m »POR -///and ^l/u4uce... NO. 95 v/ l<0uis l\Y/9^8 o Imeri$k/i Domovih mit vi ^ AMCRICAN IN SPIRIT JPORCIGN IN LANGUAGE ONLY - SLOVENIAN bervm« Cfticago, MUwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Inaianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring*, all Ohio aaSLsI AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN Q164-e80X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 27, 1980 DELAVCI NA POLJSKEM ZADRŽANI DO SPREMEMB V STRANKINEM VODSTVU Jimmy Darter žel! neposredne debate z Ronaldom Reaganom DETROIT, Mich. — Predsednik Jimmy Carter se je u-deležil zasedanja konvencije Ameriške federacije učiteljev v tem mestu in 2300 zbranim delegatom povedal, da želi neposredne debate z republikanskim predsedniškim kandidatom Ronaldom Reaganom. V teh debatah, je rekel Carter, bo pojasnil, zakaj so Reaganove obljube neuresničljive. Omenil je Reaganov predlog za 30-odstotno znižanje zveznih davkov. Vrh tega, je trdil Carter, je Reagan obljubil več milijard novih dolarjev za ameriško obrambo in za druge programe zvezne vlade. Najbolj smešna po vsem tem, je dodal predsednik, je Reaganova obljuba, da bo proračun zvezne vlade izenačen. Ameriška federacija učiteljev je podpirala kandidaturo sen. Edwarda M. Kennedy]a. Kennedy je pa predlagal po konvenciji demokratske stranke, naj ta unija odslej podpira predsednika Carterja, kar je tudi storila. Med predsednikovim govorom na zasedanju konvencije so delegati ponovno ploskali i*a njegove besede, posebno takrat, ko je Carter hvalil sen. Kennedyja. -----o------ Cene gazolina v ZDA se bodo znižale v naslednjih lednih LOS ANGELES, Kal. — Zaradi prevelikih zalog gazolina se bodo cene tega goriva znižale za nekaj centov na galon v naslednjih tednih. A-merikanci varčujejo s tem gorivom, hkrati pa je vedno več manjših avtomobilov na cestah.' V poletnih mesecih pride običajno do pomanjkanja gazolina, ker gredo Amerikanci na počitnice s svojimi avtomobili, letos pa se to ni zgodilo. Rafinerije naftnih družb poslujejo le z 69-odstotno zmogljivostjo. Prejšnja leta ob tem času so poslovale z 88 do 92-odstotno zmogljivostjo. Gospodarski zastoj, ki je zajel ZDA1 letos, tudi prispeva k manjši porabi gazolina. -----o------ Kuba aretirala vse ugrabitelje letal; odklanja sporazum WASHINGTON, D.C. — Kubanska vlada je sporočila ameriškemu tajništvu za zunanje zadeve, da je aretirala vse ugrabitelje letal in jih ima še priprte. Nezadovoljni kubanski begunci so nedavno Ugrabili šest ameriških potniških letal in jih prisilili, da So poletela na Kubo. Tajništvo je objavilo kubansko poročilo kot svarilo drugim Kubancem v ZDA ali sploh drugim Amerikancem, da jih čaka zapor na Kubi, ako ugrabijo letalo. Obenem je pa kubanska vlada zavrnila prošnjo ZDA, uaj bi obe državi dosegli sporazum o vrnitvi na Kubo vseh kubanskih beguncev, ki se hočejo vrniti prostovoljno. Iddel Castro je že rekel, da noče teh Kubancev nazaj. Zopet skrbi zaradi zdravstvenega stanja ajatole Homeinija TEHERAN, Iran. — Vodilni Iranci so zopet zaskrbljeni zaradi zdravstvenega stanja verskega voditelja ajatole Homeinija, ki je star 80 let. Homeini je edina oseba v Iranu, ki uživa splošno spoštovanje vseh političnih skupin, ki sodelujejo v parlamentu. Homeini je menda utrujen zaradi neskončnih sestankov z raznimi ljudmi, ki ga pridejo obiskat. Dolžnost vseh Irancev je, poroča radio Teheran, da varujejo zdravje Homeinija. Ako bi Homeini umrl, so rekli na tej radijski postaji, ne bi mogli Iranci več “izvažati” svojo revolucijo v druge države. Predsednik Bani-Sadr je celo izjavil, da je sprejel kandidata za minis trškega predsednika vlade, katerega je predlagal iranski parlament, samo zato, da bi olajšal breme, ki ga nosi Homeini. -----o—----- Varnostni svet ZN sprejel resolucijo o Jeruzalemu NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki zahteva, naj vse države,- ki imajo svoja veleposlaništva v izraelskem mestu Jeruzalem, le-t e preselijo v Tel Aviv. S tem je hotel VS dokazati svoje nezadovoljstvo nad nedavno odločitvijo izraelskega parlamenta, priključiti Jeruzalem- Izraelu. Za resolucijo je glasovalo 14 držav-članic VS. Nobena država ni glasovala proti resoluciji, le ZDA sb se vzdržale glasov an j a. Izraelski predstavnik je rekel, da njegova država ne priznava veljavnosti resolucije in je pozval države, ki imajo še vedno veleposlaništva v Jeruzalemu, naj ne spoštujejo resolucije. Ameriški tajnik za zunanje zadeve Edmund S. Muskie se je udeležil seje VS in ostro kritiziral vsebino resolucije. Resolucija ne bo prispevala II. II. Toda ne glede na to, da se razgovori niso še zaključili, so se komunisti in italijanski socialisti domeili, da izsilijo izglasovanje župana v osebi Josipa Škerka, kar se je tudi zgodilo v teku več glasovant. Po sedem glasov sta namreč prejela Škerk (KPI) in poslanec Tombesi (DC). Izvoljen je bil Škerk, ker je starejši. Na podoben način so bili izvoljeni tudi odborniki. Svetovalci SSk so se v glavnem vzdržali, a so jasno povedali, da se s takšnimi metodami ne morejo strinjati. Enako stališče je izrazil slovenski socialistični svetovalec Srečko Colja, ki je proti uradnemu stališču svoje stranke (PSI) tudi oddal belo glasovnico. Tako se je torej zaključila komunistična politika “odprtih vrat”. Povsod kjer so mogli, so s socialisti obnovili stara zavezništva, drugih morebitnih partnerjev pa ni- Ronald Reagan priznal napake glede svojega stališča do Kifajske LOS ANGELES, Kal. — Republikanski p r e dsedniški kandidat Ronald Reagan in strankin pod p reds edniški kandidat George Bush sta imela skupno tiskovno konferenco, na kateri sta skušala pojasniti stališče Reagana do Kitajske in Tajvana. Bush se je pravkar vrnil v ZDA po obisku Pekinga, kjer so ga kitajski voditelji sprejeli zelo hladno in so po njegovem odhodu zopet močno kritizirali Reagana. Sporna točka za Kitajce je Reaganova dolgoletna naklonjenost Tajvanu, s katerim so ZDA uradno pretrgala diplomatske odnose, ko so priznale komunistični režim v Pekingu. V svojih prejšnjih izjavah je Reagan rekel, da bi kot ameriški predsednik obnovil “uradne” odnose med ZDA in Tajvanom, ne da bi s tem hotel ogrožati stike s komunistično Kitajsko. V Pekingu smatrajo Tajvan kot neko pokrajino celotne Kitajske in zato trdijo, da je tajvansko vprašanje notranja zadeva Kitajske. Na podlagi tega stališča, nasprotujejo v Pekingu vsakemu poskusu druge države, obdržati hkrati uradne diplomatske odnose s Kitajsko in Tajvanom. V Pekingu sicer ne nasprotujejo preveč glasno “privatnim” odnosom med ZDA in Tajvanom, Reaganovo željo za “uradne” odnose pa odločno odklanjajo. Na tiskovni konferenci je Reagan priznal, da ni govoril točno o tej zadevi. Rekel je, da bi ravnal po pravilih zakona o odnosih med ZDA in Tajvanom, ki ga je odobril ameriški kongres pred 19 meseci. Ta zakon je bil sestavljen le po izčrpnih pogajanjih med ZDA in Kitajsko na eni strani in ZDA in Tajvanom na drugi. * v k mirni rešitvi krize na Srednjem vzhodu, je dejal Muskie. Nasprotno, ovirala bo tako rešitev. so hoteli enakopravno upoštevati. Političnim predsavni-kom SSk je treba dati priznanje, da so z vsem čutom odgovornosti za skupno blaginjo in zlasti še za reševanje manjšinskih problemov ponudili svoje sodelovanje, vedno seveda na enakopravni ravni. Rezultat je seda.] tale, da takšnega enakopravnega sodelovanja naši komunisti in socialisti niso želeli, zato so raje potegnili skupaj (kljub temu, da so socialisti v Rimu na vladi z DC in da so v mnogih občinah v Italiji pretrgali koalicije s komunisti). Po drugi strani pa se predstavniki SSk dobro zavedajo,. da bi vsako pristopanje v občinske odbore samo zaradi lepega videza bilo brez vsake koristi, saj bi bile le za okras ali kot jteto kolo. Položaj se je najbolj zapletel na tržaški provinci, kjer so se stranke ustavnega bloka le toliko domenle, da poverijo začasni poizvedovalni Kmalu bodo ameriška vojaška letala nevidna radarskim napravam SZ WASHINGTON, D.C. — A-meriški obrambni tajnik Harold Brown je rekel na tiskovni k o n f erenci, da so znanstveniki izumili vrsto naprav za vojaška letala, ki motijo valove radarskih postaj tako učinkovito, da ostanejo letala nevidna tem postajam. To pomeni, je pojasnil Brown, da bodo ameriška vojaška letala sposobna poleteti nad Sovjetsko zvezo in druge države, ne da bi jih mogle te države opaziti. Z drugimi besedami povedano, ameriški bombniki bi lahko napadli cilje v ZSSR, ne da bi za te napade pravočasno izvedele sovjetske obrambne sile ter podvzele ustrezne u-krepe. Nove naprave, proti katerim še ni nobene obrambe, bodo podaljšale uporabno dobo sedanjih ameriških bombnikov, kot so npr. bombniki tipa B-52. Kar je posebno zanimalo novinarje na tiskovni konferenci, je bila trditev, da so te protiradarske naprave lahko vgrajene tudi v medcelinske in druge rakete. Brown je rekel, da je novi izum ameriških znanstvenikov korak za mir. Preprečil bo sovjetski poskus, doseči vojaško nadvlado nad ZDA z izdelovanjem ogromne količine medcelinskih raket. Odslej bodo morali sovjetski strategi upoštevati to, da jim bo nemogoče uničiti ameriške bombnike in rakete takoj ob začetku vojne, kot sedaj računajo. Ako bi napadli ZDA, bi bile te zmožne učinkovitega protinapada. Obrambni tajnik je tudi posredno kritiziral republikanca Ronalda Reagana zaradi njegovih trditev, da je Carterjeva administracija zanemarjala ameriško obrambo in je ZSSR dovolila, da je postala prva vojaška sila na svetu. V tej trditvi sploh ni nobene resnice, je rekel Brown. ------o—---- Ameriško Domovino v vsako slovensko hišo! mandat socialistu Carboneju. Ta je po prvem rogu posvetovanj ugotovil, da bo zelo težko sesttaviti otrebno večino, če stranke, ki imajo največ svetovalcev, ne bodo kaj popustile. To so Lista za Trst, DC in PCI. DC se usmerja v to, da bi nastal odbor, k bi ga sestavljale poleg nje ; še predstavnik socialistov, socialdemokratov in SSk, od zunaj pa naj bi ga podpirali komunisti oziroma Lista za Trst. Komunisti pa hočejo za vsako ceno stopiti v odbor, demokristjani pa z njimi v odbor ne gredo za nobeno ceno. Nekaj manevrskega prostora ima tudi Lista za Trst s svojimi enajstimi svetovalci, ki bi tudi lahko sestavila manjšnski odbor z zunanjo podporo drugih večjih strank. Do danes ni mgooče niti približno nakazati, kako se bo rešilo vprašanje upravljanja tržaške pokrajine. V kro- VARŠAVA, Polj. — Na Poljskem še vedno štrajka o-krog 200,000 delavcev in nič ne kaže, da se nameravajo vrniti na svoja delovna mesta. Odstranitev dosedanjega ministrskega p r e d s e d nika Edvarda Babiucha in več drugih vplivnih članov vodstva komunistične stranke so delavci sprejeli z očitno zadržanostjo. V svojem televizijskem govoru je generalni tajnik stranke Edvard Gierek obljubil tajna glasovanja za voditelje delavskih unij. Delavci so nezaupljivi tudi glede tega. Gierek je ponudil le nekaj kosov kruha, trdijo, ne pa celega hlebca. Leszek Walesa, ki vodi štrajke v mestu Gdansku, je rekel o novih osebah v strankinem vodstvu: “Teh ljudi ne poznamo. Želimo svobodne delavske unije in nam je vseeno, s katerimi ljudmi se pogajamo glede tega-” . Vplivna voditeljica štraj-kov v Gdansku je Anna Wa-lentynowicz, ki je povedala novinarjem, da je sprejela prihod Wladyslawa Gomulke na krmilo države leta 1956 z navdušenjem. A v naslednjih letih so se razmere na Poljskem zopet poslabšale. Po izgredih leta 1970, ko je Gomulko n a s 1 e dil Edvard Gierek, je bila zopet vesela, je dejala Walentynowdczeva. A tudi pod Gierekom ni bilo nič boljšega. Februarja letos je upala, da bo novi ministrski predsednik Edvard Ba-biuch našel ustrezne rešitve za poljske probleme. Zopet razočaranje, je zaključila svojo povest gdč. Walentyno-wicz. Štrajkarji v obalnem mestu Szczecinu so poslali 3-član-sko delegacijo v Gdansk. Predlagali so pogajanja o ustanovitvi skupnoga delavskega odbora. To bi dejansko pomenilo novo, neodvisno de- gh SSk zatrjujej, da ne odstopajo od svojega programa, katerega uresničitev bodo zahtevali od katere koli večine, ki bi se ustvarila na pokrajini. Od tega bo tudi odvisno, ali bo SSk pristopila v kako večino in sprejela v njej neposredne odgovornosti. Poznavalci razmer sodijo, da bo DC skušala dopovedati Listi za Trst (kateri je naredila uslugo, da je z vzdrža-njem omogočila odobritev proračuna tržaške občine), naj z enakim zadržanjem o-mogoči upravo province koaliciji strank ustavnega loka, razen komunistov, ki naj bi to koalicijo podpirali od zunaj. Prihodnja seja tržaškega pokrajinskega svet$ je sklicana za 1. september. Ali bo ta počitniški premor zadostoval za rešitev tako zapletenega vprašanja? K. G. lavsko unijo. V Szczecinu štrajka okrog 50,000 delavcev, zaposlenih v 147 podjetjih. Gierekov režim še ni uporabil nobene sile proti štraj-kajočim delavcem in Gierek je delavce celo pohvalil, ker ni prišlo do nobenih izgredov. Med novimi člani strankinega vodstva bo menda igral najpomembnejšo vlogo dosedanji veleposlanik v Vzhodni Nemčiji, Štefan Olszowski. Olszowski je bil član politbiroja več let, vse do februarja letos, ko je bil odstranjen in odposlan v Vzhodni Berlin kot poljski veleposlanik. Sedaj je Olszowski zopet član politbiroja in sekretariata in bo baje imel popolno nadzorstvo nad poljskim gospodarskim sistemom. To pomeni, da je Olszowski postal druga oseba v poljskem vodstvu. ------o----- Iranci sedaj začeli z napad! na podružnice anglikanske Cerkve TEHERAN, Iran. — Iranski revolucionarni stražarji so aretirali več tujcev in zaplenili dokumente, razstreliva ter naprave, ki jih uporabljajo vohuni, ko so vdrli v urad anglikanske Cerkve v mestu Isfahanu. N a j d e n i predmeti kažejo, trdijo Iranci, da je bil ta urad središče vohunske mreže, ki jo je financirala ameriška CIA. Med dokumenti so bili nekateri, ki so prišli iz arhiva iranskih obrambnih sil. Drugi podatki kažejo, pravijo Iranci, da je CIA plačala anglikanski Cerkvi kar 500 milijonov dolarjev. Voditelj anglikanske Cerkve v Iranu, škof Hasan Deh-qani-Tafti, je v izgnanstvu in biva sedaj v Londonu. V neki izjavi je trdil, da so iranski revolucionarji že ubili nekatere pripadnike te Cerkvč, druge so pa aretirali. Iranski skrajneži vodijo premišljeno gonjo proti vsem vejam krščanske vere v Iranu, je dejal škof, ne samo proti anglikancem. ------o----- Zadnje vesti • Washington. D.C.— Neodvisni predsedniški kandidat John B. Anderson je uradno imenoval bivšega guvernerja Wisconsina, 62-letnega Patricka J. Luceyja za svojega podpredsedniškega kandidata. Lucey je član demokratske stranke in je bil vnet pristaš sen. Kennedyja. • Miami, Fla. — Vselitveni urad zvezne vlade poroča, da begunci s Kube še prihajajo v ZDA in sicer povprečno 100 na dan. Posebni stroški ameriške obalne straže znašajo okrog $600.000 na teden. • New York, N.Y. — Ameriški tajnik za zunanje zadeve Edmund S. Muskie je rekel, da je zastoj v cenah nafte nujen za vse države sveta. Iz Clevelanda in okolice Fantje na vasi— Pevski zbor Fantje na vasi se pripravlja na svoj tretji vsakoletni koncert, ki bo v soboto, 13. septembra, ob 7. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostoval bo tudi pevski zbor “Zvon” iz Fairfielda, Conn. Vstopnice so po $4 in se dobe pri članih Fantov na vasi, cvetličarni Jamesa Slapnika ml. na St. Clair Ave., Baragovem domu ali pri Tony’s Polka Village na E. 185 St. Za otroke do 14 let je vstop prost. V bolnišnici— G. Ivan Rigler, organist pri Mariji Vnebovzeti in pevovodja Skovana, se nahaja v Cleveland Glinic bolnišnici, kjer je prestal pretekli torek težko operacijo na nogi. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Težave s pošto— Zopet imamo obilo težav z dostavo Ameriške Domovine v Clevelandu, posebno v sen-klerski okolici, v zip cod-; 44103. Ko smo poklicali poštno upravo, nam je nek uslužbenec odkrito pojasnil, da je bila poštna uprava prisiljena začasno zaposliti več mladih študentov ob . času počitnic. Mnogi so menda skoraj nepismeni kljub temu, da obiskujejo univerze. Na pošti dobivajo veliko pritožb tudi od drpgod — ne samo od Ameriške Domovine! Nova Slakova plošča— Trgovina Tivoli v SND na St. Clairju ima naprodaj najnovejšo Slakovo ploščo “Na vseh straneh sveta”. Cena je $7. Počastitev konzula— Danes zvečer bodo nekateri clevelandski Slovenci priredili večerjo na čast jugo-vanskemu konzulu Stanetu Lenardiču, ki se bo vrnil domov. Ameriške Domovine seveda organizatorji niso obvestili o tem. Skrbno so pazili, katere Slovence so povabili. Menda bo vsak gost plačal $7.50 za vstopnico. V tej vsoti je baje vračunano tudi nekaj za dar tovarišu konzulu. šušlja se — tudi to je tajnost — da pride na njegovo mesto neka ženska. No, zbogom, tovariš Stane! Celo od Ameriške Domovine! Tiskovnemu skladu A.D.— Slovenski športni klub je daroval $25 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Hvala lepa! Romanje v Frank— Društvo SPB Cleveland prosi vse, ki želijo potovati na romanje v Frank z avtobusom, naj se pjrijavijo čim prej! Romanje bo v nedeljo, 7. septembra. Prijave sprejemajo: Vinko Rožman tel. 881-2852, Lojze Bajc tel. 486-3515 in Marija Mauser tel. 391-6127. rb o o o ^ o mnnr VREME Spremenljivo oblačno z možnostjo dežja danes. Najvišja temperatura okrog 80 F. Slično vreme jutri, a nekaj hladnejše. Najvišja temperatura okoli 78 F. -----o----- Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine! Politični položaj na Tržaškem ■MEHIŠKA DOMOVINA, AUGUST Ž7, 198« &m Ameriška Domovina f Beseda 15117 ST n.ATT? AA^E! _ iz naroda... «117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) J LUDVIK ČEPON: James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July Ob obisku v Rusiji Vtisi in misli. NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland,, Ohio No. 95 Wed., Aug.1980 - Jugoslavija in Poljska ■ •: ' * J. ■ n. Druga pomembna razlika med Jugoslavijo in Polj-\ sko je v sestavi prebivalstva. Poljska je narodnostno • homogena država, v kateri je ogromna večina prebivalstva res poljskega rodu, prav tako je ogromna večina Poljakov rimsko-katoliške vere, država sama kot taka pa ima tisočletno zgodovino. Ni mogoče misliti torej, da bi Poljska razpadla. Režim se lahko spremeni, tudi družbeni red, Poljska pa bo vendarle ostala — Poljska. Kaj pa Jugoslavija? Slika je popolnoma drugačna. Jugoslovanskega naroda sploh ni. V Jugoslaviji so Slovenci, Hrvati, Srbi itd. itd. Jugoslovanska državna oblika je umetno zgrajena stavba, ki se je prvič pojavila leta 1918, po razpadu Avstro-Ogrske na koncu prve svetovne vojne. Prav tako kot je Avstro-Ogrska izginila takorekoč brez; sledu leta 1918, isto se lahko, zgodi tudi Jugoslaviji v bodoče. Propad sedanjega režima in pojav teženj po narodni osamosvojitvi: bi lahr, ko pripeljala državo do tega tudi brez vmešavanja kake tuje države. Ako bi začeli jugoslovanski delavci štrajkati v prid gospodarskih in političnih zahtev, kakor to delajo sedaj njihovi sorazredniki na Poljskem, bi bila stabilnost jugoslovanskega režima oz. družbene ureditve dosti bolj ogrožena, kot je sedaj ogrožen poljski režim. Ne bi šlo samo za vprašanje povišanja plač ali sprememb v Vladi in sistemu, ampak gotovo tudi za obstoj države sploh. Taka vprašanja bi prišla v o-spredje tudi, ako tega ne bi hoteli štrajkajoči delavci. Sedanji jugoslovanski voditelji, nasledniki Josipa Broza-Tita, se očitno zavedajo vsega tega. Prisiljeni so bili sprijazniti se s številnimi in globokimi gospodarskimi problemi, ki jih ne bodo mogli odpraviti brez precejšnjega napora in odpovedanja. Drugega izhoda ni. Odločili so se tudi, da priznavajo pomanjkljivosti gospodarskega sistema javno in obljubljajo, da bodo našli ustrezne, učinkovite rešitve. .Na ta način skušajo preprečiti porast nezadovoljstva med prebivalstvom in posebno med delavci, ki bodo-najbolj neposredno prizadeti. Doslej so bili Titovi nasledniki uspešni in menda ni bilo ne obsežnih štraj-kov oziroma — po jugoslovanskem — “prekinitev dela”, ne protivladnih demonstracij. Res pa je tudi, da bodo posledice že sprejetih “stabilizacijskih ukrepov” občutili prebivalci Jugoslavije šele v bodoče. Koliko časa bodo pripravljeni prenašati omejitve ali celo nazadovanje svojega osebnega življenjskega standarda, je pa odprto vprašanje. Pri tem moramo upoštevati tudi možnost, da ukrepi vlade ne bodo uspeli in da se bodo gospodarske težave Jugoslavije kopičile. Ako se to zgodi, potem ne more biti dvoma, da se bodo pojavili v tej državi protesti, slični tistim, ki jih sedaj opažamo na Poljskem. Kako bi reagirali vodilni člani Zveze komunistov Jugoslavije, ako bi prišlo do obsežnih štrajkov in celo izgredov? Deloma, seveda, bi bilo njihovo reagiranje odvisno od same obsežnosti protestov in* ako bi bile zraven gospodarskih zahtev tudi politične. Drugo vprašanje bi bilo, ako bi še bili v vodstvu sedanji voditelji, ki jih je osebno izbral Tito in ki večinoma pripadajo starejšemu, medvojnemu vodstvu stranke. Nekateri teh so že v letih, kot npr. predsednik države Cvi-jetin Mijatovič, podpredsednik Sergej Kraigher, notranji minister Franjo Herljevič, in Vladimir Bakarič, ki je menda smrtno bolan. Drugi so pa mlajši, kot npr. Stane Dolanc, Franc Popit, Mitja Ribičič, Branko Mi-kulič itd. itd. Vse več je pa opažati napredovanje še mlajših, tkzv. “povojnih” voditeljev. Večina teh ima visoko izobrazbo in ni obremenjena glede osebne preteklosti v takem smislu, kot so sedanji prvaki stranke. Ta mlajši vodilni kader bo mogoče kazal večjo pripravljenost za politične spremembe, ki bi vodile do demokratizacije jugoslovanske družbe. Dokler bodo na krmilu države sedanji voditelji, kakšne bistvene spremembe političnega sistema ne moremo pričakovati. Zato ti prvaki tudi nočejo spustiti oblasti iz svojih rok. Menjavajo svoje položaje, a pri tem skačejo z enega vodilnega mesta na drugo. Prvaki v Sloveniji kot so Popit, Ribičič in Kraigher o-stanejo tako na vodilnih mestih, mlajši pa zasedajo XIII. Ko sem študentom bogoslovja kazal diapozitive ateističnega muzeja, mi na koncu eden izmed njih z neko mero razočaranja zastavi vprašanje: “Ali je to vse? To ne more biti vse. Pokažite nam ‘taj pravo stvar!” In vendar je bilo to vse, čeprav ne po obsegu, pa vendar vse po vsebini. Gornje ali podobno zastavljeno vprašanje izhaja iz prepričanja in pričakovanja, Ja je tenor, na katerem je grajena ta razstava; neka' tako kričeče razgaljena iracionalnost, da jo moreš brez nadaljnjega na prvo oko odkri-■ ti. Temu pa ni‘ tako, Kaj, Takega bi bilo nesmiselno; ker s tem bi bil ndmeh razstave razblinjen, brez haska. Razstava je seveda tendenčna, propagandistično „ pobar-. vana. Pa še ta tendenca šamani za navadnega obiskovalca muzeja kar tako brez vsakega drugega očitna. Imamo pač opravka s slučaji “pol resnice”, od katere pa tudi ona sama druga polovica ni nujno • čista laž, ampak je lahko ' , stvar nepoznanja, stvar dom- r neve, stvar pretiravanja!.,. ' Od naše majhne , skupinp', sem se pdino jaz priglasil1, ža ogled notranjščine muzeja. Nobenega vodnika mi niso dodelili. To sem imel sam zase še rajše. Vodnikov tujcem na splošno ne vsiljujejo, kot se zdi. To sem dognal iz podobnih primerov drugih inozemskih turistov, dočim sem pa videl, da so skupine r u s k ih obiskovalcev imele svojega vodnika. Ateistična propaganda muzeja je najprej namenjena za mater Rusijo in za njene otroke in ne toliko za izvoz. Dokaz temu je tudi to, da so napisi v muzeju samo v ruščini. Znanje ruščine pride v tem primeru turistu zelo prav. Kar je mene in bi tudi vas predvsem zanimalo, je bilo, v kakšni luči je v ateističnem muzeju prikazana krščanska vera tako v pravoslavni, kot še posebno v katoliški obliki. Proučevat azijska in druga verstva bi šel kam drugam in ne v Rusijo, ne v Lenin-giad. Razstave o veri v Muzeju ateizma Dajte, napravimo tehle pol ducata postaj skupaj! Blizu vhoda stoji na vidnem mestu med razstavljanimi mizami na podstavku kip skoraj naravne človeške velikosti. Kar osupne, je, da nosi postavno moško telo ne glavo človeka, ampak glavo jelena, ki jo obdaja svetniška glori-jola. Berem napis: “Kip sv. Huberta. Očiten dokaz, da se je krščanstvo razvilo', iz če~ ščenja živali.” Za navadnega gledalca na prvi pogled kar dosti prijemljiv dokaz. Stvar pa ni tako enostavna. Prav tukaj, kjer bi pričakovali vsaj kratko razlago take predstave svetnika, kjer bi pričakovali rabo besede legenda, vsaj malo razlage legendarnega ozadja v zvezi z življenjem svetnika, ali- vsaj kratko besedo o pomenu simbolizma, tega ne najdemo. Sv. Hubert je zgodovinska oseba. Naslednje v zvezi z njegovim življenjem je pa legendarnega izvora. Legenda gre nekako takole. Ko je Hubert še kot pogan bil nekega dne na lovu, je kar naenkrat stal pred’ jelenom z izredno mogočnim rogovjem, v katerem seje bleščal križ. Ta prikazen ga je tako osupnila, da se je dal poučiti v krščanski veri in se dal krstiti. Na slikah ali kipih mu ponavadi stoji ob strani jelen z bleščečim se križem v rogovju. Prikazan pa kot tuka^ v, muzeju z jelenovo glavo mora pa biti bolj ali manj red-, kost. Morda boste sumili, j da, imamo tukaj opravka z namerno potvorbo. To nikakor ni,nujno. Mene je prav ta primer predstavljanja svetnika z živalsko glavo pripravil do tega, da sem se začel Zanimati, ' dalje, zlasti še;‘ ker sem ‘ nč-kj.e naletel na podobo samega kV. Krištofa, ’ v tem ‘ prič 1 rrieru s pasjo glavo. Preko tukajšnje Lknjižnice sem dobil na posodo iz knjižnice Harvard univerze redko monografijo posvečeno izključno predmetu upodobljenega sv. Krištofa z živalsko glavo. V več evropskih muzejih se na-hajafo slike ali kipi sv. Krištofa s pasjo ali tudi s slonovo glavo. Avtor monografije se nikakor ne spušča v kakšno možno razlago takega upodobljen j a, ampak se omejuje na samo gola dejstva kot na čas nastanka, na tip ali materi j al, na velikost posameznega kipa ali slike. Zgodovinsko ozadje življenje sv. Krištofa se ne da dokazati, ni gotovo. To je vzrok, da je sedaj njegov praznik izločen iz uradno liturgičnega koledarja. V obeh teh primerih imamo opravka z legendo kot enako tudi s simbolizmom. Pri vsaki legendi slutimo in tudi moremo najti, da je bil za nastanek legende nek povod, nek vzrok. Recimo, za nastanek legende s sv. Hubertom. Lepote in čudesa v božji naravi nas vedno znova in znova očarajo in osupnejo, nam dajo misliti. Lepote, mogočnosti, čudovite smotrnosti, medsebojne povezanosti živih stvari med seboj in povezanosti živih in neživih stvari si ne moremo misliti drugače, kot da jih vodi in povezuje med seboj neka višja sila, da so stvari v vesoljstvu gori od vesoljskih galaksij preko zvezd in planetov in preko človeka do atoma in subatomskih delov samo lutke na nitkah, ki jih z nerazumljivo spretnostjo poteguje veliki Lutkar. pomembne funkcije le za dve, tri leta in potem so nadomeščeni z drugimi mladimi. Morebitni štrajki delavcev v Jugoslaviji lahko postanejo Sredstvo, ki ga bodo mogli uporabiti mlajši za odstranitev starejšega vodstva. Deloma se je to zgodilo že dvakrat na Poljskem, v 1. 1970 in pred dnevi. Na Poljskem ni bilo mogoče spremeniti drpžbeni red, v Jugoslaviji pa ta možnost ne more biti izključena, Čeprav bi bil tak razplet dogodkov ne samo tvegana zadeva, ampak celo usodna za državo in narode, ki bivajo v njej. Rudolph M. Susel Če kaj, je jelen z mogočnim rogovjem vsekakor izredno dober primer take lepote, mogočnosti in smotrnosti v božji prirodi. Kaj bi torej bilo tako čudno, da je bila za lovca Huberta prikazen jelena prvi korak k veri. Vloga simbolov V obeh primerih, Huberta in Krištofa, pa imamo opravka ne samo z legendo, ampak tudi s simboli, s simbolizmom. Če se zavedamo ali ne, simboli igrajo veliko vlogo v življenju človeške skupnosti kot enako v življenju posameznika. Simboli so nam toliko kot posebna vrsta govorice. Mi se ne sporazumevamo samo z zvoki, ki jih proizvajajo glasilke v grlu. Koliko je stvari, čustev, občutij, ki bi jih radi izrazili z besedo, pa zanje prave besede ne najdemo, čeprav se še toliko trudimo in poskušamo. Tukaj se zatečemo za pomoč k umetnosti, ki se izraža v slikarstvu, kiparstvu, v glasbi, ki je še prav posebno dobro o-rodje za izraz čustvenih razpoloženj. Enako se, ko nam zmanjka besed, zatečemo k simbolom; k simbolizmu. Kar ne moremo povedati z besedo, izrazimo lahko in večkrat veliko boljše s simbolom. Hubert z jefenovo glavo je simbol lepote božjega stvarstva, Krištof s pasjo glavo jfe simbol zvestobe, prijaznosti in Krištof . s slonovo glavo simbol moči. ! „ V tej zvezi še tole. Znanost, primerjalnega bogoslovja ne’ pozna v razvoju verstev rief nadih, hitrih skokov, kot 'bi bil primer višje vrste verstva, kot je krščanstvo,, ki naj bi se razvilo direktno iz če-ščenja živali, tukaj iz primitivnega animizma. - • i Spovednica V kripti katedrale — muzeja sem kar naenkrat obstal pred spovednico. Ta spovednica seveda ni bilo nekaj, kar ni bilo vrženo ven iz v muzej spremenjene pravoslavne katedrale; pravoslavni namreč, čeprav imajo zakrament sv. spovedi, ne poznajo spovednic; verniki se spovedujejo na odprtem. Bila je pristen original spovednice iz katoliške cerkve, one lesene spovednice stare vrste, ki jo sedaj morda še najdeš v kaki stari podružnični cerkvici, ne pa več po farnih cerkvah. Pravim, one stare vrste, kjer samo duhovnik, ki sedi na sredi, sedi za zaveso, spovedanec na vsaki strani pa kleči pred mrežasto linico na odprtem, samo obraz mu delno zakriva ob strani pribita deščica. Berem napis. Svojim očem nisem mogel verjeti, kar sem bral, in šel sem nazaj in bral še enkrat, da sem se prepričal, da sem bral pravilno. Napis sem namreč našel čisto nepričakovan, nekako za lase privlečen, skoraj smešen. Napis gre nekako takole: “To je spovednica, kjer zastopniki višje cerkvene hierarhije izvlečejo in izvedo od spovedanca skrivne stvari, ki jih potem hierarhi porabijo v izrabljanju in zatiranju proletariata.” Navkljub tako težki obdolžit vi katoliškega duhovnika, ki je prikazan kot špi-jon v službi hierarhije, se v prvem trenutku nisem razburjeno razjezil; šlo mi je skoraj na smeh. Mislil sem si namreč pri sebi, da, če imam' v kakšni stvari čisto vest, jo imam v tem primeru. Možnost kršenja spovedne molčečnosti seveda obstaja. Duhovnik zato, ker je duhovnik, še ni nujno negrešljiv, še ni' nujno svetnik. Cerkev pa navkljub tolikim drugim težavam prav v tem primeru ni- MAKS SIMONČIČ: Spomini iz begunskega življenja II. Ko se je raznesla ta tragedija mirnega, bogaboječega naroda, smo izgubili glave. Spominjam se, kako so godbeniki 40. pešpolka iz Ljubljane * hiteli skrivati svoja glasbila po senikih bližnjih kmetov. Ljudje so bežali, molili in jokali . . . V tem kritičnem stanju sem se spoznal z domobranskim kapetanom Niko Pirnatom. Transporti so še vedno odhajali in kot zadnji je bil na vrsti “Cofov bataljon.” Jutri odide, mi je skoro šepeče dejal kapetan. Kaj storiti? Niti eden ali drugi izmed naju ni spadal v to vojaško edinico. Gledal sem mu v zmedene oči, lahno belo barvasti lasje so pokrivali glavo in preko pleč mu je visel daljnogled. Dolgo sva molčala, oba v isti srčni bolečini . . . Zakaj bratje vojaki, saj že veste . . . Nikolaj mi je potem dejal: “Imam načrt.” Samo še nocoj je čas. Dva naša fanta domobranca in neka Ljubljančanka . . . Se hočeš pridružiti? Stopili smo k naredniku Kralju v šotor, pred par minutami mi ga je predstavil . . . Mala zakuska, preveč lačen ni bil nihče. - ' Nocoj po 'Večerji? Razšli smo se v bolečini in brez besed, toda prišli smo skoro vsi istočasno na odločeni kraj in v pravem času. Vsak je imel svoj punkelj-ček . . . Hiteli stno s prečkanjem veleceste. Hodili smo v hrib dobro uro, potem smo sedli skupaj na kratek razgovor. Predstavili so mi še pod-narednika Jenka in Berto Ja-vornikovo-zaročenko dr. J. Bila nas je petorica, skoro preveč za to nerodno situacijo. Kjerkoli bomo vprašani: “Priporniki iz nemških taborišč na potu domov . . .” Se par ur smo hodili, hoteli smo se odmakniti Vetrinju, kraju nesrečnega imena. Prenočili smo v gozdu. Naslednji dan smo iskali gorske kmetije. Hrana, voda ali kaj boljšega je bil naš cilj. Zamenpavali bomo za jestvine malenkosti. V tem oziru ni bilo preglavic, niti veliko spraševanja. Bilo je več sočutja kot katerekoli druge reči, kajti vsakdo je bil vesel: “Konec vojne . . .” Povem pa odkrito, vse drugo smo izgledali kot pa nemški sestradane! . . . res vprašanje, koliko so ljudje verjeli? Naslednje popoldne pa smo naleteli na prve potežkoče. Berta je začela prvo potovalno pesem. Prehitro hodimo, prtljaga jo ovira in ožuljene noge ima. Hočeš, nočeš, pokazali smo se kavalirje. Izmenoma smo potem nosili njeno skromno prtljago, kar pa smo opravili brez godrnjanja. Imeli smo srečo in naleteli na gorsko kmetijo. Bili smo ' postreženi proti pričakovanju, dasiravno niso zahtevali pro-tiplačila. Prav pošteno smo se nabasali dobrega tirolskega kruha, slanine in kislega mleka. * V ma in ni imela večjih težav. V dveh gornjih primerih sv*. Huberta in v primeru spovednice imamo opravka s tako zvanim slučajem “pol resnice”, ki je velikokrat bo!j škodljiva kot popolna laž, ker to je- dosti lažje in hitreje spoznati. Že se je sonce poslavljalo za tisti dan, ko smo zagledali v dolini vas. Bila je precej odmaknjena od glavne ceste, pa še mala rekica je bila vmes. Previdno smo se približali kraju in opazili, da sredi vasi gori ogenj. Ko smo bili že čisto blizu smo šele opazili, da sede okoli njega možje s puškami. Našemu pozdravu so odgovorili, vendar nas ni nihče pobaral kaj več. Mirno smo nadaljevali pot v sredino vasi. Pred neko bajto sta sedela na stopnišču že postarana žena in mož. Pirnat, kateri je bil vešč nemškem jeziku, jih je nagovoril. Povabljeni smo bili potem v notranjost. Okoli javor j eve mize so nam odkazali prostore. Zelo preprosta, P3 vendar topla prijetnost in neverjetna čistoča. Niso nas še pogostili, ko ss je pokazal na vhodnih vratih mladenič. Preko pleč je le' žala brzostrelka. Pričel je razgovor s kapetanom Pirnatom. Zaprek oi bilo, smo takoj opazili, saj je odšel mirno in tiho, kot je prišel. Tirolec, lastnik bajte, je ^ mirnem tonu pripomnil: “Nič j se ne bojte. Naši vaški partizani so polovili že vse Nemce, kateri so se potikali in skrivali po naših gozdovih. Spogledali smo se — vendar trdo molčali. Lepo so nas postregli, po domače, Kruh, skuta, mleko-Teknilo je vse, dasiravno s° se mi tresle roke . . . Pogovor se je vlekel v noč-Končno nam je dovolil, d3 lahko prenočimo na senik3' Samo par sto metrov je bii oddaljen od bajte. Pa ne kadite ... da ne bo nesreče )e še dodal, ko smo odhaja^’ jutri zjutraj pa pridite n3 zajtrk . . . Že preje so oblaki bolj temne barve, kar naenkrat pa je pričelo rositi k0*' skozi sito precejena mokr0' ta . . . Bilo je že morda dve uri P® polnoči, ko smo jo “hvaležne pocvrli iz te gostoljubne va" si . . . Šli smo nazaj v isto smer, 5 katere smo prišli pred Paf urami, le da smo bili na dragem koncu vasi. Dan je že kukal z enim 0’ce' som, ko smo prispeli do ne^ nepoznane nam reke. Diš3^ je po cvetju, saj so bili trav' niki pisani njihovih barv • •' Tu smo ostali ves dan. Prenočili smo kasneje v ne ki na pol podrti kolibi, kate1^ je imela celo “drugo” stropje. Še ni zora prebila !l‘! dan, ko so mimo marŠir31 štirje vojaki. Bila je angled patrulja. Prejšnji dan smo pomoto11’*3 prišli do travnika. Tam Je bila angleška armada pod ^ tori. Stražar nas je opažih Jl odvedel na komando. Pre^ gladko ni šlo . . . Nasitili so nas in celo dov°J lili, da lahko prespimo noč enem izmed šotorov. Dali P3 so nam na znanje, mora31 ^ naslednji dan s prvim tra*1^ portnim avtomobilom naZaJ v Celovec. Večkrat premišljam kraj, toda le eno se spo^J n jam dobro, da smo jo še tis t večer “pobrali” in izginili ^ kafra. Bili so tako gostolj3^ ni, da so nam podarili ce par paketičev cigaret ■ ■ ■ t0 0 mi jim vkljub temu nis**1 zaupali. (Dalje) i l-ki uh AUGUST 37,1380 AMERIŠKA DOMOVINA, • .... ------------------------------------------------------ ---------■----- ----------------------* mu DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Knjižne novosti Ni dolgo tega, ko smo brali v A.D., da ni mogoče več dobiti knjige, ki jo je spisal dr. Joseph Felicijan in nosi angleški naslov: “The Genesis of the Contractual Theory and the INSTALLATION of the DUKES OF CARIN-THIAC V Slovenski pisarni v Torontu imajo še nekaj malega izvodov na zalogi. Kdor želi imeti omenjeno knjigo, naj takoj pošlje naročilo z denarno nakaznico na SLO-CAN Center za $8.00 in bo knjigo dobil po pošti. Naj novejše knjižno delo na svobodnem slo venskem knjižnem trgu pa je PERO in C AS II; pisatelj je znani Mirko Javornik. V Torontu je bila prva pošiljka teh knjig takoj razprodana. Pisarna pa sprejema nova naročila, ker bo kmalu dospela druga pošiljka. Knjiga stane po pošti $20, drugače pa $18. S.K.A. v Argentini je izdala Bukvičevo knjigo: ZGODBE ZDOMCEV IN ŠE KAJ. Lepo branje. Vezana stana $10, broširana pa $7. Poštnina posebej. '\ SLOVENSKA PISARNA 618 Manning Ave. Toronto, Ontario M6G 2V9 Slovenska družina iz Bologne Dne 2. avgusta letos so se zbrali v Torontu člani in članice nekdanje “slovenske družine iz Bologne”. Pred 35 leti so bili to mladi študentje, ki so kot begunci pred komunistično diktaturo poskušali nadaljevati svoje študije na univerzi v Bologni, Italija. Kot taki so imeli svoj ‘kamp’ pod okupacijsko upravo zaveznikov. Predstavnica te uprave je bila tedanja Miss Fruchy, danes Mrs. Standish, Amerikanka iz Kalifornije. Svojim “varovancem” ni bila samo predstavnica zavezniških sil, bila jim je tudi skrbna za-ščitnica. Nesebično je skrbela za njihov vsestranski dobrobit in to celo v svojo lastno škodo. Prav bi bilo, da bi nekdo to bivanje v študentovskem taborišču opisal, da bi tako o-stala tudi ta dogajanja mladih Slovencev del velike povesti slovenskih ljudi, ki so se uprli brezboštvu in diktaturi. Ko so se letos člani te slovenske družine iz Bologne zbrali na prijateljsko večerjo v restavraciji LIPA v Torontu, so povabili tudi svojo Miss Fruchy, ki se je tega prijateljskega snidenja kljub 79 letom z veseljem udeležila. Z vsakim se je rokovala in se razgovarjala in se zanimala za njegove osebne in družinske razmere. V njenem srcu je še vedno mesto za njene “kids”, kot jih je nekoč nazivala. Prišli so od vseh strani: iz Kalifornije in Chicaga, Oma-he in Clevelanda, iz New Yorka, iz Windsorja, iz Toronta, iz Ottawe in Montreala. Kakih 70 se jih je nabralo in so ob obujanju spominov, ob prepevanju slovenskih pesmi, slikanju in ob u-gotavljanju, kako se kdo ima, preživeli krasen popoldan, ki mu je bil dodan precejšen kos večera. Da je bil uspeh tako prijeten in lep, se je treba zahvaliti tudi Tom-šič-Žagarju za prostor in postrežbo v njuni restavraciji Sokolski spomini TORONTO, Ont. — Sokol je na slovenskem ozemlju še iz časa Avstrije odigral važno vlogo. Ta vloga je bila v začetku izključno na polju telovadbe in narodne zavesti, kot nekak odgovor nemškemu Turnverein-u. Pod Jugoslavijo pa je bil Sokol do neke mere povezan s pro-jugoslovansko zavestjo in liberalno stranko. Te lahke povezanosti s poltiko pa seveda navadni člani niso občutili, vsaj v mestu ne. Zadnja leta pred tragedijo prve Jugoslavije pa je tudi v tem oziru šlo na bolje, nasprotja med Sokoli in pripadniki katoliške telovadne organizacije so se milila in čas bi v tej zadevi prinesel izboljšanja. Sokol je bil močan, saj je štel do 40,000 članov, ki so se vsaj enkrat na teden pojavili v telovadnicah. Komunisti so nujno morali upoštevati pri izvedbi revolucije vpliv tako močne organizacije. Kot skoraj v vsaki organizaciji so se tudi med Sokoli našli važni funkcionarji, ki so bili pripravljeni radi ali neradi na sodelovanje. Ena taka osebnost je bila France Lubej, po poklicu učitelj, ki je sedaj izdal knjigo ‘Odločitve’ (Ljubljana 1980), Bratje in sestre v Kristusu! Nobena točka na sporedu Slovenskega dne ni tako pomembna, k^kor je ta sveta maša, darovana za vse žive in mrtve Slovence. Maša je že sama po sebi najsvetejše opravilo na zemlji, in ta sveta maša, darovana izrecno za vse žive in mrtve Slovence, je dejanje, ki presega po širini, globini in visočini vsa druga opravila v blagor Slovencev in slovenskega naroda. Po širini Najprej je pomembna po svoji širini. Ni le spomin, ampak živa daritev za vse Slovence, ki žive na zemlji, in za vse Slovence, ki so šli že pred nami v večnost. Pri tej sveti maši so odpadle vse pregraje, ki so nas v preteklosti in nas še vedno delijo in razdvajajo. Pri tej sveti maši se Jezus daruje prav tako za vse pobite partizane kakor za vše pobite domobrance, prav tako za vse tiste Slovence, ki so prelili kri za svojo pogansko vero, kakor za one, ki so prelili kri v borbi za zmago krščanstva na slovenski zemlji, prav tako za tiste, ki so umrli v sluhu svetosti, kakor za one, ki so umrli kot veliki grešniki. Prav noben umrli Slovenec ni pri tej daritvi izvzet. Prav tako se pri tej sveti daritvi daruje Jezus za vse vse žive Slovence: za nas, ki živimo raztreseni po svetu, kakor za tiste, ki žive v domovini in zamejstvu. Prav noben Slovenec, pa naj živi kjerkoli, ni izvzet od te daritve. Zato je ta daritev svete maše res vseslovenska, vesoljna, katoliška. Po globini Je pa ta darite/ svete maše nadvse pomembna tudi po svoji globini. Slovenski pisa- nekako svoj življenjepis, kjer podrobno opisuje svoj osebni prelom s sokolsko idejo in konsekventni vstop v komunistično partijo, vse v letih 1942/45. Knjiga je seveda pisana iz perspektive človeka, ki hoče živeti in ostati v najboljših odnosih z ZKJ. Popolnoma v stilu J. Vidica, J. Čučka in sličnih, vsi državljani SRS, ki pač vedo, da je najvarnejše slediti liniji CK ZKS, ker edino ta oblast jih lahko prime za besedo. Ni pa treba paziti, tako po psihologiji teh časnikarjev in zgodovinarjev, na tiho večino v Sloveniji niti ne politično opozicijo v inozemstvu, ker ne eni ne drugi nimajo možnosti objaviti svoja stališča. Neverjetno nazorno kaže ta nadarjeni pisec, kako se je on, požrtvovalni javni delavec, Slovenec-svobodnjak, v toku kratkih treh let spremenil sicer postopoma, pa vendar le odločno v Sloven-ca-partijca, ki bo sledil slepo, pokorno in vsaj navidez navdušeno vsaki odločbi partije, pa če je še tako nesmiselna. To še posebno žalostno izpade, ko pisec opravičuje dolomitsko izjavo, ko so Sokoli in krščanski socialisti priznali KP edino pravico voditi revolucijo, in še ob neverjetni farsi, ko pisec pravi, da so Sokoli pa lastni iniciativi po končani Tevoluciji odločili način izginotja lepe sokolske organizacije. Dr. Peter Urbanc telj Finžgar je zapisal: “Slovenski grunt ima korenine do pekla.” S temi besedami je hotel naglasiti, kako trdno in globoko je zasidran slovenski kmet na svoji zemlji, na svojem gruntu. Če iščemo korenine slovenskemu narodu in Slovencem, bomo našli, da koreninijo v samem Bogu, iz katerega izvira vsako očetovstvo teh, ki so v nebesih in teh, ki so na zemlji.. Bog je stvarnik in oče vseh narodov in vseh ljudi, torej tudi slovenskega naroda in vseh Slovencev in Slovenk. V evangeliju za današnjo nedeljo smo slišali, kako je Jezus naučil svoje učence moliti: “Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.” Kadar molimo to molitev, poveličujemo nebeškega Očeta, ki je oče vseh ljudi in vseh narodov, torej tudi oče vseh Slovencev in slovenskega naroda. Pa slovenski narod ne temelji le na slovenski krvi, ampak tudi na Kristusovi krvi, kajti Slovenci smo že pred 1200 leti v celoti postali kristjani. Kar smo slišali v današnjem drugem berilu apostola Pavla Kološanom, velja tudi za nas Slovence že 1200 let: “S Kristusom ste bili v krstu pokopani, v njem ste tudi o-bujeni po veri v delovanje Boga, ki ga je obudil od mrtvih. Tudi vas je z njim obudil k življenju: odpustil nam je vse grehe.” Kakor se že od vsega početka pretaka po Slovencih slovenska kri, tako se že tudi skozi 1200 let pretaka po Slovencih Kristusova kri. Kot kristjani so naši predniki rastli tudi iz Kristusove krvi. Iz Kristusa, v Kristusu in ' po Kristusu smo dedovali krščansko vero in božje življenje iz roda v rod. Tako smo pri tej sveti maši povezani med seboj ne le po slovenski krvi, ampak tudi po Kristusovi krvi, ki nas ne povezuje le v eno slovensko družino, ampak tudi v veliko božjo družino, ki povezuje vse ljudi na zemlji, v vicah in v nebesih v takoimenovano občestvo svetih. Po visočini In končno nas ta daritev svete maše dviga tudi v višine k samemu troedinemu Bogu. Bog nobenega naroda in nobenega človeka ni u-stvaril za smrt in uničenje, ampak za življenje in poveličanje. Kristus je odrešil vse ljudi in vse narode, tudi Slovence in slovenski narod. Tudi slovenskemu narodu in Slovencem pripravlja novo nebo in novo zemljo. Slovenski narod kot krščanski narod in Slovenci kot kristjani smo vstajenj ski ljudje, poklicani k poveličanemu življenju v nebeški slavi. Apostol Janez je v preroškem videnju videl to novo nebo in novo zemljo in sredi Jezusa kot veliko luč in narode, ki so prinašali na to novo zemljo slavo in čast narodov. Gotovo je bil med temi narodi tudi slovenski narod in z njim vsi poveličani Slovenci. Posledice > In1 kaj iz vsega tega raz-mišljanja sledi za nas Slovence in za naše osebno življenje? Najprej to, da moramo ljubiti vse ljudi in vse narode, a med njimi najprej in najbolj Slovence in slovenski narod. In to prav vse ne glede na to, ali so do nas dobri ali slabi, ne glede na njihovo versko in politično prepričanje. Sovražiti moramo le zlo in vse tisto, kar škoduje Slovencem in slovenskemu narodu. Druga naša velika dolžnost je, da rastemo iz slovenskih in krščanskih korenin. Ne more biti dober kristjan, kdor ni najprej dober Slovenec, pa tudi —praktično vzeto — si ne moremo predstavljati dobrega, zavednega Slovenca, pa obenem brezbožnika in nekristjananpogana. Nad tisoč let stara krščanska kultura v slovenskem narodu je tako zelo povezala slovenstvo s krščanstvom, da bi Slovenci, če bi znova padli v sodobno poganstvo in brez-boštvo, izgubili svojo identiteto. In prav to je tisto, zaradi česar smo se, v usodnem času med drugo svetovno vojno uprli brezbožnemu komunizmu na slovenski zemlji' Danes doma očitajo komunisti, da so bili duhovniki in vsi, ki so se komunistom u-prli, izdaj a lei slovenskega naroda, vojni zločinci, ubijalci. Njihov besednjak kar bruha najgrše psovke na nas. A dejstvo je in zgodovina bo pričala, da so prav komunisti začeli ubijati nedolžne, neoborožene ljudi: duhovnika Ehrlicha in za njim še celo vrsto duhovnikov, študentov, politikov, preprostih fantov in deklet. Njihovo geslo je bilo: vsak, kdor se našim komunističnim ciljem upira, mora biti ubit. Vaške straže in domobranci so nastali kot obramba nedolžnih slovenskih življenj in ne kot napad na nedolžne ljudi. Da je bila potem na obeh straneh borba zelo kruta in krvava, je jasno. Ponovilo se je, kar je zapel pesnik Prešeren v Krstu pri Savici: “Slovenec že mori Slovenca SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO IZ TORONTA PRIREDI VELIK PIKNIK 14. SEPT., 08 PRILIKI GOSTOVANJA ZNANEGA ANSAULA IZ SLOVENIJE, FANTJE TREH DOLIN. PIKNIK BO NA LOVSKI FARMI PRI ALLIST0NU. ZA PIJAČO IN PRVOVRSTNO HRANO PRESKRBLJENO. VSI ROJAKI DOBRODOŠLI! SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO IZ TORONTA VAS VABI! PRIREDITEV IZVEDENA V VSAKEM VREMENU. ----o---- Govor č. g. Janeza Kopača, C.M., na Slovenskem dnevu v Torontu 27. julija 1980 brata, kako strašna slepota je človeka.” Še huje je bilo in to je bil dejansko največji zločin, da so že po zmagi komunistične oblasti poklale nad 12,000 ra-zoroženih domobrancev brez kakega vsaj na videz pravičnega sodnega procesa. In ljudje s takim pečatom zločina na vesti si upajo sedaj soditi domobrance kot vojne zločince! To priča, da niso veliko bolj človeški, kot so bili tedaj, ko so množično pobijali razorožene domobrance. In to še ni najhuje. Hudo je to, da v Sloveniji že 35 let vzgajajo mladino v brezverskem, materialističnem duhu in da je v Sloveniji vedno večji odstotek n e k r š čenih Slovencev. In prav zato zavedni Slovenci in prepričani kristjani ne morejo zagovarjati komunističnega režima v Sloveniji in govoriti, da so odnosi med Cerkvijo in slovenskimi oblastmi dobri. Pred dobrimi sto leti je slovenski pesnik Preše ren pel: Največ sveta otrokom sliši slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave.” Na žalost danes te pesnikove besede ne veljajo več. Komunisti so zasužnjili slovanske narode in tako Slovenci kakor ostali Slovani na svoji zemlji ne morejo več svobodno izbirati vere in postave, vse vodi e-nosmerna komunistična partija. Vendar je Bog v največji stiski za versko svobodo obudil prav v tlačenem slovanskem narodu — Poljski — Kristusovega namestnika na zemlji — papeža Janeza Pavla II., ki ga vodi velika ideja, kako bi vse narode pridobil za Kristusa in njegov e-vengelij, kako bi Slovanom vrpil versko svobodo in dosegel prenovljeno, enotno krščansko Evropo, v kateri bi tudi slovanski narodi imeli svoj časten prostor in vplivno besedo. In z njim na čelu se moramo tudi Slovenci vsak na svojem mestu boriti za versko svobodo slovenskega naroda. Nič nas ne sme motiti in nam jemati poguma, da komunistični skrajneži doma vse hudo in lažnivo zoper nas govorijo in pišejo ter nam zapirajo pot v domovino. Čas nas kliče k edinosti in spravi, kajti Damoklejev meč — Sovjeti — visi tudi nad slovenskim narodom in reševala nas bo le edinost in zakoreninjenost v Kristusu, ki je doslej vedno reševal slovenski narod, ker se je v naj-večjih stiskah zatekal k njemu in k njegovi materi — Mariji. A če nas v domovini kljub naši dobri volji odklanjajo, vse hudo zoper nas pišejo in govore in slovenskemu ljudstvu vsiljujejo brezverski komunizem, nam ostane kiju!j bolečini v srcu Jezusova tolažba: “Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih” (Mt. 5, 11-12). ------o------ Iz lovske torbe SCARBOROUGH, Ont. Jesen se, bliža in lovci so se začeli zopet gibati! Slovenski lovci iz Allisto-na so tekmovali 29. junija, na svojem lovskem zemljišču na Pine River in prvič poskusili novo vzmet za glinaste golobe. Zmagali so gostje iz A-merike, moška kakor ženska vrsta. STZ lovci so imelo svoje prvenstvo v Trap in Skeet dne 3. avgusta na Slovenija Trust farmi v Bancroftu ob priliki letnega izleta. Poleg živahnega piknika so se pomerili tudi v streljanju. Način streljanja je bil prvenstveni standard in zato kar težak. Zmagal je Peter Grmek, njihov načelnik. Mladinci in ženske so tekmovale v .22 kalibru, športniki pa v plavanju. Rezultati sb sledeči: Trap in Skeet 1. Grmek Peter 20 točk 2. Golobič Pero 15 >> 3. Zejn Janez 15 .22 kaliber 1. Mavec Tatjana 24 2. Žejn Francka 22 3. Opresnik Ančka 20 Škulj Metka 20 ** .22 kaliber (Mladci) 1. Preželj Ciril ml. 23 19 2. Žejn Jože 22 11 3. Mavec Lojze ml. 20 11 Naraščaj 1. Opresnik Marko 21 19 2. Opresnik Karl 12 19 Plavanje 1. Ponikvar Marko 2. Škulj Metka 3. Opresnik Marko Društvo “Planica” je prire- dilo 16. avgusta medklubsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe v Mt. Albertu, kamor so prišle reprezen-tantne vrste društev iz Alli-stona, Kitchener j a, STZ in Planice. Zvečer se je vršil banket v Slovenskem domu na. Rape Ave. >; Borut. MALI OGLASI HOUSE FOR SALE Euclid 3 bedroom semi ranch. New kitchen. New carpeting. A-l (Condition. Double attached garage. Near shopping; transportation and schools. PRINCIPALS ONLY PLEASE! — 731-0773. (93-96) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-Q683 anytime. Estimates free. (x) V NAJEM 3 sobe zgoraj. Nič otrok. Kličite 881-0955 WANTS TO RENT Foreign Exchange Student in need of a room to rent. Possible work services in exchange for room & board. 486-8300 ext. 6019 or 944-4260. (95-96) WOMAN NEEDED Competent. Housecleaning once a week. Near E. 149 and Lakeshore. Good salary. Call 486-0151 (95-96) Additions, Remodeling, Dry-walls, Roofing, and Kitchens. Call Andrew Kozjek 481-0584 (87-101) 3 rooms and bath. St. Clair Ave., St. Vitus area. Call 881-1393 or 888-2765 ________ (X) FOR ŠALE 4(4 room modern bungalow. Basement. Rec room. Attached garage. Built-ins. Nottingham Lakeshore area. Asking $49,900. Call 486-3308. (92-95) ZIDANA HIŠA NAPRODAJ Na E. 168 St. blizu Grove-wood. 5 sob. Kličite 531-8014 ali 531-8927. (94-96) BY OWNER North of Blvd.—3 bedrooms, 2 car garage, 2 full baths, ultra modern kitchen, fireplace, new carpeting thruout. Central air, many extras. Executive home. Immediate occupancy. Better than new. 17628 Harland Ave. 481-2433; eve. 531-8041 KANONIK J. J. OMAN: 25 let med clevelandskimi Slovenci Značilne poteze Gorenjca Fara Sv. Lovrenca, kakor tudi vse ostale slovenske clevelandske fare, obstoja po-največ iz Dolenjcev, peščice Gorenjcev in precejšnjega odstotka Primorcev in Kraševcev. Vsak izmed njih ima svoje posebne značilnosti. Iz spoštovanja do svojih staršev začenjam z označbo Gorenjcev, ki jih v Clevelandu ni mnogo. Povprečen Gorenjec je čvrst po duhu in telesu. Takega je ustvarila narava, morda zato, da s svojo žilavo odpornostjo laže kljubuje trdi grudi in iz nje z znojem na čelu trga svoj čpni kruh. Svojo krasno slovensko zemljo ljubi kakor dober o-trok svojo skrbno in nepozabno mater. Iz tujine mu neštetokrat uhaja spomin na domače gorske vrhove, na holme, pokrite z belimi cerkvicami, in na zelene doline, preprežene z rekami in potoki. V duhu rad pohiteva na domače njivice, posejane z ržjo in pšenico in na pobočja gora in holmov, kjer se pase sivo ali rjavo marogasta živina. Rad se pobaha in postavi, včasih celo prevzame. Komaj je vtaknil v žep svojo prvo ali drugo “pedo” — plačo — že je stopal in vriskal po cesti, kakor da je vse mesto njegovo. Svoje sreče pa ni mogel sam prenesti. Zavil je v prvo slovensko gostilno in sklical, kakor petelin kokoši, svoje prijatelje in znance- Na mizo je vrgel de-setak ali tudi dvajsetak, kakor da bi to zanj bila vsakdanja malenkost. Tako početje me je vselej spominjalo na neko ženo v Gorjah na Gorenjskem, o kateri so nam mati ponovno pripovedovali. Družina je bila zelo ubožna, še črnega kruha ni vselej bilo pri hiši. Da bi to siromaštvo prikrila, je dobila žena nekje goldinar, ki ga je skrila pod škatlico na polici. Kadar je imela obisk, je jela po polici brskati in je vselej začudena ------o- odkrila goldinar. “Oh, poglejte no,” je glasno vzklikala, “pri nas je denarja, da se po vseh kotih valja.” Ta zgodbica odkriva gorenjsko dušo, ki noče pomilovanja, sama se hoče boriti proti vsam zaprekam, sama hoče nositi svoje gorje. “Gorenjec je morda včasih malo robat, zato ker je odkrit,” mi je nedavno nekdo rekel. Tudi ta pripomba ga dobro označuje. Vendar pa ima kljub svoji zunanji robatosti in nagli razvnetosti plemenito srce. Narave je vedre, značaja tako veselega, da se pri vsaki priliki pokaže v petju in šali. Posebno rad opeva svoje griče in gore, doline in vode. V Ameriki se dosti ne spremeni. Dela rad. Nobeno delo mu ni pretežko. Zato si navadno hitro opomore. Ostane pa vedno zvest svoji domači zemlji, svojim goram, izjeme so redke, če pa so, so hude. V potrdilo sledeči vzgled: Sedel sem ravno pri obedu, ko zabrni telefon. “Nekdo želi osebno z Vami govoriti,” me je poklicala hišna. Nemudoma sem stopil k telefonu. “Halo! Kaj pa je?” “Ste vi, Father Oman,” je vprašal nepoznan ženski glas v angleškem jeziku. “Da! Kdo pa ste vi? Kaj bi radi?” “Jaz govorim v imenu Mrs. M. Njen mož je hudo bolan, pa noče nič slišati ne o spovedi ne o drugih zakramentih. Žena prosi, da bi ga kljub temu prišli pogledat, pa kmalu, ker ie res hudo bolan.” GREAT OPPORTUNITY FOR GOOD COOK! Earn extra household dollars in pleasant, 15 stool, in-house Coffee Shop. Order, prepare, and serve simple, wholesome menu. Convenient downtown location. Flexible hours. (Last cook retired after 12 happy years.) If interested, please call 861-5800, ext. 251. (91-96) Biserni Jubilej Fare Sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio Cleveland, Ohio — V nedeljo, 17. avgusta 1980, bod ■ ; ; V; ‘ . , 1 ’ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaie-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj x dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” m ^Š^Familjr 6NE FAIRLANE DRJVI G§ociety' Since 1914 ... JOUST, IL 60434 ...the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in 'nsuranee protection at low. non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1 Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood 2. SchoIariihlps for young women aspiring to become nuns 1 Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in ’he program of Papal Volunteers of Latin America. a Bowling, basKeibail and little league baseball 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officer« President______________________Joseph J. Konrad First Vice-President_____________ Ronald Zefraa Second Vice-President ---------Anna Jensha Secretary ____________________- Robert M. Kochevar Treasurer --------------------- Anton J. Smrekar Recording Secretary ______—..... Nancy Osborne First Trustee__________________ Joseph Šinkovec Second Trustee___________________ Frances KLmak Third Trustee___________________ Anthony Tomazin First Judicial —.... Mary Riola Second Judicial_______—--------John Kovas Third Judicial_________________Frank Toplak Social Director ...._..._______Nancy Osborne Spiritual Director______——— Rev. Aloysius Madlc, OF. 14. Medical Advisor — —----------- Joseph A. Zalar, M.D. NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY-THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432 0RDIN0YA POGREBNA ZAVODA 1