Št. 290 (14.381) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8! maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 7200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 PONEDELJEK, 14. DECEMBRA 1992 EDINBURGH / KONČAN VRH STARE CELINE Združena Evropa je še enkrat rešena Prvega januarja bo krmilo prevzela Danska ______RIM / UPRAVNE VOLITVE_ Stranke skrbijo rezultati volitev V KD govorijo o »iracionalnosti« Margarete McDowell ga v lega oienaie H famune nem impantana h mul rHs ESE VARI G1510 DEL IL C01AGI Voliti ali ne voliti za Ligo, to je vprašanje (telefoto AP) EDINBURGH - »Skupnost bo še naprej dvanajsterica,« so bile prve besede britanskega premiera Majorja po maratonskem sklepnem zasedanju Evropskega sveta v Edinburghu. Najstarejša evropska diplomacija je sestavila Rubikovo kocko in našla rešitev za vse štiri medsebojno povezane probleme, ki so težili skupnost v šestih mesecih britanske vladavine. Voditelji evropskih držav so se sporazumeli o proračunu skupnosti, uskladili danske zahteve s sporazumom iz Maastrichta in sklenili sporazum o subsidiarnosti in širitvi tega evropskega združenja. Danska je dosegla, da jo je ES izključila z vseh področij sodelovanja, ki jih ni želela sprejeti: tako ne bo sodelovala pri skupni obrambni politiki, ne bo se vključila v monetarno unijo, njeni državljani pa bodo izključeni iz enotnega evropskega državljanstva. Sporazum o subsidiarnosti vraCa nacionalnim parlamentom nekatere pristojnosti, ki jih je Evropska komisija v predlogu namenila Bruslju. V okviru sporazuma o širitvi ES bo Danska takoj po novem letu začela pogovore o članstvu Švedske, Finske in Avstrije. Najtrši oreh je bil sporazum o financiranju ES do konca stoletja. Najbolj ga je oviral španski premier Gonzales, ki je zahteval precejšnje povečanje tako imenovanega kohezivnega sklada, namenjenega štirim manj razvitim Članicam. Razvite clanice so temu nasprotovale, kompromisna odločitev pa je: ES prvi dve leti ne bo povečala svoje- ga proračuna. Prvo povečanje bo torej leta 1995 in bo postopno, tako da bo leta 1999 s sedanjih 1, 2 odstotka bruto proizvoda proračun narasel na 1, 27 odstotka bruto proizvoda ES. Ko se je španska tortura, kot so jo poimenovali nekateri komentatorji, končala, je vsem odleglo, zadovoljen pa ni bil nihče. Naj so si izmučeni državniki v zgodnjem nedeljskem jutru hoteli priznati ali ne, problemi so še vedno osupljivo enaki: sporazuma iz Maastrichta še vedno niso potrdili, sporazuma v okviru Gatta še ni... Čeprav so ves čas poudarjali, da jih notranje težave niso ovirale pri reševanju problemov zunaj ES, so na seznamu še vedno Rusija, nekdanja Jugoslavija in nekatere druge države. Dvanajst velikih je nekdanji jugoslovanski republiki z nesrečnim imenom Makedonija sku.šalo z denarjem olajšati ponovno zavrnitev. 50 milijonov ecu-jev humanitarne pomoči naj bi ji pomagalo premagati težave, ki jih povzroča osamitev. Morebitno priznanje Makedonije, pod katerim koli imenom že, bo seveda še naprej ostalo tema vseh evropskih zasedanj. Ko bo 1. januarja Danska prevzela predsedovanje Evropski skupnosti, bomo znova lahko rekli: Kralj je mrtev, živel kralj! Evropski vlak tudi tokrat ni iztiril, kakšna pa bo njegova hitrost v prihodnje, bomo gotovo videli že kmalu. EDINBURGH - Voditelji držav članic Evropske skupnosti so večinoma zadovoljni z vrhunskim srečanjem v Edinburghu. Francoski predsednik Mitterrand je dejal, da so našli dobro formulo za rešitev danskega vprašanja, tiste clanice, ki so maastrichtski sporazum že ratificirale, pa z delom lahko nadaljujejo. Poudaril je, da sprejete izjeme veljajo le za Dansko. Francija bo v zvezi s krizo na območju nekdanje Jugoslavije od Varnostnega sveta ZN zahtevala, naj sprejme dodatne ukrepe za spoštovanje prepovedi poletov nad Bosno in Hercegovino in po potrebi tudi uporabo sile. Britanski premier Major je o edinburškem vrhu povedal, da dogovor, ki so ga dosegli, pomeni izhod iz teme, ki bo vsem dvanajstim članicam omogočil skupno nadaljevanje poti. Tudi belgijski, italijanski in Španski premier so dosežke srečanja v Edinburghu samo hvalili, zadovoljen pa je bil tudi predsednik Evropske komisije pri Evropski skupnosti Delors. Grški premier Micotakis pa je v zvezi z odločitvijo Evropske skupnosti o neprizna-nju Makedonije pod dosedanjim imenom dejal, da je to izraz solidarnosti med članicami skupnosti. Odločitev Evropske skupnosti, ki govori o tem, da bi Skupnost s 1. januarjem lahko začeli širiti, pa je posebej pozdravil avstrijski kancler Vranitzky. Rekel je, da je rezultat sestanka »evropski čudež« in da je Evropska skupnost na njem pokazala, da je sposobna delovati tudi v »nemirnih časih«. RIM - Potem ko je že vse kazalo, da bo na včerajšnjih in današnjih upravnih volitvah za obnovo 55 občinskih uprav in pokrajine v La Spezii prevladala izredna abstinenca, se je sinoči do 19. ure položaj precej izboljšal, da je bil podoben kot na zadnjih volitvah. Do 11. tire je bil položaj precej slabši, ker je glasovalo le 8,7 odstotka upravičencev, na prejšnjih upravnih volitvah 12,6 odstotka, ob 17. se je razkorak skoraj izničil, saj je glasovalo 35,5 odstotka volilcev, na prejšnjih 35,8%. Jutranji ab-stineci je nedvomno botrovalo zelo lepo vreme, tako da je večina opravila svojo dražavljansko dolžnost šele ob mraku. Kljub temu, da so to le upravne volitve, na katerih je 990.784 volilnih upravičenčev, pa je zanimanje zanje izredno, saj bo to pravi volilni test, ki bo preverjal politične zasuke med volilci. Vsedržavne stranke se na tihem bojijo ponovne volilne zmage Severne lige. Nič Čudnega torej, da je Pierferdinando Casini (KD) kljub volilnemu molku včeraj pomenljivo navajal, da včasih na upravnih volitvah prevladata »emotivnost ali celo iracionalnost«, kar naj bi bilo značilno tudi za sedanje. Neglede na izid pa je za KD to le eden od postankov na njeni poti. Demokristjani se torej že zavedajo, da za njih ne bo rezultat spodbuden in trdijo, da bo vsakdo dokazal le »patetično zaostalost«, Ce pri splošnih ocenah volilnih rezultatov »ne bo upošteval zapletenosti sedanjega zgodovinskega trenutka«. Drugi praviloma molčijo, izjema je le Pannella, ki se kot običajno huduje nad »zapostavljenje«, ki naj bi ga bile deležne razne politične grupacije, med njimi tudi njegova pri poročanju državnih in Fininvestovih televizijskih mrež. Za marsikoga bo danes izredno dolg dan. Ze res, da bodo prve projekcije znane že pol ure po začetku štetja glasovnic, a zanesljivejši rezultati bodo znani šele pozno v noč. Kot rečeno, bodo vse oCi uprte predvsem v Bossijevo Severno ligo. Istočasno pa se Ze ugiba, ali bodo tudi tokrat vsedržavne stranke, kot so to storile v Mantovi, Ligi zaloputnile vrata v obraz. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da tega predolgo ne bodo uspele izvajati, ker bi se jim tako zapiranje lahko maščevalo. Sicer pa bo treba prej videti volilne izide. titanski in italijanski premier Major in Amato (Foto: AP) CELOVEC / SLOVENSKA MANJŠINA ZDA / NEURJE NA SEVEROVZHODU Narodni svet koroških Slovencev se je na občnem zboru zavzel za skupen pailament vseh Slovencev na Koroškem CELOVEC - Narodni i Y®t koroških Slovencev, v* je ena od najbolj deja-organizacij sloven-e narodnostne skupno-s, Ha (avstrijskem) Koro-ern, je na svojem vCe-P ^njem obenem zboru v 6 °vcu postavil smemi- Ivan Lukan ce za odločilne spremembe v organiziranosti koroških Slovencev. Delegati iz vseh občin dvojezičnega ozemlja so se soglasno izrekli za ustanovitev skupnega javnopravnega avtonomnega zastopstva koroških Slovencev v parlamentu, ki naj bi ga na tajnih in neposrednih volitvah do- Qdnik NSKS Matevž Grilc (Foto: VValter Fritz) ločili pripadniki manjšine sami. Za uresničitev skupnega slovenskega parlamenta so delegati postavili predsedstvu NSKS rok najpozneje do junija 1993. Dotlej naj bi končali razgovore in pogajanja predsedstva NSKS z odločilnimi dejavniki, predvsem z drugo osrednjo politično organizacijo koroških Slovencev -Zvezo slovenskih organizacij, pa tudi z delovno skupnostjo slovenskih socialdemokratov in z večinskimi strankami v koroškem deželnem zboru. Če do poletja 1993 ne bo prišlo do odločilnih premikov v smer zastavljenega cilja, ponovno izvoljeni predsednik Matevž Grilc napoveduje o tem referendum med koroškimi Slovenci. Delegati občnega zbora NSKS so Grilca, ki vodi organizacijo od leta 1976, soglasno potrdili za predsednika, pri preostalih funkcijah v predsedstvu pa ni prišlo do bistvenih sprememb. New York na kolenih ob močnem dežju NEW YORK - Potem ko je silovito neurje s poplavami prizadelo Massachusetts (telefoto AP) se je sedaj zneslo nad New Vorkom in ga dobesedno spravilo na kolena, tako da se časopisi sprašujejo, kako je mogoCe, da lahko dež »knokautira sodobno velemesto«. Življenje je izgubilo 9 oseb, en milijon hiš je ostal v temi in brez ogrevanja, na širšem newyorškem območju pa se je za veC zvišalo število brezdomcev . Najbolj so prizadeti kraji ob morju, saj so do pet metrov visoki valovi rušili vse, kar se jim je postavljalo po robu od nasipov in pomolov vse do cest in hiš ob obali. Gmotna škoda znaša na desetine milijonov dolarjev. Potres v Indoneziji: 2.000 mrtvih DJAKARTA - Iz ure v uro se daljša seznam mrtvih zaradi katastrofalnega potresa, ki je prizadel otok Flores v Indoneziji. Reševalci so do sedaj odkopali 1.200 trupel, med katerimi je ogromno otrok (na sliki AP) . Vsi se bojijo, da bo končni obračun še hujši, ker je sunek 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici povzročil izredni morski val (tsunami), ki je rušil vsa priobalna naselja, reševalci pa še niso prispeli v vse prizadete kraje. Po prvih obračunih bo mrtvih več kot 2.000. Oblasti so že zaprosile za pomoč, vseh pa je sedaj strah izbruha epidemij. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Ob obletnici usmrtitve Tomažiča, Kosa, Bobka, Vadnala in Ivančiča Na strelišču pri Opčinah je bila včeraj popoldne spominska svečanost, ki so jo organizirala združenja partizanov, političnih preganjancev in deportirancev, nato pa je bila v Prosvetnem domu na pobudo Knjižnice P. Tomažič in tovariši kulturna prireditev, ki se je je udeležil Ciril Zlobec. e stran 4. Univerzi vrniti čast in oblast Rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman: »Univerza študentom ne daje tistega, kar bi jim dejansko morala. Študenta smo spremenili zgolj v receptorja znanja, kar je največja napaka.« ....................stran 6.. Vrnili so se iz kraja, hujšega od pek a Pretresljiva pričevanja mirovnikov, ki so prišli v Sarajevo in tam videli, kaj je vojna. Po vrnitvi v Makarsko so si bili enotni, da bi z vojaškim posegom vojno v Bosni in Hercegovini lahko zaustavili takoj. ....................stran 7.. Triestina z avtogolom ob točko v Empoliju Nogometaši Triestine so z avtogolom Arrigo-nija pet minut pred koncem tekme zapravili točko, ki se jim je že nasmihala na vročem igrišču vodilnega Empolija. Kljub porazu pa se položaj Tržačanov na lestvici ni poslabšal, saj so še naprej drugi, le da se je Empoli zdaj oddaljil na tri točke. stran 10. Girardelliju veleslalom Avstrijski Luksemburžan Marc Girardelli je po uspešnem nastopu na smuku v Val Gardeni včeraj zmagal še na veleslalomu za svetovni pokal v La Valli. Ponovno je bil med poraženci Alberto Tomba, ki je sicer v drugi vožnji dosegel najboljši čas, vendar mu je to prineslo le tretje mesto, saj je bil po prvem teku šele sedmi. stran 11. KOMENTAR Slovenija še vedno Ljubljana Brane Piano Mnenja, da bi nov slovenski parlament lahko po volitvah največ storil za Slovenijo s tem, da bi pospešeno sprejel zakon o državni upravi in lokalni samoupravi, ob tem pa upošteval vsaj nemške izkušnje z lokalne ravni, ni tako osamljeno, kot se zdi na prvi pogled. Treba je namreč vedeti, da po eni strani tovrstna razmišljanja slovenske province le redko zaidejo v sredstva obveščanja, ki jih večina urednikov nezavedno ureja z ljubljanskimi očali na nosu, po drugi pa, da sedanje, pred vec kot dvema letoma izvoljene občinske skupščine, nimajo niti dovolj pristojnosti niti ne odražajo veC realnega razmerja političnih sil v svojih okoljih. Zato je polovica slovenskih skupščin dobesedno zadeta od možganske kapi. Zelo težko jih je namreč sklicati. Omenjene nemške izkušnje, ki jih seveda ne gre kar presajati, lahko pa so nam dobro vodilo, govore, da je treba lokalnim skupnostim naložiti večjo odgovornost za lasten razvoj prav s tem, da dobijo vsaj del pristojnosti za pobiranje davkov. Potrditev tega, da bo vprašanje poli-centrizma v prihodnje eden ključnih faktorjev stabilnosti in razvoja - ali pa nestabilnosti in gospodarskega capljanja na mestu - Slovenije, najdemo tudi v predvolilnih programih strank, ki jih zdaj, ob dokončnem preštevanju volilnih glasov, ne gre pozabiti. Ni je bilo stranke, ki bi se javno zavzemala za še večjo centralizacijo, prav vse pa so razlagale volilcem svojo zavzetost za razvoj manj razvitih območij, gradnjo cestnega omrežja in podobno. Seveda so s tem dokazovale zgolj to, da se ne zavedajo, s Cim je treba prepričevati volilce. Koliko strank bo svoje obljube držalo tudi po volitvah, je seveda drugo vprašanje. Spomnimo se le prejšnjih volitev, kjer smo lahko poslušali prav enake obljube. Povsem naravno je, da si stranke pozicije po volitvah ne žele prav nic zapletati lastnega vodenja države z nekakšno participacijo pristojnosti lokalnim skupnostim. Vodenje in reguliranje iz centra je vsekakor najenostavnejše. Obenem pa povzroča tudi lokalno gospodarsko stagnacijo in oživljanje lokalpatriotskih Čustev, ki se slej ko prej pokažejo v kakšnih pokrajinskih političnih gibanjih ali celo strankah. Čeprav tako imenovane regionalne stranke tokrat niso prišle v parlament, bo slovenska provinca vsaj naslednja (morda prav zato) štiri leta minsko polje za gospode iz Ljubljane, regionalne meje pa bodo trdneje zakoličene. Tako kot je nekdo dejal, Ce bo denar še vedno odtekal iz državne vreče in ga bo nazaj vse teže dobiti, bodo na Trojanah zrasle štajerske blokade. Razen ... Razen, Ce bodoča oblastna koalicija ne bo požrla niti ene predvolilne obljube. Ve se, kdo je Pedro f—fom na nebu po-f spremi sij. Na ze-K^fmlji ni nic drugače. AntipapistiCnega dominikanca Savonarolo je v mediCejskih Firenzah ob koncu gromkega pridiganja ožaril sij grmade. Konec slovenskega pre-dvoilnega gromovniš-tva je pospremila v noči med minulim petkom in soboto nenavadna svetloba nad pod-pohorskimi RuSami. Uradnega poročila Se ni. Neuradne razlage se gibljejo od enega konca mnenjskega spektra do drugega. Tako naj bi nebo tik pred volitvami namignilo, koga velja voliti. Bolj pritlehni trdijo, da je za vse kriv dežurni tehnik v laboratoriju ruskega kjemij-skega mastodonta, ki naj bi v njem alkimiral, in to brez delovnega naloga, razstrelivo za novoletne petarde. Nekaj se je zataknilo, svetloba je ušla v noč, nesrečnika so odpeljali v bolnišnico. Le kronično nejeverni Zeleni sumijo, da so v tovarni tedaj spočeli Se kak hujši greh. y« to ni bilo vse. Ti-lA sto noč je v od JL A Rus ne tako oddaljenem zaselku blizu severne meje blodil hudič. V predvolilno molčečem sobotnem jutru je neki kmet opazil, da so Se včeraj skrbno zaklenjena vrata njegove »dislociranega« ske-dhja odprta in poškodovana. Se grozovitejši prizor se je ponujal na križišču, kjer se odcepi cesta proti mestu. Razpelo je bilo razhlo nagnjeno in nekoliko poškodovano. Po zaselku, kjer so raztresene kmetije dokaj daleč druga od druge, se je začelo Šušljati. Ker so tam blizu včasih Se v rajnki Jugoslaviji, sem in tja resda videli sumljive tipe obrobne evropske provenience, kot so kakšni Turki ali Romuni, ki so iskali ilegalni prehod na Avstrijsko in dalje s trebuhom za kruhom, Braco Zavrnik je sum nemudoma padel nanje, a so po temeljitem razmisleku najbolj modre lokalne glave taksno možnost praktično izključile. Odkar je Slovenija država, tovrstne nebodijihtreba po navadi prestrežejo že na južni meji. y« mpak nekdo je ti-/-1 sto packarijo vse-JL A. en o moral storiti. Bi se Se zadovoljili z razlago, da kakšen Franček pa sosedova Micka nista imela drugega izhoda v sili, kot da vlomita v skedenj in si tam privoščita svojo tisoč-in-eno-noč, čeprav glede na decembrski mraz ne do kraja pocukrano. Kaj pa razpelo? f | fga se Franček in I Micka gotovo ne A. bi dotaknila, kvečjemu bi se po nočnem grehu mimo njega gredoč prekrižala. »Ergo, tip je lahko samo Neslovenec in nekristjan, torej nevernik. S taksnimi pa je dežela dandanes naravnost preplavljena. I, z misli-manskimi begunci kajpada. Naj bi tisti Meho ali Alija šel mirno čez mejo, Ce je tako želel, v naSem skednju mu nikakor ne bi bilo treba prenočevati, da o razpelu raje ne govorimo«, je na koncu sprejel dokončno (raz) sodbo za neznanega grešnega kozla Pedra vaški svet modrecev. Policija bo prejudic gotovo potrdila. Ce so policiji vso stvar sploh prijavili, ker vemo, da je bolj prikladno, Ce se uniforme ne sučejo preveč okrog naSih hiš, kadar to res ni nujno potrebno. -w- -rredo se je »pri-1 Z mer« pojasnil ta-r ko rekoč sam od sebe. Pri oškodovanem kmetu se je pojavil zdravnik, ki ga je v mistike polni noči med minulim petkom in soboto zvrnil na bližnjem kmečkem turizmu dva ali tri preveč, pa je med obračanjem malce ru-knil v vrata od skednja, da so se vdala, nakar je Se »štrajfnil« razpelo. Zavoljo tega mu je bilo posebej hudo. Ko je nastopil maček. A tedaj je že bil na poti v tujino, zato se je lahko skesal komaj nekaj dni pozneje. yyonec dober, vse IS dobro. Ne le, da je JL\jzaselek dobil moralno in materialno zadoščenje, ampak jim je dohtar pomagal, da so laže prebrodili Sok, ki je doletel Slovence ob nenadnem prehodu iz predvolilne histerije v dolgočasje ničdogaja-nja (če izvzamemo seveda same volitve). Z nastopom predvolilnega molka jih je namreč spustil s pike mali zaslon, na katerem so noč in dan pajacali kandidati pa kandidatke. Ko so stranke v sredo za debelimi zidovi Se kar naprej igrale za osvojitev prehodnega play-off oblastnega pokala in se niso pojavile niti za hip v McLuhanovi galaksiji, je za potešitev dogodkovne suSe poskrbel CNN. »Pokril« je neposredni prenos vkorakanja ameriških marincev v Somalijo, ki je bil bolj podoben prihodu turistov kot vojske. Tako se je družba Teda Turnerja in gospe Aerobike po puščavskem viharju znova potrdila kot najmogočnejše oči Pentagona. V ta namen je ukaknila svoje ekipe celo iz Bosne. -r- sakopak, tja Penta- IS gon niti resno po-A.\*škilil se ni ko se bo CNN znova vrnil v Sarajevo, bo to morda znak, da vendar gre nekoliko bolj zares. Da bo kdo namreč morda le presekal najučinkovitejše lastninjenje v vsej vzhodni Evropi, ki si ga privošči trio MiloSevič-Sešelj-Karadžič. Da bo morda kdo le presekal totalno križarsko vojno proti bosanskim Muslimanom, ki - evo ti ga na - vsaj hipotetično napadajo že tudi križe v Sloveniji. Na koncu pa bodo tako vsega krivi - kot vedno - Židje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. dlaka pod nosom, 4. količina, kisove, kako se telo upira pri pospeševanju, 8. zahrbtno delovanje, ki ogroža obstoj česa, 11. mesec v židovskem koledarju, 12. eno od imen kenijskega politika Moija (anagram PARA), 13. najjužnejši rt Južne Amerike (anagram HRON), 14. slovenski umetnostni zgodovinar, ki se je rodil na današnji dan leta 1886 (Vojeslav), 15. prebivalec Grenlandije, Inuit, 17. ustanovitelj perzjiske države, 18. slaščica iz več vrst sladoleda in kandiranega sadja, 20. osmina kroga, 23. poklon, 24. klada za sekanje drv, tnalo, 28. travnik ob vodi, 30. ljubezen doktorja Zivaga v Pasternako-vem romanu, 31. norveški kralj, 32. staroegipčanska boginja, Ozirisova sestra in žena, 33. slovenski humorist, igralec in pisatelj z vzdevkom Ježek, rojen na današnji dan leta 1914 (Frane), 35. francoska filmska igralka (Ma-gali), 36. kraj pri Cmem Kalu. Navpično: 1. danski astronom, Keplerjev učitelj, rojen na današnji dan leta 1546 (Tycho), 2. grški otok v Egejskem morju, 3. gradbeni delec mezonov in varionov, 4. začetnici francoskega skladatelja Ravela, 5. indijska zvezna država z glavnim mestom Shillong, 6. gospodarska ali znanstvena panoga, 7. mineral iz Avale, 9. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, 10. glasbeno odrsko delo, 16. nemški pisatelj (Thomas, "Čarobna gora”), 19. leta 1953 umrli sovjetski voditelj (Josip Visariono-vič), 20. odstranitev z lomljenjem, 21. najčistejša bela porcelanska glina, 22. priprava za trkanje na vhodnih vratin, 25. eden največjih italijanskih pesnikov (Torquato, "Osvobojeni Jeruzalem”), 26. sabliarka iz skupine bodorogih antilop (angram SKIRO), 27. nasut in utrjen pas zemljišča, 29. kraj pri Kanalu (anagram VAČE), 34. začetnici že umrlega slovenskega igralca in gledališkega vzgojitelja Levarja. Simon Bizjak GLOSA Nebeški pogled na Slovence Miha Naglic MOJE MNENJE Teror ideoloških paradigem! Peter Božic Človek gleda, vidi in si misli svoje. VVinston Churchill je, denimo, s svojega otoka dolga leta opazoval tisto, kar se je dogajalo v sovjetski Rusiji. Naposled je izjavil, da v filozofiji ruskih boljše-vikov ni niti enega načela, ki ne bi bilo udejanjeno in uzakonjeno že v početju termitov. To, kar termiti dejansko počno, pa nam je nedavno v svoji TV seriji Preizkušanje v življenju pokazal drugi Anglež, David At-tenborough, ki je, da bi bilo vse skupaj še bolj nazorno, tudi sam zlezel v termitnjak. Potem se je prikazal še tretji Anglež ter Davidu in nam vsem razkril, kako šimpanzi, te simpatične, »nam podobne« opice, lovijo »navadne« opice: ko katero od njih ujamejo, jo živo raztrgajo in jo, sedeč na vejah, požro. Po vsakem grižljaju mesa, od katerega se jim po kosmati bradi cedi kri, pa si privoščijo še sočen zelen list. »Pa še malo solate«, je lakonično pripomnil tisti, ki si je poleg mene ogledoval to reč... Kdo ve, kaj bi si mislila lorda Carrington in Owen, če bi jima rojak Attengobough pokazal ta prizor, takoj za njim pa še enega od tistih, v katerih Srbi mesarijo Bosance, ne meneč se za to, da jih opazujeta dva tako imenitna Angleža. Njun veleznameniti prednik Charles Darwin je sicer že pred poldrugim stoletjem dognal, da je človek le obrita opica. Vprašanje pa je, kaj se z vrsto homo sapiens dogaja danes? Kaj naj si mislimo, ko opazujemo četnike, kako počnejo, kar pač počnejo, somalske bandite, ki onemogočajo, da bi njihovim sestradanim rojakom razdelili hrano ali naci-skine, ki v nemških hišah kurijo Turkinje? Takšnih rezultatov evolucije nam najbrž tudi sam Darvvin, Ce bi še živel, ne bi znal razložiti. Ker si Angleži ne moremo več pomagati, poglejmo še k Američanom. Mark Twain je menil, da je nebeški oče ustvaril Človeka prav zato, ker je bil razočaran nad opico. Se zdaj mi ni jasno, ali je mislil resno ali pa se je le šalil. H.L.Men-cken, njegov mlajši kolega v humoristični stroki, pa je ob spoznanju, kako težko je človeku dopovedati, da se je razvil iz opice, navrgel, da mu je pri tem kljub vsem lažje, kot bi bilo povprečni opici, če bi jo hoteli prepričati, da se je razvila iz človeka. Dilemo je razrešil njim rojak, pisatelj Clarende Day, rekoč: če smo res le opičnjaki, potem O.K.; če pa smo kaj več, padli angeli na primer, smo pa res nizko padli... Kaj pa Slovenci? Zdi se, da smo pametnejši od Angležev. Ko Anglež opazuje termite, ga ti spominjajo na komuniste, golobradi skinhead pa na Darvvina. Slovenec pa, ki je moral v termita jaku preživeti 45 let, vendar mu ni bilo treba garati kot termitu in je lahko zvedavo opazoval svet okoli sebe, se bo pri tem spomnil na Angleže. Na Churchilla in na njegovo ugotovitev, da je »meščanska« demokracija sicer res polna slabosti, vendar boljše, žal, ne pozna. Potem si Slovenec še sam izvoli demokracijo po angleškem vzoru. Tako, ki bo termitnjak prenovila, ga utrdila s krščanskim etosom, v njem dopuščala celo izrazito na-cioanalistično držo, predvsem pa veliko, Ce ne že kar preveč »liberalizma«. Zdaj torej o termitih, o neohrittih in obritih opicah vemo vse. Domišljamo si celo, da vemo, kaj si o njih, vključno z Angleži, mislijo Slovenci. Ne vemo pa - čeprav bi to bilo res zanimivo vedeti - kaj si o vsem tem, z nami vred, misli bog oče. Ko je pred volitvami s svojih višav opazoval slovenske politike in njihove volilce, je morda tudi sam v dilemi med svojo in med Darvvinovo teorijo o izvoru Slovencev. Naj bo tako ali drugače. Upamo, da se je ob pogledu na nas nasmejal, ne pa razjokal, tako kot se je po Cankarjevem pripovedovanju razjokal njegov sin, ko je ob poti naletel na Slovenca. Nebeški smeh je vsekakor boljši od zemeljskega joka. Z argumenti je pri nas zmeraj slabše. O nobenem pomembnem vprašanju se ne razpravlja na edini možen način, ki ga pozna zakon logičnega izražanja in zakon jezika; namreč, da vse trditve in misli temeljijo na podatkih o dogodkih in dogajanju in na resničnem sosledju časa in prostora. Tudi dokumenti ne veljajo nič! Ce na primer trdimo, da je naša jugovzhodna meja na Kolpi taka, kot da je tektonski premik za zmeraj odnesel cel Balkan in vse, kar je še za njim, v neznano in da je zdaj za nas to ogromna črna luknja, potem to utemeljujemo z dejstvi, kot je vojna, kot je verolomnost srbske politike, kraja našega premoženja širom po Srbiji, napad na Slovenijo, natolcevanje in laži na naš račun itd. - kar vse traja že leta. Čeprav je tako, sem dolžan ta del sveta spremljati v njegovi reali-teti, ne pa ga odpisati, kot ga odpisujemo. Črna luknja po velikem tektonskem premiku ni realnost, je ideološka izmišljotina, saj od jutra do večera vendarle spremljamo paradoksalnost srbske politike in v še večji meri paradoksalnost evropske in ameriške politike do Srbije. Ce se kaj takega dogaja in dogaja se, je glede na to, da se Slovenija preprosto ne more odpovedati kar celemu kosu zemlje, saj se bo sicer spremenila v zadnjični žep Evrope namesto v tranzitno državo, treba še kako budno spremljati vsa ta dogajanja in se, kadar nam to civilizacijske norme sploh dopuščajo, v ta dogajanja tudi vključevati. Toda ta hip nastopi tisto, kar sem omenil na začetku: ideološka paradigma, ki se ji reče jugo-slovenarstvo. Vsako tako delovanje, spremljanje tega dogajanja ali po vključevanje, kadar je nujno, doživi anatemo, pri čemer se je še kako treba spomniti Pučnikovega stavka pred veC kot dvema letoma, ko je kot predsedniški kandidat Demosa dejal, da se je pripravljen pogovarjati celo s hudičem, če to Sloveniji koristi. Nekoč sem zapisal, da pogovor z Dobrico Cosičem ni mogoč, ker bi bil to pogovor s smrtjo. Preklicujem to misel, ne samo s hudičem, tudi s smrtjo se je treba pogovarjati, če nam to koristi, da Slovenija ne bo obtičala kot robna dežela nad prepadom tiste črne luknje, ki jo je napravila vojna in kompromisarska evropska in ameriška politika. Rupel je napisal pismo Cosiču in mislim, da je to prav. Brez takih pobud, ki so za zdaj na osebni ravni, torej prve poteze, ni mogoče. To sem imel za znak drugačne politike, ne pa politike črne luknje, kot je veljala doslej. Vendar imam občutek, da za to prvo potezo ni več poguma, saj ne samo Rupel, temveč kdor koli, ki jemlje ta velik kos zemlje kot realite-to, tvega očitek, da je jugoslovenar. To pa je človek, ki je storil vse zoper osamosvojitev Slovenije, in če so njegova dejanja (kot npr. Ruplova) temu popolnoma nasprotna, je po tej totalitarni shemi deloval zoper Slovenijo zagotovo prikrito in od zadaj ali pa ga je v zadnjem času kupil ameriško-srbski lobi. Od kod tak nesmisel? Njegov izvor je v tem, da si kot skromen politikant nekje na obrobju pridobivaš vedno več zaupanja med ljudmi na podlagi njihovega antijugoslovenarskega razpoloženja, ki ima svoje realne razloge. Toda samo toliko časa, dokler jih tak politični obrohnež ne začne razpihovati in uporabljati zoper druge politične skupine. Se več, taka lažna ideološka paradigma je vir njegove politične moči in nazadnje velja ta črna luknja na jugovzhodu naše dežele za pozitivno vrednoto in gorje tistemu, ki bo ugotovil, da se Slovenija ne more odreči ne pogajanjem o dediščini SFRJ ne o čem drugem, pa če bo iz te dediščine kaj dobila ali ne. Politika in diplomacija sta igra, v kateri dobivaš in zgubljaš, ne pa ljubezen in sovraštvo. Ljubezen in sovraštvo kot politika sta vojna in to se danes godi na Balkanu. KLICAJ Zaradi naše vesti Pred kratkim je bila slovenski javnosti predstavljena knjiga Džeka Hodžiča bosanskoherce-govskega akademskega slikarja. Skupaj sta jo predstavila ljubljanski PEN in KC Domžale in je še en dokument o trpljenju prebivalstva BiH, o okrutnem uničevanju mest in človeških življenj. Knjigo sestavljajo s slikami obogatena različna uradna časopisna poročila in komentarji. Ho-džičeva knjiga nedvomno dodaja kamenček v mozaik nedopustne katastrofe BiH, ki pa je zadosten dokaz človekove uničevalnosti in civilizacijskega propada v tem delu Balkana. Med dru- gim je oboje spodbudil tudi licemerski molk, nemoč in nepripravljenost zahodnega sveta, da bi pomagal BiH; v skladu s tistim latinskim pregovorom: qui tacet consentire videtur (kdor molči, se zdi, da se strinja). V knjigi so najbolj prepričljive osebne izpovedi in izjave očividcev, tistih ki so preživeli srbski teror v taboriščih mučenja, smrti in zverinskega izživljanja nad starci, ženskami in otroci, zvečine muslimanske narodnosti; posilstva deklic vpričo starcev, žena med možmi, prisiljevanje sina naj spolno občuje z očetom, mrcvarjenje spolnih organov živih ljudi s kamni itn...Vse te prizore smo lahko doslej gledali samo v grozljivkah in kriminalkah, danes pa se dogajajo v srcu te »civilizirane, demokratične in človekoljubne Evrope«, ki preprosto noče zaustaviti zločinov nad nedolžnimi civilnimi prebivalci mednarodno priznane države. Čeprav bi to lahko storila, Evropa molči. Tiho je tudi potem, ko je postalo nadvse očitno, da »premoč« srbskega naroda, ki živi v tej državi, lahko izhaja edino le iz velikanskega arzenala orožja nekdanje JLA. Mar nas to mimo opazovanje pokola v BiH ne spominja na predvojno dogajanje v Nemčiji, ko so ljudje, pod vplivom lenobnega udobja vsakdana, govorih: »Kaj nam mar, če preganjajo komuniste, saj nismo komunisti« in potem »Nacisti preganjajo Žide. hvalabogu, da nismo Židje« vse dokler niso nacisti potrkali na vrata slehernega Nemca in ga j>°' stavili pred izbiro: »Ah si za nas in z nami, ali Pa si proti nam«. Takrat so že vsi vedeli, kako ravnajo z nasprotniki, za ozaveščenje pa je bilo Z® prepozno. Knjigo bi seveda velja; lo prebrati tudi žaram naše vesti. Kajti čim dl)e molčimo in dopuščamo zločine tembolj se kata strofa bliža tudi našem Pra8U' Besim Spaki6 KULTURA Ponedeljek, 14. decembra 1992 V Trstu je bilo mednarodno srečanje Bibliotekarji v novi Evropi Pomembni dogodki se odvijajo v bližnjem Trstu, pomembni tudi za Slovence in njihovo kulturo, javnost pa o njih ve malo ali nič. Razen v Primorskem dnevniku ni bilo zaslediti poročila o mednarodnem srečanju bibliotekarjev iz vse Evrope v Trstu pod pomenljivim geslom BIBLIOTEKARJI V NOVI EVROPI. Organizacija srečanja je bila v rokah tržaške mestne knjižnice oziroma njene ravnateljice Anne Rose Rugliano. Srečanje se je pod pokroviteljstvom Kulturne komisije Evpropskega parlamenta odvijalo v prenovljenem tržaškem mestnem muzeju Revol-tella. Nedavne nacionalistične demonstracije v Trstu so pri Slovencih in nemara tudi drugih poznavalcih narodne problematike ponovno potrdile predstavo o še vedno zadrtem nacionalističnem Trstu, ki si na vse načine prizadeva predstavljati izključno italijansko podobo Trsta. Nekateri dogodki ob srečanju bibliotekarjev so spregovorili z novim, mnogo bolj kozmopolitskim jezikom, mišljenim brez ironije. Tu mislim predvsem na razstavo knjižnega oblikovanja in konstru- ktivističnih (rekonstruiranih) objektov znamenitega ruskega avantgardnega umetnika Ela Lisickega (1890-1941) in temu pridružena fotografska predstavitev dosežkov slovenske umetnostne avantgarde v dvajsetih letih v Trstu z Avgustom Černigojem na Čelu. Dogodka sta bila kon-ceptno povezana v sporočilo: Černigojev (slovenski) konstruktivizem ni nekakšen južnoevropski provincialni odmev konstruktivizma v Evropi, marveC njegov sestavni del v izjemno kakovostni različici. Avtorici zamisli o povezavi obeh konstruktivističnih evropskih polov, Anna Rosa Rugliano in znanstvena sodelavka za pripravo razstave in spremnega kataloga Florenza de Vecchi, sta k sodelovanju povabili slovenske strokovnjake za to področje. To pa spet ne bi bilo mogoCe brez poprejšnjih strokovnih srečanj in tesnega sodelovanja pri pripravi rekonstrukcije Černigojevega umetnostnega ambienta, ki ga je ob razstavi Tržaškega umetnostnega krožka in Sindikata umetnikov v Trstu leta 1927 s sodelavci ustvaril v paviljonu tržaškega ljudskega vrta. Peter Krečič Danes slovenska strokovna publicistika postavlja Černigojev umetnostni ambient v sam vrh njegove avantgardne dejavnosti od leta 1924 do 1930. S tem se strinjajo tudi italijanski raziskovalci s tega področja, ki jih niti ni malo. Odločili so se za nekaj, Cesar se v Sloveniji še nismo lotili: za popolno rekonstrukcijo Černigojevega ambienta - umetnine. Ob otvoritvi lani prenovljenega muzeja Re- voltella je bil s predstavitvijo tržaške likovne umetnosti pod naslovom Subtilni mit (II Mito sottile) prav Černigojev rekonstruirani ambient - zanj ima največ zaslug prav Florenza de Vecchi - deležen največ pozornosti. Po več kot šestdesetih letih in ob vseh omejitvah, ki jih prinaša zgolj znanstvena rekonstrukcija, je deloval še vedno provokativno, sveže, umetnostno odprto in vabljivo. Že leta 1978 je Mestni muzej v Idriji, ki ga je tedaj vodil Jurij Bavdaž, organiziral razstavo Černigojevega konstruktivizma, ki je poleg povsem na novo odkritih dragocenih izvirnikov iz dvajsetih let predstavil še trinajst rekonstruiranih umetnostnih objektov iz let 1924 in 1927. Sele takrat se je v slovenski kulturi razkril resnični pomen zgodovinske avantgarde na naših tleh, rekonstrukcije izgubljenih objektov pa so bile prvi poskus tako imenovanega postmodernističnega rema-kea . Ta je moCno zaznamoval mlajšo generacijo arhitektov in oblikovalcev, ki so takrat zaceli vstopati na kulturno prizorišče na Slovenskem in drugod. Fotografija rekonstrukcije objekta EL - po razlagi Florenze de Vecchi gre za Černigojev portret Ela Lisickega (Foto: arhiv) Zaradi daljnovidne Bavdaževe odločitve, naj bodo besedila v katalogu prevedena v štiri jezike, so za razstavo zvedeli tudi v tujini, med drugim tudi v Italiji in še posebej v obmejnem pasu. Tako je nova ravnateljica goriškega muzeja v palači Attems Maria Masau-Dan leta 1985 pripravila zelo odmevno razstavo z naslovom Meje avantgarde (Fronti er e d‘avanguardia), na kateri je predstavila domala vsa avantgardna gibanja v Furlaniji - Julijski krajini med obema vojnama. Ko je postala ravnateljica muzeja Revoltella, so Černigojev rekonstruirani ambient po končani razstavi Subtilni mit ohranili, tako da ostaja del stalne muzejske postavitve. Zgodba o Černigoju in evropski avantgardi, bolje o razkrivanju pomembnih dogajanj v območju prepletanj narodov, in njeno (le zakaj tako naključno?) vme-šCanje v srečanje evropskih bibliotekarjev je tako za samostojno Slovenijo spodbuden smerokaz. Hkrati govori o novem ozračju in volji do sodelovanja, ki je že zaradi visoke ravni, na kateri poteka, za nas izredno pomembno. ______________FILM / NAGRADA FELIX______________________ V izbrani družbi ljubimcev, boemov in severnjakov nagradili najboljši evropski film Nagrado Felix so dodelili filmu Tat otrok italijanskega režiserja Giannija Amelia Ko so novembra 1988 v c .-.iamPet™ v svojevrstne počitnice, berlinskem Babelsbergu STOJAN FELKO_ na katerih spoznavajo prvič podeljevali evrop- težave sodobne Italije, ske filmske nagrade Felix, vloga), Leosa Caraxa predvsem pa drug druge-je bilo vse skupaj videti Ljubimca v mostu Pont- ga. Gianni Amelio je znal kot slaba kopija ameriških Neuf (glavna ženska relativno enostavno zgo-oskarjev. Po kratkem izle- vloga, kamera in monta- dbo preplesti s trenutki tu v Pariz in Glasgovv se je Za) in Alexa van VVarmer- ganljivosti, ki gledalca Felix lani z Junakom dama Severnjaki (glasba, spomnijo na mojstrovine Totojem zmagoslavno scenografija in naslov naj- italijanskega neorealizma vrnil v Berlin, da bi letos boljšega mladega evrop- in izzovejo solze v oCeh. konCno le našel pravo pot skega filma). V tej izbrani Berlinski veCer so z skozi babilonsko zmešnja- družbi je naslov filma leta »razglednicami z roba« vo jezikov in podob. »ukradel« Gianni Amelio popestrili številni evrop- K uspehu letošnje pri- z izvrstnim filmom Tat ski filmarji, od Wima reditve je bistveno prispe- otrok in tako k posebni VVendersa do Bernarda vala nadpovprečna letina nagradi cannskega festi- Bertoluccija. Častno pri-evropskega filma, ki so jo vala dodal novo odličje. znanje za življenjsko delo znali elani žirije pravilno Tat otrok uprizarja odise- pa so izročili Billyju ovrednotiti. Tako so naj- jado policista, ki spremlja VVilderju, avtorju filmov veC nagrad odnesli filmi dva mladoletnika iz Double Indemnity, Bu-Akija Kaurismaakija Milana v popravni dom levar Somraka, Sedem let Boemsko življenje ( gla- na Sicilijo. Njihovo prisil- skomin in Nekateri so za vna in stranska moška no potovanje se sprevrže vroče. Igralca V. Scalici in G. leracitano v nagrajenem filmu UMETNOST - NAČIN PREŽIVETJA Sarajevski branilci duha ________________GLASBA / JUBILEJNI KONCERT__________ Spomin na legendo hrvaškega rocka Karla Mefikoša - Malta Collinsa V Kazalištu mladih so nastopile zvezde hrvaške estrade . Slikar Adin Hebib, ki le iz Sarajeva prišel v transporterju Združenih narodov po sedmih mesecih Čakanja, je samo eden od primerov v Celem nizu usod, ki so na mzlicne načine doletele mtelektualce tega mesta. Sarajevo se je, kot še nikoli nobeno mesto na svetu, znotraj sebe razcepilo in razpadlo, a iz te nemoči vendarle uspelo Zadržati moč duha in vere v lju di’ ker me nem Sara n® prebeži CL ne nat temu, da d0v “raja", mjevo p §a potov Vsi drug Branka Somen je in ves ta Cas slikal ciklus, ki je v marsičem izjemen; slike povsem različnih stilov, polne razkošnih ekspresionističnih barv. Pri tem je uporabljal vse vrste papirja, od toaletnega do pisarniškega, šolske barvice je dobival od sosedovih otrok in z njimi delal slike bosan-sko-hercegovskih mest danes. Trudil se je, da bi “ujel" njihovo arhitekturo, ali vsaj tisto, kar je od nje ostalo, slikal je nekako iz podzavesti in “vsemu navkljub". Hebib pravi, da imajo ljudje v Sarajevu samo dva cilja: preživeti in če preživijo - ostati normalen. Zato ni prav nič Čudno, kadar z otožnostjo pripoveduje samo o veselih dogodkih v dolgih sarajevskih nočeh, o prijateljih, ki so tam ostali - ker so paC sami hoteli tako. Narava je vse postavila na svoje mesto in ker drogiranje pač ni mogoče, pomeni ostati v Sarajevu nekakšen skupinski »joint«, nekakšno drogo. Kako naj si sicer razložimo usodo Ade-mira KeroviCa, tega pretanjenega intelektualca, filmskega in televizijskega režiserja (Kuduz, Ovo malo duše) ki se je po mesecu dni bivanja v Zagrebu in Pragi vrnil v Sarajevo, da bi si tam operiral slepic in takoj zatem nadaljeval s pripravami za snemanje igranega filma o vojni v Sarajevu, o Bosni in o bolečini. Ob njem je tudi Abdulah Sidran, ta maj-hni-veliki neuklonljivi pesnik, ki ga ni sram ne “©bib: risba iz cikla Bosansko-hercegovska mesta danes solz ne psovke, kadar dobi zanje inspiracijo. Številni igralci so ostali brez nog, rok, veliko jih je umrlo, a Sarajevo ima vseeno predstavo Zaklonišče v režiji Dubravka BibanoviCa, ima likovne razstave, Časopise, svoj televizijski program in svoje majhne radosti, kadar ima ob eni sami konzervi sardin šestorica "pojedino". Davorin Popovič je posnel nove pesmi v dobri stari sentimentalni maniri, Kemal Monteno, Dino Merilin ... vsi prepevajo in jočejo, vendar se ne vdajo. Veselo pravijo drekaCi so odpadli, zares pravi pa smo ostali skupaj. Ostali so ljudje, ki se borijo; nekateri s puško, drugi s svojim intele-ktom, s pesmijo, s sliko, z verzom, z besedo, s filmom, s predstavo. Pisatelj Ivan Lovrenovič se ni vdal, slikarju Afanu Ramiču je vse pogorelo, on pa še kar naprej slika - s tistim, kar paC ima; pohištvo Ibrahima Ljubo-viča je naprodaj na beograjski tržnici, njegov duh pa je še zmeraj nepodkupljiv. Takšni so tudi režiser Mirza Idri-zovič, novinar Mladen Jergovič, košarkaš Mirza Delibašič, roker Mladen Jergovič ... Vsi tisti znani in neznani izbranci lastne usode, vsi ti žalostni, sestradani heroji koščenih teles in velikih src, ti skrivnostni in javni kurirji duha rešilci Sarajeva in osvoboditelji vere v Človeka, vere, ki nam je vsem potrebna. Z njimi Sarajevo mora zmagati, ne glede na vse in vsemu navkljub. 10. decembra je bila prva obletnica nenadne smrti najveCjega hrvaškega rockerja in edinega, ki je zunaj zares uspel -Karla Metikoša oziroma Matta Collinsa. Ob tej priliki je njegova življenjska družica Josipa Lisac, imetnica najboljšega glasu na Hrvaškem, priredila njemu v Čast hommage - koncert, ki je bil 9. decembra v zagrebškem Kazalištu mladih. Nastopili so vsi, ki kaj pomenijo v hrvaškem rock and rollu, prijatelji pokojnega Karla Metikoša ter zvezde domače estrade. Koncert je vodil Dražen Vrdoljak, režijo pa so podpisali Josipa Lisac, Vrdoljak in Vladimir Mihaljevič-Mi-ha. Nastopili so Janko Mlinarič-Trosly, Vladimir KoCiš-Zec, Zdenka Kova-CiCek, Neno Belan, Aki Rahimovski, Arsen Dedič, Dino Dvornik, Boa, Plava trava zaborava, Fantomi, Telefon blues band, Psi-homodo pop. Oh tej prilo- Josipa Lisac in Dražen Vrdoljak (Foto: Mio Vesovid) Sanja Muzaferua žnosti so se zbrali tudi nekdaj zelo znameniti Crveni koralji, kakor tudi slavni kvartet 4 M. Vrhunec koncerta je bil seveda koncert Josipe Lisac, oblečene v enega tistih ekstra-vagandnih kostumov po katerih je znana, po koncu koncerta pa so se vsi izvajalci, v stilu live aid zbrali na odru in skupaj zapeli »meglo«, enega številnih hitov Karla Metikoša. Povsem v trendu hom- Josipa Lisac: Bilo je uspešno in vesela sem, da so se tukaj zbrali vsi, za katere sem si želela, da bi bili tu in da bi skupaj v Karlovo čast priredili to predstavo. Predstava je presegla vsa moja pričakovanja. Dino Dvornik: Koncert je bil silovit po tekstih, še posebej z moje strani! Nedžad Haznadar, novinar HTV: To kar smo videli na koncertu, spada v. antologijo. Bilo je super. Davor Milisid, novinar; Produkcija koncerta je bila na vrhunski ravni. Dogodek v pravem pomenu besede, z občutkom za ti-ming in žanre.« Zlatko Gali, novinar Slobodne Dalmacije: Hommage Karlu Metikošu sicer ni dokaz, da so Hrvatje po poreklu Iranci, je pa vsekakor dokaz hrvaške navzočnosti na zemljevidu planetarne rock and roli scene. Gobac je bil najboljši. mage-koncerta, kot je bil tisti v Čast Fredya Mer-curya ali ob obletnici smrti Johna Lennona, po svoji prepričljivosti ta zagrebški koncert ni zaostajal za svojimi velikimi svetovnimi vzori. Seveda, na domači ravni in v domačih razmerah, s katerimi paC lahko merimo tukajšnjo popularnost. Dvorana Istra ZKK je bila zasedena dobesedno do zadnjega stola (sprejme lahko okrog 300 ljudi) karte, ki so jih večinoma razdelili prijateljem pa so se menda na črno prodajale po 100 nemških mark. Po koncertu je ostal odprt bližnji Hard Rock Cafe, ki ga je lastnik (Albert Papo) opremil po vzorcu slavne svetovne verige lokalov z istim imenom. V okolju, ki je bilo prepolno spominov in vzdušja rock and rolla -tujega in domačega, se je vesela rockerska družba zabavala do poznih jutranjih ur. Dino Dvornik in Davor Gobac (Foto: Mio Vesovid) ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA Ponedeljek, 14. decembra 1992 NOVICE ITALIJA / PO 10 LETIH OPČINE / SPOMINSKA SVEČANOST IN KULTURNA PRIREDITEV OB OBLETNICI SMRTI PETIH JUNAKOV Le s skupnimi napori se lahko premaga mafijo GELA - V Geli so se na temo»Skupaj proti krimi-nalu«sestali sicilski odbori za boj proti mafijskemu izsiljevanju. Sestanka se je med drugimi udeležil tudi predsednik protimafijske parlamentarne komisije Luciano Violante.Ugotovitve sicilskih odborov niso spodbudne. Rosario Alessi iz Gele je navedel težave pri sprejemanju zakona o mafijskem izsiljevanju in nevarnosti, da bi zaradi pomanjkanja sodnikov mafijske izsiljevalce zaradi zapadlosti roka o preventivnem priporu izpuščali na prostost, tako da bi se lahko maščevali nad svojimi obtoženci. Ob tem je bil zgovoren primer trgovca iz Catanie Giovannija Castorina, ki je moral kot družabnika sprejeti izterjevalca»mafijskega davka«, da bi preprečil najhujše. Castorini je svojega izsiljevalca prijavil, po drugostopenjski razsodbi so ga sodniki obsodili na štiri leta zapora, a takoj odredili»nadzorovano prostost«. Prav tako zask-bljujoC je podatek, da zavarovalnice nočejo vec skleniti zavarovalnih polic s trgovci, obrtniki in drugimi podjetniki, ki bi bili lahko žrtve mafijskih atentatov, ker so se uprli izsiljevanju.Predsednik Violante je zagotovil svojo zavzetost in obljubil, da bodo poskušali poiskati sprejemljive rešitve. Fašistični pečat pred sedežem slovenskih organizacij TRST - Medtem ko so se tisoči mladih zgrnili na tržaške ulice, da bi se manifestativno izrekli proti vsakršni obliki rasizma in medetiCne nestrpnosti ter obsodili tiste sile, ki sejejo sovraštvo v Trstu in drugod, so se te sile spet oglasile. Tokrat so se z običajno potuhnjeno mazaško akcijo znesle nad sedežem slovenskih organizacij v Ulici sv. Frančiška. Običajni neznanci so poleg skrajno žaljivih napisov na zidu počrnili tudi domofon. Drevi javno srečanje SSk na Proseku TRST - Problemi Križa, Proseka in Kontovela, možnost ustanovitve nove kraške občine in trenutni politični položaj na Tržaškem bodo v središču javnega srečanja, ki ga prireja drevi z začetkom ob 20.30 v SošCevi hiši na Proseku krajevna sekcija Slovenske skupnosti. Na srečanju, ki je odprto vsem domačinom, bodo med drugimi govorili podpredsednik krajevnega sosveta za Zahodni Kras Bogdan Kralj, tržaški občinski svetovalec Samo Pahor in strankin pokrajinski tajnik Martin Brecelj. ' • ' Gorica in Graz na fotografijah GORICA- V pokrajinskem muzeju na goriškem gradu bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo »Gorica - Graz: vzporednosti in nasprotja«. Pripravila sta jo Circolo fotografira isontino iz Gorice in fotografski klub Dynamic iz Gradca, pod pokroviteljstvom Pokrajine in Občine, Goriške hranilnice in Pokrajinskega muzeja. Razstavljene bodo fotografije značilnih palaC, spomenikov in drugih zanimivosti obeh mest v čmobeli tehniki. Razstava bo v Gorici na ogled do 4. januarja, zatem jo bodo prenesli v Gradec. Dvodnevni posvet EGS o meddeželnem sodelovanju BRUSELJ - Na pobudo gneralnega ravnateljstva EGS za deželno politiko, ki ga vodi Bruce Millan, bo danes in jutri posvet o sodelovanju med deželami Članic EGS oziroma med temi in njihovimi neposrednimi sosedami, ki pa ne sodijo v okvir Evropske gospodarske skupnosti. Srečanje, ki se ga bodo udeležili tudi predsednik EGS Jacques De-lors, podpredsednik komisije evropskega parlamenta o deželni politiki John Cushnahan, predsednik skupščine evropskih dežel Jordi Pujol in predsednik posvetovalnega sveta deželnih in krajevnih uprav John Chatfield, se odvija v enem izmed ključnih trenutkov evrospke integracije, ko naj bi se začeli udejaniti nekateri sklepi dogovora v Maastrichtu. V okviru ene od treh delovnih skupin srečanja bodo razpravljali o »primeru Furlanije-Julijske krajine«, dežele, ki je bila med glavnimi pobudnicami skupnosti Alpe-Jadran, danes pa je tista predstavnica EGS, ki vodi program o sodelovanju z dvema zunanjima državama, in sicer s Slovenijo in Hrvaško. Občina Trst naj odkupi bivši kamnolom Faccanoni TRST - Poziv prihaja iz vrst Zelenih smejočega se sonca, ki v posebni tiskovni noti opozarjajo, da bodo po steCaju družbe Fintour na dražbi prodajali tudi bivši kamnolom Faccanoni. To območje, piše v noti zelenih, je velikega pomena za skupnost, in sicer z vidika zaščite okolja. Tržaška občina bi zato morala izkazati občutljivost za to vprašanje in nastopiti na dražbi, s tem bi tudi sledila spodbudnemu zgledu zgoniške občinske uprave, ki je odkupila del Volnika. Calvija ubili po nalogu tajne lože P2? Na obzorju nov škondol RIM - Po desetih letih bo morda prišla na dan resnica o zagonetni smrti bankirja Roberta Calvija pod londonski mostom »Black Friars«. Nekdanji visoki funkcionar švicarske Rothschild bank Jiirg Heer je namreč v intervjuju za Wall Street Journal navedel, da so Calvija ubili po nalogu tajne prostozidra-ske lože P2, ki mu je izročila 5 milijonov dolarjev za morilce. Italijanski sodniki, ki so zaman deset let poskušali odkriti skrivnost Calvijeve smrti, so skrajno previdni, saj je Jiirg Heer od letošnjega julija v zaporu, ker je svoji banki povzročil za 200 milijonov švicarskih frankov izgube, tako da bi bile lahko njegove izjave le poskus, da drugim naprti še hujšo krivdo od svoje. Ze 3. novembra je namreč Wall Street Joumalu navedel, da je bila Rothschildova banka ključni center za množični beg italijanskih kapitalov v tujino. Heer se je samoobtožil, da je pripomogel k nastanku družb izven Italije, ki so prikrivale dejansko imovinsko in lastninsko stanje raznih italijanskih industrijskih holdingov. Te svoje obtožbe je pono- vil tudi nemškemu Bil-du, kjer je poudaril, da je sodeloval v pravem »zločinskem sistemu«. Po njegovih trditvah je Rothschildova banka bila vpletena tako v škandal Banco Ambro-siano kot v primer denarnega zavoda BCCI Veliki mojster tajne prostozidarske lože P2 Licio Gelli je Herrove intervjuje že ocenil »za vic leta« in odločno zavrnil vse obtožbe, češ da ni imel nikoli opravka ne z Roth-schildovo banko, še manj pa z Jingom Her-rom. Predsednik senata Spadolini pa je včeraj poudaril, da so novosti glede afere Gal vi zgovoren dokaz, da zadeve P2 ni zaključena in da »obstaja vez med P2 in mafijo, ki jo je treba še ugotoviti. Spadolini je še navedel, da so za poskusi destabilizacije Italije stali zelo vplivni in moCni centri korupcije, ki so bili povezani s političnim sistemom. Če so torej izjave resnične in ne gre le za obupano gesto pogorelega menedžerja, bomo lahko v prihodnjih mesecih priča razkrivanju takih tajnosti, pred katerimi bodo zbledele ugotovitve preiskave o podkupninah v Milanu. Zlo fašizma je treba odganjati dnevno s konkretnimi dejanji Stojan Spetič in Ciril Zlobec povezalo pretekle dogodke z današnjimi »Vsaka generacija si mora na novo izbojevati in utrditi demokracijo« OPČINE - »Velika večina dijakov najbrž niti ne ve, kdo so Pino Tomažič, Ivan Vadnal, Simon Kos, Viktor Bobek in Ivan Ivančič. In tako ne vedo, kar vemo mi: da so v duhu korakali z njimi.« S to mislijo, ki je veljala tisočim slovenskim in italijanskim dijakom, ki so v soboto pred tržaško občinsko palačo odločno vzklikali svoj »ne« fašizmu in rasizmu in svoj »da« dvojezičnosti in sožitju, je Stojan Spetič zaključil svoj nešablonski govor na openskem strelišču. PriCel pa ga je z negativno noto na račun vsedržavne zveze športnih strelcev in še posebej njenega predsednika, ki se nikakor noCe pogajati o spomeniški ureditvi kraja, kjer so 15. decembra 1941 ustrelili Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala. Občutje nelagodja in nejevolje obenem, da je kraj dostopen samo od obletnicah, je spremljalo tudi včerajšnjo proslavo, ki so jo vestno kot doslej organizirale tržaške sekcije Vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih preganjancev (ANPPIA), Vsedržavne zveze partizanov Italije (ANPI) in Vsedržavnega združenja bivših politič- nih deportirancev v nacistična taborišča (ANED). Noto zbranosti pa je spominski slovesnosti takoj dala žalostinka, ki jo je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel moški pevski zbor Tabor. Uvodnim besedam Konstance Filipovič sta sledila govora Stojana Spetiča v slovenščini in Giorgia Marzija v italijanščini. Nalogo, da bi povezal pretekle dogodke s sedanjimi, je po klenem govoru Stojana Spetiča na strelišču prevzel Ciril KosmaC, ugledni gost prireditve, ki jo je včeraj popoldne v Prosvetnem domu organizirala Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši. Na kratko je tudi predstavil zanimivo dokumentarno razstavo»Tr-st med Vzhodom in Zahodom: politično življenje v Trstu in coni A Julijske krajine leta 1946«. Razstavo, ki jo je uredila Nevenka Troha, so pripravili v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije. Odprtje razstave je spremljal kulturni program, ki so ga pod vodstvom Sveta GrgiCa izvajali pevci in pevke domačega Kulturnega društva Tabor in recitatorja Lidija SosiC in Drago Gorup. Breda Pahor Spominska svečanost na openskem strelišču (foto Ferrari) Zgodovinska razstava v Prosvetnem domu (foto Ferrari) ŠTEVERJAN / OBČNI ZBOR TABORNIKOV RMV Rod modrega vala stop v 40. sezono delovanja V zadnji sezoni je bilo delovanje dokaj zadovoljivo No Tržaškem in Goriškem deluje 8 taborniških družin ŠTEVERJAN - Taborniki Rodu modrega vala so se včeraj zbrali na 39. rednem občnem zboru v Kulturnem domu na Bukovju v Steverjanu. Ob navzočnosti predstavnikov Zveze tabornikov Slovenije in SKGZ so ocenili letošnje delovanje, ki je bilo kar zadovoljivo. Organizacija šteje danes osem družin na Tržaškem in Goriškem z vec kot sto aktivnimi elani, priliv novih elanov je zadovoljiv, delovanje je pestro in razvejano. Zbor, kot nam je povedal starosta Milan Pahor, pomeni že uvod v praznovanje 40-letnice, ki jo bodo prihodnje leto obeli žili tudi s srečanjem sedanjih in bivšihtabornikov na podani na občnem zboru (foto Studio Reportage) letnem taboru. (M.M.) BENEČIJA / SEJA OBČINSKEGA SVETA V Špehu obsojajo etnično nestrpnost Poziv vladi, da uredi vprašanje manjšine Volitve učiteljev ustanove EMAM RIM - Danes in juti bodo na vseh osnovnih šolah v Italiji potekale volitve za obnovo u-pravnega sveta Zavoda za oskrbo učiteljev EMAM Zavod, ki je nastal kot solidarnostna blagajna v povojnem Času, upravlja sklad, ki sloni na odtegljaju (0,8 od sto) na plaCah osnovnošolskih učiteljev. Upravlja razna letovišča za učitelje in skrbi za nekatere usluge, zlasti zdravstvene^ značaja Okrog zavoda se je na sindikalni ravni vnela bilka UL in SNALS se zavzemajo za ohranitev sedanje javne cMke, OGOL in QSL pa za prostovoljnost prispevka in spremembo vsedržavne ustanove v privatni socialni sklad. SPETER - Nedavne lažne vesti o tajnih dogovorih med Italijo in Slovenijo o morebitnih spremembah mej in o »prodaji« Benečije Sloveniji so odjeknile tudi v špe-terskem občinskem svetu. Tako svetovalci večine kot manjšine so namreC podprli dokument, v katerem se obračajo na italijansko zunanje ministrstvo in vlado z zahtevo, da odločno demantirata vesti, ki so jih objavili tudi nekateri vsedržavni Časopisi (II Giornale in 11 Secolo d’Italia). Občinski svet iz Spe-tra ugotavlja, da gre za pravcati politični terorizem, ki ustvarja negotovost in napetost ter podpira tiste, ki se zavzemajo za eritiCno nestr- pnost in za obujanje starih nasprotstev. Zaradi navedenega je nujno, ugotavljajo svetovalci iz Spetra, da italijanski parlament izdela ustrezne zakone, ki bodo prispevali k dobrososedskim odnosom in razvoju tukajšnjih krajev. S tem v zvezi apelirajo na vladne organe, da Cimprej zakonsko uredijo vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Samo tako se bo lahko udejanjila ideja o Evropi narodov in etničnih skupnosti, ki je edina porok za mir, sožitje in splošen razvoj. Na seji špetrskega občinskega sveta so razpravljali tudi o klavrno propadli fašistični provokaciji v Nadiških dolinah. S tem v zvezi so iz- glasovali resolucijo, v kateri z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se v Evropi veCa medetnicna nestrpnost, ki se najbolj dramatično kaže prav v nekdanjih republikah Jugoslavije. Tudi Italija kot same Nadiške doline niso imune pred tem valom rasizma in ksenofobije. Zaradi tega je nujno, da italijanski parlament pokaže odločnost pri odpravljanju napetosti. Povedati gre. da so resolucijo podprli le predstavniki večine, medtem ko so bili svetovalci manjšine (KD in PSDI) proti, ker se nis° strinjali z ugotovitvijo, da so vsi ti pojavi prisotni tudi v deželi Furlaniji" Julijski krajini in v Nadiških dolinah. Rudi Pavšič TOBAK / KLJUB IZREDNEMU DELU FINANCARJEV TRST / SINOČI V KULTURNEM DOMU Po prekinitvi stavke se tobak postopno le vrača v prodajalne, a ne brez težav RIM - Kaže, da je za kadilce po Italji najhujše že mimo. Po prekinitvi stavke distributerjev se tobačne prodajalne postopoma spet zalagajo s tobačnimi izdelki. Kljub izredni pomoči finančnih stražnikov, se distribucijska mreža vsekakor dokaj počasi spravlja v tek. Zdi se, da bo od jutri mogoCe cigarete dobiti tudi v tržaških prodajalnah. Stavka je medtem povzročila veliko škode državnim blagajnam - in ne samo njim. Črna borza je doživela izreden razcvet, saj je znano, da so kadilci pripravljeni marsikaj žrtvovati, da bi le potešili svojo strast. In tako se je dogajalo, da so cigarete na črno plačali po vec desetkrat višji ceni kot v normalnih razmerah. Kronika pa je zabeležila tudi druge nenavadne dogodke. Tako je npr. psihiatrična bolnišnica v kraju Maggiano pri Lucci v Toskani zaradi pomanjkanja tobaka zabredla v resno krizo. Skoraj vsi pacienti so namreC strastni kadilci in ko je zmanjkalo cigaret, so jih zdravniki morali miriti celo s pomirj- valnimi sredstvi. Včeraj so zdravstvene oblasti problem za silo rešile s tem, da so po »nujnost-nem postopku« priskrbele bolnici 300 zavojčkov tobaka. Podobne dogodke so zabeležili tudi v drugih bolnicah ter v zaporih in kasarnah. Nekateri so ob pomanjkanju tobaka dali duška celo politični fantaziji. Tako so včeraj v Neaplju pristaši gibanja radikalnega voditelja Pannelle brezplačno delili cigarete po mestnih ulicah. Poželi so seveda izreden »politični« uspeh. Opereta Srce in denar spet navdušila Prireditelji in številni izvajalci imajo za seboj že vrsto uspešnih nastopov TRST - Spevoigra Srce in denar je sinoči tudi v tržaškem Kulturnem do mu naletela na prijazen sprejem. Kot je znano, J je dala uprizoriti Zvez slovenske katoliške pj° svete iz Gorice ob 40-le niči smrti Vinka Vodo pivca. Glasba je nan^?0 Vodopivčeva, besedi pa Filipa Terčelja in M rij a Cuka. Za orkestracij je poskrbel Hilarjj r vrenCiC, ki je tudi dV gent, za režijo pa Ale Pregare. Opereta je , doživela veC uspešn izvedb v Gorici, pa tu v nekaterih krajih v s sednji Sloveniji. TRST, GORICA Ponedeljek, 14. decembra 1992 TRST / OBNOVITEV DEJAVNOSTI SK Slovenski klub začenja s Primorskim Sklad Mitja Čuk prireja pod pokroviteljstvom VzhodnokraSke konzulte predpremiersko predvajanje filma: »POMAGAJMO OTROKOM!« danes, 14.12.1992 ob 19. uri odprtje razstave ilustracij slikarja Walteija Grudine, avtorja predstavita: Giancario Pellegrin in Iivio Sossi ob 20. uri uvodni koncert Marko Feri - klasična kitara ob 20.30 kratkometražni film »Pomagajmo otrokom« režija Marko Sosič realizacija Videoest produkcija »Sklad Mitja Čuk« Vljudno vas vabimo v HRANILNICO IN POSOJILNICO NA OPČINAH Ul. Ricreatorio 2. Vas vabi v četrtek, lerUa 17. t.m., ob 17.30 na odprtje razstave Rada Jagodica Za ciklus literarnih srečanj: Zlatka Lokatos DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM in KRUT vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo 29. t. m. ob 17. url v gostilni Sardoč v Prečniku Sodelujejo Vanča in Tonca ter glasbeni trio Mara, Neva in Cesare Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. zagotovljen prevoz z avtobusi Odličen nastop gojenke GMJere Radovič Kadarkoli gojenci Sole »Marij Kogoj« Glasbene matice v Trstu nastopajo na državnih ali mednarodnih tekmovanjih, se skoraj po pravilu uvrščajo na najvišja ali vsaj visoka mesta. Tako je bilo tudi na 5. mednarodnem glasbenem tekmovanju »Pescara Arte 92«, ki je potekalo v Pescari od 6. do 8. decembra v organizaciji Kulturnega centra »Sa-madhi« v sodelovanju z Evropskim združenjem umetnostnih kritikov iz Bruslja. Na njem se je predstavila gojenka šole GM »Marij Kogoj« Jana Radovič iz 9. razreda klavirske šole Aleksandra Rojca in v svoji kategoriji letnikov 72-74 med trinajstimi nastopajočimi osvojila odlično tretje mesto z visokim seštevkom 83 točk. Spored, ki ga je izvajala Jana Radovič, je trajal obveznih 20 minut, zaigrala pa je Chopinov Scherzo v h-molu op. 20 in Czemyjevo Toccato v C-Duru op. 92. Naši mladi pianistki in njenemu pedagogu vse priznanje in čestitke. jj j,j Prihodnji torek, 15. t.m., ob 20.30, bo v Gregorčičevi dvorani prvo srečanje v letošnji sezoni Slovenskega kluba. V ospredju pozornosti bo prav naš novi Primorski dnevnik, njegova »nova« preobleka, v kateri naj bo še najširše in najprimerneje zaobjeta predvsem stvarnost, v kateri živimo. Prvi klubski večer je zamišljen kot nekakšen intervju v živo: gost srečanja bo odgovorni urednik Primorskega dnevnika (in slovenske »dvojčice« Republike) Bojan Brezigar, ki bo odgovarjal na vprašanja Barbare Gruden, novinarke tržaškega dnevnika TriesteOggi in bivše predsednice Slovenskega kluba. S svojim prvim letošnjim srečanjem se torej to mestno društvo predstavlja svojemu občinstvu tudi v nekoliko drugačni »prireditveni« zasnovi. Oblika intervjuja - najprej vodenega, nato prepuščenega radovednosti prisotnih - naj bi vzpodbudila boljšo izmenjavo mnenj med bralci Primorskega dnevnika in novim odgovornim urednikom. Gre torej za priložnost, ki bi jo morali izkoristiti vsi, ki jim glede novega načrta slovenskega dnevnika še ostajajo odprta katera vprašanja. Tudi sam naslov večera vabi namreč v to smer: Kaj mislimo o novem Primorskem dnevniku? Ze prvi večer sezone Slovenskega kluba tako napoveduje delovanje v razsežnostih, ki so prišle do izraza na nedavnem izrednem občnem zboru. S ponujanjem »diskusijskih priložnosti« ob aktualnih temah - tokrat gre za vprašanje, ki je še posebno zanimivo za slovensko narodnostno skupnost - želi namreč vzpodbuditi čim plodnejšo razpravo v naši stvarnosti. da bi bilo čedalje manj senčnih plati. Damiana Ota V Dolini predstavitev jamarskih raziskav V torek, 15. decembra, ob 20. uri bo v dvorani KD Valentin Vodnik javna predstavitev prvih rezultatov raziskav v Jami medvedov nad Dolino, pri katerih so sodelovali tudi strokovnjaki z univerze v Piši. Večer prireja dolinska občinska uprava ob sodelovanju dolinskega kulturnega društva Valentin Vodnik. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 14. decembra 1992 DUŠAN Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 21.50 in zatone ob 10.40. Jutri, TOREK, 15. decembra 1992 KRISTINA □ LEKARNE Od ponedeljka, 14. decembra, do nedelje, 20. decembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za SOVOPNJE / MAZAČI NA DELU PREJŠNJO NOC „__GORICA / SERIJA TATVIN SE NADALJUJE Protislovenski napisi in pomazane table Je to odgovor na razsodbo TAR o statutu? NaPis na hiši v Sovodnjah (foto Studio Reportage) Najbrž ni naključje, da so mazači, ki so v noči na nedeljo spet izživljali svoj protislovenski gnev, tokrat izbrali sovodenj-sko občino. Pred nekaj tedni so namreč sodniki Deželnega upravnega sodišča razsodili, da ima občinska uprava vso pravico izvajati dvojezičnost in da je javna raba slovenskega jezika povsem v skladu z ustavo in italijanskim zakonskim sistemom. Nacionalistični pobalini seveda niso mogli prebaviti te razsodbe in so svojo jezo znesli tako, kot so vajeni: v varnem zavetju nočne teme s packanjem po prometnih tablah in iz z napisi po hišnih zidovih tako v Sovodnjah kot bližnjih krajih. (M.M.) Vlomilci še v dveh stanovanjih Policija izgnala nekaj sumljivih oseb, enega pa aretirala Stanovanjske miši ši vedno plenijo po Gorici soboto pod večer si iskale še dve stano vanji. V hiši Anne Petta 111 v Ul. Brig. Pavia 52 v?rn°r so vlomili skoz °dna vrata, so tatov asii 500 tisoč lir v goto Hi ter zlatnino v vred nehaj milijonov lir nat"na ie vrednost ple « tudi v stanovanju Re g ta Nanuta v Ul. Nizzi rd ainor so se zlikovc bofV ta^° Prikradli v so vi 0 P°zno popoldne : Vratm°m skozi vhodn; soc p °dnesli so 100 ti vroa lr *n Precej večji ^dnost v zlatnini. Le dan prej so tatovi odnesli približno dva milijona lir iz hiše Mau-ra Meleja, Ul. Cipriani 30, in kar za 10 milijonov plena iz hiše Mauri-zia Cosminija v Krminu. V zadnjem tednu je bilo vlomov v Gorici in okolici že nekaj desetin, skupna vrednost plena pa že presega sto milijonov lir. Mnogi domnevajo, da so storilci ljudje, ki prihajajo v Gorico s sejmom sv. Andreja. Ni rečeno, da delajo pri zabaviščih, pač pa gre po vsej verjetnosti za tatove, ki skušajo izkoristiti gnečo ob sejmu. Policija je zaradi tega poostrila nadzorstvo in tudi zabeležila nekaj uspehov. V soboto in včeraj so izgnali iz Gorice nekaj sumljivih oseb od drugod, ki imajo za sabo obsodbe zaradi raznih prekrškov. Enega so tudi aretirali: gre za 22-letne-ga Mirka Casello iz Mantove, zaposlenega pri sejemskih zabaviščih. Mladenič sicer v Gorici ni zagrešil kaznivih dejanj, pač pa so ugotovili, da mora še prestati obsodbo na 7 mesecev zapora zaradi starih prekrškov. ji PRIREDITVE MLADINSKI KROŽEK SKPD F.B. SEDEJ vabi v torek, 15. t.m., ob 20.30 na predvajanje barvnih diapozitivov »Po poteh Zahodnih Julijcev«, ki bo v Sedejevem domu. PIHALNI ORKESTER KRAS z zbori Hrast, Jezero in dijaki glasbenih šol iz Doberdoba vabi v soboto, 19. t.m., ob 19.30 na božični in novoletni koncert v župnijski dvorani v Doberdobu za otroke in druge žrtve vojne v bivši Jugoslaviji. KSD VIPAVA vabi na kotalkarsko revijo, ki bo v občinski telovadnici v Sovodnjah, v soboto, 19., ob 20.30 in v nedeljo, 20. decembra, ob 20. uri. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo predstavitev načrta soškega parka v sredo, 16 t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. DRUŠTVO UPOKOJENCEV - GORICA priredi v nedeljo, 27. t.m., silvestrovanje v gostišču Al Fogolar v Galianu pri Čedadu. Prijave do 16. decembra. RAZŠIRJENI ODBOR STARSEV prireja Silvestrovanje v telovadnici Katoliškega doma v Gorici. Vstop z vabili, ki so na razpolago v Katoliški knjigarni in na Placuti, 18. □ OBVESTILA SPD - SMUČARSKI ODSEK sprejema prijave za tečaj smučanja na Ne-vejskem sedlu.Dejavnost se bo pričela čim bodo primerne snežne razmere. Prijave ob sredah med 11. in 12. uro in ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva ter v trgovini Bavcon. KINO GORICA VITTORIA 19.45 -22.00 «Ragazze Vincenti«. Igrata G. Davis in Madonna. CORSO 17.30 - 22.00 «Pomodori verdi e fritti alla fermata del treno«. VERDI 17.00-22.00 »La citta della gioia«. TRZIC EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.30 - 22.00 »Accoppiamenti e ragaz-ze viziose«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA LEKARNA PRI SV. ANI - ul. Garzarolli 154 - tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO - ul. Romana, 147 - tel. 40497. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Štiridesetletnica gledališkega dela Mire Sardoč Anton Pavlovič Cehov ČEŠNJEV VRT Režija Boris Kobal Jutri, 15. t. m., ob 20.30 v gledališču G. Verdi v GORICI. Abonma RED A in RED B. Avtobus vozi po običajnem voznem redu. nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) -samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 726265). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - 15.30-17.45-20.00-22.15 »I protagonisti«, r. Robert Altman. EKCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«. Produkcija VValt Disney. EKCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un cuore in invemo«. NAZIONALE I - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Inser-zione pericolosa«, i. Brigit-te Fonda, Jennifer Jason Leight. NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tre ragazzi Ninja«. Produkcija VValt Disney. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Po-modori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Delitti e segreti«. GRATTACIELO - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Av-venture di un uomo invisi-bile«. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Un’estranea fra noi«, i. Melanie Grif-fith. EDEN - 15.30, 22.15 »Or-gasmi di porcone bagna-te«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10.»Anni novan-ta«, i. Ezio Greggio. LUMIERE - 15.45, 17.55, 20.00, 22.10 »Basic in-stinct«, i. Michael Douglas, Sharon Stone. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La peste«, r. Luis Puenzo, i. VVilliam Hurt, Robert Duval, Sandrine Bonnaire, Raoul Ju-lia. RADIO - 15.30, 21.30 »Os-sessione di una donna in orgasmo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. M PRIREDITVE BRISCIKI - V galeriji Pav-la Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu, Ul. Donizetti 3, bo danes, 14. decembra, predstavitev knjige o slikarju in kritiku MILKU BAMBIČU, ki jo je napisal Marko Vuk in jo je izdal Goriški muzej v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij. O knjigi bo govoril direktor Arhitekturnega muzeja v Ljubljani dr. Peter Krečič. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja jutri, 15. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20 recital Staneta Raztresena »Na 80. pragu«. Sodeluje trio harmonikarjev gojencev Glasbene matice Igor Kante, Aleksander Ipavec in Darjo Savron. Vljudno vabljeni. SLOVENSKI KLUB vabi jutri, 15. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na srečanje »KAJ MISLIMO O NOVEM PRIMORSKEM DNEVNIKU?« Na naša in predvsem vaša vprašanja do odgovarjal odgovorni urednik Bojan Brezigar. Razgovor bo uvedla in vodila novinarka Barbara Gruden. KD VALENTIN VODNIK -Dolina - vabi na predstavitev prvih rezultatov raziskav o najdbah v Jami medvedov. Predavanje prof. Giovannija Boschia-na bo jutri, 15. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v sodelovanju z Občino Dolina in Odsekom za arheološke znanosti Univerze v Pizi. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT 1992 pod vodstvom dirigenta Darija Pobege v nedeljo, 20. t. m., ob 18. uri v telovadnici pri Domju. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na koncert PESEM V SVET - umetne in ljudske pesmi iz mednarodnega repertoarja z ali brez instrumentalne spremljave -v soboto, 19. decembra, ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v nedeljo, 20. decembra, ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Gost večera bo MoPZ Fran Venturini od Domja. SKD BARKOVLJE, Ul. Cer-reto 12, prireja SILVESTROVANJE, za informacije tel. na št. 363452. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST prireja v sodelovanju s slovensko sekcijo Občinske knjižnice v Ronkah in z osnovno šolo iz Romjana OTROŠKO URICO: DELAMO ZVOKE, OSTRIMO USESA. Urica bo v petek, 18. decembra, ob 10. uri v otroškem oddelku Občinske knjižnice v Ronkah. TU OBVESTILA ZSKD ponuja tečaj kitare -rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil ga bo kitarist Nevio Miklavčič. Za informacije in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje do 18. decembra letos. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite! SKD CEROVLJE MAVHJNJE priredi v sredo, 16. t. m., v osnovni šoli M. Vilhar v Cerovljah II, redni občni zbor članov ob 19.30 v prvem sklicanju- in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. KD VALENTIN VODNIK -Dolina - prireja v nedeljo, 20. t. m., od 19. ure dalje POZDRAV STAREMU LETU, družabno srečanje ob domači hrani in kulturno-razvedrilnih utrinkih. Prijave sprejemajo v gostilni Pri studencu v Dolini vsak dan razen ob nedeljah. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI - Zahodni Kras - vabi na javno srečanje, ki bo danes, 14. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku z naslednjim dnevnim redom: politična situacija na Tržaškem, nova kraška občina ter lokalni problemi Križa, Proseka in Kontovela. ROJANSKO PODPORNO DRUŠTVO obvešča člane, da je sedež v Ul. Apiari dokončno zaprt in zato sprejema plačilo članarine za leto 1993 v prostorih ANPPI-ja v Ul. Crispi 3, 3. nadstr. ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. ODBOR ZAMEJSKEGA PODROČNEGA ZBORA ZVUTS-a vabi vse vaditelje smučanja na skupno sejo, ki bo danes, 14. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA priredi v torek, 22. t. m., obisk Pionirske knjižnice in knjižnice OŠ Poljane v Ljubljani. Odhod z osebnimi avtomobili s Trga Oberdan ob 13. uri. Informacije v NŠK od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure (tel. 635629). MALI OGLASI OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domače kapljice in svežih kolin. Na zalogi ima tudi sau-vignon 91, zlata medalja na Vinskem sejmu v Ljubljani. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. ALDO LAKOVIČ je pri cerkvi v Doberdobu odprl osmi-co. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu. Toči belo in čmo vino. SONJA STRAIN je odprla osmico v Mačkoljah, Križpot 84. OSMICO je odprl Josip Pangerc po domače Pepi Petrine v Dolini št. 480. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci 14. RIBARNICA Gorjansko nudi veliko izbiro svežih rib -tudi polenovk (bakala) in ranjo po 26.000 lir. Odprto vsak dan, razen ob nedeljah in ponedeljkih, od 8. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz kemije, fizike, matematike, slovenščine in nemščine. Tel. na št. 220402 - Katarina. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu; tel. 722872. PRODAM zazidljivo zemljišče v Vrhovljah, 5600 kv. m, z vodno in električno napeljavo. Tel. na št. (040) 827621 po 20.30. PROSTORE primerne za urade ali ambulanto v centru Nabrežine oddajam v najem. Tel. po 18. uri na št. 823293. PRODAJAM belgijske kanarčke (Malinois VVatersla-ger), odlične pevce. Tel. na št. 200957 ali 200539. PRODAM dvojna balkonska vrata, široka 150 cm, visoka 215 cm, termopan, les dou-glas, v odličnem stanju. Tel. po 19. uri na št. 225122. BARVNI televizor grundig 26 palcev v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. (0481) 533535. FOTOGRAFSKI aparat Canon T 50, zoom 35-70, flash in torbo v odličnem stanju prodam. Tel. (0481) 533535. PRODAM volkswagen kombi, 9 sedežev, v dobrem stanju. Tel. na št. 228090. LJUBITELJU živali podarim mesec in pol starega kužka. Tel. na št. 211336 med 8.30 in 13.00 ter 15.30 in 19.00. 3 ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo v sredo, 16. t. m., ob 18. uri. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGA ZOIS z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za posamezne razrede po naslednjem razporedu: jutri, 15. t. m., na podružnici v paviljonu B v Ul. S. Cilino 16 ob 17. uri za 1. A, 2. B, 2. C, 3. geom., 4. geom. in 5. geom.; ob 18.30 za 2. A, 1. B, 1. geom. in 2. geom.; v sredo, 16. t. m., na sedežu Zavoda, Vrdelska cesta 13/2, ob 17. uri za 3. A, 3. C, 4. B, 4. C in 5. B; ob 18.30 za 4. A, 5. A, 3. B in 5. C. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG HRANILNO PISMO TOZASKE KREDITNE BANKE ZAPADLOST (v mesecih) ZNESKI DO 100 MILIJONOV LIR ZNESKI NAD 100 MILIJONOV LIR 3 _ 13,25% 6 12,25% 12,50% 12 11,75% 12,00% 19 11,75% 12,00% Letne obrestne mere brez davčnega odtegljaja, kot po pogojih, ki so navedeni v prospektu, ki je na razpolago pri vseh agencijah banke. nz-nzn banca di credito di trieste bLIKb tržaška kreditna banka Rojan • Domjo * Čedad Ponedeljek, 14. decembra 1992 SLOVENIJA _________POGOVOR / DR. ALOJZ KRI2MAN_ Univeizi je potrebno vrniti čast in oblast Mariborski rektor o predlaganem zakonu o visokem šolstvu Boštjan Lajovic Rektorja mariborske univerze dr. Alojza Križmana smo k pogovoru povabili predvsem zaradi vladnega predloga za izdajo zakona o univerzi. Veljavna zakonodaja za visoko Šolstvo je milo rečeno arhaična, saj kaže vse značilnosti samoupravnega sistema in usmerjenega izobraževanja, ki sta univerzi odvzela vse njene tradicionalne pristojnosti in atribute. Potreba po novem zakonu je bila veC kot očitna, na kar je med prvimi zaCel opozarjati ravno naš sogovornik. Rektor Križman je nesporna avtoriteta, tudi kadar gre za presojanje neuniverzi-tetnih zadev, saj je bil ena od najbolj vplivnih osebnosti slovenske pomladi. Vprašali smo ga, koliko se spremembe, ki smo jih doživeli v Sloveniji, poznajo na univerzi. Univerza je zelo toga institucija in živi svoje življenje neodvisno od vsakodnevnih sprememb. Določene stvari pa je treba spremeniti, tako kar zadeva raven znanstveno-raziskoval-nega dela, Se posebej pa raven pedagoškega procesa, ki smo ga v preteklem obdobju močno zanemarili. Univerza študentom ne daje tistega, kar bi jim dejansko morala. Študenta smo spre- menili zgolj v receptorja znanja, kar je najveCja napaka. Univerza je seveda vedno del okolja, v katerem deluje. Je mariborska univerza specifično drugačna od ljubljanske? Mislim, da ne. Gre pa za bistveno drugačen nastanek in razvoj. Ljubljanska univerza je bila ustanovljena kot slovenska univerza in v Ljubljani se je vedno koncentriral ves slovenski znanstveni potencial. Začetek mariborske univerze predstavljajo višje šole ob koncu 50. let, kot univerza pa obstajamo šele 18 let. Velika napaka je bila, da so jo oblikovali le kot šolo, nihče pa ni pomislil na raziskovalne inštitute, kar skušamo popraviti šele zdaj. Kljub temu dosegamo ustrezno raven na tehniškem in ekonomskem področju, šibki pa smo v humanističnih vedah. Te študije so vendar tiste, ki dajejo univerzi specifičen duh in brez njih ni prave univerzitetne identitete. Je dnevna politika pljusknila tudi na univerzo, se politično razslojujejo tudi profesorji, Študentje? Ta dnevnopolitična mizerija se na naši univerzi doslej ni kazala. Delno morda v študentskih polemikah, med profesorji pa tega ni Čutiti. Strankarsko delovanje smo na univerzi sicer prepovedali, izven nje pa seveda vsak po svoji volji. V skupščinsko obravnavo že prihaja predlog za izdajo zakona o visokem šolstvu, ki sta ga sooblikovali tudi obe univerzi. Kaj menite o njem? Obe univerzi sta tvorno sodelovali pri pisanju tega predloga, ki smo ga pripravljali relativno dolgo, in to predvsem zaradi pomislekov pri ključnih stvareh, o katerih so bila nasprotna mnenja deloma tudi zaradi specifike obeh univerz. Želeli smo univerzo po evropskih merilih, ki bi dvigovala svojo znanstveno in pedagoško raven. Vsaj osemdesetodstotno sem z zakonom zadovoljen in najbrž to velja tudi za ljubljansko univerzo. Menim, da bo zakon maja ali junija prihodnje leto državni zbor tudi sprejel. Kaj se vam zdi največja kakovost predlaganega besedila? Zakon natančno opredeljuje odgovornost univerze, ministrstva in parlamenta do visokega šolstva. Velika odlika je tu- di to, da je zagotovljena avtonomija univerzi in posameznikom, ki na njej delujejo, hkrati pa se ponovno uveljavlja integrirana univerza, kar je v skladu z evropskimi tendencami. Sedanja zakonodaja je univerzo razbila na praClene, kar je oviralo kakovosten študij, interdisciplinarnost itd. Po novem teh ovir ne bo veC. Kaj pa pomanjkljivosti? Najbolj me moti določilo, da o sistemizaciji in številu delovnih mest na univerzi odloča minister. Res je, da imajo podobno urejeno v Avstriji in Nemčiji, vendar je tudi tam slišati ugovore. Ni dobro slepo povzemanje neCesa, s Čimer tudi drugje niso povsem zadovoljni. Pri nas še nimamo stabilnega političnega položaja, zato ni dobro ministru prepuščati tolikšne pristojnosti. To bi moral urejati strokovni svet za visoko šolstvo, ki deluje pri vladi. Sporno je tudi študijsko mesto na univerzi. Vsak fakultetni program bi moral opredeliti, koliko študijskih mest ima na voljo, da bi vpisanim študentom lahko nudili kakovostne razmere. Zdaj se dogaja, da upoštevamo nekakšne dru- žbene potrebe, ki jih nihče ni definiral, na nekaterih fakultetah pa imamo tako številen vpis, da kakovosten študij ni mogoč. Problematično je tudi vprašanje definiranja uprave univerze. Če bo ta postala integrirana, je potrebno natančno opredeliti vlogo univerzitetne uprave. Pomembna je tudi imatrikulacija. Ko sem se jaz vpisal na ljubljansko univerzo, leta 1958, so nas najprej imatrikuli-rali, šele s tem potrdilom smo šli na želeno fakulteto. Tak princip poznajo povsod po svetu, pri nas pa smo ga v 60. letih odpravili. Kolikor vem, imajo naši diplomanti težave s priznavanjem diplom v tujini, ker ne morejo dokazati, da so sploh bili vpisani na univerzo. Sporno je tudi lastninjenje. Univerza je javni zavod, za katerega je skrbela država, vendar je ogromno sredstev pridobila tudi sama, iz gospodarstva, s projekti posameznih profesorjev in različnimi akcijami. Postavlja se vprašanje, kaj je s tem premoženjem. Moralo bi biti last univerze, seveda pa je tu zanka. Če je univerza državna in je nekaj njena last, je potem tudi to posredno last države. Tu je še precej dilem. Glede visokega strokovnega šolstva je vpraša- Rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) nje, ali z njim zaCeti znotraj univerze ali popolnoma izven nje, vendar menim, da je prav, Ce nekatera vprašanja ostajajo odprta. Morda v razpravi pridemo do najboljših rešitev. Za predstavnika visokega šolstva v novem državnem svetu je bil izvoljen ljubljanski rektor dr. Miha Tišler, kandidirali pa ste tudi vi. Kako komentirate odločitev elektorjev? Najprej bi rad javno Čestital akademiku dr. Tišlerju k izvolitvi. Računam, da bo ustrezno zastopal obe univerzi. Moram pa povedati, da me moti naCin volitev, ki v civilizacijskem svetu skoraj nima primere. Že vnaprej namreC izloči našo univerzo, saj je razmerje elektorskih glasov 23 proti 7 v korist ljubljanske. Razmišljali smo, da bi bojkotirali volitve ali stvari zaostrili do te mere, da bi podprli Tišlerjevega protikandidata na ljubljanski univerzi dr. Veljka Rusa. Na koncu je zmagala modrost. Seveda dr. Tišler ni krivec za to, do prihodnjih volitev pa bo potrebno opozoriti, da Ce se že gremo demokracijo, se takšne pač ne moremo iti. Kaj menite o predlogu, da bi na Obali ustanovili univerzitetno središče, nekakšen campus. Je pri nas dovolj prostora še za tretjo univerzo? Prav gotovo v Sloveniji univerzitetni prostor še ni zapolnjen. Potrebno pa je realno oceniti, ali je razpoložljivih kadrov dovolj, da bi na Obali ustanovili campus ali univerzo ali le nekaj visokih šol. Podpiram idejo, da bi na Primorskem, na Obali ali na severu dobili nekaj visokih šol. Ali bodo to visoke strokovne šole ali univerzitetne ustanove, je drugo vprašanje. Kadrovska zasedba pa mora biti domača, ker imamo z »vozači« v Mariboru slabe izkušnje. Večina dela namreC pade na domaCe profesorje, kar se pozna pri kakovosti. Koncept nekakšnega campusa ali poletne šole, ko bi se profesorji vozili iz Ljubljane in Maribora, ni primeren, takšna šola ne bi zaživela. Resno je treba preučiti, kaj je s piransko pomorsko šolo, razširiti njen program tudi na področje logistike, ker so tam pristanišča, in razmisliti o hotelirski šoli, za katero menim, da je smiselno, da bi bila na Obali. To bi morda že bil zametek recimo tretje slovenske univerze. Svoje čase ste bili zelo dejavni tudi v politiki, zdaj pa vas ni več v prvih vrstah. Zakaj? Bom čisto odkrito povedal. Pred kakšnimi tremi leti je šlo za popolnoma druge stvari kot danes. Slo je za spremembo političnega sistema. Treba je vedeti, da si nihče ni prizadeval za oblast in da borba takrat ni bila tako enostavna in brez tveganja, kot se to zdi danes. Vseskozi smo bili na robu, pod veliki pritiski, vendar nam je uspelo. Sedanja politična klima v Sloveniji se je spustila na dokaj nizko duhovno raven. Minula volilna kampanja je bila duhovna mizerija in precej ljudi, ki so bili nekdaj moCno prisotni na politični sceni, se je zdaj umaknilo, ker jim verjetno takšen način dela in borba za stolčke in oblast nista blizu. Erotično perilo za vse priložnosti in vse starosti Jaslice vseh velikosti in za vsak žep, tudi staro za novo ... ..."Ponudba je res pestra, pa tudi cene so za 20 odstotkov nižje kot drugje", pravi Mojca Blažej-Cirej FOTOREPORTAŽA Od erotičnega perila do vodnih želv in zlatih ribic Ljubljana se je zaCela zgodaj pripravljati na božične in novoletne praznike. V BTC Javna skladišča so tudi letos pohiteli s pripravami na praznovanje in že na začetku decembra pripravili praznični prodajni sejem, ki bo odprt do 30. decembra, vsak dan od 10. do 20. ure. Na 228 stojnicah razstavljajo in prodajajo večinoma zasebna podjetja in posamezniki. Obiskovalcev ne manjka, saj lahko najdemo vse mogoče - od erotičnega perila in drugega tekstila, vodnih želv in zlatih ribic, okraskov za jelke, alarmnih naprav, kuhinjske posode ... pa do posebnega sredstva za zaščito vozil, ki ga demonstrator preizkusi na odsluženem »terencu«, tako da ga malce polije z bencinom in zažge(!). Vzeti si morate nekaj Časa in se zaradi gneče ne razburjati preveč, pa bo. Poskrbljeno je tudi za tiste, ki jih hoja med stojnicami preveč utrudi in se raje okrepčajo, za najmlajše pa deluje poseben računalniški vrtec. NajveCja atrakcija za otroke je zagotovo vlakec, ki jih popelje naokrog. Dolgčas vam res ne bo ... (Besedilo: Marko Hribar, fotografije: Toni Laznik) Najmlajši se lahko skozi javna skladišča popeljejo kar z mini-vlakcem. _______BOSNA / PRETRESLJIVA PRIČEVANJA_ Vrnili smo se iz kraja, hujšega od pekla Petsto mirovnikov je prišlo iz Sarajeva MAKARSKA - Petsto mirovnikov, povečini Italijanov, ki so se dvanajst ur vozili iz sarajevskega pekla, ob prihodu v Ma-karsko v nedeljo zjutraj moglo skriti občutka zadovoljstva in prepričanja, da je njihova misija - Čeprav pomeni le majhen korak k miru - uspela, a hkrati postavila pod vprašaj nekatera njihova vnaprejšnja mirovniška prepričanja. O tej posebni katarzi govori tudi škof iz Molfete Antonio Bello, sicer predsednik Človekoljubne in mirovniške organizacije Pax Christi: »Zame je bila najstrašnejša in najbolj boleča izkušnja v Sarajevu prav srečanje s predstavniki katoliške, muslimanske in pravoslavne vere. Vsi brez izjeme zatrjujejo, da se je temu strahotnemu zlu mogoCe upreti samo z orožjem, kajti sicer bodo vsi pomrli. Ljudje sodelujejo kljub vsem delitvam, spopadom, sumničenjem in obtožbam, navkljub vsej krvi in zločinom, ki so se zgodili med Muslimani, Hrvati in Srbi v tem mestu in v tej vojni. Kljub vsemu se vsi strinjajo, da je njihov skupni sovražnik Ce-tniški fašizem, in ne Srbi kot narod. Za nas mirovnike in za nas kristjane je zelo težko sprejeti orožje kot rešitev, vendar te ljudi razumem, začenjam jih razumeti in zato v tem brezpotju vojne zares mislim, da je najbolj odgovorna Evropa, ki je dopustila, da so stvari prišle do točke, na kateri so zdaj.« Na mirovniško gibanje so zaceli gledati z drugačnimi očmi številni posamezniki. Mlada Američanka Kathy Kelli prizna, da se ji je mirovništvo zdelo nekoliko votlo in abstraktno, dokler se ni zares »dotaknila« tragedije ljudi v Sarajevu. »Vojna v Bosni, sarajevska tragedija in trpljenje sta zdaj zares v moji glavi, v moji duši in ne bom se jih mogla znebiti, dokler ta vojna ne bo končana. O tem bom govorila povsod, ker sem bolj kot kdajkoli prepričana, da bi Evropa, še posebej pa naša ameriška vlada to vojno lahko končala zelo hitro, Ce bi jo le hotela. Ljudje morajo doumeti, da je obnašanje ZDA v tem primeru škandalozno.« O šoku, ki so ga doživeli italijanski mirovniki pri srečanju s Sarajevom, opisuje tudi Antonella Selva, študentka iz Bologne: »Prvič sem zares videla vojno, vojno v mestu. Sploh si ne morem misliti, da tam lahko živijo ljudje. Nerazumljivo mi je, da se po vsem tem sploh lahko pogovarjajo, kako bodo živeli skupaj, ko se bodo rešili četnikov. In to vsi: Srbi, Muslimani in Hrvati.« Kako težko je stvari do- umeti, je povedala tudi Suhra Dumanič, edina udeleženka mirovniškega pohoda iz Hrvaške: »Pred prihodom v Sarajevo so mirovniški konvoj z desetimi avtobusi dolgo zadrževali na srbski kontrolni točki na Kobilji glavi. To so poCeli nalašC, da bi imeli Cim manj Časa za Sarajevo. Preden so nas spustih naprej, so 12 ljudi zadržali kot garancijo, da se bomo zares vrnili. Mene so na tej kontroli še posebej vzeli na piko. Ker sem rojena v Brčkem, sem jih skušala prepričati: Ce lahko tujci hodijo po moji deželi, zakaj ne bi mogla jaz? Na zadnji srbski kontroli mi je nekdo, ki je bil vljuden, rekel: 'SreCno, rojakinja! ’ Nisem mogla zadrževati solz. Italijani so me vprašali, zakaj jočem. ’Vi tega ne morete razumeti, ’ sem jim rekla.« Da pa bodo tudi Italijani mogoCe poCasi zaceli razumeti, dokazuje zgodba mladega Florentinca, ki je imel v Sarajevu najbolj konkreten cilj: poročiti se je hotel s svojo ljubeznijo, z mlado SarajevCan-ko, pa ni bilo dovolj Časa. Vrnil se je... Zato tudi ni hotel razkriti svojega imena, da ne bi imel problemov, ko bo znova prišel v Sarajevo. Roberto Zucconi, eden od organizatorjev akcije, ki je potekala,v okviru združenja Posvečeni ustvarjalci miru, je pojasnil cilje te akcije: »Poleg moralne pa tudi materialne pomoči Sarajevu - vsak od nas je namreč nosil po 10 kilogramov hrane in zdravil, kar v seštevku znese pet ton - je bil naš cilj predvsem v tem, da pokažemo, kako je v Sarajevo mogoCe vstopiti brez večjih političnih posredovanj, vojaških dovolilnic, podpore Unproforja in podobnega. Ko se bomo vrnili v Italijo, bomo laže motivirali ljudi, posamezne ustanove, humanitarna društva, da ne bodo popustili pri nadaljnjem zbiranju pomoti zato, ker je povezano z velikimi tehničnimi in proceduralnimi zapleti, in zato, ker na koncu ne vemo, v katere roke ta pomoč zares pride, kako jo razdeljujejo itn. Vztrajali bomo, da lahko tisti, ki hoCejo ponuditi pomoC, tudi sami pridejo v Sarajevo in do tam, kamor pac morejo priti. Ce bo ta pomoC postala konkretna, Ce jo bodo podpirali ljudje, ki se bodo na lastne oči prepričali o strahotah bosanske vojne, bo mogoče organizirati učinkovit pritisk javnega mnenja, da se bo italijanska vlada zares zavzela za ustavitev te vojne. Naša misija ni prinesla miru, a zanj si je treba konCno in konkretno zaCeti prizadevati. To je bil naš cilj.« mm »V'-- 'VVV feVr | J; ... Al JSg , Ml Evropski mirovniki: Bili smo v peklu (Foto: G, Vežič) OPOLE - V Opolah, poljskem okraju, kjer živi precej pripadnikov nemške manjšine, se je te dni moCno dvignila temperatura, za obojestransko zamero pa so krivi vojni spomeniki. Nemci so se namreč prilagodili novim časom in v skoraj 40 opolskih vaseh postavili spomenike rojakom, padlim v drugi svetovni vojni. Znano pa je, kako zagrizeni sovražniki so bili nekdaj Poljaki in Nemci. Za postavitev večine spomenikov vaščani pri Poljskih oblasteh niso dobili dovoljenja, prav tako pa so imeli pripadniki nemške manjšine Vojni spomeniki so razcepili Poljake in nemško manjšino težave s spomeniki že v preteklosti. Najprej so obnovili spomenike iz prve svetovne vojne, postavljene v Časih, ko so se Opole imenovale še Oppeln in so bile del nemške pokrajine Gornja Slezija. Po letu 1945, ko je Slezija postala del Poljske, so jih oblasti po- Renate Marsch rušile, kajti Poljaki pač niso hoteli Častiti spomina na padle sovražnike. Na starih spomenikih so bila v kamen vklesana imena vaščanov, padlih v službi cesarju. Letos pa so nemški vaščani dodali imena rojakov, ki so padli v letih 1939-1945, torej v boju za na- cizem. Spomeniki so večinoma okrašeni z vklesanimi nemškimi vojaškimi simboli, recimo železnim križem, hrastovim listom, jekleno Čelado. Na njih je mogoCe prebrati tudi gesla, kakršno je na primer VeCna slava padlim za očetnjavo. Takšni spomeniki so nekaj vsakdanjega v sta-rožitnih vaseh same Nemčije, a večina nemških županstev je ukazala tovrstne simbole zbrisati, saj bi jih ljudje utegnili imeti za pronacisti-Cne. Za Poljake so takšni pomisleki kajpada toliko bolj razumljivi. »Ali naj ti spomeniki na ozemlju poljske države res javno Častijo spomin na nemške vojake, ki so Hitlerju pomagali, da je Poljsko oropal neodvisnosti?« v pismu vaškim županom sprašuje opolski vojvoda (okrajni glavar) Ryszard Zemba-czynski. Poljske oblasti nimajo ni C proti, Ce na nekdanjih krajih obnovijo spomenike iz prve svetovne vojne, vendar bi jim bilo ljubše, Ce bi bili napisi tako v poljščini kot nemščini, nacionalistične simbole, kakršen je oglati železni križ, pa naj bi zamenjal navaden krščanski križ. Hkrati bi bilo umestneje, Ce bi napisi omenjali padle kot žrtve vojne, in ne kot junake, je dodal vojvoda. Po drugi svetovni vojni so iz Slezije pregnali na tisoCe ljudi nemškega porekla. Poljska si je nato veC kot štiri desetletja prizadevala, da bi preostale pripadnike nemške manjšine spreobrnila v dobre Poljake. Takšni politiki je že pred Časom odklenkalo in otroci nemškega rodu se zdaj v šolah spet uCijo materinščine. V poljskem parlamentu v Varšavi sedi tudi sedem poslancev iz Opol, ki so predstavniki nemške manjšine. (DPA) BIH/ / EVAKUACIJA Vodje Srbov o »dnevu D« Odšlo naj bi 100.000 oseb Draško Draskovič BEOGRAD - V enourni oddaji, ki so jo predvajali s Pal, so vodje Srbov v Bosni in Hercegovini napovedali veliko akcijo evakuacije sto tisoC oseb iz Sarajeva. V oddaji, ki jo je prenašal tudi prvi program TV Srbije, sta sodelovala še dr. Nikola Koljevič in MomCilo Krajišnik. Aliju Izetbegovi-ču in sarajevskim oblastem sta sporočila, naj evakuacije ne ovirajo. Niso pa povedali, kdaj in kako naj bi evakuacijo izpeljali. Med oddajo so dejali le, da mora dan D ostati skrivnost in da bodo »celotno akcijo izpeljali zelo kmalu ob navzočnosti mednarodne javnosti«. Napovedali so, da jo bo spremljalo 20 tu- jih televizijskih družb in novinarskih ekip. Poudarili so, da sporazum o soglasju vseh strani za to obstaja, da pa ga v Sarajevu ne spoštujejo. Sporazum so pokazali tudi poveljniku sil ZN v Sarajevu generalu Morillonu. Ker je malo verjetno, da bo nasprotna stran v to evakuacijo privolila, se odpira vprašanje, Ce jo bodo morda izpeljali z orožjem. V oddaji so varnost in evakuacijo iz Sarajeva ponudili tudi Muslimanom, Hrvatom, Romom, Zidom in vsem, ki prebivajo na desnem bregu Miljacke, Srbom pa sporočili, da je to zanje zadnja priložnost, da zapustijo mesto. Kaj bo s tistimi, ki bodo ostali? (Telefoto: FaH) . NOVICE Rupel v Stockholmu LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel vodi slovensko delegacijo na zasedanju ministrskega sveta Konference za varnost in sodelovanje v Evropi v Stockholmu. Eno od osrednjih vprašanj Kevsa bo namenjeno regionalnim konfliktom, posebej na tleh nekdanje Jugoslavije. Čosičev in Čurkinov mirovni predlog BEOGRAD - V torek bodo sodelujočim na mednarodni konferenci o Jugoslaviji v Ženevi predstavili nov predlog za rešitev bosanske krize, ki sta ga pripravila namestnik ruskega ministra za zunanje zadeve Vitalij Curkin in predsednik ZRJ Dobriča CosiC. Vsebina predloga je še skrivnost, vendar je skoraj zanesljivo, da gre za poskus, da bi preprečili bombardiranje srbskih ciljev, Ce bi prišlo do tujega vojaškega posega v BiH. Curkin je Cosiču povedal, da Rusija nasprotuje vojaškemu posegu, ki pa ni izključen, Ce se razmere v BiH ne bodo izboljšale. (D. D.) Srbi napadli francoski bataljon Unproforja SARAJEVO - V soboto ponoči so srbske sile s protiletalskimi topovi in minometalci napadle francoski bataljon varnostnih sil ZN, ki nadzoruje območje Bosanske Krupe. Francoski vojaki, ki so pregledovali poti za zaščito humanitarnih konvojev v vasi Ljusina, so se morah umakniti v svoje oporišče. V Sarajevu so se v nedeljo sestali pripadniki vseh treh sprtih strani v BiH s poveljnikom Unproforja za BiH generalom Morillonom. Ce bodo sprte strani zavrnile spoštovanje premirja, se bo moral VS ZN odločiti za druge načine vzpostavljanja miru, je pred srečanjem dejal francoski general in izključil možnost vojaškega posega v BiH. (HINA, STA) Arkanova predvolilna kampanja OBILIC - Na predvolilnem shodu je Željko Ražnjatovič-Arkan, ki ga je organizacija Helsinki VVatch obtožila številnih vojnih zločinov v BiH, zagrozil kosovskim Albancem z etničnim Čiščenjem in vojno, Ce ne bodo priznali države Srbije. Vodja kosovskih Albancev Rugova je Arka-novo kandidaturo (za poslanca v srbski skupščini) označil z besedami: »Kriminalno oblast lahko zastopajo večinoma kriminalci, kakršen je Arkan«. (STA) Zaščititi muslimane v Indiji DAKA - Pakistanski premier Sarif je od ZN in Organizacije islamske konference zahteval, naj zaradi razmer, ki so se po požigu mošeje v Ajodiji zaostrile, zaščitita muslimane v Indiji. Samo v tednu dni po uničenju mošeje je v nemirih izgubilo življenje 1.097 ljudi. Indijska vlada je zagotovila, da se razmere na severu države umirjajo.V Indiji je od skupaj 870 milijonov prebivalcev kar 100 milijonov muslimanov. (STA, HINA) 15 ameriških helikopterjev v zahodni Somaliji MOGADIS - Konvoj 15 ameriških helikopterjev, med katerimi je 10 namenjenih za prevoz bojnih enot, je v soboto zapustil Mogadiš in se odpravil proti zahodu Somalije. Helikopterji naj bi pristali v Baidoi, 250 kilometrov zahodno od glavnega mesta, ali v nekdanjem letalskem oporišču Bali Dogle, 100 kilometrov oddaljenem od Mogadiša, kjer so ameriška letala že od Četrtka preskušala letalske steze. (STA, AFP) Irak zahteva odmrznitev premoženja BAGDAD - Iraški minister za trgovino Saleh je od držav, ki so zamrznile iraško premoženje, zahteval odmrznitev tega premoženja za nakup živil. Zatrdil je, da 20. člen resolucije številka 687 Varnostnega sveta ZN, ki govori o sankcijah proti Iraku, dovoljuje uporabo premoženja, Ce gre za nakup živil. Iraško premoženje je zamrznilo veC kot 30 držav. Minister Saleh je poudaril, da politika, ki so jo vsilile ZDA, nima ničesar skupnega z resolucijo ZN; njen namen je Iračane izstradati in iz njih narediti pomoči potrebno ljudstvo, kakršno je so-malsko. (STA, AFP) IZIDI MOŠKA C-1 LIGA IZIDI 7. KOLA: S. Giustina - Petrarca Padova 2:3 (15:8, 7:15, 15:8, 7:15, 12:15), Valprapor Imsa - La Sedla 3:1 (14:16, 15:8, 15:7, 15:6), Noventa - Riviera 2:3 (16:14, 15:12, 8:15, 6:15, 14:16), Vivil - Marzola Povo 3:0 (15:8, 15:9, 16:14), Copat Pordenone - Montecchio 3:1 (15:12, 10:15, 15:13, 15:0), Mogliano - Maniago 3:0 (15:9, 15:6, 15:8), Jockey Schio - Mussolen-te bo 16.12. VRSTNI RED: Valprapor Imsa in Riviera del Brenta 14, Copat Pordenone in Mogliano 10, Montecchio in San Giustina 8, Mussolente, Nova Gens, Vivil in Charro 6, Povo TN 4, La Sedia San Giovanni in Maniago 2, Jockey Schio 0. (Schio in Mussolente imata tekm manj) PRIHODNJE KOLO (19.12.): La Sedia - Copat Pordenone; Riviera del Brenta - Valprapor Imsa; Petrarca PD - Noventa PD; Maniago - Vivil UD; Mussolente - Mogliano TV; Montecchio VI - S. Giustina BL; Marzola TN - Schio VI.. ŽENSKA C-1 LIGA IZIDI 7. KOLA: Lasalle Romano - Altura Omse 3:0 (15:3, 15:9, 15:6); Bor Tombolini - Vivil 3:0 (15:6, 15:11, 15:8); Martignacco - Mogliano Ve-neto 0:3 (0:15, 4:15, 10:15); Fontane Villorba -Pav Videm 0:3; Battisti TN - Cus Videm 3:0 (15:5, 15:10,15:7); Biadenese TV - Marzola Povo TN 0:3 (2:15, 11:15, 6:15)f Kennedy UD -Koimpex 3:0 (15:10, 15:13, 17:16). VRSTNI RED: Camst Pav Videm, Bor Tombolini drinks in Marzola Povo 12, Fontane Trevi-so, Kennedy Videm in Mogliano Venet o 10, Vivil Villa Vicentina in Battisti TN 8, Lasalle Romano, Koimpex, Biadenese in Cus Videm 4, Altura Omse in Martignacco 0. PRIHODNJE KOLO (19.12.): Vivil UD - Sipar TN; Mogliano TV - Bor Tombolini; Altura Omse - Pav Martignacco; Marzola Povo TN - Pav Martignacco UD; Sloga Koimpex - Biadenese VI; Cus UD - Lasalle Vi; Pav UD - Kennedy UD. MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 7. KOLA: Cremcaffe - Porcia 3:1 (15:3, 13:15, 15:5, 15:2); Bor - Mossa 0:3 (7:15, 7:15, 6:15); Prata - Ipem Buia 3:2 (15:8, 15:9, 6:15, 14:16, 15:13); 01ympia CDR- Petris TolmeC 3:0 (15:2, 15:5, 15:10); Rozzol - Libertas Sacile 0:3 (15:17, 10:15, 13:15); San Vito - Flebus 0:3 (3:15, 8:15, 9:15). VRSTNI RED: Cremcaffe in Libertas Sacile 12, Mossa Candolini 10, 01ympia CDR, Flebus Po-voletto in Prata 8, Porcia in San Vito 6, Sloga, Ipem Buia in Rozzol 4, Petris TolmeC 2, Bor 0. (Sacile, Prata, San Vito, Ipem, Rozzol in Bor imajo tekmo vec) PRIHODNJE KOLO (19.12.): Porcia - 01ympia CDR; Mossa - Cremcaffe; Sacile - Prata; Flebus - Rozzol; Tolmezzo - Sloga; Ipem Buia - San Vito; prost Bor. ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 7. KOLA: Sangiorgina - Tarcento 0:3 (7:15, 2:15, 7:15); Gemona - Porcia 3:0 (15:3, 15:7, 15:4); Martignacco - Cordenons 3:0 (15:9, 15:9, 15:2); Kmečka banka - Ausa Pav Cervi-gnano 0:3 (9:15, 9:15, 5:15); Torriana - Banear Casarsa 3:2 (15:9, 15:6, 11:15, 10:15, 15:11); Mossa Candolini - Fellini Monfalcone 1:3 (15:7, 12:15, 11:15, 11:15); Libertas Fiume Venelo - Sokol Indules 3:2 (15:9, 16:17, 17:16, 1:15, 15:13) VRSTNI RED: Al Fungo Humin 14, Tarcento, Ausa Pav Cervignano, Fiume Veneto in Fellini Caffe 10, Libertas Martignacco in Porcia 8, Torriana, Sokol Indules in Sangiorgina 6, Mossa Candolini in Kmečka banka 4, Cordenons 2, Casarsa 0. PRIHODNJE KOLO (19.12.): Porcia - Torriana; Cordenons Tommasini - Gemona; Tarcento -Martignacco; Fellini Monfalcone - Kmečka banka; Sokol Indules - Mossa; Banear Casarsa-Sangiorgina; Ausa Pav Cervignano - Libertas Fiume Veneto. MOŠKA D LIGA IZIDI 7. KOLA: Zaule Rabuiese - Prevenire; VBU Videm - SoCa Sobema 3:0 (15:10, 16:14, 15:2); Asfrj Čedad - Grado 2:3 (12:15, 15:13, 7:15, 17:15, 3:15); Volley Club Trst - Roialese 1:3 (2:15, 13:15, 15:13, 8:15); Copat Pordenone - Fagagna 0:3 (2; 15, 7:15, 6:15); Acli Ronke -Comet Torriana 3:2 (12:15, 15:4, 13:15, 15:13, 15:11); Fiume Veneto - Itely Fojda 1:3 (7:15, 15:8, 14:16, 12:15). VRSTNI RED: Rojalese 14, Vbu Videm 12, Fagagna, Itely Fojda in SoCa Sobema 10, Grado 8, Fiume Veneto 6, Comet Torriana in Acli Ron-chi 6, Zaule Rabuiese in Prevenire 4, Asfjr Čedad in Volley club Trst 2, Copat Pordenone 0. PRIHODNJE KOLO (19.12.): SoCa Sobema -Copat Pordenone; Grado - VBU Videm; Prevenire - Asfrj Čedad; Comet Torriana - Volley Club Trst; Itely Fojda - Acli Ronchi; Fagagna -Zaule Rabuiese; Rojalese - Fiume Veneto. ŽENSKA D LIGA IZIDI 7. KOLA: San Leonardo - Virtus Italspur-ghi 3:0 (15:12, 15:6, 15:6); Del Doge Codroipo -Asfrj Čedad 3:0 (15:5, 15:6, 15:9); Pav Natisoma - Sagrado 0:3 (9:15, 7:15. 0:15); Paluzza -Bor Friulexport 3:1 (15:10, 14:16, 15:2, 15:4); Celinia - Rivignano 1:3 (15:13, 7:15, 9:15, 9:15); Albatros Spilimbergo - Villacher Tržič 3:1 (15:12,15:11, 14:16, 15:1); Šanson LoCnik -Sloga Koimpex 2:3 (10:15, 17:15, 15:12, 12:15, 10:15). VRSTNI RED: Albatros System Spilimbergo 14, Del Doge Codroipo in Rivignano 12, Sagrado in Koimpex 10, Asfjr in Paluzza 8, Celinia in Pav Natisoma 6, Šanson LoCnik in San Leonardo 4, Fincantieri in Bor Friulexport 2, Virtus 0. PRIHODNJE KOLO (19.12.): Asfjr Čedad- Celinia; Sagrado - Codroipo; Virtus TS - Pav Natisoma; Villacher Tržič - Paluzza; Sloga - Albatros Spilimbergo; Rivignano - San Leonardo; Bor Friulexport - Šanson LoCnik. MOŠKA C-1 LIGA Slab šlarl ■ nezadržen crescendo Valprapor Imsa - La Sedia 3:1 (14:16, 15:8, 15:7,15:6) VALPRAPOR IMSA: Buzzinelli (6+9), Slabile (5+9), Florenin, Ber-zacola (4+2), A. Feri (8+22), M. Feri (3+12), Paoletti (9+6), Superga (1+3), Rigonat, Prinčič. Pred pomembnim gostovanjem v Rivieri del Brenta so odbojkarji Valpraporja Imsa v deželnem derbiju z La Sedio iz San Giovan-nija al Natisone vknjižili še sedmi zaporedni par točk. Tekmo so valprapo-rovci začeli nerazpoloženi. Sele ob vstopu v štandreško dvorano je ekipa izvedela, da Lutman zaradi poslabšanja gripe ne bo nastopil, temperaturo pa je imel tudi podajaC Berzacola, ki je bil v prvem setu dokaj nenatančen. Val-praporovci se tako nikakor niso znašli, igrali so nepovezano, Čeprav je mladi Paoletti (letnik ’75) dal takoj razumeti, da odsotnega Lutmana navijači ne bodo pogrešali. Sesterki sta se stalno izmenjavali v vodstvu. Kazalo je, da bodo gostitelji kljub vsemu prvi prišli do 15. točke, pri vodstvu 14:13 so namreč imeli na voljo kar tri set-žoge, po tretjem spodletelem poskusu pa je nasprotnik nanizal tri točke zapored in povedel. Toda v nadaljevanju se gostitelji niso pustili veC presenetiti. Od akcije do akcije so stopnjevali svoj tempo in na koncu povsem nadigrali tekmece ter pokazali tudi nekaj odličnih kombinacij. Poleg Aleša Ferija (skupno je dosegel 30 točk!) in Stabileja se je posebno v 3. in 4. setu razigral Mitja Feri, ki ga je trener Zamo v začetku drugega seta poslal na igrišče predvsem z namenom, da bi izboljšal blok in obrambo, dejansko pa je odlično igral tudi v napadu, kjer je z nekaterimi efektnimi udarci brez bloka požel aplavze številnih gledalcev. Valprapor Imsa je tako še naprej nepričakovano prvi na lestvici, v prihodnjih dveh kolih, ko bo igral proti Rivieri, s katerim deli prvo mesto, in doma s tretjeuvršCenim Copatom Pordenone (ki je s ciljem, da bi napredoval, vložil v prvenstvo tudi največ sredstev), pa se bo pokazalo, ali lahko ta zavidljiv in pred pričetkom sezone povsem nepričakovan položaj tudi ohrani. ŽENSKA C-1 LIGA / USPEHI PLAVIH ZDAJ NITI NISO VEC PRESENETLJIVI Napadalni servis borovk povsem iztiril nasprotnice Tombolini izvrsten tudi v polju - Nasprotujoče si izjave trenerjev Podajačica Gregorijeva je z ostalimi dobro opravila svojo nalogo (Foto Križmančič) Andrej Maver Bor Tombolini drinks - Vivil 3:0 (15:6, 15:11, 15:8) BOR TOMBOLINI DRINKS: Gregori (4+3), Ažman (3+4), Vodopivec (8+4), Flego (2+2), Maver (7 + 5), Nacinovi (6+5), Grbec (0+0), Guštini (0+2), Pitacco, Be-nevol. ZGREŠENI SERVISI: Bor 9 in Vivil 7. TRAJANJE SETOV: 15, 17 in 17 minut. Zmaga borovk pravzaprav ne preseneča veC nikogar, Čeprav so tokrat igrale proti nasprotniku, ki je na lestvici imel le dve točki manj. Prav gotovo pa preseneča tako gladek rezultat, saj je Bor nasprotnice dobesedno nadigral in gledalci na tribunah niso niti trenutek podvomili v zmago borovk. 2e na samem začetku prvega seta so domačinke prevzele pobudo in z napadalnimi servisi in agresivno igro odločno povedle s 7:1. Gostje so se kmalu zmedle in niso mogle dobiti pravega orožja, da bi se uprle očitni premoči borovk, ki so tako brez večjih težav osvojile set. Tudi v drugem setu se potek igre ni spremenil. Gostiteljice so še naprej ostro servirale in stalno spravljale v težave sprejem Vivila. Go- stujoča ekipa tako ni mogla igrati svoje igre. Postala je predvidljiva, podajaCica je bila prisiljena podajati visoke žoge v Četrto tolkaško cono, ki pa so postale lahek plen Borovega bloka in njegove tokrat zares odlične obrambe. Borovke so stalno vodile in držale iniciativo v svojih rokah. Igralke Vivila so naredile precej napak že v sprejemu, nato pa tudi v napadu, saj so visoke tolkaCice veliko žog udarile v mrežo ali ven z igrišča. Prednost Bora je bila stalno visoka, brez problemov pa je tudi dosegel svojo štirinajsto točko pri rezula-tu 14:6. Tedaj pa so borovke nekoliko popustile in izgubile koncentracijo, tako da je Vivil lahko dosegel pet zaporednih točk, ki so bile posledica predvsem napak domačink. Toda tedaj so gostje zgrešile servis in borovke so osvojile set. V začetku zadnjega so povedle odbojkarice Vivila. Borovke namreč niso igrale več tako odločno kot prej, tako da je bil trener Sore pri rezultatu 6:4 v korist Vivila prisiljen klicati time-out. Od tedaj naprej pa je bilo tekme praktično konec. Borovke so Vivilu prepustile le dve točki, same pa so si nabirale točko za točko predvsem z uspešnimi napadi Ma-verjeve iz centra in Naci-novijeve iz krila. Po tekmi je bil trener Vivila Rizzati precej razočaran. Pred prvenstvom je namreč ekipo zapustila njihova najboljša igralka, zato je bil njihov cilj obstanek v ligi. Tudi njega je tako presenetil njihov odličen Start, ko so dosegli štiri zaporedne zmage. Potem pa so zašli v manjšo krizo, ki se še nadaljuje, saj je bil to Vivilov tretji zaporedni poraz. »Prepričan sem, da naša prava podoba ni ne tista iz prvih štirih kol, ampak niti ta, ki ste jo videli danes. To je že druga zaporedna tekma, ki jo igramo obupno. S tako igro pa ne bomo zmagali vec niti tekme in bomo tudi izpadli. Niti sam še nisem dobil pravega vzroka za tako slabo igro.« Obratno pa je bilo v drugem taboru, kjer je bil trener Sore zelo navdušen nad novo zmago borovk:»Igrali smo pre-fektno. Vivil ni mogel igrati boljše, ker smo mu mi onemogočili njihovo igro z izredno učinkovitimi servisi, pohvalil pa bi tudi našo odlično obrambo.« Izjavi trenerjev sta si nekoliko nasprotni in tudi nam se je po tekmi rodilo vprašanje, koliko zaslug ima za to zmago Bor in koliko je kriva slaba igra gostov. Resnica bo kot ponavadi nekje v sredini, kot nam je potrdil odbornik Igor Može: »Vivil me je precej razočaral, saj sem pričakoval izenačeno tekmo. Toda gostje niso znale reagirati in so se precej zgodaj vdale v poraz. « Pravi izpit pa imajo borovke v naslednjem kolu, ko igrajo proti favoritu Moglianu. ŽENSKA C-1 LIGA / KOIMPEX VNOVIČ RAZOČARAL MOŠKA D LIGA / PORAZ V VIDMU Poraz proti Kennedyu razkriva krizo ekipe Kennedy - Koimpex 3:0 (15:10,15:13,17:16) KOIMPEK: Brisco (3+2), Fabrizi (9+7), Gar-bini (0+0), Gregori (5+4), Magnaldi (1+3), Pertot (1+4), Pittoni (2+3), Sosič (0+0), Starc (0+0), Ukmar (7+11), Zotti (0+0). Naš tretjeligaš Koim-pex preživlja krizo. To je zdaj že povsem jasno, ponoven dokaz pa je bila sobotna tekma v Cavalic-cu pri Vidmu. Razen v prvem setu, ko so bile stalno v vodstvu domačinke, je Koimpex dalj Časa imel pobudo v svojih rokah, Kennedyju je bil enakovreden, Ce ne celo boljši od njega, v odločilnih trenutkih pa je popustil. Ekipa je tokrat odpovedala v igri v polju in v borbenosti, torej prav v tistem elementu, ki jo je v vseh teh letih odlikoval. Če pogledamo na potek tekme so po drugem setu slogašice povedle s 6:0, bile v prednosti do stanja 13:10, a niza niso znale osvojiti, v tretjem, ki je bil najbolj dramatičen je naša ekipa vodila do 11:8. Domačinke so z veliko zagrizenostjo izenačile in povedle z 12:11. Tedpj sta ekipi nizali vsaka po eno točko, Kennedy je imel set žogo pri stanju 14:13 in 15:14. Do 16. točke je prvi prišel Koimpex, domačinke so izenačile, slogašice pa so nato zgrešile servis in s tem podarile žogo na-sportnicam, ki priložnosti niso zamudile in so osvojile set in dragoceno zmago. Po tekmi je trener gostiteljic Felice Zuccarelli takole strnil komentar: »Koimpex je taktično dobro zaigral. V bloku nam nikakor ni uspelo zaustaviti njihovih napadov, vendar so bile naše nasprotnice v ključnih trenutkih premalo zbrane, v obrambi pa premalo disciplinirane in preveč instinktivne in niso držale svojih pozicij na igrišču. Svoje igralke pa moram vsekakor pohvaliti, ker so dobro igrale v obrambi, sploh pa so pokazale veliko željo po zmagi, ki so jo potem tudi zasluženo osvojile.« V prihodnje kolu bo Koimpex doma igral proti Biadeneseju, s katerim zdaj deli položaj na lestvici. (Inka) Barbara Gregori (5+4) Za Sočane VBU le pretrd oreh VBU Videm - SoCa Sobema 3:0 (15:10,16:14,15:2) SOCA SOBEMA : Stefan, Ivo in ‘Igor Cotič, Tomšič, Braini, Battisti, Muscau, Klede, MuCiC, Pahor. Na doslej najtežjem prvenstvenem izpitu v Vidmu so odbojkarji SoCe Sobema padli, vendar pa je treba reci, da niso imeli sreCe, pomerili pa so se z nasprotnikom, ki je resnično vsega spoštovanja vreden. Že lani so bili mladi igralci videmskega B-l ligaša zelo solidni, z nabranimi izkušnjami pa so se letos še toliko bolj izboljšali. Upravičeno merijo visoko tudi zato, ker se jim je pridružil nekdanji elan videmske Članske ekipe Vedovi. Ta zaradi stalnih poškodb letos ni hotel igrati na višjem nivoju, a v D ligi daje igri svojega moštva ton in neizbrisen peCat. Sočani so se VidemCanom v prvih dveh setih kljub odsotnosti Battistija dobro upirali. V prvem so tudi vodili z 9:6, a zaradi prevelikega števila napak so set nato tudi precej poceni prepustili gostiteljem. Drugi niz je bil še bolj izenačen, pri rezultatu 15:14 pa je stranski sodnik z napačno odločitvijo žal onemogočil gostom, da bi nasprotnika vsaj še dohiteli. Povsem pa so SoCani popustili v 3. nizu. Njihove možnosti v boju za vrh pa kljub porazu ostajajo v bistvu neokrnjene, saj bo v Vidmu težko sploh kdo zmagal, v višjo ligo pa bodo tudi letos napredovale tri ekipe. Marko Tomšič (Sobema) DEŽELNE LIGE / GORIČANI SO Sl PO PORAZU PROTI MOSS1 BR2 OPOMOGLI Šibki Petris iz Tolmeča je bil proti 0lympii CDR povsem brez orožja Pri Kmečki banki je odstop trenerja Ceja Se poglobil krizo - Jerončič (Sokol Indules): »Pokazalo se je, da ne znamo zaključiti setov in da nam manjka koninuiteto“ Cej ni več trener Kmečke banke 01ympia CDR - Petris TolmeC 3:0 (15:2, 15:5, 15:9) OLVMPIA CDR: S. Terpin (9 točk + 6 menjav), A. Terpin (0+0), J. Terpin (1+3), G. Sfiligoj (4+4), B. Sfiligoj (2+0), A, Vogrič (0+0), M. Vogrič (0+1), Dorni (3+0), Devetak (2+0), Hlede (0+0), Povše (1+0), Petejan (2+0). O tekmi sami ne moremo povedati dosti, saj je ekipa iz Tolmeča daleč prešibka, da bi se enakovredno kosala z 01ympio CDR. Goričani so namreč odpravili nasprotnika v 40 minutah igre, večino tekme pa so bili na igrišču igralci, ki imajo ponavadi manj možnosti, da igrajo. Gladka zmaga pa je pomembna, saj so tako goriški odbojkarji popravili slab vtis, ki so ga pustili na torkovi tekmi, in dokazali, da je bila to le nesrečna epizoda. Nasprotnika niso podcenjevali in obdržali koncentracijo vso tekmo. Goste so spravili v velike težave že s servisi, kar jim je nato omogočilo lahke in hitre protinapade. Fiume Veneto - Sokol Indules 2:3 (15:9, 6:15, 17:16,1:15,15:13) SOKOL INDULES: T. in L. Masten, Vidali, Skerk, Marucelli, Pertot, Lupine, DrasiC, Košuta. Zal se Sokola še naprej drži velika smola. Po dobrem zaCetku tekme, ko so Nabrežinke vodile že z 8:4, se je namreč poškodovala gleženj Saška Pertot. Na njeno mesto je tedaj vstopila Jana DrasiC, ki zaradi bolezni že dva tedna ne trenira in še ni niti popolnoma ozdravela. Ta sprememba pa je sokolovke precej zmedla in tako so domačinke osvojile set. V nadaljevanju pa je v igro vstopila mlada Monika Košuta, ki je igrala zelo dobro, a je v ključnih trenutkih tekme pokazala še veliko neizkušenosti. Med samo tekmo pa Sokol ni znal izkoristiti veC dobrih priložnosti. V tretjem setu je imel na razpolago tri set žoge, v tie breaku pa je vodil s 13:11, toda domačinke so zmagale tekmo zaradi štirih napak Nabrežink. Trener Jerončič je o tekmi povedal: »Tudi tokrat se je pokazalo, da ne znamo zaključiti setov in da nam manjka kontinuiteta. Zadovoljen pa sem z igro. S samim servisom smo dosegli 22 točk, spreje- mali pa smo dobro, saj so nasprotnice dosegle s servisom le eno točko.« Kmečka banka - Cervignano 0:3 (9:15, 9:15, 5:15) KMEČKA BANKA: Vižintin, Zavadlav, KrašCek, Žbogar, Tiberio, Vidoz, Maša in Magda Braini, Peterin. Stanje v taboru Kmečke banke je vedno slabše. Po porazu v Nabrežini je namreč v sredo temer Jože Cej nepričakovano ponudil svoj odstop, Ceš da sam ne more nuditi vec nic svoji ekipi. S tem je presenetil tako igralke kot vodstvo klu- ba. Njegovo mesto b zaenkrat prevzel Marja* Tomšič, ki bo mor ostal tudi .do konca P venstva. Tudi ta novost verjetno vplivala igralke KmeCke bank ’ saj so zaigrale precej ne brano, zgrešile Pre^e servisov in niso m nikoli enakovredne n sprotnicam. Cervigna se je pokazal kot do ^ ekipa z zanesljivo igr°. polju, dobrim blokom učinkovitim taktični* servisom. Goricanke igrale malo bolje le v P vem setu, nato pa so P pustile predvsem psiholoških razlogov. NOGOMET Ponedeljek, 14. decembra 19^ PROMOCIJSKA LIGA / V 12 KOLU 1. AMATERSKA LIGA LESTVICE Primorje končno okusilo slast prve letošnje zmage Štandreška Juventina slabo igrala in zapravila številne priložnosti Zarji manjka odločnosti Pri kriški Vesni kar trije igralci morali predčasno s terena Primorje - Trivignano 1:0 (0:0) STRELEC: De Marco v 51. minuti. PRIMORJE: Babich, Luxa, Tul (Auber od 88. min.), Stoka, Trampuž, Savarin, Podrecca, Mi-claucich, De Marco (Štolfa od 73. min.), Cre-vatin, Antoni. Tudi Primorje je končno okusilo slast prve zmage, do nje pa je prišlo, ko so morda zaceli obupovati tudi najveCji optimisti. Žrtev ProseCa-nov pa ni bil nihče drug kot vodeči Trivignano, ki je prišel kot nesporni favorit. Včerajšnji uspeh predstavlja za Primorje nedvomno velik obliž na dosedanje rane, v vrste proseške ekipe pa je zmaga prinesla nekoliko več miru, predvsem pa zaupanja v lastne sposobnosti, kar ji bo še kako prav prišlo v naslednjih spopadih. V zvezi z včerajšnjo tekmo je treba povedati, da je imelo Primorje skoraj ves Cas tekme pobudo. 2e pred samo tekmo so vedeli, da je Trivignano izredno nevaren v hitrih protinapadih, katerim pa se je znala vCeraj domača obramba postaviti uspešno po robu, še v tistih redkih primerih, ko so gostje nevarneje napadli, pa je bil na mestu tudi vratar Babich, ki sicer ni imel preveč dela. Ključ za včerajšnjo zrna- ■ Juventina je tokrat izgubila (posnetek Foto Križmančič s tekme S. Luigi - Juventina) go pa je treba iskati tudi v igri na sredini igrišča, kjer je bilo primorje precej boljše od Trivignana. Tekma se je začela v znamenju napadov domačinov in že v 12. minuti je Trampuž neposredno iz prostega strela ogrozil vratarja gostov, ki je le s težavo strel odbil v kot. Le dve minuti kasneje se je priložnost ponudila Antoniju, ki se je znašel v kazenskem prostoru gostov, vendar je bil tudi tokrat vratar Trivignana na mestu. Gostje so v prvem polčasu skušali organizirati nekaj hitrih protinapadov, ki pa jih je domaCa obramba uspešno zaustavljala. V drugem polčasu se je že po 5 minutah izredna priložnost ponudila Miclaucichu, ki se je znašel sam pred vratarjem, vendar je okleval in priložnost je splavala po vodi. Toda na zadetek ni bilo treba dolgo Čakati. V 51. minuti je De Marco prestregel žogo, preigral branilca in nato še vratarja in povedel Primorje v vodstvo. Gostje so si edino resnejšo priložnost ustvarili v 72. minuti, ko se je Marini znašel pred Babi-chem, ki pa je njegov strel odbil, obramba pa je nato razčistila kritični položaj. V zadnjih petnajstih minutah (po vstopu Štolfe) so imeli domačini z Miclaucichem, Podrecco in Štolfo še nekaj izrednih priložnosti za zadetek, ki pa jih niso znali izkoristiti. Ob koncu še povejmo, da je bilo veselje v taboru Primorja po končani tekmi izredno. (M. S.) Union - Juventina 3:1 (2:0) STRELCI: Bearzi v 15’, Perco v 30’, Trevisan v 50’ (11-metrovka), Gigante v 70’ (11-me-trovka) JUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Chizzolini (v 46’ Petean), Trevisan, Pizzi, Kavs, Bastiani, Gandin, Andaloro (v 75’ Devetak), Cecotti, Braida. Za poraz si je Juventina sama kriva, saj nasprotnik gotovo ne sodi med močnejša moštva v skupini. Odpovedala je predvsem v obrambi, ki je prejela dokaj poceni zadetke, medtem ko je bil napad še dokaj prodoren, vendar vse preveč »radodaren«, poleg tega se je na svoji poti znašel pred res izvrstnim domačim vratarjem Martino. V prvem polčasu so se Standrežci sicer precej naprezali, a kaj, ko so v obrambi nekajkrat »zaspali« in prejeli dva zadetka. Takoj po začetku 2. polčasa sta se Juventi-ni ponudili dve priložnosti, nakar je Trevisan uspešno izvedel najstrožjo kazen in zaostanek znižal. Zal pa so se Standrežci zatem preveč odprli, kar so domačini izkoristili ter si v protinapadu izborili najstrožjo kazen in zapečatili izid. Velja še omeniti, da sta bila pri Unionu zaradi dvojnega opomina izključena dva igralca (prvi je moral v slačilnico pri izidu 2:1, drugi pri 3:1), na koncu pa se jima je v slačilnici pridružil še Gandin. Edile Adriatica - Zarja 1:1 (1:0) ZARJA: Kočevar, Do-naggio, Antonie, Štrukelj (v 61’ Žagar), Kalc, Ma-rassi, Speranza, Gentile, Egon Fonda, Tognetti, De Micheli. STRELCI: v 38’ Der-man (11-metrovka), v 49’ Tognetti (11-metrovka). Stari tržaški stadion je prinesel sreCo Zarji, saj je pri Edile Adriatici iztržila pomembno točko. Okrnjeni Bazovci bi lahko z odločnejšo igro dosegli tudi kaj veC, navsezadnje pa morajo biti zadovoljni. Ze od vsega začetka so domačini imeli veC od igre: že v 14. minuti so zadeli vratnico ter imeli še dve stoodstotni priložnosti, žogo pa je odlični Kočevar uspešno ubranil. Toda prav v zadnjih minutah so po splošni dekoncentraciji zarjanov domačini povsem upravičeno iztržili 11-metrovko. Gol je vzel upanje celo najbolj optimističnim ba-zovskim navijačem. Toda odmor ji je dobro del, saj so se odločno podala v napad in izenačila po sicer dvomljivi 11-me-trovki. Po golu bi lahko zarjani le pokazali nekaj veC, še posebno v zadnjih 25 minutah, ko so domači ostali z igarlcem manj zaradi izključitve. A namesto da bi izkoristili številčno premoč, so se morali še pošteno na- mučiti. Med boljšimi sta bila mladi Gentile ter vse bolj nenadomestljivi Egon Fonda. (Big) Villanova - Vesna 1:1 (1:0) STRELEC ZA VESNO: Sigur. VESNA: Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Soa-vi, Malusa, Košuta, No-nis, Vlach, Sigur, Bertoli, Castello. Križani so z blatnega igrišča Villanove odnesli važno točko. Naši so bili daleč boljši od domačinov, ki niso pokazali lepe igre, vendar so izkoristili edino napako kriške obrambe in v 35. minuti povedli. Le nekaj minut kasneje je Vesna ostala z igralcem manj zaradi izključitve branilcaSoavija, skušala pa je nadoknaditi zaostanek z odličnim Sigurjem, ki je v treh primerih resno zaposlil domačega vratarja. V drugem polčasu so bili v ospredju prekrški in slabo sojenje, tako da so se Križani po 15. minutah znašli celo v osmih, medtem ko so tudi domačini ostali z možem manj. V 65. minuti so Križani izenačili z lepim zadetkom Sigurja. Tekma je bila pri tem končana, saj se je Vesna zaprla na svojo polovico igrišča in gostov brez večjih težav zaustavljala napade gostov. (S.K.) 3. AMATERSKA LIGA 2. AMATERSKA LIGA / V 12. KOLU Gajevci so se prebili na vrh Mladost tokrat razočarala Gaja - Lelio 2:1 (2:1) STRELC A ZA GAJO: v 30’ Vengust, v 40’ Gombač. GAJA: Baxa, Capolino, Masala, Gabrielli, Mai-zen, Alex, Gellussi, Vengust (v 60’ Kalc), Bilo-slao, GombaC, Ghiotto, Giursi. Zeleno-rumeni so se prebili na sam vrh lestvice in dokazali, da so med favoriti za napredovanje. Tekma je bila precej raztrgana in groba (več rumenih kartonov, igralec Lelio Teama izključen). V prvem polčasu so naši predvajali hitro igro, gostje pa so se posluževali protinapada. V 20. minuti pa hladna prha za pajo, ko je Mezgec, ki je bil trn v peti domaCe obrambe, povedel Lelio Team v vodstvo. Naši so Se bolj pritisnili in dvakrat nerodno zgrešili zade-ek z Ghiottom in Giur-S1jem. KonCno pa so ize-rtacili z veteranom Vengustom in povedli z Gombačem. S. Vito - Mladost 3:0 (1:0) MLADOST: Gergolet, Diego Devetak (Culata), Devetta, Dario Gergolet, M. Argentin, Marušič, Kobal, Poropat, Blason, Feresin (Bidut), D. Argentin. Pekoč poraz Mladosti v Trstu je predvsem izraz slabe igre iz prvega polčasa, ko so imeli domačini stalno terensko premoč, predvsem na sredini, v drugem delu pa je napaka Gergoleta strla še zadnja upanja. Tekma se je začela s terensko premočjo domačinov, ki so brez težav zaustavljali vsako akcijo gostov ter tudi povedli. Tudi po vodstvu so domačini gospodarili na terenu in zlahka diktirali tempo, na drugi strani pa so Kraševci le redkokdaj streljali proti vratom. V zaključnih fazah je Mladost le ustvarila dovolj priložnosti: eno je Feresin zapravil, nakar je Gergoletov strel z glavo domači branilec zaustavil na gol Črti. V nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila, gostje pa so odločneje pritisnili, vendar je drugi zadetek v bistvu zapečatil usodo Kraševcev, saj se je po šibkem strelu s kakih 30 metrov žoga nepričakovano zakotalila za hrbet Gergoleta. V zaključnih fazah pa je sodnik dosodil enajstmetrovko in izključil Gergoleta (upravičeno), na njegovem mestu je med vrati igral Devetta. Upati je le, da bodo Doberdobci vendarle zaigrali tako kot znajo: zavedati se morajo, da se je za vsako točko treba boriti. Kras z učinkovito igro odpravil Bertiolo Nadaljuje se pozitivna serija Brežanov Po dveh porazih si je trebenski Primorec spet opomogel in sprav il na kolena igralce Talmas-sonsa - Okrnjene Sovodnje so se v gosteh pri Audaxu zadovoljile s točko Kras - Bertiolo 2:0 ( 0:0) STRELCA: Lacalamita v 60’ in Božic v 83’. KRAS: Rebaz, Sirotti, Massai, Cucarich, Castro, Norbedo, Succi ( v 20’ Spazapan), Lacalamita, Rotta ( v 88’ Fad-da), Lepore, Božic. Krašovci so zasluženo zmagali in tako dohiteli na lestvici prav Bertiolo. Srečanje je bilo izenačeno, enajsterici sta igrali predvsem na sredini, obrambi sta bili solidni, tako da so imeli napadalci malo priložnosti. V 1. polčasu sta si bili ekipi enakovredni, gostje so skušali presenetiti krasovce s podajami s kril, medtem ko so imeli domačini le dve priložnosti, obe s prostega strela: najprej je Lacalamita udaril v vratarja, zatem pa je Spazapan poslal žogo izven terena. V nadaljevanju je Kras igral bolj odločno in je predvajal učinkovitejšo igro, ki je obrodila sadove v 60. minuti, ko je Lacalamita po zelo lepi podaji Rotte z natančnim strelom zatresel mrežo. Zadetek je goste potrl, saj niso uspeli reagirati, a povedati je treba, da so krasovci bili zelo pazljivi in odločni v obrambi in so brez večjih težav nadzorovali nasprotnike. Vratar Rebez je moral le dvakrat poseči po sicer ne preveC nevarnih strelih. Sedem minut pred koncem pa so domačini podvojili: Lacalamita je direktno iz kota zadel prečko, žoga je prišla do Rotte, ki jo je z glavo podal do Božica, a ta jo je z 2 metrov preusmeril v vrata. Bertiolo je v zadnjih minutah skušal zmanjšati zaostanek predvsem s streli iz razdalje, Rebez pa je bil vseskozi na mestu. (E.B.) Primorec - Talmas-sons 3:2 (1:0) STRELCA: Apuzzo (2), Giuressi PRIMOREC: Savarin, Cuk, Volturno, Srebrni-ch, Pertan, Finessi, Giuressi, Frasson, Benet (v 70’ Buranello), Apuzzo (v 80’ Smilovich), Kralj. Z lepo zmago proti solidnemu Talmassonsu je Primorec prekinil negativno serijo dveh porazov. Tokrat so se Trebenci res izkazali, saj so le v končnih trenutkih dovolili nasprotniku, da je omilil poraz. V prvem polčasu so domači sicer kronali svoj trud le z minimalno prednostjo, ki jo je dosegel Apuzzo. Takoj na začetku drugega dela je Giuressi podvojil. Tekma je postala nervozna, sodnik je izključil Savarina in igralca Talmassonsa, ki je po tretjem golu Apuz-za ostal v devetih. Kljub številčni premoči Trebeči niso več napadali, nasprotniki pa so dvakrat premagali sicer nekrivega Buranella. Vsekakor ne moremo mimo izredne igre Giuressija, razveseljiva pa je tudi novica, da bo po dolgi poškodbi kmalu nared tudi Ferlu-ga. (Dimitrij) Breg - Capriva 1:0 (0:0) STRELEC: Huez v 59’. BREG: Hrvatin, Amo-roso, Pečar, Paoletti, Di-minich, Prašel, Olenik, Udovicich ( v 65’ Slavec), Paoli, Armani, Huez. Nadaljuje se pozitivna serija Brežanov. Srečanje ni bilo zelo privlačno. Domačini so predvajali bolj napadalno igro, toda brez večjih priložnosti, medtem ko so gostje zaigrali bolje le po prejetem zadetku. Breg je že v 2. minuti imel ugodno priložnost s Huezom, ki pa je žogo poslal nad vrata. Igra je bila nato dolgočasna, gostje niso niti enkrat zaposlili vratarja Hrvatina, plavi pa so le ob koncu polčasa z Armani jem imeli ugodno priložnost. V 2. polčasu je Breg bolje nadaljeval (lepo priložnost je imel Paoli). Gostje so prvo priložnost ustvarili v 58. minuti, a nevaren strel sta na gol Črti odbila Olenik in Hrvatin.V naslednji akciji pa so Brežani realizirali: Huez je najprej zadel vratarja, zatem se je polastil odbite žoge, preigral vratarja in zatresel mrežo. Srečanje se je razživelo, pobudo so prevzeli gostje, ki pa niso ustvarili nobene nevarne akcije. Brežani bi lahko v protinapadu podvojili, Armani in Huez pa sta bila netočna. Audax - Sovodnje 0:0 SOVODNJE: Gergolet, Černič, Gulin, Fajt, Gril-lo, Devetak, Hmeljak, D. Vižintin, M. Vižintin (v 80’ Acconcia), Luisa, Bi-zaj Pri Sovodnjah sta se zelo poznali odsotnosti Samba in Zottija v vezni vrsti. Zotti je bil zadržan v Vidmu, huje pa je s Sambom, saj je bil pred tednom dni žrtev težke prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje njegova zaročenka. Igralec, Cigar avtomobil se je zaletel v drevo, si je namreč poškodoval obe koleni in se bojijo, da je njegova nogometna kariera končana. K Sovodnjam je prestopil letos, in sicer na posodo (je namreč last prav Audaxa) in je bil pravi motor ekipe. Verjetno sta bili obe ekipi še pod vtisom hude nesreče, saj niso pokazali prave volje in zagrizenosti. Sovodenjci so v 1. polčasu z Guli-nom izpeljali lepi akciji, vendar pri zaključevanju niso bili uspešni. V 2. polčasu je Audax nekoliko bolj pritisnil, a sovo denjska obramba se je dobro držala. Zatem je pri obeh ekipah zaCela prihajati na dan utrujenost (teren je bil precej težak). Vsekakor so Sovodenjci imeli lepo priložnost v 60. minuti, ko je Bizaj natančno podal do Lui-se, ki pa je streljal visoko. V 75. minuti je Fajt prodrl po desni, vratar mu je stekel nasproti, vendar je žogo lepo usmeril proti mreži, kjer pa jo je nekdo od domačih odbil na sami gol Črti. ELITNA AMATERSKA LIGA IZIDI 12. KOLA Tamai - Porcia 1:1 Sacilese - Pro Gorizia 0:5 Gradese - Ronchi 3:0 Serenissima - Ital a S. Marco 1:1 San Canzian - San Sergio 0:2 Cussignacco - San Giovanni 0:0 Monfalcone - San Daniele 0:0 Gemonese - Fontanafredda 2:0 VRSTNI RED: Pro Gorizia 19, Tamai 18, Fontanafredda 16, Gradese in Sacilese 15, Porcia in Gemonese 14, Cussignacco, Ronchi in San Daniele 13, San Sergio 10, Itala S. Marco 9, Monfalcone 8, San Canzian 7, San Giovanni 5, Serenissima 3. PRIHODNJE KOLO (20.12.): San Daniele -Gemonese; San Giovanni - Monfalcone; San Sergio - Cussignacco; Itala San Marco - San Canzian; Ronchi - Serenissima; Pro Gorizia - Gradese; Porcia - Sacilese; Fontanafredda - Tamai. PROMOCIJSKA LIGA SKUPINA B IZIDI 12. KOLA Union - Juventina 3:1 Cormonese - Varmo 3:0 Aquileia - San Luigi 2:3 Costalunga - Pro Fiumicello 0:2 Flumignano - Gonars 1:1 Ruda - Fortitudo 4:1 Lucinico - Valnatisone 0:2 Primorje - Trivignano 1:0 VRSTNI RED: San Luigi 18, Aquileia in Trivignano 16, Juventina 15, Ruda 14, Cormonese in Fortitudo 13, Valnatisone in Gonars 12, Flumignano, Pro Fiumicello in Lucinico 11, Union 9, Primorje, Varmo in Costalunga 7. PRIHODNJE KOLO (20.12.): Valnatisone -Primorje; Fortitudo - Lucinico; Gonars -Ruda; Pro Fiumicello - Flumignano; San Luigi - Costalunga; Varmo - Aquileia; Juventina - Cormonese; Trivignano - Union. 1. AMATERSKA LIGA SKUPINA B IZIDI 12. KOLA Villanova - Vesna 1:1 Torreanese - Isonzo 3:4 Edile - Zarja 1:1 Turriaco - Portuale 1:1 Piedimonte - Ponziana 1; 4 Cividalese - Romans 1:0 Mossa - Staranzano 0:0 Opicina - Sistiana 1:0 VRSTNI RED: Ponziana 20, Staranzano 18, Mossa 17, Vesna 16, Zarja in Cividalese 13, Torreanese, Turriaco in Isonzo 11, Portuale, Edile, Opicina in Pro Romans 10, Sistiana 9, Villanova 7, Piedimonte 6. PRIHODNJE KOLO (20.12.): Staranzano -Opicina; Romans - Mossa; Ponziana - Cividalese; Portuale - Piedimonte; Zarja - Turriaco; Isonzo - Edile; Vesna - Torreanese; Sistiana - Villanova. 2. AMATERSKA LIGA SKUPINA D IZIDI 12. KOLA Don Bosco - Zaule 0:1 Kras - Bertiolo 2:0 Lavarianese - Camino 2:0 Primorec - Talmassons 3:2 Lestizza - Morsano 2:1 Ronchis - Castionese 2:2 Romans - Santamaria 0:1 Aurisina - Zompicchia 2:1 VRSTNI RED: Zaule 18, Santamaria 16, Lavarianese, Mereto, Primorec in Aurisina 14, Bertiolo in Kras 13, Romans in Talmassons 12, Morsano, Camino 11, Castionese 10, Lestizza in Ronchis 7, Zompicchia 6. PRIHODNJE KOLO (20.12.): Santamaria -Aurisina; Castionese - Romans; Morsano -Ronchis; Talmassons - Lestizza; Camino -Primorec; Bertiolo - Lavarianese; Zaule -Kras; Zompicchia - Don Bosco. SKUPINA F IZIDI 12. KOLA Domio - Roianese 1:2 Fincantieri - Fogliano 0:0 Muggessana - Moraro 3:0 Medea - Villesse 1:0 Fossalon - Pieris 4:1 Breg - Capriva 1:0 Pro Farra - Poggio 1:0 Audax - Sovodnje 0:0 VRSTNI RED: Muggesana 19, Fincantieri 18, Fogliano 16, Pro Farra 15, Medea in Roianese 14, Fossalon, Sovodnje in Moraro 13, Domio 12, Capriva 11, Villesse 10, Poggio in Breg 6, Pieris 5, Audax 3. Breg dve tekmi manj, Poggio in Domio eno tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (20.12.): Poggio - Au-dax; Capriva - Pro Farra; Pieris - Breg; Villesse - Fossalon; Moraro - Medea; Fogliano - Muggesana; Roianese - Fincantieri; Sovodnje - Domio. 3. AMATERSKA LIGA SKUPINA E IZIDI 11. KOLA Fincantieri - Cgs 1:0 Cus - Romana 1:1 Gaja - Lelio 2:1 Don Bosco - San Nazario 1:3 Montebello - Union 2:0 Stock - Grado 1:1 San Vito - Mladost 3:0 VRSTNI RED: Gaja in Romana 17, Cus 16, Fincantieri 15, Mladost in Stock 14, San Vito 13, Cgs 11, Lelio 9, Montebello in Grado 8, San Nazario 6, Don Bosco 4, Union 2. PRIHODNJE KOLO (20.12.): Grado - San Vito; Union - Stock; San Nazario - Montebello; Lelio - Don Bosco; Romana - Gaja; Cgs - Cus; Mladost - Fincantieri. ŠPORT Ponedeljek, 14. decembra 1992 NOGOMET / TRETJELIGAŠKO PRVENSTVO ROKOMET / MOŠKA C LIGA Avtogol Triestine odprl Empoliju pot do zmage Kljub porazu Tržačani ohranili drugo mesto na lestvici Krasovi rokometaši prepričljivo zmagali Po zmagi precej boljše vzdušje v Krasovem taboru Napadalec Labardi se je v Empoliju laže poškodoval Empoli - Triestina 1:0 (0:0) TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Milanese, Con-ca (v 75’ Cossaro), Arri-goni, Cerone, Terracia-no, Torracchi, Mezzini, Donatelli, Labardi (v 65’ Bressi). EMPOLI: Calattini, Corti, Guarino, Carli, Pellegrini, Galante, Laz-zini, Zamuner, Protti (v 82’ Castelli), Perrotti (v 72’ Melis), Fanesi. STRELEC: Arrigoni (avtogol) v 85’. SODNIK: Tombolini iz Ancone. GLEDALCEV 8.000. EMPOLI - Triestini ni uspelo, da bi se s težkega gostovanja pri vodečem Empoliju vrnila s točko. Poraz pa je toliko bolj pekoč, ker je prišel pet minut pred koncem tekme in z avtogolom. Skoda, ker je bila obramba rdečih do takrat dokaj učinkovita, kot priča dejstvo, da pred nesrečno epizodo vratar Facciolo ni imel veliko dela, Ce izvzamemo lep poseg na moCan strel srednjega napadalca Prottija. Dejstvo pa je, da se je v 85’ Empolijev napadalec Castelli (ki je stopil na igrišče slabe četrt ure prej) znašel sam v kazenskem prostoru Triestine in podal v sredino, Bagnato in Arrigoni sta skušala žogo prestreči, slednji pa jo je nesrečno preusmeril v mrežo v ve- liko presenečenje nemočnega Facciola. Kot rečeno, je bila tekma do takrat povsem uravnovešena. Triestina je očitno startala na remi, igralci Empolija pa so se bali tržaških protinapadov in prav tako igrali previdno, tako da v teku prvega polčasa ni bilo ne na eni ne na drugi strani posebno nevarnih strelov proti vratom. Triestina je v drugem polčasu, po vključitvi hitrega Bressija namesto laže poškodovanega La-bardija) imela celo lepo priložnost za gol, ko je Empolijev vratar Calattini le s težavo odbil v kot Milanesejev udarec z glavo po strelu s cor-nerja. Po avtogolu so igralci v rdečem dresu skušali nadoknaditi, pri tem pa so nekoliko popustili v obrambi in samo spretnost Facciola je preprečila, da ne bi Empoli dosegel še drugi zadetek s Castellijem, ki se je tako potrdil za najnevarnejšega Empolijevega napadalca. Naj še omenimo, da je Triestino pospremilo v Toskano kakih 1000 navijačev, ki so skozi vso tekmo hrupno bodrili svojo ekipo in ki so bili na koncu tekme upravičeno razočarani. Z včerajšnjo zmago je Empoli utrdil svoje vodstvo na tretjeligaški lest- vici, Triestina pa je kljub porazu ohranila drugo mesto (s tremi točkami zamude) zaradi porazov Vicenze (v Alessandrii) in Chieva (doma proti Pro Sestu) ter remija Ra-venne v Comu. Prihodnje kolo pa bo za Tržačane bolj ugodno, saj bodo gostili predzadnjega na lestvici Pa-lazzolo, medtem ko bo moral Empoli v Raven-no, Vicenza in Chievo pa se bosta pomerili med sabo. IZIDI 15. KOLA: Ales-sandria - Vicenza 1:0; Carrarese - Sambenedet-tese 1:0; Chievo Verona -Pro Šesto 0:2; Como -Ravenna 1:1; Empoli -Triestina 1:0; Palazzolo -Massese 2:1; Siena - Car-pi 0:0; Spezia - Arezzo 2:0; Vis Pesaro - Leffe 0:0. VRSTNI RED: Empoli 23, Triestina 20, Chievo, Vicenza in Ravenna 19, Sambenedettese 16, Como, Carpi, Pro Šesto in Spezia 15, Carrarese, Leffe in Siena 13, Massese, Vis Pesaro in Ales-sandria 12, Palazzolo 11, Arezzo 8. PRIHODNJE KOLO (20.12): Arezzo - Ales-sandria; Carpi - Spezia; Leffe - Siena; Massese -Vis Pesaro; Pro Šesto -Carrarese; Ravenna -Empoli; Sambenedettese - Como; Triestina - Palazzolo; Vicenza - Chievo. Kras Trimac - Klausen Volksbank 21:12 (9:6) KRAS: Klinc, Rossi, Milič 3, Raseni 1, Cebulec 5, Vremec 2, Fuliani, Oberdan 1, Pertot 3, Rocca 4, Varesano 1, Muran 1. Rokometaši Krasa Trimac so v petem kolu prvenstva C lige presenetljivo visoko premagali solidno postavo iz Klausna. Po ne preveč lepi igri v prvem polčasu, ki so ga kljub številnim zamujenim priložnostim Krašovci zaključili z dokaj zanesljivim vodstvom, so se varovanci trenerja Božeglava razigrali v drugem delu igre. Krasova ekipa se je proti precej grobi igri južnoti-rolskega moštva uveljavila z dobro obrambo, velik napredek pa je bil opažen v napadu, kjer sta beka Rocca in Cebulec zadovoljivo odigrala svoji vlogi in dosegla odločilne zadetke. Odločilno vlogo je tokrat imel tudi vratar Klinc, ki je nasprotnikom prestregel veliko število protinapadov, s katerimi bi Klausen lahko nadoknadil razliko. Krašovci so tako ohranili večjo prednost ves drugi polčas in v končnici razliko še povečali s serijo protinapadov. Včerajšnji uspeh je močno popravil vzdušje v Krasovem taboru, kjer zdaj bolj optimistično gledajo na nadaljevanje prvenstva. Prihodnjo ne- Martin Pertot tudi včeraj soliden deljo gredo rokometaši Krasa Trimac v goste k Eppanu, ki je glede na to, da ima na lestvici le točko več od ekipe iz Zgonika, povsem dostopen nasprotnik. (Pjotr) OSTALI IZIDI: Malo-Volksbank Meran 32:27; S. Vito-Eppan 19:17; Caldogno-Mori 19:22; Mezzocorona-Me-ran 17:26. VRSTNI RED: San Vito 9, Malo 7, Meran 6, Mori Rovereto 6, Eppan 5, Klausen 4, Taufers 4, Kras Trimac 4, Volksbank Me- ran 4, Mezzocorona 1, Caldogno 0. Naslednje kolo (20. 12. 1992); Malo-Caldogno; Eppan-Kras Trimac; Klausen-Taufers; Mori-S. Vito; Me-ran-Volksbank Meran; Mezzocorona prost. PLAVANJE / TEKMOVANJE V BAZENU BIANCHI KOTALKANJE / POGOVOR S PREDSEDNIKOM MARINOM KOKOROVCEM Plavalci Bora dosegli zadovoljive rezultate Šlo je za prvi nastop v taki konkurenci »Na italijanski zvezi navdušeno sprejeli ustanovitev Poletove hokejske ekipe« Že ob prvem nastopu moštvo doseglo lep uspeh: uvrstitev v polfinale državnega pokala Trener Vedran Žagar in borovi plavalki Nicoletta Corossez in Jasna Simčič (F. Ferrari) Prejšnjo soboto, 5.12. so se plavalci PK BOR udeležili kvalifikacijskega tekmovanja v Bazenu B. Bianchi v Trstu. Nastopilo je 14 plavalcev kluba v kategoriji Začetniki A in B. Za njih je bila to prva tekma v letošnji sezoni, na kateri se je odvijal normalni olimpijski program. Rezultati so bili več kot spodbudni, če pomislimo, da so to plavalci, ki so se šele letos začeli ukvarjati s tekmovalno dejavnostjo. Vsi so popravili svoje dosedanje najboljše rezultate, kar dokazuje, da se je trud in delo vloženo na poletnih pripravah in v zadnjih dveh mesecih obrestoval. REZULTATI (v oklepaju pri imenu je letnik): 100 m prosto zac. A -moški: 17. Chirani Cri-stian (81) 1:35,10. 100 m prosto zac. B -moški: 10. Kalc Miloš (82) 1:26, 90; 16. Bullo VValter (83) 1:30, 60; 18. Feruglio Matteo (82) 1:33, 70; 24. Perosa Oscar (83) 1:43, 50; 24. ZupanMarko (82) 1:43, 50; 27. Ciacchi Peter (82) 1:49, 40 200 m prosto zac. A -ženske: 5. Kovačič Mojca (81) 2:39, 00; 19. Micol Rosa (82) 3:08, 30; 21. Komar Elisa (82) 3:32, 90; 23. Sancin Eva (82) 4:02, 40 200 m prosto zac- B -ženske: 14. Glavina Maria A. (84) 3:46, 00; 17. Cesar Biserka (83) 3:51,10 100 m hrbtno zac B -moški: 9. Chiacchi Peter (82) 1:55, 10; 10. Perosa Oskar (83) 1:55, 80 200 m hrbtno zac. A -ženske: 8. Komar Elisa (82) 1:55,10 200 m hrbtno zac- B -ženske: 10. Glavina Maria A. (84) 4:03, 50: 11. Cesar Biserka (83) 4:06, 30 100 m prsno zac. B -moški: 3. Kalc Miloš (82) 1:41, 80; 14. Feruglio Matteo (82) 1:55, 30 200 m prsno zac. A -ženske: 18. Flego Patrizia (82) 4:31, 90; 19. Sancin Eva (82) 4:44, 80 50 m metuljček zac- A - moški: 8. Bullo VValter (83) 51, 80 200 m mešano zac. A -ženske: 3. Kovačič Mojca (81) 3:10, 60 Naslednji dan, to je v nedeljo, pa sta vedno v bazenu Bianchi sodelovali dve plavalki PK BOR Jasna Simčič in Nicoletta Corossez na prvi kvalifikacijski tekmi absolutnega deželnega prvenstva. Plavalki sta sicer dosegli dobre rezultate, ki pa so bili pod njihovo normo. REZULTATI: 100 m prosto, ženske: 42. Corossez Nicoletta (79) 1:13, 90; 49. Simčič Jasna (80) 1:16, 90 100 m prsno, ženske: 19. Simčič Jasna 1:34, 20 400 m prosto, ženske: 20. Corossez Nicoletta 5:42, 80; 21. Simčič Jasna 6:17, 90 200 m mešano, ženske: 24. Corossez Nicoletta 3:11, 00 Konec tedna se bo Po-letova hokejska ekipa v Modeni udeležila polfinalnega dela italijanskega pokala tretjeligašev. Torej že prvo leto ob ustanovitvi je Poletu uspel lep podvig. S predsednikom SD Polet Marinom Kokorovcem smo pokramljali o openski hokejski ekipi, ki je za nas seveda prava novost. Kako se je porodila zamisel o ustanovitvi hokejske ekipe? »Zamisel o ustanovitvi hokejske ekipe se je porodila že zdavnaj, vendar osebno nisem bil zanjo preveč dovzeten, glede na to, da sem menil, da imajo že obstoječe Poletove sekcije in zlasti košarka dovolj problemov in da bi bilo zato prav, da društvo reši najprej le-te. Sedaj pa so se razmere pri naši košarki bistveno izboljšale in se lahko Polet posveča tudi novim aktivnostim. Pomembna motivacija za ustanovitev te ekipe je bila (v dogovoru s predsednikom slovenske Kotalkarske zveze) tudi možnost uvajanja tega športa v Sloveniji, kjer je hokej na ledu izredno popularen, vendar tudi zelo drag, hokej na kotalkah pa je cenejši. Najpomembnejši razlog pa je bilo navdušenje naših bivših umetnostnih kotalkarjev, ki so opustili tekmovanje v tej panogi, a so se hoteli še dalje športno udejstvovati. Novo sekcijo vodijo v glavnem oni sami in moram priznati, da so pri tem dokaj uspešni. Društvo jim stoji ob stra- ni bolj z nasveti in deloma z materialno pomočjo.« Že na prvem tekmovanju za italijanski pokal ste dosegli lep uspeh, uvrstitev v polfinale. Kako si razlagate tak uspeh že na samem začetku? »Stvar je zelo enostavna, kljub temu da zaenkrat ne mislimo štartati v višjo ligo (pred tako odločitvijo bi morali rešiti finančne probleme, imeti zagotovljeno sponsorizacijo, itd.) in da smo se borili proti ekipam, v vrsti katerih igrajo mlajši igralci, ki pa trenirajo v okviru ekip A in B lige: naši začetni postavi so se namreč pridružili izkušeni igralci, ki so že pred nekaj sezonami opustili aktivno igranje iz raznovrstnih razlogov, predvsem pa zaradi nerazumevanja z vodstvom že obstoječih tržaških klubov. Ko so le-ti izvedeli, da se je pri Poletu rodila ta nova ekipa in glede na to, da so poznali strukturo in način dela v našem društvu, so se odločili, da bodo sodelovali z nami. Na treninge zahajajo zelo redno, ekipo so okrepili ne glede na to, ali potem na tekmah tudi res igrajo. Glavni cilj je namreč ta, da se morajo naučiti predvsem mladi, pred vsako tekmo pa se ekipa 'demokratično’ dogovori in odloči, kaj hoče doseči in tem odločitvam potem tudi ustreza postava, ki jo trener pošlje na igrišče. Ekipa šteje sedaj 12 igralcev, šest mladih in šest sta- Branko Lakovič rejših in bolj izkušenih. Mimogrede naj povem, da sestavjajo ekipo poleg trenerja še trije bivši »azzurri«, med temi tudi legendarni vratar italijanske reprezentance Enzo Mari, ki je s svojo uglednostjo privedel mednarodno hokejsko zvezo do tega, da je povečala velikost hokejski vrat, saj so postale tekme brez zadetkov povsem nezanimive.« Mislite, da ni pretirano, da smo v našem športu uvedli še en ekipni šport, ko pa je mladine vedno manj? »Razne raziskave, ki so bile opravljene na državni ravni v okviru CONI, dokazujejo, da se je podaljšala doba aktivnega športnega udejstvovanja kot tudi, da se je povečalo povpraševanje po igri in razvedrilu ter mislim, da je v tej ekipi najpomembneje ravno prijateljsko vzdušje. Dejstvo, da je mladine vedno manj, pa po mojem mnenju ni zadosten razlog za omejevanje športne ponudbe naših društev, če na drugi strani obstaja pri naših športnikih zanimanje za neko določeno panogo. Hokej je izredno privlačen šport, saj ima poleg vseh elementov skupinskih športov še nekaj več -kotalke in torej dosti večjo hitrost. V igri imamo istočasno samo štiri igralce in vratarja, kar je v pogojih, ki jih nakazujete, še dodatni pozitivni element.« Kako so vas sprejeli v italijanskem športnem krogu in kako v hokejskem ambientu sploh? »Polet je v kotalkarski zvezi zelo znan, saj smo bili v vseh teh letih vedno uvrščeni med dvajset najboljših italijanskih društev, ki se ukvarjajo z umetnostnim kotalkanjem. Za take uvrstitve je potreben predvsem dober trenerski in tekmovalni potencial. Ko smo se prijavili tudi za hokej, je bilo vsem jasno, da ne bo samo »muha enodnevnica« in da imamo tudi vse pogoje, da lahko delujemo na primerno visoki ravni. Na sestanku, ki ga je imela hokejska liga v Modeni, so predstavniku naše pokrajine izrecno rekli, da so zelo zadovoljni, da se je Polet odločil za ta korak.« Možnosti razvoja tega športa pri nas? »Možnosti so dobre, še boljše pa so v Sloveniji in na vzhodu na-splošno, kjer je hokej na ledu zelo popularen, vendar delujejo klubi v težkih finančnih pogojih. Omenil bi še, da si sedaj utirajo pot nove kotalke, take, ki imajo pet koles v vrsti in so torej tehnično dosti bližje drsalkam in dajejo tudi drsalcem možnost, da se zelo zlahka vključijo v ta šport. Dodal bi še, da je bil na Primorskem in v Istri pred vojno ta šport zelo popularen in da je prav na pobudo predsednika pokrajinske kotalkarske zveze gospoda Ladavaza in tudi mene samega, hokej prodrl v Avstrijo, ki sedaj nastopa na svetovnih prvenstvih skupine B, in v sosedni Piran, kjer skupaj s klubom iz Pulja za letos pripravljajo državno prvenstvo. Mislim torej, da se bo ta priljubljeni šport lahko razvil tudi pri nas, čeprav nimamo v slovenskih društvih nobene tradicije v tem smislu. Vendar, novi časi zahtevajo tudi nove prijeme in mogoče bomo tudi po zaslugi hokeja obdržali naše športnike v našem krogu! Boletova hokejska ekipa, ki bo nastopila v polfinalu italijanskega pokala (Foto Križmančič) ____________SMUČANJE / VELESLALOM V LA V1LL1_ Marc Girardelli pred vsemi Tomba prepočasi v 1. teku Odlično drugo mesto Francoza Feutriera s startno Številko 3 7 Avstrijski Luksemburžan Marc Girardelli je bil v La Villi najhitrejši (telefoto AP) Andrej Dekleva LA VILLA - »Veste, Tomba pa danes ne bo zmagal. Ta pa že ne!« je navsezgodaj zjutraj hitela svojim gostom razlagati lastnica hotelčka v Corva-ri, Čeprav se na smučanje verjetno prav nic ne spozna. In še prav je imela glede fanta, ki si je prejšnji veCer na trgu v La Villi z božičnega drevesca izbral štartno številko 3. Karabinjer Alberto, ki si je dan pred veleslalomom v La Villi v intervjuju za italijansko televizijsko postajo Raidue zaželel, da čez teden dni, ko bo v Kranjski gori ”v Jugoslaviji” praznoval svoj 26. rojstni dan, nanj ne bi streljali, je bil "samo” tretji. Ob progo Gran riso je privabil le polovico od pričakovanih 30.000 gledalcev, ki so najprej videli njegovo malce zaspano smučanje v prvi vožnji, ko je bil sedmi, nato pa najboljši Cas v drugi vožnji. Za nameček si je pri svojem rednem obredu poljubljanja snega v ciljni areni še nekoliko poškodoval roko. Slavo zmagovalca zadnja leta najboljše tekme svetovnega pokala bi skorajda požel 24-letni Francoz Alain Feutrier s štartno številko 31, dosedaj najbolje uvrščen na 10. mesto v veleslalomu v VVaterville Valleyu pred dvema letoma. Feutrier je zaradi levkemije nehal tekmovati leta 1988, predlaNi pa se je ozdravljen vrnil in mu drugo mesto zato toliko več pomeni. Drugemu po prvi vožnji in v končni razvrstitvi je za pol sekunde ušla prva francoska zmaga v veleslalomu svetovnega pokala po dvajsetih letih - na najvišji stopnički je nazadnje stal Patrick Duvillard v Mege-vu leta 1973. Po Četrtem mestu v smuku prejšnjega dne v Val Gardeni je avstrijski Luksemburžan italijanskega porekla Marc Girardelli s 37. zmago v svetovnem pokalu, 6. veleslalomsko, zopet potrdil svojo vsestranskost. Najhitrejši v prvi vožnji, v drugi pa le dve stotinki sekunde počasnejši od Tombe si je tako prislužil 48.000 švicarskih frankov težko prvo nagrado, eno višjih v letošnjem pokalu. V svojem prvem letošnjem nastopu, zaradi poškodbe namreC ni tre- niral skoraj mesec dni, je prijetno presenetil naš Mitja Kunc, mladenič iz Črne na Koroškem, po pričakovanjih letos naš najboljši veleslalomist, se je najprej za las uvrstil v finale, nato pa se z 11. Časom druge vožnje prebil na 20. mesto: »Po tako dolgem počitku sem nad dosežkom kar presenečen. Tudi kolikor sem uspel trenirati, sem treniral na mehkejšem snegu. Tu sem veliko pridobil v spodnjem, bolj položnem delu, kar potrjuje, da so elanove smuCi res hitre. V Čevlju me noga še nekoliko boli, a me to niti ne moti. Upam, da mi bo šlo zdaj iz dneva v dan bolje.« Gregor Grilc je bil po prvi vožnji 39. z zaostankom treh sekund za Girardellijem, Jure Košir 50., Andrej Miklavc in Aleš Brezavšček pa sta odstopila, prvi po odličnem vmesnem Času in na skoraj zanesljivi poti v finale, drugi že po nekaj vraticah. REZULTATI: 1. Girardelli (Luks.) 2:46, 25, 2. Feutrier (Fra.) 2:46, 75, 3. Tomba (Ita.) 2:46, 81, 4. Accola (Svi.) 2:46, 88, 5. Von Griinigen (Svi.) 2:46, 99, 6. Nyberg (Sve.) 2:47, 58, 7. Locher (Svi.) 2:47, 82, 8. Pieren (Svi.) 2:47, 87, 9. Salzgeber (Avs.) 2:48, 00,10. VVallner (Sve.) 2:48, 10, 11. Bergamelli (It.) 2:48, 39... 14. Mayer (Avs.) 2:48, 77, 17. Senigagliesi (Ita.) 2:49, 11, 20. Knauss (Avs.) in Kunc (Slo.) 2:49, 52, 26. Polig (Ita.) 2:51,06. Svetovni pokal: veleslalom: 1. Tomba (Ita.) 140, 2. Aamodt (Nor.) 120, 3. Girardelli (Luks.) 112, 4. VVallner (Sve.) 86, 5. Accola (Svi.) 86... 30. Kunc (Slo.) 11; skupno: 1. Girardelli (Luks.) 236, 2. Thor-sen (Nor.) 197, 3. Besse (Svi.) 180, 4. Tomba (Ita.) 176, 5. Stock (Avs.) 150.. .58. Košir 28, 80. Kunc 11, 84. Miklavc 9, 89. Grilc (vsi Slo.) 7. SMUČANJE / ZENSKE h Avstrijki Meier včerajšnji superG v Vailu Druga Loedemelova VAIL (ZDA) - Na včerajšnjem ženskem superveleslalomu za svetovni pokal je astrij-ska reprezentanca dosegla popolno slavje. Kar tri Avstrijke so namreč na prvih štirih mestih. Zmagala pa je Ulrike Meier, ki je tokrat res odlično smučala. Meierjeva, ki je že dvakrat osvojila pokal v tej disciplini, je bila najhitrejša, in to v zelo izenačeni tekmi, na kateri so zares odločale stotinke sekunde. Naj omenimo, da je Meierjeva v tej sezoni za SP že zmagala na superveleslalomu v Park Cityju. Avstrijkam je zmešala štrene Norvežanka Loedemeljeva, ki je startala s precej visoko startno številko. V avstrijskem taboru so se namreC že veselili »ein-pleina«, saj sta bili dotlej Anita VVachter na drugem, Silvia Eder pa na tretjem mestu. Norvežanka pa je bila zares sijajna in je celo ogrozila prvo mesto Meierjevi. Malokdaj prej se je v smučarskem svetovnem pokalu končala tekma s tako minimalno razliko prvih treh uvrščenih smučark. Meierjeva je bila namreC boljša od Nor-vežanke Loedemeljeve le za dve stotinki sekunde, le-ta pa je izpodrinila z drugega mesta Ederjevo prav tako za dve stotinki sekunde. Sploh pa je včerajšnja tekma za SP potekala v znamenju velike izenačenosti, saj je bila razlika tudi ostalih uvrščenih tekmovalk od 3. mesta navzdol res minimalna. Cetr-touvrščena Avstrijka VVachterjeva je namreč zaostajala za 0,16 sekunde, petouvršCena Francozinja Merlova pa komaj za 0, 28. Na včerajšnjem superveleslalomu se je dobro obnesla Italijanka Perezeva, ki je bila štirinajsta. Slovenka Mojca Suhadolc se je morala zadovoljiti s 27. mestom, medtem ko je Spela Pretnar precej zaostala (2, 98). VRSTNI RED 1. Ulrike Meier (Av) 1:22, 61, 2. Astrid Loe-demel (Nor) + 0, 02, 3. Silvia Eder (Av) 0, 04, 4.Anita VVachter (Av) 0, 16, 5. Carol Merle (Fr) 0, 28, 6. Schuster (Av) 0, 29, 7. Lee-Gart-ner (Kan) 0, 34, 8. Sad-leder (Av) 0, 64, 9. Kronberger (Av) in Sei-zinger (Nem) 0, 68, 11. Boumissen (Svi) 0, 92, 12. VViberg (Sve) 0, 94, 15. Gutensohn (Nem) 0, 96, 27. Suhadolc (Slo) 1, 60. TENIS / FINALE GRAND SLAM CUPA V MUENCHNU Pred domačo publiko Slich nadigral Changa Nemški tenisač zmagal v treh setih Srečko Klapš MUENCHEN - Tudi ti- sti, ki so pripravljeni največ tvegati na dnevnih računalniških stavah, kjer je potrebno vpisati zmagovalca, skupno število iger in igralni Cas, so po včerajšnjem finalnem srečanju med Mihaelom Stichom in Michaelom Changom ostali praznih rok. Nenavadno hiter konec dvoboja za Changov stil igre je Stich napovedal že po prvem nizu, ki ga je z dvema odvzetima servisoma v 5. in 7. igri dobil s 6:2. Z raznovrstni-nri teniškimi elementi, še posebej s servisom in silovitimi ter natančnimi retumi je Nemec nadigral Changa tudi v drugem ni-Zu> ko je po dobri uri in Pol s 6:3 izid dvoboja po-Y!Sal že na 2:0 v nizih. Changu je šele v tretjem nizu uspelo prvič odvzeti Servis Stichu. Američa- nove upe po p domače pub ?ako razbli reakom ter : zapored osvo ^l vpisal v 1 Valca na najt dem turnirji Mihael Stich ječanju dejal njegov najbol LRTri 1~4._ v ^tu. nc Pred domai ^°m’ Pa mi “ddd to, da rsti neusi l0Sdji teni k°dCno le n, javesL Igro 3® 0cenil ta Celo Ch; mah finalno srečanje Grand Siam pokala. Menim, da je do finala igral izvrstno in upam, da bo v Muen-chen prišel tudi prihodnje leto.« Veliko igralcev se je pritoževalo nad izredno hitro teniško podlago v olimpijski dvorani. Najbolj glasen je bil An dre Agassi, ki je med drugim dejal, da se boji, da bo tak neatraktiven tenis v prihodnosti izpraznil teniške dvorane. Organizatorji, ki jim je poleg sponzorskih sredstev denar od vstopnic drugi glavni vir zaslužka, so že reagirali in za leto 93 pri-pravjajo 10 odstotkov počasnejšo podlago. Da je tenis izredno komercialno zanimiv, že dolgo vedo producenti SAT 1 in RTL, tokrat pa se je s svojimi kamerami pojavila tudi nemška satelitska TV postaja TELES, ki je pokrivala te- niške dvoboje od 17. ure dalje. Ko se je začelo srečanje med Stichom in Edbergom je program te postaje pričelo gledati še en milijon novih gledalcev. Grand Siam turnir v Muenchnu je po treh letih kljub nekaterim pomislekom teniških igralcev na začetku vsekakor upravičil sloves prestižne teniške ezibicijske prireditve. Morda se bo v prihodnje premislil tudi Boris Becker, ki je edini z vrha teniške smetane, ki se še ni pojavil v Muenchnu. Prireditelji in sponzorji pa že razmišljajo o »mešanem« Grand Siam pokalu, na katerem bi po besedah šefa ženskega teniškega združenja (WTA) Gerrya Smitha že leta 1994 nastopilo najboljših osem igralcev in igralk na svetu. Spet vsi aro iMi za konec? MILAN - Verjetno je italijanski nogometni prvak znan že po 13. kolu. Milan je namreč z dvema zadetkoma francoskega asa Papina pravil Ancono, vsi ostali konkurenti za državni naslov pa so tokrat ostali praznih rok. Milanova prednost po 13 kolih znaša že šest točk, ob tem, da mora Capello-vo moštvo igrati še zaostalo tekmo proti Sampdorii. Včeraj sta zlasti odpovedala Inter in Juventus. Ba-gnolijevo moštvo je zasluženo izgubilo v Rimu proti Laziu. Enega od treh zadetkov gostiteljev je dal Si-gnori, ki si je tako prislužil prvo mesto na lestvici najboljših strelcev in ima tako gol veC od »milanista« Van Bastna ter »Videmcana« Bal-ba, ki je tudi včeraj z dvema zadetkoma odločilno pripomogel k Udinesejevi zmagi proti Cagliariju. Presenetljiva Zemanova Foggia, ki igra iz kola v kolo bolje, je odpravila Juventus z goloma Brescia-nija in Mandellija. Častni zadetek za goste je dal Rava-nelli proti koncu tekme in povrhu iz enajstmetrovke. MEDCELINSKI POKAL / BARCELONA PREMAGANA Zadetka Raia usodna za evropske prvake V Sao Paolu proslavljali uspeh po ulicah KOŠARKA / A-1 LIGA Clear osvojil derbi kola Slefanel uspešen v gosteh CANTU’ - Clear iz Cantuja, z odličnim Mannionom na čelu, je zasluženo dobil derbi 13. kola italijanske košarkarske A-l lige na račun državnih prvakov Benettona iz Trevisa, pri katerem so, razen Ku-koča, prav vsi ostali odpovedali. Milanski Philips preživlja globoko krizo: včeraj je izgubil že petič zaporedoma, in to v Fa-brianu proti skromni ekipi Teamsystema. Kot kolo prej v Trstu proti Stefanelu je moštvo iz Fabriana doseglo zmagoviti koš prav ob izteku srečanja. Iz rahle krize pa si je opomogel tržaški Stefa-nel, ki je v Montecati-niju osvojil zlata vredno zmago nad Bialettijem, pri kateremu igra tudi Boni, ki je najboljši strelec A-l lige. Tudi proti Stefanelu je dal kar 41 točk. Najzaslužnejša za Stefanelovo zmago sta bila Bodiroga, ki je dal 27 točk, in Američan En-glish (32 točk). Gregor Fučka je dosegel 7 točk. V A-2 ligi je Alibego-vičev Mangiaebevi iz Bologne v Sassariju doživel poraz in izgubil vodstvo na lestvici. TOKIJO - Južnoameriški prvak Sao Paolo je zmagovalec medcelinskega pokala Toyota. V dvoboju z evropskim prvakom Barcelono je zmagal z 2:1 (1:1). Junak srečanja je bil kapetan brazilskega moštva Rai, ki je za svoje moštvo dosegel oba gola (na sliki je njegov prvi zadetek). Prvi so sicer povedli Spanci v 12. minuti, zadetek pa je dosegel Bolgar Stojckov . Rai je izenačil že v 28. minuti, odločilni zadetek pa je dosegel 11 minut pred koncem, potem ko se je še nekajkrat izkazal, zaradi Cesar je bil tudi imenovan za najboljšega igralca tekme in nagrajen z avtomobilom toyoto land 3.000.' V Sao Paolu so zavoljo zmage moštva s pouličnim veseljačenjem antici-pirali letošnji brazilski karneval. NOVICE Italijanska nogometna A liga IZIDI 13. KOLA: Atalanta - Brescia 1:1; Foggia - Juventus 2:1; Genoa - Napoli 2:1; Lazio - Inter 3:1; Milan - Ancona 2:0; Parma - Fiorentina 1:1; Pescara - Sampdoria 2:2; Torino - Roma 0:0; Udinese - Cagliari 2:1. VRSTNI RED: Milan 21, Fiorentina, Torino in Inter 15, Juventus, Lazio, Sampdoria, Cagliari in Atalanta 14, Parma in Genoa 13, Roma, Udinese, Brescia in Foggia 12, Napoli in Ancona 8, Pescara 6 . PRIHODNJE KOLO (3.1.): Ancona - Lazio; Brescia - Udinese; Cagliari - Torino; Fiorentina -Atalanta; Inter - Genoa; Juventus - Parma; Napoli - Pescara; Roma - Milan; Sampdoria - Foggia. Italijanska nogometna B liga IZIDI 15. KOLA: Ascoli - Cosenza 1:1; Bari -Verona 1:0; Bologna - Cremonese 2:2; Lecce -Piša 2:1; Lucchese - Taranto 1:0; Piacenza -Monzal:!; Reggiana - Cesena 1:0; Spal - Padova 0:1; Ternana - Modena 2:0; Venezia - Andria 1:0. VRSTNI RED: Reggiana 24, Venezia 21, Cremonese 20, Ascoli, Cosenza in Lecce 19, Piacenza 18, Padova 17, Bari 16, Cesena, Verona in Piša 15, Bologna 14, Spal in Modena 12, Monza 11, Lucchese 10, Andria in Taranto 8, Temana 7 . PRIHODNJE KOLO (20.12.): Cesena - Spal; Cosenza - Bari; Cremonese - Lucchese; Andria -Taranto; Lecce - Venezia; Modena - Bologna; Monza - Ascoli; Padova - Reggiana; Piša - Ternana; Verona - Piacenza. Italijanska košarkarska A-l liga IZIDI 13. KOLA: Knorr - Robe di Kappa 98:72; Virtus - Kleenex 90:82; Clear - Benetton 96:80; Baker - Scavolini 94:79; Bialetti - Stefanel 84:88; Marr - Panasonic 98:79; Teamsystem -Philips 81:80; Reyer - Phonola 77:71. VRSTNI RED: Kmorr 22, Panasonic, Clear in Benetton 18, Stefanel 16, Philips, Virtus, Scavolini in Kleenex 14, Bialetti 12, Phonola 10, Baker, teamsystem, Scaini in Robbe Di Kappa 8, Marr u. PRIHODNJE KOLO (20.12.): Philips - Knorr; Stefanel - Scavolini; Phonola - Baker; Robe di Kappa - Virtus; Panasonic - Benetton; Teamsy-stem - Marr; Kleenex - Clear; Reyer - Bialetti. Italijanska košarkarska A-2 liga IZIDI 13. KOLA: Glaxo - Telemarket 95:83; Ti-cino - Fernet Branca 89:78; Yoga - Burghy 79:84; Banco di Sardegna - Mangiabevi 89:81; Sidis - Ferrara 85:71; Acqua Panna - Cagiva 87:88; Medinform - Hyundai 76:107; Teorema-tour - Auriga 83:67. VRSTNI RED: Hyundai, Glaxo in Banco di Sardegna 18, Mangiaebevi, Fernet Branca, Sidis in Cagiva 16, Burghy, Ticino in Teorematour 14, Yoga, Auriga, Telemarket in Ferrara 10, Panna in Medinform 4. PRIHODNJE KOLO (20.12.): Cagiva - Teorematour; Fernet - Glaxo; Telemarket - Auriga; Hyunday - Ticino; Sidis - B. di Sardegna; Mangiaebevi - Yoga; Ferrara - Burghy; Medinform -Acqua Panna. Italijanska odbojkarska Al liga IZIDI 11. KOLA: Panini - Lazio 2:3 (8:15, 15:13, 13:15, 17:16, 12:15); Sidis - Olio Venturi 3:1 (16:14, 10:15, 17:15, 15:6); Centro Matic -Misura 1:3 (6:15, 15:5, 10:15, 3:15); Charro -Messaggero (preložena na 16. 12.); Sisley -Aquter (preložena na 16. 12.); Alpitour - Gabe-ca (preložena na 16. 12.); Maxicono - Jockey (preložena na 16. 12.) TOTOCALCIO: ZMAGOVITI STOLPEC: X, 1, 1, 1, 1, X, X, X, 1,1,1,1, X. KVOTE: 13 (207 dobitnikov): 69.823.000 lir; 12 (5.467 dobitnikov): 2.460.000 lir TOTIP ZMAGOVITA KOLONA: 2, X, 1, X, X, X, X, 2, 2, X, X, 2. Senzacija - Odbojkarji Doba premagali tudi Amstetten! AMSTETTEN - Odbojkarska ekipa SK Dob pri Pliberku nadaljuje s svojo serijo zmag v avstrijski zvezni ligi! V soboto so v gosteh senzacionalno premagali drugouvrščeno moštvo Amstetten s 3:2 (15:11, 7:15, 4:15, 16:14, 16:14). Ekipa trenerja Marka Goloba je s to zmago naznanila, da je z Dobljani računati tudi v play-off-tekmovanju za vstop v avstrijsko superligo. V Četrtem nizu je bila tekma povsem dramatična, saj je Amstetten imel telono že skoraj dobljeno, toda igralci SK Dob so imeli boljše živce in se rešili v peti niz, v katerem so pot prav tako dramatični igri povedli. Poraz šahistov Slovenske športne zveze Celovec BILCOVS - Prva šahovska ekipa slovenske športne zveze iz Celovca je v šestem kolu koroškega prvenstva v spodnji ligi-zahod doživela prvi hud poraz, drugouvrščeni Beljak je slovenske šahiste premagal s 6, 5:1, 5. Za SSZ Ca-rimpex I so remizirali Silvij KovaC (proti hrvaškemu legionarju Darku KovaCem, Elo 2380!), Alojz Gallob in mladinski igralec Boris Gallob. Drugo slovensko moštvo, SSK»Obir« Železna Kapla, katero igra v spodnji ligi - vzhod, pa je premagalo BSG Raiffeisen iz Celovca s 5:3. Točkovali so: Jakovič, Harald VVolte, Topar (1), Hans-Christian VVolte, Johann VVolte, Moser in Hanschou (remi). KOŠARKA Ponedeljek, 14. decembra 1992 LESTVICE B LIGA / PO VISOKEM PORAZU V CENTU EUTNA B LIGA IZIDI 11. KOLA Agrofma - Gewiss 89:88 Brescia - Montichiari 67:69 Ciemme Go - Sidis 84:83 Leonardo - Elledi 94:68 Biesse - G. di Camia 81:92 Ilva - Fracasso 71:93 Popolare - Serapide 69:81 Victors - Sarvin 73:79 VRSTNI RED: Fracasso VI 20, Serapide 16, Elledi PD, Leonardo, Popolare RG in Sidis PSG14, Ciemme GO, Goccia di Camia in Sfa Montichiari 12, Agrofma, Ilva Piombino, Sarvin CA, Victors Rim 10, Brescia 8, Biesse PS 4. BUGA IZIDI 12. KOLA Ancona - San Marino 97:70 Cento - Jadran TKB 91:67 Ozzano - Mestrina 99:73 Ravenna - Campli 77:62 Montegranaro - Oderzo 86:61 Pordenone - Argenta 79:71 Sant‘Elpidio - Faenza 74:92 San Dona - Montecchio 67:75 VRSTNI RED: Cento in Faenza 20, Campli, Ozzano, Oderzo in Ravenna 16, Montegranaro in Ancona 14, San Dona, Argenta in Pordenone 10, Jadran Tkb, Mestrina in Montecchio 8, San Marino in Sant Elpidio 2. PRIHODNJE KOLO (19.12.): Argenta - San Dona; Faenza - Cento; Mestrina - Ravenna; Montecchio -Jadran Tkb (v sob. 19.12. ob 21.00); San Marino -Sant’ Elpidio; Campli - Ancona; Oderzo - Ozzano; Pordenone - Montegranaro. DUGA IZIDI 11. KOLA Kontovel - Portogmaro 84:91 Sgt - Bor Radenska 90:79 Limena - San Daniele 73:86 Corridoni - Jesolo (večerna tekma) Don Bosco - Martignacco 81:78 Porcia - Arte Go 90:78 Conegliano - Intermuggia 96:90 Virtus Ud - Udinese B (večerna tekma) VRSTNI RED: Don Bosco 22, Portogmaro Beretich 20, San Daniele Digas 16, Martignacco Red System in Conegliano Vigor 14, Staranzano Corridoni 12*, Bor Radenska in Sgt 10, Kontovel, Limena, Arte Bittesini Go, Intermuggia, Porcia 8, Conegliano Virtus* in Udinese B asket* 6, Jesolo* 2. PRIHODNJE KOLO (19.12.): Don Bosco - Sgt; Udinese - Arte Go; Jesolo - Kontovel (sob. 19.12. ob 20.30); Intermuggia - Virtus Videm; San Daniele -Staranzano; Martignacco - Limena; Portogmaro -Porcia; Bor Radenska - Conegliano (ned. 20.12. ob 11.00). PROMOCIJSKA UGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 9. KOLA Breg - Santos 80:110 Cidbona Plasteredilizia - Sokol VVarm 82:66 Ferroviario - Inter 1904 74:72 Fincantieri - Barcolana 58:84 Cus Ts - Lega Nazionale 81:89 Libertas - Fiamma 75:84 St. Azzurra - Scoglietto 71:70 VRSTNI RED: Ferroviario 18, Barcolana 14, Gabona Plasteredilizia, Sokol VVarm, Fincantieri, Cus Ts in Santos 12, St. Azzurra 8, Inter 1904 in Lega Nazionale 6, Scoghetto in Fiamma Basket 4, Breg in Libertas 2. PRIHODNJE KOLO (19.12.): Lega Nazionale - Libertas; Breg - Fincantieri (v sob. 19.12 ob 18.00); Santos - Ferroviario; Sokol VVarm - Inter 1904 (v ned. 20.12 ob 15.00); Cus Ts - St. Azzurra; Fiamma - Gcibona Plasteredilizia (v ned. 20.12 ob 11.15); Scoghetto - Barcolana. NA GORIŠKEM IZIDI 7. KOLA ViUesse - Petrohfera Go 72:78 Isonzo Senators - Ronchi 98:72 Largo Isonzo - Dom Simek 70:46 Grado - Ardita 80:68 Alba - Isontina 91:93 prost Pom VRSTNI RED: Pom Go in Senators Go 12, Isontina 10, Ardita in Grado 8, Alba in Petrohfera Go 6, Vi-lesse in Largo Isonzo 4, Dom Simek 2, Ronchi 0. PRIHODNJE KOLO (19.12.): Ardita - Villesse; Pom - Isonzo Senators; Petrohfera Go- Largo Isonzo; Isontina - Grado; Rocnhi - Alba; prost Dom Simek.. D LIGA / ZANIMIVOSTI Ivan Bajc ponovno blesti Med strelci Debeljuh četrti MATCHVVINNER: Marsikdo je ob tragičnih scenah v soboto že pomislil na najhujše, Robi Smotlak pa je premagal tudi nevidnega nasprotnika. PONOVNO V FORMI!! Pred leti se je v vrstah Ci-cibone postavil v ospredje z učinkovito igro, lani je zašel v krizo, letos pa je bil dalj časa poškodovan. Trener Sancin je potrpežljivo vstrajal in mu zaupal, Ivan Bajc pa je v zadnjih tednih počasi nadoknadil najprej fizično kondicijo, na zadnji tekmi pa je bil že med protagonisti. TAKO PA NE GRE: Tokrat postavimo na zatožno klop smolo, ki se je lotila Kontovelove ekipe. Trener Ban je lahko v ekipo po dolgem času vključil Petra Sternija, nogo v mavcu pa ima sedaj Marko Hmeljak, poškodovan pa je tudi Aljoša Daneu. TOP SCORER: Na lestvici strelcev naših ekip vodi še vedno Robi Smotlak (185 točk, 16, 8 poprečno), Ivo Grilanc pa je znižal zaostanek (172). Tretji je Igor Civardi (145), sledita Marko De-beljuh (139) in Luciano Poretti (131). Jadranovci so boljši kot kaže končni izidi Svoj »delež« sta pri tem imela tudi sodnika Jadranov pomožni trener Stojan Kafol Igor Canciani Številke so včasih varljive. Ob branju končnega izida tekme med postavo Vite d’oro iz Centa, ki si s Faenzo deli prvo mesto na začasni razvrstitvi in Jadranom TKB bi si človek mislil, da je naše košarkarje spet prevzel takoimeno-vani »sindrom gostovanja« in da so v Emiliji odigrali fantje podrejeno vlogo od samega začetka. Pa ni bilo tako. Kljub dejstvu, da se Dr-varičeva vrsta vrača iz Centa z negativnim rezultatom in s porazom 91:67, ni mogoče reči, da so Jadranovci bili za to- liko točk slabši od gostiteljev. Za razsežnost jadrano-vega sobotnega poraza sta v glavnem kriva dva dejavnika: črn dan, ki so ga v napadu imeli vsi beki in zunanji igralci naše združene košarkarske ekipe ter sodniški par, ki mu seveda ne gre pripisati vse odgovornosti, kateremu pa se lahko mirno očita, da je vsaj v treh primerih dejansko oškodoval naše košarkarje in to ravno v tretnutku, ko so se ti približevali domačinom ter za njimi zaostajali za bore štiri točke. Endogene dejavnike, ki so povzročili visok poraz pa je treba iskati predvsem v neučinkovitosti Jadrano-vega napada. Bekovska linija je tokrat v metu iz razdalje popolnoma odpovedala. Pomožni trener Stojan Kafol je potrdil, da so Jadranovi beki v določenem trenutku zabeležili tri koše iz dvaindvajsetih poskusov, kar odgovarja približno 12 odstotkom uspešnosti. Za nameček pa se je v soboto verjetno prvič zgodilo, da od kar igra za Jadran TKB Mauro Cuk ni dosegel niti enega koša iz igre in da je ob koncu njegov odstotek pri izvajanju meta znašal 0:7, tako da je vse svoje točke zbral samo s prostimi meti. »In sodnika sta bila sploh poglavje zase«, je še pristavil Kafol. »Domačinom sta dopuščala izredno agresivno, umazano igro in jim omogočala tudi kake posege, ki jih pravila igre ne dovoljujejo. Našim fantom pa sta sistematično do-sojevala osebne napake, tako da smo jih že ob odmoru zbrali kar 19. In to pa je v dokajšnji meri v nadaljevanju igre bremenilo nekatere naše posameznike. Po drugi strani pa sta moža v sivem zatrla vsak poskus naših, da bi domačine dohiteli: in to se nam je nato maščevalo, saj smo trikrat tik pred izenačenjem utrpeli reakcijo gostiteljev vsakič po dvomljivem sodniškem posegu. Tako smo iz zaostanka štirih točk v trenutku znašli s 15 točkami zamude in to kar nekajkrat v teku drugega polčasa. Na njihovo čvrsto obrambo smo bili sicer pripravljeni, saj je ostra agresivna igra značilnost vse moštev, ki jih trenira Gianni Trevisan. Glede ostalega bi še povedal, da se je po obdobjih zelo dobro obnesla naša conska obramba 2:1:2, ki je Cento ni znal ustrezno napadati. Morebiti tudi zato, ker je bil v soboto odsoten njihov prvi play-maker. Pri nas je tokrat zelo prepričljivo zaigral Martin Pertot, ki je ob svojem običajnem deležu pod košem deloval zelo natančno v napadu.« Jadranove košarkarje čakata sedaj dve zelo pomembni srečanji. V prihodjem kolu bodo Drvaričev! varovanci gostovali v Montecchiu, kjer se bodo spoprijeli z nasprotnikom, ki je njihov konkurent v borbi za obstanek. Po božičnih počitnicah pa bo na vrsti Argenta, ki je prav tako ena izmed tistih ekip, na katere morajo jadranovci računati v svojem boju za ostanek v ligi. D LIGA / VTEKMI MED SGT IN BOROM RADENSKO Huda poškodba Smollaka zamorila vzdušje na tekmi Tekma z SGT-jem se je po pravilniku morala nadaljevati Vanja Jogan Sgt - Bor Radenska 90:79 (74:74; 28:39) BOR RADENSKA: Simonič (0:1 za 3), Bajc 13 (3:4, 0:1, 7:9); Debeljuh 8 (1:5, 2:5, 0:1); Smotlak 14 (4:5, 1:2, 3:5); Persi 8 (0:1, 1:1, 5:6); Perčič 2 (1:6, -, -); Monticolo 6 (0:2, -, 6:8); Poretti 18 (9:10, -, 0:2); Car-bonara 10 (3:3, 0:3, 4:4); trener Sancin. MET ZA 2: 21:36 (58, 3) MET ZA 3: 4:13 (30, 7) PM: 25:35 (71, 4). SON: 24. 3T: Debeljuh 2, Smotlak in Persi 1. Poročati o tekmi, kjer smo bili priča šokantni nesreči velikega prijatelja, ki je po močnem udarcu z glavo ob tla kar nekaj minut ležal v nezavesti v mlaki krvi (ob istočasnem epileptičnem napadu, z očmi, ki niso dajale znakov življenja) prav gotovo ni enostavno, k sreči pa se je vse izteklo po najboljši poti in Robiju Smotlaku bo sedaj ostala le še brazgotina na čelu, vsem prisotnim pa ne bo enostavno pozabiti scene, ki je za športno področje povsem neobičajna, zlasti za take ekipne panoge, kjer so najhujše poškodbe vezane na zlome ali kvečjemu zvine. Ce je že treba spregovoriti tudi o samem poteku sobotne tekme, lahko takoj dodamo, da je do te hude nesreče prišlo le minuto pred koncem, pravilnik pa je zahteval, da se mora srečanje zaključiti, kljub vidnemu in povsem razumljivemu slabemu počutju igralcev obeh ekip in pa zlasti soigralcev, ki so preostali del odigrali le kot golo formalnost. Domačinom torej ni preostalo drugega kot to, da so v podaljšku uspešno zaključili nekaj protinapadov, ob izteku časa pa so se igralci, odborniki Bora, sodnika in nekateri prisotni podali v bolnišnico, kjer je bil Smotlak že v rokah zdravnikov. Posebna pohvala gre zlasti trenerju Sancinu in doktorju Renatu Stoklju, ki sta takoj pomagala nesrečnemu igralcu in nista zgubila nadzorstva nad položajem niti v najbolj kritičnih trenutkih. Tekma sama je bila dokaj privlačna, zlasti v prvem polčasu, ko so borovci predvajali boljšo igro, tako v obrambi kot v napadu, kjer sta bila Luciano Poretti in Ivan Bajc najbolj učinkovita, ob veliki odločnosti vseh, ki so stopili na igrišče, kar nas je spominjalo na igro Kontovela v derbiju prejšnjega kola. Belo zeleni so si tako priigrali prednost najprej desetih točk (28:18 v 15. minuti), zatem pa kar štirinajstih v 29. minuti (58:44), in vse je kazalo, da jim zmaga ne bo ušla. Igralci Ginnastice pa se nikakor niso vdali, dobro so zaustavljali napade borovcev, v napadu pa niso več zgrešili meta. Tako so z delnim izidom 14:0 stanje izenačili (Del Piero 25 točk in Naccarato 18 najboljša posameznika), kar je privedlo do tega, da se je vse odločilo najprej v zadnjih minutah, ko so uspeli izsiliti podaljšek, nato pa v podaljšku, ki zaradi Smotlakove nesreče ni bil več regularen, uspeli brez težav zmagati. DERBI / PROMOCIJSKA LIGA Gladka zmaga Cicibane (+16) Sokol igral dobro samo deset minut Robi Smotlak je bil nesrečni protagonist sobotne tek- Cicibona Plasteredilizia - Sokol VVarm 82:66 (36:24) CICIBONA: Kovačič 7 (2:7 za 2, - za 3, 3:4 pm); Simonič 18 (3:3, 3:4, 3:6); Jogan 17 (1:5, 3:6, 6:6); I. Bajc (0:3 za 2); Cu-pin 11 (4:9, -, 3:5); G. Bajc; Volk 2 (1:1, 0:1) Semen 14 (5:9, 4:6) Jankovič 4 (2:2, -, 0:1) Furlan 9 (3:5, -, 3:4); trener Mari. Met za 2: 21:44 (47, 7%) Met za 3: 6:10 (60%) PM: 22:33 (66, 6%) SON: 21. PON: Kovačič (36') 3T: Simonič 3, Jogan 3. SOKOL: Terčon 0 (0:4), Gerli NV, Sosič 13 (3:4), Caharija, Skerlavaj 12 (2:2), Stanisa 21 (3:5), Starc 14 (2:4), Sedmak NV, Ušaj, Devetak 6; trener Vatovec. PM: 10:19. SON: 30. PON: Terčon (33'), Skerlavaj (37'), Starc (40') 3T: Sosič 2, Skerlavaj 2, Devetak 2. Tradicija se torej nadaljuje; Cicibona je ponovno strla vsak odpor Sokola in enajstič zapored premagala Nabrežin-ce in mirne duše lahko zapišemo, da je zmaga povsem zasluženo pripadla postavi trenerja Marija, ki je zlasti v uvodnih desetih minutah predvajala boljšo in učinkovitejšo igro, s posebnim poudarkom na obrambo, saj so imeli Stanisa, Starc in ostali mnogo težav pri zaključevanju lastnih napadov. Tekma se je pričela z dvema točkama Rikija Simoniča, ki je bil tudi najboljši posameznik tekme in Cicibonaši so najprej povedli s 6:0, zatem pa z delnim izidom 10:0 povišali prednost na +15 (22:7 v 9. minuti). Nabrežine! so večji del pozornosti v obrambi posvetili na najboljšega strelca lige Cupina, Matijevi fantje pa so z odlično skupinsko igro uhajali na koš iz raznih pozicij s Simoničem (10 točk), Semnom (8) in Kovačičem (7), kar je zmedlo predvidene načrte. V zameno sta bila pri gostih Stanisa in Ušaj v napadu manj uspešna kot sicer, tako, da sta večji delež točk v prvem delu prispevala Skerlavaj (10) in Devetak (6) z meti iz razdalje. V drugem delu se igra iz prvega dela ni ponovila, najprej je Cicibona povišala prednost na + 17, zatem pa je Sokol zaigral z maksimalno odločnostjo, kar je privedlo do zaželjenih sadov, saj se je razlika med ekipama korenito znižala (39:46 v 28'). Trener Mari je v time D LIGA / KLJUB DOBRI IGRI Pričakovan poraz Kontovelcev proti diugouvščenemu Beretichu iz Portogruara ■ Ivo Grilanc dosegel 25 točk Kontovel - Beretich 84:91 (39:46) KONTOVEL: Ban 8, Sosič 4 (0:2), Gulič 7 (3:5), Sterni 4, Grilanc 25 (2:3), Civardi 10, Paulina 18 (4:7), Kralj 2 (2:2), W. Daneu 3, Turk 5 (3:4), trener M. Ban. PON: Sosič (28), Paulina (32). TRI TOČKE: Grilanc 5, W. Daneu 1. Kontovelcem ni uspel podvig, da bi v soboto v D ligi premagali drugouvrščeni Beretich iz Portogruara, ki je doslej v tem prvenstvu izgubil le enkrat za eno točko, in še to proti nepremaganemu Don Boscu. Kontovelci so bili enakovredni gostom skozi vso tekmo in bi lahko celo poksrbeli za prvovrstno presenečenje, če bi Valter Sosič in Robi Paulina ne zapustili tako hitro igrišča zaradi petih osebnih napak. Treba pa je priznati, da so gostje zasluženo zmagali, saj so tudi tokrat dokazali, da niso naključno tako visoko uvrščeni na lestvici. »Velike preglavice nam je predvsem delal Delle Ve do ve, ki je zelo izkušen igralec, saj je pred leti nastopal tudi v A ligi. Da je Delle Vedo-ve dal samo 20 točk, je zasluga naše obrambe, saj ta košarkar običajno doseže še večje izkupičke točk,« nam je dejal Kontovelov odbornik Sergio Spadoni. »Ko se boriš kot mi proti izpadu iz lige, je zelo pomembno, kako izgubiš. Mi smo na tej tekmi častno izgubili, to pa je še kako važno za bodoče nastope, saj se tako zavedaš, da lahko enakovredno igraš skoraj z vsemi ekipami te lige. V prihodnjem kolu igramo na tujem proti Jesolu, s katerim moramo osvojiti dve točki. Ce bomo igrali tako kot proti Beretichu, pa imamo možnost za zmago,« je še dodal Spadoni. Glede sobotnega srečanja bi od posameznikov predvsem pohvalili Iva Grilanca, ki je bil s 25 točkami najboljši strelec tekme, in je poleg tega dosegel kar pet »bomb«. Pri skoku pa je izstopal Robi Paulina in res škoda, da je moral predčasno zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Pri gostih pa je poleg že omenjenega Delle Ve-dove dobro igral tudi Adami, ki je dal 23 točk. (bi) Robert Skerlavaj (Sokol) v metu na koš (Foto Ferrari) outu streznil svoje, ki so uredili misli in so se s preudarno počasno igro izognili agresivni press-obrambi gostov ter kmalu spet zvišali prednost nad deset točk. V nadaljevanju so Nabrežin-cem pošle moči, Furlan je dobro metal s pozicije krila, Semen je spet gospodaril pod košema in razlika je ponovno narasla (+ 17 v 37' in +19 minuto pred koncem). V vrstah Sokola je le še Stanisa (vseh 21 točk v drugem delu) uspešno zaključeval napade svojih, ki so se s tem porazom oddaljili od vodilnega Ferroviaria, cicibonaši pa nadaljujejo z vrsto uspešnih nastopov in so tudi ujeli sokolovce na lestvici, sedaj pa imajo pred seboj dokaj ugoden razpored tekem. Ocene protagonistov -B. Lakovič CICIBONA: Kovačič 7, Simonič 9, Jogan 8, I. Bajc 7, Cupin 7, G. Bajc 7, Volk (neocenjen), Semen 7, Jankovič 7, Furlan 7, trener Mari 8. SOKOL: Terčon 6, Sosič 6, Caharija 6, Skerlavaj 7, Stanisa 7, Starc 6, Ušaj 6, Devetak 6, trener Vatovec 6. (VJ) Simonič igralec aeibija Ušaj kaj pa zdaj? MATCHVVINNER: Z odhodom k vojakom Boruta Pertota je Cicibona izgubila svojega standardnega play-makerja, problem pa je že rešen, saj je Riki Simonič v odlični formi, ob dobrem vodsvtu igre svoje ekipe pa je bil tokrat tudi najbolj uspešen v napadu z odličnimi odstotki pri metu. TAKO PA NE GRE: Ena izmed orožij Vatovčevega moštva je prav gotovo met iz velike razdalje, kjer je prednjačil Martin U.šaj (najbolj uspešen pri metanju trojk v Promocijski ligi lani). Po obetavnem začetku je Martin najbrž zgubil koordinate, proti Cici-boni pa ni bil v petih poskusih niti enkrat uspešen. TOP SCORERS: Naziv "Oscarja lige" še vedno pripada Andreju Cupinu (177 točk, poprečno 19, 6 na tekmo), sledita mu Vanja Jogan (173) in Damir Starc (166). Četrti je Robert Skerlavaj (125), peto mesto pa si delita brežana Boris Žerjal in Igor Cor-batti s 119 točkami vsak. PRAVIJO ... da bo Fabrizio Korošec že prihodnji teden ponovno oblekel dres Brega-Trener Canciani trdno upa!! Slovenija LJUBLJANA DRAMA SNG LJUBLJANA JUTRI: ob 19.30 uri (abonma Študentski Prvi) J. B. P. Moliere: Svatba po sili. NAPOVEDUJEMO: 18. t.m. ob 20.00 uri premiera J.B.P. Moliere: Svatba po sili. Svatba po sili je predvsem komedija. Se vec- je prava ulična burka, sestavljena iz značilnih gledaliških in dramaturških drobcev velikega pesnika in igralca- Moliera. Drobce je izbral in povezal režiser Vinko Moderndorfer, sodelavci pri predstavi pa so: scenografka Biljana Unkovska, kostumografka Marija Vi-dau, skladatelj Jani Golob, lektor Jože Faganel, koreografka Ksenija Hribar, gib in akrobacija AleS Vest, maska Alenka Nahtigal in glasbeni vodja Brane Demšar. Igrajo: Danilo Benedičič, Maja KonCar, Silva CuSin, Jerica Mrzel, Zvone Hribar, Matija Rozman, Bojan Emeršič, Roman KonCar, Meta Vranic, Tone Homar, Marko Okoren, Andrej Nahtigal in Božo Sprajc. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA ^ JUTRI: ob 19.00 uri Golob: Krpanova kobi- NAPOVEDUJEMO: 19. t.m. - gostovanja solistov v Tosci: Veneta Iveljič, Igor Filipovič . Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19. ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11..uri. MARIBOR SNG OPERA DANES: ob 20.00 uri Kalman: Kneginja Čardaša (odkupljeni predstavi in izven). JUTRI: ob 18.00 uri F. Kalman: Kneginja Čardaša (odkupljena in izven). V PRIHODNJIH DNEH: 16. t.m. ob 18.uri (za Glasbeno mladino) Verdi: Traviata. Informacije na tel. 062/211-461. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 uri (za izven) gostovanje SLG Celje s predstavo Roger Vitranc: Viktor, ali otroci na oblasti. Informacije na tel. 064/222-681, 222-701. GORICA TEATER VERDI JUTRI: ob 20.30 uri predstava SSG Češnjev vrt, A. P. Čehova. KOPER GLEDALIŠČE KOPER JUTRI: ob 18.00 uri predstava skupine Bleščečih 6 Iz življenja nekega pubertetnika. Predstava bo za vsakega gledalca poseben dogodek. Nekdo se bo zabaval ob humornem besedilu, drugi bo v večji ali manjši zadregi ob prvem srečanju z invalidi, tretji pa bo vzporedno z zgodbo Jadrana Krta sledil še zgodbi Andreja Mraka, Alenke Smidt, Petre Gortner, Marjana Kovačeviča, Martine Mihovec in Lenka Miletiča. CELJE SLG CELJE JUTRI: ob 10.00 in 11.00 uri gostovanje Prešernovega gledališča Kranj s predstavo M. Dekleva: Mi se ne damo. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 18. t. m., ob 20.30 za abonma red A in red D B. Slade Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Režija Boris Kobal. Ponovitvi v soboto, 19. t. m., ob 20.30 za abonma red B, E in F ter v nedeljo, 20. t. m., °b 16. uri za red C in G. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK JUTRI: ob 20.30 (red prost) ponovitev predstave gledališke skupine Gabriela Lavie z delom Johana Augusta La Signorina Giulia. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Monica Guer-ritore in Ester Galazzi. Predstava v abonmaju, odrezek št. 5 . Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gleda-bscu Rossetti. SALA TRIPCOVICH V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 16. decembra, otvoritev novih prostorov v dvorani Trip-covich, kjer se bodo odvijale predstave gledališča Verdi. Otvoritveni koncert orkestra in zbora gledališča Verdi bo vodil Carl Melles. Solisti Tiziana Sojat, Helga Miiller Molinari, Ltienne Dupre in Robert Holzer. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 19.30 (Gallusova dvorana) Letni koncert študentov Akdemije za glasbo. Vstopnina 150 in 100 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. OPERA SNG LJUBLJANA DANES: ob 20.uri bo koncert basista Franca Javornika v okviru Cikla Mojstri pevci, ki ga organizira Festival Ljubljana. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-948. KLUBK4 DANES: ob 21. uri Koncert New Age glasbe. Andraž Polic igra na SAZ- turško glasbilo, svobodno izrazni ples, predstavitev skupine Komaja iz Švice. Informacije na tel. 061/113-282. KUD FRANCE PREŠEREN NAPOVEDUJEMO: 17. t.m. ob 21.00 uri R’n’roll žur s KUD Idioti in Hladnim pivom. Informacije na tel. 061/332-288. MARIBOR MARIBORSKA STOLNICA JUTRI: ob 19.00 uri dobrodelni božični koncert v organizaciji Združenja katoliških študentov Maribora in Graza ter mariborskega Karitasa. Izvajalci: instrumentalisti iz Graza, zbor Slomšek in vokalna skupina Lira. Denar od prodanih vstopnic je namenjen božičnim darilom za begunske otroke. VELENJE DVORANA GLASBENE SOLE VELENJE V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 19.30 uri koncert Margarete Babinsky (klavir) iz Avstrije, v organizaciji Avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani in Glasbene šole Velenje, vstopnica 300 SIT. MARIBOR KAZINSKA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 19.30 uri (za izven) koncert MPZ II. in III. gimnazije. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 17. decembra, ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen.VeCer organizira Tržaški jazzovski krožek. V petek, 18. decembra, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice - Violina pri Kogoju ter sodobnikih. Izvajata Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček (klavir). Na programu Kogoj, Dalla-piccola in Britten. V nedeljo, 20. t. m., ob 21. uri jazz koncert skupine Mella & Allione quartetto. V ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 koncert ameriških skladb za harfo Good-bye American Year 1492-1992. Nastopa Jasna Corrado Merlak. Na programu F. Vidali, N. Gustavson, P. Chertok, C. Salzedo, D. Ellington, C. Porter in G. Ghershvvin. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopili bodo Bruno Canino, Antonio Ballista in Gruppo Amadinda. NAPOVEDUJEMO: 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 17. t. m., ob 20.30 koncert violinista Roberta Marchio z naslovom Bach in blues. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 18. t. m., ob 20.30 koncert liturgičnih pravoslavnih pesmi. Nastopa Moški pevski zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve. GORICA STOLNA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., koncert , ki ga prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo in Glasbena matica. Skupina Con-centus ottoni iz veronske arene, pod taktirko dirigenta Silvia Michelija bo izvajal Purcellove, Haendlove, Bachove, VVagnerjeve in Tomasijeve skladbe. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV JUTRI: ob 19.00 uri literarni večer sodelavcev revije Literatura. VeCer bo vodil publicist Tadej Cater. Iz svojih del bodo brali: Vida Mokrin- Pauer, Tamara Doneva, Lela B. Njatin, Vid Snoj, Uroš Zupan, Brane Senegačnik, Novica Novakovič, Aleš Debeljak, Jure Potokar in Rade Krstič. FILOZOFSKA FAKULTETA JUTRI: ob 19.00 uri bo v okviru Humanističnega simpozija predaval dr. Peter Vodopivec; naslov predavanja: Ali zgodovina sploh lahko predvideva?! Vstopnine ni. KULTURNICA VALENTIN VODNIK JUTRI: ob 20.00 uri predavanje Pragozdovi na Slovenskem. program bo vodil dr. Mlinšek. S predavanjem se zaključi letošnji cikel predavanj VeCeri. Furlanija-Julijska krajina TRST DVORANA BARONCINI Zavarovalnica Generali - Ul. Trento 8 DANES: ob 17. drugo srečanje, ki ga prireja Tržaški semiološki krožek pod naslovom »II mosta, il vicino, 1’alieno« (Pošast, bližnji, tujec). Sodelovali bodo antropolog Francesco Remotti s tu-rinske univerze, filolog Corrado Bologna z univerze v Chietiju, antropolog Leonardo Piasere z veronske univerze, filozof Elvio Baccarini z univerze v Zadru. Moderator diskusije bo antropologinja Car-mela Pignato s tržaške univerze. Za najmlajše LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: od 19. do 30. t. m. bo vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ure v Valvazorjevem prehodu potekal praznični Živžav z igralnico , kjer bodo otroci pod strokovnim vodstvom sestavljali kocke, z razstavo otroške in mladinske literature Mladinske knjige,s slaščicami slaščičarne Biskvitek in frizerstvom Frkolin. 19. in 20. t.m. ob 11.00 in 17.00 uri (Linhartov dvorana) Pika Nogavička- balet. Gostovanje Državne opere za otroke in mlade iz Kijeva. Cena vstopnic 350 SIT. Tel.:061/222-815. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI DANES: ob 10.00 in 11.30 uri zaključena predstava za osnovne šole Andersen- LeinšCek: Snežna kraljica. Informacije na tel. 061/448-920. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 10.00 in 12.00 uri, v okviru 7. tedna otroškega programa, predstava režiserja F. Križaja: Čarovnik iz Oza. Predstavi sta zaključeni. JUTRI: ob 10.00 in 11.30 uri, v okviru 7. tedna otroškega programa, predstava Milana Dekleva: Mi se ne damo, režiserja Boris Kobal. Informacije po tel. 063/441-814. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ DANES: ob 9.30, 10.30 in ob 17.00 uri koroška ljudska igrica: Mojca Pokraculja. Vse predstave so zaključene. Informacije na tel. 064/222-681. KOBARID KINO-DVORANA KOBARID DANES: ob 9.30 in 11.00 uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica s pravljico H. C. Andersena: SlavCek. Predstavi sta za izven. Cena vstopnice lOO SIT. Informacije na tel. 065/25-326. TOLMIN KINO-DVORANA TOLMIN JUTRI: ob 9.30 in 11.00 uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica s pravljico H. C. Andersen: SlavCek. Predstavi sta za izve. Cena vstopnice 100 SIT. Informacije na tel. 065/25-326. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Morska deklica v izvedbi gledališke skupine Giallo Mare Minimal iz Empolija pri Firencah. VIDEM FELETTO UMBERTO OBČINSKI AVDITORIUM V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., ob 15.30 tretja predstava ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica II mio mondo per aria v izvedbi gledališke skupine Santosh Dolimano. Koroška CELOVEC GLEDALIŠČE CRISTALLO JUTRI: ob 16.30 ponovitev predstave Car-Pjnterija & Faragune Due paia di calze di seta 1 Vienna v izvedbi La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio, vhrnmo Lo Vecchio, Orazio Bobbio. SORICA GLEDALIŠČE VERDI Ul. Garibaldi 4 „ JUTRI: ob 20.30 predstava SSG, P.A. Čehova. Češnjev vrt. 2„V PRIHODNJIH DNEH: 22. decembra, ob Ca r .®' Slade, Ob letu osorej. Gostovanje nkarjevega doma iz Ljubljane. Informacije v Pm i i Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass J teL: (0481) 33288. v nClNSKO GLEDALIŠČE v t PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 21. in dali* ’ ?2’ decembra, ob 20.30 gostovanje gle-V *Ca Iz Sardinije z delom A. Brofferia »II piro». Režija Beppe Navello. 6lD£D ^UEDALISCE RISTORI bra RIHODNJIH DNEH: v torek, 22. decem-nia!, Pierre Chesnot - L’inq lastn 1 eatro. Režija Gianlranco 1 Pajo Lia Tanzi in Giuseppe Pam oškq StLOVtC te*0 gledališče cio P ul-1 19.30 Franz von Suppe - Boccac- UUBUANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20.uri (Linhartova dvorana) projekcija filma Ariel (1988) iz cikla Najboljši filmi Akija Kaurismakija, ki bo trajal do 18. t. m. Vstopnina je 300 SIT. JUTRI: ob 20.00 uri projekcija filma A. Kaurismakija iz leta 1990 Leningrajski kavboji gredo v Ameriko. Vstopnice 300 SIT. Od 10.00 do 14.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure (Sejna E 1) Simpozij o alternativnih religijah. Vstop je prost. Ob 19.00 uri (Sejna E3) predavanje dr. Franceta Perka v okviru cikla Verska kulturna dediščina: Bogastvo krščanske duhovnosti. Vstop je prost. V PRIHODNJIH DNEH: 16. t.m. ob 19. uri (Sejna E3) Skalerasov večer - srečanje z vsemi dosedanjimi Skalerasovimi gosti. Vstopnina je 180 SIT. 17. t. m. ob 19.00 uri (Sejna E2) predavanje dr. Edvarda Kovača v sklopu predavanj drušva za primerjalno religiologijo: HValnica stvarstva Frančiška Asiškega. Vstop je prost. Informacije na tel. 222-815. KLUBK4 JUTRI: ob 22.00 uri družabno srečanje elanov AISEC, do polnoči interno, po polnoči odprto vsem zabave željnim. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 21. uri Diamonds are Girls best Friends- historični modni spektakel avtoric Neve Faninger, Mojce Dreu in Janete Coh. V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m, ob 21.00 uri Diamonds are Girls best Friends- historični modni spektakel avtoric Neve Faningen, Mojce Dreu in Janeta Coh. Vstopnina je 400 SIT, za študente 200 SIT. 16. t.m. ob 20. uri - Filozofija v operi II. - v okviru Vesele znanosti bo predaval Mladen Dolar. Informacije na tel. 061/332-288. MESTNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 16. t. m. in Četrtek, 17. t. m., ob 15. uri pravljica Kitajski slavček -Die chinesische Nachtigall. GLEDALIŠČE Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM 28. in 29. decembra romantični balet Adolpha Adama Giselle v izvedbi SNG Opera in balet. Gallusova dvorana, vstopnice 750 in 550 SIT, študentje 200 SIT. 31. decembra Leticija in Luštrek v Štihovi dvorani. Vstopnice 800 SIT. Prijave na tel. 061/222-815. GLASBA Slovenija LJUBLJANA , CANKARJEV DOM 25. decembra ob 18. uri Božični koncert z orkestrom Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani. Vstopnice 400 in 250 SIT. 31. decembra ob 20.uri Silvestrski koncert: The Classic Buskers (Velika Britanija) in Witz Orchestra (Italija). Gallusova dvorana, vstopnice.1000 in 800 SIT. 1. januarja 1993 ob 18.uri Novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije (Gallusova dvorana). Dirigent: Tadeusz Wojciechowski; solist: Andr-zej Ratusinski, klavir. Program: Enescu, Chopin, Chabrier, de Falla, Loewe, Gershvvin, Bernstein. Vstopnice 800 in 650 SIT. Prijave na tel. 061/222-815. Razstave Slovenijo LJUBLJANA KULTURNI DOM SPANSKI BORCI JUTRI: ob 18.00 uri otvoritev razstave zlatarskih izdelkov g. Kodreta in starih idrijskih Cipk, adventnih vencev cvetličarne ELi in lepih starih kotnih vitrin. V PRIHODNJO! DNEH: 17. t. m. ob 18.00 uri otvoritev razstave slik Stefana Horvata. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA PIC LEK DANES: ob 14.00 uri otvoritev razstave slik slikarja Konstantina- Kostje Viranta. Razstavo si boste lahko ogledali do 30. t. m. Razstavišče je odprto vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15.00 do 19.00 ure. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/182-161. GALERIJA CD DANES: ob 16.30 uri otvoritev razstave Carinzia/Venezia, Topografia Superiore, avstrijskega slikarja in grafika Amulfa Rainerja. Razstavo bo predstavil prof. Zoran Kržičnik, direktor MGLC- Ljubljana. Razstav je odprta vsak dan, od 12.00 do 20.00 ure, v nedeljo od 15.00 do 18.00 ure. vstopnina 100 SIT, za študente 50 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. GALERIJA COMMERCE DANES: ob 18.00 uri otvoritev razstave slik in risb Mateja MetlikoviCa. Slikarja bo predstavil dr. Ivan Sedej. Na otvoritvi bo nastopil mešani pevski zbor Tine Rožanc. Razstava bo na ogled do 8. januarja. Razstavišče je odprto vsak delovnik od 9.00 do 19.00 ure, ob sobotah do 13.00 ure. Informacije na tel. 061/122-241. NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA V spodnjih prostorih galerije je odprta razstava Študentske grafike iz zbirke Akademije za likovno umetnost. Izbor obsega grafične liste slušateljev Akademije v letih 1966 in 1972. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. MESTNA GALERIJA Do 16. t.m. je na ogled razstava Transformacije - dela trinajstih mladih avstrijskih kiparjev. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljska od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel 061/212-896.. GALERIJA LABIRINT Do 22. t. m. so na ogled dela tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 10. do 19. ure. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. PIONIRSKA KNJIŽNICA OTON ZUPANČIČ Do 19. decembra je na ogled razstava Vse je ostalo v Bosni. Na razstavi bodo predstavljena likovna in literarna dela bosanskih otrok iz zbirnih centrov v Sloveniji. Razstavljena dela so rezultat natečaja, ki ga je razpisalo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 3. januarja je na ogled je razstava Arhitektura Vesne in Mateja Vozliča. Predstavitev zadnjih del mladih arhitektov. Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/216-010. GALERIJA ILIRIJA VE-DROG Do 24.t. m. bo na ogled razstava Retrospektiva slikarjev z bivšega jugoslovanskega prostora. ATELJE ZOIS Do 15. t.m. bo na ogled razstava Ko fotografija sreCa desi-gn oblikovalcev Michella De Lucchija in Toma Vacka. Tel. 061/216—155. KLUB B/51 Do 29. t. m. je v Klubu odprta prodajna razstava olj, grafik, akvarelov Sava Zupana Podoba in uganka. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do konca decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCiC-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Se danes in juhi je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rinCke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. IDCO Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava slik in instalacij Ota Rimela. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t. m. bo na ogled razstava Maribor skozi Cas 1 na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. uro ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. CELJE STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. GALERIJA IZBA JUTRI: ob 17.00 uri otvoritev razstave del oblikovalca oskarja kogoja. ustvarjalec se prvikrat s širšim opusom predstavlja v Celju. Razstava bo na ogled do 24. t. m. LIKOVNI SALON CELJE JUTRI: Ob 18.00 uri otvoritev razstave Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca oskorja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992. Spremno besedo ob otvoitvi bo imel dr. Stane Bernik. Razstava bo odprta do 10. januarja. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompeToeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. mo, v nedeljo od 10. do 12. me, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.. GALERIJA MEDUZA V decembru je na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 mo, popoldne pa od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. mo ter med 17. in 19. mo, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek Zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA II Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573 NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA V decembru je na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami. SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava, posvečena 100-letnici rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta ter originalne skladbe Vinka Vodopivca. KOMENDA GALERIJA ZALA Do 9. januarja bo na ogled razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca. Informacije na tel: 061/841-204. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Če si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Boži-daja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v KoCvju, 1. - 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Do 21. t.m.. je na ogled razstava risb Cveta Prevodnika. KRANJ CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. F-Jk TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Na ogled je prodajna razstava grafik. Razstava bo trajala do 28. t..m. z naslednjim mnikom: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Alberta Rocce. JULIET Ul. Madonna del Mare 6 Odprta je razstava Antonel-le Mazzoni in Antonia Sofiano-pula. DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Ul. S. Nicolo 20 Se danes in jutri razstavlja slikar Aldo Bressanutti. MJRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej V soboto, 19. t.m., ob 12.00 odprtje razstave »Načrti za Mi-ramar»ob praznovanju VIII. tedna spomeniškega varstva. Prisoten bo glavni direktor prof. Francesco Sisinni. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buic, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir Velickovic in Lojze Spacal. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Se danes in jutri je na ogled razstava slikarja Roberta Termi-nija. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote, od 9. do 14. me. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA V soboto, 19. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Daniele Frausin z naslovom Blues. Na otvoritvi bo nastopil tudi violinist Roberto Marchid. VIDEM GALERIJA SKB - AU-RUM' Odprta je prodajna razstava akademskega slikarja Veljka Tomana. Med razstavljenimi deli so tudi motivi soncnic in pokrajin v oljni in akrilni tehniki. Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Na ogled je razstava fotografij Mojmirja Maraža. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. VIDEMSKI GRAD Do 27. decembra so na ogled slike, ki jih je Aurelio Mistruzzi zapustil videmski pokrajini. Razstavo si lahko ogledate od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob praznikih od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. GALLERIA DEL CEN-TRO Via Odorico da Pordenone 3 Do 19. t. m. razstavlja svoje akvarele Camillo Lovisatti. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 17. do 19.30, ob sobotah pa od 10. do 12. me in od 17. do 19.30. Ob praznikih zaprto. ARTESEGNO Ul. D’Aronco 12 V Četrtek, 17. t. m., ob 18.30 otvoritev rAzstave Luca Alina-rija. Umetnika bo na otvoritvi predstavil Franco Batacchi. DUNAJ GALERIJA MAK JUTRI: ob 11.00 uri otvoritev razstave akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vinciarellia. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erharda Stiiberja. GOLOVICA-WoLF- NITZ KNJIŽNICA V OBČINSKEM CENTRU Na ogled je razstava »Doživeta arhitektura Zilje, Roža in Podjune«. Alpe-Jadran MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in' od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. me ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. FERRARA PALAZZO DEI DIAMANTI Do 3. januarja 1993 je na ogled 215 grafik in slik Marca Chagalla, ki jih je umetnik ustvaril med leti 1908 in 1975. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela maldih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra BarišiCa, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jan-driCa, Vatroslava Kulisa, Pe-ruška Bogdaniča in Hrvoja Ser-cara. DUNAJ STADTHALLE WIEN Do 10. januarja bo na ogled razstava Svetovi stripa. Odprto med 9. in 18. mo. Tel. 98-100-98 50 205. VOLKSHOCHSCHULE FAVORITEN Do 18. t.m. bo na ogled razstava Narisal sem vojno... (otroške risbe). GALERIE THEURETZ-BACHER Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava newyorških abstraktnih slikarjev 90-tih let. WIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in Wernerja Wuertingerja. bo odprta do 13. decembra, ob delovnikih, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. me. Na ogled je razstava Mouli-nex, instalacija Eva Afuhs, Walter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16.1.93 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMM-LUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 -1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 - 1992) Zorana Mušica . Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. me. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. me, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Kokoschke, Schiela, Nietscha, Rainerja in Wolzla ter Razstava ob 200-letnici Freimauerja v Avstriji. Do 2.fe-bruarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. me. MUZEJ MODE HETZEN-DORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 me. RUBRIKE Ponedeljek, 14. decembra 1992 V naročju vetra <» Jure Šterk je na poti okoli sveta prijadral do Nove Gvineje, kjer ga bo »Neodvisna Slovenija« čakala do pomladi Palermo, 11. 9.1991 Vročina prihaja v oblakih, iz mesta jo prinaša rahla sapica, ki jo komaj čutim. Sedim v kabini svoje jadrnice in se hladim, kakor vem in znam. Kdo bi si mislil, da bo tu v Palermu še septembra tako vroče. Sem in tja ujamem slovensko besedo. Najbrž je to zadnja luka, kjer je slišati Radio Slovenija. Pred štirinajstimi dnevi sem odplul iz Portoroža, spomini so še živi. Na ljubljanske barikade, kjer sem kot prostovoljec tri tedne čakal na sovražne tanke... pa na čas, ko sem pod Šmarno goro dokončeval barko... pa na krst v portoroški marini, ko je moji barčici gospa Spomenka Hribar dala ime »Neodvisna Slovenija« Rafali v Splitu Potem ko sem dokončno odplul, sem se najprej ustavil v Rovinju, kjer je mojo barčico za srečno pot blagoslovil domači župnik. Naplavilo me je tudi v Split, kjer sem eno noč s para-govci patruljiral po mestu in se čudil, da niti glavna pošta niti železniška postaja nista zastraženi. Vojna pa je bila le deset kilometrov daleč in noč so občasno sekali rafali... Tu v Palermu so še navadne banke bolj zastražene kot ves Split. Vstopati moraš skozi poseben prostor, kjer preverijo, če nimaš s seboj otrožja, pred banko pa stoji revolve-raš z roko na pištoli. Sicer pa sem opazil velik spomenik žrtvam, padlim v boju proti mafiji. Na Siciliji sicer ni karavan, rekel pa bi, da tu kljub temu velja stari arabski pregovor o psih in karavani (mafiji). Tukajšnji znanec, mi je razlagal, da mafijaše najbolj ščiti prosluli zakon molčečnosti, omerta. Nihče ničesar ne vidi in ne sliši... če seveda noče imeti preluknjane kože... »Meni in tebi noče nihče nič,« mi je razlagal »plačujejo tisti, ki kaj imajo...« Po njegovem je mafija skoraj dobrodelna organizacija. Pomaga preživljati veliko družin in skrbi za delovna mesta.Žal tudi za taka z luparo, skrajšano lovsko puško, pod plaščem. V barko vdira voda Glavni problem moje dosedanje plovbe pa niso ne lup are ne mafije. V barko mi je namreč začela vdirati voda. Tako, vedro ali dve na dan. Najbrž zato, da imam kaj delati... V »kleti« je vse mokro. Upam, da bo ostalo le pri tem. Če bo morja pod podnicami bistveno več, bo na kocki celo nadaljevanje plovbe. Počasi se je znočilo, nočni vetrič je prinesel hlad. S pomolov odmeva lajanje. Pasji tropi, ki jih tu ne manjka, se spopadajo za »ozemlje«... po balkansko.. Čez Jadran po albansko Barka se zaguga, nekdo je prišel v goste. Pri vhodu se pojavi košata frizura Albanca Daria, ki je bil še pred petimi meseci poveljnik patrolnega čolna albanske mornarice. Nekaj časa je stražil tudi jugo-albansko mejo. Ladjo sta poganjala dva motorja s po petsto konji. Potem pa jo je lepega dne, ko na ladji ni bilo dveh najbolj zvestih članov posadke, s preostalima dvema mornarjema pobrisal čez Jadran v italijanski Brindisi. »Ni bilo šanse, da nas dobijo,« mi je razlagal včeraj, »naša barkača je bila najhitrejša ladja albanske mornarice...« Kmalu se prestaviva na barko, kjer kraljuje zdaj. Tukaj se je namreč dobro znašel. »Doma« je na velikem gliserju-, nekaterega pazi, medtem, ko je gospodar doma, v Belgiji. Za Albanca ima prav gotovo nepojmljiv standard. Ogromno posteljo, vso v blazinicah, poln bife, televizijo, videorekorder, pa polno omaro kaset zanj... Cele dneve gleda kavbojske filme. Včasih mu pride v goste celo lastnikova hčerka... Mafijci in policaji Dario dela tudi na črpalki na pomolu. Razlaga mi, da je bil cel hudič, ko so čakali na gorivo mafijci in policaji skupaj. »Sam sem natančno vedel, s kom imam opravka, le tega ne, komu naj nalijem prej. Hotel sem dati prednost policajem, pa se je karabinjer le nasmehnil.. 'Daj njim prej,’ mi je rekel. Gotovo je vedel bolj kot jaz, s kom čaka v vrsti...« Nekaj časa sva še gledala televizijo, nato pa se spravim nazaj na svojo barčico spat. Na njej se najboljše počutim. Sicer na postelji nimam cofkov in knof-kov, je pa moja! San Vito lo Capo, 13. 9. Včeraj sem po prije- tnem vetriču prijadral iz Palerma na skrajni severozahodni konec Sicilije. Vse bi bilo v redu, če na plavajočem pomolu, kamor sem se moral privezati, ne bi zaračunavali. Za mojo šest in pol metra dolgo barčico dvajset tisoč lir dnevno. Kar opazen strošek! Za nameček se mi obeta, da bom moral čakati. Piha močan jugovzhodnih in vreme se je skazilo. Je pa tudi petek, trinajstega v mesecu, in prav gotovo tudi po lepem vremenu ne bi odplul. Toliko pa sem že postal vraževeren, po vsem tem svojem jadranju... Obdavčen tudi seks? Z enim od lastnikov marine počasi prazniva steklenico sladkega vin-čka. Pogovor teče. Potem ko sem jaz izčrpal svoje vojne in balkanske teme, pride na vrsto Sicilijanec: »Država tu zavira vsako pobudo. Sam imam hotel. Ge bi hotel postaviti še enega, ne bi šlo. Preveč bi nagajali. Sicer pa za vsako investicijo nad dvajset milijonov lir zganjajo pravega hudiča! Vse hočejo vedeti, za vsako liro. Kam, od kod, komu, čez koga in ne vem kaj še vse. Za državo je vsak zadovoljen Sicilijanec že mafioso. Ko spraviš skupaj denar, se začne! Plačaj mafijo, plačaj državi davke, nato pride na vrsto še skorumpirana policija... Ta država je prekleta. Se seks bi obdavčili, če bi videli v spalnice... Menda le še Francija živi bolj od davkov kot Italija...« Sam bi dodal, da žal tudi Slovenija... Vroče upam, da v naši domo- vinici vsaj seks ne bo obdavčen... Sicer pa Sicilijo gotovo muči sloves mafijske province in država hoče vedeti, kako se obrača denar. Pozvoni telefon. Slavko iz Ljubljane. Nekaj časa se pogovarjava, nato se zveza prekine. Drugega klica ni več. Pogovor teče naprej. Sicilijanci bi hote-, li več avtonomije, če ne že neodvisnosti.... Predlagam, naj si organizi- rajo teritorialno obrambo, tako kot Slovenija. Sogovornik pa se nasmeje: »To bi bilo orožje za mafijo... Se tega bi se manjkalo, da bi prihajali mafijci po 'davek' s tanki...« Med kramljanjem veter obrne, pihati začne z jugozahoda. Ko bo naredil cel krog in potegnil s severovzhoda, bom odrinil. (nadaljevanje jutri) .Med plovbo skozi Messinsko ožino Fotografija: Jure Šterk 15. decembra leta 1832 se je v Dijonu v Franciji rodil Aleksander Gustav Eiffel. Šolal se je v Parizu in postal inženir. Uveljavil se je z objekti na Pariških razstavah v letih 1867 in 1878. Zaslovel je kot graditelj mostov, ki jih je postavljal po vsem svetu. Izdelal je načrte nosilnega ogrodja za kip Svobode, ki stoji pred vhodom v newyorško pristanišče. Kip, ki je skupaj s podstavkom visok 93 metrov, je leta 1886 darovala Francija. Svoje dolgoletne izkušnje je združil v veličastni konstrukciji 300- metrskega stolpa v Parizu, ki nosi njegovo ime. Stolp je postal simbol mesta in vrhunski dosežek te stroke v 19. stoletju. Danes je železna konstrukcija višja še za 20 metrov, ker so ji dodali anteno. Leta 1893 se je Gustav Eiffel zapletel v neuspešen poskus, da bi Francija zgradila prekop v Panami, To podjetje se je kasneje posrečilo Američanom, Eiffel pa se je zadnja leta svojega življenja ukvarjal z aerodinamiko. Preizkušal je zračne tokove pri letalih in skonstruiral vetrovni kanal. Veliki inženir konstruktor je umrl v Parizu 23. decembra 1923. !■■■■■IH Nadevani jajčevci SESTAVINE: 2 večja jajčevca, 80 g govedine, 80 g teletine, 50 g čebule, rezina kruhove sredice, jajce, sol, poper, zmleta rdeča paprika, sardelni fileti, maslo, ementalec ČAS PRIPRAVE: 20 do 25 minut Velika in čvrsta jajčevca na tanko olupimo, po dolgem prepolovimo in previdno izdolbemo. Izdolbeno meso jajčevcev zmeljemo skupaj z govedino in teletino, čebulo in namočeno kruhovo sredico. Dodamo jajce, sol, poper, papriko, sardelne filete in naredimo pikanten nadev. Z njim napolnimo jajčevca. V posodo, ki smo jo dobro namazali z maslom, vanjo vlili nekaj čiste juhe in belega vina, položimo nadevana jajčevca, ju potresemo z naribanim sirom in kosi masla in pol ure pečemo na srednji vročini, (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Rdeče zelje po švicarsko SESTAVINE: 50 g masla, 1/2 čebule, 300 g rdečega žeja, 1 žlica jabolčnega kisa, 1 dl vode, 1 jabolko, 200 kuhanega kostanja, sol Zelje narežemo, ga splaknemo v okisani vodi in odcedimo. Nasekljamo čebulo in jo prepražimo na maslu. Odcejeno zelje stresemo na čebulo in maslo in ga dušimo, dokler ne upade. Nato prilijemo okisano vodo, dodamo nastrgano jabolko in dušimo še 15 minut. Nazadnje primešamo še olupljen kostanj. Takoj ponudimo. Zelje lahko obložimo s pečenimi jabolki, polnjenimi z brusnicami ali brusnično marmelado. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen) DIVJAD Ponočnjaška vsejeda zver Boris Leskovic A N T I K V A R Starine z bolšjakov Boja Z. Jesih olj še trge poznajo I—C vsa stara evrop-A-J ska mesta, razširili pa so se tudi na druge celine. Ta praktična in nadvse živopisna tradicija prodajanja stare šare na enem kraju, ob točno določenih dnevih, je po nekaterih mestih stara že tisočletja. Tako na primer v katalonski Barceloni na sejemskih stojnicah pred katedralo (v gotski četrti) že najmanj tisoč let vsak četrtek ponujajo domala vse - od starinskih žebljev do stolov, srebrnih žlic in starih oblačil. Amsterdamski bolšjak deluje vsak dan, le da je ob sobotah še posebno bogato založen.Prava poslastica za ljubitelje takšnih krajev pa je bolšji trg v Ciudad Mexicu, na katerem se starine in stara šara mešajo s folklornim in etnografskim blagom Indijancev in s ponudbo tamkajšnje tradicionalne male obrti. V naših krajih tradicija bolšjih trgov ni tako bogata, zato pa se je ta prijazna navada takoj »prijela«, ko so jo pred dobrim desetletjem znova uvedli v Ljubljani. Bolšjakarji (to je lahko kdorkoli ) kar vsevprek prodajajo stare in starinske predmete, zato je treba prave starine izbezati iz navlake sodobnih oskrbljenih skodelic, oblačil in obutve, steklenk in kdo ve kakšne šare. Navadno na takšnih sejmih ne bomo našli V lepih kosov starinskega -r velika kuna, ki je \ / ponekod v Evropi V že sila redka , je pri nas še precejj pogosta in neogrožena. Glede na razširjenost gozdne stekline, ki jo povečini sicer prenašajo le lisice, pa je treba tudi pri nas številčnost jazbeca podrobno spremljati in previdno načrtovati lovno gospodarjenje. Skoda, ki jo nekateri pripisujejo tej veliki vsejedi kuni, je navadno majhna. Tam, kjer je jazbec poglavitni prenašalec dveh tudi ža človeka in domače živali nevarnih bolezni (gozdne stekline in goveje tuberkoloze), ga neusmiljeno preganjajo. Tako so ponekod lokalne populacije domala že iztrebili, ker so pli-nili jazbine, ne da bi zmanjšali številčnost lisic in jazbecev. Po Bernski konvenciji morajo vse dežele, ki še dovoljujejo lov na jazbeca, med njimi je tudi Slovenija, poskrbeti za takšno lovno gospodarjenje, ki bo preprečevalo izkoreninjanje te vrste in zagotavljalo ustrezno varstvo, še posebej v času kotitve in zreje mladičev. Jazbec spada med tiste vrste kun, ki so značilni ponočnjaki in s katerimi se zato redkokdaj srečamo. Ker oživijo ponoči, njihovo življenje manj poznamo oziroma se nam zdi skrivnostno. Prav v poznavanju življenja jazbeca je še polno neznank. Njegovi poglavitni telesni zna- Fotografija: Janez Konečnik/Diana tke ure so serijsko izdelovali nekje na začetku vajsetega stoletja. Okvir je iz lite kovine, števiL nica pa iz porcelana. Če vam bo kako od ?h uspelo izbrskati na bolšjaku in če bo Pri ?m še brezhibno delovala, utegnete zanjo dšteti tudi do petdeset tisočakov. čilnosti sta črno-bela obarvanost rasaste dlake po hrbtu in krajše po glavi ter srebrnosivi boki. Telo je močno, mišičasto in čokato. Glava je koničasta, noge kratke in opremljene z močnimi kremplji. Gez belo glavo, majhne oči in kratke uhlje se vleče značilna široka črna proga. V Sloveniji živi jazbec domala povsod v nižinah in sredogorju, visoko v hribih pa mu ni všeč. Najljubši so mu mešani gozdiči z vmesnimi travniki in polji, kjer so tla suha in dovolj globoka, da si v njih lahko izkoplje svoje domovanje - jazbino. To je sistem rovov s kotlom, ki so lahko včasih stari več kot sto let in v katerih so se skotile mnoge generacije jazbecev pa tudi lisic, saj te zelo radi živijo ob jazbecu. Okolico jazbi- Jazbec (Meles meles) ne in svoje stalne steči-ne te kune označujejo (markirajo) z izločki podrepne parne diša-vne žleze. Jazbec vidi zelo slabo, dobro pa ima razvit voh in sluh. Premika se počasi in previdno. Jazbec je, čeprav je zver, vsejed. Povprečno pospravi največ deževnikov, žuželk in malih glodavcev, ptičjih mladičev in jajc, pa tudi precej gob, koreninic, gomoljev, želoda in žira, gozdnega jagodi-čja, sadežev in seveda poljskih pridelkov (žit). Spolno zrelost doseže jazbec pri letu in pol. Večina jazbečevk koti konec februarja ali marca. Razmnoževanje je precej zapleteno. Paritev se začne kmalu po skotitvi mladičev, od februarja do maja. Samice, ki tedaj niso bile oplojene, se parijo ponovno od maja do septembra. Oplojeno jajčece počiva v fazi blastociste vse do decembra , ko se prično pospešeno razvijati zarodki. Mladiči, navadno dva do trije, prvo zimo prespijo še z materjo, nato pa družinska skupnost razpade. Jazbec nima značilnega zimskega spanja, zimo le predremlje in se ob odjugah sprehodi po okolici. Zivljenska doba teh kun je okrog petnajst let, res pa je, da zaradi lova in raznih zajedavskih bolezni navadno ne preživi tretjega leta starosti niti 35 odstotkov živali. Le volk in ris, ki sta v Sloveniji sila redka, sta jazbecu resnejša naravna sovražnika. Leta 1991 smo v Sloveniji po uradnih podatkih odstrelili 643 jazbecev obeh spolov, leto prej 782, leta 1989 pa 577 živali. pohištva, čeprav so na primer angleški boljšja-ki kar lepo založeni tudi s tovrstno ponudbo. Zato pa so to pravi (in včasih tudi edini) kraji za zbiralce drobnarij iz časov, ko se je začela industrijska doba. Po navadi so v velikih mestih cene tudi na bolšjih trgih nižje, saj je ponudba na njih večja pa tudi bogatejša. Na naših bolšjakih pa se cene drobnih starin včasih dvigajo nesorazmerno visoko, kar še posebno velja za tiste kose, ki niso ravno brezhibni (počeni, oskrbljeni, zbledeli...). Pri nas so bolšjaki tudi barometer splošnih življenjskih razmer, kar se kaže predvsem v večji ali manjši ponudbi tihotapskega blaga. Med drobnimi starinami, ki so še najbolj mikavne, lahko najdemo lepe kose starinske posteljnine in namizne prte, ki so jih klekljale, kvačkale in vezle naše babice, pa tudi ponudba starinskega kmečkega posodja (iz keramike in porcelana) je kar dobra. Na kaj drugega pa boste naleteli le, če boste imeli srečo. Zato je starine iz meščanskih hiš bolj priporočljivo kupovati v antikvariatih. ODDAJE V SLOVENŠČINI $T SLOVENIJA 1 Zlati prah: Komu se lepše sanja, ponovitev Pravljica o Janku in Metki, posn. lutkovne predstave Uspeh, 4/6 del nemške nadaljevanke, ponovitev TV Mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna, ponovitve Poročila Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Klet Zlata ribica: Slovo, 1/7 del nadaljevanke Oscar Junior: Popotovanje na Ologrand, 11., zadnji del CeSke nanizanke Zlati prah: O sreči in nesreči Obzorja duha, ponovitev Moja knjiga o džungli, 15/27 del nem. poljudnoznanstvene serije, VPS 1845 TV dnevnik 2, vreme, šport Pogovor s predsednikom Dosje, VPS 2035 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2245 SOVA: Korak za korakom, 2/13 del ameriške nanizanke, VPS 2320 Želite, milord?, 3/6 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2345 Znaki zodiaka: Bik, 2/12 del nemške nanizanke. VPS 0040 SLOVENIJA 2 Sova, ponovitev Družina Addams, 4/16 del ameriške nanizanke, (CB) Želite, milord?, 2/6 del angleške nanizanke Športni pregled, ponovitev Slovenska kronika Regionalni programi - Ljubljana Videošpon Dnevnik RAI 3 16 črk. tv igrica Gozdarska hiSa Falkenau, 52. del nemške nanizanke Gospodarska oddaja: 10 000 obratov Sedma steza Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Bratje, nabrusimo kose, 10. oddaja, ponovitev Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev; Jean-Jacques Beneix: Diva, francoski film Video strani Jk KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, 50. del ameriške nadaljevanke, ponov. Napoved sporeda in vreme Poslovni dosje, ponovitev 11. dela Ninja želve, 6. del risanke Risanka Dnevnoinformativni program, vreme Poslovni dosje, 12. del dokumentarne serije Dosje: Mina, ameriški film Drugačen svet, 51. del ameriške nadaljevanke Teden na borzi Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle Compact, tedenski pregled dogodkov Astrološka napoved MCM Video strani ® KOPER Primorska kronika Studio 2 šport i ? RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Dok.: Un solo mondo Dnevnik 1 iz Milana Nan.: Passione mia Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik l Dnevnik in Tri minute Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo che..? Kulturne aktualnosti Otroški variete Nanizanki Mladinski variete: Big! 7 dni v Parlamentu Epizode iz Biblije Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siatno? Vreme in dnevnik TV film: La piovra 6 -LTdtimo segreto Aktualno: Caffe italia-no, vmes (23.00) dnevnik in Emporion RAI 2 Metropolitan Police Otroški variete O židovski kulturi Ristorante Italia Film: Missione in ma-rocco (dram., 1948) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Diogenes in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti iz Milana TG2 Ženska stran Proietti nelPuragano Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beantihil Dnevnik in šport L’ispettore Dferrick, 21. 35 Mixer Dnevnik in vreme Film: Chato (Tl) - RAI 3 V kioskih in drobci Kratke vesti iz Milana Felicita Colombo Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci Šola se posodablja Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Posebno o volitvah Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti in šport Variete: Blob Una cartolina Milano, Italia Dnevnik ob 22.30 Ponedeljkov proces Posebnosti TG3 Dnevnik in vreme §8 RETE 4 ® TMC ® Koper Aktualno: Telesveglia, TeCaj angleščine Rayanovi, ameriška vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- nadaljevanka vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Zdravniki s krili, av- Nad.: Marii ena, 10.00 Rubrika: Ženska TV stralska nadalj. Marcellina, 10.30 Ines, Nan.: Doris Day Show Donova zabava, pono- 11.00 Celeste Variete: Kosilo z Wil- vitev filma Variete: A časa nostra mo N.Y.P.D. - nanizanka Kratke vesti TMC News - Šport TV novice IHM Nad.: Sentieri Film: Bambini come Čarobna svetilka: * TG 4vesti gnesti (dram., ZDA Risanke Variete: Buon pome- 1987, i. Richard Cren- Ovire, 1/20 del angleš- riggio na, TyneDaly) ; ke nadaljevanke Nad,: Sentieri, Maria Risanke: Snack Rhythm and News Rubrika 0 lepoti Variete: Amici mostri Primorska kronika, Nad.: Amanda, Febbre Rubrika: Ženska TV Studio 2 Šport d’ amore K*m Vesti: TMC News TV dnevnik TG 4vesti M Pravljica V premislek vsem in Aktualno: C’ eravamo Nan.: Maguy - La testa vsakomur: Teden boja tanto amati di Rose proti mamilom Kviz: La cena e servita Film: La Traviata Rayanovi, ameriška TG 4 vesti • V-1 (glas., It. 1980, r. F. nadaljevanka Nad.: Gloria sola con- Zeffirelli, i. Teresa Zdravniki s krili, avs- tro il mondo, 20.30 Stratas, P. Domingo) tralska nadaljevanka Gristal H Variete: T’ amo TV Ponedeljkov športni Kviz: Io, tu e mamina (vodi Fabio Fazio) pregled TG 4 nočne vesti NoCne vesti in vreme TV dnevnik Nan.: Kojak, 0.30 Uno Rubrika 0 motorjih Glasbeni vrtiljak scetiffo a New York Film: Fermate quel treno (vestern, ZDA 1970, i. Rod Taylor) Chikaške zgodbe, am. tv nanizanka N.Y.P.D,, ponovitev Aktualno: CNN News Na prvi strani IJS ITALIA 7 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) Nan.: Alla conquista Risanke del West Nad.: Čara čara Variete: ore 12 USA Today News Dnevnik TG 5 Nad.: Aspettando il Aktualno: Sgarbi quo- domani, 14.30 11 tem- tidiani po della nostra vita Variete: Non e la RAI Deželni programi Aktualno: Forum, Pojdimo v kino 15.15 Agenzia matri- Sette in allegria moniale, 15.45 Ti amo News Line parliamone Nan.: Mississippi Otroški variete II sasso nella scarpa Kviz: OK il prezzo e Film: Jeans dagli occhi giusto, 19.00 La mota rosa (kom., ZDA 1981, della fortuna i. Ryan 0’Neal) Dnevnik TG 5 News Line - Vesti Striscia la notizia Variete: Colpo grosso Film: Lo chiamavano story bulldozer (kom., It,- Film: Geometrija di un Nem. 1977) delitto (dram., ZDA Variete: Maurizio Co- 1969, i. L. Turner) stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Kino in News Line DMF Avstrija 1 OtO Hrvaška 1 Poročila; TV koledar, Zgodbe iz Monticella, 21. del Poročila TV šola Jaz, lutkar: Mojmir Mihatov Mala kinoteka: Očala, Bela miš Točno opoldne Monofon Poročila Zlata leta, ponovitev 1/8 dela Spored za Umprofor Poročila Učimo o Hrvaški Dogodivščine Toma Sawyera in Huckle-berryFinna, 11/26 del Hrvaška država in ljudje ■ Poročila Podbiokovlje, dokumentarna oddaja Santa Barbara, 273. dela ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Angel na zemlji, ameriški film Dnevnik Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja S l> ITALIA! Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteji: Twin Clips, 17.20 Lo dici tu, 17.25 Mitico Film: Campus Man (kom., ZDA 1987), vmes Studio šport Variete: Karaoke Film: Blob, il fluido che uccide (fant., ZDA 1988, i. K. Dillon) Šport: Meu dire gol A tutto volume Nan.: Valentina Odprti studio in šport © TELEFRIULI Ena rastlina na dan Kratke vesti Starlandia Nan.: Levvis in Clark Nad.: Destini Večerne vesti Košarka B2 lige Variete: Anime Furlane NoCne vesti Živeti brez stresa Ponovitve oddaje Hudičevi sosedi, am. film, ponovitev iti 0 Hrvaška 2 Tekmeci na dirkali- šču: Sum Video strani Jaz in ti, otroški spo- TV koledar red Moulin Rouge, pono- j Risanka vitev ameriškega filma Obod se pogovarjajo z Dnevnik znanimi ljudmi Murphy Brown, 23/29 Mini Cas v sliki . del ameriške humori- Čas v sliki stične nanizanke Blagoslovljena dvo- Hitreje, višje, moCneje, jica: Breme bogastva oddaja 0 športu Cas v sliki, vreme Velika pričakovanja, Šport 1/6 del ameriške na- Supertipa v Miamiju: daljevanke po romanu Morilec iz Miamija, 4. Charlesa Dickensa del Fluid rock cafe Novosti iz sveta filma Nenavadne zgodbe, Oko jezera, ameriški 8/12 del nadaljevanke film; režija: Bill For-syth Horoskop Poročila; Tisoč moj- S$f§ strovin EIRIF Avstrija 2 # TELE 4 TisoC mojstrovin Leksikon umetnikov Martin Behaim, Bavarec je naredil svet za globus Lipova ulica: Paraziti Hišni duh SrCek, vodi Rudi Ca-rrell Zvezna dežela danes Cas v sliki Gozdarska hiša Falkenau, 5/13 del nemške nadaljevanke Novo v kinu: Filmi in (Se povezuje s sporedi zvezde Italia 1) Slovaška - neznana Lastne oddaje: dežela Kronika in komentar Cas v sliki Dogodki in odmevi Avstrijski protestanti na Sedmograškem @ Madžarska Financial Times Informativni spored Ponovitev risank Igra Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 115. del mehiške serije Svet denarja Katoliška kronika Cez dan Igra O veri za otroke Večerna pravljica Dnevnik, telešport Paglavec, predstavitev musicala v Arizoni Sheridon: Sola obrekovanja, tv igra Kronika Dnevnik BBC SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Focus; 11.30 Poslovne novice; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 News Watch; 14,00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Eco Record; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Five Angels On Murder (krim., VB 1950); 0,45 Novice; 1.15 Eco Record; 1.45 The Mix ali Ni-ght; 2.00 China news Europe. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let's make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14,30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 15.45 Maude; 16,15 The New Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Parker Lewis Can't Loose; 21.30 Hol-lywood Wives; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek: The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Smučanje; 11.30 Aerobika; 12.00 Mednarodni Motošport; 13.00 Eurosco-res; 14.00 Golf; 15.00 Smučanje; 17.00 Nogometna zgodba; 18.00 Biljard; 19.00 Ritmična gimnastika; 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Evrogoli; 23,00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Aerobika, 8.30 Ameriški nogomet; 9.00 Košarka; 9.30 Jadranje; 10,00 Konjeništvo; 11.00 Boks; 12.00 Aerobika; 12.30 Košarka; 14.30 Snooker; 16.30 Gillette World Special; 17.00 Revs; 17.30 Nogomet; 19.30 Hokej na ledu; 22.30 Nogomet; 23.30 Kegljanje; 0.30 Konjeništvo; 1.30 Revs. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 12.30 Guns n'Roses Special; 13.00 Video; 14.30 MTV Sports; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Hit Ust UK; 20.00 MTV's Toth Anniversary Special; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola report; 23,15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24,00 Rock Black Special; 2.00 Video; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 Going Under; 13.00 A Town's Re-venge; 14.00 American Eyes; 15.00 The Spy Who Game In Fram The Cold; 17.00 Gaily Gaily; 19.00 Going Under; 21.00 Nothing But Trouble; 22.40 UK Top Ten; 23.00 Fatal Sky; 0.35 Catchfire; 2.15 The Men's Club; 3.55 Burning bridges; 5.25 The Last Capone. MOVIE CHANNEL 6.00 The Stranger's Hand; 8.00 Manuela; 10.00 Johnny Concho; 12.00 Boy, Did I Get A Wrong Number; 13.45 Oh Rosalindai; 15.35 Dot And The Smuggler; 16.40 Brer Rabitt Christmas Čaral; 18.00 Maytime in Mayfair; 18.30 Teen Witch; 19.30 Kposure; 22.30 La Story; 23.10 The Amityville Cur-se; 0.45 Pariš Trout; 3.25 Phanta-sm. PRO 7 4.50 Serije: Fant z druge zvezde, 5.40 Vicky, 6.00 Risanke, 7.35 Neizprosna, a prisrčna, 8.25 Loterija; 9,25 Topkapi (ZDA 1964); 11.40 Matlock; 12.30 Poročevalci; 13.00 Shortlist; 13.15 Agentka s srcem; 14.05 Ekspres polkovnika Van Rayana (vojni, ZDA 1964); 15.55 Neizprosna, a prisrčna; 16.45 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20,00 Poročila; 20.15 Partnerja (krim.-kom., ZDA 1981, i. Ryan 0'Neal, John Hurt) ; 22.05 Spim s svojim morilcem (krim., Fr,-Nem. 1970, i. Harald Leipnitz); 23.40 Max Headroom; od 0.35 do 4.20 Poročila, 0.45 Dnevnik morilca, 2.25 Poročila, 2.35 Simon Templar; 3.20 Poročila. Pojasnilo bralcem! V včerajšnji prilogi TV Mo-nitor je prišlo do ne-ljubih hapak, za katere se vam opravičujemo in navajamo Popravke. V rubriki Spoznajmo se ... je pravi naslov članka Aleksander MlaC pri Na zadnji strani pa je izpa-. .bal intervjuja z Vladimirjem Voduškom in pod-Pls avtorice. Pogovor se °nCia: N pomenijo volitve za televizijo? Rezultati volitev so takšni, na i 80’ in seveda bo nov ev laillent konstituiral nov et RTV, v katerem bodo So^S?Clja razmerja, Čeprav ra J111 Z4*’ da bi bilo najbolje raznusijati 0 novem k: lonalnem kuratoriju, ki * upošteva kriterije civilne “ružbe in Jtevilnih PolEJ SkUpin' M Sam° strank?1 katere od PolitiCnih o*n’„ ^Sem strankarsko nLredel)en.Avtorica VodnčLra Z Vladimirjem x°dusk°m: Nataša Nardin. In a™)1 strani pa manjka Podpis pod članek z ne Na j^di r-uupis p moresVrl|>™ Cloveku ne do)ernad AP*Vedati veC’ kot Bo«e ?aAvt?.r !f'Sa j® Liubo vam špo ,neVbe napake se Ure£wPLaViCtUieln0' i v Monitorja Nataša Nardin TVS 2 / NOCOJ OB 22.45 Slavna operna diva in mafija Francoski triler režiserja Jeana - Jacquesa Beineixa V ciklu filmov znanih ustvarjalcev in režiserjev so tokrat dela francoskega režiserja Jeana - Jacquesa Beineixa, rojenega leta 1946. Njegova generacija je izkusila vso prepotentnost navidez urejene družbe, ki je s preveliko mero samozavesti pripeljala tudi v študentske nemire leta 1968. Prav ta generacija se je v osem-dese-tih letih, ko je Bei-neix posnel svoj filmski prvenec, vrnila k roman-tiki, ki pa v novonasta-lem svetu velikih kons-trukcij vzbuja srh. Bein-eix na prvi pogled oCara z barvito fotografijo na-videzne resničnosti, pod katero se skriva intele-ktualni nemir mlade generacije.V svojem filmu Diva (1981) je Beineix ustvaril odlično nasprotje sijajne fotografije videza in ak-cijske zgodbe krute res-nicnosti. Junaki filma so slavna operna diva na eni strani in mladina, ki se predaja življenju, kjer vsak zase išCe svoj ideal, na dragi strani. Prav v teh iskanjih se mladi slučajno zapletejo v nevaren kriminal. Jules, po poklicu poštar, na skrivaj posname slavno pevko. Nekdo zamenja njegov video posnetek s kaseto, ki jo išče mafija in fant se tako znajde v življenjski nevarnosti. Film o svetu mladih, njhovih hrepenenjih in iluzijah se tako sprevrže v grozljiv triler, ko gle-dalec zatrepeta v bojazni za glavnega junaka. RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8,00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13,45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; ; 22,30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 12.45 Astrološki koledar; 13.00 Danes do 13.; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 18.00 Ameriški rock na smetišču; 19.30 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Slovenski roman; 11.05 Stičišče; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.40 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Ob letu M. Kogoja; 18.55 Schubert; 19.35 Opera; 20.30 Koncert; 22.30 Dvignjena zavesa. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9,00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gla- sbeni desert; 16,30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15.12.30.15.30.19.30 Dnevnik;; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11,30 Iz arhiva; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Italijanska glasba; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Kogoj med besedo in glasbo; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.30 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore, pripoveduje Boris Kralj); 11,40 Kan-tavtorji; 12.00 Okno na Arbat; 12.30 Glasba; 12.40 Cecilijanka 1992; 13.20 Gospodarska problematika; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz filmskega sveta: Pogledi na slovenski filmvideo; 14.50 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester Slovenske filharmonije; 18.00 Alpe-Ja-dran; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine n.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Reportaža: Občni zbor Narodnega Sveta Koroških Slovencev. 6.00 Jutranji magazin; 9.10 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Modra kri; 16.00 Hans Mei-ser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo - Starost te ne ščiti pred umorom (i. Peter Falk); 21.45 Nemi signali - Nasilje nad ootroki; 22,45 10 pred 11; 23.15 Gottschalk; 24.00 Tropical Heat; 1.00 Ponovitve: Strašno prijazna družina, 1.30 Kdo je šef. SATI 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve; 12.45 TV Borza,13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Colbvjevi; 16.00 MacGy-ver; 17.05 Pojdi na vse!; 17.45 Bingo; 18,05 Poročila; 18,30 Bin-go; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; T9.20 Kolo sreče; 20.15 Hribovski zdravnik; 21.15 Zlata parada popevk; 22.00 K - Boj proti zločinu; 23.05 Novice in zgodbe; 23.50 Kanal 4; 0.45 MacGyver; 1.40 Pregled programa. TELES 6.30 Vrhunski model; 6.55 Bim Bam Bino; 9.25 Sosedov primer; 9.50 Evening Shode; 10.15 Umik; 11.45 Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.15 Wildcat; 16.40 Igra z ognjem; 17.05 Sosedov primer; 17.30 Evening Shode; 18.00 Zakon orožja; 18.50 Fazit; 19.00 Umik; 19.30 Hop ali top; 20.15 Nočna patrulja; 21.05 Trije milijonarji in truplo; 22.45 Boj proti mafiji; 23.50 Nesrečniki; 1.30 World-news Tonight. EVROPA / NAD JUŽNO EVROPO TOPEL ANTICIKLON VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI pod -20 C°|_____J-20/-10 C' -10/0 C" A ll0/20 C*| I 0/10C-1____|10/20 C°|_|20/30 C*___|nad 30 C° O jasno O poloblačno oblačno f nevihta * dež sneg TriiMimuiTni «■— megla DANES topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad severnim Atlantikom je ciklonsko območje s .frontalnim valom, nad južno Evropo pa se je zgradilo obsežno območje visokega zračnega pritiska. VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE TEMPERATURE Topla fronta se bo čez dan pomaknila prek srednje Evrope proti vzhodu. Za njo bo dotekal nad naše kraje v višinah topel in suh zrak. C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 7.37 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg Sur In 40 minut. Luna bo vzšla ob 21. uri 46 minut in zašla ob 10 uri 38 minut. PO SVETU HELSINKI 2/5 OSLO -6/4 STOCKHOLM... -1/6 K0BENHAVN... 1/4 MOSKVA 5/-1 BERLIN 2/4 VARŠAVA 0/1 LONDON 7/11 AMSTERDAM... 7/7 BRUSELJ 4/4 BONN 2/4 FRANKFURT 2/6 PARIZ 5/5 DUNAJ -1/2 mOnchen 0/2 ZURICH 1/2 ŽENEVA 1/3 RIM 6/9 MILAN 1/9 BEOGRAD 3/5 NICA 8/14 BARCELONA... 1/10 BUKAREŠTA 1/2 CARIGRAD 8/12 MADRID -2/10 LIZBONA 7/13 ATENE 10/18 LARNAKA 10/19 TUNIS 8/17 ALZIR 10/16 MALTA 11/18 JERUZALEM 10/20 KAIRO 13/24 PLIMOVANJE Danes: ob 0.35 najvišje 38 cm, ob 6.15 najnižje -9 cm, ob 11.30 najvišje 27 cm, ob 18.18 najnižje -50 cm. Jutri: ob 1.25 najvišje 38 cm, ob 7.26 najnižje -9 cm, ob 12.24 najvišje 17 cm, ob 19.02 najnižje -41 cm. ALPE-JADRAN / PRETEŽNO JASNO, V NIŽINAH MEGLA TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. -1/0 TRST.......... 6/- CELOVEC.... -3/-2 BRNIK....... -4/-2 MARIBOR.... 0/7 CELJE...... -4/5 NOVO MESTO -3/3 NOVA GORICA 0/9 MUR. SOBOTA 0/5 PORTOROŽ... 1/10 POSTOJNA... -3/6 IL. BISTRICA..-3/- KOCEVJE.... -2/-1 ČRNOMELJ... -3/5 SL. GRADEC... -2/2 BOVEC...... -3/4 RATEČE..... -8/- VOGEL...... -5/-1 KREDARICA.... -11/-11 VIDEM...... 3/- GRADEC..... -2/5 MONOŠTER... -1/8 ZAGREB..... -1/8 REKA......... 7/13 DANES O SALZBURG GORNJI SENIK O MURSKASOBOTA VARAŽDIN O V SLOVENIJI: Precej jasno bo. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se lahko ponekod zadrži ves dan. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob molju 3, najvisje dnevne od 4 do 9, v krajih s celodnevno meglo malo nad 0, na Primorskem okoli 13° C. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan SOSEDNJE POKRAJINE: Precej jasno bo, v krajih vzhodno od nas bo zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah in ob severnem Jadranu megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod zadrževala ves dan. 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 Vj “ ******** f 30-60 50-80% *** *** *** *** nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE 5-10 m/s nad 10 m/s V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo, po OBETI: V sredo bo precej jasno in kar nižinah, lahko pa tudi ob morju, bo toplo, po nižinah in ob morju bo večji večji del dneva megla ali nizka del dneva megla ali nizka oblačnost, oblačnost. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije.S02 v mikrogramih na rrH zraka: Ljubljana 56 Maribor 76 Celje 70 Trbovlje 65 Hrastnik 60 Zagorje 57 Šoštanj — Kritična 24 urna koncentracija SOz je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 175, Drava HE Dravograd: -, Sava Radovljica: 92, Sava H E Mavčiče: -, Sava Radeče: 220, Sora Suha: 143, Ljubljanica Moste: 164, Savinja Laško: 162, Krka Podbočje: 192, Kolpa Radenci: 130, Soča HE Solkan: 276. ff «flg M J? Ut, HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Poslovni teden se je kar dobro začel, ne bp pa veliko manjkalo, da pride do konflikta zaradi različnosti interesov. Ce bo prevroče, se raje odločite za kompromis. BIK 21-4/20-5 : Denarne vsote, ki jih boste odmerjali za različne zadeve, bodo povsem odvečno delo, če boste pri tem preveč skopuški. Povabite prijatelja na kosilo. DVOJČKA 21-5/21-6 : Nasprotovanja med zahtevami doma in v službi bodo zahtevala diplomatski pristop in precejšnji talent, da boste še dodatne zadeve lahko vrinili v prenatrpan umik. RAK 22-6/22-7 : Tudi danes se pojavlja enaka tema kot včeraj. Čeprav pogoji niso nič boljši, bodo nakupi in druge denarne zadeve uspešne. LEV 23-7/23-8 : Ker boste danes s pikolovsko natančnostjo obravnavali detajle, vam bo ušel pregled nad celotnim delovnim dnevom. Niste dovolj zbrani. DEVICA 24-8/22-9 : Zaupni pogovori se bodo danes kar vrstili. Pazite, da ne boste preveč obljubili, saj vam bo v naslednjih tednih bržkone zmanjkovalo časa. TEHTNICA 23-9/22-10 : Ce današnji dan be bo “žalostni ponedeljek", bo prav gotovo zelo zapleten. Ne morete si priti na jasno, zakaj vas prijatelj še dodatno obremenjuje. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Raje ne iščite uslug pri svojih nadrejenih ali pri avtoriteti, ker bo z njimi danes težko shajati. Zvečer se vam obetajo prijetne urice v dvoje. STRELEC 23-11 /21-12 : Čeprav je dan naklonjen poslovnim dosežkom, se boste le s težavo kosali s skrivnostno kampanjo, ki je usmerjena proti enemu od vaših zadnjih predlogov. KOZOROG 22-12/20-1 : Nezadovoljni boste s potekom današnjih dogodkov, saj bo vaša učinkovitost blokirana na vsakem koraku. Omejite se od prijateljevega finančnega problema. VODNAR 21-1/19-2 : Dan nikakor ni najbolj primeren za javno predstavitev, saj se ne boste prikazali v ravno najboljši luči. Ne vlagajte denarja v posel, ki se samo zdi obetaven. RIBI 20-2/20-3 : Polni energije ste. Po jutranji zmešnjavi bosta s partnerjem ponovno vzpostavila normalen odnos, ostal pa bo občutek nejevere in grenkobe. CESTE / NEVARNOST POLEDICE Na območju Krškega, Novega mesta, Ljubljane, Postojne, Ilirske Bistrice in Trojan se pojavlja megla v pasovih.Na območjih, kjer se zadržuje megla, so ceste vlažne in spolzke in ponekod poledenele. Prav tako je nevarnost poledice na izpostavljenih mestih. 0 X * . lil 1 ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU X POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO OOO ŠPORTNA PRIREDITEV Promet po slovenskih cestah poteka tekoče ter brez večjih zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja na prestop meje. Ce se boste odpravili prek gorenjskih mejnih prehodov, je priporočljiva zimska oprema. GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR beli in 1 —^ ® ekološka harva ambient za ies V VEDNOST Slovenski hidrometeorološki zavod Za prvega prednika današnjega Hidrometeorološkega zavoda Slovenije (HMZS) lahko Štejemo ljubljansko meteorološko postajo, ki je bila ustanovljena leta 1850. Ta se je leta 1918 preoblikovala v Zavoa za meteorologijo in geodinamiko, ki je prevzel nekdanje naloge tovrstnega dunajskega Centralnega zavoda. Kmalu po drugi svetovni vojni, 24. maja leta 1947, je bila ustanovljena slovenska Hidrometeorološka služba. Takrat se je začelo obdobje hitrega razvoja meteorološke dejavnosti, vendar je to nekako v prvih desetih letih pomenilo predvsem ekstenziven razvoj opazovalne mreže. Pozneje se je preusmeril predvsem v Studijsko in raziskovalno delo in razširil dejavnost za potrebe gospodarskih in drugih uporabnikov. Danes je HMZ Slovenije organizacija v okviru državne uprave in sodi k Ministrstvu za varstvo okolja in ureja- nje prostora. Sestavlja ga več strokovnih organizacijskih enot: oddelki za meteorologijo, vremenske napovedi, hidrologijo in varstvo okolja in centri za kvaliteto meritev, računalništvo in komunikacije ter raziskave. HMZ Slovenije ima od osamosvojitve oziroma od vstopa v Svetovno meteorološko organizacijo tudi formalno vlogo nacionalnega meteorološkega središča (NMCj, ki je povezano v mrežo drugih NMC po vsem svetu. HMZ Slovenije deluje na osrednji lokaciji v Ljubljani in v regionalnih središčih v Mariboru, Novi Gorici (na Biljah], Portorožui, Novem mestu, Murski Soboti, Celju, v radarskem centru na Lisci, na brniškem, portoroškem in mariborskem letališču, poleg tega pa ima po vsej Sloveniji mrežo raznovrstnih opazovalnih postaj. C tem pa veC prihodnjihC- Andrej Kranjc