Vprašania in odgovori. Mora biti župan posestnik? S. T. — Vprašate, ali zahteva kak predpis, da mora biti župan posestnik. Tega določila ni v zakonu. — Na nadaljno vprašanje, ali sme biti županov brat občinski tajnik, najdete odgovor zgoraj. Ako 3« bil tajnik že preje nameščen, lahko ostane. Na novo pa se županovega brata ne bi moglo postaviti za tajnika. Zavarovanje rodbinskih članov, zaposlenih prl mlatilnici. V. M. — Okr. urad za zavarovanje delavcev Vas terja za plačilo zavarovalnih prispevkov od delavcev, zaposlenih pri Vaši mlatilnici, čeprav so to le Vaši sinovi. Vprašate, ali ste res dolžni zavarovatl rodbinske člane. Zakon določa, da morajo biti pri poljedelskih podjetjih, kl uporabljajo naprave, gonjene z elementarno ali živalsko sllo (to so zlasti mlatilnice), zavarovani oni delavci, ki jlm preti nevarnost od pogona .Vseeno je, da-li so tl delavci tujl ali pa event. sinovi lastnika. L/e lastnik sam ni obvezan k zavarovanju. Sicer pa je prispevek malen- kosten, ker gre pri lastnih slnovih le za zavarovanje zoper nezgode in ne tudi zoper bolezen in. razen tega je res precejšnja nevarnost podana, tako da navedeni urad celo sam streml za tem, da bi se delavci pri mlatilnicah izloCili Iz obveznega zavarovanja. Pogodba s 17 letnim uslužbencem. A. S. — Vaš pastir je dopolnil 17 let in ga sedaj, ko so Vam OdrastH lastni otroci, ne bi več nujno potreboVali. Ker pa je zadovoljen le s hrano ln obleko, bl ga obdržali še naprej v službi, a se bojite, da ne bl pozneje kedaj terjal od Vas tudi še kako plačilo v gotovinl .Vprašate, ali so potrebne pri sadevnl pogodbi kake priče ali morda notarski Eapis. — Službeno pogodbo z maloletnikom lahko sklenete sam brez prič in brez notarja, pač pa je potrebna odobritev maloletnikovega varuha. Ako slednji soglaša, se Vam ni bati naknadnih plačil. Starši niso dolžni plačati dolgov odraslega eina. 2. C. D. B. — Nek posestniškl sin je telesno poškodoval nekega posestnika in je bil obsojen na plačilo zneska 1500 Din. Navedeniposestniški sin je umrl, ne da bi kaj plačal. Njegovi etarši so pred kratkim svoje posestvo izročili bratu umrlega. Ranjeni posestnik zahteva sedaj plačilo zneska 1500 Din od staršev, odn. brata. Vprašate, ali je v to upravičen. Niti starši, nitl brat pokojnika niso dolžni plačati navedenega dolga, ako ni pokojnik zapustil nikake imovine in niso po njem. ničesar dedovali. Pri tem ne igra vloge, da bi bil pokojnik utegnil kaj dedovati, če bi bil preživel svoje' starše in da je Vsled njegove zgodnje smrti drugi brat dobil celo posestvo od staršev. Večja uporaba vode na sosedovem zemljiSču L. — Pred 3 leti ste si kupili parcelo, na kateri Be nahaja studenec ter sl na tej parceli postavili hiSo. Pri tem1 studencu so zajemali vodo prebivalci hiše, ki stoji na sosednjem zemljišču že 60 let. Doslej je v tej hiši stanovala le ena stranka, le par mesecev sta stanovali tam dve stranki. Sedaj bivata v sosedni hiši zopet dve stranki, kl uporabljata vedno več vode. Ako bo 81o tako naprej, tedaj poleti Vi sam ne boste imeli vode. — Ker se nahaja studenec na Vašem svetu, smejo sosedje zajemati iz njega vodo le v Izvrševanju služnostne pravice. Ako nimajo posebne pogodbe, si zamorejo služnost priposestvovati v 30 letih. Glede služnosti velja splošn/ pravilo, da se ne smejo razširjati. Potemtakem se s takozvano negativno tožbo lahko uprete zoper veCjo uporabo vode, ako je doslej v sosedni hiSi res stanovala le ena stranka, dve stranki pa Ie par mesecev. — Z ozirom na Vašo grožnjo, da pe boste več naš naročnik, ako Vam v določenem roku ne odgovorimo, pripominjamo, da dobivamo zelo veliko vprašanj, prostora za objavo pa je malo in da odgovarjamo po vrstnem redu. Naprava plota med njivama. Isti. — Med VaBo in sosedovo njivo se je nahajala že 15 let ozara, katere ste se posluževali pri obračanju živine ob priliki oranja enkrat Vi, enkrat Vaš sosed. Sosed je lani svojo ozaro zoral. Vprašate, ali lahko napravite ob Vaši njivi plot ter s tcm zabranite sosedu obračanje živine po Va8em svetu. — Ako se na koncu Vaše njive nahaja Se vedno ozara (na Vašera svetu), tedaj je pa« splošna navada ta, da po tej ozari lahko VaS sosed obrača. Ako pa segajo brazde do konca meje, pa sosed ne sme obračati živino po VaBih brazdah. Napravo plota Vam ne svetujemo. Vsekakor bi morali zoper soseda najprej napeTiti negativno tožbo, ako bi vzlic Vaši prepovedi pbračal živino po Vaših brazdah. Popravllo slabo napravljenlh čevljev. S. J. v P. »— Vi ln VaS brat sta napravila nekemu kmetu nekaj Cevljev, pri čemur Je kmet sam dal potrcbnl materlal. Kmet ue sedaj brani plafiatl Vaše delo ter zahteva, da mu par Cevljev zastonj na novo napravite. Pravite, da je slabo usnje bilo krivo, da je kmet s devlji nezadovoljen in vprašate, alt ste res dolžni zastonj napraviti nove čevlje. — Ako je izdelek res izpodletel le vsled očividno nesposobnega niaterijala, ki ga je dal naročnik, tedaj ste Vi odgovoren za škodo le, ako niste posvarili naročnika. Sicer pa Vi ne odgovarjate za škodo, ako slednja izvira le iz slabega materijala in ni morda kriva nesposobna izdelava. ¦ Očitek zamenjave boljšega materijala s slabSim. Isti. — Gornji kmet ne le da Vam noče plačatl zaslužka, marveč Vas celo obrekuje, češ, da ste narezali močne notranje dele za čevlje iii da teh delov v izgotovljenih čevljih ni. Ta očitek je kaznjiv, ker utegne škoditi ne le Vaši časti in dobremu imenu kot čevljarju .marveč tudi VaSemu pridobitnemu kreditu. Prikrajšani bodoči dediči. N. F. P. — Vaš oče je kupil leta 1929 parcelo, jo bremenprosto dal vpisati na Vašega brata, neplačano kupnino pa pustil vknjižiti na svojem lastnem posestvu. Ostali bratje niste s tem zadovoljni, ker je očetovo posestvo preveč obremenjeno in bo Vaša bodoča dedščina zelo mala. Vprašate, ali pri novi ureditvi dolgov lahko ugovarjate vknjižbi navedenega dolga na očetovem posestvu. — Pred smrtjo zapustnika (očeta) ne morete niti kot bodoči nujni dediči na noben način uveljavljati kakih dednih pravic. Ko bo oče umrl in se bodo dolofiili dolžni deleži tetf se bo pri tem morda ugotovilo, da ste Vi kot nujni dedič prikrajšan radi tega, ker je VaS oče bratu naklonil celo parcelo, boste smeli zahtevati od navedenega brata, da krije primanjkljaj. Sedaj pa ne mcrete ničesar ukreniti. Razpolaganje z iihovino vzlic dedne pogodbc. F. G. v T. — Ob poroki s svojim sedanjim možem ste mu dali zapisati polovico svojega posestva. Hkratu ste sklenili z njim dedno pogod bo, glasom katere je on dedič Vam ostale polovice posestva, ako umrete pred njim. Dolžan bi bil le izplačati % Vaše polovice Vašim otrokom iz prvega zakona. Vprašate, ali Vašo polovico lahko prodaste, ali pred Vašo smrtjo izročite Vašim otrokom. — Ceprav ste sklenili z Vašim možem. dedno pogodbo, tedaj vzlic temu lahko prosto razpolagate z Vam ostalo polovico posestva, ker ima Vaš mož dedovati le to, kar bo po Vaši smrti ostalo. Razen tega pa mora nastati vzlic dedne pogodbe prosta čista četrtina Vaše polovice, to sc pravi, da smete Vi razpolagati s četrtino Vaše polovice. Ta četrtina pa ne sme biti obremenjena niti z nujnimi deležl tako, da bodo Vaši otroci na vsak način dobili najmanj '/„ Vaše zapuščine. To določilo je važno v tem slučaju, ako ste namreč morda sklenili z Vašim možem skupnost imovine bodisi med živimi, bodi za slufiaj smrti. Oglejte si natanko Senitovanjske pakte. Ako ste sklenili imovinsko skupnost z Vašim možem, tedaj žal ne morete več razpolagti z Vašo polovico posestva. NapraVite pa lahko oporoko Čez Cetrtino Vaše polovice. Zdravljenje žene mora plačati zakonski mož. Ista. — Pritežujete se, da ste večkrat bolna in da Vam mož niti toliko denarja ne da, da bi si kupila zdravila. — Ker je mož dolžan za Vas skrbeti, mora plačati za Vas tudi zdravila. Prodajalec Iahko toži Vašega soproga na plačilo zdravll, ki bi jih Vam izročil. Zaščita dolga nastalega po prepisu vlog. Menina. Posojilnici ste dolgovali leta 1928 večjo vsoto. V isti posojilnici je imel vlogo nek zasebnik. 2 njim sta se dogovorila, da je s prepisom svoje vloge plačal Vaš dolg, Vi ste pa od ;edaj naprej njegov dolžnik in sicer od 1. julija 1932 naprej. Vprašate, ali spada Vaš dolg pod zaščito ali ne. •— Iz Vaših nadaljnih navedb, da Vas je zasebni upnik tožil in ste se z njim poravnali na plačilo dolga v 5-letnih obrokih, izhaja, da ste se mu očividno že 1. 1932 zavezali vrniti posojilo v gotovini in ne morda z vložno knjižico istega zavoda. Ker ste dolg napravili 1. julija 1932, ne spada pod zaščito. Zaščita kmeta, ki izvršuje »obrt za žago«. Isti. Pravite, da ste mali posestnik, da pa imate »obrt na žago« in ne veste, ali ste zaščiten. — Za kmeta se smatra oni, kateremu je kmetijstvo glavni poklic in čigar obdavčeni dohodek od kmetijstva je vpčji od skupne vsote ostalih njegovih obdavčenih dohodkov. Z- obdavčenim dohodkom se razumejo davčne osnove vseh davčnih oblik, kakor so določene v davčnih razporedih po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. febr. 1928 z njegovimi spremembami in dopolnitvami. Med osnove davCnih oblik pa spadata osnovi obfinega in skupnega davka na, poslovni promet. Kot obdavčeni dohodek je upoštevati tudi dohodek, ki ima sicer davčno osnovo, ki je pa po zakonitih predpisih oproščen plačevanja davkov. Zaščila dolgov kajžarjev. O. C. Sv. L. ¦— Po« sedujete prav majhen kos zemlje in dolgujete 4000 Din zasebniku, s katerim denarjem ste si postavili hišico. Vprašate, ali velja zaščita tudi za Vas in v koliko se Vam dolg zniža. — Ako Vam je kmetijstvo glavni poklic, tedaj ste zaščitena, čeprav nimate svoje zemlje ,odn. zelo malo svoje zemlje in obdelujete tujo zemljo. Vendar pa ne smete plačevati nobenega drugega davka, razven event. uslužbenskega. Ne upošteva se obdavčeni dohodek od hiše, v kateri sa- ma ali s svojo rodbino stanujete. Dolg se Vam zmanjša za 50% in sicer računši glavnico po poslednjem obračunu pred 20. aprilom 1932. Plačati ga boste morali v 12 letnih obrokih, pri čemur imate 15. novembra 1936 plačati od vsakih 100 Din 3 Din, v naslednjih letih pa od vsakih 100 Din znesek 9 Din 80 par. Natanfinejše o načinu izračunanja in tudi o upoštevanju plačanih obresti bomo še pisali. Prostovoljni odpis 50 hranilne vloge. L. H. v V. — Kmetska posojilnica v Celju Vas je pozvala, da bi ji dovolili odpisati Vam od Vaše hranilne vloge pri njej — polovico, češ, sicer bo Posojilnica zaprosila pri ministrstvu za sanacijo ter bo itak dovoljeno odpisati 40% hranilnih vlog. Vprašate, ali je res tak odpis mogoč In ka] naj storite. — Ne svetujemo Vam, da bi dovolili, da se Vam polovica Vaše vloge črta, ker ni prav nič verjetno, da bi ministrstvo dovolilo Posojilnici črtanje hranilnih vlog, zlasti ko pišete, da je Posojilnica tregistrirana zadruga z neomejeno zavezo. PoaoJUnica bi morala predlagatl, da se zoper njeno imovino uvede stečajno postopanje in pri tem se bo poseglo predvsem v premoženje zadrugarjev ,ko gre za neomejeno njih zavezo.