki ga do svoje smrti, 8. januarja l. 1978, ni več zapustila. V Trstu je takoj poprijela za delo. Ze poleti je poučevala v slovenskih počitniških tečajih v Rojanu. Z otroki, ki jih je veselilo petje, je ustanovila prvi povojni tržaški otroški pevski zbor, ki ga je sama vodila, medtem ko je igralec Josip Fišer zbral male rojanske igralce in z njimi naštudiral igrico. Jeseni je dobila Čokova službo na osnovni šoli pri Sv. Ivanu, spomladi pa je bila prestavljena v Plavje. Po enem letu poučevanja se je šoli odpovedala. Zaposlila se je pri Slovenski prosvetni zvezi in od takrat posvečala vse svoje izkušnje in organizacijske sposobnosti šolskim vprašanjem in problemom, ki jih posebno po l. 1948, ko je ob Imformbi-roju prišlo - zaradi političnih razhajanj med Slovenci - do velikega osipa učencev, posebno v prvih razredih osnovnih šol. SPZ je imela tudi svoj Šolski odsek, katerega delo je v veliki meti slonelo prav na Čokovi. Potreben je bil cel človek, ki je imel poleg ljubezni do šole tudi povezovalne in organizacijske sposobnosti, hkrati z njimi pa zvrhano mero požrtvovalnosti. Geslo Tončke Čokove je bilo že takoj od prvega dne: »Slovenski otrok v slovensko šolo!« Potrebno je bilo tiho in drobno kapilarno delo. Treba je bilo sestaviti seznam slovenskih družin s šoloobveznimi otroki, organizirati obiske pri starših. Tončka je poskrbela, da se je temu delu posvetilo kolikor mogoče veliko ljudi, posebno učiteljic, takih ki so verjeli v svoje poslanstvo, saj bi brez tega ne mogli s prepričljivo besedo stopiti pred starše. Kdo se danes sploh še spominja njihove požrtvovalnosti? Kdo ve za njihova imena? Jim je sploh kdo kdaj izrekel zah- pri Italijanih, zato je prišla aprila l. 1942 tudi ona na vrsto. Iz Kočevja so jo odpeljali najprej v Ljubljano, v takratno zloglasno »belgijsko« vojašnico, kjer so bili italijanski zapori. Od tam je romala v taborišče v Monigo blizu Trevisa, kjer so bili zaprti še drugi Tržačani, med njimi prof. valo in priznanje? Danes je celo že zelo malo tistih, ki to sploh vemo. Nad tem nevidnim, neplačanim in nepriznanim delom je dolga leta bedela Tončka Čokova in se vztrajno borila za vsakega otroka. Začelo se je v Šolskem odseku Prosvetne zveze in nadaljevalo v Komisiji za šolska vprašanja pri Slovensko kulturni gospodarski zvezi, kjer je delala, dokler ji je zdravje to omogočalo. Delo teče, dokler ga kdo poganja. Ko ta odpove, stvari najprej zastanejo, potem usahnejo, to je stara resnica. Čokova je pri Prosvetni zvezi skrbela tudi za lutkovno gledališče, ki ga je vodil pravi lutkarski navdušenec Marij Mar-sič. Lutkam, ki so bile last Prosvetne zveze, je za skromen honorar posvetil ves svoj prosti čas, vso svojo ljubezen do igranja in do otrok, ki so mu kot gledalci to ljubezen v polni meji vračali. Takoj po vojni se je vpisal v gledališko dramsko šolo z iskreno željo, da bi postal poklicni igralec. To mu ni uspelo, v gledališču se je moral zadovoljiti s službo šepetalca. Zato se je oklenil lutk in vztrajal kljub vsem zaprekam, na katere je naletel v gledališču. Posebno režiser Jože Babič je bil zelo kritičen do Marsičevih igralskih sposobnosti, in posledično proti njegovemu lutkovnemu gledališču. Za svoje delo z lutkami ni mogel dobiti Marsič niti ene same proste ure. Moral je biti na vseh vajah in predstavah, lutke so bile za gledališko vodstvo njegova zasebna in zaradi kvalitete celo nezaželena dejavnost. Ko se je ob koncu sezone 1957/58 izselil v Koper, so tržaške lutke po enajstih letih nastopanja onemele. Tudi Tončka Čokova jih ni mogla nikdar več obuditi, še dolga desetletja so ostale na SPZ zakopane v škatlah. Tržaški otroci so izgubili svoje priljubljene igrice, Marsič pa je nadaljeval svoje delo v Kopru z drugimi lutkami in drugimi hvaležnimi gledalci. Dejavnost Čokove na šolskem področju je bila zelo razvejana. Šla je od zakonov za slovensko šolo, prizadevanj za stalnost slovenskih učiteljev, skrbi za šolske knjige in prostore in še vrsto drugih vprašanj, glede katerih je lahko le posredovala zdaj tukaj zdaj tam, saj so o vsem tem odločali drugje. Drugačno pa je bilo delo pri Dijaki matici, kjer si je Čokova kot dolgoletna predsednica prizadevala, da je odbor dobro opravljal svoje delo. Skrbeti je bilo treba za dva dijaška domova, enega v Trstu in drugega v Gorici, pa še za vzgojo v njih. Odbor je zbiral denarne prispevke, reševal prošnje za sprejem v oba domova in dajal gojencem denarne podpore. Visokošolski sklad je dajal posojila in s tem omogočil marsikateremu študentu drag univerzitetni študij. Težko bi danes na pamet povedali, koliko dijakov je šlo skozi oba domova. Podatke imam do začetka l. 1968, ko je Čokova slavila svojo sedemdesetletnico. Do takrat je dom v Trstu obiskovalo 1475 dijakov, v Gorici pa 856, od teh jih je bilo 125 iz Beneške Slovenije. Nad njimi je materinsko bedela, poleg upravnikov, Tončka Čekova, pozneje častna predsednica Dijaške matice. Nekateri takratni gojenci so dosegli v življenju lepe uspehe in se še danes s hvaležnostjo spominjajo takratne predsednice. Tisti, ki smo jo poznali, pa še po dolgih letih občudujemo njeno požrtvovalnost in organizacijske sposobnosti, vse tisto drobno in malokdaj priznano delo, brez katerega ni velikih uspehov. To se je boleče pokazalo, ko je morala po možganski kapi popolnoma opustiti vsako delo. Čez nekaj let si je sicer opomogla in spet smo jo srečevali na prireditvah. Zanimala se je tudi za naše šolsko in kulturno življenje, več ni zmogla. Deset dni po osemdesetem letu pa jo je 8. januarja l. 1978 spet zadela kap, takrat smrtno. 11. januarja jo je velika množica pospremila na katinarsko pokopališče. Enakovredne naslednice za njeno delo še do danes ni in lahko se vprašamo, kje so vsi tisti, ki jim je posvečala svojo skrb, da bi postali vredni nasledniki svojega rodu in koliko jih je bilo pozneje za to skrb prikrajšanih. Lelja Rehar Sancin Popravek. V Primorskem dnevniku z dne 30. decembra sta v prispevku o Bredi Šček navedeni dve napačni letnici. V naslovu je pravilno 1893 - 1968, v prvi koloni pa »v Gorico so se preselili leta 1908«. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. januarja 2008 1 17 manjšine - Nova knjiga slovenskega raziskovalca Borisa Jesiha Celovit prerez politične participacije koroških Slovencev Razvejana in zapletena problematika koroških Slovencev je predmet nove knjige, ki jo je pred kratkim izdala celovška založba Drava v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Avtor knjige z naslovom Med narodom in politiko - Politična participacija koroških Slovencev je docent dr. Boris Je-sih, raziskovalec ljubljanskega INV, človek, ki se že dolga leta ukvarja z vprašanji koroških Slovencev, o katerih piše in predava V Sloveniji, v Avstriji in drugod po Evropi. Knjiga je dejansko predelava njegove doktorske disertacije, s katero je po eni strani dokončal svoj študij, po drugi pa opravil nadvse pomembno raziskovalno delo in zapolnil vrzel v znanstveni literaturi o koroških Slovencih. Jesih se, kot je v predgovoru zapisal prof. dr. Vladimir Wakounig s celovške univerze Alpe-Jadran loteva enega najbolj perečih vprašanj na jezikovno mešanih območjih, to je politične participacije in političnega predstavništva manjšin. Wa-kounig tu kot posebno vrednost te knjige omenja, daje Jesih s svojo raziskavo obdelal dolgo obdobje, ves čas od konca druge svetovne vojne do današnjih dni in ponudil bralcu prerez prizadevanj Slovencev na Koroškem, da bi bili tako ali drugače vendarle prisotni kot politični subjekt v koroški oziroma avstrijski družbi. Prizadevanja so bila različna, vendar kažejo, »da se je manjšina trudila ujeti čas družbenega razvoja in s svojim političnim nastopanjem utrjevati politično in narodno zavest med pripadniki slovenske manjšine.« Wakounig tu še opozarja, da je iz Je-sihove knjige razvidno, »da manjšina pri svojem prizadevanju za politično participacijo in reprezentacijo ni bila vedno najbolj uspešna«, pri čemer je avtor ob vsakem primeru posebej iskal ustrezna znanstvene razlage in se je izogibal poenostavljenim razlagam, temelječim na političnih razmerah, in izrecno izpostavlja »kritično in refleksivno distanco«, s katero se Jesih loteva te naloge, ki pa tudi pojasnjuje, zakaj s knjigo nihče izmed prizadetih ne bo v celoti nezadovoljen, saj je avtor vložil največ truda na znanstveno analizo dogajanj in premikov, ne da bi kakorkoli izpostavljal svoje osebno mnenje. Kot je za vsako znanstveno delo potrebno, je prvi del knjige namenjen metodološkim prijemom, definicijam in temeljnim podatkom. Tu je Jesih opredelil pojem manjšine in politične participacije znotraj idealnega modela varstva manjšin, pri čemer seveda opozarja na klasično obliko participacije na osnovi načel ne-diskriminacije in na dodatno pravico do participacije, to je do sklopa posebnih določil, ki manjšinam dejansko omogoča sodelovanje v političnem življenju in torej načelno enakopravnost spreminja v dejansko enakopravnost. V zvezi s tem obravnava različne volilne sisteme in navaja države, v katerih so posamezni sistemi uveljavljeni. Ob tem Jesih dodaja oceno, daje »v smislu enakosti vseh državljanov najbolj sporna volilna pravica, ki omogoča pripadnikom manjšin dvojno volilno pravico«, saj gre za odklon od temeljnega volilnega načela, da vsakemu posamezniku pripada samo en glas. Tu pa Jesih tudi navaja razsodbo slovenskega ustavnega sodišča, ki med posebne pravice manjšin vključuje možnost dvojnega glasovanja. V nadaljevanju Jesih kratko obravnava manjšinske organizacije Slovencev v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški, nato pa prehaja k analizi tipologije narod-nomanjšinskega političnega delovanja. Pri tem navaja štiri možnosti in sicer oblikovanje lastnih političnih strank, sodelovanje manjšinske politične stranke s kako drugo politično stranko oziroma njeno integracijo v stranko večinskega naroda, uveljavljanje manjšinskih zahtev v okviru obstoječih političnih strank večinskega naroda in participacijo narodnih manjšin mimo ozke strankarske logike. Ob koncu tega dela avtor navaja kar razvejano paleto različnih tehnik: povezavo z eno samo politično stranko, delovanje znotraj vseh političnih strank, povezava z nekaterimi strankami in bojkot drugih, samostojno delovanje znotraj strank večinskega naroda ustanovitev samostojne stranke, stopanje z lastno stranko v koalicijo z drugo stranko ter sodelovanje v raznih posvetovalnih telesih skupaj s predstavniki strank; gre za telesa, ki jih prav z namenom zaščite pravic manjšin ustanovi država. Uvodni del knjige se končuje s kratko zgodovino koroških Slovencev. Z naslednjim, tretjim poglavjem, prehaja Jesihovo delo v srž teme, ki jo obravnava. To poglavje je namreč namenjeno oblikam participacije koroških Slovencev. Gre za dokaj natančen opis tega problema, ki se začenja s splošnim pregledom političnega delovanja koroških Slovencev in z dokaj podrobnim opisom obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) in Zveze slovenskih organizacij (-ZSO). Z znanstvenega vidika pa je nedvomno pomembnejši naslednji del, ki vsebuje razliko med obema krovnima organizacijama glede na politično nastopanje. Tako Jesih glede oblike organizira- ČLEN? _Boris lesih__ Med narodom in politiko Politična participacija koroških Slovencev Naslovna stran knjige Borisa Jesiha nja manjšine ugotavlja, da NSKS zagovarja predstavništvo, izvoljeno na neposrednih volitvah, ZSO pa zagovarja dosedanji pluralistični koncept manjšine. Glede nastopanja na volitvah se NSKS zavzema za samostojno nastopanje na vseh ravneh, ZSO pa sodelovanje v okviru strank večinskega naroda, samostojno nastopanje pa le na občinskih volitvah, ki se je v zgodovini potrdilo kot uspešno. Glede zajamčenega zastopstva se NSKS zanj odločno ogreva, ZSO mu ne nasprotuje, vendar se ji ne dozdeva, da bi v okviru avstrijske zakonodaje zanj obstajala realna možnost. Končno pa se glede reševanja manjšinskega vprašanja NSKS zavzema za klasično reševanje, ki temelji na priznanju manjšine kot subjekta, ZSO pa podpira ločeno reševanje posameznih problemov, to je šolstva, jezika in kulture ter vključevanju tistega dela prebivalstva, ki bi ga sicer po klasičnih kriterijih ne prištevali več k manjšini. Tu je avtor uporabil tudi izsledke raziskave iz leta 1990, ki niso bili nikoli objavljeni. Zanimivo je, da je raziskava med drugim pokazala, da obe osrednji organizaciji še zdaleč ne pokrivata celotnega dela koroškega prebivalstva, ki še izraža slovensko identiteto. V nadaljevanju tega poglavja avtor obravnava še sosvet za slovensko narodno skupino pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja, (Koroško) Enotno listo in politično delovanje na temelju povezav s civilno družbo. Poglavje se zaključuje z analizo obstoječih predlogov za nove oblike organiziranja: to so avtonomno zastopstvo oziroma etnična zbornica, ki ga je v 90. letih predlagal NSKS in o katerem je tekla razprava tudi v koroški deželni zbornici, kar kaže na določen interes lokalne nemške politike, projekt manjšinskega mandata v koroškem deželnem zboru v različnih oblikah, kot se je predlog pojavljal v javnosti v tem času ter interkulturni/multikul-turni/integrativni koncepti, ki jih je oblikovala ZSO in ki so bili ves ta čas alternativni predlogom o samostojnemu političnemu nastopanju. Naslednje, četrto poglavje, obravnava pekočo temo odnosa slovenske manjšine s političnimi strankami in njene nastope na volitvah. Gre za dolg zgodovinski pregled, saj se Jesih te teme loteva celovito in jo obravnava v obdobju od leta 1945 do današnjih dni. Pregled je sad natančnega in poglobljenega raziskovalne- ga dela in vsebuje prvo celovito objavo podatkov o nastopih Slovencev na volitvah v razdobju skoraj 60 let. Zelo zanimivo je 5. poglavje, v katerem je Jesih opravil študijo primera, saj je podatke, zbrane v prejšnjih poglavjih v praksi apliciral na raziskavi o občini Železna Kapla - Bela. Pri tem je uporabil podatke terenske raziskave, kije bila izvedena leta 1999 znotraj projekta Medetnič-ni odnosi in narodna identiteta. V tem poglavju Jesih obravnava prisotnost manjšine v političnem življenju, udeležbo na političnih prireditvah, organiziranost manjšine, odnos med manjšino in strankami, odnos med etničnim in političnim ter manjšinske organizacije in društva: skratka, svet v malem za verifikacijo vsega, kar je bilo napisano v prejšnjih poglavjih. V zaključku pa Jesih podaja nekatere ugotovitve, ki sintetizirajo celotno knjigo. Tu gremo od ugotovitve, da so pripadniki slovenske manjšine vedno sodelovali v političnem življenju, čeprav je težko to sodelovanja kvantitativno opredeliti, pa do trditve, daje slovenska manjšina na Kroškem vendarle vselej nastopala kot politični subjekt, pa čeprav ji to ni vedno najbolje uspevalo. Z zagotovitvijo pravice do lastnih organizacij se je organizirala, ostajala pa je ideološko razdvojena. Kljub tej razdvojenosti pa sta oba tabora razumela, da morata v odnosih z avstrijskimi oblastmi nastopati s skupnimi stališču, pa tudi to ni vedno dobro uspevalo. Zanimivo je, daje analiza pokazala, da so koroški Slovenci zavračali vse poskuse vpliva od zunaj, pa naj so prihajali s strani nemške večine ali s strani matičnega naroda oziroma države. Med problemi, s katerimi se manjšina sooča danes, navaja avtor pomanjkanje ustreznih kadrov in preveliko oksotenelost struktur. Kot velik element konflikta navaja Jesih tri-strankarski sporazum iz leta 1976, ki so vse tri koroške deželne stranke poskusile vsiliti manjšini model zaščite, ki ga manjšina ni sprejela; tu podaja tudi kratko analizo politike teh strank do manjšine. Jesih nato opozarja na razhajanja v manjšini ob volitvah in nato dodaja, da nobena strategija sodelovanja s političnimi strankami ni bila samo uspešna ali samo neuspešna; povsod obstajajo sončne in senčne plati, zaključuje pa z ugotovitvijo, da Avstrija ne upošteva dvojne politične narava pripadnikov manjšine, ki so tako v politiki soočeni z odločanjem med manjšinsko in državniško ter tudi ideološko opcijo. B.Br. rim - V poslanski zbornici počasen in neroden začetek razprave o ratifikaciji Temni oblaki nad Evropsko listino o manjšinskih ali regionalnih jezikih V komisiji poslanske zbornice za kulturo, znanost in šolstvo je v začetku decembra potekala razprava o ratifikaciji Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike. Šlo je za prvi korak nas poti h ratifikaciji mednarodne pogodbe, ki je v veljavi že dolga leta, vendar je Italija doslej še ni vključila v svoj pravni red. Ratifikacijski zakon, mi nosi številko 2705, je predlagala vlada 29. maja lanskega leta. Komisija, ki je sicer samo izrazila mnenje o ratifikaciji, saj se bo o njej izrekla komisija za zunanje zadeve, pa je svojo odločitev dopolnila z oceno, da mora listina poleg manjšinskih jezikov, ki so določeni v zakonu 482 (albanščina, katalonščina, nemščina, grščina, slovenščina, hrvaščina, francoščina, fran-koprovansalščina, sardinščina, okcitan-ščina, ladinščina in furlanščina) zaščitijo tudi regionalni jeziki, kot so venetski, napolitanski, lombardski in sicilski jezik. V utemeljitvi tega sklepa so med drugim zapisali, da so ti štirje jeziki navedeni samo kot primer, po kakšnem kriteriju naj se obravnavajo posamezni regionalni jeziki; ti štirje so izrecno omenjeni samo zato, ker so bolj poznani in bolj zakoreninjeni v družbi. Če je po eni strani zagotovo razveseljivo, da se je postopek za ratifikacijo Evropske listine končno premaknil z mrtve točke, pa je prav tako zagotovo vprašljivo, ali ne bo ta dodatek, ki postavlja narečja na isto raven kot jezike manjšin, dejansko zaustavil vsako nadaljnjo razpravo o ratifikaciji Evropske listine. Že v preteklosti se je namreč pojavljalo to vprašanje in vsakokrat se je nato postopek zaustavil. O evropski listini teče namreč razprava v parlamentu že skoraj 8 let, vse od trenutka, ko je takratni zunanji minister Lamberto Dini v Strasbourgu podpisal listino in s tem sprožil ratifikacijski postopek. V zakonodajni dobi, ki se je iztekla leta 2001, j e bilo sicer vloženih nekaj predlogov za ratifikacijo listine, vendar do ratifikacije ni prišlo, predvsem zaradi pomanjkanja časa. Znano je namreč, da je takratni parlament v zadnjih mesecih svojega dela obravnaval vrsto nujnih zakonskih besedil, med katerimi je bil tudi zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji, in tako je vsa zakonodajna dejavnost, ki ni bila res nujna, zastala. V nasle4dnji zakonodajni dobi, v času Berlusconijeve vlade, je ratifikacijski postopek navidezno stekel dokaj hitro, nato pa se je zapletlo z zahtevo Fur-lanov, naj jih v listini vključijo v višji razred v zvezi s televizijskimi oddajami v furlanščini. Kot znano je furlanska skupnost takrat zahtevala lasten televizijski kanal v furlanskem jeziku in samostojen sedež RAI v Vidmu; v listini seveda tega ni bilo mogoče predvideti, vendar bi bila vključitev furlanščine v višji razred dobra startna točka za dosego tega cilja. No, to vprašanje so rešili s kompromisno formulo, ki je omogočila odobritev zakona v poslanski zbornici. Nato je besedilo romalo v senat, kjer pa dejansko ni bilo politične volje, da bi prišlo do odobritve. Poročevalec zakona je bil slo- venski senator Miloš Budin, kije res naredil vse, da bi do ratifikacije le prišlo; to vprašanje je bilo tako na dnevnem redu prav zadnje seje senata pred volitvami leta 1996, vendar desnica ni pristala, da bi prišlo do ratifikacije listine. Po volitvah leta 1996 in po oblikovanju Prodijeve vlade so manjšinske organizacije poskusile doseči, da bi vlada pristala na hitri postopek za odobritev tega zakona; ta postopek je predviden za zakone, ki jih je v prejšnji zakonodajni dobi že odobrila ena veja parlamenta, in omogoča odobritev samo v drugi veji parlamenta, v tem primeru v senatu. Vendar vlada na ta postopek ni pristala, ker ga je zaustavil minister za komunikacije prav zaradi kompromisne formule, ki so jo v besedilo vključili v korist Furlanov. Po njegovem mnenju je bila ta formula preveč obvezujoča in za njeno izvajanje ni bilo ustreznega finančnega kritja, pa tudi družba RAI s tako formulacijo ni soglašala. Tako se je razprava vrnila v začetno fazo in vlada je predložila parlamentu v odobritev prvot- no besedilo zakona, brez nobenih dodatnih določil, ki bi zagotavljali Furlanom višjo raven televizijskih sporedov. Sedaj se je v poslanski zbornici začela razprava, ki je še v povojih, saj je treba najprej pridobiti mnenja številnih delovnih teles. Zataknilo pa se je že pri prvem mnenju, ko so bili, kot rečeno, seznamu dodani še štirje jeziki, ki bi jih lahko smatrali za narečja. Evropska listina pa izrecno določa, da je za narečja ni mogoče uveljavljati. Že tu je lahko prvi zap let. Mnogo hujši pa zna biti zaplet v Italiji sami, saj zakon 482 vsebuje seznam manjšinskih jezikov, ki je bil sestavljen po dolgi razpravi in natančnem preverjanju. Ni mogoče pričakovati, da bi ta seznam spreminjali v fazi ratifikacije evropske listine; glede na prvo usmeritev delovnega telesa poslanske zbornice pa lahko predvidevamo, da bo v zvezi s tem še veliko težav, ki bi znale ponovno zadreti postopek za ratifikacijo evropske listine. B.Br. KULTURNI MI SMO Z ROVT DOMA osebna izkaznica IME: SKD ROVTE-KOLONKOVEC KRAJ IN DATUM ROJSTVA: Kolonkovec, septembra 1977, pri notarju pa 1980 NASLOV: ulica Montesernio 27 KONTAKTI: Fabio Viola 040-381150 DEJAVNOSTI: dramska skupina, prirejanje kulturnih večerov in pobud ODBOR: Fabio Viola (predsednik), Duilio Vecchiet (podpredsednik, tajnik in referent za kulturo), Ljonka Pregarc (blagajničarka), Eleta Giorgi (odbornica) in Branka Lovriha (odbornica). Pred prazniki sta nas na sedežu ZSKD obiskala predstavnika SKD Rov-te-Kolonkovec, predsednik Fabio Viola ter dolgoletni odbornik in referent za kulturo pri društvu Duilio Vecchiet. Z njima smo se pogovorili o delovanju kulturnega društva, o njegovi zgodovini in o na čr tih v bo doč nos ti. Kdo so bili predsedniki društva SKD Rovte-Kolonkovec? Od ustanovitve društva so društvu predsedovali: Avrelio Kariš, Karlo Valentinčič, Sergio Zampieri in Alberto Furlan. Fabio Viola je predsednik kulturnega društva od leta 2003. S katerimi težavami ste se pri društvu soočali na začetku delovanja? Člani in odboriki smo bili na začetku društvenega delovanja neodločni glede samega imenovanja društva. Ta negotovost je trajala od leta 1973 do leta 1977. Želeli smo, da je v društvu ime rovte, kajti to je krajevno ime, ki označuje padajoči svet poraščen z grmičevjem. Kdaj ste otvorili sedanji sedež društva na ulici Montesernio? Uradno smo otvorili sedanji sedež v septembru leta 1979. Kako in kje je delovalo društvo pred otvoritvijo današnjega sedeža? V začetku društvenega delovanja smo v glavnem gojili zborovsko dejavnost. Pevski zbor "Coro Rota" je dolgo let vodil zborovodja Celestin Vecchiet, oče slikarja Franka Vecchieta. Zbor je vadil v prostorih gostilne Bacco. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v prvih letih v okviru društva delovala tudi ekipa nogometa. Pevci in športniki so skupaj sodelovali in soustvarjali v društvu prijetno atmosfero. Katere pesmi je gojil pevski zbor vajinega društva? Zborovska dejavnost je imela v Rovtah in Kolonkovcu dolgo tradicijo. Že leta 1936 so se po domovih zbirali pevci, domačini. Od leta 1938 je pevski zbor "Coro Rota" pod vodstvom Celestina Vecchieta v glavnem gojil slovenske ljudske pesmi in partizanske. Ali pomnite kakšen zanimiv društveni trenutek iz preteklosti? Spomladi leta 1953 je geometer končno pripravil načrt za obnovo ljudskega doma. Vsi vaščani so ob nedeljah pomagali pri gradnji ljudskega doma; ženske so prinašale "delavcem" hrano in pijačo. Čez nekaj mesecev, pred prihodom Italije, sta na gradbišče prišla dva gospoda in sta zagrozila s takojšnjo prekinitvijo del, kajti čez "Klanec" je podjetje Anas načrtovalo cesto. ("Škoda, da nisem imel pri sebi fotoaparata...", je priponmil Duilio Vec-chiet.) Kaj pa potem? Cestno podjetje Anas je izplačalo odškodnimo. Vsota se je v teku let povečala, pevski zbor je dobro deloval in tako nam je leta 1972 uspelo si izboriti sedanji sedež. Koliko časa je deloval zbor? S čim pa se sedaj društvo v glavnem ukvarja? Zbor je zaradi osipa pevcev nehal delovati že ob koncu šestdesetih let. Iz naših vasi je veliko Slovencev emigri-ralo v Avstralijo, starejši pevci pa so umrli. Pred leti smo pri društvu prirejali številne izlete in enotedenska potovanja v bolj oddaljene kraje. Najznačilnejša društvena dejavnost pa je dramska skupina. Sprva je igre režiral Drago Gorup. Sedaj skupino vodi in režira Ingrid Werk Žerjal. Leta 1992 je izšla publikacija o društvenem delovanju 12 let. Katere igre ste postavili z dramsko skupino in kje ste nastopali? Postavili smo več komedij v narečju. Najljubše so: Jn še smo lete, Mi smo od Rovt doma, Sovražnik žensk, Šesti čut in Srčni mrk. Predstave oblikujejo amaterski igralci, ki prihajajo tudi iz bližnjih vasi. Premiere navadno stečejo v mesecu maju. Pri scenografiji sta sodelovali umetnici Majda Fišer in Mihaela Velikonja. Med važnejšimi gostovanji sodijo nastopi v Gledališču v Kopru, v Domu Alberta Sirka v Križu in večkratna prisotnost na festivalu amaterskih dramskih skupin v Ma-vhinjah. Katere so pomembnejše dru-štve ne prireditve? V februarju priredimo Prešernovo proslavo in pustni večer. V marcu pa praznik ob dnevu žena in Praznik vina z ocenjevanjem in nagrajevanjem najboljših krajevnih proizvajalcev. V no- agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda Mladi pevci pozor! FENIARCO razpisuje avdicijo za mlade pevce za: Italijanski mešani pevski zbor Svetovni mešani pevski zbor-World Youth Choir Avdicije bodo potekale konec januarja 2008. Rok prijave zapade 12. januarja 2008. Prijavnico in ostale informacije nudi ZSKD. REVIJA IZBRANIH MALIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENIJE 2008 bo potekala v Ptuju v soboto, 16. fe- bruarja 2008. Rok prijave zapade 23. januarja 2008. ZSKD nudi ostale informacije. DAN EMIGRANTA pesmi, glasba, življenje Slovencev Videmske pokrajine Nedelja, 6.1.2008 ob 15. uri v Gledališču Risorti v Čedadu. 14. revija kraških pihalnih godb PIVKA - Avla osnovne šole sobota, 26. januarja 2008 ob 20. uri Brkinska godba 2000 Pihalni orkester Komen Postojnska godba 1808 SEŽANA - Kosovelov dom nedelja, 27. januarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Kras Doberdob Pihalni orkester Breg Kraška pihalna godba Sežana SOVODNJE - Kulturni dom sobota, 16. februarja 2008 ob 20. uri Godbeno društvo Prosek Pihalni orkester Ilirska Bistrica Godbeno društvo »Viktor Parma« MILJE - Gledališče Verdi nedelja, 24. februarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Divača Godbeno društvo Nabrežina Uradi ZSKD Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org vembru pa je na vrsti martinovanje. Skozi celo leto gostujemo v našem društvu še druga kulturna društva iz bližnje okolice in prirejamo predavanja aktualnih tem. Kakšne načrte imate s svojimi člani in odborom v bodoče? Radi bi nadaljevali z dramsko skupino. V odbor pa bi skušali privabiti tudi mlade. iz o C i v o C i Ime in priimek: Fabio Viola Kraj in datum rojstva: 17.12.1949 Zodiakalno znamenje: strelec Kraj bivanja: Rovte ali vrh pri sv. Trojici E-mail: ga nimam Stan: single Poklic: knjigovodja Najboljša in najslabša lastnost: dober in pošten, preveč dlakocepski Nikoli ne bom pozabil: svojih staršev Hobiji: petje v TPPZ Pinko Tomažič in Cerkvenem pevskem zboru Kati-nara, glasba, branje knjig Knjiga na nočni omarici: Trg Oberdan (Boris Pahor) Najljubša risanka: Tom in Jerry Najljubši filmski igralec/ igralka: Julia Roberts in Milena Župančičeva Najljubši glasbenik: Avsenik, Andre Riev Kulturnik/ osebnost stoletja: Tovariš Tito in Boris Pahor Ko bom velik, bom... kar sem Moje društvo: SKD Rovte Kolonko-vec in TPPZ Pinko Tomažič Moja vloga v njem: v prvem predsednik, v drugem odbornik in blagajnik Svojemu društvu želim: čim več novih članov Moj življenjski moto: smrt fašizmu, svoboda narodu Moje sporočilo svetu: mir in bratstvo med narodi / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. januarja 2008 1 100 let od velike stavke in pokola v mestu iquique V čilskih »salitrerah« tudi slovenski rudarji 19 V enemu svojih dokumentarcev je Aljoša Žerjal prikazal pusto planjavo, polno lesenih in železnih križev. Kraj je bil obeležen kot Santa Maria de Iquique, v istoimenskem mestu severnega Čila. Križi so spominjali na srhljiv pokol rudarjev iz leta 1907, točneje 21. decembra je od njega minilo sto let. Šlo je za delavce, ki so v okoliških »salitrerah« garali in kar na površju kopali soliter, tedaj zelo iskano surovino za izdelavo gnojil in eksploziva. Dolga stavka za izboljšanje delovnih pogojev je v Iquique usmerila nekaj desettisoč rudarjev. Šlo je pretežno za Perujce in Bolivijce, ki so delali na ozemlju, ki je bilo trideset let prej njihovo. Velika je bila prisotnost evropskih priseljencev. Tihomorska vojna, ki so jo zanetili Britanci, je nekaj let prej iztrgala Peruju bogato pokrajino Tarapaca, Boliviji pa onemogočila neposreden dostop do morja. Britanci - velika figura je bil John Thomas North (18421896) - so najprej poskrbeli, da so prišla perujska in bolivijska podjetja na rob bankrota in nato pokupili vse delnice. V novih okvirih Čila, ki je vojno po naročilu in z pomočjo Velike Britanije zmagal, so North in (redki) družabniki zagospodarili in z izvozom solitra neznansko obogateli. V rudnike so se stekali tisoči domačinov in Evropejcev. Velikopotezno kopanje solitra se je prenehalo v 20. letih prejšnjega stoletja, posamezni manjši rudniki pa so živeli še dodatno desetletje. »Oficinas salitreras« so bile zapuščene in prepuščene zobu časa. V puščavah severnega Čila lahko tudi po nekaj let ne dežuje, stalno pa brusita pesek in veter. Zapuščenih rudnikov je danes v okolici Antofaga-ste, Calame, Iquiqueja in Pisague na desetine. Večinoma so zaščiteni kot narodni spomeniki. Ob imenu je na tablah opisan sistem s katerim so pridobivali surovino in število delavcev, ki so bili tam zaposleni. Številke nihajo od nekaj stotin do več tisoč. Pokrajina je taka, kot jo včasih prikazujejo posnetki iz lune. Nikjer niti bilke suhe trave, ob nizkem soncu svetlikajoči drobci kristalov v kamenju in pesku in ob sončnem zatonu barva, ki spremeni »pampo« v umetnino iz bakra. Tu pa tam je nekaj manjših izkopov bakra, od koder rudo vozijo v čistilnico me-garudnika Chuquicamata pri Calami. Mesto danes sprejme potnika s pozdravom »Bienvenido en Calama, tierra de sol y cobre«. Stikanje po zapuščenih salitreras v zaledju mesta Iquique je obrodilo presenetljiva odkritja. Bil je tu rudnik z imenom Hervatska, drugi z imenom Slavonia, tretji Yugoslavia in še Slavi-ja. Obrat z nazivom Sloga je bil lahko samo južnoslovanski. Malo dvomov je bilo o veliki prisotnosti Rusov ali Ukrajincev v nekdanjem rudniku Sebastopol. Kjer je šlo za majhen rudnik se danes vse zaključi pri par skoraj do tal porušenih zidovih nekdanjih barak. Nekje se je na steni še dal razbrati napis »tienda« za štacuno. Večje oficine nudijo več možnosti za raziskovanje. Pri teh ležijo v razdalji nekaj stotin metrov tudi pokopališča. Nagrobnih spomenikov skoraj ni. Tisti iz cementa so verjetno iz veliko poznejše dobe in pod seboj hranijo ostanke ljudi, ki so umrli ob kaki drugi okoliščini, ob delu, ki je po zaključku solitrske epopeje, še živelo v upanju na najdbo drugih žlahtnih rud. Na pokojne spominjajo zarjaveli železni in leseni križi, ki pokonci vztrajajo že 80, 90 in tudi več kot 100 let. Les je že liofilizirana snov, na nekaterih izdelkih pa veter in pesek še nista izlizala skromnih rezbarij. Odvisno je seveda od izpostavitve smeri vetra. Rezbarije vsekakor pričajo, da je tam obstajala tudi »industrija poko- pavanja«, ki je na koncu nesrečnežu pobrala še to, kar je ostalo po preživljanju, kvartanju, alkoholu in prostituciji. V osnovni šoli se je pred mnogimi desetletji še bralo žalostne zgodbe o očetih, ki so odšli v Čile kopat soliter in se seveda niso nikoli vrnili. Morda so nekaj časa tudi pošiljali domov denar, nato pa jih je atacamska puščava izsušila in so zaradi silikoze podlegli. Izrazito slovanska imena nekaterih rudnikov so bila jamstvo, da so tam delali (in umirali) tudi Slovani. Čilski uradni podatki sicer vedno navajajo »austriacos«, ker so bili tedanji Slovani državljani avstro-ogrskega cesarstva. Posamezne narodnosti pa so se na podlagi številčnosti nekoliko izluščile in osamosvojile. Leseni križi so pretežno že izgubili kovinske tablice na katerih je bilo napisano ime pokojnika. Resnici na ljubo so jih izgubili, ker so jih za spomin vzeli moderni obiskovalci, morda celo potomci in sorodniki rajnih. Treba pa je takoj izpostaviti, da so bili slovanski izseljenci v Čilu v veliki večini Hrvati in to Dalmatinci iz otoka Brač. S hrvaškimi imeni je danes v tistih krajih, kot tudi na skrajnem jugu v mestih Punta Arenas in Porvenir označenih na desetine trgovin in drugih gospodarskih dejavnosti. Stikanje na pokopališčih je ob odkritju priimkov kot Grbic, Misic in Beotic, ki so bili napisani na spomenikih navidezno poznejše dobe (morda tudi obnovljeni od potomcev), odkrilo samo pokojnika z imenom Jorge Matulich (Matulic), ki je bil pokopan leta 1931. Šlo je za 11-mesečnega otroka, ki je tam živel z družino. Križ je bil opremljen s kamnito ploščo na kateri je bil za starša »Clara y Pablo« priimek izpisan brez črke »h«, ki v španščini »c« spremeni v »č«. Izrazito slovenskega imena ni bilo na spregled. Slovenske sledi pa v Čilu obstajajo in bi bile lahko povezane tudi s so-litrom. Na Izseljeniški matici v Ljubljani imajo bežne podatke o jezuitu Fra-niščku Pollanu, ki pa naj bi deloval v Santiagu nekaj let po krvavi zadušitvi stavke rudarjev. V rudarski resor lahko uvrščamo Karla Huberja iz Gorice, ki je v Latinski Ameriki, skupaj s Cirilom Jekovcem iz Buenos Airesa, nabiral rudnine in jih poslal na analizo Stavkajoči rudarji v mestu Iquique (desno) in ostanek nekdanje »tiende« (trgovine, spodaj) v Ljubljano. Med duhovniki je bil med drugimi nekoliko kasneje aktiven slovenski salezijanec Franjo Šnurel, ki večkrat nastopa v hrvaški izseljeniški literaturi. Glede same stavke obstaja v Čilu zelo bogata izbira literature, kajti šlo je za veliko merjenje moči med delavstvom in kapitalom. Kapital je bil v tem primeru tako močan, da je tudi s silo zadrževal rudarje na mestu. Kraji nikakor niso primerni za beg. Na zahodu je mogočna pregrada Andov z gorsko puščavo, na severu in jugu sta tudi puščavi. Beg je pomenil samomor. Ker tedaj proti Santiagu še ni bila izpeljana cesta, je bil prevoz po morju edina možna pot. Ladje pa so bile v lasti družb, ki so izkoriščale delavce. Protest, ki je vedno tlel, se je začel krepiti proti koncu leta 1907. Rudarji so zahtevali višje plače in predvsem boljše življenske pogoje. Kdor je zaključil delovno obdobje, ki je bilo predvideno v pogodbi, naj bi lahko odšel in razmerje prekinil. Zelo zanimiva in socialno kakovostna je bila zahteva, da se drastično zmanjša ali pa celo prekine prodaja žganih pijač, ki so sejale velike probleme in ustvarjale brezupna stanja posameznikov. Iz zapiskov tedanjih kronistov ne izhaja noben posebno izpostavljen voditelj stavke. Tako v fronti rudarjev kot na strani kapitala se najde nekaj hrvaških priim- kov. Eden od kronistov uvršča nekega Luisa Grabarja med »espiones de las companias«. V arhivu »intendencie« iz mesta Iquiqe, je v časopisu »el Pueblo obrero« od 16.12.07 med člani delegacije, ki se je pogajala z oblastmi ime Ladislao Buc, ki bi lahko bil tudi Slovenec. Prisotnost drugih južnoslo-vanskih narodnosti je potrdil tudi prof. Sergio Gonzalez iz univerze v Iquiqueju, ki je ob Hrvatih izrecno omenil »region del norte adriatico«. Z vlaki, ki so iz planote dovažali soliter do pristanišča, so prvi rudarji prispeli v Iquique 15. decembra in se začeli zbirati v poslopju šole »Domingo Santa Maria« in okoli njega. Vsak dan jih je nato prispelo še po več tisoč in domača policija ni bila več kos položaju, čeprav je bilo vse popolnoma mirno. Oblasti so telegrafsko zaprosile za pomoč v prestolnico. Predsednik Pedro Montt je poslal tako pogajalce kot vojno mornarico. Kljub rastoči masi stavkajočih, ni prihajalo do izgredov, opazna je bila samo vedno večja gneča. Dogajalo se je celo, da so stavkajoči razpravljali s prisotnimi angleškimi strokovnjaki o razlogih stavke. Napredka pa nikakor ni bilo. Oblasti so zavlačevale odločitev v pričakovanju bojnih ladij. Zahteve so vedno znova terjale povratek glavnine na delovna mesta v rudnikih. Rudarji so vztrajali pri vzpostavitvi boljših življenskih pogojev, ki bi morali biti zapisani in podpisani od obeh strani na javni skupščini. Na kocki je bila verodostojnost politične oblasti v odnosu do lastnikov rudnikov, ki so bili neposredno ali preko slamnatih figur v lasti Angležev. Čim je prispela križarka »Zenteno« so vojaki začeli razvrščati težke mitralje-ze pred poslopjem šole Santa Maria. Toni razgovorov, ki so potekali dejansko dan in noč, so postajali vedno bolj napeti, do prask pa ni prišlo. Na vladni strani je zadevo vzel v roke general Silva Renard, ki je zahteval, da stavkajoči zapustijo šolo in bližnjo okolico. Računalo se je, da je bilo na višku stavke, tam prisotnih 30 tisoč rudarjev in članov njihovih družin. Pisni viri poudarjajo, da je general Renard do zadnjih minut pred ultimatom, skušal preko svojih glasnikov in osebno prepričati stavkajoče, da zapustijo šolo. Dal jim je točna navodila, kam se morajo usmeriti. Začetek umika bi avtomatično odmaknil usodni trenutek, ki je bil določen za 15.30 21. decembra. Med silovitim žvižganjem stavkajočih, je to zadnjo možnost izkoristilo okoli 200 delavcev, ki so se umaknili po stranski ulici. Renard je v pravem militarističnem slogu izpolnjeval smernice vlade, ki je hotela samo in popolno zmago nad pravim uporom rudarjev. Točno ob napovedanem času so zarožljale strojnice in začela se je strahovita matanza. Ko ni bilo več jasnih ciljev, so se vojaki zagnali nad množico in pokol končali z bajoneti. V arhivskih zbirkah domače »in-tendencie« je v časopisih »El Traba-jo«, »El Comercio«, »El Tarapaca« opisan potek pokola, ki je potekal sistematično. List »El Nacional« je bil odločno na strani vlade in lastnikov in je pisal tudi o neki mednarodni zaroti. Baje je med streljanjem vojakov nekaj krogel prišlo tudi s strani stavkajočih in dva vojaka naj bi bila ubita. Časopis piše tudi, da se je večkrat slišalo vzklikanje »Viva la Argentina!«. Kasnejše raziskave (v Čilu je bila stvar analizirana iz vseh zornih kotov) niso odkrile nobenega tujega vmešavanja, čeprav je najbolj motivirana in zavedna skupina stavkajočih prihajala pretežno iz vrst dokaj svežih izseljencev. Dogodek je znan kot »el gran crimen« in je veliko prispeval k literaturi in pesnitvam. Iz dokumentarnega vidika je zelo popolna knjiga »Los que van a morir te saludan« (pozdrav tistih, ki gredo proti smrti), iz čustvenega pa roman »El Hijo del salitre« (sin solitra) Volodie Titelboi-ma, ki je bil v Čilu dvakrat član parlamenta in nekaj časa tudi predsednik oziroma tajnik čilske komunistične partije. Kot vedno v takih primerih je število žrtev neznano. Oblasti so se grozote zavedale komaj dan kasneje. Minimalni podatek navaja 4500 mrtvih, delavska stran pa omenja preko osem tisoč ubitih. Razlika je seveda zelo velika, saj pomeni znati ali ne znati šteti od ena do dva. Upoštevati je treba, da so bili domačini španskega izvora (belci) in sveži priseljenci iz Evrope dokaj dobro evidentirani. Med potekom zasedbe šole, je nekajkrat omenjeno število 4500 najbolj aktivnih stavkajočih, ki naj bi bili tujci. Za tujce se je tam imelo Evropejce. Tujci so bili tudi domorodni Bolivijci in Pe-rujci, ki pa so jih prištevali med rajo in so bili stvarno brez identitete. Teh je bila v rudnikih velika večina, koliko pa so prispevali k matanzi ni bilo mogoče raziskati. 66 let pred državnim udarom Pinocheta je Čile tedaj doživel šok, ki zadnjega diktatorja (po številu smrtnih žrtev) uvršča kar med dobrotnike! Dogodek je splošno znan kot »Santa Maria de Iquique« in pretežno iz neznanja je bilo nekaj poskusov, da bi zadevo vezali na mater božjo in jo postavili za milostljivo zaščitnico spomina na pobite rudarje. V resnici se je samo šola, kjer so se stavkajoči utrdili, imenovala po nekdanjemu čilskemu predsedniku Domingu Santa Maria. Višja cerkvena hierarhija, ki je bila v Južni Ameriki vedno na strani oligarhije, se je na podlagi tedanjih kronik ogradila od zadeve. Kot posameznik nastopa na prizorišču samo »de-legado apostolico« Martin Rucker, ki se je postavil pred vojake, da bi preprečil streljanje. Mladi duhovnik je preživel, ni pa mogel preprečiti najhujšega. (dk) 1 4 Nedelja, 6. januarja 2008 NEDELJSKE TEME / koristni nasveti pred obrezovanjem v vinogradu Nevarne bolezni vinske trte je treba pravočasno zatirati Čeprav v tem času predvidoma ne opravljamo škropilnih posegov proti boleznim trte, je koristno, da spregovorimo o tistih, ki napadajo trtin les, saj so v vinogradih prisotne tudi v jesenskih in zimskih mesecih. V zadnjih letih namreč opažamo zaskrbljujoče širjenje teh bolezni, predvsem pa črne pegavosti, kapi vinske trte in hiranja vinske trte. Te bolezni lahko povzročijo znatno škodo, zato je prav, da vinogradnike opozorimo na njihovo prisotnost in jim nudimo ustrezne nasvete za boj proti tem obolenjem. Ukrepi za njihovo zatiranje ali vsaj za ublažitev škode so povezani z rezjo trte, zato je koristno, da jih vinogradnikom posredujemo pred tem opravilom. ČRNA PEGAVOST - Bolezen povzroča glivica Phomopsis viticola. Vsled obolenja razpokajo še zelene mladice. Ob členkih se pojavijo značilne razpoke obolelega tkiva, na katerem so se prej pojavile vijoličaste do črne pegice ob dolžini poganjka. Spodnji stebelni listi se izma-ličijo (listna ploskev se nagrba in nakod-ra, robovi pa se ovijejo navzdol) ter kažejo rumene pege, ko jih gledamo proti svetlobi. Jeseni in pozimi postanejo okužene rozge svetlosive ali bele, kar je ena izmed značilnosti bolezni. Pozimi se skozi skorjo prelijejo črne bradavi-častne tvorbe - plodišča glive, iz katerih uhajajo trosi, ki spomladi spet ku-žijo poganjke in liste. Za zatiranje črne pegavosti, ki lahko povzroči občutno škodo tudi na mladih trsih, je treba po rezu takoj ostraniti iz vinograda okuženo rozgo in jo sežga-ti. O zatiranju s fitofarmacevtskimi pripravki, pa bomo, kot vsako leto, dali vinogradnikom potrebna navodila v pomladanskem času. KAP VINSKE TRTE - Povzročajo jo glivice Phaemoniella clamidospora, Phaeacromonium olephilum, Fomito-poria punctata. To bolezen smo v zadnjih letih opazili pogosteje. Prisotna je predvsem v starih vinogradih, kjer smo veliko obrezovali, ter se lahko pojavlja bodisi bliskovito bodisi v kronični obliki, kadar pride do smrti rastline tudi nekaj let po okužbi. Prehodno jo iz leta v leto na-javlja sušenje posameznih mladic, predvsem v mesecu juniju in juliju. Bolezenski znaki. Preden listi povsem odpadejo, se značilno obarvajo z rdečkastorjavkastimi pegami stožčaste oblike, ki izstopajo na ostalem še zelenem delu lista. Če les debla, ki utegne tudi raz-pokati, prerežemo prečno, opazimo precej krhek gobast rumenkast del, ki ga ob- kroža temnejši in odpornejši rob. Za preprečevanje širjenja bolezni je priporočljiva takojšnja razkužitev večjih rezi z Carbendazimom (Bayfidan BCM, Benazim, Benzim ipd.). Močno napadene dele moramo odstraniti in sežgati. Po rezu okuženih delov trt moramo škarje razkužiti, da ne prenašamo bolezni na ostale trte. Prav tako odstranimo lesene oporne kole (iz katerih se širi glivica) in jih zažgemo ter jih nadomestimo, po možnosti z betonskimi. HIRANJE VINSKE TRTE - Povzroča ga glivica Euthypa lata. Bolezen v glavnem ne napade trt, ki so stare manj kot 5-6 let. Pogosteje se pojavlja na trtah, starih več kot 10 let. Prvi bolezenski znaki se pojavljajo spomladi ob poganjanju mladic. Opazni postajajo, ko mladice zrastejo do 25-40 cm. Obolele rastline so po navadi nepravilno razpršene v vinogradu. Listi ostanejo na začetku majhni, nepravilne oblike in svetlo zelene barve (klorotične). Večkrat se zvijejo navzdol v kupo. Robovi potemnijo, nakar zadobijo listi ogorel videz, nato pa se posušijo in odpadejo. Cvetovi lahko odpadejo, groz-dič oveni in se posuši. Prvi napadeni listi se nekoliko spremenijo, ostali ostanejo celi in se normalno razvijejo. V naslednijh letih se bolezenski znaki poslabšajo in v 2-4 letih rastlina usahne. Pred tem dobi trta grmičast videz: kratke mladice in medčlenki, šibki poganjki. Znaki nekoliko spominjajo na virus infektivne dege-neracije ali na hudo klorozo. Trta po navadi umre pozimi. Tipični spoznavalni bolezenski znak je - podobno kot pri kapi - delna potemnitev lesa, ki se kaže v prerezu. Bolezen se širi le prek velikih ran in se lahko pokaže po komaj enem do treh letih. Euthypa napade tudi marelico in druge rastline, zato je izvor obolenja težko odstraniti. Proti hiranju vinske trte še nimamo na razpolago škropilnega sredstva in zato, podobno kot pri kapi, lahko ukrepamo le preventivno. Les odreže-mo do točke, kjer je zdrav. Če je rastlina po su še na sko raj v ce lo ti, je naj bo lje, da jo odrežemo do kake zdrave jalovke ali pa trto izrujemo. Zimsko rez moramo izvesti v suhem vremenu in večje rane prikriti s cepilno smolo. Tej po možnosti dodamo Carbendazim v 1-odstot-ni koncentraciji (glej sredstva navedena za kap vinske trte). Po možnosti izvedemo rez v februarju-marcu. Obrezani les odstranimo iz vinograda in ga sež-gemo. Glivica se namreč večkrat nastani prav na ostankih rezi. Svetovalna služba KZ vino - Poraba se spreminja V Italiji se pije manj, po svetu pa več Gospodarski dosežki italijanskih vinarstev, še posebej večjih, so v letošnjem letu zelo dobri ali vsaj zadovoljivi. Ta uspeh pa gre v glavnem pripisati izvozu, ki bo v letu 2007 verjetno dosegel 16 milijonov hl, kar postavlja Italijo na prvo mesto lestvice držav izvoznic vina. Manj ugod no pa je sta nje v no -tranjosti države, kjer se poraba vina stalno krči in je padla na izpod 50 litrov na osebo, saj se j e v zadnjih letih ( 2000 - 2006) znižaja za 2,3%. Podobno stanje najdemo tudi v drugih državah, kjer je poraba vina tradicionalno visoka. V Španiji je stanje enako italijanskemu, v Franciji beležijo znižanje porabe vina za 1,2%, v Nemčiji pa za 2%. Na tej lestvici pa najdemo z nasprotnim predznakom Rusijo ( + 1,1%), Kitajsko ( + 4,9%), Ukrajino ( + 8,9%), predvsem pa Indij o ( + 20,8%) in še mnogo manjših držav. Po svetu se torej pije vedno več vina, prihaja pa do pravega paradoksa. V deželah, kjer je tradicija proizvodnje in konzuma vina močno zakoreninjena se poraba vina manjša, v drugih državah, kjer so tradicionalno prisotne v večji meri druge pijače, predvsem pivo, pa večja. Svetovna tržna vrednost porabljenega vina presega trenutno 24 milijonov evrov, a po mnenju poznavalcev mednarodnega tržišča bo v nekaj letih dosegla 27 milijonov evrov. Svetovno povprečje porabljenega vina na osebo naj bi doseglo 3,7 litra. Ta podatek nam pove, da se sicer tržišče vina širi in krepi, da pa so tržne možnosti še zelo velike. Analize tujih tržišč nam potrjujejo, da so porabniki vina vse zahtevnejši, zato je bodočnost vinarstva predvsem v kakovosti, še posebej, če se bo dvigala kultura pitja in širilo združevanje vina s hrano. V tem primeru bo lahko Italija uspešno zaigrala na struno svoje bogate kulinarične ponudbe, tako doma kot po svetu. Svetovalna služba Kmečke zveze nasveti strokovnjaka Januarska opravila Novo leto začenjamo brez posebno velikih kmetijskih opravil. Čas torej lahko posvetimo raznim delom, za katere po navadi ni časa. Orodje v shrambi pregledamo, očistimo, po potrebi nabrusimo ali si nabavimo novega. Na vrtu ali v njivi preverimo stanje ograj, kolov, vezi in opor pri mladem sadnem drevju. To je v vetrovnih krajih, kot so naši, še posebno pomembno. Pripravimo si lahko okviren načrt tega, kar bomo spomladi sejali in preverimo, ali imamo seme. Najbolje je, da si nabavimo vedno sveže seme, zato si bomo zabeležili, katerega bomo letos potrebovali. Če imamo lansko seme in smo ga dobro shranili v zaprti škatli, v suhem in hladnem prostoru, bo slednje še dobro. Prav tako pregledamo, katera gnojila bomo letos kupili. Tudi za gnojila je bolje, da so vsako leto sveža. Enako velja za škropila; kupimo jih le toliko, kolikor jih bomo v kmetijski sezoni potrebovali. Lanska gnojila moramo hraniti v suhem prostoru, v dobro zaprtih vrečah, da se ne pokvarijo ob prisotnosti vlage. Morebitna preostala škropila moramo hraniti v zaklenjeni omari, posebno tista bolj strupena, da so otrokom nedostopna. Z zgodnjim obiskom kmetijske trgovine bomo opazili marsikatero stvar, ki jo bomo potrebovali in tudi kako novost. Dolge večere si lahko krajšamo s prebiranjem raznega čtiva s kmetijsko tematiko ali pa obiskujemo kak tečaj. Če načrtujemo, kam bomo določeno po-vrtnino posejali, moramo upoštevati pravila kolobarjenja. VINOGRAD - Proti koncu meseca v sončnih dneh lahko pripravimo posamezne jame za trte, ki jih nameravamo ponovno posaditi. Skrbimo, da bomo spomladi pravočasno dobili ce-pljenke. Če ni preveč mraza, lahko ob vinogradu sadimo nekaj grmov vrtnic. To je stara, a vedno dobra navada. Poleg lepega videza so vrtnice odličen pokazatelj, kdaj je treba škropiti proti oi-diju, so namreč tudi podvržene temu obolenju. Sicer to ni ista vrsta, kot tista, ki napade trto. Oba oidija sta pa si pobobna in delujeta pod istimi vremenskimi pogoji. Priporočljivo je, da izberemo sorte vrtnic, občutljive na oi-dij vrtnice, ker se bolezenski znaki pojavijo nekoliko pred trto. Tako, ko vrtni- ce obolijo, vemo, da je čas za škropljenje tudi proti oidiju na trti. KLET - Vino moramo stalno nadzorovati. Preveriti moramo, da ima zadostno količino žvepla in da ni motno. Stalno moramo biti pozorni, da so sodi polni. OLJČNI NASAD - Še je čas, da zavarujemo predvsem mlade oljčne rastline proti mrazu, če tega še nismo storili. V tem času lahko debla starih in nekoliko zanemarjenih oljk očistimo morebitnih mahov in bršljanov, ki se večkrat ovijejo okrog debla, mah pa večkrat zadrži vlago, ker postane deblo tarča raznih mikroorganizmov. Les oljčnega debla, posebno če je drevo staro, lahko začne trohneti. Oboleli del odrgnemo, potem poškropimo z bakrovimi pripravki. To opravimo le, če ni premrzlo. Mladim oljkam kontroliramo kole. Začnemo pripravljati zemljo za nove rastline. OLJČNO OLJE - Hranimo ga v posodah iz nerjavečega jekla ali iz drugega inertnega materiala. Januarja opravimo prvi pretok olja. V tem mesecu moramo zelo paziti, da temperatura v prostoru ni pod ničlo, ker bi sicer olje kristaliziralo, prenizka temperatura pa bi zavirala naravno čiščenje olja. SADNO DREVJE - Mladim drevesom postavimo močno oporo, da bodo bolje prenesla morebitni sneg, predvsem pa burjo. S koli pomagamo tudi tankim in dolgim vejam, da se ne lomijo. Če se kaka veja kljub naši pazljivosti odlomi, jo odrežemo do zdravega in nepoškodovanega dela, rano pa pomažemo s cepilno smolo. Proti koncu januarja odrežemo cepiče sadnega drevja, ki bi ga radi cepili. ZELENJADNI VRT - Zelo malo je zelenjadnic, ki jih v tem času še pobiramo. Tipično zimska povrtnina je ohrovt, ki dobro zdrži nizke temperature. Ohrovt pobiramo, ko so glave sklenjene in trde. Vsekakor ga moramo pobrati, preden se listi, ki tvorijo glave, začnejo odpirati. Glave hranimo nato v hladnem prostoru, pri temperaturi med 3 in 5°C. Če pa razpolagamo s tunelom in smo ga pravočasno postavili, lahko pod njim še pobiramo rdeči radič, motovilec, korenje in por. V primeru milejših temperatur in leg omenjene zelenjadnice zdržijo na prostem. V toplejših in sončnih dneh moramo tunel odkriti. Na ta način preprečimo, da bi se rastline pregrele in se širile morebitne bolezni. V tem času lahko pripravimo oporo za vrtnine, ki jih bomo gojili v naslednji sezoni. Po navadi uporabljamo oporo iz materiala, ki se ga najlažje dobi v okolici kraja, kjer živimo. Lahko so to kanele ali pa les. Najprej preverimo morebitno oporo, ki jo hranimo od lani, jo očistimo, in če je potrebno, ošili-mo konico. Pripravljene opore povežemo skupaj in dobro posušene spravimo v zaveten prostor. Če jim hočemo podaljšati življenja z namenom, da jih bomo uporabljali več let, jih potopimo v 3 do 5 odstotno raztopino bakrovega sulfata. Po petih, šestih dneh oporo dobro posušimo in do uporabe hranimo v zavetnem prostoru. V skladišču moramo stalno pregledovati krompir, čebulo, jabolka in ostale pridelke, ki jih hranimo dalj časa. Gnile moramo takoj odstraniti. OKRASNI VRT - Čas imamo, da načrtujemo opravila v okrasnem vrtu in preverimo, kaj vsega potrebujemo za novo bližajočo se sezono. Čim manj hodimo po vlažni in zmrznjeni zemlji, da je ne bi tlačili. Isto velja za okrasno trato. V primeru zelo vlažne zemlje lahko suho listje, s katerim smo pokrili zemljo okrog okrasnih grmovnic, postane kompaktno in ne pusti rastlinam dihati. Lahko slednje odstranimo in zamenjamo s še nezrelim kompostom. Kontroliramo čebulnice, ki jih bomo sadili spomladi in katere sedaj hranimo. Predvsem moramo paziti, da nimajo plesni. V takih primerih jih odstranimo. Potem, ko smo jih pregledali, jih potrosimo z bakrovimi ali podobnimi pripravki v prahu in jih spet spravimo kot prej. Vrtnicam občasno kontroliramo vezi, posebno pri vzpen-javkah. SOBNE RASTLINE - V zimskem času potrebujejo sobne rastline posebno nego. Zalivati moramo čim manj. Pozimi jih ne gnojimo, z izjemo cvetočih rastlin. Paziti moramo, da je v stanovanju dovolj vlage v zraku. Rastline, ki so zelo občutljive na suh zrak, dvakrat na teden poškropimo z razpršilni-kom. Rastlinam poskrbimo primerno svetlobo in čim stalnejšo temperaturo. Magda Šturman / KULTURA Nedelja, 6. januarja 2008 21 piran - Mednarodni simpozij o Diegu de Castru Pike na i: splošno priznanje objektivni razlagi v evropskem duhu Ob stoti obletnici rojstva so osvetlili lik znanstvenika in politike, »slovenski pogled« je prispeval avtor članka Proti koncu preteklega leta smo beležili tudi stoto obletnico rojstva piranske osebnosti Diega de Castra. Seveda smo to, zlasti italijanska skupnost, storili s poudarkom, saj je resnično šlo za moža, ki je bil eden od simbolov piranske pripadnosti, razen tega pa tudi renomiran znanstvenik, ki je z le ti pos tal zna no ime tu di ši -rom po Evropi na področju statistike, demografije, raziskovalne dejavnosti, pa tudi zgodovine. Poznavalci ne izključujejo, da so njegovi predniki stoletja nazaj prišli iz Španije ali Portugalske, saj se je tedaj nemalo ljudi, pomorščakov pa tudi ne, s teh dveh držav evropske celine znašlo in se ustalilo v tem delu Jadrana. Na simpoziju je sodelovala vrsta eminentnih osebnosti, med njimi številni profesorji vseučilišč iz Trsta, Vidma, Vicence, Verone, Milana, Tu-rina, Bologne in tudi »La sapienze« iz Rima. Diego de Castro je pač ime, stota obletnica rojstva pa dragocena priložnost, da se poudari njegova vloga. Jedro njegove univerzitetne dejavnosti pa je bilo in je ostalo vseučilišče v Turinu, kjer je poučeval statistiko in dru ge pred me te že pred za čet -kom druge svetovne vojne, nadaljeval pa tudi po njej. Poudarek pa za-slu ži, da je bil Di e go de Cas tro ne le civilina, pač pa tudi vojaška, bolje, kar vojna osebnost, ki je nemalo pomenila v italijanski vojni mornarici. V njej ni zaostajal pri razvoju obveščevalne dejavnosti. Na dlani je, da je kar natanko poznal razmere na Jadranu, seveda zlasti tiste na vzhodni obali, ki jih ni italijanska politika, fašistična pa tudi ne, nikoli ni dala v predal. Prednost je seveda bila, da je bil iz Pirana, mesteca, kije navsezadnje kar nekaj pomenil v jadranski zgodo-vi ni, če prav je bi la ta zve či ne takš na, da so bila jadranska mesteca skregana med seboj in so se tudi bojevala drugo proti drugemu podpirajoč zdaj eno ali drugo znano evropsko oporišče, ki se je bilo spustilo v vojno. Znano je, denimo, da se je Koper v takem primeru pogosto povezoval z Benetkami, Piran pa je, čeprav oddaljen od Kopra kakih 15 kilometrov, krčevito branil koristi denimo Genove ali pa Amalfija. De Castro je resnično globoko poznal tako sever kakor jug, saj je kot vseučiliški profesor kar nekaj let poučeval tudi v Palermu, Messini in Neaplju. Imel se je in naglašal ter se razglašal za Italijana, in kot tak je dosledno ravnal tako v civilni dejavnosti kakor v vojski. Bil je pač Italijan, ki si je prizadeval za koristi, takšne ali drugačne Italije, za pomen te države, kakor sem se jaz, ki sem Slovenec, po svojih skromnih močeh prizadeval za Slovenijo, njeno priznanje in napredek. To sem odkrito podčrtal tudi v referatu, ki sem ga kot Slovenec in kot oseba, ki se je naključno pa tudi ne, v dveh primerih znašla na drugem bregu, na področju, na katerem je deloval Diego de Castro. Seveda je bil starejši od mene, nesporno pa tudi bolj izkušen in kajpak podkovan v predmetih, ki jih je poučeval, saj so bili v glavnem daleč od moje usmer-je nos ti. No, zgo di lo se je, da se je Di e -go de Castro kot italijanski častnik vojne mornarice po kapitulaciji fašistične Italije septembra leta 1943 znašel na italijanskem jugu, kjer so napredovale anglo-ameriške zavezniške enote, italijansko vlado pa je sprva vodil Badoglio, nato pa Bonomi. V obeh pri me rih je bil mi nis ter za mornarico admiral Raffaele de Cour-ten. Italijanska vlada na Jugu je po svojih močeh in po smernicah, ki so jih bili določili zavezniki, sodelovala z njimi, dejstvo pa j e, da si j e od same ga za čet ka, pri kri to ali manj pri -krito, zastavila za nalogo, da bo poskrbela za to, da bi na italijanskem Diego de Castro vzhodu (tedanja Venezia Giulia - Julijska krajina), kljub morebitni zmagi nasprotne, to je jugoslovanske partizanske strani, ki je bila čedalje bolj očitna, ostala meja, ki so jo bili po prvi svetovni vojni določili v Ra-pallu. De Castro je nedvomno bil pomemben akter v teh prizadevanjih: kot vojak in kot poznavalec vzhodnega dela Jadrana. V duhu te težnje je italijanska vlada na jugu pričela razmišljati in se pozneje tudi jasno opredelila za načrt, po katerem naj bi se zavezniška vojska (Angleži so načrt, ki je imel tudi britanske avtorske pravice, v glavnem pod pi ra li, Ame ri ča ni pa ne, češ, že tako imajo nemalo opraviti z vojaškimi operacijami v srednjem in severnem delu Evrope) izkrcala na takratni jugoslovanski obali, v bistvu na Kvarneru ali pa v Istri. Prevladovala je sicer istrska verzija, češ da je vojaško in kajpak logistično bolj primerna, pri tem pa ne gre zanemariti, da se je de Castro kot eden od oblikovalcev tega načrta, konkretno zavzemal za izkrcanje nekje pri Sav-udriji. Angleškemu zavezniku je ideja o izkrcanju na drugo obalo prijala, Churchill ji je domala načeloval, se pa ni povsem strinjal s tem, da bi pri izkrcanju sodelovala italijanska vojna mornarica, češ ta je še včeraj bila nasprotnica. Stališče pa je povsem ovrgel, ko so mu obveščevalci sporočili, daje namen italijanskih načrtovalcev navezati predhodno stike s takoime-novano X MAS se pravi z enotami nekdanje italijanske vojne mornarice, ki so ostale na severu, prostovoljno prešle pod nemško poveljstvo in ravnale naravnost zločinsko tako s prebivalci, ki so domnevno sodelovali s partizani, kakor s civilisti na sploh. Kar dobršen del teh enot je bil zlasti od druge polovice leta 1944 razporejen na liniji med Gorico in Podbrdom, se pravi na slovenskem področju, pa so jim partizani podelili kar niz nepozabnih lekcij. Ideja o izkrcanju nekje v Istri pa je povsem odpadla, ko je Tito preme- teno Churchillu v drugi fazi sporočil, da ni proti temu početju, da pa naj bi izkrcanje izvedli skupaj z jugoslovanskimi partizanskimi enotami. Alternative ni bilo več, partizanska ponudba je bila nadvse resna zadeva, tako da ni prišla več v poštev tudi najbolj me gle na za mi sel o ka kem iz kr -canju s pomočjo italijanske vojne mor na ri ce, pa še z eno ta mi X MAS hkrati. Razen tega ne gre zanemariti, da je v Istri bila 43. partizanska divizija, v kateri je bilo tudi več kot 800 Italijanov, izkrcanje pa bi lahko privedlo do bratomornega spopada. Na srečanju v Piranu sem si dovolil opozoriti na nesprejemljivost tega načrta, pri katerem je sodeloval tudi de Castro. Menda je celo admiral Giuseppe Spanzari, kije poveljeval italijanski vojni mornarici na severu, sodil, da je bila zamisel o sodelovanju z X MAS neumestna. Italijanski načrtoval ci so med dru gim pre zr li tudi so -vraštvo, kije prežemalo angleško vojaško poveljstvo na Sredozemlju, potem ko sta dva italijanska častnika (prvi iz Kopra, drugi iz Pirana) s po-seb nim tor pe dom one spo so bi la naj -večjo angleško križarko v Aleksandri-ji v Egiptu. Skratka, potrebnih pogojev je bilo čedalje manj. Mimo tega pa je tudi jugoslovanska partizanska mornarica imela nekaj obveščevalnih postojank na italijanski obali (v Anconi in v Makedoniji), ki so zvedele za načrt o izkrcanju, pa tudi angleški vojni predstavniki, kakor je dokazano, v stiku s partizanskim poveljstvom niso varčevali z opozorilom na to italijansko idejo. Skratka, de Castro je stavil na napačno tako politično kakor vojaško karto. Spomladi leta 1952 je italijan ska vla da (pred sed nik je bil De Ga spe ri) po sla la Di e ga de Cas tra v Trst kot uradnega italijanskega delegata pri anglo-ameriški vojaški upravi, ki jo je vodil general Winterton. Italijanska stran je računala na de Castrovo znanje, na to, da je bil doma iz Istre, pa tudi na večjo italijansko diplomatsko dinamičnost. Ta se je res začela stopnjevati, incidentov je bilo v Trstu, pa tudi drugod zmeraj več, višek pa je povezan s tem, da sta an gleš ka in ame riš ka vla da na le -pem javno sklenili zapustiti Svobodno tržaško ozemlje (ki ga nikoli ni bilo) s tem, da bi cono A prevzela Italija (o coni B ni bilo govora), to pa je podžgalo tako italijansko stran, ki je računala še na cono B, pa tudi jugoslovansko, ki pa ni mogla sprejeti enostranskega sklepa o zavezniški zapustitvi cone A. Kar nekaj žrtev je bilo sredi Trsta, del rimske vlade je doletela zamisel, da bi italijanske pristaše v coni A pričeli množično oskrbovati z orožjem. To krat pa se je de Cas tro iz ka -zal. Brž je posredoval pri svoji vladi ter ji sporočil, da ni proti pošiljanju propagandnega gradiva, absolutno pa odsvetuje orožje. Ravnal je pametno, človeško, kakor sem rekel v svojem ekspozeju v Piranu. Mimogrede naj po jas nim, da sem v Trstu naj prej bil dopisnik Tanjuga, ko je šlo za de Castra kot delegata pri Zavezniški vojaški upravi pa sem bil na upravi cone B v Kopru, kjer sem se ubadal tudi z zunanje-političnimi vprašanji ter s stiki s sosedno angloameriško vojaško upravo v Trstu. De Castro je sam prišel do spoznanja, da tvegano zaostrovanje razmer ne bi omogočilo znosne rešitve tržaškega vprašanja. Omembe vredno je med drugim, da angleški general Winterton ni imel de Castra v čislih, tudi med vidnimi italijanskimi predstavniki v Trstu (denimo dr. Fabiani) ni bilo veli ke na klo nje nos ti de Ca stru, v dis -kretnih pogovorih, ki sem jih imel s predstavniki sosedne uprave (denimo z Dunhanom, ameriškim predstavnikom) so mi odkrito navajali, da de Castro žal ravna skrajnostno, češ, med drugim, v Trstu ima stike v glavnem z županom Bartolijem ne pa tudi s predsednikom pokrajine Paluta-nom, ki pa si je prizadeval za zmernejšo sicer zmeraj nacionalistično politiko. O ravnanju de Castra je general Winterton kar odkrito govoril tudi komandantu jugoslovanske uprave cone B polkovniku Stamatoviču. Bil sem zraven. Stamatovič je odkri- o drugem, po telefonu in dejal naslednje, da mi čes ti ta za zma go (co na B Jugoslaviji namreč in rezultati London ske ga me mo ran du ma sploh) da pa računa, da bomo kot sosedje v bodoče ravnali spodobno in v korist enih in drugih. Odgovoril sem mu, da soglašam. Mimogrede naj povem, da sem že prej nič kolikokrat tudi javno imel pripombe na račun, kako je jugoslovanska oblast (zlasti krajevna) ravnala neravno vzorno in nedovolj demokratično z domačim prebivalstvom. Da je: ni ko li ni re kel zle be se de na račun Slovencev, nasprotno, spoštoval je jezik tega naroda in cenil njegovo znanje. Tudi s tega stališča sem ga zmeraj spoštoval, kakor sem pozneje velikokrat ponovil Paolu Semi, ki je bil ravnatelj italijanske gimnazije v Piranu, nato pa italijanski senator. Izjemno pa se je odrezal s tem, da je svoj knjižni zaklad daroval piranski, to je domači knjižnici. Že pred njegovim odhodom iz Trsta je namreč bil govor o tem, da namerava sti ke s Pi ra nom ohra ni ti, če dru go ne s svojim delom in njegovimi rezultati. To sem povedal na simpoziju v Piranu in spet pohvalil de Castrovo vlogo kot znan stve ni ka, ki je in bo vse -skozi slovel ne samo v Italiji in Sloveniji, marveč tudi drugod po Evropi. S tem, daje svoj zaklad daroval Piranu, je storil dejanje, ki ga drugi žal ne znajo posnemati. Iz Italije nočejo in nočejo vrniti slik in kipov, ki so jih leta 1941 odnesli iz Pirana in drugih istrskih mest (predvsem iz cerkva), da bi bili takorekoč na varnem. De Castro je s svojim dejanjem nazorno pokazal, kako je treba ravnati v takem primeru. Umetniško bogastvo sodi tja, kjer je nastalo in do-movalo, ne pa drugam. Umetnost je najbolj zanesljiva, če ostane doma. Skrat ka: de Cas tra sem ta ko re koč opozoril zavoljo vloge, ki jo je igral med vojno, hkrati pa poveličal njegovo dejavnost kot znanstvenika. Ravnal sem takorekoč »evropsko«, kakor sem si sicer zmeraj prizadeval in ne sa mo ob tej pri lož nos ti. In me ne ču -di, če so celo njegovi najožji svojci in Et General Winterton in Diego de Castro to dejal, da j e kar prav, če de Castro zapusti Trst. Maja leta 1954 je namreč de Castro očitno demostrativ-no odšel iz Trsta, potem ko mu je bilo jasno, da bodo pogovori, ki so pozneje privedli do Londonskega memoranduma oktobra leta 1954, potrdili, da bo Jugoslavija dobila vso cono B, kajpak tudi s Piranom. Obnašal se je pač kot Italijan, ki mu življenjski cilj ni uspel. Vsekakor pa me je presenetil telefonski pogovor, ki sem ga imel z de Castrom iz Turina, najbrže s tamkajšnje univerze. Oglasil se mi je, dasi-ravno nisva nikoli imela neposrednih stikov, prejkoslej pa sva vedela drug sorodniki (nečaki, vnuk, njegova hčerka, menda še drugi) po održa-nem piranskem simpoziju nemalokrat ugotavljali (kakor sem slišal), da je bi lo mo je po ro či lo o de Ca stru še kako zanimivo, ne samo, ker sem go-vo ril kot mož, ki je med de Cas tro -vo dejavnostjo bil na drugem bregu, marveč predvsem ker sem resnično, plastično prikazal, kakšne so bile razmere in kako jih je tolmačil in skušal iz ko ris ti ti de Cas tro. V po li ti ki je včasih grešil, kot znanstvenik pa je težko dosegljiv in je ime tako v Italiji kakor tudi v Sloveniji (in na Hrvaškem). Miro Kocjan 2 2 Nedelja, 6. januarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it odbojka - Matej Černic in Loris Mama pred odhodom na olimpijske kvalifikacije v Turčijo »Kljub okrnjeni postavi smo še vedno konkurenčni« Z Zlatanovom se je moč v napadu povečala, v sprejemu pa bosta stebra naša odbojkarja Olimpijske sanje se za naša najboljša odbojkarja Mateja Černica in Lorisa Maniaja približujejo z neverjetno hitrostjo. Jutri bodo v Izmiru v Turčiji nastopili na kvalifikacijskem turnirju, ki bo podelil še zadnjo evropsko vstopnico za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Le zmagovalka turškega turnirja bo torej imela pravico, da bo nastopila na najvažnejšem športnem dogodku leta. Osvojitev prvega mesta ni nemogoča: »Seveda ne bo lahko, saj imamo že v predskupini kakovostne nasprotnike: Nizozemsko, Poljsko in Španijo (op. a. letošnji evropski prvaki). Sicer pa smo dobro pripravljeni,« je pred odhodom v Turčijo ocenil Matej Černic, ki je z Lorisom Maniajem potrdil, da je imperativ edino-le zmaga. Zaradi zdravstvenih težav sta iz postave odpadla najprej podajalec Meoni, nekaj dni kasneje pa še Fei. »Meoni je moral zapustiti reprezentanco zaradi krčev, Fei pa je zaradi ošpic miroval tri tedne in je bil v bistvu brez moči, da bi nastopil na turnirju,« je pojasnil Černic, ki je prebolel svojo poškodbo kolena in si želi, da bi tudi v Turčiji odigral tako kot v Catanii. Med pripravami sta zbolela tudi Martino in Mastrangelo. Selektor Anastasi je zaradi odsotnosti moral popolnoma spremeniti postavo: na krilu bosta igrala Černic in Zlatanov, na korektorju Cisolla, režiser pa bo mladi Coscione: »Prepričan sem, da bo Coscione dobro odigral svojo vlogo. V Rimu, na treningih in na zadnji tekmi predkvalifikacijskega turnirja v Catani- i je že dokazal, da dobro vodi ekipo. Torej bo odsotnost Meonija relativna. Glede Feia je tako: nedvomno je bil steber ekipe. Pridobili smo pa odličen napad Zla-tanova,« je spremembo postave orisal Černic. Cisolla, ki je sicer že več let igral na krilu, bo tokrat spet igral kot kokrektor. Vlogo dobro pozna: svojo kariero je začel na tem mestu, letos pa se je kot korektor preizkusil že na prvenstvenih tekmah, ko je zamenjal Feia. Kako pa bodo spremembe vplivale na igro? »Z Zlatanovom smo pridobili na napadu, na sprejemu pa bomo brez Ci-solle bolj ranljivi,« je povedal Gabrci Černic, ki bo z Maniajem zato steber sprejema. »Zlatanovu bomo morali priskočiti na pomoč, saj je on v sprejemu šibkejši. Matej Černic je odigral 172 tekem za reprezentanco Loris Mania' je odigral 9 tekem za reprezentanco Jaz in Matej bova nedvomno imela več odgovornosti,« je potrdil Loris Mania, ki meni, da so sprejemu namenili na treningih veliko pozornosti. Ob Nizozemski, Poljski in Španiji, ki bodo z Italijo nastopale v skupini B, uvrščata odbojkarja med favorite tudi Srbijo. Kdo pa je glavni favorit? »Rekel bom tako: vseh nasprotnikov se moramo bati. Vse tekme so važne, zato moramo vsakega nasprotnika spoštovati,« meni Matej, kije pojasnil, da so se v zadnjih dneh predvsem pripravljali na prvo tekmo proti Nizozemski. »Mislim, da imamo 80-90 % možnosti za zmago. Kljub spremenjeni postavi smo še vedno konkurenčni. Obenem upam, da ne bo drugih poškodb,« je svoj optimistični pogled predstavil Števerjanec Loris, ki se je po prvih uradnih nastopih odlično vključil v reprezentanco: »S trenerjem se odlično razumeva. Vedno me motivira, kar mi daje novega elana. Ko grešim, skušam napako čim prej pozabiti,« je še dodal Loris, ki bo maj a postal očka: »Vesel sem. Z otrokom bom lahko v Montichiariju končno govoril v slovenskem jeziku, da ga ne bi pozabil. Edinole v reprezentanci se še pogovarjam v slovenščini, ker je tu tu- di Matej, sicer pa vseskozi v italijanskem jeziku. Z Matejem se namreč pogovarjava vedno v slovenskem jeziku. Na začetku so ostali spraševali, zakaj, naposled pa so se že privadili.« Se bodo letošnje olimpijske igre vpisale tudi v našo zgodovino? V primeru, da bi italijanska odbojkarska reprezentanca osvojila prvo mesto na turnirju v Izmiru, bi prvič v naši športni zgodovini nas- topila dva Slovenca hkrati na olimpijskih igrah. Po jadralki Arianni Bogatec (OI leta 1992 tn 1996), metalki kopja Claudi-i Coslovich (OI 2000) in odbojkarju Mateju Černicu (OI 2004) bi bil to že peti zaporedni nastop naših športnikov na naj-prestižnejšem športnem tekmovanju, šesti pa, če upoštevamo tudi kolesarja Jurija Uršiča (Tokio 1964). Veronika Sossa »Azzurri« jutri ob 14.30 proti Nizozemski SKUPINA A: Italija, Nizozemska, Španija in Poljska. Spored: jutri: Italija - Nizozemska (14.30 Raitre), Španija - Poljska; torek, 8. 1.: Poljska - Italija (17.00 Raidue), sreda, 9. 1.: Italija - Španija (14.30 Raitre), Nizozemska - Poljska; četrtek, 10. 1.: Španija - Nizozemska. SKUPINA B: Turčija, Finska, Srbija in Nemčija. Spored: jutri: Turčija - Finska, torek, 8. 1. Srbija - Finska, Nemčija - Turčija; sreda, 9. 1.: Srbija - Nemčija, četrtek, 10.1.: Finska - Nemčija, Turčija - Srbija. POLFINALE: sobota, 12. 1. ob 15.30 (Raitre) FIMALE: nedelja, 13. 1. ob 15.00 (Raitre) Sistem tekmovanja: Prvi dve ekipi iz vsake skupine (igra vsak proti vsakemu) se uvrstita v polfinale, le zmagovalka finalnega dvoboja pa dobi pravico do nastopa na OI. Zadnja tri mesta za nastop na OI bodo podelili trije turnirji letos maja, na katerih bodo nastopale ekipe glede na svetovno jakostno lestvico. Italija je sedaj na 10. mestu in bi torej imela po turnirju v Izmiru še eno možnost. košarka V Tržiču danes deželni derbi B2-lige Danes bo v Tržiču (pričetek ob 18. uri) deželni derbi košarkarske B2-lige med domačim Alikejem in tržaškim AcegasopAps. Obenem bo to tudi derbi med veteranoim tržiškega moštva Janom Budinom in mladim slovenskim upom Tržačanov Petrom So-sičem. Goriški NPG bo danes igral v Marostici. A1-liga: Teramo - Upim Bologna 91:92, danes Siena - Snaidero (18.15) Liga NLB - Izidi, 16. krog: Split - Geoplin Slovan 83:63, Union Olimpija - Zadar 66:75. 1. slovenska liga: TCG - Luka Koper 94:97, Zagorje - Kraški zidar Jadran 94:83. TRIESTINA - Tržaški nogometni drugoligaš se na nadaljevanje B-lige pripravlja na Gardskem jezeru. Pred povratkom v Trst je odigral tekmo za trening proti ekipi Sud Tirol Alto Adi-ge(C2) in zmagala s 4:2 (Goli Kyriazi-sa, Minellija in Sgrigne 2). TENIS - Američanka Lindsay Davenport je v finalu turnirja WTA v Aucklandu s 6:2 in 6:2 premagala Francozinjo Aravane Rezai, ki je bila v četrtfi-nalu usodna za Slovenko Katarino Sre-botnik. To je že tretja turnirska zmaga za 31-letno Davenportovo, odkar se je po porodu vrnila na teniška igrišča. HOKEJ NA LEDU - V avstrijski hokejski lligi Ebel so končali prvi del tekmovanja. V skupini 1-6 bodo ligo Ebel nadaljevali Black Wings Linz, Vienna Capitals, Red Bull Salzburg, Acroni Jesenice, celovški KAC in bel-jaški VSV. V spodnjem delu so Innsbruck, Zavarovalnica Maribor Olimpija, Graz 99ers in madžarska Alba Volan. Najboljši ekipi iz te mini skupine si bosta 3. februarja zagotovili tudi zadnji vstopnici za četrtfinale, kamor so bo šesterica iz zgornjega dela lestvice uvrstila neposredno. KRIM OUT - Rokometašice Krima Mercatorja in švedskega Savehofa so se v 5. krogu lige prvakinj v Ljubljani razšle z neodločenim izidom 23:23 (13:13). Ljubljančanke so s tem izločene iz lige prvakov, s tretjim mestom v skupini pa bi še lahko nadaljevale sezono v osmini finala pokala pokalnih zmagovalk. OREL SPET OK - Odbojkarji ACH Volleya so v tekmi 11. kroga srednjeevropske lige v Zagrebu spet premagali Mladost s 3:0 (21, 16, 20). Go-ričan Aljoša Orel je tudi včeraj, kot že dan prej, dosegel 11 točk, a Urnaut jih je prispeval devet. SKOKI Finec Ahonen zmagal in je zdaj prvi BISCHOFSHOFEN - Finec Janne Ahonen (139,5/138 m; 282,5 točke) je zmagovalec tretje tekme 56. nemško-avstrijske novoletne turneje smučarjev skakalcev, ki bi morala biti sicer v Innsbrucku, a so jo zaradi težav s premočnim vetrom odpovedali in prestavili v Bischofshofen. Z včerajšnjo zmago je štirikratni zmagovalec turneje prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku in je na dobri poti do pete zmage. Drugi je bil Avstrijec Thomas Morgenstern (138/132; 271,4), na tretje mesto pa se je z 18. mesta po prvi seriji prebil Švicar Simon Ammann (126,5/139; 259,4).Slovenci Jernej Damjan, Robert Kranjec in Jurij Tepeš so ostali brez finala, medtem ko se je Primož Peterka poslovil že v kvalifikacijah. Damjan (122 m) je tretjo tekmo turnej e končal na 32. mesju, Kranjec (121), ki je pri doskoku padel, a za črto, ki označuje konec skoka, je bil 38., Tepeš (109,5) pa zadnji, 50. alpsko smučanje - Na Češkem Denise Karbon kot Tomba in Gros osvojila štiri veleslalomske zmage zapored ŠPINDLERUV MLIN - »Azzurra« Denise Karbon je na tekmi za svetovni pokal na Češkem, kot Alberto Tomba in Piero Gros v preteklih desetletjih, osvojila četrto veleslalomsko zmago zapored. Zaostaja le še za Deborah Compagno-ni, ki je leta 1997 ob koncu ene in v začetku druge sezone nanizala serijo osmih zaporednih zmag. Sedemindvajsetletna Južna Tirolka je v finalu sicer na prvem vmesnem času za vodilnima zaostajala dve desetinki, pri drugem pa je imela že 28 stotink prednosti, kar je nato ohranila do konca. »Upala sem na dober razplet, ki je bil na koncu sanjski,« je dejala Karbonova, ki je dosegla četrti čas druge vožnje na progi Černa, na prvi vožnji pa je bila najhitrejša. »Ravninska proga ji ni bila pisana na kožo, saj je zanjo telesno prelahka (1,60 m, 54 kg), kljub temu pa ji nasprotnice niso prišle do živega. Druga je bila Finka Tanja Poutiainen, kije zaostala 29 stotink, tretja pa je bila Avstrijka Elisabeth Gorgl (+0,59). Nicole Gius je bila šesta, Manuela Moelgg pa deveta. Nobena Slovenka se ni uvrstila v finale, osmoljenki pa sta bili še favori-tinji Švedinja Anja Paerson in Avstrijka Marlies Schild. Danes bo na vrsti slalom, prihodnji konec tedna pa bo Zlata lisica v Mariboru. Skupno (15): 1. Nicole Hosp (Avt) 559; 2. Lindsey Vonn (ZDA) 504; 3. Julia Mancuso (ZDA) 476; 4. Maria Riesch (Nem) 465; 5. Denise Karbon (Ita) 459, itd. Slovenci prvič po letu 1991 brez finalista v VSL ADELBODEN - Švicar Marc Ber-thod je zmagal na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v švicarskem Adelbodnu (2:27,56). Drugi je bil njegov rojak Daniel Albrecht (2:28,12), ki je zaostal 56 stotink, tretji pa je bil Avstrijec Hannes Reichelt (2:28,14, +0,58). »Azzurro« Manfred Moelgg je na 5. mestu zaostal le za 12 stotink za zmagovalnih odrom. ISlovenska predstavnika se nista uvrstila v finale, kar se je primerilo prvič po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Bernard Vajdič je končal na 36. mestu, Mitja Valenčič na 38., Aleš Gorza zaradi težav s hrbtom ni nastopil. Italijani in Avstrijci so polemizirali s Švicarji, ki so na tekmovalni progi trenirali pet dni zaporedoma, kar se z ekipami organizatorjev v drugih državah praviloma ne dogaja. Američan Ted Li-gety, ki je vodil v veleslalomskem seštevku pokala, zdaj je na čelu Albrecht, je med šestimi in osmimi vratci spekta-kularno padel na hrbet, tudi njegov rojak Bode Miller pa je zgrešil vratca. »Malo me boli glava, sicer pa sem OK,« je dejal Ligety, ki je lahko sam odšel v cilj, čeprav je imel odrgnine na licu. Skupno (16): 1. Benjamin Raich (Avt) 560 točk; 2. Didier Cuche (Švi) 525; 3. Daniel Albrecht (Švi) 446; 4. Bode Miller (ZDA) 406; 5. Kalle Palander (Fin) 360; 6. Manfred Molgg (Ita) 358. Majdičeva 14. VAL DI FIEMME - Finka Virpi Kuitunen je zmagovalka zasledovalnega smučarskega teka v klasični tehniki v Val di Fiemmeju. Kuituneno-va je na sedmi, predzadnji preizkušnji serije Tour de Ski, na 15 kilometrov za 4,5 sekunde prehitela Šve-dinjo Charlotte Kalla, tretja je bila Nemka Claudia Nystad. Slovenka Petra Majdič je zasedla 14. mesto. V moški konkurenci je zmago na 20 kilometrov po fotofinišu slavil Norvežan Odd-Bjoern Hjelmeset pred rojakom Jensom Arnejem Svarteda-lom, tretji je bil Nemec Franz Goring. Vodilni v skupnem seštevku Čeh Lukaš Bauer je bil sedmi, medtem ko je edini slovenski tekač Nejc Brodar zasedel 58. mesto. Serija tekmovanj Tour de Ski se bliža koncu. Pred najboljšimi je le še današnja tekma na 10 km prosto za ženske in 15 km prosto za moške, ki se bo končala z vzponom na Alp Cermis. / ŠPORT Nedelja, 6. januarja 2008 23 košarka - Moška D-liga Polom Brega v Dolini Kontovel Sokol se je do zadnjega upiral San Vitu Breg - Perteole 56:72 (17:10, 27:24, 41:40) BREG: Cerne 2 (-, 1:1, 0:1), Sila 10 (-, 5:10, 0:9), Jevnikar 23 (7:10, 8:11, 0:2), Križman 5 (-, 1:3, 1:4), Laudano 4 (2:2,1:2, 0:2); Puzzer nv, Ciacchi 5 (3:3, 1:5, 0:3), Widmann 4 (1:1, 2:3, 0:4), Grazioso nv, Oblak 2 (-, 1:4, -), trener David Pregarc. Brežani so slabo začeli novo sončno leto, saj so izgubili pomembno tekmo proti Perteolam. V uvodnih minutah so gostje takoj povedli s 5:2. Pregarčevi varovanci so z nekoliko boljšo igro takoj nadoknadili zaostanek (7:7) in kmalu poskrbeli za prvi preobrat. Z odlično obrambo na dvometrašu Avianu in strelcema Fabbru in Veliscigu so proti koncu prve in v drugi četrtini povečali vodstvo. V štirinajsti minuti so tako Jevnikar in soigralci vodili za 12 pik. Predvsem pa so gostje v četrtini in pol dosegli le 12 točk, Brežani dvakrat toliko. Trener Perteol je s consko obrambo 2-3 nato resno spravil v škripce Brežane, ki so z veliko težavo dosegali koše proti taki postavitvi. Že po nekaj minutah so Furlani nadoknadili večji del zaostanka, ob koncu prvega dela pa razlika znašala le tri točke. V drugem je bila tekma zelo izenačena, obe ekipi pa sta še naprej veliko grešili: ogromno je bilo izgubljenih žog in metov iz slabo izdelanih pozicij. V zadnji četrtini so si Perteole z bolj preudarno igro priborile nekaj točk naskoka, medtem ko so Brežani še naprej vztrajali z metom za tri točke. Tudi sodnika sta se prilagodila nizkemu standardu na igrišču - nekaterih dvoumnih izbir med dolinskimi navijači gotovo ne bodo zlahka pozabili. Dve zaporedni tehnični napaki in izključitev trenerja Pregarca pa so dokončno zapečatili usodo Brega. Za poraz pa je kriva celotna ekipa, saj so igralci v zadnjih dveh tednih premalo trenirali, kar je gotovo prišlo na dan s poraznimi odstotki pri metu za tri točke (na koncu le 1:25) in kar dvajsetimi izgubljenimi žogami. Po tekmi so se igralci in vodstvo Brega še dalj časa menili v slačilnici o vzrokih drugega zaporednega poraza - tretjega v medsebojnih spopadih proti ekipam, ki se borijo za prva mesta. (Mitja Oblak) San Vito - Kontovel Sokol 71:66 (19:25, 34:32, 51:49) KONTOVEL SOKOL: Paoletič 18 (5:6, 2:11, 3:7), Lisjak 12 ( -, 6:9, 0:2), God-nič 7 (1:2, 3:7, -), Gantar 3 (1:2, 1:4, -) Adamič 9 (0:1, 3:6, 1:1), Guštin 4 (-, 2:4, -), Gennardi (-, 0:1, -), Doglia 11 (3:5, 4:11, 0:2), Rogelja 2 (-, 1:2, -). TRENERJA: Šušteršič in Starc. PON: nihče. SON: 22. Ni manjkalo, da bi združena ekipa presenetila drugega na lestvici. Kljub temu, da so se po praznikih zbrali na prvem treningu šele v petek in da so nastopili v okrnjeni postavi (Gantar si je povrhu zvil gleženj že na začetku tekme), so naši igralci postregli z zelo dobrim nastopom. Predvsem so tokrat izgubili samo 9 žog, solidna je bila obramba, žal pa še vedno niso bili dovolj učinkoviti v napadu. Kon-tovel Sokol je začel kot še nikoli - z vodstvom s 14:0, pri čemer so mu malce pomagali tudi igralci San Vita z raztreseno obrambo in zapravljenimi žogami v napadu. Po dveh minutah odmora že v prvi četrtini so favorizirani gostitelji reagirali in zmanjšali zaostanek na samih šest točk. Druga četrtina je bila za goste najbolj kritična. Žoga nikakor ni hotela iti skozi obroč. V prvih šestih minutah so dosegli le štiri točke, v zadnjih štirih pa tri. San Vito k sreči ni bil najbolj razpoložen v napadu, tako da je polčas končal le s tesnim vodstvom. Tretja četrtina je bila ves čas izenačena, saj je Kontovel Sokol končno nekaj več pokazal tudi v napadu. V začetku zadnje četrtine so naši igralci takoj izenačili, nato sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. V 35. minuti je Kontovel Sokol dosegel zadnje vodstvo 55:53, po izenačenju pa so gostje v dveh zaporednih akcijah dosegli pet točk. Paoletič je z dvema košema (eno trojko) preprečil gostiteljem, da bi se oddaljili, vendar je San Vito dosegel še eno trojko (na celi tekmi le tri) in tako ohranil minimalno prednost, v zadnjih minutah pa ohranil mirno kri pri prostih metih, ki jih je izsilil po taktičnih prekrških gostov. Kontovel Sokol vsekakor zasluži pohvalo, saj je igral sproščeno in brez strahu, še posebej velja omeniti Lisjakov nastop, ki je dobrim odstotkom v metih dodal še sedem podaj. Ostali izidi: Dinamo G O - Nab Tržič 75:78, Athletismo - Isontina 74:68, Don Bosco - Romans bo 8.1., Drago Basket - Poggi 2000 63:67, Pall. Monfalco-ne - Goriziana 74:54 Trofeja dežel: FJK za 3. mesto MONTECATINI - Na trofeji dežel za košarkarje in košarkarice do 15. leta se bosta deželni reprezentanci danes borili za končno 3. mesto. V včerajšnjem polfi-nalu je bila za oboje usodna Lombardija. Joganova dekleta so proti njej izgubile z gladkim 81:41, fantje pa z nekoliko bolj tesnim 85:60. Mitja Jevnikar najboljši strelec tekme v Dolini KROMA Oskarji 2007 V torkovi športni prilogi bomo že šesto leto zapored imenovali naše najboljše košarkarje, nogometaše, odbojkarje in odbojkarice v sončnem letu 2007. Simbolične »oskarje« bomo podelili bo di si naj bolj šim čla nom (članicam) bodisi najboljšim mladincem (mladinkam). nogomet - Deželni pokal Zarja Gaja v polfinalu Proti Ronchiju 47 minut z igralcem manj vodila s 3:1 in 5:2, zmagala pa s 5:4 Zarja Gaja - Ronchi 5:4 (3:2) STRELCI ZA ZARJO GAJO: 1:1 Mihelčič v 4. min., 2:1 Schiraldi v 12. min.; 3:1 Bečaj v 22. min. D.P.: 4:2 Franco v 4. min. 5:2 Fratnik v 8. min. ZARJA GAJA: Guerra, Segulin (od 15. Bernetič), Franco (od 90. Co-cevari), Clarich, G. Križmančič, V Križmančič, Schiraldi, Kariš, Fratnik, Bečaj, Mihelčič (od 75. Salierno). Po razburljivi in mestoma spek-takularni igri je Zarja Gaja prvič od ustanovitve leta 1997 dosegla uvrstitev v polfinale deželnega pokala. Zmaga proti nasprotnikom iz Ronk je bila imperativ, hkrati pa je bilo potrebno, da tekmec Costalunga proti Villi ne doseže previsoke zmage: zmagala je z 2:1, zato so se v polfinale uvrstili igralci združene ekipe. Pot do zmage je bila težka. Ze po treh minutah je Vitomir Križmančič zakrivil avtogol, a že minuto kasneje je Aron Mihelčič izenačil. Po zanaj-boljšega moža na igrišču Schiraldija) je Zarja Gaja vodila s 3:1. V 43. minuti je sodnik izključil Vitomirja Križmančiča zaradi uogovarjanja, minuto kasneje pa so igralci Ronchija znižali zaostanek na 3:2, kar je bil tudi zid prvega polčasa. Ze po osmih minutah drugega dela je Zarja Gaja po zadetkih Franca in Frat-nika vodila kar s 5:2. Toda tekme še ni bilo konec. V razmahu dveh minut je Ronchi znižal zaostanek na 5:4 in odtlej se je razvnel boj na nož. S požrtvovalno obrambo in posegi vratarja Guerre je Zarja Gaja, kljub igralcu manj, obdržala tesno prednost in se tako ob koncu veselila končnega prvega mesta v svoji kvalifikacijski skupini. Finale pokala 1. AL: San Sergio - Martignacco 0:1 LJUBITELJI Amatori Gorica - Why not Sesljan 0:1 (0:0) Strelec: Štoka WHY NOT SESLJAN: Blason, Štoka, Nabergoj (Milič), Sedmak, Tur-ko (Guštin), Švab, Candotti, Andrej Gregori (Damjan Gregori), Princival, Vatta, Vrše. Sesljanska ekipa je z dobro igro zmagala proti solidnemu nasprotniku. V prvem polčasu sta obe ekipi imeli nekaj priložnosti za zadetek; domačini so najprej zadeli vratnico, nato je se-sljanski vratar dobro posegel. Se-sljančanom, kot po navadi, ni uspelo spremeniti v gol vse sicer dobro izpeljane napade. V drugem polčasu so gostje igrali še boljše in prešli v vodstvo s Petrom Štoko, ki je po podaji s kota spretno preusmeril žogo v nasprotnikovo mrežo. Domažini so skušali izenačiti, a je bila tokrat sesljanska obramba vedno zelo pazljiva, tako da se rezultat do konca tekme ni spremenil. Pohvala naj gre vsej obrambni vrsti, še posebno Sedmaku. Prihodnjo tekmo bo ekipa Why not Sesljan odigrala 12. januarja v Tržiču. Vrstni red: Merce Rara 7; Ama-tori FJK, Hearts Ronke, Why not Se-sljan, Lokomotiv Ronke 6; Amatori Gorica 4; Celtic Gorica 3; Virescit Tržič 0. rokomet - Italijansko-slovenska ekipa Alabarda Januarski izziv proti italijanski mladinski selekciji Ekipa Alabarde pogrebno podjetje, ki jo letos podpira tudi Zadružna kraška banka, uspešno nastopa v med-deželnem prvenstvu C-lige pod vodstvom trenerja-igralca Naita (bivši krasovec). Ekipa, v kateri nastopajo tudi bivši Krasovi rokometaši, je sicer v lanski sezoni zmagala prvenstvo C-li-ge, a se zaradi kadrovskih težav in previsokih stroškov ni vpisala v višjo B-li-go. V letošnji sezoni je prišlo tudi do kadrovske okrepitve, saj sta se ekipi spet pridružila Slovenca David Me-mon in Dejan Kastelic, ki sta že nas-to pa la v kra so vih vrs tah, ko je zgo niš -ka ekipa nastopala v slovenski 2. B-li-gi. Najprijetneša novost pa je, da sta se v moštvo vključila tudi mlada Branko Kante in Jan Patrick Kariž, saj je delo z mladimi ključnjega pomena za obstoj eki pe. Ala bar da je v os mih kro gih do se -gla sedem zmag ter remi in sedaj vodi na skupni razvrstitvi. V okviru priprav italijanske reprezentance je ekipa v petek na Čar- boli odigrala prijateljsko tekmo s italijansko mladinsko selekcijo. Rokometa šem Ala bar de so se pri dru ži li tu di nekateri igralci tržaške ekipe Pallama-no Trieste (Sardoč, Carpanese in Nad-oh) in eki pe iz Izo le, ki nas to pa v pr -vi slovenski B-ligi. Rokometaši so od- igrali tri polčase: v prvem so proti mladinski reprezentanci nastopili igralci tr žaš ke in izol ske eki pe, v dru gem po -polna postava Alabarde, v tretjem pol ča su pa so sto pi li na igri šče vsi igralci. Zmagali so italijanski reprezen-tanti z 41:36. spdt - Program smučarskega odseka Najprej z avtobusom na Gerlitzen Od februarja dalje smučarski tečaji za osnovnošolce in druge pobude Nova sezona Smučarskega odseka SPDT se bo začela 13. januarja z avtobusnim izletom na Gerlitzen. Izlet bodo ponovili tudi 27. januarja. 10. februarja bo na vrsti turna smuka in "časpolada', če bo vreme za to ugodno. 24. februarja pa izlet na Zoncolan ali v Bad Kleinkircheim. Od 21. do 24. januarja bodo priredili večdnevni izlet v Val di Sole, od 25. do 27. januarja pa tečaj tekaškega smučanja na Pokljuki. Februarja se bodo začele sobote na snegu s tečaji za osnovnošolce na Pod-kloštru - Arnoldstein z avtobusom. Datumi bodo 9., 16., 23. februarja in 1. marca. Devetega marca bodo na Trbižu potekale 39. Zimske športne igre. Organiziran bo tudi avtobus. Sezono bo SPDT zaključilo z Velikonočnim izletom v Mo-eno - Val di Fassa od 22. do 24. marca. Vse informacije bodo pravočasno javljene v medijih in na spletni strani www.spdt.org. Za dodatne informacije lahko pišete na smucanje@spdt.org. Vpisovanja na izlete bodo kot ponavadi v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Domači šport Danes, nedelja, 6. januarja 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Vicenzi: Vicenza Basket - Bor Radenska MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran Mark - San Vito al Tagliamento DRŽAVNI UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Jadran ZKB NAMIZNI TENIS DEŽELNE KVALIFIKACIJE 9.00 v Zgoniku: prireja ŠK Kras Jutri, ponedeljek, 7. januarja 2008 KOŠARKA UNDER 21 MOŠKI - 21.00 v Gorici, Palabigot: Nuova Pallacanestro Gorizia - Bor NLB; 21.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Virtus Friuli 24 Nedelja, 6. januarja 2008 ŠPORT / orientacijski tek - Čezmejno tekmovanje sekcije ŠZ Gaja 62 tekmovalcev je prvič prešlo državno mejo brez ovir Start in cilj sta bila v Gropadi, večina proge pa je tekla po slovenski strani Novoustanovljena sekcija za orientacijske teke pri padriško-gropajskem društvu ŠZ Gaja je včeraj priredila že prvo tekmovanje. Orientacijski tek je bil priložnost, da so tekmovalci preizkusili novo topografsko karto obmejnega območja med Gropado, Orlekom in Lipico, obenem pa so s tekmovanjem obeležili padec meje: »Tekma je potekala v Sloveniji in Italiji: tekmovalci so se prvič lahko premikali prosto po obmejnem pasu. Tekmovanje smo priredili tudi zato, da bi javnosti predstavili novoustanovljeno sekcijo Gaje, ki je včlanjena v italijansko zvezo orientacijskih športov,« je pojasnil kartograf Cesare Tarabocchi, ki je včeraj organizatorjem pomagal pri izpeljavi tekmovanja. Kljub deževnemu zimskemu jutru se je tekmovanja udeležilo kar 62 tekmovalcev vseh starosti. Največje bilo Tržačanov, nastopila pa je tudi skupina iz Maniaga (Semi-perdo), iz Slovenije ter tekmovalka iz Finske, ki sicer živi v Sloveniji. »Število tekmovalcev nas je prijetno presenetilo, saj takega števila nismo pričakovali. Prvič zaradi nenaklonjenih vremenskih razmer, drugič zato, ker je veliko Tržačanov še na počitnicah,« je uspeh čezmejnega orientacijskega teka ocenil Fulvio Pacor, glavni pobudnik in ustanovitelj novonastale sekcije. Tekmovalci so tekmovali v treh kategorijah: na najdaljši progi s 13 kontrolnimi točkami (3.300 m in 120 m višinske razlike), srednji z 12 kontrolnimi točkami (2390 m in 80 m višinske razlike) in kratki z 10 kontrolnimi točkami (2010 m in 55 m višinske razlike). Na daljši in srednji progi so tekmovali posamično, na kratki pa je lahko tekmovalo tudi več tekmovalcev. Start in cilj sta bila v Gropadi, pot pa je navdušence peljala po asfaltu in gozdu tudi čez nekdanjo državno mejo proti Sežani in Lipici. Večji del poti je tekel na slovenski strani. Najhitrejši je bil italijanski prvak leta 2006, sicer državni reprezentant Tržačan Marco Seppi, ki je trikilometrsko progo pretekel v 20 minutah in 11 sekundah. Drugi je Proga je tekla večinoma po slovenski strani, start in cilj pa sta bila v Gropadi. Tekmovalci so morali dobiti tudi kontrolno točko ob mejnem kamnu (slika spodaj). Med 62 tekmovalci sta tudi domačina Flavio Ghezzo in Danilo Milkovič (na sliki zgoraj) KROMA bil Giacomo Barbone (26:30), tretji pa Marko Kafol (26:58). Najhitrejša tekmovalka je bila Finka Piia Takala (30:57). Na srednji progi je bila najhitrejša Marta Pacor (24:55), drugi je bil Davide Umari (26:53), tretji pa Mat-teo Strumi (28:50). Najkrajšo traso pa je najhitreje pretekla Marina Lovisotto (23:04), drugi je bil Padričar Peter Ferluga (35:01), tretja pa Patrizia Crevatin (42:11). K uspešnosti tekmovanja je priskočilo na pomoč tudi gropajsko kulturno društvo Skala. Kako naprej? »Želimo pripraviti karto, v katero bi vključili še širše območje. Karta v merilu 1:10000 bi nam omogočila organizacijo uradnih tekmovanj,« je predstavil načrte Pacor, Tarabocchi pa dodal, da bi radi izpeljali naslednje tekmovanje tako, da bi pol proge teklo na slovenski, pol pa na italijanski strani. (V.S.) športel - Jutri Gost oddaje bo predsednik ZSSDI Kufersin Po novoletnem odmoru se bodo jutri spet oglasili iz studia koprskega Športela. V oddaji, ki se bo kot običajno pričela ob 22.30, bo voditelj Igor Malalan gostil predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jureta Kufersina, s katerim se bosta pogovorila o minulem letu in o vseh odprtih vprašanj slovenskega športa v Italiji. Športelovci so hkrati tudi pripravili anketo, v kateri so športniki in športni delavci povedali, v kolikšni meri so zadovoljni z delovanjem naše krovne športne organizacije. Športni spored je v tem koncu ted na še ne ko li ko okr njen, od vodilnih moštev pri nas so na igrišču le košarkarji. Zato so pripravili poročilo o včerajšnji važni tekmi Bre ga, da nes pa se bo do po da -li še na sre ča nje Jad ra na Mark. Sledili so tudi včerajšnjemu orientacijskemu teku, ki ga je v Gropadi pripravilo ŠZ Gaja. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči. □ Obvestila SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040-635627). SK DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12. januarja 2008 dalje z avtobusnim prevozom v kraj Forni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017 ali 348 1334086 (Erika) AŠD SK BRDINA obvešca, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentaborska ulica, 38 -Opcine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje,zimovanje, izkaznic FI-SI in pripravo smuči. Za informacije lahko kličete na štev 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdina.org. planinstvo - V okviru projekta Interreg Italija - Slovenija 2000 - 2006 Monti - Gore za vse Nova čezmejna planinska pohodna pot SPDT Pot je poimenovana po nekdanji predsednici društva in zdravnici Sonji Mašera - Začenja se v Barkovljah in vodi preko Banovskega vrha do Orleka V razvejano planinsko dejavnost Slovenskega planinskega društva Trst spadajo tudi iskanje, načrtovanje, izpeljava novih in obnavljanje opuščenih ali pozabljenih planinskih stez in poti v neposredni tržaški okolici. S tem namenom se je društvo vključilo v projekt Interreg 2000-2006 Italija -Slovenija »Monti - Gore za vse« in posledica tega je bila uresničitev dolgo zasnovane zamisli in stare želje o tra-siranju čezmejne planinske poti od tržaške obale na Kras. Društvo je tako, ne brez truda in organizacijskih težav udejanjilo novo pridobitev in, poleg Vertikale in avgusta 2007 začrtane in speljane steze Vekoslave Slavec v Glinščici, obogatilo svojo ponudbo vsem čla nom in pla nin cem, želj nih sprehodov in pohodov v naravi. Odprtje nove poti je velik dosežek dela in prizadevnosti, ki ju je preposto še poenostavil in omogočil nedavni, za vse nas pomembni, padec meje. Pot, ki se začenja na barkovljan-ski obali, se vzpne na Banovski vrh in se nadaljuje do Orleka, so v odboru soglasno poimenovali po nekdanji predsednici društva, zdravnici in javni delavki Sonji Mašera, ki se je vedno zavzemala za povezanost, sožitje in sporazumevanje med planinsko ču te či mi ljud mi tos tran in on stran nekdanje meje. Uspela pobuda pomeni za Slovensko planinsko društvo Trst tudi večjo vidljivost in razpoznavnost v širših italijanskih planinskih krogih, kajti izvedba projekta Interreg je potekala v sodelovanju z mestnima planinskima organizacijama CAI, Alpina Nova planinska pot vodi tudi mimo Turna, zanimivega stolpa v Barkovljah F STAREC delle Giulie in Trenta Ottobre, sama čezmejna planinska pot Sonje Mašera pa bo vključena v italijanski kataster pla nin skih po ti. Pot iz Tr sta do Or le ka se bo na -daljevala po slovenskem ozemlju tja mimo Sežane in Lipice do Kokoši, za kar bodo poskrbeli planinci sežanske- ga pla nin ske ga druš tva in jo po ve za li še z dru gi mi pla nin ski mi krož ni mi pot mi po Kra su. Ozna če na bo z mod -robelimi Knafelčevimi markacijami po zgledu uveljavljene društvene, vendar z obratnima barvama: beli obroč okoli mod re ga kro ga. Pot Sonje Mašere je pohodna, nezahtevna, za vse primerna čezmejna steza, speljana po starih prehodih in dostopih starega naselitvenega jed ra Bar ko velj, še pred dves to le ti, manj ši za se lek, ki so z grad njo ces te ob obali in južne železnice dosegle velik razmah. Začenja se pri Slovenskem po mor skem klu bu Si re na gre po dre -vo re du mi mo cer kve in por ti ča, tam pa zavije desno pod železniški viadukt, kjer nedaleč stran stoji Turn, okrogla stavba nedognane namemb-nos ti. Sle di kla nec in do stop na Fur -lan sko ces to, od tam pa vzpon k Cja -kom. Razgledna potka se vije nato med vinorodnimi paštni do flišnate-ga pobočja, kjer je skromni izvir potoka Pančerovec in dalje mimo opu-šče ne ga kam no lo ma do ka la, od tam pa v mešan kraški gozd in navzgor do Trstenika. Po prečenju Scala Sante se pot nadaljuje do Piščancev, od tam pa se vzpne po goz dna ti ste zi do sed la Banovski vrh, na tovorno pot, nekoč najhitrejša povezava med Krasom in mestom. Spušča se potem do Banov, gre mimo vodjaka pri Badalučki sredi gozda in dalje prečka državno, pokrajinsko in v podvozu avtocesto ter preko kraške gmajne doseže državno mejo. Nedaleč od mejne črte je zelo znana, skoraj 300 metrov globoka kraš ka ja ma La bod ni ca, v ka te ri so odkrili podzemni rokav reke Timave. On stran mej ne črte, na slo ven ski stra ni, pa je zna me ni ta, pri bliž no 80 metrov globoka kraška vrtača Orleš-ka dra ga. Od tam ni da leč do Or le ka in orleške smodnišnice, kjer pride pot na bivšo cesarsko cesto Sežana-Bazo-vica, in dalje proti Sežani na pot Srečka Kosovela. Za nadaljevanje bodo, v dogovoru s tržaškimi,skrbeli sežanski pla nin ci. Vsa pot je zas no va na ta ko, da jo lahko planinci in izletniki prehodijo po odsekih, jo na določenih točkah tudi zapustijo in se vračajo v mesto z javnimi sredstvi, brez uporabe lastnih vozil, v prid zaščite narave in okolja. Del po ti So nje Ma še ra, ki pred -stavlja pomemben mejnik v preko stoletnem obstoju Slovenskega planinske ga druš tva Trst, je sku pi na čla nov planincev 18.decembra že prehodila z Banovskega hriba do obale. Zbrala se je po tem v po mor skem klu bu Si re na, kjer so predstavniki društva na skromni slovesnosti podrobno orisali novo druš tve no pla nin sko pri do bi tev. s ka -tero so delovno in uspešno zaključili le to, saj se druš tvo se daj po na ša z la -ni kar dvema začrtanima potema. Pripravili so tudi lično zgibanko z opisi najpomembnejših naravnih danosti in razglednih točk ter z zgodovinskimi, naravoslovnimi in okoljevarstvenimi podatki celotne poti. Izrečeno je bilo tudi toplo vabilo planincem in izlet-ni kom, naj se mno žič no, zlas ti v tem letnem času, podajo na novo, čezmej-no pot So nje Ma še ra od tr žaške oba -le na pre le pi Kras. Lojze Abram / PRIREDITVE Nedelja, 6. januarja 2008 25 v letu 2008 - Številne okrogle »literarne« obletnice Med letošnjimi slavljenci Pahor, Pavček, Jančar, Svetina in Šukljetova LJUBLJANA - V letošnjem letu bodo svoje okrogle obletnice praznovali številni domači literati, omeniti velja le 80 let pesnika Toneta Pavčka in 60 let Draga Jančarj a in Iva Svetine. Visok jubilej bosta praznovali še dve legendi domače književnosti, prevajalka in publicistka Rapa Šuklje bo stara 85 let, deset let več bo zabeležil tržaški pisatelj in veliki borec za narodne manjšine Boris Pahor. Tone Pavček velja za neuničljivega pesnika, čigar nove pesmi so nepogrešljiv del do ma čih založb. Ro dil se je 29. septembra 1928 v Šentjuri-ju na Dolenjskem. Uveljavil se je kot prevajalec, urednik, publicist in v prvi vrsti kot pesnik. Iz socialnega realizma je v intimizem prešel s kolektivno zbirko Pesmi štirih, ki so izšle leta 1953. Od takrat je nanizal vrsto pesniških knjig: Sanje živijo dalje, Ujeti ocean, Zapisi, Poganske hvalnice, Dediščina, Goličava in druge. Nazadnje je napisal Darove in Ujedan-ke, za slednjo zbirko je letos prejel tudi ve roni kino na gra do, eno od mno -gih, s katerimi se lahko pohvali njegov pes niš ki opus. Drago Jančar se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru. Ob njegovem imenu se pogosto pojavljajo sintagme, kot sta politični disident v sedem de setih ali pa naj us peš nej - ši slovenski pisatelj v tujini. Jančar piše drame, kratke zgodbe, eseje in romane. Osrednja tema njegovega ustvarjanja je od sveta odtujeni posa mez nik, ki v spo ru s sploš ni mi pravili propade. Njegova glavna dela so novele Smrt pri Mariji Snežni, romani Posmehljivo poželenje, Zvenenje v glavi in Katarina, pav in jezuit, med dramami velja omeniti Veliki briljantni valček, Klementov padec in Zalezujoč Godota. Jančar je prejemnik številnih nagrad, nazadnje je na letošnjem frankfurt-skem knjižnem sejmu prejel medna-rod no ese jis tič no na gra do Je an Amery za knjigo Brioni. Ivo Svetina se je rodil v Ljubljani 6. septembra 1948. Njegovo ustvarjanje je razpeto med poezijo in gle da li ščem, med dru gim je bil sodelavec eksperimentalnih teatrov: Pekarne, Pupilije Ferkeverk in Sloven ske ga mla din ske ga gle da li šča. Od leta 1998 je direktor Slovenskega gledališkega muzeja. V svojo poezijo vnaša ezoterične, eksotične, pravljične in mitološke prvine v duhu poznega modernizma, navaja Slo ven ski ve li ki lek si kon. Napi sal je zbir ke Plo vi na ja go di Pu pa ma gno -lija do zlatih vladnih palač, Botticelli, Joni, Dissertationes, Bulbul, Peti rokopisi, Knjiga očetove smrti, Glasovi snega in druge. Za pesmi, zbrane v knjigi Lesbos, je leta 2005 prejel veronikino nagrado. Boris Pahor, večkratni slovenski kandidat za Nobelovo nagrado za književnost, se je rodil 26. avgusta 1913 v Trstu. Pahor je še vedno zelo aktiven ter velja za gorečega zagovornika evropske kulturne in jezikovne raznolikosti. Doma in v svetu je najbolj poznan po svojem delu Ne-kro pola, v slo ven sko zavest pa se je med drugim zapisal tudi z intervjujem z Edvardom Kocbekom, v katerem je ta spregovoril o povojnih pobojih. Pa hor je septem bra šte vil nim priznanjem za svoje delo dodal še najvišje francosko odlikovanje, red viteza Legije čas ti. Rapa Šuklje se je rodila 26. aprila 1923 v Ljubljani. Deluje na več področjih, zdaj predvsem kot prevajalka in esejistka. Prevaja angleško, ameriško in nemško prozo. Njen prevajalski opus med drugim obsega Viharni vrh Emily Bronte, Wildovo Sliko Doriana Graya, Skrivnosti Knuta Hamsuna, K svetilniku Virginie Woolf in Hišo veselja Edith Wharton. Šu kljetova je na pi sa la tudi vrs to spremnih esejev k znameniti zbirki Sto romanov. Velja tudi za kritiško referenco na gledališkem in filmskem področju. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Frederick Knott: »Delitto perfetto« / nastopajo: Geppy Gleijeses,Stefano Santospago, Marianella Bargilli in Raf-faele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v torek, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: od 8. do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtù« / v ponedeljek, 14. in v torek, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Ve-trano in Stefano Randisi. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Urnik: od 10. do 13. januarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 7. januarja ob 20.00 / Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: »Fragile!«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Slovensko ljudsko gledališče Celje: »Šah mat«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Od torka, 7. januarja do četrtka, 10. januarja, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 12. januarja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 19.30 in v torek, 15. januarja, ob 18.00 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama V torek, 8., v sredo, 9., in v četrtek, 10. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V petek, 11. januarja, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 12. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 7. januarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V torek, 8. in v sredo, 9. januarja ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V četrtek, 10. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Pedro Almodovar, ivana Djilas: »Patty Di-phusa«. V soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« Mala scena V torek, 8. januarja ob 18.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 9. januarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 in v soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Andreja Zelinka: »Vse življenje«. Slovensko mladinsko gledališče Hervé Guibert: »Mlado meso« / režija: Ivica Buljan. V petek, 11. januarja, ob 19.00 in v soboto, 12. januarja, ob 18.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 11. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giachino Rossini: »Il Turco in Italia« / premiera v petek, 11. januarja, ob 20.30; ponovitve: v soboto, 12. januarja, ob 17.00, v nedeljo, 13. januarja, ob 16.00, ter od torka, 15. januarja, do petka, 18. januarja, ob 20.30. Gledališče Rossetti »Istinto. Tango y musical«. / Urnik: danes, 6. januarja, ob 16.00. Produkcija: Fox & Gould produzioni. Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: od 8. do 12. januarja ob 20.30, v nedeljo, 13. januarja ob 16.00. Koncertno društvo - sezona 07/08 V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.30 / Angela Hewitt in Daniel Muller Schott - klavir in violončelo. V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 / Quartetto Casals.. MILJE Stolnica Danes, 6. januarja ob 15.00 / »S pesmijo Vam želimo...«. Nastopata: MoVS »Lipa«, Bazovica, dir. Anastazija Purič in »Girotondo d'Arpe di Trieste«, dir. Tatiana Donis. SOVODNJE OB SOČI Občinska telovadnica Danes, 6. januarja, ob 18. uri koncert narodnozabavne glasbe z ansamblom Gašperji. Vstop prost. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 9. januarja ob 20.45 / Sinfonia Varsovia. Dirigent: Peter Csaba. Klavir: Sergei Edelmann. V nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru Jutri, 7., in v torek, 10. januarja, ob 20.00 / Večer z Iztokom Mlakarjem. V petek, 11. januarja, ob 20.00 gostovanje SNG Opere in baleta Ljubljana z baletom »Yin & Yang«. SEŽANA Kosovelov dom V torek, 8. januarja ob 20.00 / Koncert: Talent leta 2007 - Luka Šulic - violončelo, Mija Miljkovic - klavir. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.15 / Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir in Marta Močnik Pirc - sopran. LJUBLJANA Cankarjev dom »Mnémosyne« komorna opera / Linhartova dvorana - glasba Gregor Strniša, režija Iztok Lovrič, solisti: Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran, Aleš Marčič; v sredo, 9. januarja, ob 16.00, v četrtek, 10. januarja, ob 11.00 in v petek, 11. januarja, ob 20.00. Gospodarsko razstavišče Emmerich Kalman: »Kneginja čar-daša«. Nastopa SNG opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 6. januarja, ob 17.00 in jutri, 7. januarja, ob 11.00. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 14. januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami. IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Palazzo Vivante / še danes, 6. januarja, bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: od 10. do 12. ure. Muzej Revoltella / še danes, 6. januarja, je na ogled razstava »Beauty« Ema-nuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto še danes, 6. januarja, od 17.00 do 20.00. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Car-ducci 2 v Gorici še danes 6. januarja; urnik: med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, je še danes, 6. januarja, na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; urnik: med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin je še danes, 6. januarja, na ogled razstava Giselberta Hoka. Urnik: od 9. do 18. ure. V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. SLOVENIJA KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PORTOROŽ Avditorij: še danes, 6. januarja, razstavlja akademski slikar Rajko Svilar. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled mul-timedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. GRADIŠČE NAD PRVAČINO V kulturnem domu še danes, 6. januarja, razstava z naslovom V spomin aleksan-drinkam. Urnik: med 14. in 16. uro. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (5. 1. 2008) Vodoravno: pregib, karikatura, rak, lupina, amerikanistika, Abadon, Novato, avtomat, Tine, dveri, Ard, ion, D. I., Iko, Perlez, rdečenosec, Nodier, atona, lar, mama, anagram, R. B., minareti, Stanka Čuk, uta-a, Eja, Omar, senat, Ari, ulitek, R. I., Sovodnje, os, zet, Odila, Ast, opera, Licera, Alabamec, Ane, I. P., Alan, K. A.; na sliki: Stanka Čuk. 26 + Nedelja, 6. januarja 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Iz božičnega koncerta 2006 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 SSG: Lutkovna predstava Olgica in Mavrica 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Adams - Operazione gatto 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.05 Koncert Epifanije 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde - In diretta dalla natura 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in 16.25 Vremenska napoved in dnevnik 17.40 Domenica in... Ieri, oggi, domani (vodi Pippo Baudo) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti 21.30 Variete: Il treno dei desideri 0.35 Nočni dnevnik Rai Due 6.00 Dok.: Dalla Borgogna alle campagne di Lione 6.20 Aktualno: dnevnik Eat Parade 6.30 Aktualno: Il mare di notte 6.45 Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik 10.05 Aktualno: Ragazzi c'e Voyager 10.30 Variete: Random 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Adelboden: alpsko smučanje, slalom (M), prenos 2. vožnje 13.55 Val di Fiemme: SP v smučarskih tekih, 15 km (M), prenos 15.05 Variete: Quelli che il calcio e... 17.30 Modena: Speciale automobilismo - Presentazione Ferrari 2008 18.00 Dnevnik, Dossier, Eat Parade 19.10 Ris. film.. Lilo & Stitch 2 (ZDA, '05, r. M. Labash, A. Leondis) 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Caccia ala strega 21.45 Nan.: Criminal Minds - L'uomo nel mirino 22.35 Speciale Lost 23.20 Dok.:Speciale »Un anno di sport« 0.15 Dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 7.45 Variete: E' domenica papa 8.45 Risanke 9.05 Variete: Screensaver 9.25 Spindleruv Mlyn: SP v alpskem smučanju: Ženski slalom (1. vožnja) 10.25 Adelboden: SP v alpskem smučanju: moški slalom (1. vožnja) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 11.50 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 11.55 Val di Fiemme: SP v smučarskih tekih: 10 km prosto - ženske 12.50 Spindleruv Mlyn: SP v alpskem smučanju: ženski slalom (2. vožnja) 13.20 Risanke 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro (vodi Licia Colo') 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: Balla coi lupi (kavb., ZDA, '90, r.-i. Kevin Costner) 23.10 Dnevnik - Deželne vesti 0.15 Aktualno: Telecamere u Rete 4 6.05 Nan.: La grande vallata 7.00 Dnevnik: Pregled tiska 7.25 Aktualno: La Primula Rossa 9.35 Aktualno: Artezip 9.40 Dok.: Parco Nazionale d'Abruzzo 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Film: Aquile d'acciaio 3 (akcij., ZDA '92, r. J. Glen, i. L. Gossett jr.) 14.40 17.00, 20.20, 22.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.00 Film: La tigre e ancora viva: San-dokan alla riscossa (pust., r. S. Sollima, i. K. Bedi, P. Leroy) 18.20 Nan.: Casa Vianello 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Colombo - Sulle tracce del-l'assassino 21.30 Film: Fuga da Absolom (fant., ZDA, '94, r. M. Campbell, i. R. Liotta) 23.55 Film: Cotton Mary (dram., ZDA/VB/Fr., '99, r. I. Merchant, i. M. Jaffrey, G. Scacchi) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, promet, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik, Insieme 9.00 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.55 Film: Il quarto re (Fant., It, '97, i. Raul Bova) 11.00 Dnevnik, vremenska napoved 12.00 Nan.: Providence - Quando l'amo- re ti cambia 13.00 Dnevnik, vremenska napoved 13.35 Variete: Buona Domenica 18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Kviz: Passaparola (vodi Gerry Scot-ti) 21.30 Film: Che pasticcio, Bridget Jones (kom., VB'04, i. Renée Zellweger) 22.15 Dnevnik, vremenska napoved 23.30 Film: Io, me & Irene (kom., ZDA.'00, i. Jim Carey, Renée Zellweger) Italia 1 7.00 11.00 11.30 12.25 13.00 13.45 15.35 18.30 19.00 20.40 21.40 22.45 Nan.: Good morning Miami Nan.: Eddie, il cane parlante - Un malvagio rottweiler Risanke Nan.: Phil dal futuro - Phil senza futuro Nan.: Willy, il principe di Bel Air -Il tacchino parlante Dnevnik, vremenska napoved Variete: Finché c'e dita c'e speran-za Film: Soccer Dog - Asso nel pallo-ne (kom., ZDA, '04, i. N. Mora)n Film: Hercules (pust., ZDA'05, i. Sean Astin) Dnevnik, vremenska napoved Film: Scuola di polizia 2 - Prima mssione (kom., ZDA'85, i. Steve Guttenberg) Variete: Candid camera show Nan.: Camera Cafe Film: Dragon - La storia di Bruce Lee (Biografični, ZDA, '93, Jason Scott) ^ Tele 4 8.00 8.05 9.40 10.25 11.55 12.00 12.45 13.15 13.30 14.00 (9.35, 10.20) Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2007- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dok.: La Cina imperiale Dok.: Atlantide, la citta sommersa Koncert: Le sinfonie di Mozart Sv. maša Papežev blagoslov Aktualno: Voglia di Carso Oddaja o glasbi (17.30)Risanke Silvestrovanje na trgu Zedinjenja (pon.) 19.30 Film TV: The secret Kingdom 21.00 Lirika: Madame Butterfly 23.35 Film TV: Shadrach La 7 LA 7.30 Aktualno: Omnibus 8.50 Aktualno: La settimana di Elkan 9.05 Nan.: Get Smart 9.35 Film: I Muppet nell'isola del tesoro (Akc., ZDA, '96, r. B. Hendson) 11.25 Nan.: New Tricks - Scambio di persona 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Dok.: Anni luce 14.00 Aktualno: La valigia dei sogni 14.05 Film: Uno strano tipo (kom., It, '62, r. L. Fulci, i. A. Celentano) 16.00 Film: Super rapina a Milano (Akc., It, '64, r. A. Celentano) 18.00 Film: Segni particolari Bellissimo (kom., It, '83, r. Casellano e Pipolo, i. A. Celentano) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Chef per un giorno 21.30 Dok.: Prehistoric Park 23.30 Aktualno: Reality 0.30 Dnevnik in športne vesti |r Slovenija 1 7.00 9.20 9.55 11.00 11.30 12.00 13.00 13.10 14.30 16.00 17.00 17.15 18.05 18.20 18.40 19.00 19.55 21.45 22.35 22.55 23.20 Ris.: Živ žav Mlad. nad.: Pozabljeni zaklad Nedeljska maša Izvir(n)i - Oddaja o ljubiteljski kulturi Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vremenska napoved in športne vesti Na zdravje! (pon) Film: Tragična usoda Pampirja (Nemčija) Lucianao Pavarotti (1935 - 2007) -Portret tenorista Poročila, vremenska napoved in športne vesti Dok. odd.: Jožef - Tihi svetnik Otroška odd.: Zvezda kaže kraljem pot Risanke Žrebanje lota Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) Intervju Ars 360 Poročila, vremenska napoved in športne vesti Film: Taurus (Rusija) Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.50 Skozi čas 8.00 Pihalni orkester Svea Zagorje 8.30 Odd.: Lynx Magazin (pon) 8.55 Slovenski magazin (pon) 9.25 Spindleruv Mlyn: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), prenos 1. vožnje Koper 12.45 13.00 14.20 14.25 14.55 15.40 16.10 16.55 17.25 18.00 19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.00 22.15 22.30 23.00 23.45 00.00 11.00 17.00 17.15 17.45 18.40 19.20 19.30 20.00 20.30 21.25 21.55 22.00 22.10 23.10 23.30 Dnevni program Alpsko smučanje: SP moški slalom Euronews Biker Explorer »Q« -Trendovska oddaja Odmev Glasbena oddaja Dok. oddaja: City Folk Potopisi Fens Festival otroci (program v slovenskem jeziku) Vsedanes - TV dnevnik Il disfatto Tednik Vesolje je... Istra in ... Dok.: Potovanje po Nemčiji Vsedanes - TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik Alpe Jadran Resna glasba Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Videostrani Duhovna misel (pon.) Kultura: Prvo slovensko pevsko društvo Polka in majolka Miš Maš Videospot Kult: Settimana Friuli (pon.) Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Zimska plaža v Novi Gorici Kulturni utrinek Ne prezrite Za vas pripravlja Kultura Videostrani 10.20 Adelboden: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 1. vožnje 11.55 Val di Fiemme: SP v smučarskih tekih - 10 km (Ž) prosto, prenos 13.00 Spindleruv Mlyn: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), prenos 2. vožnje 13.20 Adelboden: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 2. vožnje 14.25 Koper: Prijateljska rokometna tekma (M), Slovenija - Švedska, prenos 16.00 Odd.: Zdaj! 16.25 Bischofshofen: smučarski skoki novoletne turneje 18.30 Maribor: mali nogomet: telekom prva liga All Star, prenos 19.30 Val di Fiemme: SP v smučarskih tekih - 15 km (M) prosto, prenos 20.05 Dok. odd.: Umik ledenih orjakov 20.55 Angl. nad.: Jane Eyre 21.50 Š-Športna oddaja 22.35 Am. nad.: Sopranovi 23.25 Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008) 1.00 Zabavni infokanal RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.30 Vabilo v kino; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik: Slov.književnost v stiku; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Tor-klja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 in 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.50 Sporedi; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.33 SP alpsko smučanje: ženski slalom; 9.40 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.33 SP alpsko smučanje: moški slalom; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 12.33 SP alpsko smučanje: ženski slalom; 13.30 moški sla- lom; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Smučarski skoki; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valo-drom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski festival; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.0019.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V službi boste imeli polno energije: pri delu boste zbrani, osredotočeni na bistvo, izogibali se boste klepetanju s sodelavci. Ljubezen: odpirale se vam bodo nove možnosti komunikacije. m^l BIK 21.4.-20.5.: V življenju boste bolj spontani, uživali boste v tistem, kar se vam bo pač zgodilo. Manj načrtovanja, manj obveznosti, odgovornosti in več odprtosti in širine. Preverjajte denarno stanje. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Počutili se boste utesnjeni. Če boste jezni ali nervozni, se umaknite v samoto, da vam slaba volja mine. Ko boste spet polni topline in potrpežljivosti, skrbite zase in za vaše najbližje. RAK 22.6.-22.7.: Vaše počut-«« je bo odvisno od drugih: izogibajte se ljudi, ki godrnjajo, da vas ne spravijo v slabo voljo. S partnerjem se boste dobro počutili; v vas bo prebudil samozavest in ljubezen. y^ LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu vas čaka veliko nalog. Z rednim načrtovanjem in skupinskim delom boste imeli več pregleda nad stvarmi. Trenutki s partnerjem bodo veliko vredni. DEVICA 24.8.-22.9.: Radi bi ^^ podaljšali praznike in uživali v prostem času, a vas bo delo pritegnilo in zahtevalo resnost in koncentracijo. V ljubezni boste cenili medsebojno zaupanje in občutek varnosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Veli-^ ^ ko časa boste preživeli v krogu družine, kjer se najbolje počutite in prevladujeta mir in toplina. Gojite ta občutja in odnose, da jih ne boste zamenjala hitenje in odtujenost. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pred vami je vesel, razigran, sproščen teden. Pri delu vas čakajo nove poslovne ideje, ki vam odpirajo nove poti in možnosti. Podarite partnerju svoj čas. Av STRELEC 23.11.-21.12.: S pravim odnosom do denarja vam lahko uspe mnogokrat pomnožiti vaše prihranke. Zaljubljeni ste do ušes; s partnerjem se bosta sprla zaradi vašega ljubosumja. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ste v odlični psihofizični kondici-ji. Dobro se boste počutili in okoli vas se bo širila pozitivna energija. V službi vas čas preganja, a hitite počasi, da ne naredite več škode kot koristi. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Potrebni ste počitka in si privoščite si čas zase z dobro knjigo, lenarjenjem pred televizijo ali pa s popoldanskim spanjem. Možna so nova prijateljstva. RIBI 20.2.-20.3.: Želite si bolj iskrene in odprte odnose z drugimi. Zaupajte vase. V službi boste s pravim pristopom dosegli več kot s pridnostjo. /- ^ Rai Tre RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. januarja 2008 27 SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343, 18.40 Cezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Cezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Lu- ca Giurato in Eleonora Daniele) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana (vodi Cate- rina Balivo) 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Parlament, vremenska napoved in Dnevnik 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Nad.: Un caso di coscienza 3 (It., '06, i. S. Somma, L. Cannata) 23.05 Dnevnik 23.10 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.40 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 14.25 16.25 17.20 18.05 18.30 19.00 19.10 20.00 20.30 21.05 23.25 23.35 23.40 0.45 Dnevnik - Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Protestantesimo Aktualno: Tg2 Novice - Costume e societa, Medicina 33, Nonsolosol-di, Motori Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute Risanke Odbojka: Italia - Nizozemska Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) Nan.: Streghe Tg2 Flash/Šport Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Piloti Nan.: Sentinel - Seconda possibilita Kviz: Pyramid Dnevnik Nan.: Lost Dnevnik Aktualno: Punto di vista Dok.: La storia siamo noi Aktualno: Magazine sul Due Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15, 12.00 12.25 12.45 13.15 14.00 14.50 15.15 16.15 16.35 17.00 17.50 19.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.45 0.25 0.45 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant 10.05 Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Dnevnik - Shukran Aktualno: Le storie - Diario italiano Nan.: Stargate Sg-1 Deželne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Leonardo, Neapolis, Flash L.I.S. Variete: Trebisonda Dnevnik - GT Ragazzi Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Chi l'ha visto? Dnevnik - krajevne in glavne vesti Nan.: Blind Justice - Gli occhi del- la legge Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Fuori orario 6.00 6.20 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.35 18.55 19.35 20.20 21.10 23.20 Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Quincy - La macchia della colpevolezza Nan.: Magnum P.I. - Pearl Harbour Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino - Roulette Nad.: Sentieri Film: Dodici lo chiamano papa (kom., ZDA, '50, i. C. Webb) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Siska Film: I forbici (kom., It., '99, r. G. Scarchilli i. L. Laurenti) Canale 5 8.00 8.45 9.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Insieme Film: Il bambino di Betlemme (dram., It., '02, r. U. Marino, i. E. Brignano, A. Fassari) Aktualno: Forum Dnevnik, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Realistični show: Amici Kratke vesti Film: Corrispondenza d'amore (kom., Avstr., '04, r. J. Sardi, i. G. Ri-bisi, A. Garcia) Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nad.: Io non dimentico (r. L. Odo-risio, i. M. Arcuri, E. Russo) Film: Un amore sotto l'albero (dram., ZDA, '04, i. P. Cruz, S. Sa-randon) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 6.35 9.25 10.30 11.00 11.30 11.55 12.25 13.00 13.40 15.00 15.55 16.50 17.15 18.30 19.10 19.40 20.30 21.10 22.05 Nan.: Good Morning Miami - Un film d'animazione Risanke Nan.: Happy Days Nan.: Dharma & Greg - Amore a prima vista Nan.: Hope & Faith - Zia Faith Nan.: Prima o poi divorzio! - Un metodo naturale Nan.: Still standing - Tutta la verita Dnevnik: Studio aperto Šport: Studio sport Risanke Nan.: Instant star Nan.: Malcom Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza Risanke Dnevnik in vremenska napoved Nan.: The War at Home - Vacanze in Florida Risanke Kviz: La ruota della fortuna Film: Il ritorno dello Jedi (fant., ZDA, '83, r. R. Marquand, i. M. Ha-mill, H. Ford) Kratke vesti in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Due minuti un libro 9.30 Nan.: In tribunale con Lynn - Ri- cominciare 10.30 Nan: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 (20.00, 0.50) Dnevnik 13.00 Nan.: Il commisario Scali 14.00 Film: Ossessione (dram., It., '43, r. L. Visconti, i. C. Calamai, M. Girotti) 16.30 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Star Trek Enterprise 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.30 Film: La grande fuga (voj., ZDA, '63, r. J. Sturges, i. S. McQueen) 23.50 Dok.: The Great Escape 1.15 Aktualno: L'intervista (t Slovenija 1 6.25 Utrip 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 6.50 Eutrinki(pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Risana nan.: Mali Mozart 9.30 Risanka 9.40 Iz popotne torbe: Potegavščina (pon.) 10.05 Mlad. nad.: Pozabljeni zaklad (pon.) 10.35 Izobraž. dok. nan.: Slovenski vodni krog: Sotla 11.05 Dok.: Novorojenček 12.00 Dok.: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Spet doma (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risanka 16.00 Lutkovna nan.: Bisergora 16.15 Dok: Besedi na sledi: Dane Zajc 17.00 Novice, kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 Nan.: Dogodivščine šimpanzje družine 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Vroči stol 21.00 Nad.: Doktor Martin 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Umetni raj 23.25 Glasbeni večer / Zvoki dvanajstih strun / Kvartet Čembalov 0.30 Nan.: Dogodivščine šimpanzje družine 1.20 Dnevnik 1.55 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 8.30 10.15, 12.55, 14.50 Tv prodaja 10.45 Sobotno popoldne (pon.) 13.25 Nad.: Vikarka iz Dibleya 14.20 Slovenski utrinki 15.20 Š - šport v letu 2007 (pon.) 16.10 Osmi dan (pon.) 16.40 Ars 360 (pon.) 17.00 Slovenski magazin (pon.) 17.25 Dok.: Hilandar na sveti gori Atos (pon.) 18.00 Poročila 18.05 Debatna odd.: Tekma 18.55 Nan.: Dr. Who 20.00 Dok.: Obličja, iztrgana smrti (pon.) 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga - William Sut- cliffe: Si izkušen? 22.20 Resnična resničnost 22.50 Film: Živalska farma 0.20 Zabavni infokanal ^ Tele 4 W Koper 7.00, (8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30) 13.45 Dnevni program Dnevnik 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Dežel- 7.15, (8.55, 17.00) Risanke ne vesti 8.10 Dnevnik - pregled tiska 14.20 Euronews 8.00, (8.30, 8.50, 10.15) Aktualno: Buon- 14.30 Vzhod-zahod giorno con Telequattro 2007- Svet- 14.50 Alter eco nik dneva, horoskop, pregovor 15.20 Alpe Jadran 10.20 Dok.: La cina imperiale 15.50 Resna glasba 11.20 Koncert 16.15 Tednik 12.35 Dok.: Auto da sogno - Ferrari 16.45 Vesolje je... 13.30 Oddaja o živalih 17.15 Istra in... 14.00 Aktualno: La TV delle liberta 17.45 Il disfatto 15.20 Dokumentarec o živalih 18.00 Športna mreža (program v sloven- 19.55 Športne vesti skem jeziku) 20.30 Deželni dnevnik 18.35 Vremenska napoved 21.00 Film TV: Looking for Lola 18.40 Primorska kronika 22.35 Dokumentarec o naravi 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vremen- 23.00 Vremenska napoved in nočni dnevnik ska napoved, športne vesti 19.30 Mladinska oddaja: Fanzine 20.00 Sredozemlje 20.30 Kulturni magazin: Artevisione 21.00 Aktualno: Meridiani 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Vzhod - Zahod 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku) 23.00 Primorska kronika 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved, Cezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.00 Videostrani 16.00 Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj (pon.) 17.00 Planet polka (pon.) 18.20 Avto za vas 18.30 Videospot meseca 18.35 Mlada Estrada (pon.) 19.50 Ne prezrite (pon.) 20.00 Silvestrski dnevnik 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Avto moto šport 22.00 Odprta tema: Rojstvo države - Dr. France Bučar 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (14. nad.); 11.00 Studio D; sledi Napoved-nik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Na-povednik, sledi slovanska lahka glasba, nato zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev iz zamejstva; 22.30 Hip Hop glasba. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giu-lianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.45, 14.10 »Vreče sreče«; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Ra- dio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Silvestrujemo na 1. progr.; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno - A.Henri; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.00 Val 202 izpolnjuje vaše želje?; 9.35 Popevki; 10.10 Reportaža; 10.45 Komentar ankete; 11.00 Avtomobilsko prometne minute; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.00 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Tel-star; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Sil-vestrujemo na Valu 202. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasb. jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.25 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Koncert; 18.00 Sil-vestrski program; 19.00 Dnevnik. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 6. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Nad našimi kraji se vrstijo hitre atlantske fronte. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.36 Dolžina dneva 8.51. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.29 in zatone ob 14.22. . A Nad srednjo Evropo je območje z enakomernim zračnim pritiskom, nad severnim Sredozemljem pa šibko ciklon-sko območje. Z jugozahodnimi vetrovi v višinah k nam priteka topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo jutri krepila in vse več ljudi bo imelo z vremenom povezane težave. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Moteno bo spanje v noči na torek. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.18 najnižje -8 cm, ob 8.16 najvišje 42 cm, ob 15.13 najnižje -59 cm, ob 21.41 najvišje 28 cm. Jutri: ob 2.53 najnižje -10 cm, ob 8.47 najvišje 44 cm, ob 15.43 najnižje -62 cm, ob 22.13 najvišje 30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 2 2000 m . 1000 m............6 2500 m 1500 m............1 2864 m . . -1 .-3 . -5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 2/8 O GRADEC 1 -1/6 TRBIŽ O 0/5 O -1/3 KRANJSKA G. CELOVEC O -i/4 Ou TRŽIČ D/4 0-i/4 S. GRADEC MARIBOR O 2/7 M. SOBOTA O 3/6 CELJE -1/6 O PTUJ O VIDEM O 3/ID O PORDENON 4/9 ČEDAD O 4/9 GORICA O O N. GORICA fi/ll O KRANJ o LJUBLJANA 2/6 POSTOJNA O 4/6 KOČEVJE N. MESTO 3/5 O —£ ZAGREB 2/7 O N NAPOVED ZA DANES 1 Ponoči in zjutraj bo pretežno oblačno z zmernimi do močnimi padavinami. Meja sneženja bo nad okrog 1000 m, ponekod bo snežilo tudi v gorskih dolinah. Ob morju bo pihal jugozahodnik. Čez dan bo spremenljivo oblačno, na Tržaškem bo še deževalo. Zvečer bo v nižinah in v goriških dolinah nastala megla v pasovih. Oblačno in deževno bo, popoldne bodo padavine ponehale, najpozneje na jugu Slovenije. Meja sneženja bo med 900 in 1100 metri nadmorske višine. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 2, na Primorskem do 7, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 11 stopinj C. TOLMEČ O D/9 O GRADEC -iß <3* CELOVEC O -4/4 TRBIŽ O -2/7 ^o -a/a .s ô VIDEM O i/ii O PORDENON 2/iD ČEDAD O 2/iD o -2/2 KRANJSKA G. O N. GORICA O1 TRŽIČ -1/3 O KRANJ o LJUBLJANA 2/5 POSTOJNA O 1/4 KOČEVJE CELJE -1/3 O N. MESTO 0/3 O MARIBOR O-2/4 PTUJ O M. SOBOTA O-2/2 ZAGREB 1/6 O Dopoldne bo oblačno do pretežno oblačno in megleno. V gorah in severnih nižinskih predelih bo spremenljivo. V poznih popoldanskih urah bodo spet možne rahle padavine. Ponoči bo v nižinah lahko nastala megla v pasovih in bo nevarnost poledice. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo pretežno oblačno, popoldne in v noči na torek bo občasno deževalo, nad 1300 metrov nadmorske višine pa snežilo. V torek bo delno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Dopis iz pariza - Prazniki niso za vse enaki Na brezdomce se le redko kdo spomni Občasne akcije raznih humanitarnih organizacij sicer vzbudijo pozornost ljudi, toda kasneje spet vse potone v pozabo - Za marsikoga pa so brezdomci predvsem »moteči element« PARIZ - Vsak čas ima svoje tradicionalne ciklične teme. Pozimi so to novoletni prazniki, zimske počitnice, koliko je snega na smučiščih in ko udari mraz, se mediji spomnijo na brezdomce, predvsem če dobijo koga trdega za vogalom. Tako tudi letos, le da so temperature padle ravno pred praz ni ki in prob lem brez -dom cev je šel sko raj ne opazno mi -mo. Ko je že vse v lučkah, lepo prosim, le ko mu se da poslu ša ti tovrst -ne težave. Toda pred letom dni je iz- gledalo, da se bodo stvari končno spremenile. Izgledalo je... Novembra 2006 je organizacija »Les enfants des Don Quichotte« postavila ob kanalu san Martin šotore za brezdomce. Šotore že leta delijo »Mé-de cins du mon de« in dru ge or gani za-cije, toda tokrat je šlo za osvečanje javnosti: organizatorji so vabili tudi Pari-žane za noč ali več, ker ko prespiš na mrazu in na trdem, potem bolje razumeš težave brezdomcev. Toda, kdo so ti klošarji, ali kot jim pravijo danes SDF, kratica za »sans fixe domicile«, brez stalnega prebivališča. Le malo kdo si izbere cesto za dom. Cesta ni prijazna, je trda, mrzla in nevarna. Večinoma so to ljudje, ki se že od mladih let borijo z brezposelnostjo in revščino, med njimi so tudi pri seljen ci in tis ti, ki so izgubili službo. Kaj kmalu se znajdeš v breznu: dobiš odpoved, ne moreš plačati stanarine in si na cesti, vse skupaj pa se kaj kmalu spremeni v začaran krog, ker brez stalnega bivališča ne moreš do službe, ne moreš do socialne pomoči in torej sledijo podhranjenost, obup, alkohol, osamljenost. Ljudje jih večkrat imajo za umazane in nevarne. Vsakdanja higiena na ulici, je res problem, toda mnogi redno obiskujejo občinska kopališča in agresivnost je večkrat vezana na alkohol in obup. SDF so na robu družbe: revni in osamljeni. Manifestacija ob kanalu san Martin je res vzbudila zanimanje javnost. Poleg tega se je v tis tem času začenja -la volilna kampanja za predsedniške volitve in tako so se mediji kaj kmalu spraševali, kako to, da kandidati ne govorijo o problemu stanovanj, saj je to v Francij i velik problem: 15.000 v samem Parizu, 300.000 v Franciji. Mediji in predsedniške volitve so naredili svoje: kot bi udaril s čarobno palico, so SDF postali ena izmed glavnih tematik. Takratni minister Sarkozy, ki se za to do tedaj ni veliko zanimal, je izjavil, da bodo problem rešili v dveh letih. To so prazne besede, saj takega problema ne moreš rešiti kar čez noč. Dalje je vlada obljubila zakon, ki bo zagotovil vsem streho nad glavo. Vse lepo in prav, toda kam s tis ti mi, ki so na mra zu in ne morejo čakati na dolge birokratske razplete. Je rešitev sploh možna? Možna je in to je dokazal Abbe Pierre, ki je januarja lani šel »na zadnje dolgo potovanje«. Abbe Pierre je bil najbolj priljubljena osebnost in njegova smrt je potisnila v stran celo volilno kampanjo. Svoje življenje je posvetil brezdomcem in naredil veliko več kot sama država. Abbe Pierre je že leta 1947 ustanovil organizacijo Emmaus, ki je danes mednarodna in šteje 330 skup- nosti porazdeljenih v 40 državah. Organizacija ima še to posebnost, da ne poskrbi le za topel obrok, ampak nudi zaposlitev in torej reintegracijo v družbo. Leta 1988 je nato ustanovil še Foundation Abbe Pierre, ki ravno tako skrbi za tiste, ki ostajajo na robu družbe. V teku let je zgradil stanovanja, delil obroke in deloval tudi na politični ravni. Francija mu je podelila najvišja priznanja, toda leta 2006 je na državni seji rekel: »Da sem jaz danes tu, po petdesetih letih, gospodje poslanci, postavlja pod vprašaj čast Francije.« Letos so »Les enfantes de Don Quichotte« postavili šotore nedaleč od notredamske katedrale. Kaj kmalu jih je policija odgnala: lepo prosim, SDF ne bodo kvarili lepega nabrežja in prazničnega vzdušja! SDF ostajajo na robu družbe in izven interesov vlade. Vsako leto, ko pritisne mraz pridejo SDF na prvo stran medijev in nastopi plan »ur-gence«: delijo se šotori, na ves glas se opozarja na škandal in ko gre mraz mimo, se na vse pozabi. Pravijo, da so prazniki čas, ko se povleče črto, ko se pogleda v preteklost za boljšo bodočnost. Trenutno so glavne teme kako z nabranimi kalorijami in predvsem uved ba zako na o pre pove di kajenja, ki je že povzročila nezadovoljstvo in manifestacije. Jana Radovič Čas praznikov ni za vse enak; brezdomci so za marsikoga in predvsem za oblasti tudi takrat, ko se večina veseli, »moteči element«