NARODA D The largest Slovenian Daily List slovenskih delavcev v Ameriki. TKLKPON PISARNR: 4687 OORTUlHDT. Rntered m SMond-ClMB Mattsr, September tU IMS, al the Post 0*ioe at Hew York, N. Y„ under th« Act of Congress of March 5, 1871. TKLKTON PISARNI: 4887 CORTLANDT, MO. 107 — ŠTRV. 107. NEW YORK, MONDAY. MAY 7, 1917. — PONEDELJEK, 7. MAJA, 1917. VOLUME XXV. LETNIK XXV. Ameriškim farmeriem. NAPOČIL JE ČAS, KO VSAK FARMER LAHKO ZELO VELIKO PRIPOMORE SEBI, DOMOVINI IN SPLOŠNOSTI. — VSE JE TREBA IZRABITI DO SKRAJNIH MEJ. — POSEBNO VELIKO VAŽNOSfr NAJ POSVEČAJO FARME RJI KORUZI. — RAZLI KA MED NEMŠKIM IN AMERIŠKIM NARODOM. — CENA PŠENICI SE BO ZNATNO DVIGNILA. -o- vr»*dno»»ti.f dei. kateremu našo podnebje naj- Rcicrvne hrauObe vsebovane v auu-riški ietvi Jtoruze J bolj prija. ;ih tuririee, zadostujejo /a pre- Ispeva ob vročini ameriškega' hrano <-el»'ira sveta. C> bomo pri podnebja ter se jo lahko sadi v na-« m« rno kultivirali iti primerno iz- v;h južnih državah, kjer pšenica rabili r>rid«*lek koruze v tem letu.I ne uspeva tako dobro ali sploh ne. «-mo lahko trotovi, da boiao imelilv sto dnevih zraste koruza iz sc-dovolj hrane /ase. za zaveznike inlinena do dozorelega »rtebla. Pse- ' tudi nevtralne Naš edini problemi nični pridelek v na.ši deželi znaša bo v !«-in slučaju spraviti t<# lira-j od 12 do 20 bušljev na aker. kar; no v Evropo, skozi nemško bloka-! tvori povprečno na aker 15 Ini-j do podmorskih čolnov. šljev Mi pridelamo sedaj nekako) Pridelek koruze na znaša od 2C; MlLUttOFT ruski zunanji minister-. ^.000.000,000 bušljev koruze na l»-to To je več kot celi pridelek koruze ostal» ca sveta. — Od teh .'»000,000.000 bušljev se porabi vsako leto 'J.700.000.000 bušljev za krmljenje živine iti le 1T»0,000,000 za prehrano ljudi. Šest celih funtov koruze mora izginiti v prašiča, da se p-oducira svinjskega mesa ■ hranilno vred* nosijo, ki je vsebovana v enem futu koruze, porabljene direktno. < e bomo mi in naši zavezniki prenehali hraniti se pretežno z mesom ter prioeli zavživati več ko-ruze. Iki rešiti problem Radostne produkcije živil. Ostal bo le še problem razpošiljanja ali traxupor-taeije živil. ., Produkcija pšenice v tej deželi i«> akoro že bnredena do možnih mej. Dve tretmi našega pridelka tvori ozintina in slednja se že nahaja v r.emlji. Z velikimi napori se nam lahko posreči povesti produkcijo .spomladne pšenice kate ro pridobiva le v Kever*»-zapad-nih državah in v Canadi. Ta po-v»vana produkcija pa najbrž ne bo moirla odstraniti krize. Koruza se je pričelo sejati sedaj. V sled tega ni še pr»-pomio upi i vat i tako uu produkcijo kot na kcMimpcijo ali izrabo letošnjega koruznega pridelka Prišli so dnevi, ko moramo izrabiti vsako unčo dela do skrajnih lueja. Koruza je strojni pridelek Seje so ga in čisti s stroji ter je vsled tega zelo prikladen za to debelo in za te <*a*e visokih delavskih plač. Koruza ie pristno ameriški u- Državni zbor kontrolira armado in mornarico. — Imsnovan je častnikov. — Ministri. do HO bušljev na aker. kar pomeni; za celo deželo povprečni pridelek od 2."» do ^10 bušljev* na aker. Pšenica. katero se je počelo, pušča za seboj obžgano polje in izsušene zemljo. Koruza pa daje zemlji še gnojila. Koruza, katero se zavži } va. tvori le edaj. kakor se poroča iz Berlina \ ter se vrne k zemlji kot gnoj. Naj i že sprejel nekatere izpremembr boljša zemlja za koruzo je vredna j nemške ustave. V soboto je bila £200 za aker. Na nobenem svetu sprejeta predlga. katero je stavili COPVHIOHT HARIRI A JWING. WASH. SEXOR RIAXO. Spanish Minister to United States. Riano, španski posl. v Zdr. državah Slovanski shod, pa ne morete pri-dobiti zadosti pšenice, da bi opravičevala tako ceno. — Prebivalstvo Združenih držav daje prednost kruhu iz pSeniene moke Ta pa ni neobhodno potreb centrum (katoliška strankah na-1 Značilna izprememba. rodni liberalci in napredna ljudska .stranka »in ki zahteva izpre-membo točk 53 in 66. Izprememba se glasi: ' * Točka 53: Bojna mornarica dr COPYfUCHTLUNDEKWOOO & UNDERWOOD. N. V, Pet ameriških fantov v civilu; istih pst v vojaški obleki. no za življenje ali uspešnost. Nem-1 žave je skupna pod cesarjevim vr-ški narod se hrani v pretežni ve- » hovnipoTwljstvom. Organizirat čini za rženim kruhom ter uspeva j sestaviti jo ima cesar, ki ime-^rnei, spvero-ameriški in mehišk: j nuje častnike in uradifike obenem Indijanci pa zavživajo Itoruzni 7- državnim kanclerjem, ali držav-kruh n uspevajo. Kadar pa so lju-Jnim tajnikom državnega mornari-dje lačni — in Evropa je lačna j škega urada kot svojim namestni sedaj. dočim bodo Združene drža-; kom. za kar so skupno z moštvom Rusija bo odločila. DELAVSTVO IN VOJAŠTVO JE PRISILILO RUSKO PROVI-ZORIČNO VLADO, DA JE IZDALA SVOJO IZJAVO. — RUSIJA NOČE ANEKTIRATI OZEM L J A, PAČ JE PA NJENA ŽELJA ,la se notranje ruske razmere bolj- I Včeraj se je zbralo v Carnegie • Hall v New Vorku nad pet tisoč Slovanov k skupnemu zborovanju. Med drugimi govorniki je nasto- ; pil tudi sin velikega ruskega pi- \ -»atelja Leona X. Tolstoja, grof Ilija Tolstoj. Ko je posebni zastopnik ruske vlade, dr. B. Shatski. naznanil, da ... . separatni mir ni mogoč, so nastale burne demonstraeipe. Dr. Shatski | je prejel od ruskega zunanjega ministra in predsednike dume zagotovilo, da ruska vlada ne bo nikdar sklonila separatnega miru, ne z Nemčijo. Tie z Avstrijo. Rekel je ve kmalu — je čas, da se jih nauči zavživati nove stvari. Če je l>oljedelski deartment pameten, bo pustil pšenico iti navzgor do $3 ali pro bušelj ter porabil sile časa za razširjanje pouka in upo ga takega kontigenta. Vojni mi odgovorni in se morajo zapriseči Točk;i 66: Imenovanje častni kov in vojaških uradnikov kakega SKRBETI ZA TRAJEN MIR. — V NAJKRAJŠEM ČASU BC SKLICANA DUMA. — NITI VO JAKI NITI DELAVCI NISO ZA NADALJEVANJE VOJNE. — OJAČENO STALIŠČE PROVIZOR IČNE VLADE. — VSE ZA DEM OKRATIČNO RUSIJO! NEMIRI. •-O- Maršal Joffre. rabe po celi tej deželi in Evropi nisti i. izvjsemsi bavarskega mini-Šest funtov koruze, danih pra- istra, so za oskrbo svojih kontin-šiču v hrano, je treba, da se proiz- j gentov odgovorni državnemu zbo-vede toliko svinjine, da Ima sled, i ru." nja isto hranilno vrednost kot je i Konservativci so tej predlog vsebovana v enem funtu koruze.}nasprotovali. Svojo opozicijo sr Ustavimo torej to trošenje in pu-i utemeljevali s tem. da ni na me-stimo koruzo delovati za nas sa-;stu nadzorovati imenovanje čast me' tiikov v tem času, ko so nemšk: častniki tako sijajno pokazali svo- Petrograd, Rusija, maja. —' Ljudstvo j»> odločno nastopi!-, v , ^ ^^ j Odbor delavskih in vojaških dele- proti vsakemu, ki je hotel govo državnega konttngeii a se zgod ^tov jc ^^ g petin tridesetim i Kti za zadeve, k, bi škodovale o-skupno z vojnim ministrom vsake Mupilieo provizo. brambi dežp,e RiM,ikalllwniI so. rični vladi. Odbor sestoji iz 2500 ejalistn Leninu niso pustili govo- moz. t riti. I Chicago, lil., 5. maja. — Mar Joffre je dan<*s pri velikem zborovanju nn aahtevo obem^tvn ime! kratek grr.op. V=i priznavajo. da je velik voj>kovodja. toda ne govornik. Ko jo minister Vi-viani kotičal svoj govor, so bil«? .1 off reje ve oči rosne ter je objel in poljubil Vivianija. Občinstvo je nato porirljalo Joffreja tolriko časa, »la je tudi on stopil nn govorniški oder iu je pričel govorit:. Maršal je bil v popolni uniformi. V eni.roki jc ime! francosko zn-siavo, v drugi pa ameriško. Govoril je v traneobkem jeziku, enkrat nianaje z eno in potem z drugo zastavo. Slednjič je obe zastavi razvil. Covoril ni mnogo, toda poftlušnlei, ki no razumeli francosko. so tako glasno odobravali covor, da niti »tenografi niso slišali v^egn. kar je govoril. Maršr.i Joffre je govoril približno d<»ee • ' * I*rijattsmo. v katerem ga pro-fronti je neizpremenjen. Danes ^ da.naj SI>oro^i vsem škofom zjutraj so naše predstraže pri tonaJ s® PO cerkvah moli za mir nalski gorski ožini napadle odde- ^ kfm!'a nni«fTailje 111 *« lek Italijanov; pri tem spopadu neha morjenje. Pn vsem tem. da je bilo odvedenih v naše vojno b.OJI nadaljujejo, ima vendar n- ujetrištvo 20 italijanskih vojakov, i k° *e Minulo soboto zjutraj so av-i^?0 narodi zopet ljubili med sestri jski letalci zopet splošno ob- ^ bratje OdreSenik bo streljevali sovražne postojanke dodfhl' da bodo vladali spoznali pri ftkocjanu. Vsled tega so pri- frof ^^vornost pred Bogom in zadeli dost škode in so se končno '^"V" Jer lipirali varno vrnil nazaj. *lasn ^Mstva. ki si zeli miru. Zavkazal je, -da se naj ljudje Turški mirovni pogoji posebno obračajo na Marijo in na.^ London, Anglija, 4. maja. —j se v lavretanskih litanijah idoda: Talaat paša. ki je ravnokar prišel "Regina pacis. ora pro nobis". — iz nemškega glavnega stana na ("Kraljica miru. prosi za nas".) Dunaj, je izjavil, da je turška via-' w da sporočila predsedniku Wilsonu POZOR NAROČNIKI! mirovne pogoje, pod katerimi je 1 pripravljena skleniti tudi separa-: IzvtdWi «mo, da potuje po Penn-tcu mir. «ylvaniji nak človek z imenom KOS. ki ae izdaja za, zastopnika Vojna konferrenca v Parizu. "Glas Naroda". Tega človeka ni ameriškemu narodu, zaveznik v Pariz, Francija, 6. maja. — Rear-admiral William S. fcmis. U. S. N., ki je prejšnji mesec kot načelnik ameriške komaisije, šel v Ev-Topo, je zastopal Združene države francoske vojske na zelo važni zavezniški konferen- ci je zvest j ri, ki se je zadnje dni vršila v Parizu. naie upravniitvo nikoli pooblastilo n pobiranje naročnine. — Jfi gs sploh nT potnamo. Rojaki, ne zaupajte mu denarja. Naši kaatopniki so oni, katerih imena m prieWina v "CHas Nam da" aH se pa tiitid društva J. IU. ^ ■ v- - '.•4-v H. U'! . „ -X. ■»klene prejkomogoče mir, ki bo blagodejno uplival na vse. Po našem mnenju zamore biti uspešen mir le tedVi, če ne bo nobena država zahtevala zase osvojenega o-zemlja in če se bo vsaka bojujoča se dežela od povedala vojni odškodnini. Narodi bojujočih se dežel bodo z lahkoto prematrali odpor vlad ter vlado prisilili, da bodo začele z mirovnimi pogajanji. Naše načelo in naš program je: Nobene aneksi je in ni kake vojne odškodnine. Odbor je že vsaj deloma dosegel svoj eilj. Vlada je namreč na zaJdnjo noto zaveznikov slecieče izjavila : Vlada smatra za svojo dolžnosst in pravico izjaviti, da ne hrepeni po nadvladi, da noče vladati nobenemu tujemu narodu ter da noče nobenega tujega ozemlja. Mir se zamore doseči le na način, če se omeji oboroževanje in če se vstanovi mednarodno razsodišče. Po dva dni trajajočih nemirih se je provizorični vladi posrečilo ustanoviti svoje stališče. Tudi mnenje prebivalstva se je precej izpremcnlo: Zdaj ljudstvo veliko bolj trezno presoja kot je presojalo par dni prej. va o slovanskem petju na Columbia vseučilišču in profesor Mihael J. Pupin z istega Vseučilišča. — Zborovanja se je vdeležil tudi Ka-rol J Vopička, prejšnji ameriški poslanik za balkanske države. Judje dobe svojo državo. Poročila naznanjajo, da so zavezniki se odločili, da dobe Judje svojo državo. Turkom nameravajo namreč odvzeti Palestino, ali nekdanjo "Sveto deželo", od koder so bili pregnani Judje in razpršeni do vsem svetu že v prvem stoletju po K. r. Zavezniki nameravajo napraviti iz Male Azije in Moaopotamije mnogo novih držav, katerih nekatere bi bile pod ruskim pokroviteljstvom. nekatere pa poa angleškim ali francoskim. ZdJružene države se baje strinjajo s tem načrtom. Palestina je sedaj vsled turške-jra zanemarjenega gospodarstva opustošena ter biva tamkaj zelo malo Judov. Stalo bi ogromne svo-te denarja, preclno bi so spravila dežela zopet v red. Po vsem svetu imajo Judje že staro organizacijo 'Zion društvo', val kakšno stališče moramo za- Julius Newman in njegova žena ki nabira prispevke že dolga leta v^eti t v Beloit, Wis., sta se prepirala. — Nek drugi socjalist je rekel: ! Posledica tega je bila. da sta za-Sedanja situacija je veliKo bolj čela streljati z revolverjem eden resna, kot je bila za časa strmo- na drugega. Obležala sta oba mr-glavljenja starega režima. tva Mož je star 32, žena pa 30 let. --Zapuščata tri nedorastle otročiče. z namenom, da naseli Jude zopet v Paelstini ter jim ustanovi lastno državo. Nemške kolonije. Kodanj, Dansko, 6. maja. Stacr zvon odkrit. i moža zapreti radi pretepanja. Ko so v V uma Ariz kopali vod- Saluni ^^ v Minneapolis, njak na larmi, so naleteli pn ko-! panju na star zvon iz bakro, o ka-1 v Minneapolis so s 1. majem terem sodijo, da so ga sem pripe-i zaPrli veliko število salunov. Pr-Ijali iz Španije pred dve sto leti.lv^ katere zadene ta potstava skle-Zvon tehta okoli 200 funtov in njena v mestnem svetu, bodo oni. našli so ga več čevljev pod ze- ki se nahajajo v bližini velikih m]jo " ; mlinov in železniških postaj. Naj-Neki star Mehikanec pripove- brže da se bode število zaprtih sa-duje da je bil zvon lastnina misjon-l lunov pomnožilo pozneje Za seske postaje, ki so jo Indijanci raz-! da-i Sf> prizadeti le oni deli mesta, dejali v letu 1781. kateri so najbolj nemirni._ Prepir je nastal, ker je dala žena xek hamburški li>t poroča, da sta sklenili Anglija in Amerika tajno pogodbo, ki dolooa, da ne bo po vojni dovoljeno Nemčiji vstanavijati kolonij. Ljudstvo bo prisiljeno izseljevati se v angleške oziroma v ameriške zemlje. POZOR I Ker nam je od drugega natisa zaostalo kakih 300 Koledarjev, prodajemo sedaj po 15c. komad. SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt St.. New York. N. T. Velika stavka v Budimpešti. Kodanj, Dansko, 6. maja. — Ker je grof Tisza zavrnil dčlavsko za-; htevo. da se uvedejo reforme, sc i nastali veliki nemiri. Kakor se je izvedelo, so delavci j pustili v sredo delo v vseh budim V četrtek so se vršile po mestu peštareskih tovarnah. Na nekem velike demonstracije. Preti poslopjem, kjer je zboroval odbor delavske in vojaške stranke, se je zbralo kakih 25,000 oseb. Izstreljeno je bilo par strelov in nekaj oaeb je bilo ranjenih, shodu so delavci sprejeli resolucijo. v kateri zahtevajo volilno refor mo. Ako se odgovor zak&shi. ali pa če bo nepovoljen, so delavci pripravljeni s splošno stavko prisiliti vlado, da izpolni zahteve. * 4 Pošiljateljem denarja. Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v A?« stri ji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno ie izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi Kadar pošljete denar, priložite tudi dopianieo ali pismo vojnega ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov, T VRDKA FRANK SAKSKR, 82 Cortlandt Street, ^ Mew York, N. Yf GLAS NAHODA, T. MAJA 1917 "GLAS NARODA" UP , 10 \ * I m** .i I ** IlilflVI« WWAXW I r.up l 11! iv« LOUIS BIHIDIK, OOIPAIT *laao of Bfin— ot I m Oertiaadt Street. of Manhattan, New York City, N. X. m —io Isto valja llat «1 *rrr-1>t Za «slo leto m mm ito New 1st S .00 la Caaafe_„„__„ «**> Za pol lOta OS BMt o Now torti. L00 PB s*> uu s.to Za 1stt t ^ M« ato Now Xer| U0 9* Irtrt Mi -------LN Za laoi asutvo aa i slo lato M* HILA4 NAHODA" latuja mk 0 aa 1st* ■B nedelj ta prunlkor. Lil NAIODI" ("Voice ot tbe People") ftetry dty except Bnndayi ill BobocripCloa yearly $340. Staii.stike »lede lastovaaja zemlje od strani mužikov 12,2a leta 1861 kažejo, da se je v tem easu obseg zemlje, nahajajoč se v posest i posamezne družine, stalne i zmanjševal. Najmanjši kos zemlje, j potreben za prehrano ene družine Poziv rojakom. in deklice so jih obsipavale s pir ob normalnih cenah ter je ob j cvetjem. Štirje streli so nazna- Farrell, Pa. Po dolgi. hudi zimi je zopet napočila lopa in mila pomlad. l*zsi- . , nil je led in sneg in narava je se je določilo leta 1861 na neka. vstala k Vse ^^ vr. vee kot dvamtrideset akrov. fStrn- tme Ln v nekaj dpph bodo eyeti. najst let j>ozneje se je obseg? te ze- oe pokrivale grede. Vse je ožrve-j ml je pri posameznih družin skr- čil povprečno na 24 akrov. Leta Doplal bree podpisa ta osetratt m m prlobenjsja Denar saj 00 blagovoli poilljatl po w Hooey Order kraja uroblkor proof mo, de m aam tudi da hitreje najdemo miIotiIIm. lo. Kaj pa Ti. rojak ? Ali si že ob- ionn - - 1 , . - j delal V1*t in poravnal gredice? 1900 je znašal le 1, akrov m od Ako ^ tedaj ^ zadovoljen maneA tega ra.a se je *e vedno zmanjse- roktopa vojakov na fronti, ki zahtevajo ml nove vlade, da se odpravi vse privatno lastovanje zemlje ter razdeli slednjo enakomerno med Ministrski je poskusil konstruktivno urediti zemljiško vprašanje. Sprejelo se je postavo, ki dovoljuje prodajo rn- a.!i tekla bo za Ameriko in našo domovino. Pozdravljam ameriško zastavo kot simbol bratstva in enakosti. Sprejela si nas pod svoje okrilje, zato te ljubimo >n se ti klanjamo. Od tebe pričakujemo. Ta teden je narodni teden za dojenčke (National llary Week) po c^Ji deželi 111 v*aak mati. ki se hoče kaj naučiti, ima priliko pridobiti si potrebno znanje glede oskrbe in vzgoje otrok. Posebni komiteji so priredili predavanja glede vzgoje in higi-l jene otrok. Igrišča so prav poseb-! nog. Pedisin je izključno zdravilo za noge. Ne da, da bi se noge utru-Idile. potile, pekle in tudi ne pusti, [da bi rasti i odtisi, kurja očesa in žulji. Zadnje poletje je bilo prodanih nad miljon škatelj. Velika škatlja zadostuje za ilružino ve«' mesecev za $1.00. GROWN PHARMACY E. Frwnk Kramar in brez kmečko prebivalstvo o vsej človeški h dobila to voj-:i čolni ne bodo S tem problemom se peča sedaj kongres, na katerem so zastopane vse kmečke občine in organizacije anje z rw bo zgradili Hi mogoče nudome- i in ki se je sestal dne 1. maja v Pe-'trogradu. Od odločitve tega kon-gr^^a bo odvisen uspeh ali neuspeh usija o-; velikega eksperimenta demokrati-ureje racije svete Rusije. Rusija je predvsem iw>ljedelska država. Od njenega prebivalstva bi mogla pr»- Is">,000,000 duš je celih 85 odstot-zime stradanja J kov »liivktno odvisnih polje-im razočaranjem b po vsej čl lili ja z.mago- eiisp^unejra vo-•»kimi čolni, iti ob kotieu nje tlelstva. Kmečka zveza hoče predvsem rešitev zemljškega vprašanja. Do kakih meja pa so zmožni iti ruski kmetje pri poskusih, da izsilijo uresničenje njih zahtev, je razvidno iz zadnjih poglavij ru-•*ke narodne zgodovine. Ko se je lera 190."» sklicalo prvo Dumo, je 1 .",0.000.000 ruskih kme-tov mislilo, da bo zemljiško vprašanje kmalu rešeno. Ko pa je cat razpustil dumo, katero je oživotvo-ril sani. so se pobegni zastopniki naroda na skrivnem zbrali v Vi-b.»rgu t<-r izdali kljubovalni manifest na avtokracijo. Poživljali so naroil naj nudi dejanski odpor davčnim iztirjevaleem in konskrip-eijskim častnikom. Kmcitje so se odzvali pozivu svojih zastopnikov. Odgovor je bila •i in upliva tiaše- so se kot en mož napotila proti po- ena detBokrHftiztraiia. onro- oMata bo u isti ivna monar- ii. da i b orno imeli v nem: ški m narodom,, očo klil •ri bom, to. 10 pa bi > zaupali. »U Vojl • treua pri-i ir. K ak šna bo naše L/mel ■je Anglije do; V 111' Skrajni ča* ti na t» ' StVJ tri i. o<] Ikar vrirla ruska1 !MJO Zi i genera vije Ji ras fVtl >j, — imamo ovne ekspauzivne liko Br jo. Nemčijo in re. N ob< ttia postava. pogodb a bi mogla nam braniti eksp, iiii7ivni>sti. raz-: j K* do tudi| a jo Z< polil ibr ■ e rl Mf tn dovali le iih izilelkov. prostran zu teme države ne^konč-lja. Našii ek^pan-dovedla do nika-izprememo. izvzem-ce. Tam bo treba 110-le, stalne in nam pri-mestih bomo na-pomočjo trgovine in investiranja kapitala. Velika Britanija ima v rokah cesarstvo. v katerem solne© nikdar ne zatone. To je ponosna dedščina in posest, velika prilika. Na goro vih poljih, v Afriki in gotovih delih severno od Indije ni še prišla Angrlija do konea svojega razvoja. Na njeni poti ne sme biti nobene ovire. Nemčija si je v tej vojni pridobila ekonomsko kraljestvo, ki se razteza od Severnega morja pa do Bospora. Dolga pot je, ki jo rodi do bogatih naravnih virov Male Azije, do zemljišč, petroleja, kovin in stavbinskega lesa. Tu je *>olsto-letnega dela za njene možke, nje^ ne industrije in njen kapital. Tudi ona ne sme imeti nobene ovire, da «e poslu ž i te prilike za ekspanzijo. Svet je dosti prostran za nas vse. Pr resni bo še dan. ko se bodo u-*anje Cecil Rhodes-a. sanje o anjrlonaški zvezi^ ki bo vladala in civilizirala svet ter izsilila mir Noben dalekoriden človek ne sme zapreti svojega srca ali razuma tej ideji. Vae to je vredno o-menitve, celo dane« in v zvezi z našim sovražnikom, Včasih se prigode neprOike, it katerih se moremo izrezati letpo le uiaj. čc smo nekoliko nori, _ ^^Pvi^',.«,. ' i'...,, -•-'•..I; st-stvom v bližini živečih plemeni-taš»-v in na tisoče domov se je po-jžjralo do tal. Premično lastnino se "ki poluoblijj*1 zaplenilo in razdelilo med posamezne kmete. Te napade se je pereče označilo kot "obiske Rdečega petelina". K met" i punti. zelo slični onim v 1 Franciji za časa velike revolucije i so se razširili od enega konca Ru-; sije do drugega. Značilno za ra/li-I ko med slovanskim in latinskim temperamentom je dej.^vo, da ni so ruski kmetje vprizorili nikakib masakrov. dočim se je to t>ri Fran eozih redno dogajalo. Gnev, ki je odpihoval kmečko u-stajo l(Ha 1905 je tudi sila, ki leži nad nu sedanjih zapletijajev. To je namreč posledica lakote. Ko je Aleksander II. "Car opro-stitelj" os^*obodil ruske sužnje leta 1861. se je pričelo v knjigi ril ske zjjodm'ine poglavje, ki je obetalo biti zelo plonodosno. Izkušnje katere pa se je pozneje imelo, niso upravičile nad. ki so se porodflc v srcih ruskih kmetov ob času. ko se je izdalo dotični mamfešt. Kmete se je oprostilo le osebnega suženjstva. S podHjenjem osebne svobode pa se je večini kmetov naložilo druga bremena. Kanalu je postalo jasno, da je bil mužik pod starim režimom na boljšem kot pa 1 pod novim. Kot tlačan zemljiškega posestnika je bil mužik opravičen do kosa zemlje, kot se ga je smatralo za dosti velikega, da se zadosti njegovim potrebam Kot lastni gospo dar pa ni imel mufik nefoene ta ke garancije. Poleg tega pa ae je pogrecnil že vsled dejstva samega da je postal prost. Gospodarju je bilo treba plačati za aveft, katerega je prepustil mnžiku. Mužik je skozi celo polovico preteklega sto letja plačeval U dol«. dice, ki so v številnih obzirih kaj neugodne. Zadalo se je občuten u-darec staremu sistemu občinski lastnine, ki je vseboral principi je socijalizma, postavljene v dejansko življenje. Na podlagi te-postava je bilo mogoče bolj ^^ lastni- kom zemlje pridobiti si novih zemljišč. Za maso naroda pa se je izkazal ta privilegij kot zelo škodljiv. Posledica je bila. da je padlo veliko prejšnjih lastnikov zemlje na stališče navadnih delavcev, odvisnih o»d gospodarja glede zaslužka za obdelovanje zemlje, ki je bila prej njih last. Sedanje kmečko sribanje !»e tika principijev. na katerih sloni moderna družba, — .principijev privatne lastnine. Kmečka zveza želi; novo razdelitev zemlje. Ka&o velika je strast mase ruskega poljedelskega naroda za uresničenje te ga cilja, je razvidno iz dezertaei-je številnih vojakov s frmite ir njih poskusa dospeti v domačo vas ob pravem času, da bodo deležni zemlje, ki se jo bo razdelilo. Ta splošna lakota po zemlji bo 1 nudila največji problem, s katerim se bo moralo pečati narodno za stopstvo. ko se bo vzelo v roke vprašanje ekonomske reorganizacije Rusije po stoletjih zatiranja ni slabega erospodarstva. Prva vrsta plemstva. — nekako 2000 oseb, — ima v svojih rokah nič manj kot 50.000.000 akrov ruske zemlje. V tem oziru je rusko plemstvo precej slično visoki angleški aristokraciji. Ti posestniki zemlje kontrolirajo cele distrikte in vladna znansftva ter .drže v svo-iih rokah organizacije naroda. — Vsled tega je malo vrjetno, da bi ti privolili v katerikoli tak načrt razposestvovanja in razdelitve ze mlje kot si jo želi mužik. Odstavljenje hiše Romanov jc bila lahka stvar v primeri s težko-čami, ki se nudijo vsled kompliciranega, a izvanredno nujnega zemljiškega problema v Rusiji. t . Rune zanimivosti Preiskave, katere se je izvedlo v preteklem poletju na Islandija so pokazale, da se nahaja tam veliko skladišč premoga — Komisija ki je imela v roki to preiskavo, je dognala, da vsebujejo skladi v celem nekako 180,000,000 ton. Glede kakovosti se glasi, da je ta premog sličenm onemu k Škotske, ki ie posebno prikladen za domačo porabo in za proizvajanje električne sile e Deroatna polja se je rttzkrilo v severozapadnem delu Cape Province v južni Afriki. Našlo se je več zelo dragocenih kamenov. Nekako tisoč posestnih pravic (claims) se je že določilo in več tisoč srečolovcev se že nahaja na teh demantnih poljih. ŽELDt DOBITI pravljice in pripovedke iz raznih krajev Kranjske, Primorske, Sp. štajerske in Sp. Koroške, posdb-no kake zabavne za izpopolnitev jzdaje, ki bo v kratkem izšla. Cenjene rojake rotim, da vselej na-vedo tudi kraj, od kjer je kaka taka šaljiva pripovedka. Naslovite tako-le: J. Lesar, _ " 347 S. Queen St., Lancaster, pa. naša društva rastla in skrbi za' svojo prihodnjost. Ako imaš ženo, pa še. ni zavarovana, pregovori jo. da se zavaruje takoj; prihodnji mesec, kar pa Bog ne diaij, bo morda že prepozno. Zavedna žena ne bo nikdar odlašala, temveč se bo takoj prvi mesec priglasila k društvu. Apeliram na vse tukajšnje Slovence, da pristopijo k našim društvoma. Vstopnina je samo $1. Žene in dekleta, le skupaj pod naš slavni pi*por. Nudi se Vam najlepši, najboljši in najcenejši pristop. Pristopite k nam; nikar se ne vstrašite. kajti še nobene nismo pojedli, ampak preskrbimo ji v slučaju bolezni podporo in ob smrti t; a jen spomin. Nekatera mati si dimes misli, da je zdrava in da ni potreba društva. Toda jutri je v h »si že bolezen. Tedaj se šele zaveda, da bi bilo društvo dobro in Koristno. Ne zamudite tedaj pristopiti k društvu, lepo priliko imate. Očetje in matere, ali so Vaši otroci že zavarovani? Vstopnina za otroke jc le 60<"-, mesečnim: 10f in ako Vam otrok umrje, dobite po nje-m $75. Ne odlašajte in vpišite jih v podporna društva. Obdelali ste svoje vrtove in se nekoliko preskrbeli za prihodnjost. Preskrbite tudi svoje otroke in zavarujte jih pri društvih, da jih ne bo v slučaju potiebe trla beda in siromaštvo. Vabimo in kličemo Vas pod naš prapor. Pripeljite na prihodnjo -sejo vsak po enega čl a -na Vaise družine-: mož ženo, mati otroke. Vedite, da so otroci prihodnjost naših organizacij. Kolikor bolj bodete pošiljali svoje otroke v slovensko javnost, toliko bolj se bodo oklepali naših organizacij; spoštovali Vas bodo in ljubili avoj materni jezik ter bodo zvesti člani naših podpornih organizacij. Bratje, pripeljite svoje otroke k nažim dmištvom, kajti z mladino nam je zagotovljen napredek. Se enkrat poživljam v^e rojake in rojakinje, ki še niso r-lani naših društev, pristopite k nam vsi možje, žene, fantje in dekleta, pa tudi Vaše otroke hočemo imeti pod okriljem združenih društev sv. Barbare in JSKJ. Ker sem že pri pisanju, naj povem se nekaj in bratje mi naj 0-proste. •10. maja je Decoration dav, dan. ko po vseli Združenih državah kinčatjo grobove v vojni padlih vojakov. Vsako leto smo praznovali ta dan s pohodom na pokopališče, ali pa z različnimi zabavami. Kaj bomo pa leftos storili? Ali bomo rajali in plesali kakor druga leta ? Ne, tega ne, ravno letos ne. Želim, da bi slovenska društva preložila svoje zabave na kak drug dan. Bilo bi sramotno ako bi se velili, ko bodo jokale ameriške miaftere, ko bodo nemške krogle morile ameriške junake, ki branijo naše imetje pred nemškim rmbljem, Vilčetom. Ameriška zastava vihra pred četami in se ji klanjamo. Prisegamo nanjo in spolnovali bomo ameriške postave ter bomo prenašali isto breme kot ameriška mati, ki je dala svoje skiove domovini. V torek 24. aprila je od tukaj odpotovalo k ameriški mornarici 150 mladih Slovakov. Na postaji je bila velika množica, ki je po-zdravljbla slovaške junake. Mamice so jokale ztt svojima sinov i da nam odpreš vrata in pokažeš vp°«tovali in brošure, tikajoče se primernega gojenja dece. so razširili v neštetih eksemplarjil: po celi deželi. Materijalno življenje otroka je popolnoma stvar navade. Ravnajte z detetom pravilno in imeli bodete popolno dete. Vsaka mati bi morala biti popolnoma informira Collinwood-Cleveland glede pravil prehranitve in Spomlad je «prišla s svojo bu.i- J spanja. Važno je tudi telesno ne-no naravo; vse je cnživelo, vse govanje deteta in primerno ko- 2812 E. 79th St., CLEVELAND, OHIO. Dopis. bolj prosto diha, odkar "nam jc mati narava odstranila belo mrzlo panje. Pametna mati ne bo nikdar po- odejo, dasiravno imamo še seda j.sttfla sužnja svojega otroka in do-nekoliko bolj mrzlo vreme. bro vzgojeno detfe je pravo vese- lje v lidši. Nobenega vzroka ni, da | 2,000,000 več /en^k kor, možkili. bodo morale nekatere ženske nadaljevati z delom mo/kih. ker sled njih sploh ne bo na razpolago. Naš delavski problem po vojni najbrž ne bo tako oster, vendar pa se 11111 ne bodo mogli izogniti. V okom pa se mu bo lažje prišlo, če bodo smatrale družbe tlelo žen^k kot pomožno in za slučaj potrebe in ne za ekonomsko ali varčevalno odredbo. Posebno mi Slovenci v Collin-woodu se veselimo tega, ker od kar nam je izginila odeja, smo iz to zgodi, je nekaj korenito na-i pre videli, da tudi mi hočemo ži- pačnega pri njegovi vzgoji. Dete veti v slogi itn bratstvu, da ni to! je ali bolno in v tem slučaju je bi bilo dete neprestano sitno. Ce j Železniški izvedenci gredo v Ru sijo. Washington, D. C., v>e res, kar se v javnosti d nas govori. Dne 16. otprila je bil pomemben dan. Imeli smo namreč zborovanje za Narodni Dom. Tu bi bili lahko slišali razne govore delegatov, ki so pojasnjevali, kaj nam manjka. Veliko navdušenje je vladalo v celi dvorani med zastopniki društev, kakor tudi med po-slušalei, ko se je razpravljalo n glavni točki. Tu se je videlo, da «0 društva vsa za to idejo in dr nasprotujejo lc zasebni faktorji, kateri ne sejejo, žanjejo pta veil-no. Izvolili smo tudi nov odbor h raznih društev iz južnoiztočne kakor tudi iz severozapadne strani ; njegova naloga je delovati do prihodnje konvencije. Apeliram na vse rojake in rojakinje, da se spominjag'o pre korist ne ideje, bodisi kjerkoli; noseb no ob izletih na farme, kjer bodo nnibavljeni nabiralniki za prostovoljne prispevke v prid Slovenskega Narodnega Doma v Collin-\voodu. Vsak dar dobrodošel. Frank Potočnik. Hranilna vrednost kruha. Farmerji krmijo svojo živino po urejenih pravilih ter vedo d'^ majhnega odlomka centa, koliko jih st-ame produkcija enega kvarfc« mleka ali funta govejega in svinjskega mesa. Na isti način pa 111 mogoče oceniti stroške za prehra no človeške družine, kajti vrednost produkta se ceni po zmožnosti konsumenta izvršiti kako delo in ne po teži. ki jo je pridobil konsument. Potom številnih in .skrbnih eksperimentov smo izvedeli, koliko hrane je treba, da ostane moški ali ženska pri zdravju in obenem sposoben ali sposobna za delo. Potom analize spoznavamo vrednost različnih produktov za pre hrano in pri tem se nam predoei dosti presenečenj. Predvsem oza-zimo veliko razliko v hraniloii vrednosti različnih živil. Vidimo naprimer, da je krompir po 90 centov peek, — kar je do letos nezaslišana cena, — še vedno cenejši kot soy jajca po 36 eentov ducat. Spoznavamo pa tudi hranilno vrednost mesa. Govedina, in naj je še tako poceni, je najdražja ker ima najmanj hranilne vrednosti. To pa radrtegn, ker vsebuje najmanj maščobe. Kar ji pa primanjkuje glede maščobe, pridobi vsled več je množine beljakovine. Najtolj važna točka v tej oceui je velika hranilna vrednost kruha. Deset eentov, Katere se izda treba takojšnje zdravniške pomoči, ali pa se ne postopa z njim na pravilen način. Glavna stvar v življenju deteta je red ali sistem. Dete je treba redno hraniti in če kriči, kar je vedno anak kake nerednosti, je treba poiskati vzrok in ne zamo titi dete z drugimi stvarmi. Par ur spanja na odprtem zraku ob primernem vremenu je za dete naravnost življenska potreba. Možgan deteta se ne sme izpostavljati prevelikim naporom z neprestanim prigovarjanjem in zabav an j eni. Okolica deteta mora biti nad vse čista. Njegova poste-lja ali voziček morata biti vodno zamrežena, kajti statistika kače, da zboli še enkrat več otrok \ nesnažnih 111 muh polnih prostorih kot pa v; čistih in prostih vsakega mrčesa. Pametna mati br> sama dojila svoj? dete. Zapiski mesta New York kanejo. da se je nekako 85 odstotkov otrok, ki ponirjejo, vzgojilo s sle klenico, mesto na maternih prsih Mati dovršenega otroka pa ne sme omejiti svoje skrbi le na telesni blagor deteta. Isto pozornost mora tudi obračati na razvoj značaja. Vedeti mora, da se pričenja ta vzgoja že v zibelki ir da je treba takoj vstaviti vse izbruhe temperamenta, samoglavjt in sebičnosti. Življenje moža je v veliki meri odvisno od vzgoje, ki jo je dobil od matere v prvih letih njegovega življenja. maja. — V kratkem bo odšla iz Amerike komisija železniških izvedencev, posebno inženirjev, v Rusijo, da tam povečajo železniško obratovanje. Rusiji zelo primanjkuje želez nie, kar otežuje vojne operacije proti Nemčiji. Kje je kmet? Ženske v železniški službi. Pennsylvania železniea namerava zaposliti ženske pri u?.dniškem m če mogoče tudi pri drugem delu. Lehigh in New York Central železnici jih že sedaj preizkušata kot čistilke vozov. Večje število drugih železnic je napravilo poskuse z ženskimi delavci ali pa na merava kaj takega za čas vojne Boston Elevated železnica bo nastavila ženske sprevodnike, če bodo možki vpoklicani v prevelikem številu. Ženske ne bodo v tem slučaju skušale dejanski voditi vlakov, niti se jih ne bo zaposlila razven na mesta prostovoljcev ali uslužbencev, katere se je vpoklicalo. Nadalje izginja vsak vzrok za vznemirjenje ob zatrdilu, da se jim ne bo skušalo plačevati manjše plače kol možkim za isto delo. Na vsak način pa bo ostalo pai industrijalnih vprašanj po vojni ; ozirom na ta predmet. V evropskih deželah, ki so zapletene v boj. je zavzelo delo žensk različne oblike Listnica uredništva. A. P., Butte, Mont, — Strankarskih dopisov ne priobčamo. Pišito kaj stvarnega, pa bomo priobčili. Strankarstvo pustimo v miru. KRISTUS. Krasne premikajoče sli^e o življenju Krlstovem, ki >0 bile prirojene v Sveti deželi. Zdaj se kažejo v Rimu, Parizu in Madridu, kjor je bilo že nad lf>i»0 predstav. Potrjene so od vodstva katoliške cerkve v Rimu in New Yorku. Posebno dobra godba Orkester, izbrana iz Metropolitan Opera House in Philharmonic Symphony. CRITERION THEATRE, Broadway & 44. St., New York. Dvakrat, na dan. vštevši ob nedeljah. 2.20 popoldne. 8.20 zvečer. Matinee: 25do $1.00. Zvečer: 50^ do $2.00. (7—5 v d) POTREBUJE SE gozdarjo za Charcoal Iron Co 01' America v državi Michigan. Za pojasnila obrnite se na: Matth. Kemc, P. O. Box :i, McMillan. Mk-li. (7-12—5) in skoro gotovo je, da bo veliko za krtih, bo kupilo 1500 kalorij j žensk po končani vojni oY>držalo energije celo pri sedanjih visokih mesta, ki so jih zavzele tekom voj-ceaiah. To je nekako petkrat več, j ne. V Nemčiji, kjer ceni Naumann kot če se kupi ca isti denar steak, | Število v bojih padlih na 1,300,000 in šestkrat več, ie se kupi jagca.1 ne vštevši bolne in pohabljene m Kruh je dsnerf cenejši kot krom- kjer je bilo pred vojno že itak ODDA SE lepo stanovanje, apartment, dve sobi, brez otrok, vse najnovejše ugodnosti, elektrika. Vprašajte v pisarni Norbert Landau, ali pa pri Janitor, 403 5. ulica, blizu t. \ve.. New York. (3-9—5) IAOS SE MOŽE sa delati ? usnjami. Dsbrs plača, stalno dels, C. Moensch Sons Csmpanjr, (13—4 ▼ d) Os wan d a, N. Y4 / »LAS NARODA. 7 MAJA 1917. m Jugoslovanska ti z 351 Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mina sedež v ELY, MINN. FltdMdaJk SLA VRI URADNIKI: Isodnik: MTHA1T. BOVANSSK, B. F. D No. 1, Conematgk, Fa, Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bo* 106, Pearl Ave., Loral*, Okla, •lami tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Min«, •land bUfajnlk: GEO. L. BROZICH, Ely, Mina. Blagajnik N. & t LOUIS COBTMLLO. Sallda. Cola» VRHOVNI ZDRAVNIK: D«. J06RPH V. GRAJELKK. MS Kut Ohio Street PUtabarafi, li JOHN eOUZR, Box 100, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. CUea«o HI, JOHN VAROQA, 512« Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POBOTNIK1: •10. J. PQRKNTA, Box 176f Black Diamond, Waafc, LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Min, JOHN BUPNIK, Box 24^8. EL, Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOB: VOSRPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Miek. JOHN MOVBRN, 483 Momha Av^ Duluth, Minn. MAT. POOORELC, 7 W Madison St., Room 606, ChleafHI. ZDBXJtKVALNI ODBOB: BUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave^ N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Vda. Station RFD. Box 17, Danv* Colo. _ FRANK KOCHEVAR, Box 886, Gilbert, Min» Vd dopisi, tikajoči m uradnih aadev, kakor tudi denarna MiHjatra, naj m pofcljajo na glavnega tajnika Jednota, rte pri-toftha pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ttanov s« na koda oalralo. _Društveno glasilo: "GLAS NARODA". RoiHiliiska sreša. L. M. Tolstoj. 'Posojilo za svobodo9. p Državni zakladnifnr jo tv dni razpisal prostovoljno sojilo v znsku dveh tisoč milijonov dolarjev, obresti so dokxtne na tri in jk>1 od sto. To j«' največja f>oiiudba, kar jo je kedaj ponudila via da Združenih držav. Prepričana je, da bo to posojilo častno podpisano. Bond i so izdelani za oddajo s prvim julijem. Sedanji načrt j«\ da se jih izda po serijah jk) $20. Včeraj je prišlo v državni zaklad v eni uri podpisov za miljon dolarjev. Kkoro vsaka banka bo sprejela in podpisala te honde brez komišna. / S tem s<- bo na izrazit način pokazalo zaupanje državljanov v ameriški narod. Da so ti bondi \ resniri tudi dobri, nam spričuje, da jih izda najbogatejša dežela na svetu. Rojaki, kateri imajo mrtev denar, bodisi v žepu, ali k je drugje shranjen obresti, store dobro, da si nabavijo take bonde. Knako dobro bi storila naša podporna društva, da iz rezervnega sklada kupijo take bonde, posebno, ako prev-darimo, da marsikaka banka plača le po tri odstotke od sto, ker pri tisoč dolarjev dobe $f> več obresti od teli bon-dov. — i'ri in jwd odstotno vladno posojilo je zelo velika privlačna sila, kajti v tem je popolna in absolutna varnost in nosi obresti, kakoršnih ne nudi marsikatera banka. Ti bondi pa bodo lahko zvišani, kar se tiče obresti, ako bi bila vlada prisiljena kdaj pozneje plačati za nje več denarja. Poleg tega pa so ti bondi oproščeni dohodninskega davka. Priporoča s«- vsem, d;< )>odpisujejo te bonde, ker je v njih dobiček. Toda ameriški narod Jc poklican k važnejšim dolžnostim. Prvič v zgodovini je Amerika zapletena v svetovno vojno. Nismo pričeli z vojno iz pohlepa in nepremišljeno; zavedamo se resnega položaja. Dalje nas pa vse tudi veže patrijotična dolžnost do te dežele, Uj«*r živimo, da jo podpiramo v teh časih, vsaj na ta način, da kupimo te l>onde. Oči celega sveta so obrnjene na nas in nas bodo posnemali. Prvi korak je, da se nabere — denar. V tem cilju, ki je naš narodni ponos, mora biti narod redin in požrtvovalen. To prvo posojilo mora biti podpisano in upamo, da tudi bo. Te bonde prodaja vsaka banka v Združenih državah in tudi ekspresne družbe. Ako pa ima kak naš rojak predaleč do kake banke ali ekspresne družbe, mu te bonde izposluje brez stroškov tudi tvrdka Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York, X. Y: Mr. Frank Sakser jih je sam kupil za $10,000. Ako kdo želi kako pojasnilo, naj se obrne nanj ali na kako bližnjo banko ali ekspresno družbo. Majhne zanimivosti. V Trapemntn. v Armeniji, ene« izuud me*t. ki so iih zavzeli Rusi pri svojem prodiranju v Turčijo je pričel izhajati pred kratkim ruski časopis. Ravnokar so dokončali geneza najdaljših mostov na svetu, nam reč železniški rao*t preko Araui reke pri Kabarovsku v Sibiriji. — Z err a j en je tega mostu je trajale pet let in stroški so znašali nad njo Amur železniee iz Kuenga Kaharovsk, Za oelgijske otroke. Worcester, Mass. 4. maja. -Meščani so na neki s-ji sklenili da bodo eno leto podpirali 10;V» belgijskih otrok. (Nadaljranjo). — Zakaj? — Zakaj? Ti torej misliš, da ti res v ničemer ne morem pomagati ?... — .laz. da to mislim? — rekel je. odloživši pero. — Mislim nasprotno. da ne morem živeti brez tebe. V vsem. v vsem mi ne le pomagaš, marveč dela« v s«* sama. Glej — prav si pogodila, — nadaljeval je smeje. — Verjemi mi da živim le s teboj in za tebe... Življenje mi je milo samo za to ker si ti pri meni. ker si... — Da. da. vem. da sem le ljubko otroče, katero je treba udo-brovoljiti. — odgovorila sem s takšnim glasom. da me je kar za-čujeno pogledal. — .Jaz nočem miru... Zadosti mi je in še preveč da si ti tako nemiren. — dodala sem. — E j. tako pa slušaj. — posegel mi je urno v besedo, kakor bi se bil bal. da še kaj več ne pore-čem. — Pa kako bi bila ti sodila o tej štvari? — Sedaj nočem o tem ni sliša ti. — odvrnila sem. če tndi sem želela govoriti o tej stvari ž njim A prijetno mi je tudi bilo rušit-' njegov mir. — Nočem samo igra je živeti, jaz hočem istinito žive ti. — rekla sem. — hočem živet: kakor ti. Na n jegovem liei. ki je urno in živo izražalo vse. pojavila s« je žalost in rnapeta pozornost. — Hočem živeti enako kakor ti. ti..... Dalje nisem mogla govoriti. — Nekakšna žalost, globoka žalost pokazala se je na njegovem lici Umolknil je za kratko. — Ali mar ne živiš enako z menoj? — rekel je. — Vem. da skrbi vedno stiskajo naše misli; ži-vel sem in spoznal to. Ker te ljubim. zato si ne morem želeti, da bi te ne ohranil pred temi neprijetnostmi. Moje življenje je lju-b-zen do tebe, nu. ne brani tudi ti meni živeti. — Le ti vedno pravo trdiš! — rekla sem rezko, ne da bi ga bila pogledala. Mrzelo mi je, da je v njegovej duši zopet vse jasno in mirno, t tem ko je v moje j tlela jeza ir čustvo, podobno kesu. — Marica, kaj ti je? — povprašal me je. — Ne gre se tu zr to. kateri izmed naju ima prav marveč le za to, kaj imaš prof meni?... Ne odgovarjaj mi brž premisli vso stvar, pa mi pove. vse, kar misliš. Nezadovoljna s' z menoj in gotovo ne brez vzro ka; toda povej mi, da bom razu mel. kaj sem zakrivil. Kaj sem mu mogla reči?. . Duše svoje mu nisem mogle od kriti. Se bolj pa me je dražilo da sem se zopet pokazala kakoi dete pred njim. da nisem mogla nič misliti, ali učiniti. česar bi oi. ne opazil. — Nimam nič proti tebi, — re ki a sem. — Skratka, meni je sa mo dolgčas in želela bi, da bi tega ne bilo; ti pa praviš, da mora tako biti in naravno imaš zopet ti prav. Pri tih besedah sem ga pogle dala. Dosegla sem svoj smoter zginil je njegov pokoj, strah in bolest brala se mu je na obličji — Marica, — izpregovoril je s tihim, otožnim glasom. — kaa sedaj počneš, to ni šala. V tem trenutku se odločuje najina oso-da. Prosim te. da bi mi nič ne od govarjala ter me samo poslušala Zakaj me mučiš tako? Ali prestrigla sem mu besedo. — Že vem, da boš imel ti prav. Ra jše ne govori; prav imaš, — rekla sem tako hladno, kakor b' tega ne izpregovorila jaz. marveč nekakšen zlobni duh. — Ko bi ti vedela, kaj delaš! — rekel je s tresočim glasom. Razjokala sem se' in bilo mi je ložje. Vsedel je poleg mene in — molčal. Bilo mi ga je žal, a sramovala in kesala sem se čez to kar sem storila. Nisem se upala ozreti. Zdelo se mi je, da me mora v tem trenutku gledati strojro. kajti kako bi "me ne razumel? Ogledala sem se: miren, nežen, kakor odpuščanja proseč njegov pogled bil je uprt na-me. Prejela sem ga za roko in rekla: — Odptrsti, sama ne vem, kaj Brazilski poslanik zadržan. London. Anglija, 4. maj«. — govorim! Brazilskesga poslanika so' ~ ali jaz vem' kaj ie pred več dnevi pri>«izvali v je dolg 7593 črevtjev. Do- *vici. je nemška vlada pridržala n go- ivorila, m govorila si resnico. | — Kaj ? — povprašala sem ga ua nemški meji. Iti' J£to>»Mi Jk M^mM — Da. morava iti v Pelrograd, marveč — odvrnil je. — Tukaj nimava sedaj kaj več delati. — Kakor ti je ljubo, — dejala sem. On me je objel in poljubil. — Odpusti mi, — re«el je. — Jaz sem ti se bil zameril. Tega večera sem mu prav dolgo igrala, in on je hodil po sobi. nekaj šepetajoč. Imel je navado šepetati in povprašala sem ga večkrat, kaj šepeta, na kar je vsikdar, zamlslivši se, odgovoril ravno to. kar ie šepetal: po največ pesmi in časih tudi kakšen velik nezmisel, ali kaj takega, po čem sem spoznala položaj njegove duše. — Kaj šepečeš sedaj ? — pov-, prašala sem ga. Vstavil se je, zamislil se in po j no vil dva stiha iz Lermontova: Glej, bedak si burje išče. Kot bi v burji našel mir! — Ne, on je kaj več. nego člo-i vek. ve vse! — pomislila sem. —! Kako bi ga ne ljubila? Vstala sem, prijela ga za roko ter sprehajala se ž njim po sobi. — Je li tako? — povprašal me je in me pogledal z nasmehom, j — Da, — odgovorila sem šepeta je, in nekakšna veselost pre- j vzela je naju oba. Oči so se nama smijale, in delala sva vedno šir- j še korake ter stopala vedno bol.1 no prstih. S takšnimi koraki šla sva skozi sobe, tako da se je Gre-gorij prav jezil in mati čudila, ki je baš takrat igrala v dvorani J '*pasijanso'\ V dvorani sva se ustavila, pogledala drug druzega in nasmijala se. Oez štirinajst dni pa sva bila že v 1'eTrogradu. II. Najino potovanje v Petrograd osemdnevno prebivanje v Moskvi najino obiskovanje najinih sorodnikov, prirejanje novejra stanovanja. novo mesto, novi Kraji in ljudje, vse to je prešlo kakor sen. Vse je bilo tako različno, novo in veselo, vse tako jasno, osvetljeno ^ njegovo navzočnostjo, z njego vo ljubeznijo, da se mi je tiho vaško življenje dozdevalo kot ne kaj starega in ničevnega. Na moje veliko začujenje vs-prejemali so me vsi namesto p svetsko ošabnostjo in hladnost^ katero sem pričakovala od mest-uih ljudi, z ljubeznijo in tako odkritim veseljem, da se mi je zdelo. kakor bi bili vsi čakali name Našla sem zatem tudi na svojo \7 nenadbo v posvetnih, da v naj odličnejših krogih, mnogo znan .vv svojega mo?a. o katerih m? nikdar poprej omenil ni. Čosto krat mi je bilo tudi čudno In ne prijetno slišati od njega strog* obsodbe o nekaterih teh ljudi, kateri so se mi videli tako dobri Nisem mogla razumeti, zakaj sc 1> proti njim obnašal tako hlad no in skušal izogniti .se mnogim znancem, ki so vender bili men" tako po godu. Zdelo se mi je, kolikor več do brih ljudi kdo ima. tolikanj bolje ie zanj — in tukaj so vender bili vsi dobri. — Cuj me, da ti povem, kake bodeva živela, — rekel mi je malo časa pred najinim odhodom Tukaj .sva bogatina, nekaka mala Kreza, ali tam bodeva pra va siromaka in zato .sineva v me stu ostati le do Velike noči. ne mieva dosti zahajati med gospo do. da ne prideva v denarne za drege, jaz bi tebi na ljubo ne hotel... Cemu nama ta velika gospoda? Hodila bodeva samo v gledišče. • obiskavala sorodnike svoje zahajala v opero in poslušala dobro godbo ter se še pred Veliko nočjo vrnila na deželo. Pa jedva sva prišla v Petro grad, bili so že pozabljeni vsi načrtu Začutila sem se naenxrat v tako novem in srečnem svetil, pre vzelo me je toliko radosti, zani malo me tolikanj mičnosti, da sem se h krati, nevedoma odrekla vsej svojej minulosti in vsem do brim sklepom. — To vse bila je samo šala: — življenje se je stoprav sedaj začelo -sa-me — tukaj je še le pravo življenje; in kaj vse še pride? — mislila sem. Nemir in dolg čas ki sta mr mučila na deželi, zginola sra h krati popolnoma, kakor po Čaru Moja ljubezen do moža postala je mirnejša, sedaj nisem nikdar pomislila na to, da bi me ljubil — menj, kot popnej. Da. ni dvomiti nisem mogla o njeeovej ljubezni, kajti vsaka moja misel bila je njegova misel, vsakeršno čustvo bilo mu je odkrito in vsaka moja želja bila nri je na hip izpolnjena. Njegov mir je tukaj zginil in ni me dražil več. Pri tem sem tudi čutila, da me tukaj ne ljubi samo. me tudi občuduje. Po- Zdravje moč in krepost. 7/ 'N i ' /i ZASTONJ V Zdravnika knjižica Kažipot k zdravju. ' Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, Lkapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-'tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednoiti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križa, bolečine v zeibih Glavobol. izguba apetita, kisloba v želodcu, povračanje hrane, bljuvauje. žolčno nganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba »panja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razuraženost. onemoglost ob jutrih, črni kolobarji po«l očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemaraost, bojazen in srčna togal — Ti simptomi so znamenje, da vag telesni sistem ni v reda in da potre-Dajete zdravniških nasvetov in pomoči. Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSkoč: E^-J^™,tudl 0 zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in srezosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebine nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moSkl in vsaka Ženska, posebno pa tisti, ki so n:,me. ravajo zeniti. Iz nje lahko spoznate vzroke svoioga trplionia in kako bi se vase teskoce obvladale. Čita.ite to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. Pošl|Ite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S1000 Madlsou A Clinton St.., Chicago. IP. Cenjeni doktorji:—PoSljite ml takoj va3o zdravniško knjižico popolnoma SMtonj ln poštnine prosto. ^ Ime............. Štev. ln ulica aU Box No. ♦ Mesto ... ..»*•..... Država hvalil me je često po obisku, po terega se vse vrti; da je le zaradi! Ali navzlic temu mi je pozor n »vem znanji ali družbi pri nas. mene razsvetljena ta velika dvo-inost tolikanj ljudi narejala veselje ko sem se poprej v srei strahu rana in da se je zaradi mene zbra-! laskala mojemu ^ainoljubju ter tresla, da bi .'-esa ne storila na- lo tolikanj po meni navdušenih mi vzbujala misel, da je v mojej pak in sem spolnovala dolžnosti eospoklinje. rekoč: — Le'po, golobica moja. izvrstno! Le ne sramuj se! V resnici izvrstno! In veselila me je njegova pohvala. Kmalo po najinem prihodu v P.-trograd pisal je materi pismo, pa je pozval tudi mene. naj tudi jaz dodani kaj. pa mi vender ni dovolil, da bi prečitala, kaj je pisal. Jaz naravno nisem hotela odjenjati in čitala sem list. V istem je stalo med drusrim: "Vi bi Marico komaj poznali; poznam jo jedva jaz. — Od • ko-der neki jemlje svojo miČnost, sa-m os v est. cibčnost in ljubkost? In vse izvršuje tako prosto, milo in dobrodušno: Vsi so nje veseli in snm sr» ji ne morem načuditi dovolj ; ko bi bilo mogoče, ljubil bi njo še bolj, nego kedaj poprej." — Ej taksna sem torej! — mislila sem si. Bilo mi je tako prijetno in zdelo se mi jo. da kaloro j<» govori! prostega in dražestnega. Ta ob-j ta večer. sodba ugajala mi je tako. da sen» R'kla »i-m t.». M«i bi ga nckoli odkrito rekla možu. kako rada bi! ko oživela, kajti bil je ru*navad še obiskala letošnjo zimo dva ali no molčeč in zamišljen tri takšne plese. — da bi se jih — Ej. zakaj tako govoriš? In do dobrega nasitila. — kanor sem ti govoriš to. Marica? — mrmral trdila nekoliko v protislovji s je skozi zobe. ali nngrbančeno če svojim prepričanjem. Mož je rad lo je pričalo, da ga teži nekakšna privolil ter me spočetka sprem-|bol. — Kaj taeega nama nikakor ljal z očitnim veseljem, radovajelne pristuje. Pusti to drugim: te se mojega vspelia. in kakor se ie lažnjive sum njo morejo uničiti zdelo, popolnoma pozabil, ali od-j najine dobre razmere in vendai rekel se temu, kar je pravil po-i upam, da se nama zopet vrnejo. nrej. Pozneje pa se je jel očividno dolgočasiti, bilo je videti, da se mu je gnjusilo najino sedanje živ- bolj ljubim. Moj vspeh pri vseh ljenje. Ali-jaz nisem marala za najinih znancih bil je za-me po- to in ako sem tlldi opazila polnoma nepričakovan. [ nwnobPn cnnro^ov 7v.>.. ne baš mladi gospe tore sem uživala sedaj prvič. 'visokih krogov", priljubila sem se močno in povedala mi je tolikanj laskavostij. da se mi je kar v glavi vrtelo. Ko me je prvič pc vabila, naj bi ž njo šla na ples in ie prosila mojega moža dovoljenja. obrnil se je k meni in me z jedva vidljivim, pomenljivim nasmehom povprašal. Če hočem iti. Prikimala sem z glavo v znamenje, da hočem ter začutila, da sem zardela. — Kakor kaka grešnica priki-muješ k temu. kar ti je po godu. — dejal je, dobrohotno smejoč se. — Vsaj si mi pravil, da nama ni možno zahajati v družbe in da tega ne maraš. — odgovorila sem z nasmehom in s prosečim pogledom. — (*e le želiš, pa greva. — rekel je. — Res. bolje storiva, ee ne ide- va.. . — Ali ti bi vender rada šla?.. Je li ? — povprašal .ie vnovič. Jaz sem obmolčala. — Družbe same ob sebi še niso nikakeršna velika nesreča. — nadaljeval je, — zločeste in odurne so le neizpolnjive posvetne želje in težnje. Nujno potrebno je, da greva in pojdeva tudi. — rekel je odločno. — Da ti resnico povem, — priznala sem, — ničesar na svetu si nisem tako želela, kakor ta ples. Šla sva in veselje, ki mi ga je pripravil tam, presezalo Je vse moje pričakovanje. Dozdevalo se mi je na plesu se več nego kedaj poprej, da sem središče, okolo ka Tukaj je naenkrat zginola njegova nravna moč in njegov vpliv, katera »ta me težila; bilo mi je tako prijetno v tem šumečem svetu biti njemu enaki, da, stati celo nad njim in ga za to ljubiti še bolj in samostaLneje nego poprej; — bilo mi je tako prijetno, da nisem mogla razumeti, kaj neljubega bi mogel vgledati za-me v tem mestnem življenji. Ukušala sem nov cut ponosa in zadoščenja, ko so se pri mojem vstopu na veselico oči vseh obračale na me in me je on, kakor bi se bil sramoval pred to množico, namesto da bi se bil predstavil kot moj soprog, urno zapustil Ln se zgubil kje med tolpo. — Počakaj, — mislila sem si često. zroČa na konec dvorane, da bi ga ugledala kako se osamljen dolgočasi, — počakaj, da prideva domov, pa boš poj miliur^raz videl, komu na ljubo biti ta- ko krasna in nališpana .n koga čestim izmed vseh teh. ki me obdajajo noeojšni večer. Mislila sem trdno, da so me moji uspehi veselili samo zaradi tega, da bi jih mogla -"-♦T-ovati njemu. Edino to moglo bi mi po mojej sodbi biti nevarno v mojem scadnjem življenji, da bi kateri sedanjih mojih znancev vzbudil ljubosumnost mojega moža; ali on mi je zaupal ta^o trii-no. zdel se mi je tako miren in prostodušen, da so- se mi videli vsi ti mladi ljudje, v primeri ž njim. pravi ničemniki .in da nama tope j taka nevarnost po mojem mnenji nikakor.ni pretila. Jaz sem zardela in umolknila. Se-li vrnejo. Marica? Kaj ti praviš? — povprašal je nežno. :— Najina odkritosrčnost še ni skažena in se tudi ne skazi. — voril z mano: sicer pa se mi j«* zdelo, da živi ravno tako prijet no. kakor jaz. in bila sem nena vadno dobre volje. — Ako se le časih dolgočasi. — dejala sem sama pri sebi. — kaj za to. saj sem se tudi jaz dolgoča sila na deželi njemu na ljubo: ako so se najine razmere nekoli ko spremenile, vsaj se zopet povrnejo kakor hitro bodeva po le ti sama s Tatjano Simonovno v našem Nikoljskem domu. (Dalje prihodnjič.) REŠIMO SLOVENSKI NAROD _LAKOTE 1_ NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Wisconsinu Eiamanjamo, da jih bo v kratkem obiskal na! ki je pooblaiSen rprejoaati naročnino *a "Glas Naroda" In iadajati tofadovna potrdila, i-t da mu bodo Bi rojaki s vaek rili na piko. ______'11 PttdBiUzd, "v fr;.'": ,. X. -jf W »i-lij r.^-f : OLAS NAROftX, 7. MAJA 1917- IBOXIVIIO psip. irattva © sviti Barton Ki VBDOrJRNR DRlAVR OVlUl Btdei: FOBC8T CITY, PA M IL JMOTJ« IHS v «rtHl Pi GLAVNI URADNIKI! Pridasdalk: F. B. TAUCHBR, «74 iHM7 Ava, Kock Bprisg* Pedpsadeednlk: JAKOB DOLENC, box 181, BroagUton. Pa. Tajnik: FiiANK PAVLOVČIČ, box S47. Foreet City, Pa. Psmolal tajnik: AVGUST OOSTlAA, box 110, Fonwt City, Pa. Blagajnik: JOSIP MAHINClC, 5809 Bc. Clalr At^ Cleveland, Obla. Pomožni blagajnik: ANT. HOCHBVAB. UFD. No. 2, box 111,4, Bridgeport, Obla. NADZORNI ODMKl Prsdaadnlk nads. odbora: JOSIP PETEKNEL, box 96, Wliloek, Pa. L aadaoralk: JBBNBJ HAFNER, box 8B, Federal Pa. C. aadaoralk: IVAN GBOfiBLJ, 880 B. 1371 h SC. Clevslaa«. OUa» rOKOTNI ODBOB: _ Predaadalk porot, odbora: MAHTIN OBRB2aN. box T2. B. Mineral, _ L porotnik: FRANC TKROPClC, R F. D. No. f, oox 140, Fort Smltk, Acfc i, pwntalfc: JOSIP GOLOB, 1010 So. 14tb St., Springfield, Hi. VRHOVNI ZDRAVNIK: D* JOSIP V. SRAHBK, 848 B Oblo Bt^ Pittsburgh. Pa. SlaMla! "BLAB NAROD A", 83 Oortlaadt Bt^ Bo« Tod. K. Z. — Jaz bom rešil vs«*. — Zdaj grem in morda bo že tekom ene ure tukaj Katarina Xikolajevna. — I>a. priredi jo. privedi jo. — Prosim te! — Jaz bi .ki tako rad videl in jo blagoslovil. .Llm.iL S'4MfcMiBl Prosil je in jokal kakor otrok. — Ali ga vidite? — Zdaj ga poglejte. — Noben dokument, no ben© pismo vam več ne pomaga. Pred slovesom sem rekel: — V eni tiri se vrnem. — Upam, da " ^ bom prišel sam. Ugodna prilika. OGLEJTE 81 FARME V RT. HELENA. nagla njih uradniki m naproienl pnanjtH m _ tajnika ln nikakor dragega. Deasr naj sa ps ps> BUja edino potaas postnih, ekspreanlb ali bančnih denarnih kor pa ao potom privatnih čekov, aa naslov: Frank Psvlovčtč, k Minora National Bank. Forest City, Pa. V slučaja. da opastjo drultvenl tajniki prt porofllllh glaraoga tajnika pwanjktjlvoatf. naj to azamtoias aaasaaijo nrada glav tvitL DOSTOJEVSKI: Mladenič TU GLAS NARODA J. T. » Nadaljevanje Odšel sera An* Andrejevim m«- je lnolee opazovala. »Strašno mi jr bilo N-jra ponosn<*«ra dekleta. iui«.til deklico samo. Pozno /ve.Vr sem dospel k Tatjani Pavlovni. r jo pa le ni hotelo biti, sem odšel. — Sam nr v,'m- svm prišel nazaj v svoje staro stanovanje. Oh. dobro, da si prišel - W je pozdravil knez. ha, /d.i j sem tukaj odvrnil. — pa ne vem. koliko Slednjič sem vseeno dobil Tatjano Pavlovno doma. — Povedal sem ji vse, vse. kar se je tikalo dokumenta in vse. kar oft*ei s stari) — Da, tako bo najboljše. ^ —- Ali je Katarini Nikolajevni samo denar? -r — Ne. to ne. — Ona je vedno mislila, da je dokument v Aninih i r rokah. — Kot dobra hči noče delati očetu neprijetnosti. — Ali ,ve&. in i komu je za denar? * — Komu? — Bjoringu, temu prokletemu Nemcu. (Dalja Drihodmlft) ea- veš. kaj je v da jo bova še enkrat videla, malo fotografijo Kata- Kekli s« ns rtrlirlo sir : Delaware in Catawba, alats barva........po $1.00 Coaeord, rdeče barv«.....................»po 70e m 10 galoo posodo ratenani $1_00. as 29 galon pa fl£0, pri vaCjlh ; Blah Je pa posoda sastooj. IBOPDUKTIC Is OROŽNIK. Garantiran, Bat. dnu Sgan, najbolj«, ki ate ga Be Kdaj pni rslja ' gsloos 9Sj00. |3J60 ln $».75. Ns debelo od 10 galon naprej po $2J$ NaroČilu priloiite danar sli ps i; nuTMoriNA domaČega tdu in doma kuhanega iodua : Phoas: Central iM4K« Ase, OmlaBi. O. jl1flJgM!iHgll«MMMllJlimWlMlf#l^ EDINI SLOVENSH JAVNI NOTAR (HotMT PaMjc)1 ▼ OESATBB RV TORKU ANTON BURGAR «* OORTLAVD 8TRSXT, RW TORS, W. 7. IZDELUJE IN PRESKRBUJE Tsskorrstns pooblsstOs, vojsike profajs in dsja potntal Tojs&ih ssdsTsh. Sojskom, ki iels dobiti ds ali iB soUdB« St. Helena, N. 0., leži v bližini velikega mesta Wilmington, N C., in tn imamo še eez sto izčišče-nih in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi več akrov Tukaj rodi vse. in sicer 8 mescev v letu; Podnebje je zdravo in pri-j jetno, ker nikdar ni prevroče in' ne premraz. Dobra pitna voda. i Od že preje označenih farm so prodane št. % 31. 12, 19 in 44. Tuj zdolaj opišemo zopet par farm. ki še niso prodane. Farma it. 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 10 akrov fine zemlje. Lepo barvana prikup Ijiva liisa. Mala šupa. Na pri ! jazne-m kraju ob glavni cesti, po leg postaje. Vsa zemlja je izčišče- j na in kakih osem akrov je izora-> aih, cn del zasejan in to -zemljo sej vsakemu lahko priporoči. Cena m 50, plača se $287.50 takoj h>j po $172.50 na leto v petih letih. -Farma it. 19. — Ta farma ob-]0 akrov, ima prostorno bišo s štirmi sobami, prijazno pobarvano. Mala šnpa, studenec. in mali vinograd. l>eži ob pravni ?esti. blizu postaje, cerkve in šo le. 7% akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko se izorje, ee- potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prililca priti do dobre farme. Cena $1150, plača se $28750 takoj in $172.50 vsako leto v ne tih letih. Farma it. 21. — Deset akrov | fine zemlje brez poslopij. Kupec j lahko rabi sosednje poslopje, do-J 'eler si ne zgradi svoje lastne hiše. • Ves materija! za zgradbo poceni.; Leži na severno stran železnice ! okrog % milje od postaje, cerkve; in ljudske šole. Vsa zemlja je iz j čiščena in polovico izorane. Osta lo se takoj lahko izarje. Cena $500, plača se $125 takoj in po $75 na leto v petah letih. Farma it. 376. — Ta farma obsega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in je blizu postaje. Vsa zemlja je izei-ščena lesa. Sedanja cena je $700. toda nadaljuje se z delom m prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih. Enakih farm je na izbere in tu di imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo naseljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena zH razprodajo. Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MaeRae & Co. in na zemljiščih je Mr. Tj. N. Johnston superinten-dent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je ▼ pomoč. Dražba nima kričavih agentov in zato tndi ne kliče špekulantov, za katere ni prostora v tem kraju. Namen družbe je, da se vsak sam prepriča in potem šele kupi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa ž mcšetairjjo. Take potrebujemo, ps nobenih dmgiL, ker za zadnje pri nas ni prostora. Vsak prvi in tretji torek v me seeu je znižana cena za vožnjo iz Washingtona, D. C., do St. Hele na, N. C., m stane le $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odloČite za obisk na farme in želite Itaka nadaljna pojasnila, nam pi Ste in mi vam bomo dragevolje pojasnili, kar boste želeli. North American Farms Assn. (Inc.) 17 Battery P!.. New York, N. 7. ■Rad bi izvedel za naslov svojegu prijatelja JOHNA ZAKRAJ-SKK, podomače Pet ran ov iz Strakljeve vasi nad Cirknieo jj p i " meseci sva bila skupaj V Port Allegan v, P"a. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Math. Kra-šovec. 1375 E. 47. St., Cleveland. Ohio. (5-7—5) REdlMO SLOVENSKI LAKOTE! NAROD HARMONIKE DR. ROSENTHAL, /f 1» PCNN AVK., PITTSBURGH, PINNA Dr. Boaentbal, ipecUllat Se £ea 20 let. Ako imata tajne bolezni, ayphUla, Cankar, kapavlco, iagobo •emena, bolno kri, nervoznost, želodec, ledlce, ma-■aljl. revmatfaem ln drage bolezni, uprafiajto za nasvet Dr. Rosentbala ln povedal vam bo Ce ate ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA: — Nizka cena ako ste bolni zdaj je Caa. da •e zdravite za nizko ceno. Dr. Roaentbal zdravi a najboljšimi zdraviti, ki jih dotrt Is Bvrop«, Indije, Kltajake, Jožne Amerike in *zeb drosib krajev cveta. Os laU zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. netanovljen v Plttztrarghn fes 20 let. Uradne are: tedensko od 9. zjutraj do 5. pop. Ob Četrtki* lik zobotak od 9. zjutraj do & zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 8. popotOna. Govori ae Slovensko. Ne zdravi po poŠti- Izreilte in obdrflte to objav«. 1 • i ■ - •' .I i % *■ i. • t * ' -* i -■ ^ - . - • V .' : / > y . ^-i'- ! * * / • r V- Xr-' v * > JI '..• ... -V. 'i r - ; '■ ■ . ^ . v. " ' X n iT t * .. . 3 1 i s- r J "o- /v'-' ta ' ■ • 1 * . • *j 1 Is isis irsfltvs SMMlSJlSi fspfttf kape ltd. sU pa kadar potrebnjsta are, vSriBze, ltd, na kopito prej nikjer, da tudi aaz as mm ipiiBili. Dl Is. BS M bedeča pcllirsnm dolarja. IVAV PAJK k «06 ChMtDQt li, Tel qoh CONLMAUGH. PA. —r— CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENiq PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NZW VORK, V I POUČNE KNJIGE: Ahnov nemSkoanglefid tolmač, vezan i--.50 Cerkvena zgodovina «.70 Poljedelstvo Postrežba bolnikom —J20 Sadjereja v pogovorih &L26 Slov.-anglelkl ln angi.-sloT. slovar IL50 Srednji katekizem .—^50 Trtna ul In trtoreja f—:.40 Umna živinoreja —M Umni kletar c—-.30 Umni kmetovalce e.50 Veliki albrenakoanglalkl tolmač fa oo Venček časti tk i^JS ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: I POZOR CITATSLJI! HIPN0TIZEM Cena knjigi je s pofttnino 86e. SLOVENSKA KNJIGARNA F. Ol Mm MU. New M E X. Or.LOREMZ, Jas sem edini Slovansko govo-rea Specialist moških bolezni v Pittsbnrghn, Pa. - Uradne ure: dnevno.od 9. dopoldne do & nre svSCcr. V petkih od 9. dopoldne do SL popoL Nedeljo od 10 d«, do 2. papal. Am n. mmL m i Cesar Jožef f- 30 Evstahlja —20 DoUa oroSjem i—.S9 Hildegarda p— .25 Hubald pripovedka —.20 Izansmi, mala Japonka —.25 Izidor, pobožni kmet ■—.25 Is raznih stanov (pesmice) *—.2d Jama nad Dobrufio s—.20 Jaromil .-=.20 Joan Miseria $1.00 Juri baron Vep —.23 Kako vzgaja osoda --40 Kraljičin nečak č-=.40 Korejska brata r£r.40 Maron, kriCanski deček iz Libanona f=50 Na valovih jožnega morja —.20 Nekaj iz roške zgodovine i—.20 O jetikl f—.15 Oglanlca ali hudobija ln ae-dolinoet f-^.tO egam In T^Mhtyy eJB Potovanje v Lillpnt %-.25 Praški jndek —.80 Preko morja aM Preganjanje indijanskih mizi-9 jonarjev Princ Bvgen Savojskl iaega hnronzkega glavarja Bevolodja ns Portugalskem Rodbinska zreča —.V) Sita, mala Hindoetanka .—.25 Slovenske novele in povesti —.30 Socializem t—.15 Socijalna demokracija —.10 Stanley v Afriki —.25 Stezoe>9dec —.'at Timotej in FUemos Vjetnlk na galeji —.15 Vojna na Balkanu, 15. zvez. fl_SK Zgodovina c. ln k. peipolkn It. 17 a allkaml 0 Zlatokopl £-.40 Zlatarjevo zlato fl.OO Življenje na avztr. dvoru ali Smrt cezarjevlča Rudolfa (Tragedija v Iteyerllngn) C3.ll t-JM —.11 M E—.11 —JI V rakvi kraj bombe Zaklad kapčevalca a zutnji Ena sama kaplja črnila Grob v svetilniku Gospa s kanarskim briljantom Kako so vjell Jacka razparača Londonski ponarejale! denarja Plemič RAZGLEDNICE i Newyorfike* z cvetlicami, humo-ristlčne, boiične, novoletna ln velikonočne komad po ducat po Albnm mesta New Torka s Krasnimi ■nh-«m1) ip^ll ZEMLJEVIDI t Zdrnlenlb drlav mali veliki Avstro-Italljantica vojna mapa Balkanskih drlav r-^.OS f-^.11 napa f-^ja f-^.u —.50 9L50 Evrope Evrope, vezan Vojna stenska Vojni atlas Zemljevidi: New TorS, Colorado. Illinois, Mffitsus, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming la West Virginia In vaeh drugih drier po. Avstro-Ograke asaB veliki vezas OsUsrst Velika stents szapa U. S. aa drugI straal pa osfl svst rolb^js^prt^sHMhV9 J-.1S