PRIMORSKI dnevnik J® začel izhajati v Trstu ^3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI pNEVNlK pa 26. novemora 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. saptembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ^ Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra .344 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. oiaja 1945 pa v osvoboje-n®m Trstu, kjer je izšla zaboja številka. Bil je edini 'lskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
—ì v'S O
O' Ti » Ì2 O O C £ O ^ -^■53 r o m x z
“ ■£ £ ir-
S 3
Jr i~
:j>
r_
r_
Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 192 (12.224)
Trst, sobota, 31. avgusta 198
s JOHANNESBURG — »Naš obisk je Poznavne narave, hkrati pa namera-Rfno izraziti nasprotovanje EGS sd-ternu rasnega razlikovanja, ki mora Riniti«. Tako je dejal luksemburški Utianji minister Jacques Poos (na sli-z1 v sredi) ob svojem prihodu v Juž-P.afriško republiko na čelu delega-
evropske dvanajsterice, ki jo se-p. 'jjata še zunanja ministra Itahje 'alio Andreotti in Nizozemske Hans
Van Den Broek. Poos je naglasil, da nasilje, ki se v teh dneh stopnjuje, ne bo rešilo južnoafriške krize, za izhod iz katere se Evropa čuti u-pravičeno in dolžno nekaj prispevati zaradi globokih zgodovinskih vezi s to državo.
Trojico je na letališču sprejel južnoafriški minister za razvoj Vilyoen, takoj po tiskovni konferenci pa je odšla na sedež nizozemskega veleposla-
ništva v Pretorii, kjer se. je sestala s predstavniki opozicij, in sicer z anglikanskim škofom in nobelovcem za mir Desmondom Tutujem, s tajnikom Južnoafriškega sveta Cerkva Beyersom Naudejem, z voditeljem Zulujev Gatsho Buthelesijem in s predstavniki dveh vplivnih sindikatov črncev in mešancev. Tutu je izrazil zadovoljstvo nad potekom pogovorov, do katerih je bil poprej izrazil nekatere rezerve.
Poudaril je zahteve, naj pretorijska vlada ukine izredno stanje, naj osvobodi politične jetnike ter vzpostavi dialog z opozicijami, in to čimprej, ker da je Južna Afrika na robu katastrofe. Nobelovec je nadalje pozval EGS, naj sprejme gospodarske sankcije proti pretorijskemu režimu. S to zahtevo so se strinjali tudi sindikalisti, medtem ko je voditelj Zulujev Buthelesd nasprotno menil, da bi sankcije najhuje prizadele prebivalstvo, še zlasti črnsko.
Zunanji ministri EGS se bodo v Južni Afriki mudili do nedelje m se dotlej sestali z drugimi predstavniki opozicije, kakor seveda tudi s člani pretorijske vlade, zlasti z njenim predsednikom Pietrom Botho in zunanjim ministrom Roelofom »Pikom«
Botho. O potovanju bodo 10. septembra poročali ministrskemu svetu EGS v Bruslju, ki bo na osnovi poročila izoblikoval svojo nadaljnjo politiko do Pretorie.
Medtem pa se še ni polegel val krvavih nemirov, ki od srede pustoši zlasti satehtska mesta okrog Cape-towna. Povod mu je dala povorka za osvoboditev na dosmrtno ječo obsojenega črnskega voditelja Nelsona Mandela, ki jo je policija s trdo roko preprečila. V glavnem v spopadih z varnostniki je od tistega dne umrlo 28 demonstrantov, medtem ko je bilo na stotine ranjenih in več kot 100 aretiranih.
Napetost se zdaj zaostruje tudi zaradi stavke, ki jo je za to nedeljo oklical črnski sindikat NUM v nekaterih rudnikih zlata in premoga. Stavka bi mogla postati usodna iskra v južnoafriški smodnišnici, vsekakor pa bi hudo prizadela južnoafriško gospodarstvo
V teh dneh se mudi v evropskih prestolnicah guverner južnoafriške državne banke Gerhard de Kock, da bi dosegel reprogramacijo 17 milijard dolarjev južnoafriškega zunanjega dolga, v prihodnjih dneh pa bo z istim namenom odpotoval v ZDA.
1
Medtem ko se val krvavih nemirov okrog Capetowna ni polegel
Trije zunanji ministri EGS sprejeli predstavnike opozicij v Južni Afriki
ro
8
za spravo
med PSI in KPI
RIM — Sandro Pertini, do nedavna predsednik republike in sedaj dosmrtni senator, se je včeraj prvič pojavil s političnim intervjujem, v katerem je napovedal, da se bo aktivno angažiral za spravo in sodelovanje med socialisti in komunisti, »če bo treba bom spet začel krožiti po državi in prirejati politične shode,« je dejal neutrudni borec za demokracijo in napredek delovnih ljudi, potem ko je obsodil sedanje spore med PSI in KPI in krivil zanje obe stranki, kar po njegovem koristi samo demokristjanom.
Bivši predsednik republike je z znano odkritosrčnostjo ocenil tudi sedanje težave KPI, ki jih ni mogoče reševati z morebitnimi spremembami naziva stranke, pač pa z odločnejšim političnim vodstvom, kot za časa Togliattija in Berlinguerja, pri čemer morajo komunisti ohraniti svoje korenine in tradicijo. Glede vloge predsednika republike (o kateri se je vnela polemika med KD in PSI) Pertini soglaša z De Mito, da je »osrednja v političnem ravnotežju«, oporeka pa poudarjanju Cossigove pripadnosti KD, saj mora biti poglavar države neodvisen od strank, kot je bil Pertini- sam.
Intervju Dizdarevića pred sestankom v Luandi
Pomembna vloga neuvrščenih za razvoj odnosov na svetu
BEOGRAD — »Mednarodne razmere se niso bistve-j° izboljšale, vsi živimo v enem najbolj dramatičnih J) morda tudi najnevarnejših obdobij človeške zgodo-^ne. Kljub temu mislim, da je treba v okviru celotnih U^inarodnih gibanj gledati tudi na nekatere pozitivne fNiave.« To je med drugim v obširnem intervjuju za jr^grajski NIN pred ministrsko konferenco neuvršče-jT1. v Luandi povedal zvezni sekretar za zunanje zadeve 'Jf Dizdarevič in nadaljeval : »Pri tem se samo po ;®°i razume, da imam v mislih vse tisto, kar pomeni h dela gibanje neuvrščenih držav in vsaka neuvrščena . mya posebej. Na celotno mednarodno vzdušje ugodno ®'Uje dejstvo, da sta se supersili odločili za dialog in Ugajanje. Seveda to zahteva tudi angažiranje vseh dru-dejavnikov, da bi prispevali k pozitivnemu vzdušju.
j Nadalje je tu sestanek ob desetletnici helsinške kon-0erence ter sprejetju sklepnega dokumenta konference n A'vropski varnosti in sodelovanju. Izražena je bila tež-IR in interes evropskih držav za popuščanje in večje . °d(.iovanje v Evropi. Prav tako je zelo pozitiven dejav-obnovitev dejavnosti Organizacije afriške enotnosti , 2adnjem letu in pol. V Latinski Ameriki se širi težnja, ^ bi te države same sodelovale pri reševanju tistih Pmšanj, ki zadevajo Latinsko Ameriko.«
'-dì se da so bili neuvrščeni prej bolj aktivni in da
je bil njihov glas bolje slišati?
»To se morda zdi, vendar ni res. Poglavitna znači V nost mednarodnih razmer v zadnjih letih je bilo nenehno zaostrovanje odnosov med supersilama. Pravzaprav smo se vrnili v čas, ko smo hodili ob robu hladnih vojn. To je močno vplivalo na možnosti angažiranja vseh, na kriznih žariščih, ker so bili del tega soočenja. Seveda je to tudi vplivalo na angažiranje gibanja neuvrščenih. Poleg tega smo obremenjeni, lahko bi rekel, z idealiziranji gibanja in želimo, da bi bilo pobtično enotna celota, obenem pa pozabljamo, da so spori in razlike tudi med tistimi, ki so trdno povezani v blokih.
Svet se je od Beograda do danes spremenil. V Beogradu nas je bilo 25, v Luandi nas bo 100. Zato zdaj v gibanju ni več mogoče delovati tako, kot pred 25, 15 ali celo pred 10 leti. Potrebno pa je najti rešitve, ki bi zagotovile tako delovanje gibanja, da bi se aktivno angažiralo v vsakem trenutku in ob vseh tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za razvoj odnosov v svetu in položaj neuvrščenih držav samih ter da bi zagotovili ustrezno usklajevanje. Iskati moramo rešitve, ki ne bodo pomenile institucionalizacije, ki bi negativno vplivala na načela in prakso, na katerih gibanje temelji. Neuvrščeni se borijo za demokratizacijo mednarodnih odnosov. Vse rešitve moramo iskati na tem načelu.« (dd)
Bržkone ne najboljši, a skrivnosten svet
Pravcati raj za vohune
Trdno sem sklenil, da ne bom več kregal otroka, če bo koga ovadil. O-vadba (Tine je izmaknil mami marmelado) je namreč prva stopnja špi-jonaže, to pa je poklic, ki prinaša denar, visoke funkcije, ko pa te razkrinkajo, tudi popularnost.
Špijonaža je torej eden izmed tistih poklicev, na katere navadno ne pomislimo, ko izbiramo, kaj bomo v življenju in vendar je to star in čislan poklic. Dejstvo je namreč, da države, podjetja, vojske stalno nekaj skrivajo, vedno nekaj tuhtajo za hrbtom ljudi in sosednjih držav. To stalno podtalno rovarjenje je seveda vohunov humus. Materiala nikoli ne zmanjka in bolj kot si spreten, večkrat prodaš skrivnost. Tako postane to prepletanje, vračanje, izgubljanje skrivnosti vedno bolj zapleteno; pravo skrivnostno morje, ki potrebuje vedno več vohunov.
Perspektiva špijonaže je vsekakor odprta, edino vprašanje, ki si ga ob takšnem razmišljanju postavljam je, ali je prej skrivnost ali špijon. Da to ni tako absurdna dilema nam dokazuje afera vohunske podmornice,
ki naj bi bila v pristanišču v Torontu. Normalnemu človeku se zdi, da če prešteješ v pristanišču vojna ladje, veš, kolikšna vojaška sila je v dotičnem pristanišču. Seveda, če to kdo odpravi s pomola, je neumnost, če iz podmornice postane vse izjemna skrivnost. S tem seveda vohuni bistveno pomagajo k temu, da če naš svet že ni najboljši, je vsaj skrivnosten. V tem smislu je vohunstvo skoraj pesniški poklic. Edini resni ugovor proti špijonaži je ta, da ko počijo veliki škandali, 'se vsi sprašujemo, kako to, da ta naša smodnišnica ni še počila, ko pa je bilo toliko skrivnosti razodetih. Ko se škandal poleže in špijon zbeži preko meje gredo stvari dalje kot prej.
Zagrabi nas dvom, če so vse te skrivnosti potrebne, oziroma, če so vohuni potrebni. Razum bi nam skorajda rekel, da niso, vendar za bodoče vohljače ni strahu: dokler bo oblast, ne bodo brez dela. Oblast je po svoji strukturi namreč iceberg; kar vidiš je delček, prava gmota je pod vodo, tu pa je večni vohunov raj.
A. M.
Deficit zunanjetrgovinske bilance v 6 mesecih 17.000 milijard lir
n.. RIM — Italijanska zunanjetrgovinska bilanca močno pesa: v prvem pol-j J" 1985 je zaznamovala primanjkljaj 16.981 milijard lir proti J0.1.Ì5) mih-.^dam v prvih 6 mesecih 1984. Samo v juniju je deficit znašal 2.465 mi-;,afd Ur. Poslabšanje gre pripisati dejstvu, da se je vrednost uvoza od ^uarja do k()IICa junija povečala kar za 25,3 od sto v pnmen z ustreznim Hibjem lani (in dosegla 87.098 milijard Ur), medtem ko je vrednost izvoza j..e(Hem narastla le za 18 od sto (na 70.117 milijard lir). Tega je nv e-Clt 20.869 miUjard lir v izmenjavi energetskih proizvodov. b Plačilna bilanca pa je v juliju izkazovala prebitek 1.778 milijard lir ot* 1.864 miUjardam juUja lani.
DANES SLOVESNO ODPRTJE XX. ŠTUDIJSKIH DNEVOV
Letošnjo jubilejno Drago začel mladi predavatelj iz Argentine
NA 5. STRANI
Košarka: po sinočnjem porazu proti Stefanelu
Jadranovci drevi za 3. mesto
TRST — Stefanel Trst in Kantoni Videm bosta drevi igrala v velikem finalu za prvo mesto na košarkarskem turnirju za »miljsko riviero«, ki ga prireja miljsko društvo Inter. Tržaški prvoUgaš je namreč sinoči po pričakovanju premagal moštvo Jadrana, Vidomčani pa so po dokaj izenačenem boju odpravili moštvo iz For-lija. Jadranovci se bodo tako drevi v finalu za 3. mesto pomerili s For-lijem.
Jadranovi košarkarji, ki so začeb svoje priprave na drugoUgaško prvenstvo le pred dvema tednoma, so se favoriziranemu Stefanelu dokaj dobro upirali v prvem polčasu. V nadaljevanju pa so Howard in tovariši uveljavili svojo fizično in tehnično premoč, tako da so na koncu slavili zmago z 39 točkami razlike.
Stefanel je še vedno igral brez poškodovanega Rive, pa tudi brez A-meričana Montgomeryja, ki ni hotel več podaljšati »poskusne dobe« s tržaškim prvoligašem. V Jadranovih vrstah ni bilo poškodovanega Guliča, v naši združeni ekipi pa sta prvič igrala borovec Peter Furlan in Marko Lokar. Jadranu je za to sezono uspelo le-tega najeti na posodo od tržaškega kluba Don Bosco.
Glede na to, da so jadranovci začeli s pripravami le pred kratkim, da so igrali proti prvoligašu, lahko ocenimo njihov sinočnji nastop kot zadovoljiv, čeprav je na dlani, da bodo lahko naši košarkarji z nadaljnjimi pripravami in nastopi v prijateljskih srečanjih in turnirjih še znatno izboljšali svojo formo.
Od Jadranovih posameznikov velja
omeniti dober nastop čuka, pa tudi Rauber in Daneu sta se hrabro borila pod košema. V Stefanelovih vrstah je bil Howard neustavljiv, zelo uspešno pa je zaigral tudi Boris Vitez.
»Za nas je bil to zelo dober trening. V prvem polčasu sem bil z igro svojih fantov kar besen. Ni mogoče namreč, da prvoligaš dobi tudi proti še tako dobremu moštvu, ki igra v drugi ligi, kar 44 točk. To pa še toliko več, ker mi je zelo pri srcu predvsem obramba. V drugem polčasu pa je bilo bolje,« je dejal Stefa-nelov trener Puglisi.
»Kaj pa menite o Jadranovem nastopu?«
»Jadran sem prvič videl letos, ko
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
%
V skladu z načrtovano stopnjo inflacije 6,5 od sto v letu 1986
Napovedujejo podražitev elektrike pošte, telefona in javnih prevozov
RIM — Vlada si je /zadala cilj, da se leta 1986 inflacija ne bo povzpela čez 6 6,5 od sto. Uresničitev cilja je odvisna od marsičesa, tako tudi od vprašanja, do kolikšne mere bo izvršna oblast popustila zahtevam o zvišanju javnostoritvenih tarif. Upravitelji železniškega, avtocestnega, poštnega in letalskega prometa so še za tekoče leto zahtevali 7 do 8,5-odstotne poviške in kakor hitro bodo prejeli odgovor, bodo postavili že zahteve za leto 1986, kar pač ne more biti v skladu z načrtovano stopnjo inflacije.
Železniške tarife, ki so se zadnjič povzpele 1. decembra lani za 10 od sto, se do konca leta ne bodo spremenile, pač pa bodo verjetno izdatno poskočile prihodnje leto, vzporedno z reformo državne železniške uprave. Odtlej bo podjetje odgovorno le za ekonomičnost upravljanja prometa, kajti pristojnost nad stroški in tarifami bo prevzela neposredno država. Govori se, da bodo morda uvedli več tarifnih pasov.
Avtocestne tarife so bile poslednjič navite 1. maja lani za kakih 15 od sto. Decembra je združenje upraviteljev avtocest vložilo medministrskemu odboru za go-
spodarsko načrtovanje (CIPE) prošnjo za novo »prilagoditev« tarif (manj šokanten izraz za podražitev), ki pa še ni bila sprejeta, tako da ne vemo, kaj nam konec leta pravzaprav obeta.
Podobno velja za letalske tarife. Zadnjič so se vozovnice podražile 7. marca lani (za 8 od sto proti zahtevanim 10 od sto). Novembra je grupa Alitalia - ATI prosila za nov povišek v razmerju 8,5 od sto, ki naj bi začel veljati 1. januarja letos: medministrski odbor za cene (CIP) je predlagal 7,4-odstotno podražitev, ukrepa pa zaenkrat še nobenega.
Telefon: družba SIP je za dveletje 1984-85 izbojevala 12,5 odstotno podražitev, vpričo česar do konca leta ne bomo imeli skrbi, pač pa nas prihodnje leto čaka 6 do 7-odstotno navitje tarif. Tedaj se bo spet podražila tudi elektrika, ne ve pa se, za koliko. Poprečna cena za kilovatno uro se je ob letni porabi največ 2000 kilovatnih ur lani zvišala za 7,8 in v prvem polletju letos za 1,01 od sto. In še poštne tarife za Italijo: v kratkem jih bodo navili za 5-6 od sto proti zahtevanim 7 od sto.
(dg)
Demokratične sile napovedujejo za Sredo protestni dan
Čilska levica za enotnost
opozicije proti Pinochetu
SANTIAGO DE CHILE — Čilska levica, ki jo sestavljajo komunistična in del socialistične stranke ter revolucionarno gibanje MIR, namerava pristopiti k sporazumu za postopen povratek k demokraciji, ki ga je pred nekaj dnevi podpisalo enajst strank zmerne opozicije proti Pinochetovemu režimu. V pismu kardinalu Fres-nu, ki je pobudnik sporazuma med sredinsko - desničarskimi strankami, ocenjujejo voditelji levice, da vsebuje sporazum nekaj pozitivnih točk.
Predvsem je pozitivno dejstvo, da se tako oblikuje široka fronta proti diktatorskemu režimu. Pomembno je, da so se za obnovo demokracije zavzele tudi nekatere stranke, ki so še pred nedavnim podpirale Pinocheta. Ob tem pa levica obsoja odločitev podpisnikov sporazuma, da izključijo iz svojih vrst marksistično opozicijo. V tem trenutku je namreč potrebna
najširša enotoost vse opozicije.
Vprašanje je, če bodo sedaj pr®' stavniki zmerne opozicije sprejeli P0-nudbo levice. V vrstah nasprotnikpv sedanjemu režimu je namreč dvoj® nasprotujočih si teženj. Na eni stran* so zagovorniki pogajanja s Pinoci tom, ki pa je s svoje strani gluh 113 še tako minimalne zahteve po d613?0! kratizaciji. Na drugi strani pa se od opozicije zavzema za povečanja PfJ' tiska na režim, predvsem z množi®' nim nastopanjem, protestnimi mani*6' stacijami, stavkami. Preizkusni ka' men za morebitno enotnost vse čilsk® opozicije bo protestni dan, ki ga z3 4. september napovedujejo sindik3*' ne organizacije. K protestu so prishr pile stranke obeh opozicijskih bloko. in številne druge organizacije. Mn°|‘ napovedujejo, da je mogoče prav 1 konkretnih zahtev, na katerih temUJ protestni dan, oblikovati skupen Pr(r gram celotne opozicije.
Ukrepi po poplavah v Srbiji Voda ovira cestni promet
BEOGRAD — V Rakovici, Ripnju, Resniku in Pinosavi, vaseh v okolici Beograda, kjer je poplava povzročila največjo škodo, so že pričeli obnavljati poškodovane hiše in poslopja. Osemdesetim prebivalcem Pinosave, katerih hiše so tako poškodovane, da ne morejo v njih stanovati, so priskrbeli začasno prebivališče. V Ripnju so 20 ljudi začasno naselili v šolsko stavbo. JLA je dala sto postelj, veterinarji pa so poskrbeli za poginule živali. Gasilci so usposobili že večino preplavljenih ulic in poti.
Neurje je v četrtek povzročilo novo škodo na Banovem brdu v Beogradu, v Sremčicih in Karaburmi. Voda ovira promet na Pančevski cesti, do zastojev pa je prišlo tudi na obrenovški vpadnici v Beograd, (dd)
V Jugoslaviji ni primerov AIDS
BEOGRAD —- V Jugoslaviji niso zabeležili niti enega primera bolezni AIDS, so vnovič uradno sporočili na včerajšnji tiskovni konferenci. Sklicali so jo zaradi vedno pogostejših govoric v zvezi z AIDS, ki so neupravičeno povzročile v jugoslovanski javnosti precej vznemirjenja.
Po besedah znanega epidemiologa dr. Stevana Litvinjenka pojav protiteles virusa AIDS ne pomeni tudi obolelosti. Pri tem je opozoril, da je novica o pojavu protiteles virusa AIDS povzročila vznemirjenje, (dd)
Protiobveščevalci v Bonnu zagotavljajo
»Winkler ni bil vohun«
BONN —• Vršilec poslov na vzhodnonemškem veleposlaništvu v Buenos Airesu Martin Winkler, ki se je pred tednom dni zatekel v Zahodno Nemčijo, nima nobenega opravka z vohunstvom in toliko manj z v zadnjih tednih stopnjujočo se vohunsko afero. Tako je včeraj sporočila zahodnonemška tiskovna agencija DPA in s tem ovrgla do tedaj v javnosti prevladujoče mnenje. Agencija je kot vir navedla zahodnonemško'zunanjo obveščevalno službo BND, vendar ni šla v podrobnosti glede svojih informatorjev. Po istem viru naj bi Winkler že v Argentini prišel pod ameriško varstvo in naj bi z ameriško pomočjo prispel v ZRN. Njegov primer naj bi vsekakor ne imel nobenih zvez s pobegom na Vzhod šefa zahodnonemške notranje protiobveščevalne službe Hansa Joachina Tiedgeja.
To je edina pomembnejša vest, ki je včeraj prispela iz ZRN v zvezi z množičnim begom vzhodnih vohunov v zadnjih tednih. Medtem se seveda vrstijo domneve o tem, kaj je to bezanje pravzaprav sprožilo. Po mnenju nekaterih je treba vzrok iskati v skrivnostnem izginotju sovjetskega diplomata Vitalija Jurčehka na začetku avgusta v Rimu. V resnici naj bi Jurčehka bil visok funkcionar KGB, njegovo izginotje pa beg k »nasprotniku«. S svojimi informacijami naj bi omajal sovjetsko vohunsko mrežo v Evropi.
Na Poljskem po 5 letih Walesa za nove pogovore
VARŠAVA — Danes poteka pet let od podpisa spor3 zuma med poljskimi delavci in oblastmi, iz katerega s je rodil samostojni sindikat »Solidarnost«. Predsedn* Solidarnosti Lech Walesa se je dogodka spomnil s ten*j , da je položil šop rož pred spomenik delavskim žrtva31 iz leta 1970. Nato se je udedežil tiskovne konference, 34 kateri je tudi predstavil petsto strani obsegajoč dok3 ! ment z naslovom »Poljska pet let po avgustu«, v k3 terem predlaga oblastem, skozi analizo katastrofalneg stanja, ki vlada na Poljskem, možnost ponovnega druz benega dogovora, ki bi izvlekel Poljsko iz krize, v k3 tero je zašla.
Dogovor naj bi temeljil na ukinitvi represije, ponoV' ni vzpostavitvi sindikalnega pluralizma in ekonomske re" forme. »Tak dogovor — pravi dokument — je v intere-su družbe in države«. Na tiskovni konferenci je Walfs7 izjavil, da je sedaj jasno, zakaj so objasti pred peti31 leti podpisale sporazum z delavstvom: čakale so saB* pravi trenutek in likvidirale vse skupaj s silo 13. de; cembra 1981. Walesa pa pravi, da je ljudstvo kljub WJ »izdaji« še vedno pripravljeno na dialog z oblastmi. 0° priliki obletnice sporazuma iz leta 1980 so vsi trije taj3*' ki italijanskih sindikatov poslali Walesi brzojavke, v katerih so mu zaželeli čimprejšnjo rešitev poljske krize-
■pondk aemrtm, r AanjaJi/ cfoM iha/ &L- faJhab vtefwm
ZOfc /hifitK HOKOCÌrt
vrzi
ULICA CARDUCCI 20 ULICA VIĐALI 9 ULICA MU RATTI 4
Pri nas lahko v celoti ugodimo vsem tvojim željam za poročna darila, ker imamo izredno bogato izbiro daril, kristala, porcelana, kuhinjskih pripomočkov, štedilnikov, hladilnikov, črnobelih in barvnih televizorjev, opreme za kopalnice, umivalnikov itd. itd. vse sa dam
SI ZE KDAJ ZMAGAL S POMOČJO ROBOTA?
Od 2. do 28. septembra
LAHKO S SIMPATIČNIM ROBOTOM TAKOJ DOBIŠ NA TISOČE NAGRAD,
NA DESETINE TEDENSKIH NAGRAD IN 4 KONČNE SUPER NAGRADE: FANTASTIČNO POTOVANJE NA KARIBE IN TRI ČUDOVITA POTOVANJA V PARIZ
V supermarketih COOP Consumatori:
Azzano Decimo
Buttrio
Čedad
Krmin
Gorica
Majano
Maniago
Trzic
Palmanova
CONSUMATORI
COOP si ti. Kdo ti lahko nudi več!
Passons (Videm) Pordenon (sever) Pordenon (jug)
Ronke
Bacile
San Daniele del Friuli San Vito al Tagliamento Torviscosa Villa Vicentina

Danes na sporedu prevoz bale, jutri pa poroka in sprevod narodnih noš
Kraška ohcet se bliža svojemu višku
Kraška ohcet, prav gotovo najpomembnejša prireditev te vrste v naši pokrajini, se bliža svojemu višku.
V	ropentabrski občini je že vse nared: slavoloki z napisom »Živio no-voporoćenci«, osmice, ki že pridno delajo, poti in hiše, ki so lepo o-krašene, gostinski obrati, pripravljeni na sprejem gostov. Da je vse tako v redu, gre seveda zasluga pridnim vaščanom, ki so se že več kot mesec dni pripravljali na prireditev, njenim organizatorjem: zadrugi »Naš Kras«, KD Kraški dom in domači občinski upravi in ne nazadnje vsem tistim, ki sodelujejo pri vseh prireditvah, ki to Kraško ohcet spremljajo.
In tu smo že pri dveh razstavah, ki sta v četrtek zvečer privabili v Repen izredno veliko domačih, pa tudi gostov iz Trsta in drugih krajev. V Kraški galeriji so odprli razstavo »Kras v miniaturi«, ki jo je pripravil Milan Pernarčič, kamnosek v pokoju, doma iz Nabrežine, ki je prvič tako uradno prikazal razne kraške objekte, ki jih ustvarja iz na-brežinskega in repenskega kamna. Njegove »kalune«, zvoniki, stolpi, cerkvice itd. so vzbudili zanimanje in občudovanje vseh, ki so si jih o-gledali.
Nekoliko kasneje so v prostorih pokrajinskega Kraškega muzeja odprli drugo razstavo, na kateri so se predstavile s svojimi izdelki tri naše že uveljavljene umetnice — obrtnice Bogomila Doljak, lastnica, skupno z možem, že priznane galerije »Bor« v Nabrežini, Silva Bogateč, lastnica trgovine »Pod kostanji« v Križu, in Gabrijela Gzbič, lastnica trgovine s keramiko »Ars Cretaria«
V	Trstu.
Ni to prvič, je v svojem govoru pred otvoritvijo razstave dejal Odo Kalan v imenu SDGZ, da se umetnice predstavljajo našemu občinstvu s svojimi izdelki. Večkrat so že sodelovale na raznih sejemskih manifestacijah ter v razstavnih prostorih deželne ustanove za pospeševanje obrtništva. Vsaka si je izbrala svojo smer na področju svojega ustvarjanja je dejal: Ozbičeva glino, Dolja-kova les, Bogatčeva usnje. Predmeti, ki so služili nekoč za vsakdanjo rabo, so postali v njihovih rokah umetnine, saj so jim znale dodati vsebino in tradicijo Krasa ter jo prenesti v sodobnost, znale so valorizirati našo zgodovinsko zapuščino, a niso pri tem napravile le predmete za razstavo, temveč tudi praktične, okusne in dragocene okrasne predmete, ki lahko popestrijo naš vsakdan.
Naši izdelki govore za nas in o nas, obiskovalci pa naj bodo kri tiki le-teh, so še dejale naše umetnice.
No, mi nismo bili kritiki njihovih izdelkov, temveč resnični občudovalci. Res je, da je že sam ambient v Kraškem muzeju kot nalašč za takšno razstavo, res pa je tudi, da so bili predmeti, ki so jih umetnice — vsaka s svojega področja — na njej prikazale tako lepi, izvimi, tako lepo razporejeni, tako med seboj povezani, da so morali resnično navdušiti vsakogar.
In pohval smo slišali nič koliko: tako na račun usnjenih izdelkov Silve Bogateč, ki so pozdravili gosta že takoj ob vstopu v galerijo, kot na račun številnih keramičnih izdelkov Ozbičeve — vaz, krožnikov, lepo poslikanih s pravtako kraškimi in drugimi motivi, kot seveda na račun izdelkov Bogomile Doljak, ki je predstavila s svojim možem ne samo prekrasne skrinje, temveč loparje za kruh, polentarje, pa dve ikoni (ena posvečena sv. Margeriti, zaveznici kraških skrinj, kot nam je z nasmeškom dejala Bogomila) prte, zavese itd.
Čeprav sledimo razstavam in delu treh umetnic, moramo reči, da so nas tudi tokrat presenetile, tako z bogastvom svojih izdelkov, predvsem pa z novimi prijemi pri obdelavi, z novimi motivi — skratka z bogastvom njihove bujne umetniške fantazije. Razstava torej, ki jo vsem priporočamo.
Sinoči je stekla še druga prireditev, povezana s Kraško ohcetjo. Po stari navadi so namreč domači fantje skupno s pevci pevskega zbora »Rdeča zvezda« iz Saleža zapeli v Repnu nevesti podoknico. Tako, kot se za nevesto spodobi, se tudi Morana ni takoj prikazala pevcem. Prikazala pa se je mati, ki je pevce oštela, da motijo mir in naj pustijo nevesto spati. Pevci se seveda niso nič prestrašili tega opozorila ter se niso dali ugnati, temveč so odpeli svoj program do konca — v veliko zadovoljstvo vseh seveda.
Danes se stari običaji, povezani z ohcetjo nadaljujejo. Na programu je prevoz bale iz nevestinega doma na ženinov. Vola so organizatorji tokrat dobili in sicer v Ivanjgradu pri Komnu. Torej ta problem je rešen, sedaj mora bala še srečno pristati v novem domu. Jutri pa bo še poroka. Nikar ne zamudite te edinstvene priložnosti, da si ogledate vse to, kar smo vam mi v skopih besedah samo najavili, ali opisali.
Seznam daril novoporočencema
Narodna noša za nevesto — darilo repentabrske občine.
Narodna noša za ženina — darilo SKGZ.
Obutev za obe narodni noši — darilo trgovine čevljev Malalan.
Poročna prstana — darilo zadruge »Naš Kras«.
Poročni šopek za nevesto in 200 nageljnov — darilo cvetličarne Švagelj na Opčinah.
Poročno potovanje v Španijo — darilo turističnih agencij Atlas in Aurora.
Poročni kolač — darilo pekarne Čok.
100 litrov terana in 50 litrov belega vina — darilo Kmečke zveze.
Srebrna slika starih Opčin — darilo draguljarne in optike Malalan.
Atomski lonec — darilo železnine Unussi.
■ Usnjen album za slike — darilo Foto Egon.
Radijski aparat grundig — darilo firme Vatovec.
10 kg konfetov — darilo trgovine jestvin Škabar.
Komplet za osebno nego in kopel — darilo Cosulich Profumerie.
10 kg konfetov in 50.000 lir kot prispevek za organizacijo Kraške ohceti — darilo društvene prodajalne na Opčinah.
Kozmetična konfekcija za nevesto in ženina — darilo parfumerije Aline.
Srebrna slika repentabrske cerkve — darilo zlatarne Mikolj.
2 orehova srčka s kraškim narodnim motivom — darilo galerije kraške umetne obrti BOR.
Bakren kotliček za kuhanje polente in okrasna rastlina v medeninasti vazi — darilo repentabrskih deklet.
Cvetje za okrasitev dvorane za poročno kosilo v gostilni Škabar — darilo cvetličarne Nadja - Prosek.
Ročno izdelana vaza — darilo Ars Cretaria — Gabrijela Ozbič
Hranilna knjižica s 300.000 lirami — darilo Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Hranilna knjižica s 300.000 lirami — darilo Tržaške kreditne banke.
Čajni prt s prtički na križce — darilo prejšnjih kraških parov.
Morebitna druga darila lahko interesenti najavijo našemu uredništvu (tel. 794672) ali potovalnemu uradu Aurora (tel. 60261).
Spored prireditev v okviru
XII. Kraške ohceti
DANES, 31. AVGUSTA
ob 18.00 odprtje osmič
ob 20.30 na Colu prevoz bale P° starih običajih,
od 20.30 dalje bo na repentabr-skem trgu igral ansambel narodnozabavne glasbe RŽ iz Kranja.
JUTRI, 1. SEPTEMBRA
ob 8.30 zbirališče narodnih noš v Kraški Liši v Repnu;
ob 9.00 odhod sprevoda iz ženino vega doma v Repnu proti Colu,
ob 9.30 na Colu odhod nevesto in ženina s sprevodom k cerkvi,
ob 10.00 slavnostna poroka v ropentabrski cerkvi,
ob 11.00 odhod sprevoda vseh narodnih noš proti gostilni Furlan na Poklonu, kjer bo tradicionalna zakuska; naio bo sprevod narodnih noš krenil v R^" pen, kjer bo v Kraški hiši predaja neveste,
ob 17.30 bosta novoporočenca odprla ples ob zvokih ansambla RŽ iz Kranja.
Občutena svečanost pred vaškim spomenikom padlim
Prebenežani so se spomnili ustreljenih kurirk
KD Jože Rapotec iz Prebenega se vsako leto dne 29. avgusta spomni na ustrelitev petih prebeneških deklet, katerih starost ni dosegla 20. leta in je bil njih edini zločin ta, da so bile kot kurirke vključene v osvo-bodjlni boj. Od dogodka, ki je terjal pet mladih življenj, je minilo že 41 let. Prebivalci te vasi pa vsako leto redno in vestno počastijo njihov spomin. Postal je že globoko ukoreninjen običaj, da se tega dne vsi vaščani zberejo ob prebeneškem spomeniku padlim, nanj položijo venec in nato še s pohodom po spodnjem delu vasi in kresom na jasi obudijo krvavo važen dogodek iz zgodovine svoje vasi.
Sonce je že zašlo, ko je predsednik društva Damjan Locateli! začel kra tek govor. V njem je poudaril važ-
ŠE O AVTOBUSNIH PREVOZIH V DOLINSKI OBČINI
Vprašanje preustroja avtobusnih medkrajevnih zvez še buri duhove v dolinski občini, tudi potem ko se je uprava javno obvezala, da bo v kratkem priredila po vaseh posebne sestanke o tem problemu. Težave se na daljujejo zlasti v Ricmanjih, Logu in Puljah pri Domju, kjer so se domačini in uporabniki avtobusa št. 41 zbrali na javnem sestanku ter nam poslali v objavo naslednjo resolucijo:
»Občani vasi Ricmanje, Log, Pulje zbrani na jav nem sestanku dne 29.8. odločno nasprotujejo sedanji ureditvi avtobusne povezave vasi z mestom ter obsojajo odsotnost predstavnikov občinske uprave in ACT. Glede na to, da so bile doslej njihove upravičene zahteve prezrte in neupoštevane zbrani občani javljajo, da se bodo v nasprotnem primeru poslužili tudi prometnega bloka«.
nost zgodovine, predvsem zgodovine takega naroda, kot je slovenski. Nasilje je od vedno spremljalo človeka na njegovi poti skozi čas, vojne grozote so nam, kljub 40-letnemu časovnemu razponu, še vedno blizu. Ne smemo pozabiti nanje, v nas morajo ostati kot opomin, živa zavest. Niti ne smemo pozabiti na ideal svobode, miru in sožitja, za katerega je ogromno ljudi darovalo svoja življenja. Med njimi je bilo tudi pet mladih deklet iz Prebenega, ki so svojo zavednost in požrtvovalnost plačala s krvjo. 29. avgusta 1944 so kurirke padle pod streli nemških vojakov na openskem strelišču in bile nato pokopane na pokopališču pri Sv. Ani. Na ideal svobode, miru in sožitja ne smemo pozabiti tudi zato, ker se mora mo-sami boriti zanj v družbi, ki je nasilja še vedno prepolna. Naj nam bo temelj, na katerem bomo zgradili svojo prihodnost.
Govoru med ljudmi, katerih število je bilo precejšnje za razmeroma majhno vas, je sledil enominutni molk. Nato počastitev vseh padlih v NOB in polaganje dveh vencev obeh organizacij, ki sta bili vključeni v komemoracijo, KD Jože Rapotec in VZPIANPI. Z dvema harmonikama na čelu, ob melodiji partizanskih pes
mi, so vsi prisotni prehodili spedai del vasi in ob mraku dosegli jaso o cesti, ki pelje iz Prebenega dol o Mačkolj. Plameni so švigali vis°j\ jasno nebo, kres je bil kot vsa;„
leto skrbno pripravljen. Zbralo se
je
ENEL sporoča, da bodo zaradi popravil na električnih napravah prekinili jutri, 1. septembra, od 7. do II. ure, dobavo e' lektrične energije v Cerovljah’ Mavhinjah, Vižovijah in v Sličnem.
še več ljudi, ob ognju se je spet ogl ^ sila harmonika in pričarala poseb*1 vzdušje. S kozarcem domačega vm se je še razvil pogovor, veliko J bilo obujenih spominov. Vse je & jalo tudi, ko je ogenj le še tlel.
Na tak način je prebeneško kulW no društvo tudi letos izpolnilo^ 0 veznost, ki si jo je od vsega začet'v zadalo kot vestno dolžnost v syoj®\ programu. Ob vsaki peti obletnici . ob isti priložnosti priredi večjo sv čanost in jo ponavadi združi s sp . minom na požig vasi, ko so nem3 vojaki 2. oktobra 1943 prebivalce 'j gnali na cesto in z ognjem umc vrsto hiš. (dam)
Potem ko je občinski odbor ugodno ocenil predlog strokovnjakov
Kmalu ureditev kanalizacije v nabrežinski občini
.10'"’
ra'a'
V	devinsko - nabrežinski občini se bodo v kratkem pričela dela
celovito obnovo oziroma za ureditev kanalizacije, za katera bo deželna UP‘L va potrosila približno trinajst milijard lir. Načrt, ki sta ga izdelala inžen* • Capobianco in Ursig, je že ocenil občinski odbor, ki je postavil nekatere P°» higienske narave, tudi spričo zaskrbljenosti nekaterih krogov, da bi omrežje ne onesnaževalo okolja, zlasti morja pred novimi čistilnimi napri mi v Scsljanskem zalivu.	.
Poleg okrepitve depuratorja v Sesljanu predvideva novi načrt "v‘ly,0-nove čistilne naprave v kamnolomu pri Černiči, kateri bodo pozneje Pr |L čili še omrežje Devina in Ribiškega naselja. Za Štivan, Medjo vas. Cerim K Mavhinje, Slivno in Trnovco pa so predvideni posebni samostojni čis sistemi.	_. :
Trenutno delujejo v občini trije greznični odtoki in sicer v NabreZ ^ Devinu in v Ribiškem naselju, ki pa odgovarjajo samo potrebam nekaj n ^ 20 odst. prebvalstva. V Nabrežini se greznica skozi čistilno napravo stek _ neko dolino, kjer ponikne v podzemlje, podobno se dogaja tudi v Ribiškem ... selju. V Devinu pa imajo depurator, ki deluje po načelu totalne oksida umazane vode, ta naprava pa je premajhna in neustrezna za tisto Odpadki se stekajo v morje pod starim gradom, naprava se je pred hrat ^ pokvarila in zato je Krajevna zdravstvena enota prepovedala kopanje ^ tem območju. Popravila bodo lahko izvedli komaj konec prihodnjega 111 ^jli, in bodo stala občino skoraj deset milijonov lir. Tej okvari bi se lahko če bi delovanje depuratorja nadziral strokovnjak, ki bo zato nujno P0" za nadzorovanje naprav v Scsljanskem zalivu.	|j
V	Sesljanu že obstaja depurator, ki ga bodo sedaj posodobili in P°'tH njegove obratovalne zmogljivosti. Zaradi tega nameravata načrtovalca stopno priključiti k tej napravi celotno novo greznično omrežje v občin'
Z»
pr
; ijVi'
kacija novih naprav v perspektivi turističnega preporoda Sesljanskega .. je izzvala mnogo pomislekov, ki so se pred kratkim tudi izrodili v ala ^ stično kampanjo na stolpcih krajevnega italijanskega dnevnika. Načri"'"^, vsekakor zagotavljata, da ne bo nevarnosti za kopanje in za čistočo n"’ tudi zato ker se bodo očiščeni odpadki izlivali v odprto morje približno . meter in pol stran od obale. Kot smo že omenili, pa bo morala občinska n va nujno zaposliti strokovnjaka za nadzorstvo nad delovanjem teh naprav-
Včeraj predstavili udeležence letošnjih študijskih dnevov
Prvo predavanje osvetlilo razmere v katerih živijo argentinski Slovenci
Včeraj so se v Finžgarjevem domu fr!;' Opčinah začeli XX. jubilejni štu-^jski dnevi Draga ’85. Slovesno od-^Je bo danes, včeraj pa so pred Phčetkom prvega predavanja pred-la vili knjigo Sledovi Drage, M vsebuje izbor iz dnevnikov Vinka Beliči-/!■ Vinka Ošlaka, Borisa Pahorja in hloi -
lojza Rebule. Kot je v uvodu pou-arii Sergij Pahor, je namesto složnosti ob jubileju nastala knjiga, njeni vsebini pa je spregovoril Martin Jevnikar. Dejal je, da /Pjiga prinaša dnevniške zapise zgo-omenjenih avtorjev, ki segajo tja začetka Drage, zamisli pokojnega Profesorja Peterlina, pa do lanskega rečanja. Prvi letošnji predavatelj p bil mladi argentinski Slovenec regor Batagelj, ki je spregovoril na , tno »4o let slovenskih daljav in bli-,ln«. Danes ob 16. uri bo slovesna o-v°ritev, nato bo nastopil izredni pro-v ®0r prava na Seton Hall University New Jerseyu Boštjan M. Župančič, ovoril bo ha temo: Slovenija konec , • stoletja, prehod v novo dialekti-°-_ Jutri, v nedeljo, bo ob 9. uri , a&a za udeležence Drage, ki jo bo aroval tržaški škof Lorenzo Bello-r Ob 10.30 bo za govorniško mizo fide] mladi duhovnik in publicist iz wenije Ivan Štuhec, ki bo imel P edavanje z naslovom »Med Getse-i^Pijem in Taborom: žar in stiska U*stjanovega upanja«, ob 16. uri pa p° Drago sklenil dr. Marko Dvorak Predavanjem »Duma 1985 — anato-
mija nekega zdomca«.
Pa se vrnimo k včerajšnjemu predavatelju. Gregor Batagelj sodi v povojno generacijo politične emigracije, med drugim je član uredništva lista Svobodna Slovenija. V svojem predavanju je govoril o današnji stvarnosti Slovencev v Argentini, o njihovih problemih in upanjih. V o-snovah je Batagelj potrdil dediščino očetov, ki pomeni seveda odklanjanje povojne družbene ureditve Jugoslavije. Toni, ki jih je mladi predavatelj izbral pa so drugačni, bolj umirjeni in niso mogli prikriti ne vedno lahke situacije Slovencev v Argentini. Sam predavatelj je poudaril, da
so pri mladih največje težave prav z jezikom. Težko je včasih organizirati tudi razne pobude. Mi bi dodali kot osebno pripombo, da je verjetno težko ohraniti določeno podobo slovenstva in Slovenije, ne da bi s tem ustvarili mit, ki se vedno ne zrcali v stvarnosti. Verjetno je rešitev iz zagate v razbitju ostrih ideoloških predznakov in v pogumu, da pogledamo stvarnosti v oči, kajti veliko se je v Sloveniji v štiridesetih letih naredilo, zgradilo, ustvarilo, pa tudi zgrešilo. Vendar je vse to narodova last, brez katere je težko živeti. Pot do tega ni lahka, posebno ne, če so daljave tako velike.
V devinsko-nabrežinski občini
Pričakovanje za srečanje predstavništev SSk in PSI
Prihodnji teden bo morda odločilen za izvolitev nove devinsko - nabrežin-ske občinske uprave, čeprav v vsakem primeru ni pričakovati umesti-tvene seje občinskega sveta pred 20. septembrom. V pobtičnih krogih vlada veliko pričakovanje za ponedeljkovo srečanje delegacij Slovenske skupnosti in PSI, do katerega bo prišlo na predlog občinske sekcije SSk, ki hoče preveriti resnično pobtično u-smeritev devinsko - nabrežinskih socialistov po njihovem tiskovnem sporočilu iz prejšnjega tedna. V tem komunikeju se je kot znano sekcija PSI opredelila tudi za pogajanja s KD in torej za morebitno koalicijo brez komunistov. Kolikor nam je znano, pa do danes kljub socialističnemu pozivu ni še prišlo do srečanja o-beh delegacij.
Kot smo že omenili torej vlada precejšnje pričakovanje za ponedeljkovo srečanje SSk in PSI, na katerem bo gotovo tekla razprava o morebitni
Zadruga Naš Kras vabi narodne noše, naj se v čimvečjem številu udeležijo jutrišnje Kraške ohceti. Zbirališče bo ob 9. uri pred repentabrsko cerkvijo.
Zaradi obolelosti med člani bo ansambel »Rž« iz Kranja, ki bi moral danes in jutri nastopiti na Kraški ohceti, zamenjal narodnozabavni ansambel »Fantje z vseh vetrov« iz Novega mesta.
»preferenčni osi« obeh strank v nadaljnjih pogajanjih za sestavo nove večine. Obe stranki sta že postavili v pogovorih s KPI svoji kandidaturi za župansko mesto (PSI Caldija in SSk Brezigarja) in vprašanje je sedaj, koliko mislita še vztrajati pri tem stališču. Ponedeljkov sestanek bo zato v marsičem razčiščevalen.
Krajevna sekcija KPI »Enrico Berlinguer« pa je medtem sinoči uradno povabila delegaciji SSk in PSI na bilateralna srečanja, na katerih bi morali preveriti potek dosedanjih razgovorov za potrditev domače napredne uprave. Komunisti so prepričani, da obstajajo pogoji za tako politično rešitev, »ki bi bila edina primerna in verodostojna za reševanje vseh naj-|o]j perečih problemov občinske skupnosti.«
V Boljuncu od danes »Naš praznik« SSk
Na prireditvenem prostoru pred gledališčem France Prešeren v Boljuncu bo od danes do ponedeljka »Naš praznik«, ki ga prireja sekcija SSk dolinske občine. Danes zvečer bo za ples igral ansambel TAIMS, jutri ob 18. uri bo kulturni program z nastopom harmonikašev ansambla Sinthesis, pevskega zbora iz Divače in baletne skupine iz Kočevja. Govorila bosta Sergij Mahnič in Rafko Dolhar. Zvečer bo zabava z ansamblom TAIMS, ki bo igral tudi v ponedeljek.
Tudi TKB znižala obrestno mero
Tržaška kreditna banka bo s D septembrom znižala obrestno toero »prime rate« za 1 odsto-ll‘k- Ukrep tržaškega bančnega toyoda se vključuje v splošno Prizadevanje italijanskega bančnega sistema za omejitev cene denarja. Pomeni istočasno stvaren prispevek gospodarskim delavnostim v pokrajini in v deže-11 ter dodatni činitelj možnostim Razvoja obstoječim in novim pobudam.
Vzporedno z znižanjem omenjede obrestne mere bodo prilagojene tudi ostale obrestne mere, debetne in kreditne, ki ju banka računa svojim strankam.
^ Barkovljah praznik k°ttiunističnega tiska
(j.^^kovijanska sekcija KPI prireja „ ž in jutri praznik komunistične-^iah 1S^a ^r' Dtrmcni hiši v Barkov-ski Delovali boek' gastronomski kio-dislt Odvajali bodo video filme in dob glasbo, ponujali knjige in po-Ug J10- Praznik se bo nadaljeval še iednji konec tedna.
Z igrico »Potujoči vlakec či, či, simpatično poslovili od poletnega
Včeraj popoldne se je v Prosvetnem domu na Opčinah zaključil letošnji poletni center, ki so ga skupno organizirali starši prizadetih otrok in sklad »Mitja Čuk«.
Lahko rečemo, da je bil to tako vesel, tako prisrčen zaključek tega poletnega letovanja, da se ga bodo še dolgo spominih starši, otroci, ki jih je bilo nekaj nad 60, pa tudi voditeljice in vzgojiteljice tega centra, ki se je izkazal kot vsestransko koristna, potrebna, pa tudi izredno posrečena pobuda.
Kot je poletni center lepo_ potekal, v veselem in prijetnem vzdušju — celo vreme je bilo udeležencem še posebno naklonjeno — tako so se želeh otroci s svojimi vzgojiteljicami tudi veselo posloviti, pa še presenetiti svoje starše in sorodnike s kratko igrico, ki so ji dah naslov »Potujoči vlakec _ či, či, phu«. Nastopah so v i-grici prav vsi otroci tako, da jih je bil oder poln ter so se mednje vključile tudi vzgojiteljice, tako da je dogajanje lepo in v redu steklo.
In za kaj je pri tej igrici šlo? šlo je za vlakec, ki se je naveličal vsakdanjih voženj in si je želel ogledati svet tako, kar po svoje. Na tej novi poti
pa je srečal več prijateljčkov, zajčke, mucke, dežek pa še Jukca potepuha. Bil je to vlakec, ki si je tudi prepeval, torej čisto posebno vozilo.
Vso to zgodbico so otroci ponazorili z igranjem, petjem in z glasbenimi vložki, medtem ko je dogajanje povezovala s pripovedovanjem Stanka Čuk.
In ko je bilo igrice konec, so si na-
stopajoči zapeli še dve veseh »Mi se imamo radi« in pa »Če sem srečen«, katerima so v dvorani pritegnili še starši in ostali gledalci.
Na začetku je vse goste pozdravila mala Eva Čuk, ki je dejala: »Bilo nam je lepo. Spoznah smo delo in življenje v skupinah, naučili smo se marsikaj novega. Delček tega našega poletnega centra bomo danes po-
Poslovilni večer ob vrnitvi konzula Nikoliča v domovino
^ # ■'•v«cv Jr
ws
domovino,
—__________________ JPlHlilllililiilli iH ■
po* bgoslovanski konzul Aleksandar Nikolič odhaja iz Trsta tolr,k° je na generalnem konzulatu SFRJ delal polna stiri kla. Gene-ju^1k0nzul Drago Mirošič mu je ob tej priložnosti priredil smoci na vrtu Soslovanskega generalnega konzulata v Trstu poslovihu večer, ki so se _ udeležili številni predstavniki borčevskih organizacij — Vsedržavnega tja Z°nj;i Partizanov Italije ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega giba-Trža.ško ozemlje. Zveze vojnih invalidov - ter predstavniki drugih uskih organizacij in ustanov.	,	...	,
hj^rago Mirošič se je ob tej priložnosti Aleksandru Nikoliču zahvalil za Prispevek k razvoju vsestranskih vezi, zlasti z borčevskimi in sport-organizacijami na tem območju. Njegovim besedam in dobrim željam Ze f6 nato pridružila še Neva Lukeš v imenu Združenja aktivistov m^Zve-V^ojnih invahdov ter Arturo Calabria v imenu pokrajmskega odbora 1 ~ ANPI.
W^uoralni konzul Mirošič je nato gostom predstavil Franca Novaka, no-k°nzula SFRJ v
mrosic je nato gosuum	~ :rr. ,
Trstu, ki bò zamenjal Aleksandra Nikoliča.
Samomor s skokom iz četrtega nadstropja
Preteklo noč je po ljenje, tako, kot se v prostor ne dopušča, da
topem padcu na dvoriščni tlak ugasnilo še eno živ-tem našem mestu vse prepogosto dogaja. Žal nam bi se vsakokrat znova poglabljali v razloge, ki vodijo toliko naših someščanov v prostovoljno smrt, zato naj po poklicni dolžnosti posredujemo le suhoparne podatke.
Pohcijski agenti so preteklo noč po telefonskem pozivu ob eni uri in dvajset minut prihiteli v Ul. Broletto 22, kjer so na notranjem dvorišču našli mrtvo 34-letno Beano Gentile. Povzpeli so se v njeno stanovanje v četrtem nadstropju Ul. deHTndustria, kjer jima je moški, s katerim je Gentilejeva živela, 39-letni brttedelnež Sergio Blasone povedal, da je pokojnica skočila skozi okno. Zgodilo se je medtem, ko je v kuhinji večerjal v družbi svojega prijatelja, ženska pa je bila v spalnici. Nenadoma sta slišala njeno vpitje: »Vrgla se bom!« in ko sta prišla v sobo, je bilo že prepozno, da bi jo ustavila.
Ugotovitve sodnega zdravnika in agentov so potrdile, da je šlo res za samomor. Ženska je bila baje že nekaj časa v živčni depresiji, k odločitvi pa je verjetno prispeval svoje tudi banalen prepir, ki se je malo pred samomorom vnel med njo in njdnim prijateljem.
Za zapahe zaradi heroina
pore, kjer je na voljo sodnim oblastem.
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj aretirali 27-letnega Franca Trevisana, stanujočega v eni od stavb bivše psihiatrične bolnišnice v Ulici S. Cilino 16, ki so ga že dalj časa nadzorovali zaradi suma, da se u-kvarja z razpečevanjem mamil. Zalotili so ga v nekem javnem lokalu in ko se je fant zavedel, da gre za policijske agente, je brž odvrgel sta-niolski zavojček v koš za odpadke. Toda, bilo je prepozno, saj so agenti ugotovili, da gre za dve dozi heroina. čeprav se je Trevisan izgovarjal, da ju je tik pred tem za 150 tisoč lir kupil od neznancev, so ga policisti pospremili v Koronejske za-
Tržačan utonil blizu Vidma
48 letni Tržačan Giulio Tiragallo je utonil v kanalu Ledra, ki teče skozi Videm, njegovo truplo pa so našli včeraj popoldne pri Zuglianu, štiri kilometre od kraja, kjer je mož po vsej verjetnosti padel v vodo. Preiskovalci si o vzrokih nesreče še niso na jasnem, ne izključujejo pa možnosti samomora.
phu« so se otroci centra na Opčinah
darili vam.« Ob koncu pa se je vsem zahvalila voditeljica centra Marta Košuta, ki je še posebno zahvalo izrekla Hranilnici in posojilnici na Opčinah za njeno pomoč, KD Tabor za prostore, ki jih je dalo na razpolago, pa še gospe Valeriji, ki je skrbela za želodčke mladih udeležencev in seveda staršem, ki so vehko pomagali in ki so ob koncu pripravih tudi dobro pecivo za poslovilno zakusko.
»Igrico«, nam je povedala prof. glasbe v Trebnjah Tatjana M helčič, ki je skrbela v centru za glasbeno vzgojo, »smo pripravih v osmih dneh. Pravzaprav smo to opravih tako i-graje, kot smo igraje opravih tudi glasbene ure, ko so otroci peli, poslušali, igrah na inštrumente in pri tem še ustvarjali. Vsaka skupina je imela svoj program, {»tem pa smo vse to s kratkim tekstom združili in pripravih 20 minut trajajočo igrico, v kateri otroci pojejo, igrajo na glasbila iz orfovega inštrumentarija. Pa še posebna tolkala so si napravih, dva prazna jogurtova lončka, ki so jih zlepih, vanje pa dah kamenčke.«
»Moram reči, da sem imela z otroki vehko veselje, pa tudi zadoščenje. Opazila sem tudi, da so imeli prizadeti otroci celo bolj razvite ritmične in melodične dispozicije in so se v sodelovanje v igrici takoj vživeli.«
Ob koncu so nam otroci še povedali, da so sami napravih več predmetov, ki so jih dali na loterijo in izkupiček namenih za sklad »Mitja Čuk«.
In še to naj povemo pa mi, da so v prostorih doma pripravih lepo razstavo risb in drugih predmetov, ki so jih udeleženci centra sami napravili.
Nasvidenje prihodnje poletje, so si zaželeli in mi z njimi.	N. L.
Sklepi tržaškega občinskega odbora
Tržaški občinski odbor, ki mu je v županovi odsotnosti predsedoval podžupan Traunor, je na svoji zadnji seji med drugim tudi odobril izpopolnjevalni načrt za ureditev in posodobitev javne razsvetljave v mestu in v predmestju. Načrt, ki ga je predložil pristojni odbornik D’Alessandro, bo stal občinsko upravo približno šest milijard lir.
Občina bo v bližnji bodočnosti postavila kar 1072 novih luči v mestnem središču, pri Sv. Ivanu, na Trsteni-ku, pri Sv. Ani, na Katinari in ob vhodih v staro in novo pristanišče. Občinski odbor je odobril tudi posojilo 430 milijonov lir za asfaltiranje nekaterih cest.
Ob smrti svojega bivšega uslužbenca Vladimira Uršiča izraža ZTT globoko sožalje prizadeti družini.
Zanimivi razstavi v Repnu v okviru XII. Kraške ohceti
Kot obširneje poročamo na 4. strani, so v okviru 12. Kraške ohceti odprli v Repnu dve zanimivi razstavi, ki si jih je vsekakor vredno ogledati: razstavo miniaturnih izdelkov kamnoseka Milana Pernarčiča v Kraški galeriji (slika zgoraj), v pokrajinskem Kraškem muzeju pa razstavo izdelkov Bogomile Dol jak, Silve Bogateč in Gabrijele Ozbič (slika spodaj). Posnetka našega fotoreporterja sta s četrtkove otvoritve obeh razstav.
Umrl je tiskar Vladimir Uršič
Po daljši, mučni bolezni, je umrl bivši nameščenec Založništva tržaškega tiska, tiskar - linotipist Vladimir Uršič.
Pokojnik se je rodil 2. avgusta 1911 v Trstu. Po dokončanih treh razredih meščanske šole se je usmeril v grafično stroko in opravil triletno grafično šolo v Trstu, nakar se je zaposlil v takratni Lloydovi tiskarni, kjer se je tudi izučil za strojnega stavca. Kot zaveden slovenski mladenič se je leta 1936 izselil v Jugoslavijo in dobil v Ljubljani mesto tiskarja v takratni tiskarni dnevnika Jutro, kjer je delal od avgusta 1935 do junija 1942. Od junija 1942 do konca vojne je bil strojni stavec v znani Blaznikovi tiskarni, že julija 1945 Se je vrnil v rodni Trst in se zaposlil v takratni Zadružni tiskarni v Ulici sv. Frančiška, saj je bila potreba po slovenskih tiskarjih, predvsem pa po strojnih stavcih z dobrim obvladanjem slovenščine zelo velika. Vlado je potem delal v Zadružni tiskarni do avgusta 1956, ko je prešel v tiskarno Založništva tržaškega tiska v Ul. Montecchi, kjer je opravljal poklic strojnega stavca - linotipista do upokojitve 31. oktobra 1971.
Že v medvojnih letih se je Vladimir Uršič v Ljubljani opredelil za Osvobodilno fronto in zanjo tudi deloval ilegalno kot tiskar. V poklicu je bil resen in zavzet, strokovno podkovan delavec, ena njegovih poglavitnih odlik pa je bila skrb za slovenski jezik. Ni bilo tako poredko, ko je sam opozarjal časnikarje na razne jezikovne napake, pogosto pa jih je popravljal tudi sam. V tem oziru je bil res dragocena tiskarska moč.
V izvenpoklicnem življenju je zvesto spremljal naše politično in predvsem kulturno življenje, ne le v domačih Barkovljah pač pa tudi v mestu in malo je bilo prireditev v Kulturnem domu, gledaliških ali glasbenih, na katerih ga ne bi srečevali in se z njim kaj pogovorili, vedno v tistem prijetnem resno-šaljivem tonu, ki je bil zanj tako značilen.
Mnogo je bral in se tudi tako izpopolnjeval v jeziku.
Starejši slovenski časnikarji v Trstu, ki smo z njim preživeli dolga leta in brezštevilne noči v skupnem delu za naš zamejski slovenski tisk v časih njegovega razvoja, bomo nanj obranih lep in hvaležen spomin.
Jože Koren
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel 200-121, Sesljan: tel 299-197.
Jubilejna
DRAGA 85
Opčine — Finžgarjev dom
Danes, 31. t. m., ob 16. uri slovesna otvoritev nato predavanje
SLOVENIJA KONEC 20. STOLETJA: PREHOD V NOVO DIALEKTIKO?
kino
Ariston 21.15 »C'era una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro, Elizabeth McGovern, James Woods, Joe Pesci.
Eden 15.30 — 22.00 »Bocche calde«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »II codice del silenzio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 17.00 — 22.15 »L’ultimo drago«. Glasbeni film.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Calze nere per le vedove supersex« in »Dehcatezze bagnate di mia cugina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Un lupo mannaro americano all'ombra«. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »I guerrieri del vento«.
Mignon 16.30 — 22.15 »Teachers«. Ralph Macchio, Nick Nolte.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Colpi di luce«.
Capito! 17.00 — 22.00 »II mistero del cadavere scomparso». Steve Martin, Rachel Ward.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »A faccia nuda«. Roger Moore, Rod Steiger.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Una donna allo specchio«. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »I predatori dell'arca perduta«.
Radio. 15.30 — 21.30 »L’amica di Sonia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
_______________izleti________________
Državni poklicni zavod J. Stefan obvešča dijake, da bo 9., 10. in 11. septembra tradicionalni 3-dnevni izlet na Triglav. Vpisovanje na šoli do vključno torka, 3. septembra.
SPDT prireja v nedeljo, 8. septembra. izlet z osebnimi avtomobili na Koroško z vzponom na Obir (2142 m). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304). Vabljeni!
SKD Slavec Ricmanje - Log obvešča izletnike v RIBNICO, da bo odhod jutri, 1. septembra, ob 6. uri s »placa« v Ricmanjih. Kdor potuje s prepustnico mora imeti tudi osebno izkaznico.
KD Slovan obvešča vse izletnike, da bo odhod avtobusa na ŠUŠTARJEVO NEDELJO v Tržič jutri, 1. septembra, ob 6.15 iz Padrič in ob 6.20 z Opčin pri Hranilnici.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Mešani pevski zbor Lipa vabi dosedanje, še posebno pa nove pevce na sestanek, ki bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
TPPZ P. Tomažič. Jutri, 1. septembra, ob 8.30 odhod dveh avtobusov iz Bazovice na nastop na vsedržavnem festivalu UNITA’ v Ferrari. Priporoča se točnost in prisotnost vseh!
Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da bo seja v ponedeljek, 2. septembra, ob 19.30.
Mešani pevski zbor KD Primorsko -Mačkolje sporoča, da se pevske vaje začnejo v ponedeljek, 2. septembra, ob
20.30.
Mešani pevski zbor Primorec - Tabor
vabi na prvo vajo v novi sezoni, ki bo v sredo, 4. septembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
KD Slovan obvešča vse pevce in pevke, da bo 1. vajo za sezono 85/86 v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni vsi pevci.
Moški pevski zbor V. Vodnik bo začel redne vaje v torek, 3. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni stari in posebno novi pevci!
čestitke
Danes praznuje v Križu rojstni dan ELDA TENCE. Vse najboljše, ji voščijo vsi, ki jo imajo radi.
Danes se poročita
MAJDA ČERNJAVA in BRUNO VERŠA
Vse najboljše jima želi jan-tovska in dekliška.
Danes se poročita
MAJDA ČERNJAVA in BRUNO VERŠA
Srečo in razumevanje v zakonu jima želi
ŠD Kontovel
gledališča
VERDI
Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbora. .Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namen bo priredilo avdicije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi (Ul. Einaudi 1).
šolske vesti
J. Stefan sporoča, da se pričnejo popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30. Razpored izpitov je na šolski oglasni deski.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega teliničnega zavoda Žiga Zois v Trstu obvešča, da se bodo pričeli popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra. Dijaki z oddelka za geometre imajo pismeni izpit v ponedeljek, 2. septembra, na sedežu zavoda. Za naslednje dni je razpored objavljen na oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da se popravni in vstopni izpiti začnejo v ponedeljek, 2. septembra, s pismeno nalogo iz italijanščine. Začetek ob 8.30. ^ Razpored izpitov je na oglasni deski šole.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren sporoča, da se pričnejo pismeni izpiti 2. septembra ob 8.30. Razpored izpitov je .na oglasni deski.
šola Glasbene matice obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1985-86 od 2. do vključno 10. septembra od 8.30 do 12.30 v tajništvu Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418-605.
SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija DOLINA
vabi na vsakoletni
NAŠ PRAZNIK
na prostoru pri občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu
Danes, 31. avgusta: ob 18. uri odprtje kioskov: od 20. ure dalje igra ansambel TAIMS.
, Jutri, 1. septembra: odprtje kioskov ob 15. uri; ob 18. uri kulturni program: nastopih bodo harmonikarski ansambel Sinthesis, mešani pevski zbor iz Divače in baletna skupina iz Kočevja. Govorila bosta sekcijski tajnik Sergij Mahnič in deželni predsednik Rafko Dolhar; od 20. ure dalje igra ansambel TAIMS.
Ponedeljek, 2. septembra: ob 18. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje igra ansambel TAIMS.
Vse tri dni delujejo kioski z jedmi in pristno domačo kapljico
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 31. avgusta RAJKO
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.46 — Dolžina dneva 13.21 — Luna vzide ob 20.34 in zatone ob 7.10.
Jutri, NEDELJA, 1. septembra ŠTEFAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 23,7 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb ustaljen, veter zahodnik 10 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura 23,2 stop.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Valentina Ficociel-lo, EUsa Regolin.
UMRLI SO: 74-letni Antonio Stacco-neddu, 77-letni Gic tanni Coretti, 21-letni Vitaly Serdyuk, 77-letna Rosa Scarioni vd. De Volpi, 80-letna Francesca Povodnich vd. Prodan, 67-letna Ester Ancona, 81-letni Angelo Mania-go, 94-letna Aristi Nicolaidis vd. Vicos, 74-letni Vladimir Uršič, 90-letna Edvige Demani roj. Winternitz, 84-letna Margherita Poliach vd. Cargnelli, 96-letna Berta Levi vd. Cosolo.
OKLICI: delavec Alessandro Rebec in trgovka Stefania Bianchi, delavec Angelo Strada in uradnica Nerina Pa-van, zidar Diego Gregoretti in poklicna bolničarka Viviana Milocco, uradnik Furio Poropat in vzgojiteljica E-lena Apollonio, trgovec Giordano Riosa in uradnica Luciana Zoroni, elektrikar Giampaolo Molinari in frizerka Nadia Vodopivec, vojaški podčastnik Giuseppe Mauro in gospodinja Rita Fossari, dirigent Luigi Pepe in zdravstvena delavka Maria Vita Cursano, pristanišč-nik Paolo Pintus in v pričakovanju zaposlitve Gigliana Petrina, železničar Giuseppe Vito Milano in uradnica Serena Tenze, uradnik Giovanni Argentin in gospodinja Rossana Antonietta Folli, nogometaš Andrea Dario Mitri in solnica Lucia Quarello, uradnik Giuseppe Greco in otroška negovalka Patrizia Marzari, zdravstveni delavec Claudio Vittori in bolničarka Rossana Vocca, privatni učitelj Livio Armando Pietro-belb in pedagoginja Chiara Maria Tunini, podčastnik Giustino Zen in gospodinja Juljana Ratosa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. del Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6. NOĆNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
KUHARICO išče gostilna na Krasu-Tel. .040/226-294.
OSMICO ima odprto Romano Purič v Repnu št. 13.	. ■
IŠČEMO GOSPODA v belih hlačah, » je preluknjal gumo med Dolino , Peršiči. Javi naj se na tel. 911-4'W' »PRI BATKOVIH« v Velikem RePB“ št. 32 nasproti Kraške hiše so odPr11 osmico. Točijo teran in belo vino. , PRODAJAM cvetličarno v kiosku Pre° splošno bolnišnico v Ulici Vitt. Venj"' to v Gorici. Za pojasnila telefoniraj1 v večernih urah na št. 882-262. OSMICO je odprl Emil Purič v likem Repnu na št. 15.	.	„
OSMICO je odprl Venceslav Legiša * Mavhinjah.
darovi in prispevki^
Ob prvi obletnici smrti Alojzije ^ vic daruje družina Doljak (Repen m
30.000	Ur za popravilo repentabrsK cerkve.
Ob 5. obletnici smrti Radota Korna rja darujeta žena in hči (Femetico
50.000	Ur za popravilo repentabrsK cerkve.
Ob 5. obletnici smrti Radota Kon». rja darujejo starši (Fernetiči) 50.U1111 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob 8. obletnici smrti Gabrijela ' kiza daruje žena (Repen) 50.000 Ur z popravilo repentabrske cerkve.
Ob 1. obletnici smrti Antona Škab» rja daruje družina Škabar (Repen 3»J
30.000	lir za popravilo repentabrsK cerkve.
Ob 1. obletnici smrti Maksa Guštin? daruje družina Guštin (Col 65) 50.0KV lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na umrle svojce daruj Ivan Škabar - Portorož 50.000 Ur 23 popravilo repentabrske cerkve.
Marica Daneu (Kontovel) daruj
10.000	lir ter družina Guštin (RePv 68) 50.000 Ur za popravilo repentat»' ske cerkve
Ob 50-letnici poroke (1.9. 1985) dat? jeta Zdravko in Justina Žerjal (BojJu nec) 50.000 Ur za Zvezo borcev be' ljunec, 50.000 Ur za KD F. Prešeren in 50.000 Ur za sklad Dela.
V	spomin na Maro Prašelj in n Franca Vodopivca daruje Elva Dane
20.000	Ur za Skupnost družina Opčin,'
V	spomin na strica Karla Sardoč daruje družina Škerlavaj 50.000 Ur z FC Primorje.
V	spomin ob šesti obletnici srni? drage in nepozabne mame Justine Ke te vd. Karis daruje hči Delka z dru žino 20.000 Ur za spomenik padli ni NOB na Opčinah, 20.000 Ur za Tabor in 20.000 lir za cerkev sv. Je neja.
Popravek:
Namesto cvetja na grob Lučota Sa doča darujeta Lidija in Albert SO-lKV Ur za Kulturni dom Prosek - Kontov® •
menjalnica
30. 8. 1985
Ameriški dolar Kanadski dolar . švicarski frank . Danska krona , . Norveška krona . Švedska krona Holandski fiorini . Francoski frank . Belgijski frank Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . španska pezeta . Avstralski dolar . Grška drahma . . DebeU dinar . . Drobni dinar . .
lam
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
r?. r. a.
TRSI - Ul ICA F. KIL2I IG -
NAJLEPŠE KREACIJE IZ ZLATA IN DRAGULJEV DOBIŠ V
ZLATARNI IN DRAGULJARNI
’La Botteghina
TRST - TRG GARIBALDI 4/D

|

Beneški filmski festival
Jugoslovanski film »Življenje
BENETKE — Predvčerajšnjim je bil v tekmovanju dan jugoslovanske ga filma. Boro Draškovič je prišel z delom ekipe na projekcijo filma »Življenje je lepo« in tako potdj uspeh kritike, ki sta ga bila deležna dan prej sodržavljan Srdjan Karanovič in njegove »Jagode v grlu«. Z Draško vičem si je delil uradni filmski večer španski film »Requiem por un Čampe sino espagnol« — Requiem za špar, skega kmeta Francisca Betriuja. Tako nam je prav včeraj uspelo gledali do danes najboljši program filmov v konkurenci. O Draškovičevem filmu bi lahko danes samo še enkrat pono vili vtise, ki smo jih dobili po puljski projekciji, z dodatkom, da je film pri dobil na vrednosti v tem mednarod nem beneškem kontekstu. Vrednosti filma so ostreje prišle na dan v vzdušju, ki ga ne mori Kusturičeva Dediščina in kjer so se avtomatično razblinili negativni vplivi internega trenja filmskih srečanj, kot je Puljsko. V Benetkah sla tako Karanovič kot Draškovič prinesla soliden primer jugoslovanske kinematografije in to brez tistega konkurenčnega občutja, ki je nekoliko skvaril Cannsko slavje.
Prav tako kot so za jugoslovanski film Beneški dnevi že mimo — če ne bo seveda kaj priskočila na pomoč žirija — tako so se tudi španski mojstri zaenkrat poslovili od Lida. Francisco Betriu je avtor enostavnega in čistega filma o življenju španskega kmeta, od zibelke do groba. Pacove-mu bivanju na tej zemlji sledimo po strogi kronologiji krščanskih zakramentov od krstnega kamna mimo birme, poroke do maziljenja. Vaški župnik ko zaman čaka na pogrebce, obuja spomine na tistega fantiča, njegovega bivšega strežnika, ki je ob njen. odkril, kako globoko lahko sega španska revščina in ki ga je prav zaradi tega prepričanja doletela prerana
smrt. Morda n\ v filmu velike inven cije, vendar Pacov beli konj, ki v galopu preteče zaprašene vaške klance, po katerih se je skozi vse življenje kretal njegov lastnik, razvije monoto no in enoglasno filmsko pripovedovanje nekega življenjskega ciklusa o barvanega v rdečo barvo španskega jutra in večera.
Konkurenčni program, V katerem se baje ne dogaja nič bogve kako pretresljivega, pa naj vas ne povede do napačnega pojmovanja 42. beneškega filmskega festivala kot nekaj skrajno duhomornega ali vsaj malo pestrega. Obratno tudi tokrat ima Rondijev ci Under v sebi nekaj razbuhljlvih filmov. Med »razburljive« spada prav gotovo tudi delo »Back to thè Future« Povratek v bodočnost Spiellbergovega protežeja Roberta Zemeckisa (ki je lansko leto podpisal Lov na zeleni kamen z Michaelom Douglasom in Kath-leeno Turner) prijetne na pol znanstvene fantastične na pol nostalgične aventure višješolskega študenta in njegovega prijatelja, izumitelja avtomobila, ki potuje v bodočnost. Zemecki-sov film, ki ga bomo prav gotovo takoj po Benetkah videli tudi v kino dvoranah, je trenutno med najbolj gledanimi filmi v ZDA, glavni junak 24-letni Michael J. Sox, dobro znan televizijski obraz je današnji idol a meriških deklet. V Benetkah, ko se je predvčerajšnjim pojavil v Hotelu Excelsiorju in na plaži, se pa nihče ni zmenil zanj! Verjetno zaradi tega, ker so vsi fotografi prežali na edine igralke, ki so se neznosno šle filmsko zvezdo: ženski liki Lizzanijeve »Mamme Ebe«. V igralskem svetu pač velja nepisano pravilo, da kdor bolj histerično šari z rokami in si puli lase, bo prej ovekovečen v filmski trak zgodovinsko znanih italijanskih »paparazzov«.
E. FORNAZARIČ
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
IO SONO ANNA MAGNANI Jaz sem Anna Magnani — 1981
Režija: Chris Vermorcken. Euro TV Tele Padova, v nedeljo, 1. septembra ob 20.30.
Precej značilno je, da se velike o-sebnosti v domovini večkrat pozabijo in da jih znajo tujci bolje vrednotiti kot sami doma. V tem primeru gre 2a sicer Italijanom priljubljeno igralko Anno Magnani, kateri pa je posvetil film ne-Italijan, Belgijec Vernior-cken. Z odlomki njenih znanih filmov, z nepoznanimi posnetki, s priložnostni-rni pričevanji je naredil dokumentarno niografijo, malce spakedrano in slabo povezano, ki pa zgovorno prikazuje vitalnost popularne Nannarelle. Izjemna igralka — temperamentna v komičnih vlogah, prepričljiva v dramah — jo že mlada nastopala v gledaliških Predstavah. Leta ’35 je pričela filmsko pot, ki je, skozi dela neorealizma. Povzdignila raven italijanskega filma, kiaj velja za vse vloga Pine v Rossel-linijevem filmu Rim — odprto mesto. V letih od ’55 do ’59 je bila v Hol-iywoodu, kjer si je prislužila oskarja v filmu D. Manna Tetovirana roža. t o povratku v Italijo je igrala še v nekaj filmih, med katerimi velja ome-hiti Mati Rim P. P. Pasolini ja, preden j® opustila igralski poklic.
BODAS DE SANGRE — 1981
Režija: Carlos Saura. Igrajo: Antonio Gades, Cristina Hojos, Juan Antonio, Pilar Cardenas. RAI 3, v ncde-tjo 1. septembra, ob 17.45.
CARMEN STORY
Režija: Carlos Saura. Glavni vlo-SL Laura Del Sol in Antonio Gades. ‘tAl 2, v ponedeljek 2. septembra, ob ^1.25.
Baletna filma španskega režiserja Saure sta dober prikaz, kako se da Ostvariti umetniški prenos za film Poobičajnega vira — plesa. Poleg lite-rature, romanov, povesti in gledališča, ynrieteja in zadnje čase tudi radijskih 'Ser in happeninga je s Sauro filmsko '-Preveden« tudi balet. Bodas de san-^re je koreografsko izoblikoval Antonio Gades, ki je tudi plesalce v obeh Jonih, po besedilu Federico Garcia Borce. Podobno kot v Pirandellu sle-nimo delovni dan umetnikov, prihod na sceno, maskiranje, vaje itd. Sau-rovo filmsko oko je sredstvo prefinjene analize plašne umetnosti ; z mon-?2° po ritmu glasbene podlage odoka, oziroma odcepi, figure plesal-Cev od časa dogajanja.
NICK’S FILM — 1981 »Lighting over Water« — Bliski na vodi
Režija: Wim Wenders. Igrajo: Nicholas Ray, Wim Wenders, Ronnie Blakely, Susan Ray. RAI 3, v ponedeljek, 2. septembra, ob 22.25.
Ciklus »Ekscentrične vizije« ponuja prihodnji teden tri filme: Wendersov Niek-s film, oziroma, kot je film naslovljen na objavljenih tv sporedih Nick’s movie; to je zgodba — reportaža o zadnjem letu življenja ameriškega režiserja Nicholasa Raya. Smrtno bolan se Ray prepušča filmskemu zapisovanju v skoraj srhljivi igri, kjer pa je resnica na dlani. Iskren odnos učitelj - učenec je pokazatelj o priljubljenosti ’Raya med evropskimi filmarji istočasno pa pričevanje o ljubezni do filma, kateremu so posvečeni tudi zadnji trenutki življenja. Druga filma sporeda sta še Celuloidne maske Kinga Vidorja (v torek ob 21.55) in Yol, mojstrovina turškega režiserja Yilmaza Guncya (v sredo ob 21.30), ki je film dirigiral iz zapora.
MON ONCLE D'AMERIQUE 1980
Režija: Alain Resnais. Glavne vloge: Gerard Depardieu, Nicole Garcia, Roger Pierre, Henri Laborit. RAI 1, v sredo 4. septembra, ob 13.45.
Življenje treh junakov jo znanstve no analizirano po sociobjoloških teori jah Henrija Labori ta: vsako dejanje je na podlagi objektivne situacije vzročno utemeljeno. Kot miške v laboratoriju se tudi ljudje obnašajo po nekaterih konstantah, kot sta duševni pritisk, tegoba omejenega življenjskega prostora; dokaz da je sreča človeka le v poznavanju samega sebe, z znanstvenega vidika pa je treba odkriti skrivnosti naših možganov in karakterjev. S tem filmom izreka Resnais določeno zanimanje za biologijo, ostaja pa prod vsem dober cineast.
DIVINA CREATURA — 1975 Božansko bitje
Režija: Giuseppe Patroni Griffi. I-grajo: Laura Antonelli, Michele Placido, Terence Stamp in drugi. Rele 4, v petek 6. septembra, ob 20.30.
Nov ciklus v obzorju pisane filmsko - televizijske ponudbe vsedržavnih postaj. Posvečen je »božanski« Lauri Antonelli, znani igralki Italijan skega lažje - erotičnega filma. Na sporedu so štirje filmi, med katerimi pa manjkajo znani Malizia in Peccato veniale (Odpustljivi greh).
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.15	Televideo
13.00	Poletni maraton
13.30	Dnevnik
13.45	n bacio di Venere - film Igrajo: Ava Gardner, Robert Walker. . .
15.05 Izžrebanje loterije
15.10	Športna sobota
18.30	Le ragioni della speranza
18.40	Trapper John TV film
19.35 Almanah in vremenske raz,-mere
20.00	Dnevnik
20.30	Sotto le stelle - varietejski program
22.00	Dnevnik
22.10	Casi clinici
23.10	Todi: Košarka
24.00	Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
10.30	Giavera del Montcllo: Kolesarstvo
12.15	Televideo
12.45	- 12.30 Giavera del Montello: Kolesarstvo
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
12.30	Dnevnik 2 - Bella Italia
14.00	Due e simpatia - nadaljevanka dneva
15.10	Simpatiche canaglie - komični filmi
15.30	Giavera del Montello: Svetovno prvenstvo v kolesarstvu
17.20	Lo stregone delle meraviglie -TV priredba Izžrebanje loterije Športna poročila Un cinese a Scotland Yard TV film Dnevnik 2 Dnevnik - šport Le folli avventure di Rabbi Jacob - film
Igrajo: Luis de Funès, Josy Eiscnberg. . .
Dnevnik - večerne vesti Toney Bennett in concerto Dalla parte degli infedeli - 2. dei
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3 19.25 Kamera in spomin
19.40	Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.55	Geo - antologia
20.30	Neposredno iz Benetk - filmski bienale ’85
21.30	Dnevnik
21.55	II malato immaginario - Molière
18.25
18.30 18.40
19.45
20.20
20.30
22.15
22.25
23.20
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA	
L|ubliana	Koper
13.45 Poročila	15.00 Film
13.50 Spored za otroke:	16.30 Combat - TV film
Obuti maček - 2. del lutkovne	17.30 Soko - TV film
predstave	18.00 Medved Voghi - risanka
14.05 Beli Ciganček - 6. del	18.30 Kenguru Skippy - TV film
14.35 Nepomembno in pomembno -	19.00 Mogočno morje - dokumentarec
5 del	19.30 TVD - Stičišče
14.50 Miti in legende	19.50 Helzacomic - humoristična od
Srednjeveški miti ; Krimhildino	daja
maščevanje	20.25 Film
15.05 Poletavček - 10 del	21,50 TVD - Vse danes
15.33 Od Ohrida do Herakleje -	22.00 Možje RAF - TV film
16.05 Živi planet;	23.00 Combat - TV film
Razžarjene puščave - 6. del	24.00 Film
17.00 Mednarodni rokometni TV tur-	Zagreb
nir; Metaloplastika - Sloga Bo-	16.10 Domači ansambli:	Ansambel
sna prevoz - polfinale	Henček
18.30 Risanka	16.45 Poročila
18.40 Boj za obstanek;	16.50 TV koledar
Deževje je prišlo - dokumen	17.00 Doboj: rokomet,
tar ec	Metaloplastika - Sloga Bosna
19.26 Zrno do zrna	prevoz
• 19.30 TV dnevnik	18.30 To je to - dokumentarna oddaja
20.00 Zvezda je rojena film	19.30 TV dnevnik
22.30 Zrcalo tedna	20.00 Vaša Železnova - film
22.55 Formula 1 - zabavno - glasbena	22.40 Konec tedna
oddaja	00.10 Program Plus: Benny Hill, Za-
23.45 Poročila	nimivosti. Baletna oddaja
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Galactica - TV film
9.30	La sete del potere - filmska komedija
11.30	Lou Grant TV film
12.30	Peyton place TV film
13.30	Pietà per chi cade - film Igrata: Amedeo Nazzari in An tonella Luald;
15.30	L’oro del mondo - filmska komedija
Igrata: Al Sano in R. Power
17.30	Freebie and thè Bean - TV film
18.30	I confini deU’uomo - dokumentarec
19.00	I Jefferson , TV film
19.30	Love Boat TV film
20.30	II Buon paese - kviz 'i
23.00	La grande strage dell’impero del sole - film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film
8.50	La fontana di pietra - novela
9.40	Giorno dopo giorno - nadaljevanka
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Amore dannato novela
12.00	I giorni di Brian - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra novela 15.05 Blue Noah - risanke
15.30	I gatti di Cattanooga risanke
16.00	Lancer TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	I giorni di Brian TV film
18.50	Avenida Paulista novela
19.45	Matt Houston - TV film
20.30	H monastero' della morte - film
22.20	Sulle ali dell’arcobaleno - film
ska komedija
Igrata: Fred Astaire in Petula Clark
0.40 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	Quella casa nella prateria -TV film
9.15	La ragazza del bersagliere -film
11.15	Gli eroi di Hogan - TV film
11.40	Sanford and Son - TV film
12.10	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Šport - košarka
16.00	Bim bum barn - risanke
18.00	Musica è
19.00	Be bop a Lula - glasbena ru brika
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanke
20.30	I ragazzi del compinter - TV film
21.30	La banda dei sette - TV film
22.30	Manimal - TV film
23.30	Šport
0.30 Video estate ’85
TELEPADOVA
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.40	Le tre morti del sergente Coine - film
18.00	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
18.30	Sam il ragazzo del West - ri sanke
19.30	Belle e Sebastien - risanke
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	La donna giusta film
22.15	Sesto senso - TV film
23.15	Bamaby Jones - TV film 0.15 West Side Medicai TV film
TRIVENETA
9.00	Risanke
9.30	Laramie - TV film
10.30	Dr. Kildare
11.00	L'uomo della jungla - film
12.30	Primo mercato
14.30	Speciale spettacolo
14.45	Laramie - TV film
16.00	Dokumentarec
16.30	A Sud dei Tropici - TV film
17.00	Dražba
20.30	Un angelo di ragazza - film
22.30	Primo mercato - razprodaja
TELEFRIULI
14.30	Squadra volante - Uccideteli senza ragione - film
16.00	Risanke
17.30	L’uomo e la città - TV film
18.30	Dokumentarec
19.20	Telefriuli sport
19.30	Poročila v nemškem jeziku
19.40	Disperatamente tua - TV film
20.30	II segreto del vestito rosso -film
22.30	Ballata selvaggia - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Kulturni dogodki; Iz arhiva mladinske dramatike : »Ivanhoe« - VI. del ; vmes : Lahka glasba; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani: Marjan Gabrijelčič: Velika maša, simfonični e-pitaf; 11.45 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; Na počitnice: vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 17.00 Popoldanski program: Za ta letni čas; Včeraj, danes, jutri; Ena bolha me grize; Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrovnica: Sergej Verč: »Sadamichi Hirasawa«. Radijska kriminalka; 18.40 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 0.00-
4.30	Nočni program Radia Koper;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Pesem tedna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar;
7.00	Dober dan; 9.03 Ultra light; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Gulp; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.45 Glasbeni weekend; 16.33 Film in glasba; 16.55 Pismo od . . .; 17.00 Disco magic; 17.33 In due è meglio; 18.00 Erano famosi; 18.30 Tutto da New York;
20.00	Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 1.15 La grande mela - 4. del; 11.00 Ornella Vanoni predstavlja; Srečanja njenega tipa; 11.47 Pool sportivo - kolesarstvo -ženske; 12.18 Glasbeni interval; 12.26 Zgodovinske osebnosti; 13.00 Izžrebanje loterije; 13.20 Master - glasba dan za dnem; 14.00 L’usignolo di Lecce: Tito Schipa - nadaljevanka; 14.36 Srečanje z Davidom Bowiejem;
16.30	Doppiogioco; 18.00 Objektiv Evrope; 19.15 Verska oddaja; 20.05 I cantautori; 21.03 Z kakor zdravje;
21.30	Večerna kriminalka; 22.27 Malo gledališče; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13,30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka;
9.32	Per noi adulti, due; 12.10 Deželni program; 15.00 Spazio Racconto; 15.35 Hit parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Con Matteo Ricci oltre la Grande Muraglia Cinese - 9. del;
17.32	In diretta dalla Laguna; 21.00 Simfonični koncert; 22.40 Buoni motivi per un piacevole ascolto (H. del); 23.28 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Pionirski tednik - Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 S poti po Jugoslaviji;
11.30	Srečanja republik in pokrajin;
12.10	- 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30
Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri - Zunanjepolitični magazin;
18.00	škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Slovencem po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; Bogomil Fatur: Teme in variacije; 23.05 Od tod do polnoči.
Letos samo 64 učencev, lani jih je bilo 84
Porazno nizko število vpisanih otrok v prve razrede slovenskih osnovnih šol
V bolnišnici v Gradežu spet zaprli oddelek kirurgije
Že dobrih dvajset let niso na obeh didaktičnih ravnateljstvih slovenskih osnovnih šol na Goriškem, na tistem v Gorici in na tistem v Doberdobu, zabeležili tako nizkega števila vpisanih kot letos v prve razrede osnovnih šol. Samo 64 učenk in učencev bomo namreč imeli letos v vseh prvih razredih na Goriškem. To je kar za dvajset enot manj kot v prejšnjem šolskem letu 1984-85.
Pojav ni omejen na slovenske šole. Pojav je splošen v vseh šolah na Goriškem, tudi in še predvsem v italijanskih. že dolgo vrsto let je šolska oblast primorana zapirati razrede zaradi pomanjkanja učencev. Učilnice so na vseh šolah že prazne, razredi ukinjeni, učitelji pa preusmerjeni v specifično delo. Tistih, ki odhajajo v pokoj ne zamenjajo. Tako v goriški občini kot tudi v drugih število rojstev komaj dosega polovico tistega povprečnega, ki smo ga beležili še pred desetimi leti. Zaradi tega so na Goriškem zaprli porodniške od delke v nekaterih odmaknjenih bolnišnicah.
Najhujši padec vpisov v prve razrede beležimo v goriški osnovni šol Oton Župančič na Livadi v Gorici. Lani so imeli tam vpisanih 15 učencev, letos jih je samo devet. V go-riškem didaktičnem ravnateljstvu bodo sicer letos imeli 38 učencev v prvih razredih, lani jih je bilo 53. O Livadi smo že pisali. V drugi mestni šoli, tisti Franceta Bevka v Ulici Vittorio Veneto, imajo letos 5 učencev v prvem razredu, lani jih je bilo šest.
Nad dvesto gledalcev na napetih tekmah, ki so si sledile cel teden na teniških igriščih v Drevoredu 20. septembra pomeni uspeh za društvo, ki se v Gorici s tenisom ukvarja že dolga desetletja. Danes se bo tumir zaključil. Dopoldne se bodo v finalnih tekmah pomerile tenistke, popoldne pa moški tekmovalci. Ob 18.30 bo nagrajevanje. Kar precej je bilo letos tekmovalcev iz raznih krajev države. Prireditelji so letos iz pratičnih razlogov uvedli le tekme posameznikov. Nj bilo tekem v dvojicah. Da bj bil uspeh čimvečji pa so povabili na turnir le leniste boljših kategorij.
Mimo športnega pomena turnirja in . športne vesti se hočemo nekoliko zaustaviti ob turnirju samem. Pobuda goriškega teniškega kluba izpred desetih let, da počasti s takim turnirjem (nekajkrat so nanj prišli tudi tekmovalci iz tujine) takrat umrlega dr. Giovannija Bauma, dotedanjega podpredsednika kluba, je naletela na ugoden odmev. Baum je bil v Gorici zelo znana oseba, angažirana v jav-
V okviru Seghizzijevega pevskega tekmovanja imamo danes v Gorici, vedno v veliki dvorani UGG, dva koncerta. Zvečer ob 20.30, bo zaključni koncert v polifonskem petju, na katerem bodo nagradili najboljše zbore. Ti bodo seveda tudi nastopili. Prireditelji pričakujejo velik odziv goriške publike in tudi tiste od drugod.
Popoldne ob 16. uri, pa bo v istem prostoru izločilno tekmovanje malih zborov. Med temi je kar precej slovenskih oktetov. Nastopili bodo »Al-tensteiger Vocalsextett« iz Altenstei-ga v Zvezni republiki Nemčiji, vodi ga Thomas Bretling. Za njim je na
V	šoli Fran Erjavec v Štandrežu je
letos deset učencev, prav toliko 'kot lani. V šoli Jože Abram v Pevmi je tudi opaziti občuten padec:	letos
2, lani 8. Manj otrok je tudi v Šte-verjanu: letos 7, lani 11. Na Plešivem imajo enega učenca, prav tako kot lani.
Podobna je slika v doberdobskem okolišu, pa čeprav le za las boljša. Tu so lani imeli v prvih razredih skupno 31 učencev, letos jih je 26. V Doberdobu, na šoli Prežihov Voranc, je letos 7 učencev, lani jih je bilo 8.
V	Jamljah, na šoli Iga Grudna, so bili lani 4 učenci, letos ni nobenega.
V	Ronkah imajo letos 3 učence, lani so bili štirje. Na šoli Petra But-koviča v Sovodnjah imajo letos 9 u-čencev, lani jih je bilo 8. Pridobili so torej enega. Na šoli Ivana Preglja v Rupi pa so lani imeli šest otrok, letos sta samo dva. Več otrok je na Vrhu, letos 5, lani je bil samo eden.
V vseh šolah doberdobskega okrožja so lani imeli skupno 189 učencev, letos jih je le 159. V šolah goriške^ ga okrožja pa je bilo lani skupno 294 učencev, letos jih je samo 247. Iz osnovnih šol je šlo konec prejšnjega šolskega leta izredno veliko število otrok, ki so se letos vpisali v 1. razred nižje srednje šole, o čemer smo v našem listu že poročali. Vstopilo pa je manj od polovice otrok od teh, ki so šolo zapustili.
Skupno naj bi bilo torej v vseh slovenskih šolah na Goriškem v šolskem
nem in tudi političnem življenju. Bauin je bil tudi zelo zavzet v iskanju starih goriških starožitnosti. V tem je imel precej opore v dejstvu, da je bila njegova družina svojčas na zelo vidnih položajih v habsbur škem cesarstvu.
Turnir je torej naletel na ugodna tla. V desetih letih so si prireditelji pridobili precej ugleda. Sedaj pa se zdi, da bodo v prihodnjem težave. To pa zaradi tega, ker jih pesti pomanjkanje sredstev. Če turnirja ne bj bilo bi bil ugled Gorice okrnjen. Ta teniški turnir sodi med pomembne gori ške prireditve kakršne so pevsko tekmovanje, folklorni festival, mittelev-ropa, pa še kaj.
• Tržiški občinski upravi je pokra jinski odbor nakazal 10 milijonov lir prispevka za ciklus Chopinovih koncertov, ki so jih v Tržiču priredili v maju in juniju. V poročilu pokrajin skega odbora je izraženo začudenje, da so komunisti v pokrajinskem svetu glasovali proti temu prispevku.
vrsti »Logaški oktet« iz Logatca, ki ga vodi Tomaž Tozon. Sledi nastop »Ljubljanskega okteta«, ki ga vodi Igor Švara. Potem bo nastopil ženski oktet »Vihra« iz Ribnice pod vodstvom Bernarde Kogovšek. Nastopil bo tudi nam vsem znani Tržaški oktet, ki ga vodi Janko Ban. Koncert bo zaključil nizozemski zbor »Mignonne« iz Venloja, pod vodstvom Thea Timpa.
Prireditelj tekmovanja, goriško društvo Seghizzi, je tokrat vključilo v tekmovanje tudi manjše zbore. Slovenski zbori imajo na sporedu tako polifonske kot narodne pesmi.
letu 1985 86 le 406 učenk in učencev. Še pred petimi leti pa smo beležili nad 550 učencev.
Nič bolje ne bo v prihodnjih letih. O prirastku v Jamljah je bilo že govora na posebnem posvetu, ki ga'je v začetku leta priredila doberdobsKa občinska uprava. Baje v prihodnjih letih bo tam zelo malo otrok. Zato se sprašujejo kako naprej s šolo.
Na voljo imamo tudi podatke o otroških vrtcih. V državnih vrtcih v Gorici (Ul. Brolo in Ul. Fabiani), štandrežu, Podgori, Pevmi in Krminu, v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi in Ro-mjanu je letos skupno vpisanih 216 otrok. Lani smo jih imeli 224. Nimamo še podatkov za občinski vrtec v Števerjanu, ki ima lastno upravo. Pred leti smo v vseh slovenskih vrtcih na Goriškem beležili vsako leto okrog 330 vpisanih otrok. Podrobne podatke o vpisu v posamezne razrede bomo bralcem posredovali po 12. septembru, ko se bo šolsko leto pri čelo. Podatki bodo' takrat dokončni.
Kar se tiče drugih vprašanj, ki zanimajo naše šole velja povedati še, da je prostorsko vprašanje za sedaj v glavnem rešeno. V Štandrežu popravljajo stavbo otroškega vrtca. Določene težave so z učbeniki. Sedanji so že zastareli, pa tudi dobijo se težko. Učitelji si pomagajo z bolj sodobno urejenimi pripomočki, kot sta npr. reviji Galeb in Pastirček. Lani so slovenski kreditni zavodi ti reviji brezplačno poklonili učencem. Ni še znano kako bo v tem šolskem letu.
Zahodnonemška državljana 24-letni Jurgen Wolfslauf in 35-letni Manfred Paelster bosta za nekaj dni podaljšala letovanje v Italiji, česar si najbrž v začetku nista nadejala. Aretirali so ju namreč zaradi posesti mamila in suma, da sta mamilo skušala tudi prodati.
Aretirali so ju orožniki v Gradežu, kamor sta menda mladeniča prišla na letovanje. Okoliščine, kako sta se ujela v nastavljeno past niso znane. O-rožniki so med natančnim pregledom avtomobila, ki sta se ga Paelster in Wolfslauf posluževala za krajše izlete na območju Gradeža, našlj 20 gramov hašiša, kar je najbrž nekoliko prevelika količina za osebno uporabo. Pred nekaj dnevi so orožniki, prav tako v Gradežu, prijeli tri člane razpečeval-ske mreže.
Verižno trčenje
Promet na južnem območju mesta, zlasti v smeri proti Štandrežu in So-vodnjam, je bil včeraj opoldne močno otežen zaradi prometne nesreče, ki se je zgodila v neposredni bližini sta-
Jutri, v nedeljo, na zadnji dan tekmovanja, bodo zjutraj ob 9. uri, z lastnimi narodnimi pesmimi tekmovali nemški, madžarski, belgijski, goriški, argentinski, avstrijski in poljski zbor. Popoldne se bo izločilno tekmovanje pričelo ob 15. uri. Peli bodo zbori iz Arezza, romunski, češki, bolgarski, zbor madžarske manjšine na Slovaškem, madžarski in slovenski zbor. Jutri zvečer, ob 20.30, bo zaključni koncert z nagrajevanjem najboljših.
Po prvem koncertnem večeru v četrtek so že obvestili nastopajoče zbo-
Po zadnji seji glavne skupščine goriške krajevne zdravstvene enote, 9. t. m., so se polemike glede reorganizacije zdravstva za silo umirile, vendar je pred nami kot kaže, spet dokaj vroče obdobje. V bolnišnici v Gradežu so namreč po sklepu upravnega odbora krajevne zdravstvene enote ponovno zaprli kirurški oddelek. Menda zaradi tega, ker ne morejo zagotoviti ustrezne zdravniške in druge oskrbe pacientom. Ukrep naj bi bil začasnega značaja, dokler se splošni položaj, zlasti kar zadeva osebje, ne izboljša.
Najbrž pa da je to dejansko prvi korak k dokončnemu zaprtju bolnišnice v Gradežu, o čemer je sicer govor že kakšno leto. Da ne gre za enostaven sklep, priča že dejstvo, da je bila določitev sprejeta šele po zelo dolgi in ostri razpravi v upravnem svetu KZE, kjer je za glasovalo le pet od osmih članov in kjer je menda bil govor tudi o odstopu podpredsednika, socialdemokrata Esposita. Proti zaprtju kirurškega oddelka so bili komunist Poiani, republikanec Zanetti in seveda socialdemokrat Esposito.
Kakšen bo odgovor prebivalcev Gradeža na ta ukrep ni težko napovedati. Že danes se bo sestal odbor za gradeško bolnišnico, ki je že pred tedni obljubil, da se v bodoče ne bo zadovoljil samo s protesti.
AFERA V ŠTARANCANU
Prispevek za vrtec menda protizakonit
Sklep, ki ga je pred dnevi sprejel občinski odbor v Štaracanu, po katerem bodo morali starši plačevati
diona, kjer je prišlo do verižnega trčenja med tremi avtomobili. 49-letni uslužbenec podjetja SIP Luigi Turco je s službenim vozilom trčil v avtomobil, v katerem se je, pred njim, v isti smeri, peljala 22-letna Cristina Ludi iz Gorice, Ul. Terza Armata. Njeno vozilo se je po naletu odbilo proti levi strani cestišča, kjer je z nasprotne strani ravno tedaj pripeljal avtomobil in trčenje je bjlo seveda neizbežno. V nesreči je nastala precejšnja gmotna škoda, ranjen pa je bil le Luigi Turco, ki so ga pridr-žali za deset dni na zdravljenju.
Kolesarski juriš na Lokve
V Novi Gorici se skrbno pripravljajo na že tradicionalno kolesarsko prireditev, na 5. kolesarski juriš na Lokve. Prireditev bo jutri, 1. septembra s startom ob 9. uri izpred salona Meblo v Novi Gorici. Cilj bo pred hotelom Poldanovec. Proga je dolga 23 kilometrov in ima 840 metrov višinske razlike.
re o rezultatih. To velja seveda le za moške ter ženske zbore. V vsaki sku pini sta nastopala le dva zbora. Žirija ni podelila niti prve niti druge nagrade. Za dosego prve nagrade bi bil moral namreč zbor dobiti več kot 90 točk, za drugo nagrado pa več kot 85 točk. Med moškimi zbori je tretjo nagrado dobil zbor iz Logatca, ki je dobil 80,86 točke, četrti pa je bil zbor S. Ignazio iz Gorice s komaj 62,61 točke. Med ženskimi zbori je tretje mesto dobil madžarski zbor iz Kaposvara s 79,54 točke, četrto mesto pa zbor S. Ignazio iz Gorice s
72,50	točkami.
po 120 tisoč lir mesečno za vsakega otroka v vrtcu — seveda, če nimajo stalnega bivališča v občini — je povsem protizakonit in kot tak nima veljave. Tako ocenjuje odločitev goriški šolski skrbnik. O zadevi se mora seveda še izreči pokrajinski nadzorni odbor, že odobritev takega sklepa je povzročila val polemik in ogorčenega nasprotovanja.
Gibanje prebivalstva v slovenskih občinah
Tudi v mesecu juliju ni prišlo v primerjavi s prejšnjim mesecem do bistvenih sprememb v sestavi prebivalstva v treh slovenskih občinah. Podatki po posameznih občinskih enotah pa so naslednji:
Občina Doberdob. Rodili sta se Maja Jana Zavadlav in Valentina Primavera, umrla pa Rudolf Pahor in Alojz Frandolič. V občini se ni v mesecu juliju nihče poročil in nihče ni oklical poroke. Nihče se tudi ni priselil ali odselil.
Občina Sovodnje. Rodil se je Damjan Fantin, umrl pa nj nihče. Poročili so se Remo Devetak in Marija Fajt ter Pierangelo Visintin in Alida Grilj, poroko pa sta oklicala Andrej Kogoj in Cecilija Juren. V občino se je v prejšnjem mesecu preselil in odselil en prebivalec.
Občina Števerjan. V prejšnjem mesecu je umrla Justina Maraž vd. Humar, rodil pa se ni nihče. Nihče se tudi ni poročil, poroko pa sta oklicala Franko Robazza in Milena Vogrič. Priselila se je ena oseba, odselil pa nihče.
razna obvestila
Gospodarska zadruga na Vrhu sklicuje sestanek članov v ponedeljek, 2. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Brajdi.
Pri društvu za varstvo živali v Gorici imajo v varstvu nekaj psov različnih pasem, ki bi jih odstopili primernim osebam. Urad društva je v Ulici Boccaccio 6.
Društvo krvodajalcev v Gorici priredi 8. septembra družabnost za člane in prijatelje. Ta bo na mirenskem letališču. Vpisujejo na sedežu društva v Ulici MoreUi.
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da danes, 31. t.m., poteče rok za vrnitev izpolnjenih obrazcev glede površin in odmere davka za odvoz smeti.
Ravnateljstvo šole Glasbene matice obvešča, da bodo pričeli z vpisovanjem v ponedeljek, 2. septembra. Vpisovali bodo ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. Pojasnila tudi po telefonu na številki 84508. To velja za šolo v Gorici, v Ulici Croce 3. Za podružnice v Doberdobu, Sovodnjah in Štandrežu bo vpisovanje kasneje. Obvestilo pride naknadno.
VZPI-ANPI sekcija Jamlje-Dol, vabi na 6. partizanski piknik, ki bo v Jamljah, 15. septembra. Prijave pri Ernestu Sobanu in Mariju Semoliču v Jamljah, pri Alojzu Leghissi pri Sab-ličih ter pri Ettoreju Moru in Francu Pahorju v Dolu do vključno 11. septembra.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Belle, calde, sexy, erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Nudo e selvaggio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
I\ova Gorica
SOČA 18.30 »Piranha II«. Ob, 22.30 »Resnične zgodbe — 13. del«.
SVOBODA 20.30 »Ples s ceste«. 22.30 »Resnične zgodbe«.
DESKLE 19.30 »As asov«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana 26, telefon 44387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa s. Giusto, Korzo Italia 242, tel. 83151.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega
Elčija Čuka
Posebna zahvala naj gre zdravnika dr. Frandoliču in zdravnici dr. Tom-masi, ki sta s posebno pozornostj0 spremljala njegovo bolezen.
Žena in svoje1-
Gorica, 31. avgusta 1985
Prireditelje pesti finančna kriza
Danes zaključne tekme teniškega turnirja »G. Baum«
Aretirana državljana ZRN
V avtu sta imela 20 g hašiša
Na Seghizzijevem tekmovanju v veliki dvorani UGG
Danes popoldne mali zbori, zvečer spet polifonsko petje
Nonet »Vitrica« iz Ribnice
V kratkem prično graditi cestni podvoz na Stradalti
Praznik je v spomin na goriško fronto
Z odprtjem novih gospodarskih objektov bodo v Novi Gorici imeli občinski praznik
Načrt o gradnji cestnega podvoza na štradalti, ki bo omogočil dokončno zaprtje zavarovanega železniškega prehoda, bodo pričeli v kratkem izvajati. Prav te dni so se na so-vodenjskem županstvu mudili predstavniki podjetja, ki bo dela izvedlo •n predstavniki železnice, da bi se dogovorili še o nekaterih tehničnih vidikih, zlasti glede odvodnjavanja, razsvetljave itd.
Delati bodo pričeli predvidoma že proti koncu prihodnjega meseca, dela pa bodo trajala nekaj mesecev. Podvoz bodo gradili v neposredni bližini železniškega prehoda, ki bo ostal, med izvajanjem del, redno odprt. Zaprli ga bodo, ko bosta podvoz in novi odsek ceste dograjena in izročena namenu. Strošek izgradnje podvoza si je prevzela uprava državnih železnic, medtem ko bo sovodenjska občina poskrbela za odkup zemljišč za novi cestni odsek ter za asfaltiranje ceste. Strošek za ta poseg je bil predviden v višini 42,5 milijona lir. Izračuni so bili Pripravljeni že pred dobrimi tremi leti in je po vsej verjetnosti strošek, °b upoštevanju tekočih kotacij, pre-cej drugačen. O gradnji podvoza na
V Novi Gorici, kjer živijo štirje od njenih otrok, je te dni dopolnila 90 let Marija Hlede vdova Gravner, štever-janka, rojena v Bri tofu, v družini revnega kolona. Šte-verjanka se slavljenka počuti še zmeraj, kljub temu da se je že leta 1952 z možem preselila v Novo Gorico. Redno spremlja dogajanja v do-Piačem kraju, ki ga seveda še zmeraj rida tudi obišče, zlasti še, ker tu živi hčerka.
Sama se rada pošali, da je iz Prejšnjega stoletja (rodila se je 26. avgusta 1895) in da jo je treba zato skrbno varovati, pa čeprav njena živ-ljenjska pot ni bila lahka. Zaposlila se je še pred prvo svetovno vojno pri ri a ni Kumarjevi družini v Gorici, J'ato je štiri leta služila v Ljubljani, kjer sta se z Rudolfom Gravnerjem brdi poročila (na novo leto 1918). Težka so bila leta po vojni, ko je risia družina, ko ni bilo dela, a ko je bilo le treba nekako preživeti. Marija se je izučila za šiviljo, vozila ril oko v Gorico, delala to in ono, da je spravila skupaj kakšno lirco.
Štradalti je namreč govor že nekaj let in je bil že od vsega začetka izdelan tudi okvirni načrt, ki se bo v kratkem pričel izvajati.
Podvoz bo imel tako dimenzijo, da bo v drugi fazi mogoče namestiti tudi drugi tir in to v okviru podvojitve in posodobitve železniške proge med Gorico in Poljanom, oziroma Redipuglio. Skozenj se bo odvijal v glavnem lokalni promet, izjemoma pa bo odprt tudi za težka industrij ska vozila. Vozni pas bo širok 5,5 metra, poleg tega pa bo tudi zavarovan pločnik za prehod pešcev.
Če se bodo dela pričela v obljubljenem roku, bodo novi objekt izročili namenu predvidoma sredi prihodnjega leta.
Razstava vin v Krminu	. »
V Palači Locateli! v Krminu bodo v nedeljo odprli 14. razstavo in pokušnjo vin krminskega okoliša. S svojimi vini sodelujejo predvsem vinogradniki iz ožjega krminskega območja. Razstava bo odprta dva tedna.
Najhujše je bilo obdobje druge svetovne vojne, bridka pa tudi leta po njej. Skoraj vsa družina je med vojno sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem in plačala visok davek. Sin Ivo je oktobra 1943 podel na Nanosu, februarja 1945 je v taborišču v Nemčiji umrl Cvetko, ki so ga Nemci zajeli kot italijanskega vojaka, Milko je šele petnajstleten delal v partizanski tehniki, hčerka Damjana je bila zelo težko ranjena. Z osvobodilnim gibanjem pa je sodelovala tudi Marija, ki je, v dvojnem dnu ročnega vozička (borele) ali v vrčih za mleko zvozila iz Gorice veliko hrane, tobaka pa tudi raznega tehničnega blaga. »Na srečo me niso nikoli dobOi,« se še danes spominja, čeprav jo je bilo vsakokrat strah, ko je porivala voziček mimo fašistov na pevmskem mostu.
Končno je prišla svoboda, vendar so se začele drugačne in še bolj bridke preizkušnje. Dela je primanjkovalo, na splošno, moža so označili za komunista, ga po nekaj tednih, ko je delal v podgorski tekstilni tovarni odpustili. »V takih razmerah smo se odločili, da gremo v Novo Gorico in tu smo ostali.« V Novi Gorici so tudi Marjan, Anica, Milko in Damjana, medtem ko je Rezika doma v števerjanu.
September bo praznični mesec na območju novogoriške občine. Spominjali se bodo raznih datumov, obletnic in dogodkov iz polpretekle zgodovine naših krajev ob meji. Novogoriška občina ima svoj praznik 9. septembra, v čast obdobja neposredno po kapitulaciji Italije (8. septembra leta 1943), ko se je na Goriškem in drugod na Primorskem začela množična ljudska vstaja proti na-cifašističnim okupatorjem. Do največjega izraza je prišla na tako imenovani goriški fronti, kjer so se slovenski in italijanski borci, ob množičnem sodelovanju in podpori civilnega prebivalstva, bojevali proti nemškim enotam v Gorici, ki so poskušale prodreti proti novoosvobo-jenim krajem, zlasti v Vipavski dolini. To je bil veliki čas goriške fronte, ki jo zgodovinarji in politiki še zmeraj preučujejo.
Slavnostna seja Skupščine občine Nova Gorica ob prazniku bo v so-
V Jamljah so si pred kakršnim letom zelo prizadevali, da bi občina poskrbela za uro na zvoniku vaške cerkve. Stvar se je vendarle uredila in velika ura spet meri čas, v zadovoljstvo celotne skupnosti. Ima pa zadeva tudi senčno stran. Ura v zvoniku je namreč zelo glasna, kar menda moti spanje občanov, zlasti
boto 7. septembra ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Slavnostni govor bo imel župan Danilo Bašin, na seji pa bodo podelili tudi tradicionalne nagrade in priznanja Skupščine občine organizacijam in posameznikom za delež in spehe pri razvoju občine. Istega dne ob 12. uri bo na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba - Štandrež otvoritev novih objektov, ki jih je zgradilo podjetje Primorje - export v sklopu prve faze blagovno-manipula-tivnega terminala. Ob otvoritvi objektov bo govorU sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miha Bavnik.
V okviru občinskega praznika bodo v nedeljo 8. septembra na Pon-cali pri Lokvah odkrih spominsko obeležje devetnajstim talcem, ki so jih tam 4. aprila leta 1945 ustrelili nemški okupatorji. Med njimi je bilo 15 talcev italijanske narodnosti, štirje pa so bili Slovenci. Obeležje bo
tistih, ki imajo hišo bolj blizu cerkve. Kaj storiti, da bi ustregli vsem? O tem bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta v Doberdobu, ki bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 18. uri. Seveda je vprašanje, kako u-tikali uro je le eno tolikih, ki jih bodo vzeli v pretres na omenjeni seji.
odkril edini preživeli iz skupine talcev, Mirko Urbančič iz Kobarida. Začetek slovesnosti bo ob 15. uri. V nedeljo 15. septembra pa bodo odkrili spomenik v lipi na Krasu, kjer so udarni bataljon 31. divizije, udarni vod Goriškega vojnega področja in domačini iz lipe v boju dne 16. januarja leta 1945 porazili 7. bataljon nemške SS divizije Prinz Eugen. Ob prazniku bodo nadalje v Novi Gorici odkrili spomenik padlim borcem diverzantom iz narodnoosvobodilne vojske na Primorskem in Gorenjskem. Med temi borci jih je bilo precej tudi iz slovenskega zamejstva v Italiji.
Predvideno je bilo, da bodo v počastitev praznika novogoriške občine odprli tudi šolsko središče za računalništvo slovenske industrije Iskra, v prostorih nekdanjega hotelskega in rekreacijskega kompleksa Argonauti. Vendar so se dela zavlekla in zaradi tega bo otvoritev šolskega centra za računalništvo Iskre v Novi Gorici pozneje, toda vsekakor še v letošnjem letu.
MARJAN DROBEŽ
darovi in prispevki
V sklad za nakup novih orgel v Pevmi so darovali: Lidija Markočič 10 tisoč lir, Vilma Pintar 10 tisoč lir, Jožef Marinič 60 tisoč lir, Dora Peršolja 10 tisoč lir, družina Elija Čuk 110 tisoč lir, NN 50 tisoč lir, I. Š. 40 tisoč lir, G. P. 30 tisoč lir, Marica Michelussi 10 tisoč lir, Ida Mi-chelussi 10 tisoč lir, Sonja Miklus 20 tisoč lir, Marija Reja 50 tisoč lir, Marija Klanjšček 20 tisoč lir, Lojze Levpušček 50 tisoč lir, Florijan Vogrič 50 tisoč lir.
Za društvo Pionieri volontari del pronto soccorso so podariti naslednje denarne zneske: Secondo Bozzato 100 tisoč, Alfredo Zonch 70 tisoč. Elisa-betta Naccini 195 tisoč, Elena Mer-catelli 10 tisoč, Adele Sessi 10 tisoč, Adele Repezza 4 tisoč, Ortelio Ber-togna 120 tisoč, Bianca Grapulin 5 tisoč. Elisa Franco 50 tisoč, Ildegarda Paolettie 50 tisoč. Mira Miche-lutti 100 tisoč, Sergio Simonelli 10 tisoč, Olga Zollia 50 tisoč. Maria Strukel 60 tisoč.
•	Uradi goriške sekcije Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) v Ul. Orzoni 58, so odprti ob sredah, od 19. do 20. ure in ob sobotah, od 15. do 17. ure.
•	V predavalnici šole za bolničarje pri goriški splošni bolnišnici bo danes, 31. ob 9. uri, skupščina alkoholikov na zdravljenju.
Visok življenjski jubilej Marije Hlede vd. Gravner
Pritožbe Jameljcev
Ura je bila potrebna vendar je preglasna
Pester, barvit in bučen program brez posebnih novosti
Na 15. natečaju »Goriški grad« prevlada vzhodnoevropskih skupin
ce folkloro lahko tolmačimo prvenstveno kot izraz veselja, barvitosti, tutrega tempa, oglušujočega ritma. Ploh radoživosti, so letošnje goriške jP°dnarodne folklorne prireditve do-azale, da znajo v tem duhu interpre-lrati ljudsko, bolj ali manj prireje-Plesno izročilo različnih narodno-r . Konec prejšnjega tedna so nam-®c Gorico že dvajsetič, zapored pre-P avile domače in še številčnejše tu-folklorne skupine, ki so se udele-c’ j; nedeljske parade po goriških ulilo--]’ nek°liko ožji izbor pa se je ude-Z1J tekmovalnega dela, ki ga je do-st£a Pro loco letos priredila petnaj-
. Tradicionalni srečanji sta torej ležat S'av''‘ precej visoka jubileja, ki v fo terjata vsaj bežen obračun. Po-fotu -i6 sicer še treba, da v okviru P^lorruh prireditev goriška Pro loco
organizira tudi strokovni seminar; letošnji, ki je bil dvanajsti po vrsti in je zato najmlajši otrok goriške folklorne manifestacije, je bil namenjen preučevanju »Metod dela in raziskovanja na področju ljudskih tradicij«.
O sami paradi, ki je najbolj razigran del celotne prireditve, istočasno pa tudi najmanj zahteven z vidika strokovnega pristopa in pa podajanja, ne bi veliko pisali. Nedvomno je pomembna komponenta pri rod it ve, ki je navadno privabljala največje število gledalcev. Z ugotovitvijo o opaznem osipu občinstva bi začeli tudi pregled letošnjega tekmovalnega dela, ki je mlajši brat parade, oziroma se je iz nje razvil. Siceir so bili vsi trije večeri na gradu, kjer se je povsem v skladu z naslovom natečaja tudi odvijalo tekmovanje »Goriški grad«, sorazmerno dobro obiskani, pa čeprav je bil
ram navadno precej dolg. Vendar e v nekoliko manjšem splošnem nanju za prireditev opaziti ne-en upad navdušenja za folklorni val, ki že veliko let poteka po o zastavljenih tirnicah.
klomi festival v deželi, vendar pa so v sedanji vsebinski zasnovi precej vezani pri izbirah, posebno če upoštevamo finančno plat takšne prireditve. Zato je tudi razumljivo, da se Pro loco dogovarja z organizatorji drugih tovrstnih prireditev in da si skupine »posojajo«. Kljub temu torej, da letos bistvenih novosti ni bilo, je bil tekmovalni del prireditve na zadovoljivi kakovostni ravni in tudi dovolj prvlačen za širšo publiko. Pripomniti pa je treba, da je zaključnemu programu, ki traja tri ure in pol,
težko zbrano slediti, pa čeprav si ljubitelj ljudskega plesnega izročila.
Za pestrost letošnjega programa gre zasluga organizatorjem, za kakovost pa nastopajočim skupinam. Kot ponavadi so skupine nastopale v treh kategorijah: »živo folkloro« so prikazovale skupine, ki še izvajajo plese v nespremenjeni obliki; v »reproduktivno folkloro« sodijo tiste skupine, in teh je največ, ki so plesno izročilo povzele; medtem ko predstavniki »stilizirane folklore« samo vključujejo izvirne plesne elemente v zelo prirejen ples. V prvi kategoriji je zelo uspešno opravila preizkus samo romunska skupina »Stejarul« iz kraja Casvana - Succeava. Med reproduktivnimi skupinami je strokovna žirija najbolje ocenila madžarsko skupino »Balaton« iz Siofoka. V tej kategoriji je nastopila tudi edina jugoslovan-
ska skupina in sicer akademska folklorna skupina »Študent« iz Maribora, ki ji je za las ušla ocena »odlično«. Dve najvišji priznanji pa so strokovnjaki podelili v kategoriji stilizirane folklore in sicer bolgarski skupini »Sofia«, ki je bila sploh najvišje ocenjena skupina, in pa finski skupini »Hel-singin Nuorisoseuran Popturi«, ki je tudi bila najprijetnejše presenečenje natečaja. Med stiliziranimi skupinami pa je nastopila tudi edina italijanska zastopnica in sicer skupina »Agilla e Trasimeno« iz kraja Castiglione del Lago (Perugia). Kot je že iz seznama najbolje uvrščenih razvidno je folklorna plesna dejavnost še vedno najbolj razvita v vzhodnoevropskih državah, kjer pa istočasno tudi silijo v postopno stilizacijo ljudskega plesnega izročila.
BREDA PAHOR
Na svetovnem kolesarskem prvenstvu
DANES AMATERJI IN ŽENSKE
GIAVERA DEL MONTELLO (Treviso) — Svetovno kolesarsko prvenstvo se izteka. Danes bosta še cestni vožnji za amaterje posamezno in za ženske, jutri pa bo s profesionalci padel zastor tudi nad letošnjo prireditvijo.
Nihče izmed vodij ekip in strokovnjakov ni hotel tvegati z napovedmi, kako bo danes. Najbolj je namreč treba upoštevati progo. Po začetnem kratkem vzponu, na katerem bo težko prišlo do selekcije, je dolg spust, ki pa je premalo strm, da bi si kolesarji lahko privoščili trenutek od diha, še zlasti, ker se med amaterji vedno najde kdo, ki se nenehoma poganja v ospredje (skupno bodo morali prevoziti dvanajst krogov za skupnih 177 km). Poleg tega se obeta precej sončen in vroč dan. Nazadnje ne gre pozabiti, da je vrsta res solidnih
tekmovalcev, ki bi lahko posegli po prvem mestu, precej dolga: med Sovjeti velja omeniti Abdujarapova in Uslamina, med Čehoslovaki Škodo, med Poljaki Seredjuka in Piasecke-ga, med Vzhodnimi Nemci lanskega svetovnega prvaka Raaba in Ludwi-ga. Seveda ne manjka drugih, od Belgijcev, Kanadčanov, Francozov, Nizozemcev, Dancev, Švedov.
Italijani (Bugno, Fodriest, Ghiotto, Giupporii, Pelliconi, Vandielli) niso določili kapetana. Odločili so se, da bodo vozili složno, ne da bi privilegi-
rali tega ali onega in da bodo budno pazili, da jih kakšen pobeg ne preseneti, nakar pa se bodo sproti odločali, kaj in kako.
V jugoslovanskem taboru bo izmed četverice, ki je nastopila v ekipni vožnji, nastopil Sandi Papež, letošnji balkanski prvak, največ možnosti glede na tehniko vožnje nn konfiguracijo proge pa pripisujejo Primožu Čerinu. Vsekakor je tiha želja u-vrstitev med prvo deseterico ali celo ponovitev 7. mesta Bojana Ropreta na 01 lani v Los Angelesu.
Tenis: v ZDA brez večjih presenečenj
NEW YORK — Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA včeraj ni prišlo do večjih presenečenj, saj so se vsi favoriti (z izjemo Vilasa) uvrstili v naslednje kolo, od Beckerja, Wilandra, McEnroea do Connorsa. Nekaj rezultatov 2. kola: Wilander (šve.) - Foworth (ZDA) 6:3, 7:5, 6:3; Becker (ZRN) Van Boekel (Niz.) 6:3, 6:0, 6:2; Jarryd (šve.) Bauer (ZDA) 6:4, 6:3, 6:3; Connors (ZDA) - Pfister (ZDA) 6:3, 6:4, 6:2; Tulanne (Fr.) -Dundgren (šve.) 7:7, 1:6, 7:5, 6:3; Leconte (Fr.) - Forget (Fr.) 6:4, 6:4, 6:4; Šmid (ČSSR) - Vilas (Arg.) 6:2, 6:2, 6:1.
Na univerziadi v Kobeju
Prvo zlato za Italijo
UNIVERSIADE
KOBE’85
KOBE — Uni-verziada je stopila v živo. Včeraj se je že zaključilo tekmovanje v plavanju, v katerem je zadnji dan prišla do izraza pre-
moč Američana Biondija in nasploh ameriških plavalcev, ki so izkoristili odsotnost vzhodnonemških atletov. Na plan je stopila tudi atletika, ki je takoj prinesla nekaj dobrih rezultatov. '
Nasploh je bil včerajšnji dan zelo uspešen za Italijane, ki so osvojili zlato kolajno v ženskem floretu ekipno in srebrno odličje v metu kladiva s Serranijem. Jugoslovan Dragan Zdravkovič se je v teku na 1500 m uvrstil v finale. V vaterpolu je Jugoslavija premagala Kitajsko z 12:4, medtem ko je Italija klonila Sovjetski zvezi z 8:9. V košarkarskem turnirju je jugoslovanska moška vrsta visoko odpravila Kitajsko s 139:42.
PLAVANJE — MOŠKI: 200 m me-
šano Rives (ZDA) 2’03”50; 1500 m Mlawski (ZDA) 15’20”13; 4x100 m mešano ZDA 3'42”99. ŽENSKE: 200 m delfin Meagher (ZDA) 2’07”32; 200 m hrbtno De Rover (Niz.) 2’13”34.
ATLETIKA — MOŠKI: 100 m I-moh (Nig.) 10”22; kladivo Weis (Z RN) 76 m. ŽENSKE: 1500 m Kitava (SZ) 4'07”12; 400 m ovire Novitskaja (SZ) 55”33; 10.000 m Rodčentiva (SZ) 32’58”45; 100 m šljušar (SZ) 11”22; kopje Bravo (Kuba) 71,82 m.
KOLAJNE: SZ 24 zlatih, 12 srebrnih, 15 bronastih; ZDA 18, 11, 15; Romunija 3, 7, 3; Kitajska 3, 6, 4; Kuba 3, 4, 1; Japonska 3, 3, 7; Nizozemska 3, 1, 3; Južna Koreja 3, 0, 2; ZRN 2, 3, 6; Avstralija 2, 3, 2; Bolgarija 2, 2, 3; Severna Koreja 2, 2, 2; Madžarska 1, 3, 4; Italija 1, 3, 2; Brazilija 1, 2, 2; Poljska 1, 0, 2; Nigerija 1, 0, 0; Francija 0, 4, 0; Kanada 0, 2, 3; Nova Zelandija 0, 1, 0; Mehika 0, 1, 0; Portugalska 0, 1, 0; Velika Britanija 0, 0, 1; Češkoslovaška 0, 0, 1: Jamajka 0, 0, 1; Maroko 0, 0, 1 itd.
kratke vesti - kratke vesti
Na državnem jadralnem prvenstvu v razredu optimist
Solidna uvrstitev K. Ferfolje (Sirena)
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Kokorovec
zanesljivo
nadaljuje
WOLFSBURG — Tudi sinoči je iz kraja Wolsfburg pri Hannovru prišla izredno razveseljiva vest. Potem ko je Poletov kotalkar na evropskem prvenstvu v obveznih likih zasedel drugo mesto, kar mu je prineslo srebrno odličje, je svojo zanesljivost pokazal tudi v kratkem programu, v katerem je trenutno v vodstvu. Danes bo na vrsti dolgi program (oboje sodi v prosti program) in šele ob koncu slednjega bo znana njegova dokončna u-vrstitev v prostem programu ter v kombinaciji.
Po spodbudnem začetku je sedaj u-pati, da mu v odločilnem nastopu ne spodleti, saj je na odlični poti, da še bolj obogati svojo itak bogato bero evropskih kolajn (spomnimo se, da se je z lanskega evropskega prvenstva, ko je nastopal še med kadeti,
vrnil domov kar s tremi zlatimi odličji, vendar je letos prestopil v kategorijo više in je zato njegova naloga še težja).
Italij'ani odlični
HAZENWINKEL (Belgija) — Izreden uspeh italijanskih veslačev na svetovnem prvenstvu v Belgiji, kjer so včeraj opravili polfinale. Italijani so se namreč uvrstili v finale kar v petih kategorijah od skupno sedmih. V lahki kategoriji (pod 72,5 kg) so se v finale uvrstili vsi štirje italijanski čolni.
Tabaton v vodstvu
PIANCAVALLO — Včeraj se je začel šesti rally na Fiancavallu, ki je veljaven za italijansko prvenstvo in evropsko prvenstvo pilotov. Po prvem dnevu sta v vodstvu Tabaton -Tedeschini (lancia) pred posadko Bentivogli - Evangelisti (audi 80 - 4).
Cowanu končna zmaga
DARWIN (Avstralija) — škotski pilot Andrew Cowan (mitsubishi pa-jero) je zmagovalec prvega avtomobilskega safari rallyja po Avstraliji.
Sirenini jadralci Andrej in Karlo Ferfolja, Marko Debeljuh in Miran Guštin so se prejšnji teden v Termoli-ju udeležili državnega jadralnega prvenstva v razredu optimist za posameznike za pokal AICO (Italijansko združenje razreda optimist). Si-renine jadralce sta v Molise spremljala Edi Guštin in Boris Debeljuh. Da so lahko jadralci udobneje potovali na 800 km dolgi poti do Termo-lija, sta Sirenina člana Boris Košuta in Giorgio Jazbar dala na razpolago kombi z vozičkom za jadrnice.
Na letošnjem prvenstvu je sodelovalo 161 posadk vse Italije, ki so se pomerile na enem samem, a izredno zahtevnem regatnem polju, ki je bilo dolga 4,8 morske milje.
Veter je do petka pihal s severovzhoda z močjo od 5 do 7 m na sekundo. V soboto pa je veter menjal smer, zapihal z juga z močjo 12 metrov na sekundo, dolgi valovi pa so dosegali dva metra višine. Tega dne
se je več kot 20 jadralcev umaknilo z regate in se zateklo na kopno.
Med prvo preizkušnjo je Sirenin jadralec Miran Guštin prvi objadral boji št. 2 in 3 in pri tem vzbudil pozornost organizacijskega osebja. Bojo št. 2 sta poleg Guština dobro ob-jadrala tudi Karlo Ferfolja (7.) in Marko Debeljuh (14.). Rezultati po prvi preizkušnji: 12. Karlo Ferfolja, 13. Miran Guštin, 17. Andrej Ferfolja in 49. Marko Debeljuh. Po podvigu med prvo preizkušnjo so Sirenini jadralci izmenično poslabšali svoje položaje. Edini, ki je konstantno držal svoj položaj na lestvici, je bil Karlo Ferfolja. V ostalih petih preizkušnjah so Sirenini jadralci dosegli te uvrstitve: Andrej Ferfolja (33.,
93.,	87., 82., 35.), Karlo Ferfolja (38.,
21.,	22., 27., zadnje, šeste preizkušnje, n; dokončal zaradi rane na nogi), Marko Debeljuh (63., 88., 57., 57., 90.) in Miran Guštin (86., 90., 76., 75. in 37.). Po šestih tekmah je jadralna komisija pri izračunavanju točk vsa-
kemu jadralcu odštela njegovo najslabšo preizkušnjo.
Na končni lestvici so se Sirenini jadralci v konkurenci 161 posadk tako uvrstili: 22. Karlo Ferfolja, 53. Andrej Ferfolja, 60. Miran Guštin in 69. Marko Debeljuh. Državnega jadralnega prvenstva za pokal AICO so se udeležili tudi jadralci drugih petih jadralnih klubov XI. cone, kateri pripada TPK Sirena.
Državno jadralno prvenstvo se je končalo z nagrajevanjem petih najboljših kadetov. Nagrajevanju je prisostvoval tudi minister Gaspari. Pokal AICO si je zagotovil Mario Noto iz Maršale, druga je bila Stefania Allegra (Alitalia Vela iz Rima), 3. Sabrina Landi (Pietra Bianca-Neapelj)-JK Alitalia Vela iz Rima je prejel nagrado kot najbolje uvrščeno jadralno društvo na letošnjem prvenstvu. Lega Navale pa kot društvo z največjim številom tekmovalcev.
(A.D.)
Jutri v prvem kolu nogometnega deželnega pokala
Vesna in Gaja pred domačim občinstvom
Atletski miting v Bruslju
Nekaj odličnih rezultatov
BRUSELJ — Na b,ruseljskem stadionu Heysel, kjer je pred tremi meseci divjaško nasilje navijačev privedlo do tragičnih dogodkov med nogometno tekmo Juventus - Liverpool, je bil včeraj atletski miting, na katerem sicer ni padel noben svetovni rekord, zato pa ni manjkalo odličnih rezultatov. Nekaj zmagovalcev:
MOŠKI - daljina: 1. Lewis (ZDA) 8,62 m; 2. Myricks (ZDA) 8,44 m; troskok: Banks (ZDA) 17,58 m; 100 m: Lewis (ZDA) 10”24; milja: Maree (ZDA) 3’50”34; 3000 m zapreke: Wisolovski (Pol.) 8T1”04; 3000 m: Acuita (Mar.) 7’32”94; 200 m: Baptiste (ZDA) 20”38; 1500 m: Abascal (Šp.) 3’32”86; 10.000 m: Cova (It.) 28’03”93.
ŽENSKE - višina: Kostadinova (Bolgarija) 2,04 m; 800 m: Melinte (Romunija) 1’58”27; 1500 m: Slaney -Decker (ZDA) 3’57”24; 2. Pirica (Romunija) 3’57”73; 3. Budd (VB) 3’ 59”96.
Amaterska nogometna sezona se bo uradno pričela jutri s trofejo Devetti, oz. deželnim pokalom, ki se ga udeležuje kar 96 ekip, od le-teh 24 s Tržaškega. Od naših enajsteric pa bosta v konkurenci kriška Vesna in pa-driško-gropajska Gaja.
Turnir bo izločilnega sistema. Datumi prvih treh kol pa so: L, 8. in 15. 9. Ko se bo število ekip skrčilo, b,odo igrah še 26. 12., 23. 3. 86 in 1. 5. Sledila bodo finalna srečanja.
Kriška Vesna bo jutri na domačih tleh sprejela v goste ekipo GMT, ki že vrsto let igra v 3. AL. Križani bi predvidoma morali premostiti to oviro, saj jim je lani le za las ušlo napredovanje v 1. AL, GMT pa v zadnjih prvenstvih ni pokazal nič posebnega. Pri Vesnini postavi ni prišlo. do bistvenih sprememb, moštvo pa vodi izkušeni Petagna.
Tudi Gaja bo igrala na domačem
igrišču, in to proti moštvu CGS, ki je lani izpadlo iz 2. AL. Nazadovanje v nižjo ligo je dokaj potrlo nogometaše in vodstvo CGS, tako da je pričakovati, da bo v tem klubu prišlo do številnih sprememb. To pa seveda ne pomeni, da čaka naše nogometaše lahka naloga. Gajevci morajo predvsem v obrambi igrati zelo previdno. Sicer pa se je ta del Gajine ekipe letos dokaj okrepil z vrnitvijo Gabriellija po enoletnem posojilu Zarji. Tudi Gaja je v glavnem ohranila enako postavo kot lani. Gajini navijači s precejšnjim zanimanjem čakajo na jutrišnji prvi nastop
Srečanje na Padričah se bo pričelo ob 15.30, v Križu ob 16.00. (B.R.)
Brata Chieffi v vodstvu
MARINA Dl CARRARA — Italijana Enrico in Tommaso Chieffi sta zanesljivo v vodstvu na svetovnem
jadralnem prvenstvu v razredu 470. Danes bo na sporedu še zadnja regata, »azzurroma« pa za končno zmago zadostuje uvrstitev na 12 mesto.
Rokometni turnir v Gaeti
GAETA — Prvi dan rokometnega turnirja v Gaeti je potekal v znamenju premoči jugoslovanske ekipe Partizana iz Bjelovara, ki je gladko premagala nemško ekipo Merig iz Hamburga s 35:18. V drugi tekmi je domača ekipa Acqua Fabia odpravila Conversano z 18:16.
Gentile na operacijo
CASERTA — Pri košarkarskem prvoligašu iz Caserte imajo res smolo. Potem ko sta se na turnirju v Trstu poškodovala Generali in Lopez (slednji ne bo igral vsaj 25 dni), je včeraj na operacijsko mizo moral tudi Gentile, ki si je poškodoval ličnico.
NOGOMET: 2. jugoslovanska liga
Koprčane čaka težko gostovanje
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah so se nogometaši Kopra vrnili z dvodnevnega gostovanja v Italiji, popoldne pa so že odpotovali v Hrastnico, kjer jutri igrajo drugo prvenstveno tekmo v gosteh z domačim Famosom. S to ekipo so se letos že srečali na turnirju v Zadru in jo premagali z 1:0, toda na domačem igrišču je Fa-mos gotovo favorit, še zlasti, ker Koper ne mora računati na popolno postavo.
V Italiji je Koper srečanji visoko izgubil (Carrarese - Koper 3:0, Ponter dera - Koper 3:0). Drugi trener K<y pra Jani Zavrl (prvi trener Pertič zaradi smrti v družini ni mogel V Italijo) meni, da je bilo potovanje v Carraro izredno naporno, da pa so nekateri igralci vzeli obe srečanji tudi neresno, ne zavedajoč se, da so takšne mednarodne tekme za nadaljnjo afirmacijo koprskega nogometa še kako pomembne. (Kreft)
• nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. strani
Mlade odbojkarice Sokola na pripravah
Pridno in vestno trenirale
Jadran
je igral v play-offu in me je s svojo igro navdušil. Jadranovci predvajajo zelo lepo košarko. Pri tem moštvu me tud] navdušuje vehko prijateljstvo, ki je med fanti, to pa se tudi odraža pri uigranosti ekipe. Mislim, da bodo jadranovci uspešno igrali v B ligi.«
Kaj pa meni Jadranov trener žagar o sinočnjem nastopu?
»Glede na to, da smo doslej opravili le nekaj treningov, sem z igro v prvem polčasu, predvsem v napadu, zadovoljen. V obrambi pa je bilo še precej lukenj. V drugem polčasu pa nam je zmanjkalo moči.«
Stefanel — Jadran 118:79 (62:44)
STEFANEL TRST:	Fischetto 12
(1:2), Francescatto 12 (2:2), Vitez
27 (3:5), Howard 36 (2:3), Lucanto-ni 7 (1:3), Bertoiotti 9 (3:4), Golmani 2 (0:2), Collarini 2, Zarotti 9 (3:5), Trimboli 2.
JADRAN: Žerjal, K. Starc 8 (0:1), Ban 10 (4:5), čuk 19 (5:7), Daneu 16 (2:8), Rauber 14 (2:3), Vremec 6 (0:2), I. Starc 4 (0:2), Vassallo, Furlan, Lokar.
SODNIKA: Goriato (Videm) in Sco-gnamiglio (Pordenon) PM: Stefanel 15:26; Jadran 13:28. IN: Stefanel 20, Jadran 22 3 TOČKE: Fischetto 3, Vitez 2. GLEDALCEV: 2.300.
Fantoni — Porli 91:85 (51:37)
F ANTONI VIDEM: Venturi, Loren-zon 3, Sala 8 (2:4), Tombolato 15 (1:1), Bettarini 8 (2:2), Banello 2, Gregoris, Milani 24 (1:1), Kea 31 (7:9), Bisanzon.
FALL. FORLÌ’: Colombo, Lardo 7 (3:4), Matassini 4 (1:1), Malcangi 4
(2:2), Bon 18 (0:2), Sonaglia 18, Ju-rich, Nunzi 11 (3:4), Landsberger 22 (4:4).
SODNIKA: Deganutti (Videm) in Deste (Benetke). PM: Fantoni 13:17, Forlì 13:17. ON: Fantoni 17, Forlì 18. PON: Landsberger (37). 3 TOČKE: Sonaglia 2, Matassini, Milani in Lorenzon po 1. GLEDALCEV: 400.
Obe ekipi sta igrali le z enim A-meričanom (Videmčani brez poškodovanega Wrighta, Forlì pa brez visokega Englerja). V prvem polčasu so imeli Videmčani očitno premoč, v nadaljevanju pa se je bil izenačen boj, naposled pa so zasluženo slavili Kea in tovariši. (B. Lakovič) DREVIŠNJI SPORED 20.00: finale za 3. mesto Jadran — Forlì 21.30: finale za 1. mesto Stefanel — Fantoni Obe tekmi bosta v tržaški športni palači.
Mlade odbojkarice Sokola so se vrnile z enotedenskih priprav. Tokrat je nabrežinsko društvo poskrbelo, da so šla dekleta v Črni vrh nad Idrijo. Tečaja se je udeležilo 14 igralk, bivale so v hotelu Bor in pa trunirale v novi šolski telovadnici v Črnem vrhu. Poleg dvorane pa so u-porabljale tudi hribovske steze in pobočja, ki so na tej višini idealen, prostor za pridobivanje kondicije in moči. že prvi dan so se na primer odpravile na Javornik, kar pomeni približno 600 m vzpona. Pod vodstvom trenerja Ušaja so dekleta trenirala dvakrat dnevno po dve uri, tako da so skupaj opravile kar 30 ur dela. Treningi so bili precej zahtevni, tako da so bila dekleta prve dni zelo utrujena. Z veliko voljo do dela so pa prebredle krizo in vztrajno trenirale in igrale.
Vzdušje je bilo prijetno, kar je skupaj z dobro postrežbo v hotelu in pa lepim vremenom bistveno pripomoglo k povsem uspelim pripravam. Dekleta so si pridobila precej kondicij6 in pa tudi tehničnega znanja, kar j® pa še najpomembnejše, so se prvič seznanila z zahtevnejšim načinom dela. Vse to se bo obrestovalo, samo če bodo sedaj doma dekleta nadalje; vala z rednimi zahtevnimi treningi in s takim ritmom kot v Črnem vrhu-
Poraz Italije
PRAGA — Na košarkarskem turnirju za vehko nagrado ČSSR je italijanska ženska reprezentanca klonila proti Madžarski s 87:69 (44:27)-Na skupni lestvici, na kateri imajo SZ, Bolgarija in Madžarska p° 6 točk, zaseda Italija predzadnje mesto z dvema točkama.
Pogovor z novim igralcem Gorizie Ivanom Voljčem
»Zadovoljen sem, da igram v Gorici«
Pogovor z Massimom Rasenijem in Juretom Krečičem
V ZDA po košarkarske izkušnje
Po srečanju Gorizia-Pordenone sva s kolego časopisa Gazzetta dello Sport počakala v slačilncah, da bi kaj več izvedela o novem igralcu goriške ekipe, Ivanu Voljču, ki je že postal priljubljen med goričkim občinstvom. Bivši nogometaš Olimpije je namreč v treh prijateljskih srečanjih pokazal, da je za dva razreda boljši od ostalih in to čeprav je kasneje začel s treningi in je uigranost z igralcj le na začetni fazi.
»Vesta,« nama je dejal, »doslej sem na igrišču igral le petdesetodstotno, saj nimam še od italijanske federacije dovoljenja, da lahko uradno igram za Gorizio. Zato je prav, da sem med takimi prijateljskimi tekmami pazljiv, saj bi v slučaju poškodbe lahko za pravil sodelovanje z goriškim društvom. Pravega Voljča boste lahko gledali komaj v nadaljevanju sezone, saj mislim, da v prvih tekmah za itahjanski pokal ne bom igral, ker ni društvo še dobilo od federacije mojega izpisa.«
Ivan Voljč, 27-letnj profesionalni i-gralec, je svojo kariero začel pri ljubljanski Olimpiji, kjer je najprej nastopal za mladinsko vrsto, kasneje pa je za celih devet sezon nastopal v prvi ekipi v A ligi. Vsega skupaj je za člansko vrsto Olimpije odigral več kot 500 tekem in bil med najboljšimi strelci ljubljanskega društva.
V zadnjih letih se je kritičen položaj v društvu, predvsem v upravnem smislu, vedno bolj slabšal in to je Bilo razvidno tudi iz rezultatov, saj je Olimpija zdrknila iz prve zvezne v Prvo slovensko ligo. Zaradi tega je
Tečaj za košarkarske vodnike, ki Bi moral v organizaciji košarkarske komisije pri ZSŠDI potekati od 26. do 31. avgusta v Borovem športnem centru na stadionu 1. maj, je odpadel zaradi premajhnega števila u-deležencev.
V ponedeljek so bili ob napoveda-Pern urniku na stadionu 1. maj prisotni samo trije kandidati. Ker predvideva tovrstni tečaj poleg teoretič-Oih predavanj tudi veliko praktičnega dela, kot npr. demonstracijo teh-Pičnih in taktičnih elementov, demonstracijo treningov in različnih metod vadbe ter demonstracije vodenja treninga, je bilo število prisotnih ne-Radostno za učinkovito in redno potekanje tečaja.
„ Pod silo razmer je bilo treba tečaj odpovedati in ga preložiti na nedoločen kasnejši datum. Upati je, Ba bo do dejanske izvedbe tečaja res Prišlo v bližnji prihodnosti in da se Bodo tudi pripravljeni kandidati v relotj udeležili pobude. (Cancia)
Mladi Bregovi športniki na gostovanju
Povratek iz Kočevja
Navada je že, da gredo vsako leto Mladinske nogometne ekipe Brega Pa enotedenske priprave v Kočevje. Betos pa so pri športnem združenju Polinske občine uvedli te iste. pri-
več igralcev zapustilo društvo, saj niso imeli v ljubljanskem društvu možnosti, da bi nadaljevali kariero. Tako se je tudi Voljč odločil, da bo zapustil Ljubljano in sj poiskal srečo drugje. Potem ko je propadla možnost, da bi igral v ZR Nemčiji, je zvedel za možnost nastopanja v amaterskih ekipah v'Italiji. Stekli so prvi pogovori in Gorizia je prva ponudila napadalcu možnost, da ta svoj cilj uresniči.
»Izredno sem vesel, da sem prišel v Gorico, to pa zaradi osebnih, družinskih razlogov. Deset let profesionalnega igranja v Ljubljani me je odtrgalo od družine in to mi je povzročalo precej težav. Bližina Gorice Po stojni, kjer sem si uredil hišo in bom naslednje leto dobil tudi službo, mi odgovarja stoodstotno. Tu v goriškem društvu pa sem že od prvega dne naletel na razumevanje vseh, igralcev in članov vodstva.«
»Po pravilniku italijanske federa-
prave tudi za najmlajše košarkarje. Dečki letnika 1973/74, ki bodo nastopali v prvenstvu minibasketa se ravno danes po enem tednu vračajo iz Kočevja.
Sedem dni so prebivali v tamkajšnjem Dijaškem domu, vsak dan redno trenirali in nenazadnje gojili stike z domačimi vrstniki. Mlade košarkarje, ki so popolnoma izvedli začrtan program so spremljali trije trenerji in sicer Hrvatič, Šik in Kažem ter dva spremljevalca Kralj in Žerjal.
Ob njihovi vrnitvi, to se pravi danes, pa so se v isti kraj odpeljali nogometaši, ki bodo tam imeli tudi mali ekipni turnir s tamkajšnjimi mladinci.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi športna in kulturna društva na 5. tradicionalni spominski pohod »Bazoviški junaki 85«, ki bo v nedeljo, 8. septembra, v Bazovici. Vpisovanje do 10.45 na vrtu Bazoviške zadruge, odhod ob 11. uri.
ŠD BREG
obvešča starše vseh tistih otrok, ki se trenutno nahajajo v Kočevju na gostovanju, da jim lahko danes telefonirajo na tel. štev. 003861/851-301, Dijaški dom v Kočevju.
EC PRIMORJE
vabi vse mladince, ki bi se radi uk-
cije boste lahko nastopali le za amaterska društva. Kaj če Gorizia napreduje v višjo ligo?«
»Moja želja je, da bomo dosegli cilj napredovanja že v tem letu. Za mojo kariero pa bi ne smelo biti večjih problemov. Čeprav sem v Gorici dober mesec, sem že dobil več ponudb raznih amaterskih društev, ki bi me rada kupila za naslednjo sezono. Ob tem pa moram reči, da me je v Gorico silila tudi želja, da spoznam, kako se igra nogomet v državi, kj je svetovni prvak. Moram reči, da iz tega, kar sem doslej videl, je kakovost vaše igre na visoki ravni, Gorizia, denimo, bi lahko komod igrala, v drugi zveznj ligi.«
»Novinarji in sami gledalci so večkrat opazili, da ste med srečanji dobili premalo žog, kar je v nasprotju z logiko, saj ste v konici goričkega napada najboljši. Zakaj?«
»Dejstvo je, da je trener Russo sestavil določene sheme igre, kj so bile primerne za začetno postavo. S pri-homo dveh novih napadalcev (Voljča in Brugnola) pa je moral spremeniti način igre in sedaj smo komaj v preizkusni fazi. Gotovo je, da bo s časom razumevanje med igralci boljše in tudj teh težav ne bo več.«
»Gotovo je, da od vas vsi, društvo, soigralci in publika, pričakuje predvsem gole, čeprav vi niste izraziti napadalec. Koliko zadetkov lahko dosežete v Lem prvenstvu?«
_ »Mislim, da najmanj 8-10 zadetkov. Če pa bo ekipa igrala, kot sj pričakujem, bo golov tudi več.«
RUDI PAVŠIČ
Nogomet: prijateljska tekma
Kras zadovoljil
Kras — Libertas 2:1 (2:0)
STRELCI za Kras: Debemardi in Blažina; za Libertas: Sorrentino.
KRAS: Adamič, Šuc, Sugan (Drago Purič), Gnezda, Škabar, Rudi Purič, Villalta (v d.p. Mario Terčon), Puntar, Debernardi, Blažina, Padovan (v d.p. Ljubo Milič).
Kras se je v Repnu v prijateljski trening tekmi pomeril s tržaškim Libertasom, v vrstah katerega je še do lanske sezone nastopal novi Kra-sov trener Ellini. Zanj je bila to prva priložnost, da preveri formo in uigranost svojih varovancev. Kljub temu da smo na začetku sezone, pa so Krasovi fantje po prikazani igri prav prijetno presenetili. Po tolikem času smo v Krasovih nogometaših opazili izredno disciplino in red na igrišču, kar je seveda najvažnejši predpogoj za učinkovito igro. (Z.S.)
variali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, naj-mlajšis od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973. Vsak torek, sredo in četrtek od 17. do 19. ure na igrišču na Proseku.
ODBOJKARSKI ODSEK BORA obvešča, da se odbojkarji vrnejo iz Škofje Loke danes, 31. t. m., ob 18.30 v Sežano.
KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo zbor vseh članov in mladincev v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.00 na stadionu »1. maj«.
Letos poleti sta se dva slovenska zamejska košarkarja mudila v ZDA. Ni vsakdanjost, da lahko športnik, predvsem košarkar, sledi pripravam in selekcijam ameriških profesionalnih ekip, ki so po kvaliteti in učinkovitosti za naše pojme nedosegljive. Massimo Raseni in Jure Krečič, (prvi je pomožni trener pri Jadranovi prvi ekipi, drugi pa pri kadetski) sta imela možnost, da v družbi svetovno znanih trenerjev in igralcev prisostvujeta tržišču, kjer se prodajajo in nakupujejo najboljši med najboljšimi velike ameriške košarke. Zanimalo nas je, kako jim je to uspelo, kdo jim je nudil to možnost itd. Da bi vse to podrobnejše zvedeli, smo se obrnili na oba zainteresiranca, ki sta rade volje odgovarjala na naša vprašanja.
Massimo, rad bi od vaju zvedel kako je prišlo do tega, da sta sploh odpotovala v ZDA in kje sta pravzaprav bila?
»Takoj naj ti povem, da to ni bilo moje prvo potovanje v Ameriko. Tam sem namreč bil že dvakrat prej in vzpostavil stike s tamkajšnjimi trenerji. Te kontakte sem tudi obdržal in redno dobivam vabila na o-bisk v to državo. Letos sva imela priliko, da si ogledava prave treninge profesionalnih ekip, ki se pričnejo nekje na polovici oktobra, toda obveznosti, ki jih imava z našo ekipo nam tega niso dopuščale in zato sva naše potovanje anticipirala.
V Ameriki sva seveda kot vsi pristala na newyorškem letališču, od koder sva se takoj podala v Princeton v New Jerseyu, kjer sva se mudila pet dni. Ogledala sva si znane športne centre kot sta npr. Spec-trum in Vet in prisostvovala »Sum-mer League«, kjer izbirajo igralce za razne ekipe. Najino potovanje se je potem nadaljevalo do Atlantic Ci-tyja, znano kot zelo mondeno mesto in nazaj v New York, kjer sva si nekaj dni ogledala mesto in kjer sva za las izgubila košarkarsko manifestacijo »Rucker toumment, na katerem nastopajo izključno igralci iz Harlema.
»Jure, ti si pa bil prvič v ZDA. Lahko bi nam opisal, kaj si na tem turnirju v Prinoetonu videl, kako se U je zdelo tamkajšnje športno delovanje in nasploh odnos, ki ga imajo ameriški atleti do dela.«
»Na turnirju, ali bolje pri selekciji igralcev v Princetonu sva bila z Massimom v družbi najvidnejših predstavnikov svetovne košarke. Tam so bili npr. italijanski trenerji Gamba, D’Amico, Percudani in Petterson ier ameriški Lou Camesecca, Stan Albeck in Pete Newell, ki velja za najboljšega trenerja na svetu. Nastopale pa so štirj ekipe in sicer New Jersey Nets, Sixers Philadel phia, New York Knicks in Washington Bullets.
Tekme so potekale v največji disciplini, predvsem pa sem občudoval izredno resnost in angažiranost igralcev. Vsaka najmanjša napaka je namreč izključila igralca iz selekcije in zato so vsi igrali zelo požrtvovalno. Kar se same selekcije tiče, je bila zelo strogo izvedena, saj so na dvanajst igralcev običajno izbrali samo dva ali tri. Tudi telovadnice so bile zelo dobro organizirane in nudile tako atletom kot gledalcem vsa ugodja.«
»Povrnimo se spet k Massima. Kaj sta odnesla na tem vajinem ogledovanju in kako lahko koristi ta izkuš-
Massimo Raseni (levo) in Jure Krečič sta se iz ZDA vrnila z bogatimi izkušnjami
nja naši zamejski košarki?«
»Odnesla sva res mnogo. Predvsem pa je za trenerja važno organizacijsko delo na igrišču kot npr. klicanje time-auta in vodenje igre, v čemer so Američani pravi strokovnjaki. Zanimivo pa je tudi, da so ameriški igralci izredno resni in ne diskutirajo niti sodnikovih napak, kaj šele ukazu trenerja. Tehnika in taktika, predvsem pa hitrost sta na takšnem nivoju, da je tekma za gledalca, ki ji prisostvuje, pravi užitek. Kar se tiče koristi, pa imamo tudi možnost, da bi ena izmed naših mladinskih ekip odšla na treninge na kako ameriško univerzo.«
»Pustimo Tnalo pri strani šport in poglejmo kakšno je sploh življenje preko oceana. Jure, kaj se ti zdi Amerika?«
»Na takih potovanjih vidiš mnogo zanimivih stvari, spoznaš nove ljudi in njihove navade. V ZDA me je najbolj presenetila velika socialna razlika med ljudmi. Vidiš velike palače, v njih izredno bogastvo, na drugi strani ceste pa nepopisno revščino’. Na ulicah, predvsem v New Yorku, srečaš pogostoma nekoga, ki ti prodaja mamila ali ponuja prostitutko. Čeprav so vsepovsod lepaki na katerih piše, da ta ali ona tvrdka išče delavce in pomočnike, je mnogo brezposelnih, ki se raje' posvetijo kriminalu.
Amerika je tudi zelo folkloristična. Videh smo ljudi, ki se peljejo s kolesom, kar je spet nova moda, s plinsko masko na obrazu. Da ti bo slika bolj jasna naj ti povem, da so časopisi naznanjali koncert Spring-steena kar na prvi strani in to čez celo stran. Kljub vsemu temu, kar je precej čudno, pa so Američani na športnem področju zelo resni in pri vsaki tekmi se gledalci zelo kulturno vedejo, športni objekti pa so ogromni. Za primer ti povem, da zmore navadna telovadnica na liceju 12 tisoč gledalcev.«
»Še nekaj glede košarke,« je v pogovor segel Massimo. »Pomisli, da je ameriški nivo igre tako visok, da drugi najboljši evropski pivot, Španec Fernando Martin ni bil vključen v prvo peterko svoje ekipe.«
»In še zadnje vprašanje, kako sta si finansirala potovanje?«
»Popolnoma sama,« — je bil skupen odgovor. — »Veš, če si sam plačuješ, je morda finančno težko, toda brez dvoma se počutiš prostej-šega.«
Davor Zupančič
Zaradi premajhnega števila udeležencev
Košarkarski tečaj preložen
obvestila
c
N
NEW YORK
NEW YORK
NEW YORK
Branko Lakovič 24.
_______ J
Ko sem poslušal tega možakarja, sem verjetno sPreminjal barvo. »Ka/ želi ta človek od mene. Mar ne bo okradel?« Nakar sem se opogumil in mu bejal: »čemu pa mi pripovedujete svoje življenje? In bi sedaj poklical policijo in vas ovadil?«
»Ha, ha, ha,« se je zasmejal na ves glas. »Le po-skusi!« Tedaj mi je skrivaje pokazal dolg nož. »Po-Sei ga! In potem, kdo bi ti verjel. Jaz sem nor, nor!« ''stal je, nekemu starčku je z glave zbil klobuk in 2aòel plesati.
Končno sem stopil s trajekta. Za sabo sem po-^todal, da mi možakar ne sledi, prosil za taksi. Bila j® skoraj peta ura zjutraj. Ko sem stopil v taksi, je v le-tem na zadnjem sedežu že nek mladenič, ki /M je dejal: »Končal sem študije. Starši so mi dali ,‘soč dolarjev in mi rekli, pojdi v New York, tam °š dobil službo. Bogat boš postal.«
»A tako,« sem odgovoril. »Kaj pa sedaj?«
, »Končal sem študije. Starši so mi dali tisoč do-Btrjev in mi rekli; pojdi v New York, tam boš dobil tožbo. Bogat boš postal.«
»Razumem, toda ste dobili službo?«
»Končal sem študije. Starši so mi dali...«
»Ne poslušajte ga,« je tedaj dejal taksist. »Fantu se je zmešalo. Zasmilil se mi je. Za nekaj dolarjev ga vsako noč vozim s seboj. Na ulici bi ga verjetno okradli. Ni nevaren.«
Pravijo, da je NY ponoči povsem drugačen kot pri belem dnevu. Po tisti noči, kako jim ne bi verjel?!
STVARI, KI JIH NUDI SAMO NEW YORK
Turist se v New Yorku gotovo ne dolgočasi. Toliko je zanimivosti v tej metropoli, da si jih človek verjetno niti v nekaj mesecih ne more vsaj približno ogledati. Newyorčani pa pravijo, da nekaterih zanimivosti absolutno ne gre prezreti, ker ti jih nudi samo NY.
»Statue of Liberty» (Kip svobode), zgrajen leta 1886, je simbol New Yorka. Slavni kip pa trenutno preurejujejo. Nared bo prihodnje leto, ko bodo svečano proslavili 100-letnico njegove .izgradnje.
Empire State Building: 381 m visok nebotičnik v središču Manhattna, s katerega lahko občudujete vse mesto. Ob lepem vremenu je razgled enkraten.
Rockefeller Center,- ekonomsko središče NY, kjer je tudi Radio City Music Hall in show The NY Expe-rience.
Športne arene: Madison Square Garden, Shea Stadium, Yankee Stadium in Belmont Park. Vstopnice za posamezne tekme pa so dokaj drage za naše žepe. Enako je tudi za kulturne prireditve (Broad-way, Metropolitan Opera House itd.). Vstopnice je skoraj nemogoče dobiti, saj so le-te že dlje časa prej rezervirane in za kakovostne predstave so izredno drage.
Ogled mesta. Mesto si lahko ogledate s triurno vožnjo z ladjo ali pa z avtobusom. Obiskali boste tako tudi nekatere predele, ki bi jih nasprotno le s težavo videli.
Muzeji. Toliko je muzejev (skoraj 120), da vseh verjetno niti najstarejši Newyorčan ni videl. Metropolitan Museum of Art, Museum of Naturai History, Guggenheim Museum in še in še.
V središču New Yorka si lahko ogledaš tudi značilno cerkev, ki jo med nebotičniki skoraj ne opaziš
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ. žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 -rodul isir 1 st viš 23 mm) 43 000 hr Finančni m legalni oglasi 2 900 l«r za mm višme v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice zahvale m sožalja po formatu Og'asi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naro ča|0 pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI
TRST U!. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k^JzTT	tejjjjJ Član Italijanske
m tiska f ^ Trst	[r||!!J časopisnih
založnikov FIEG
31. avgusta 1985
Pred jezikovno vojno v EGS ?
RIM — Morda se bosta Francija in Italija povezali v skupnih prizadevanjih proti kulturnemu imperializmu angleščine v Evropski gospodarski skupnosti. Svojčas se je kot jez proti prodiranju angleščine pojavil predlog o uvedbi kompromisnega jrancosko-italijanskega jezika, ki bi vseboval besede enega in drugega. 40 francoskih akademikov se je javno uprlo vdiranju angleških izrazov in izpeljank. In tudi v Italiji, posebno v Rimu in Milanu, so levičarski intelektualci začeli s svojim Manifestom akcijo proti prisvajanju angleških izrazov. Zanimivo pri vsem tem je to, da so s; Angleži najprej sposodili latinske besede, sedaj pa jih, poangležene, italijani uvažajo.
Za agencijo Kronos je evropski poslanec Vincenzo Mattina izjavil, da ne smejo križem rok sprejemati ofenzive angleščine.
Zanimivo je, da so svojčas v Franciji z zakonom zavarovali čistost jezika. Nemcem tega ni bilo treba, pač pa so že nekajkrat negodovali zaradi vse večjega zapostavljanja nemščine v življenju EGS.
Preveč panike okoli AIDS
PARIZ — Skoraj ne mine dan, da med agencijskimi vestmi ne bj bila vest o AIDS. Tudi včeraj sta bili dve. Ena se nanaša na prvi primer bo leznj v Kalabriji, druga pa govori o ukrepih avstralske vlade proti zdrav nikom (izročili jih bodo sodišču in izbrisali iz poklicnih seznamov), če svojih bolnikov ne bodo prijavljali zdravstvenim oblastem.
Toda včeraj je prišla tudi tretja vest, ki je po naši oceni vredna vse pozornosti.
Državni tajnik za zdravstvo v Franciji Edmond Hevrè je na tiskovni konferenci, v sodelovanju s specialistoma za AIDS prof. Montagnèjem in dr. Rozenbraumom, prvi od zavoda Pasteur, drugi pa iz bolnišnice Pitiè-Salpetrier, obsodil paniko, ki se je pojavila ob boleznj AIDS, češ da je pre tirana in da se za to boleznijo umira veliko manj kot za drugimi boleznimi, ki terorizirajo ljudi.
Hervè je dodal, da se ne sme posvečati pretirana bojazen bolezni, kj prizadene malo ljudi. Če jih je doslej za to boleznijo v Evropi umrlo 626, pa jih je v tem času infarkt pokosil na milijone.
Ti ljudje so se nato zavzeli za svobodno prodajo injekcij, ki jih po letu 1972 v Franciji prodajajo samo protj zdravniškemu receptu. Torej preprečiti, da bi zasvojenci z mamili uporabljali eno samo injekcijo.
Seje ob prisotnosti samo devetih poslancev
Nesklepčnost v brazilskem parlamentu
Sredstva javnega obveščanja pod udarom, ker o lem poročajo
RIO DE JANEIRO — Pretekli četrtek je podpredsednik poslanskega doma Carlos Vilson v brazilskem kongresu tako rekel: »Danes moram pričeti sejo v prisotnosti vsega devet poslancev. Tako ne moremo nadaljevati.« Vseh poslancev je 479.
Istega dne je v drugem domu senator Jose Martin tako začel svoj govor:	»Gospod predsednik, gospodje
stenografi...«, to so bile edine osebe, prisotne v dvorani. Vseh senatorjev je 69.
Tako je bilo že tretji teden zapored, prazne dvorane pa vzbujajo izzivajoče polemike v javnosti. Tisk in televizija dajejo velik poudarek na tako veliko stopnjo odsotnosti senatorjev in poslancev, tako da je marsikateri poslanec ali senator ogorčen. Nekateri so celo zahtevali prepoved snemanja sej in pravili, da vodita tisk in televizija kampanjo proti parlamentu. Parlamentarci poudarjajo, da ni tako važno sedeti vsak dan na sejah kot pa delo v raznih komisijah. Razen tega, dodajajo, da nihče ne piše, kaj dela vsak poslanec ali senator v svojem okrožju in o njegovih stikih z volivci.
Senatorje in poslance pa je najbolj razjezilo javno sporočilo, da dobivajo žeton za udeležbo na vsaki seji in na blagajni 112 tisoč kruzeirov. No, Že-
Mligucl De Cervantes
13.
DON KIHOT
ton; ,se dele, poslanci pa ne opravljajo svoje dolžnosti. Kakor se je polemika razvijala, so nekateri listi začeli objavljati razne podrobnosti v zvezi s tem. Tako je znani dnevnik iz Sao Paula »Eolia« izračunal in objavil, iz česa vsega sestojijo dohodki parlamentarcev.
Predvsem je tu fiksna plača, na katero se zaračuna skoraj 2 milijona 800 tisoč kruzeirov davka. Za žeton pride skupno deset milijonov kruzeirov, ža splošne stroške tri milijone 400 tisoč, za prevoz poslancev osem, senatorjev pa pet milijonov, za telefon tri milijone, za pošto milijon 368 tisoč, štiri privatne karte mesečno do svojega volilnega okraja, od katerih je lahko ena preko Rio de Janeira, za najemnino pet milijonov kruzeirov. To je skupno 22 milijonov kruzeirov ali okoli 66 minimalnih plač.
Po današnjem tečaju b; to znašalo 3300 dolarjev. Ti izračuni so še bolj vzburili duhove in razplamteli polemiko. Nekateri člani parlamenta so takoj predlagali, da bi ukinili ta »prekleti žeton« in da bi se odgovarjajoča vsota vključila v fiksno plačo. Drugi pa odgovarjajo na to, da bi bilo za to treba spremeniti ustavo.
Predsedništvi obeh domov parlamenta sta skušala umiriti polemiko in speljati razpravo na pravi tir: obveze, obremenjenosti in delo poslancev. V parlamentu je sedaj na dnevnem redu okoli šest tisoč zakonskih osnutkov in raznih predpisov. Na koncu pa je vendarle odločeno, da od tega tedna dalje, kdor ne bo prisoten na seji, ne bo dobil žetona ali pa mu bo odtegnjeno nadomestilo v primeru, da ga vzame in nato zapusti sejno dvorano.
»Za to stranko še nisem slišal«
KAIRO — Reporterji kairske »Al Gumhurie« so v teh dneh vprašali nekega kmeta v delti Nila, kaj misli o vlogj vladajoče Narodno demokratske stranke Egipta (NDS). »Oprostite gospodje,« je odvrnil kmet, »o čem me sprašujete? Jaz za to stranko še nisem slišal.«
Narodno demokratska stranka Egipta je bila ustanovljena pred sedmimi leti, ima največ sedežev v parlamentu, vsi njeni prvaki so v samem državnem političnem vrhu, republiški predsednik Mubarak pa je tudi njen voditelj-»Al Gumhuria« je ugleden in dokaj vpliven časopis v Egiptu, vprašanja o vladajoči egiptovski stranki pa gotovo ni postavil s stališč, s katerih to dela opozicija. Tako kmeta kot mnoge, druge prebivalce so reporterji spraševali v okviru ankete o NDS, še zlasti o njeni vlogi pri reševanju vprašanja zemlje. Večina anketirancev je dala neohrabrujoče odgovore, čeprav ne ravno tako poraznih, kot je bil odgovor kmeta.
»NDS je v tem trenutku brez vsakega akcijskega zanosa. Vtis imam, kot da je odšla na dolge počitnice,« je povedal časnikarjem neki študent iz Asiuta. Uveljavljeni odvetnik iz istega mesta je odgovoril, da je »NDS zgubila stik z ljudstvom«, medtem ko je profesor iz Aleksandrije dejal, da stranka nima zaupanja množic.
Da bi bila anketa 'objektivna, so časnikarji zaslišali tudi »drugo stran«. Voditelji NDS v posameznih pokrajinah so složno odgovarjali, da »stranka nima nobenih problemov«. Ni treba posebej razlagati, za katero stran so se bralci »Al Gumhurie« opredelili. Tega se je dobro zavedalo tudi glasilo NDS »Majo«, ki je dal izide ankete komentirati raznim strankinim veljakom-Vse kaže, da niso bili posebno prepričjivi. Sicer kako bi lahko to bili, ko pa vsakdo ve, da se v Egiptu ne cedita mleko in med.
Ne glede na te ocene je NDS danes gotovo najmočnejša stranka v državi. Vendar tisti, ki gledajo kaj dlje od svojega nosa. opozarjajo, da ne bo nujno tako tudi v bodočnosti. Zdaj šibka opozicija bi se namreč utegnila znatno okrepiti prav zaradi mrtvila, v katero je NDS zašla. To se odraža že v dejstvu, da se ne more zbrati na rednem kongresu. Stranko je ustanovil Anwar el Sadat leta 1978, ko je ukinil dotlej edino dovoljeno stranko V državi. Arabsko socialistično unijo, in uvedel večstrankarski sistem. Po statutu bi morala NDS imeti vsako leto kongres, v resnici pa jih je imela v' sedmih letih le tri. Zadnja tri leta kongresa ni bilo in najbrž ga tudi letos ne bo.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih • pleče • kotleti > jetra • srce • ledvica jezik - tace • repi • rebrca - sveže svinjske klobase kuhan pršut praga - hrenovke • kranjske klobase vse vrste kuhanih In surovih salam.
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
DUICE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE