LETO 1932 19. OKTOBRA STEV. 17 Versko živlienle Ce pa daješ vbogajme, naj tvoja levica ne ve, kaj tvoja desnica dela in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. (Mat ' 7, 1—6.) Kaj pa vera prav za prav hoče? Urediti človekovo notranje, duševno, duhovno, moralno razmerje do Bpga, do sebe, do bližnjega in do človeštva. To resen človek čuti za nujno potrebo, mimo katere ne more. V sedanjih gtfsih srečujemo sicer ljudi, ki mislijo, da se da to razmerje kar šablonsko urediti in pričakujejo, da bo znanost izgotovila moralnega človeka, a pozabijo, da nimamo tovarn ne za žito, ne za krompir, kaj šel« za človeka. Pozabijo pa tudi, da mora vse moralno v človekovem življenju iz globoke, notranje, skrivnostne nuje in se ne da le na zunaj privzgojiti. Vsi pa vemo, da ima samo vera ključ do onega vira, iz katerega izvira življenje. Vera govori o dolžnostih do ,13oga, do sebe in do bližnjega ali o molitvi, postu in miloščini. Molitev nas duhovno zveže' z Bogom; s postom, t, j. s samo-premago, z zbujanjem moralne moči napravimo red v lastnem življenju; z miloščino, t. j. z dejansko ljubeznijo do bližnjega, z vestno vršitvijo dolžnosti v družini, napram predstojnikom in podložnim, narodu, državi in človeški družbi, pa napravimo red v" družabnem življenju, kolikor je to odvisno od vsakega p sameznika. Ker pa je vsak posameznik odgovoren za Vse, kar se dogaja v družbi, je umevno, da se moramo nujno zanimati za te svoje dolžnosti Če vse to dobro premislimo, nam je jasno, da naše življenje vodi, usmerja in preveva vera. Vse naše dejanje in nehanje izvira iz globokega vira našega verskega prepričanja in prejema iz njega svojo utemeljitev in oporo. Naša vest mora k vsemu našemu delu in opravilu, pa tudi zanemarjanju in opustitvi, zavzeti svoje stališče. Temu se ne more izogniti noben človek, ker je obdarjen z razsodnostjo in pametjo. »Duh pa je, ki oživlja.« Tudi pred Kristusom in ob njegovem času je bila »vera — religija«, a bila je brez duha. Bila je zgolj vnanja oblika, ki je okostenela v zakon. Nič notranjega življenja ni bilo v njej, vse samo zunanjost po predpisih zakona, 1« mehanično udej-stvovanje, le nekak obrat, morebiti tudi nekaka spekulaoijska zadeva z Bogom. Kdor je zadostil zakonu, je bil ve ke nadaljne dolžnosti do vere prost;- n aaj-kalo je res duha vefe. Kristus pa je hotel, da bi v njihovih zaživelo versko življenje, živa verska zavest, duh vere. Kakor je bil on živo združen z Očetom, tako naj bi bili tudi njegovi prežeti z živo mislijo in s tihim, svetim ponosom božjih otrok, -vVsem, ki so. ga sprejeli, je dal moč, da postanejo otroci božji.« Božje otroštvo naj bi v njih zaživelo; to naj bi jim bila smernica na njih mišljenje in delovanje. To pa je tudi čast božjih otrok in obenem tudi vez, ki pa jo v svoji kratkovidnosti često neprijetno občutimo. To je smisel celotne Gospodove pridige na gori: božje otroštvo kot čast in naloga, božje kraljestvo pa, ki si je z vršitvijo te naloge priborimo je svedok za to, da se božje kraljestvo v človeški družbi uresničuje. Vprašanje pa nastane, če vršimo svojo otroško nalogo tako samo po sebi umevno, kakor Bog vrši svojo očetovsko napram nam. Ali je naša dobrota prera-čunjena in takoj pričakuje povračila? Ali nas žene čast in priznanje, ki ga za to zaslužimo? Ali je morebiti javno mnenje, ki nas sili? Ali je naša ljubezen do bližnjega tudi trgovska špekulacija? Ali ne iščemo pri vsem tem le sebe, ne pa Boga? Ali se smemo potem čuditi, če za vse to in tako tudi takoj prejmemo ono zunanje plačilo, priznanje, hvalo, ki smo si je želeli? »Če da-ješ miloščino, nikari ne trobentaj, kakor hinavci v sinagogi. Resnično povem, ti so svoje plačilo že prejeli.« Zima se bliža Proti koncu oktobra ali začetkom novembra ima gospodinja dve važni opravili na vrtu: Spraviti je treba na varno zelenjad, ki je namenjena za zimo in pa zavarovati vse tiste vrtne rastline, ki ostanejo čez zimo zunaj, pa gole, kakor so, ne prenesejo mraza našega podnebja. Najprej torej nekaj migljejev o spravljanju zelenjad i. Tu moramo vedeti k a j je v to svrho primerno, kdaj, kam in kako bomo hranili, da bo najmanj škode. 1. Za zimsko shranjevanje je sposobna skoro vsa listnata in k o -renasta zelenjad in pa karfijole. ki spadajo k brstnati zelenjadi. V zimski shrambi se bolje drži zelenjad, ki ni še popolnoma dorasla. Prezrelo zelje rajši gnije nego ono, ki ima zunanje liste Se zelene. Endivija, ki je že povezana, popolnoma godna za jed, ni za shranjevanje. Doraslo korenje, debela, zrela pesa itd., mnogo raje gnije nego Se ne-popolnoma razvito. Vsa za shranjevanje namenjena zelenjad mora biti zdrava in nepokvarjena. 2. Spravljanje o d 1 a š a j m o čimdlje mogoče! Vsak dan ali celo teden, ki ga na ta način pridobimo, je mnogo vreden. Saj je zima že itak predolga in je dovolj prilike, da se zelenjad kvari. Čemu bi torej silili z njo prezgodaj v shrambe! Včasih je še prva polovica novembra prav lepa in bi bilo ja-ko škoda, ko bi se pri spravljanju prenaglili. Toda pripravljeno moramo imeti vse, da hitro umaknemo nridelke. čim se vreme začne kaziti. Glede časa je oo-sebno važno, da spravljamo zelenjaa v vedrem, suhem vremenu, ob popoldanskih urah, ko se je posušila tudi rosa. Še bolj ugodno je za zelenjad, ako piha obenem suh, mrzel veter, ki zelenjad še temeljiteje presu.ši, 3. Zimsko zelenjad opravljamo v prostore v poslopjih ali pa tudi na razne načine zunaj na prostem. Najboljše shrambe so suhe, svetle, pa ne prelople kleti. Posebno važno je, da je prostor suh, kajti v zatohlih, vlažnih kleteh zelenjad plesni, gnije in se s? oh roobjfo pre>i!iro pokvari. Toplote je treba le toliko, da v shrani bi niti v najhujši zimi ne zu, . .^e. Dobra prezimovališča &o izpraznjene tople grede in znani zakopi. Obe te dve napravi morata biti pa tako nameščeni, da ne zateka vanje deževnica, da se dasta zračiti in da se po potrebi lahko in hitro zavarujeta pred mrazom. V to svrho je treba imeti pripravljeno primerno gradivo kakor kole, deske, slamo, listje i. dr. 4. Zeljnate glave, ohrovt, rdeče zelje postavimo bodisi v kleti ali v zakopu ali topli gredi pokoncu in jim prisujemo kocene do glav. če so glave že dožorele, popolnoma bele, ji.m korenine posekamo. Glavam pa, ki še niso do konca razvite, pustimo korenine. Karfijole presadimo v prezimovališče vedno s koreninami, zlasti če še niso popolnoma razvite in dornšiene. P e t e rš i 1 j u , zeleni, korenju in drusi korenasti zelenjadi obtrgamo cimo razen srčnih listov in ker en i nje poleni vložimo tesno koren poleg korena nekoliko poševno v gredico iz peska aLi vrtne zemlje, ki jo napravimo vsako leto na novo iz svežega peska ali zemlje v kleti. Endivijo privzdignemo iz zemlje s precejšnjo kepo in jo znosimo za en dan ali dva na kak suh prostor pod streho — če je pa lepo, solnčno ali celo vetrovno vreme, jo pa pustimo izruvano kar na gredi, da se do dobra obsuši. Šele potem jo prisipamo z rahlo prstjo v kleti ali pa na topli gredi in sicer rastlino poleg rastline. Nič ne škodi, ako prej malo zvene. V sveži prsti si kmalu zopet opomore. Glavna stvar je, da pride v shrambo popolnoma suha. V shrambi nikdar ne zalivajmo nobene ze-lenjadi, če se nam zdi zemlja še tako suha. S tem bi vse pokvarili. Dokler je količkaj ugodno vreme, imejmo shrambe odprto, da se zrači. Zaprimo jo šele tedaj, ko pritisne hujši mraz. Prav tako moramo ob vedrem vremenu zračiti za-kope in tople grede. Odeja se mora vedno ravnati po vremenu. Kako zavarujemo pred hudim mrazom nekatero vrtno rastlinje, ki ostane čez zimo zunaj, o tem pa prihodnjič"! Kuhinjsko zelenje ima gospodinja lahko vso zimo, ako sedajle, ko spravlja zelenjad v umsko shrambo, posadi v primeren zabojček v sredi nekaj zelen, okrog pa korenine peteršilja in kak gr-mijek drobnjaka. Do hude zime naj stoji zabojček na kakem mostovžu, na verandi ali na kakem drugem svetlem prostoru. Ko pa pritisne hud mraz, ga prenesemo v kuhinjo, v bližino okna. Ondi zelenč rastline vso zimo. H. Poceni posteljno perilo Sedaj na zimo, ko se je poleglo poljsko delo, želi marsikatera gospodinja spraviti polagoma v red zaostalo strgano perilo svoje družine. Ko pa začne to pregledovati, vidi, koliko je strganega in kako dobro bi bilo, nekatere zelo slabe kose nadomestiti z novimi. Toda, kje dobiti dandanes denar za nabavo novega perila? Prav posebno pa tare gospodinjo nabava posteljnega perila, ki je res drago; kaj je treba samo za enkratno opremo postelje dveh velikih, močnih rjuh in. ene prevleke za blazino. Iznajdljiva gospodinja pa si tudi v tej stiski lahko pomaga in sicer takole: Najbrže že katera izmed čifateljic pozna takozvane »spalne vreče, ki so jih uporabljali ljudje tudi že v boljših starih časih, če so šli na pot in so spali v tujih posteljah, na preprostih ležiščih itd. Če količkaj pomislimo, takoj uvidimo, da bi bila taka spalna vreča, za katero je treba neprimeroma manj blaga, kakor sicer za posteljno perilo, prav tako dobra tudi za posteljo doma. Naj popišem najprvo kako si jo se-šijemo. Za spalno vrečo, ki nadomešča spodnjo rjuho, zgornjo rjuho in prevleko za blazino, potrebujemo kos platna ali drugega blaga, ki naj bo približno 80 cm širok in okoli 4 m dolg. Najprvo ga pre-ganemo čez sredo, vendar tako, da je en konec pol metra daljši od drugega. Nato ga pa sešijemo ob krajcu skupaj in sicer na obeh straneh, do dobimo vrečo. Ne sešijemo pa vreče skupaj čisto do konca, ampak nehamo malo prej, da ostane še nekaj prostega blaga; prosti daljši konec naj meri 80 cm, krajši pa 30 cm. Konce blaga lepo zarobimo ali pa obšijemo z močnim trakom. Ugotovljeno spalno vreCo uporabljamo tako, da je položimo na žimnico, z daljšim prostim koncem pokrijemo blazino in lepo podvijemo (da ostane blago lepo gladko napeto na svojem mestu). Krajši prosti konec vreče pa zapognemo preko gornjega konca odeje. Še lažje in lepše uporabljamo vrečo, če ji ustavimo tam, kjer se odpira, v šive dva kosa blaga v obliki trikotov, da lažje smuknemo vanjo in da se nam ob šivih ne para in ne trga. Če tisti krajši del, ki pride čej odejo opremimo z gumbnicami, tedaj vrečo lahko na odejo tudi pripnemo, ako ima prišite gumbe. Za odejo je namreč vedno boljše če je na vrečo ali rjuho pripeta. Opisana spalna vreča nas velja komaj kakih 40—50 Din, medtem ko velja posteljno perilo za eno posteljo najmanj trikrat toliko. S spalno vrečo, ki jo imamo mesto posteljnega perila, pa ne prihranimo samo na blagu oziroma denarju, temveč tudi na delu in trudu pri šivanju, pranju, likanju in postiljanju postelje. Menjanje posteljnega perila in postiljanje da kaj malo truda, če uporabljamo namesto rjuh spalno vrečo, katero je treba prav za prav samo položiti na žimnico, ne pa podvijati od vseh strani, kakor običajne rjuhe. Posebno če je pri hiši več postelj, je to delo znatno krajše in lažje in ga zmore vsak otrok. noneno pa ne smemo pozaoiti, da si s to novostjo prihranimo tudi precej pranja in likanja, kar ni malenkost, posebno v zimskem času. Tudi gostom lahko posteljemo kar s spalno vrečo, posebno, če ostanejo samo en dan ali dva. Kjer imajo železne postelje, tam vrečo pri zglavju pri veže jo na poslelj-njak s trakovi, namesto da bi jo po-dvijali. _ „ Za stalno uporabo je dobra, če si naredimo spalne vreče precej obilna, t. j. dosti široke, pa tudi dolge. Posebno dolg naj bi bil tisti del za zglavje, da ga lahko podganemo prav pod žimnico, ne pa samo pod blazino. g. H Knspek. Hugon Turk: Krompir Današnji sodobniki niti misliti ne Moremo, da so bili časi, ko ni bilo krompirja, še manj pa, da bi lahko izginil tudi sedaj iz našega gospodarstva in gospodinjstva. In vendar to žalibog ni izključeno, vsaj tako nas strašijo že nekaj let zaradi razširjevanja hude krompirjeve bolezni »raka«. Tudi rastlina krompirjeva resnično nekam peša in njen pravi sad,' dvopredelasta, kot črešnja velika jagoda, je postal silno redek; večinoma je sploh izginil. Le poglejte po cvetju avgusta in septembra meseca po naših njivah s krompirjem! Vrhu tega so se razpasle poleg že imenovane kužne, tudi razne druge nevarne bolezni na gomoljih ter mnogoštevilni zajedavci na rastlini in krompirju samem. Vse to so slaba znamenja: krompir peša in že se govori o njegovem nadomestku. Toda upajmo, da brezkrompirjevi časi še niso tako blizu. Krompir, tudi podzemljica ali korun imenovan, n i torej sad (plod) krompirjeve rastline, ampak le gcmoijasta odebelina izrastkov pozemeljskega stebla, tako imenovanih živic (nitk), ki postanejo mesnate in se izrastejo v razne velikosti in oblike. Iz pravega temena vzgojena rastlina rodi šele v 2 ali .3. letu za porabo pripravne gomolje (krompirje), zato sade povsod le krompirjeve raz-reske, ki takoj isto leto obrode gomolje. Nobena kulturna rastlina nima toliko število razvrsti kot krompir. 2e 1. 1875. je bilo na razstavi v Altenburgu na Nemškem razstavljenih nič manjnego 2844 vrst krompirja. Krompir razvrščajo po obliki, okusu, kraju itd., pred vsem pa po njegovi do zorelosli v zgodnogcdni, srednjegodni in pozno godni krompir. Prvozgcdoa vrsta je najdražja in se prideluje na sredozemskem otoku Malta, potem na Portugalskem, Alžiru, Južni Franciji, Italiji in posebno tudi na slovenskem Goriškem in Vipavskem. • Oblika gomoljev je lahko »kroglasta tretenčasla, kifeljčatta, celo steblasto okrogla. Krompirjevi gomolji so lahko ravni, zakrivljeni ali neenakomerno gru-dasti. Kakor znano, ima površje plitke glcbelice, katere nabuhlo obraščajo zatečeni členi, že imenovana »olesca«. Kemijsko sestoji krompir povprečno iz: 74.93 odst. vede, 20.86 odst. skreba, dek?trina in sladkorja. 1 S9 odst. beljakovine, 1.09 od it. mineralnih sn^vi (pe- pela), 0.89 odst. surove Stanienine (vlaken«) in le 0.15 odst. tolšče (maščobe). I>. te sestave se jasno vidi, da krompir sam ni popolna hrana za človeka in ravnotako nepopolna hrana za živali. Primanjkuje mu najvažnejših živil t. j. beljakovine in tolšče. Izrec no veliko pa ima škroba* ki se v živem telesu spremeni v dekstrin in končno v sladkor. Za polnovredno hrano ali krmo se mora krompirju dodajati še živež oziroma krma, k vsebuje več beljakovin« in tolšče kot n. pr. slanina, mast, ocvirki, mleko, sir, meso; pri živalih pa močna krmila. Okusnost krompirja odvisi pred vsem od njegove razvrsti (vrste), potem od zemlje (grude), gnoja, pravilne dozore-losti. shranjevanja itd. — Pravilno dozorel surov krompir mora imeti tenko, svoji vrsti primerno toda ne. zeleno barvano kožo (lupino), na katere površini morajo biti poseben znak dozorelosti znane jamice (globeli) in »oči«. Na prerezu ne sme imeti rjavih lis ter sredica ■ (rtneso«) ne sme biti gobasta, ampak jedernata. Skuhan krompir mora imeti mil, prijeten, močnat okus; ne sme biti voden, tudi ne sme biti kisel, pa tudi sladak ne ter ne sme dišati po trohnobi ali gnilo-, bi.' — V slani vodi kuhani krompir se kemično nič ne izpremenl, temveč dobi le še dober okus in izgubi pust in plehek okus surovega krompirja. — Da krompir pravilno skuhamo, ga moramo dejali (pristaviti) v mrzlo vodo. V vrelo vedo položeni krompir ostane večinoma trd ali se vsaj nerad mehko skuha in to zaradi tega, ker v kropu takoj skrkne krompirjeva beljakovina in voda nima dostopa v notranjščino celic. Mraz blabo vpliva na krompir, ker spremeni en del njegovega škroba v sladkor in ta da zoperno sladek okus kuhanemu krompirju, surovi pa prične hitro gniti. Zato se mora krompir shranjevati v suhih, zračnih in ne premrzlih krajih (kleteh itd.), kjer ne more zmrzniti in mu vlaga, zatohlost, gorkota in mraz ne morejo škodovati. — Skrbeti moramo, da krompir ne prične kaliti, ker takrat se razvije v njem hud strup, solaniu imenovan, v zdravih gomoljih je tega strupa le prav malo in ne ško duje. Strup so lan in se zmnoži prav posebno v kalu (odganjkih), pa tudi v gomoljih samih. Zato tak. krompir, kakor tudi s n e 11 j i v i, zmrznjeni, gnili, plesnjivi ali po boleznih in zajedavcih izkvarjeni, pa tudi nezreli krompir škoduje človeškemu in živalskemu zdravju. Pa tudi zdrav in dober krompir, katerega človek použiva dnevno v preobilni, brez potrebnih dodatkov beljakovine in tolšče, lahko slabo vpliva na zdravje, izspre-meni se celo telesna oblika, prerazteg-nejo se želodec in čreva, oslabi se živ-Ijensko delovanje in oslabi se odpornost zoper bolezni. Bolezni krompirja so različne, najbolj nevarna je že gori imenovani »rak«, potem krompirjeva plesen, ki uničuje zel in povzroča gnilobo gomoljev, nadalje gliva p e r o n os.p e r a , ki suši rastlino in zavre razvoj gomoljev itd. Tudi višje razviti k r o m p. škodljivci so mnogoštevilni, imenujem naj le ameriškega krompirjevca. ličinke maj-niškega hrošča, gosenice smrtogiavca, razni črvi itd. Krompir je silno važen kot jed in krma, katere pridelovanje je precej enostavno in priprava lahka in raznolika, po vsebini škroba znamenita. Ravno obilica škroba je postavila krompir po vsem kulturnem svetu med najvažnejše industrijske surovine. Saj izdelujejo iz Krompirja v velikih tovarnah škrob, s a g o, d e k s t r i n, s i r u p in š p i r i t. Če bi odpovedal krompir si sedaj lahko mislimo, kako velika nesreča bi bilo to za vse človeštvo. ga Vedno manj pride domačih lešnikov na trg. Kaj ne rodi več leska? N« Angleškem imajo cele gozdove lesk in lešniki prinašajo posestnikom lep denar. Zakaj kupujemo laške lešnike ? LahlA' bi oplemenitili leske, lahko poradili namesto trnja leskove grme in prodajali bi lešnike izven dežele, namesto da bi jih kupovali. Ravno tako bi moralNrasaditi namesto akacije in konjskega kostanja povsod žlahtno orehovo drevo. Pravila za shranjevanje zimskega sadja 1. Zimsko sadje pustimo na drevju, dokler le mogoče. Prva slana mu prav nič ne škoduje. Prerano spravljeno zimsko sadje ni trpežno in v shrambi niti ne pozori, ampak vene. 2. Za zimo izberimo le res trpežne zimske sorte. Jesenske sorte ne čakajo pomladi, ko bi še tako pravilno ravnali z njimi. 3. Za shranjevanje je le pravilno obrano in skrbno odbrano sadje, broz najmanjše napake. Vlažnega sadja ne devajmo v shrambe. 4. Izberimo vsak č r v i v ali kakorkoli ranjen sad. kajti vsaka najmanjša ranica zadostuje, da se začne gniloba. 5. Za shranjevanje namenjenega sadja ne smemo brisati, ker s tem bi odstranili voščeno prevlako, ki mnogo pripomore k stanovitnosti. 6. Zimska sadna shramba naj ima po možnosti enakomerno toploto, k.i naj ne presega 8° C. Tudi preveč suha naj ne bo sadna shramba. 7. Sadje naj bo shranjeno v temi Svetloba namreč jako pospešuje zorenje in propadanje. 8. Predmeti, ki imajo hud duh, ne spadajo v sadno si?, imbo, ker se sadje prerado navzame vsakega duha :n je potem težko užitno. 9. V sadni shrambi je treba gledati na največjo snago in č i s to t o. Zato je treba police in vse posodje, v katerem je sadje shranjeno, vsako leto na novo p o s n a ž i t i, prostor pa temeljito očistiti in z a ž v e p 1 a t i. 10. Sadje v sadni shrambi moramo redno pregledavati in p t;e b : -r a t i, da sproti odstranimo, kar se hoče na ta ali oni način kvariti. H. R a z n ga Gobe kot krmilo. V vojnem času so gospodarski krogi v Avstriji preizkusili krmljenje prešičev in govedi z gobami. Prišli so do spoznanja da vživajo kunci, koze, prešiči, ovce in perutnina lahko tudi strupene gobe brez vsake škode, če so gobe prekuhane in je voda odlita. To je važno radi tega, ker se ne izgubi toliko časa pri izbiranju gob. Živina je tudi gobe, ki jih človek ne mara. Seveda ne bo nabiral nikdo jurčkov za krmo. Za zimo nasušimo lahko gob za živino; stolčemo in porabimo pri krmi za oblodo; saj popraši tudi dobra kuharica meso in omake s prahom gob. Dr. Dietrich je pisal v poljedelskem listu, da vživa živina lahko vse vrste gob razen posebno strupenih. Dr. Cott je razpravljal o krmilni moči presnih gob in izvajal: »Presne gobe imajo sicer v sebi približno toliko vode kakor repa, imajo pa dosti več dušičnatih snovi, kakor jih ima repa in imajo vsaj toliko redilne moči, kakor trava srednje vrste. Zdrob posušenih gob pa ima toliko moči v sebi, kakor žitno zrnje. Najbolje je če kuhaš tak zdrob z drugo krmo.« — Veverice, srne, medved, zajec, divja perutnina, vživajo radi gobe vseh vrst; srna poišče tudi mušnico. Zajec je prijatelj golobic (sivk). Medved ljubi maslenko, mavrahe in jurčke; kuno je videl lovec ko se je pasla na mrazovkah. Veverica ni izbirčne vživa tudi strupene gobe. Lovci pravijo, da zatika veverica gobe med skorjo drevesa in med veje, da si suši in nabira gobe za zimo ... ga Žaltavi orehi škodujejo grlu in želodcu. Ljudsko mnenje je, da naj sploh ne je orehov, kdor ni zdrav v grlu. ga Pure in gosi pitajo z orehi. Prvi dar dobi žival enega, drugi dan dva in tako naprej do 12 — potem zopet vsak dan enega manj. Meso živali, ki je bila pitana z orehi, je vse drugače okusno kakor od one, ki je bila opitan* Pastir Dan je kratek, npč je nizka, sence padajo z vrhov. Pojdi, breza, dimka, sivka! Pojdi s pašnikov domov! Ti, planina, bodi sama! Breza, sivka? Dajta mir! Ako ne, bo pravdo vama s palico končal pastir. Na spomlad po zimi hudi če po sreči šlo bo vse: z dimko pride telek tudi To bo radost! Ali ne? Virgilij. Jankov hranitček Pri Strojarjevih je bilo čudovito tiho v hiši. Pet otrok — pa je vseh pet tičalo skupaj: brali so in se igrali, toda vse brez pravega veselja. Ko je vstopil v sobo oče, so vsi pogledali vanj, kaj bo povedal. Mati je bila namreč bolna in nobeden izmed otrok ni smel k nji v bolniško sobo. Oče je sedel k otrokom, vzel najmlajšega na kolena, druge pobožal, potem pa povedal, da je mami sicer nekoliko bolje, da bo pa ozdravela le, ako pojde za štiri tedne v milejši zrak — na jug. »Potem mora pa mamica takoj takoj na pot,« vzklikne najstarejši. »Prav bi bilo seveda to, Peterček,« pravi oče, »toda nimam dovolj denarja. Poskusim pa, da ga dobim, morda se mi posreči.« Ko je oče odšel iz sobe, so začeli otroci živahno šepetati med seboj. Vsak je imel svoj hranilček. Na godovne dneve sta oče in mati kaj vrgla vanje, ali za prfcbiio dobro spričevalo, in še pri drugi' ilikah. Tudi dobra strJaz znam pa oboje.« • Milostiva je rekla: »Dobro! Dolgo boš lahko naš služabnik.« Toda že čez tri tedne je rekla milostiva: »Ne morem te več rabiti. Potreben mi je služabnik, ki zna tudi p 1 e zat i.« Rak je povezal svojo culico in šel. Toda zadenjsko, da je še dalj časa lahko j občudoval milostivo gospo. Drugi dan se je za službo zglasifa žabica. »Jaz znam pa plavati, hoditi in plezati.« »To je lepo!« je rekla milostiva, »zdaj sem vendar našla posla, ki zna vse! Kar brž nastopi! Dobro ti bo pri nas.« In je žabica nastopila. Plavala je, skakala in plezala. Toda čez štiri tedne je rekla milostiva: »Vsega le še ne znaš. Veš, ko bi še letati znala!« »Tega pa ne znam!« je dejala žabjca. o Zal mi je, da te ne morem več rabiti!« je rekla milostiva. Zdaj se je poslovila tudi žabica in je zlezla nazaj na svoj leskovi grm. Milostiva je iskala naprej, toda prišel ni nihče več. Ni bilo nikogar, ki bi hotel pri nji služiti. Sama se je morala poslej ubijati. Če je bila radi tega kdaj nevoljna, ker je morala sama opraviti vsa dela pri hiši, in je vsa potrta sedela ob robu potoka in se praskala za ušesi, pač ni bilo zameriti žabici na leskovem grmu, če se ji je porogljivo oglašala: . »Kvak! Kvak!« - ■ i- 4 9