ro§tnina plačana r gotovini.______________________________________________________Posamezna številka Din 1 —. fetrtek 27 najkasneje sprejemamo oglase za kongresne dni do 3 prazniki 3 x vrednost vašega oglasa Pridobitniki, ne zamudite prilike za kongresne dni! Tekste osnutke in nasvete brezplatno in neobvezno pri oglasnem oddelku «Glas naroda' Ljubljana. Gajeva ul. 1 Mesečna naročnina BHB A Uprava: Gajeva 1. 20 Din, za inozem- 9BH ABk Telefon 3855. - Ček. stvo 35 Din. Ured- iHESA račun: Ljubljana ništvo: Ljubljana, ■■■ jSHSgm. NjSUsfE št. 14.614. Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. giiflfö IgKjSjzik Ä ceniku. Pri večkrat- Tel.: 2566, int. 3069 11111 objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Potrebna je decentralizacija socialnega zavarovanja Za veliki Maribor in proti njemu Zanikavanje ni — kritika Položaj ljubljanskih trgovcev Več praktičnega dela za naša praktična gospodarska vprašanja! Št. 56 l7hajinddneva V Ljubljani V torek, dne 25. junija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Potrebna ie deren tralizaciia socialne ga zavarovanja Za anketo o finančnem stanju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki bi morala biti danes, a je bila odpovedana, je pripravil okrožni urad daljši referat, v katerem je nekaj zelo pomembnih ugotovitev. Od teh je pač najvažnejša ta, da je moral ljubljanski okrožni urad k pokritju primanjkljajev v drugih okrožnih uradih v državi prispevati v letih 1922. do 1933. nič manj ko 3,821.304 Din ali skoraj 4 milijone Din. Če bi bile razmere količkaj bolj ugodne, bi se še dalo razpravljati o tem, če je pravilno, da morajo bolje upravljani uradi kriti primanjkljaje slabše upravijanih uradov ali onih, ki nimajo dovolj zavarovancev. Pa tudi v tem primeru bi se le težko ugovarjalo mnenju, da je edino država dolžna kriti te primanjkljaje. Na vse zadnje res ne gre, da država niti nič ne prispeva za socialno zavarovanje, temveč da je celo sama oproščena od dolžnosti, da prijavi svoje delavce pri okrožnih uradih. Kakršne so pa razmere danes, ni le nad vse krivično, da morajo nekateri okrožni uradi kljub vsem lastnim finančnim težavam prispevati še za kritje primanjkljajev v drugih uradih, temveč je ta zahteva tudi skrajno negospodarska in škodljiva ter de-moralizujoča. Prepričani smo, da bi primanjkljaj v sedaj pasivnih okrožnih uradih takoj znatno padli, če bi vsak urad znal, da mora sam skrbeti za kritje svojih izdatkov in da se v tem pogledu ne sme zanašati na pomoč od drugod. S tem predpisom, da morajo aktivni uradi skrbeti za primanjkljaje pasivnim, se dela samo potuha za slabo gospodarstvo. Ta obveznost aktivnih uradov pa je tudi skrajno krivična za njih zavarovance. Kako vendar pridejo delodajalci in delojemalci Dravske banovine do tega, da plačujejo še za primanjkljaje drugih okrožnih uradov! Že itak so socialne dajatve v Dravski banovini najvišje, na drugi strani pa niti v Dravski banovini ne nudi socialno zavarovanje zavarovancem tega, kar oni upravičeno zahtevajo. Zato ni prav nič čudno, če je tako zanimanje delodajalcev ko delojemalcev za sedanje socialno zavarovanje vedno manjše in če število pristašev tega zavarovanja kar stalno pada. Prepričani smo, da gre na račun tega padajočega smisla za socialno zavarovanje tudi velik del onih zastankov, o katerih toži referat okrožnega urada. Kadar ljude niso o potrebi in o upravičenosti predpisanih prispevkov prepričani, takrat tudi pada vsota teh plačanih prispevkov. Prezreti pa se tudi ne sme, da so naši gospodarji dostikrat čitali o poneverbah v nekaterih okrožnih uradih. Te vesti naravno niso povečale pripravljenosti plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Naj se vendar od ljudi zahteva samo to, kar je človeku mogoče. Vrhu vsega pa je ljubljanski okrožni urad sam v nad vse težavnem finančnem položaju, da smatra za potrebno predlagati uad vse ostre ukrepe za izterjavanje dolžnih prispevkov. Da gredo ti predlogi že mnogo predaleč, treba poudariti že takoj od početka, ker tudi ne bodo prinesli onega finančnega efekta, kakor ga pričakuje okrožni urad. Nasprotno bi le še dvignili nerazpoloženje proti socialnemu zavarovanju, kar bi imelo za posledico nadaljnje povečanje zaostalih prispevkov. Za sanacijo socialnega zavarovanja je eno samo zdravilo, da se zopet povrne zaupanje v soc. zavarovanje, da bo javnost zopet zanimana na tem zavarovanju. Sred-sKra, s katerim pa je mogoče to doseči, je samo eno, in t. j. decentralizacija soc. zava-f?v.al,ja- Vsaka banovina mora videti v ia 1 ozoein uradu zopet svoj zavod, ki odda-L ?rebivalstvu banovine vse nazaj, kar P'ejema od prebivalstva. Pmu Tei-t,'alizacii0 Pa se bo olajšala tudi ima m o tem pocenila režija, kar bo „?Pie . l^'P^noglo k sanaciji. Naše deloje-aiske ko delodajalske organizacije so se uai ze ponovno izjavite za to decentrali-ac!]0 m tudi to je razlog, da se ta zahteva Novi vladi predseduje dr. Milan Stojadinovii Od bivše vlade so 4 člani tudi v novi vladi — Dr. Anton Korošec notranji minister — Vlada ie že prisegla Beograd, 24. junija, b. V teku včerajšnjega dne so bili na dvoru konzultirani dr. Anton Korošec, Mehmed Spaho in Hodžera. S tem so bile konzultacije na dvoru končane. Zvečer ob 21.30 je dobil minister financ dr. Milan Stojadinovič mandat za sestavo nove vlade. Ob tej priliki je bil izdan naslednji uradni komunike: Nj. Vis. knez namestnik je sprejel nocoj ob 21. uri g. dr. Milana Stojadinoviča, finančnega ministra in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Mandatar krone dr. Stojadinovič na delu Beograd, 24. junija, b. Mandatar Krone dr. Milan Stojadinovič je pričel že v zgodnjih jutranjih urah sprejemati voditelje posameznih političnih skupin, s katerimi je hotel sestaviti svojo novo vlado. Kot prvi, ki so se pripeljali v njegovo vilo na Top-čiderskem brdu je bil bivši ministrski predsednik dr. Anton Koročec, o katerem se je že v teku včerajšnjega dne raznesla govorica, da bo v Stoj adino viče vem kabinetu Peter živković zavzemal mesto ministra notranjih del. Kmalu za njim so se pripeljali k Stojadi-noviču Svetozar Stankovič, bivši narodni poslanec, bivši narodni poslanec Mirko Ko-mnenovič, Jurij Jankovič in dr. Mehmed Spaho, bivši minister. Ko je g. Spaho zapustil vilo dr. Stojadinoviča, so ga vprašali novinarji, kaj je novega in Spaho je odgovoril: za sedaj ni še nič, g. Stojadinovič dela na sestavi nove vlade. Kmalu po odhodu g. Spaha se je pojavil pred Stojadinovičevo vilo Venčeslav Vilder, predstavnik bivše samostojne demokratske stranke, ki so ga novinarji obkrožili in ga vprašali, če bo vstopil v novo vlado. Vilder je odgovoril ne, jaz grem k Stojadinoviču na njegovo povabilo samo kot prijatelj in nisem v tem trenutku nikak političen faktor. Za njim se je pripeljal k Stojadinoviču g. Aca Stanojevič, eden izmed voditeljev stare radikalne stranke, katerega je že stari Pašič vedno klical, kadarkoli je bila na tapetu vladna kriza. Za njim so se pripeljali tudi Komnenovič, Stankovič in Jurij Jankovič. Vsi so, ostali pri mandatarju krone več kot eno uro. V zvezi s temi po-seti se je hitro pojavila prva lista Stojadi- izvede. Decentralizacija socialnega zavarovanja pa končno odgovarja tudi duhu časa ih to ni eden zadnjih tehtnih razlogov, ki zahteva upoštevanje. Milan Stojadinovič novičeve vlade, v kateri naj bi bili pristaši rše radikalne stranke, dr. Korošec in dr. Spaho. Med časnikarji je zavladalo veliko zanimanje in ugibanje. Največje je bilo zanimanje, kdo bo prevzel finančno ministrstvo in ministrstvo za zunanja dela. Med kandidati za zunanje ministrstvo: so bili Dušan tetica in guverner Narodne banke Milan Radosavljevič, po drugi verziji pa obdrži svoj resor dr. Milan Stojadinovič. Za zunanjega ministra so se imenovili dosedanji pomočnik zunanjega ministra dr. Purič, poslanik v Rimu dr. Rakič in Kosta Kumanudi, predsednik Narodne skupščine. Med osebami, ki gotovo pridejo v poštev pri sestavi nove vlade so bili: Dr. Anton Korošec kot minister notranjih del, inž. Bobič in bivši minister Nikola Preka, bivši minister Kožulj, Auer, Spaho in Dobrovoj Stošovič ter dosedanji minister vojske in mornarice Peter živković. Zaključek konzultacij Beograd, 24. junija, b. Okrog 12. ure je zapustil svojo vilo na Topčidefskem brdu mandator krone dr. Milan Stojadinovič in se odpeljal v ministrstvo vojske in mornarice, kjer je obiskal Petra živkoviča. Ko je mandatar odhajal iz ministrstva, je g. Stojadinovič odgovarjal na kratko: Konzultacije se bodo nadaljevale še popoldne, nakar se je odpeljal z avtomobilom zopet v svojo vilo. Okrog 13. ure je Stojadinovič obiskal voditelja muslimanske organizacije dr. Mehmeda Spaho in Šeftija Behmena, Ko sta oba bivša ministra odhajala iz vile, sta na mnogotera vprašanja novinarjem odgovarjala na kratko: Vlada je sestavljena. Za tema dvema je mandatar krone dr. Sto-jadinoVič sprejel še nekaj kandidatov, nakar so bila konzultiranja zaključena. Ob 16.30 so se pripeljali s posebnim avtomobilom pred predsedništvo vlade trije duhovniki, in sicer pravoslavni prota Petrovič, katoliški župnik in dekan ‘dr. Matija Petrič in muslimanski hodža Tadič. To je bilo znamenje, da bo v kratkem zaprisega novih ministrov. Kmalu po prihodu vseh treh duhovnikov se je pojavil pred vhodom palače ministrskega predsedništva prvi ministrski kandidat Mirko Komnenovič. Na vprašanje novinarjev, kakšen resor bo zavzel, je minister Komnenovič odgovoril: mogoče ministrstvo za telesno vzgojo ali pa ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Takoj za.Komne-novičem je prišel v predsedstvo vlade Svetozar Stankovič, za njim so sledili Nikola Preka, dr. Mehmed Spaho, Dušan Letica, dr. Behmen, inž. Bobič, Ignat Stefanovič, Djuro Jankovič, Dobrovoj Stoševič, dr. Auer, kot zadnji pa se je pojavil dr. Anton Korošec. Anton Korošec Zaprisega nove vlade Točno ob 17. uri je bila zaprisega novevlade, ki je sestavljena tako-le: DR. IVfILAN STOJADINOVIČ, p r e d s e d n i k v 1 ad e in minister za zunanje zadeve, DR. ANTON KOROŠEC, minister notranjih del, DR. MEHMED SPAHO, prometni minister, PETER ŽIVKOVIĆ, minister za vojsko in mornarico, NIKOLA PREKA, minister za socialno politiko in narodno zdravje. SVETOZAR STANKOVIČ, minister za kmetijstvo, IGNAT STEFANOVIČ, minister za šume in rude, DR. LJUDEVIT AUER, minister za pravosodje in vero, DR. MILAN VRBANIČ, minister trgovine in industrije, DR. DUŠAN LETICA, minister za finance, DOBRIVOJ SOŠOVIĆ, minister za prosveto, MIRKO KOMNENOVIČ, minister za telesno vzgojo, INŽ. BOBIČ MILOŠ, minister za gradbe, DR. ŠEFTIJA BEHMEN, minister brez portfelja, DR. DJURO JANKOVIČ, minister brez portfelja. Po zaprisegi so odšli ministri vsak v svoj novi resor in tam prevzeli še tekom današnjega dne posle vlade. Izjava novega minhtrtkeaa predsednika Beograd, 24. junija. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je dal agenciji Avali tole izjavo: Kriza vlade, povzročena z razvojem razmer v notranji, politiki, se je srečno končala po najširši konsultaciji predstavnikov , vseh političnih skupin s strani Nj. kr. Vis. kneza-namestnika. Nova vlada, ki je bila imenovana v znamenju pomiritve, je sestavljena ne le iz skupin, ki so bile zastopane v prejšnji vladi, temveč tudi iz skupin, ki so se doslej nahajale v opoziciji oziroma, ki so stale ob strani. Na ta način se je razširila osnova, da bi v čim večji meri dosegli harmonično zhhžanje vseh konstruktivnih sil. To ie delovna vlada, ki računa na sodelovanje narodnega predstavništva. Zunanja politika ni prišla tekom dogodkov prejšnjega tedna nikoli v poštev. Tis-ti, ki so dolžni skrbeti za trajne in velike interese države, postavljajo zunanjo politiko visoko nad naše notranje izpremembe. Zato je malone odveč vsaka izjava, da bomo ostali zvesti tako od-nošajem tesnega sodelovanja z našimi prijatelji in zavezniki v Mali antanti in Balkanski zvezi, kakor Iradicijonalni politiki prijateljstva z našo velko. zaveznico pa zapadu — s Francijo. Prav lako pa ne bomo ničesar opustili, da lie bi poglobili prisrčnosti svojih o'dnošajev tudi z vsemi ostalimi državami, prešinjeni s trajno željo, da kar moči iskreno sodelujemo pri čim boljšem mednarodnem sporazumu in pri gospodarski obnovi Evrope, zlasti pa pri okrepitvi in organizaciji miru, ki je vsem narodom toli potreben. I vzel za finančnega ministra. Dalje slika I uspešno delo dr. Stojadinovića kot finančnega ministra v Pašičevem kabinetu, ki je izvedel stabilizacijo dinarja na tak način, da mu je celo Poincare izrekel priznanje v času, ko je stabiliziral frank. List popisuje veliko delavnost dr. Stoja-dincvića po Pašičevi smrti in poudarja, da je dr. Stojadinovič popolnoma kvalificiran, da vzame v svoje roke vlado sprave in po-mirjenja napetosti, katere imenovanje je imel knez namestnik pred očmi že meseca decembra 1934, to je kmalu potem, ko je zavzel to mesto. Eerlin, 24. junija. AA. Nemški listi nimajo rednih izdaj v ponedeljek in zato tudi ne prinašajo komentarjev o političnem razvoju v Jugoslaviji. Vzlic temu pa prinašajo nekateri listi, ki so izšli vest, da gre razvoj tisto pot, kakor so pričakovali. Med drugimi listi priobčuje tudi »Kölnische Zeitung« izpocl peresa svojega beograjskega dopisnika Hermana obširen komentar o sedanji krizi vlade in razvoju položaja, ki zahteva v novih razmerah novih metod. Člankar poudarja, da je prihod dr. Mačka v Beograd na vabilo kneza namestnika napravil v Beogradu najboljši vtis. Pomen tega dogodka je zlasti v tem, da se je to pot prvič pripetilo, da je bil voditelj opozicije v avdijenci. - Dalje govori člankar v nadaljnih konzultacijah kneza nemastnika, ki so se vse vršile v znamenju proučevanja položaja. Dopisnik pripominja, da za zdaj še ni gotovo, kakšna bo vlada, da se pa vsekakor dela za sporazum na najširšem temelju. Zdi se, da je ostri kurz dokončno odstranjen. Sedanja kriza vlade je prirođen proces prilagoditve stvam. razmerju sil v državi v tej smeri, da se pripomore k zagotovitvi poroštev in konsolidacije države. Režim kneza namestnika in navzočnost generala živ-koviča kot vojnega ministra v vladi, sta najboljše poroštvo, da bo Jugoslavija tudi pri izvajanju novih metod ostala na temelju osnovnih misli velikega kralja Aleksandra. Ukaz kr. namestništva o razrešitvi prejšnje in imenovanju nove vlade Beograd, 24. junija. AA. V imenu Nj. V-ri. kralja Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije so kraljevi namestniki sprejeli ostavko, ki so jo predložili: Predsednik vlade in zunanji minister Jevtič Bogoljub (slede imena vseh bivših ministrov) razrešili so jih dolžnosti in postavili na razpoloženje ter imenovali: za predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinovića, ministra na razpoloženju in senatorja (slede imena vseh ostalih novih ministrov, ki jih navajamo na drugem mestu). Predsednik minisftrskega sveta in zunanji minister naj izvrši ta ukaz. Beograd, 24. junija 1935. Pavle 1. r. predsednik min. sveta dr, Stankovič 1. r. in zun. min. dri Perovič 1. r Dr. M. Stojadinovič 1. r. Zimami tisk o novem predsedniku vlade Pariz, 24. junija. AA. Vsi današnji politični jutranjiki priobčujejo poročila svojih beograjskih dopisnikov in Havasa, da je dobil mandat za sestavo nove vlade dr. Milan Stojadinovič. Med drugimi listi priobčujejo »Excelsior«, »Komme Libre« in »Petit Parisien« tudi življenje pis dr. Milana Stojadinovića in hvalijo njegovo strokovno znanje v finančnih in gospodarskih vprašanjih ter popisujejo njegovo politično kariero. »Petit Parisien« poudarja v poročilu svojega beograjskega dopisnika, da je dr. Stojadinovič že ponoči konferiral s svojimi bodočimi sodelavci in da bo v teku današnjega dne končal svojo nalogo in sestavil vlado z radikali, Slovenci in muslimani; ta vlada je odločena, da bo proti Hrvatom vodila politiko razumevanja in pomiritve ter stremela po sodelovanju z njimi in tako h končni spravi med vsemi člani velike jugoslovanske družine. Dopisnik dalje poudarja, da bo general Peter živkovič obdržal port- felj vojske in mornarice in bo brez pridržkov podpiral dr. Stojadinovića. Dalje pravi list, da je v Beogradu in v vseh večjih mestih v državi zbudilo splošno zadovoljstvo, ko se je izvedelo, da je knez namestnik sklenil poveriti mandat dr. Stojadinoviču. Njegov sijajni uspeh kot finančni minister v več prilikah, njegova avtoriteta v političnih krogih in njegovo poznavanje inozemstva, kjer se je često mudil, ne samo v evropskih državah, temveč tudi v Ameriki, zbuja na vseh straneh nado v uspeh in trajnost nove vlade. Dopisnik pravi dalje, da je znana stvar, da je dr. Stojadinovič velik prijatelj Francije in bo posvetil veliko pozornost nadaljevanju tradicionalne politike prijateljstva Jugoslavije do velike zaveznice na zapadu. Dalje pravi dopisnik, da je dr. Stojadinovič še mlad mož, vzlic temu pa ima že lepo politično preteklost. Svoje velike sposobnosti je pokazal že pod pokojnim Paši-eem, ki ga je kot mladega 34-letnega moža Angleški kolonialni realizem Bdettova mišim v Rimu faču" Hali H: gospodarske koncerne *** Abesmiii: izhod na morse preko ---- železnico ---------angl. Somaliie Eden v Rimu Rim, 24. junija. Po poročilu agencije Stelapi je včera^eb 7.05 prispe) v Rim britanski minister za DN Eden. Na postaji so ga sprejeli državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich, italijanski delegat pri DN Aloisi, britanski poslanik Drum-mond in visoki funkcionarji italijanskega zunanjega ministrstva. Mussolini je sprejel Edena danes v avdienci. Ob 1.30 pa je priredil angleškemu ministrip na čast kosilo v hotelu »Excelsiorju«. Včerajšnji razgovori Edena spremlja strokovnjak za abesinska vprašanja Rim, 24. junija. W. O današnjih razgovorih med Mussolinijem in Edenom je izšel tale uradni komunike: »šef italijanske vlade Mussolini je danes dopoldne sprejel v palači Venezia britanskega ministra Edena, s katerim je imel zelo prisrčen razgovor, ki je trajal skoro dve uri. Tekom razgovorov sta oba državnika razpravljala pred vsem o britansko-ncmškem sporazumu z dne 18. t. m., o načrtih zračnega pakta, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu angleško-francoskih razgovorov v smislu londonske deklaraeje z dne 3. februarja t. 1.« Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih. ni prišlo v današnjih razgovorih še do nobene definitivne odločitve. Zato se še ne more vedeti, koliko časa se J>o minister Eden zadržal v Rimu, in ni še gotovo, če bo jutri opoldne že odpotoval v Pariz, da nadaljuje razgovore s francoskim zunanjim ministrom Lavalom, ali pa bodo nadaljni razgovori zahtevali podaljša-, nja njegovega obiska. če sta Mussolini in Eden razpravljala tokom današnjih razgovorov o sporu z Abesinijo, ni znano. Je pa padlo v oči dejstvo, da spremlja Edena poseben strokovnjak angleškega zunanjega ministrstva za abesinske zadeve. Današnji italijanski listi ne prinašajo nobenih komentarjev o pomenu in namenih Ede-novega obiska. Samo list »Giornale d Italia« v svoji današnji opoldanski izdaji podčrtava v kratkih besedah važnost razgovorov med Mussolinijem in Edenom in pri tej priliki navaja, da bo Nemčija v nekaj letih zgradila mornarico, ki bo najmanj tako velika kakor je italijanska. ‘' ''sinsko vprašanje v ospredju Pariz,. 24. junija. Havas poroča: Listi posvečajo precejšnjo pozornost Edenovim razgovorom v Rimu in poudarjajo njihov pomen. Čeprav pri teh razgovorih uradno ne bodo načeli abesinskega vprašanja, ugotavljajo listi, da bo vendarle to vprašanje poglavitna stvar tega sestanka. »Matin« piše: Vzlic vsemu ni pričakovati, da bi Eden prinesel s seboj kakšen konkreten predlog. Toda Eden bo hotel načeti to kočljivo vprašanje že zato, da ho videl, ali hi se izvedba italijanskega programa • dala doseči na miroljuben način. Mussolinijevo manevriranje Socialistični »Populaire« misli, da bo Mussolini takole manevriral: Odnehal bo s svojim odporom proti londonskemu pomorskemu dogovoru, zato bo pa zahleval kar največjo akcijsko svobodo v Afriki. Angleški kolonialni realizem in Mussolinijev prestiž ... »Journal« misli, da je Eden prišel do poglavitne epizode pri svojem kontinentalnem poslanstvu. Zakaj sodelovanje med Francijo in Anglijo je tako očividna nujnost, da si ne moremo predstavljati, da je bilo še pred kratkim skaljeno. Ali bi bil nemški manever sploh mogoč, da se ni pokazala v streškem bloku razpoka, nastala z anglo-italijan.sko krizo zaradi Abesinije? Ali bo rimski sestanek odpravil to krizo? Če hočemo pripeljati Anglijo v Evropo, mo- ramo razpršiti strahove zastran imperializma. Stvar je vredna Mussolinijeve inteligence, zakaj nihče ne more zasledovati kolonijske politike zoper Anglijo. Realnosti so glasnejše in trše od prestiža. ... ter kompromis med obema Londonska »Moruingpost« piše, da bo minister Eden predlagal Mussoliniju podporo britanske vlade pri urejanju italijan-sko-abesinskega spora, in sicer na podlagi gospodarskih koncesij Italiji po Abesiniji. Italija se bo pa morala obvezati, da ne bo šla v vojno akcijo in da bo spoštovala politično neodvisnost Abesinije. Med drugim bi Abesinija po tem načrtu dovolila Italiji graditi vojaško progo čez abesinska tla, da tako združi italijansko Somalijo in Eritrejo. Dalje bi Abesinija ponudila Italiji pravico do izkoriščanja nekaterih svojili prirodnih bogastev. Zato bi pa Velika Britanija odstopila Abesiniji gospodarski in morda tudi teritorialni izhod na morje čez britansko Somalijo. Ali samo pritisk na Abesinijo ? ... Tako piše tudi list »News Ohromele«, ki dodaja, da je treba ta predlog sam na sebi pohvaliti le, če bo Abesinija z njim zadovoljna. Ce naj pa ta predlog pomeni samo pritisk na Abesinijo, da bi ta laže sprejela italijanske zahteve, potem je treba že sedaj to pobudo obsoditi. Italiia ne bo odnehala Če ne bi bilo rjavih srajc... na shodu nac.-soc. stranke v UOrfflSf Mürnbergu: „Ne bi nam priznali .......... niti enega topa, niti enega letala. niti ene ladie. že ne bi bilo nas Rim, 24. juuija. AA. Iz izjav krogov, ki so v I zvezi z zunanjim ministrstvom, izhaja, da ita- I lijanska vlada ne bo odnehala v abesinskem vprašanju. Dobro poučena osebnost je izjavila, da Italija ne bi mogla sprejeti koncesij, ki so o njih poročali neki današnji jutranjiki. Ta osebnost je dalje izjavila, da Italija ne bo mogla odstraniti svojih čet iz Vzhodno Afrike, dokler ne dobi stvarnih jamstev za to, da Abesinija ne bo več ogražala varnosti italijanske Somalije in Eritreje. V Rimu naglašajo tudi pri tej priliki, da mednarodni odbor za vprašanje italijansko-abesin-skega spora nikakor ni pristojen, da bi uredil vsa sporna vprašanja med Italijo in Abesinijo. Abesinski cesar za mir London, 24. junija, r. »Sunday Cbronicle« priobčuje intervju, ki ga je dal njegovemu poročevalcu abesinski cesar. V tem intervjuju poudarja cesar, da se Abesinija zaveda svojih dolžnosti kot članica Društva narodov in podpisnica Briaud - Kelloggovega pakta ter ue bo opustila nobene poti, da se prepreči oborožen spopad. Ne moremo si misliti, je dejal abesinski cesar, da se Društvu narodov ue bi posrečilo urediti tega spora. Doslej nismo mobilizirali niti ene vojaške enote, še manj smo pa kje zbirali čete. Trudimo se, da vse storilno, da se čim prej najde ugodna mirna ureditev spora. Toda če se bo ta stvar še dalje odlašala in s teni Italiji dajala priložnost, da se pripravi za vojno, bo potrebno, da se tudi mi za ta primer resno pripravimo. Turški general v Addis-Abebi Pariz, 24. junija. AA. V intervjuju, ki ga je dal »Matinu, je abesinski cesar izjavil na vprašanje, kakšno funkcijo ima turški general Muhamed Menin, da se ta general res mudi v Adciis-Abebi, vendar pa ni dobil poveljstva v abesinski vojski. Tudi grški oficirji v Abesiniji Pariz, 24. junija. AA. Po neki nepotrjeni vesti iz Carigrada nameravajo grški častniki, ki so po nedavni grški revoluciji zbežali v Turčijo, stopiti v abesinsko vojsko. Italijanske težkoče v Vzhodni Afriki Veliko pomanjkanje vode London, 24. junija. AA. D.anašnji »Times« priobčuje obširno poročilo iz Kaira. Iz tega poročila se vidi, da naletavajo Italijani pri zbiranju svojih čet v Vzhodni Afriki na velikanske težkoče, ne toliko zastran hrane, ki jo italijanske vojaške oblasti v velikih količinah kupujejo na vseh straneh, kakor zastran oskrbe z vodo. Za nekatere vojaške enote morajo voziti vodo celo iz Sudana, to je 350 milj daleč. Poročilo pravi med drugim, da se je izvor, iz Sudana po zaslugi italijanskih nakupov v primeri s povprečnim izvozom zadnjih let, skoraj popedesetoril. Bolgarija—Rusija Sofija, 24. junija. AA. V nekaterih krogih trde, da jc sovjetska vlada poslala bolgarski vladi predlog o sklenitvi kulturne konvencije med obema državama. Nürnberg, 24. junija. DNB poroča: Včeraj je bil na Hesselovem griču pri Niirnbergu velik strankarski shod, ki se ga je udeležilo več ko 80.000 ljudi. Na zborovanju je govoril predsednik pruske vlade general Göring, ki se je v svojem govoru najprej dotaknil takozvanega brez-boštva. Če nas imajo za brezbožee zato, ker se nočemo odreči zgodovinski veličini svojih prednikov, je izvajal Göring, naj nas le imajo. Toda ne zamerijo naj nam, da se rajši tu sestajamo na tem veličastnem zborovanju složnega naroda, kakor pa da bi poslušali razne duhovniške prepire. Boljše je, da tu pod milim božjim nebom manifestiramo edinstvo vsega naroda, kakor pa da bi pustili, da se narod raznaroduje z vero-izpovednhm razprtijami. Vseeno je boljše verovali v moč lastnega naroda, kakor pa slučajno pozabiti to ali ono točko iz tega ali onega katekizma. Vsi narodi, ki se iskreno in nepristransko zanimajo za Nemčijo, jo zdaj spet spoštujejo. In to spoštovanje do Nemčije je delo Hitlerja. Mogoče je popolnoma prirođen pojav, da ravno listi narodi, v katerih žilah teče prav tako germanska kri, prvi priznavajo Nemčiji pravice, ki ji gredo. Srečni smo, da smo si pridobili spoštovanje prav teh narodov, Zakaj prijateljstvo se more roditi samo iz vzajemnega spoštovanja, pravi mir pa lahko temelji samo na prijateljstvu in spoštovanju. Vidite, zato nas tako vesele lepe besede, ki smo jih slišali iz Anglije. Tam smejo biti prepričani, da ne samo bivši nemški bojevniki, temveč ves nemški narod prisrčno in iskreno sprejema ponujeno junaško desnico. Boj za izgradnjo nemške bodočnosti se nadaljuje. Nemški narod ne bo nikdar žrtvoval ničesar od tega, kar si je izvojeval z mnogimi boji in žrtvami. Noben narod, je poudaril Göring, ni danes zadosti močan, da bi mogel brez tuje polnoči Nemčijo zrušiti. Ob koncu svojega govora je Göring z navdušenjem dodal: Ne bi nam priznali niti enega bataljona pehote, niti enega topa, niti enega letata in niti ene nove ladje, da niso zmagali borci v rjavih srajcah. 35 : 100 šele leta 1940 Včerajšnji ■»Daily Telegraph«, piše, da so v britansko-nemški pomorski sporazum dali tudi določbo, s katero se Nemčija obveže, da ne bo za primer vojne nikoli uporabljala podmornic zoper trgovske ladje. S posebnim dogovorom so po trditvah tega lista tudi sklenili, da ne bo nobena stranka hitro izvajala svojega pomorskega programa. Nemčija bo izvedbo svojega programa izgradnje vojne mornarice do višine 35% britanske mornarice razdelila na posamezna leta do 1940, Velika Britanija bo pa začela nadomeščati zastarele enote svoje mornarice šele leta 1937. Sofija, 24. junija. Pri današnji tekmi Jugoslavija—Bolgarija je bil rezultat 3 : 3 (1 : 0), kar pomeni zmago Jugoslavije pri bal-kaniadi. Vremenska naooved Dunajska vremenska napoved. Toplo vreme še nadalje. Druga skupina ameriških Slovencev v domovini Lep sprejem 35 rojakov iz Amerike Ljubljana, 24. junija. 7, gorenjskim brzovlakom je danes okrog devetih prispela v Ljubljano druga skupina ameriških Slovencev, ki so sp-et po dolgih letih prišli pogledat svojo staro doniovno in obujat spomine na svoja mladostna leta. Svoje daljne rojake iz Amerike je prišla na glavni kolodvor pričakovat in pozdravit velika množica ljubljanskega občinstva, kakor tudi znancev, prijateljev in sorodnikov. Med njimi jih je bilo ludi večje število takih Anglikancev, ki so pripotovali v domovino že si prejšnjimi skupinami in se mude sedaj doma samo na začasnem oddihu. Sprejema so se udeležili med drugimi kot zastopniki naših organizacij, korporacij in oblasti: predsednik Rafaelove izseljenske družbe p. Kazimir Zakrajšek, za bansko upravo ravnatelj g. Fink, izseljenski referent na banski upravi, g. Remec, zastopnik »Glasa naroda« v Ameriki, za mestnega načelnika dr. Mis. za na- nje med nami ravnatelj Izseljenskega urada in zastopnik g. bana g. Fink, v imenu Mestne občine jim je želel dobrodošlico dr. Mis, češ, naj bodo ponosni na trud, s katerim so zgradili domove v daljnem svetu, zastopnik odbora za •evharistični kongres dr. Žitko jih je pozdravil z veseljem in upanjem, da bodo po svoji vrnitvi v Ameriko lahko poročali, da doma še zmerom čutimo za rojake v tujini. Predsednik Rafaelove družbe p. Zakrajšek jih je zagotavljal, da jim je prišla naproti domovina-mati, ki jim prinaša prvi materinski poljub in objem. Vabi jih, da se udeleže prvega slovenskega izseljenskega kongresa, ki bo 1. julija v kraljevi banski upravi. Goste je nato kot zastopnik narodnega izseljenskega odbora pozdravil še g. Kravos. Vsem pozdravom in dobrodošlicam se je nato v imenu narodnega odbora sv. Rafaela zahvalil župnik v Čikagu g. AleksanderVrankar. Čeprav jih je malo, vendar čutijo še vsi z domovino in so polni ljubezni do slovenske zemlje, o ka- Ameriški gostje ob sprejemu. rodni izseljenski odbor VI. Kravos in Joža Bohinec, dr. Žitko za evharistični odbor, g. Hribar kot vodja jugoslovanskega oddelka banke »Germanieo iz Buenos Airesa, Anton Marinček kot zaalopnik Delavske zbornice, g. Slap-šak, upravitelj šole v šiški, in g. Marinšek za Rafaelovo družbo. Takoj ob prihodu brzovlaka je ameriškim gostom zaigrala v pozdrav godba »Zarje« veselo dobrodošlico. Ameriške izletnike, ki so se pripeljali naravnost iz Pariza in so prišli obiskat domovino prav iz Cikaga, Newyorka, Clevelanda in Illynoisa, je občinstvo toplo in prisrčno pozdravilo. Jugoslovanskih izletnikov je bilo v celem 35, med njimi 25 Slovencev. Vsi so izražali posebno zadovoljstvo nad udobno vožnjo. I'njak-- so pozdravili in jim želeli prijetno biva- teri more le reči: »Domovina, ti si zdravje!« Med prisrčnim pozdravljanjem in med zvoki godbe so se naši rojaki podali v bolel »Metropol«, kjer jim j^ Francoska linija priredila majhno zakusko. Preko morja so se naši Amerikanci prepeljali iz Newyorka na ekspresnem parniku »Cbamplain«, ki je last francoske pa-roplovne jjružbe Cie. Ge. Transatlantique, že po C dnevni vožnji v pristanišče Le Havle. Izletniki, ki ostanejo nekaj mesecev v domovini, so se na svoji vožnji na tem parniku počutili prav dobro. V Ameriko se povrnejo šele v pomorskim velikanom »Normandie«. Izlet je organiziral za Evharistični kongres v Ljubljani znani slovenski odvetnik v Newyorku, g. Leo Zakrajšek, brat gospoda p. Kazimirja Zakrajška, ki je spremljal izletnike prav do Ljubljane. 15 let dela za svol dom Slovesna otvoritev »Poštnega doma v Ljubljani Ljubljana, 24. junija. Nedelja je bila za poštarje pravi praznik Ta-Ta«. G. Ivan Železnikar je govoril o zlorabah pri 'nabiranju daril za razna humanitarna društva in grajal premilo postopanje s krošnjarji. Končno je predlagal g. Pezdirc, naj se že nekaj stori za uvedbo socialnega zavarovanja trgovcev, a predsednik g. Soss je dajal potrebna pojasnila ter ob 23.45 zaključil zborovanje. Trgovina in promet v aprilu .^aš izvoz v aprilu 1935. je znašal 368 mili-lonov napram 263 milijonom aprila 1934. in ■ f' milijonom v aprilu 1933. odnosno 271 mili-»°m v letu 1933. istega meseca. Marca letos vnašal izvoz 362 milijonov, februarja 273 mi-tenov in januarja 268 milijonov. 2sa V°? Ae ’mašal v aprilu 325 milijonov napram „ milijonom lani istega meseca, odnosno 208 ».'"ionom leta 1933. in 249 milijonom 1. 1932. br, a- letos ie znašal uvoz 284 milijonov, fe-, arla 229 milijonov in januarja 257 milijonov. Uiir^0z Plenice je V štirih letih padel od 35-7 v ."Jonov v aprilu leta 1932. na 7.7 milijonov 16m ■ mesecu 1935., izvoz svinj prav tako od Uli]. miHjonov na 14-9 milijonov in jajc od 25'9 Pa ^°"?v ,na 13‘4 milijonov dinarjev. Nasprotno aui-n6 ^ izvoz koruze povečal od 8‘3 milijonov ista* i 1632. na 38-4 milijonov v aprilu 1.1935., "o izvoz lesa in lesenih izdelkov od 40'3 na 80 milijonov in bakra od 12'9 na 36'9 milijonov dinarjev. Število natovorjenih vagonov je znašalo aprila leta 1935. 104.000 napram 101.000 aprila leta 1934., odnosno 97.000 istega meseca leta 1933. in 119.000 aprila leta 1932. Marca letos je bilo natovorjenih 104.000, februarja in januarja pa po 90.000 vagonov. Državna rečna plovba je transportirala aprila leta 1935. 54 milijonov kilometerskih ton ua-pram 71 milijonom aprila leta 1934., odnosno 30 milijonom aprila leta 1933. in 11 milijonom aprila leta 1932. Ladijska tonaža, ki je pristala v naših lukah, je znašala aprila leta 1935. 1,249.000 ton napram 1.322.000 v istem mesecu leta 1934.. odnosno 1.215.000 v aprilu leta 1933. in 1,237.000 tonam istega meseca teta 1932. Gospodarske vesti V~nom'!inf!’es mednarodnih trgovskih zbornic, '"edn-nv^i -fk 60 i® Pričel v Parizu kongres cimh trgovskih zbornic. Prisostvuje mu nad tisoč delegatov iz vseh držav Evrope in Amerike, Kitajske, Japonske, Avstralije in Britanske Indije. Na dnevnem redu kongresa s» poleg drugih vprašanj predvsem problem organiziranja produkcije in izmenjave dobrin in kapitala. Veliko pažnjo se posveča tudi vpra- šanju ureditve mednarodnih transportnih sredstev. = Novo parobrodarsko društvo. V Splitu se je osnovalo novo parobrodarsko društvo pod imenom »Splitska obalna plovidba«. Zaenkrat je društvo nabavilo parnik s 123-ton-sko tovorno prostornino in bo z njim opravljalo promet na progi Split—Kaštel—Trogir do Vinišča. Parobrod so krstili na ime »Stross-mayer«. Vsako nedeljo bo vozil parobrod na izlete, sicer pa bo na razpolago večjim skupinam letoviščarjev za poljubne vožnje. = Povečanje naše trgovske mornarice. Parobrodarsko društvo Topič na Sušaku je kupilo v Angliji parobrod z 8150 ton nosilnosti. Krščen bo na ime »Olga Topič«. To je že šesti parnik tega društva. Parnik, ki je doslej nosil ime »Olga Topič«, bo prekrščen na ime »Jela Topič«. — Za povzdigo ovčarskih in živinorejskih zadrug. V svrho povzdige ovčarstva bo ministrstvo poljedelstva nudilo večjo pomoč in kredite posameznim ovčarskim in živinorejskim zadrugam po vzgledu nemškega poljedelskega ministrstva, ki je doseglo s tein sistemom zelo lepe uspehe. S tem se bo omogočilo našim živinorejcem racionalno rejo vseh vrst živine in pa najboljši način predelave mlečnih proizvodov in njihov apretiranje za trg. = Ureditev naših pristanišč. V ministrstvu za gradnje so končani projekti za ureditev naših pristanišč na Sušaku, v Šibeniku in Splitu. Kakor poročajo, se bo z deli pričelo takoj, kakor hitro lio izvršena licitacija in delo izročeno dobaviteljem. Ureditev je zamišljena na najmodernejši osnovi in potrebni krediti se bodo črpali iz kredita za javna dela. Verjetno je, da se bo začelo najprej z delom na Sušaku. Potem pa pridejo na vrsto tudi druga pristanišča, kakor du-brovniško-gružansko, kotorsko in bakarsko, ki se bodo uredila takoj za pristanišči, ki so sedaj prva na vrsti. Na ta način bo naše narodno gospodarstvo mnogo pridobilo, ker se bo s lem pomnožil iako promet blaga kakor tudi trgovska delavnost v vsakem pogledu. — žetveni izgledi v Hercegovini. Letošnji izgledi za žetev žitaric v Hercegovini so prilično dobri in mnogo boljši nego lani. Zaradi pomladnega hladnega vremena in deževja pa se bo žetev zakasnila za kakih 15 do 20 dni. Ječmen, posebno v hribovitih krajih kaže mnogo boljše kakor lansko leto. Najkasneje čez kakih 10 do 15 dni se bo po vsej Hercegovini pričelo z žetvijo ječmena. Računa se, da bo dal letos hektar okroglo 15 stotov pridelka. Vsekakor je od vseh žitaric jočmen najbolje obrodil, tako da se računa, da bo celokupna žetev v Hercegovini za 30% večja od lanske in da bo dala Hercegovina okroglo 1500 vagonov ječmena. Pšenična žetev v Hercegovini že nekoliko let pada. Tudi letos jo zaradi deževja seme preko zime deloma segnilo in je na teh krajih prevladala trava. Zaradi tega hektar ne bo dal več kakor 8 do 9 stotov zrnja. Zato žetev pšenice, čeprav no bo slabša od lanske, ne bo skupno znesla več, kakor 1000 vagonov. Žetev se bo pričela koncem junija. V prehrani Hercegovine igra zelo važno vlogo v zadnjih letih krompir, ki uspova pred vsem v planinskih krajih. Krompir že zori. Strokovnjaki sodijo, da bo krompir dal v Hercegovini letos okoli 3000 vagonov, dasi je mraz pomoril okoli 80 ha s krompirjem posejane zemlje. = Povečanje rafinerije sladkorne tovarne v Bijelem Manastirju. Sladkorna tovarna v Bijelem Manastirju, ki je last državnega veleposestva v Belju, bo razširila svojo rafinerijo tako, da bo lahko izdelovala tudi sladkor v kockah. Borzna poročila DEVIZE Ljubljana, 24. junija. (S primo Nar. banke): Amsterdam 2960'30—2974'90, Berlin 1752'05— 1765'93, Bruselj 736‘33—74U39, Curih 1424'22— 1431 '29, London 214'41—216'47. Newyork 4317T6 —4353'47, Pariz 287-96-289-4Ö, Praga 182’04-183’15, Trst 359-96—362'04. Curih, 24. junija. Beograd 7, Pariz 20'22, London 15'09, Newyork 305'5, Bruselj 51'75, Milan 25'25, Madrid 4U90, Amsterdam 207-85, Berlin 123'20, Dunaj 57'35, Stockholm 77'80, Oslo 75'80, Kopenhagen 67'35, Praga 12'79, Varšava 5775, Atene 2'90, Carigrad 2'48, Bukarešta 3-05, Helsin-fors 6-66, Buenos-Aires 0'8075. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana, 24. junija. Inv. pos. 1921 80—81, Bler 7% 75—76, Bler 8°/o 65—66, Obv. drž. hip. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. PROTI KURJIM OČESOM. Kdor si želi boljšega pedikerja, je na razpolago cenjenemu občinstvu pediker Avbelj, kopališče Okrožnega urada, Ljubljana, Miklošičeva cesta. banke iz 1. 1921. 72—73, Agr. obv. 1921. 45—40. Begi. obv. 61—62, Obv. slab. pos. 1931 80- 82. Zagreb, 7% investicijsko posojilo 81 n, Vojna škoda kasa 365—368—360—362, julija 364 n, avgust, september, oktober 364 —368, 7% Bler. 65—65-25—65, 8% Bler. 76 r, 6% beglücke obv. 63'50—64'50—65, D.unaj-Zagieb clear. 872'50— —882'50—877'50, Duuaj-Beograd clear. 878'50— 868'50, Grčija-Zagreb clear. 38'40—39'10—38-75. Grčija-Beograd clear. 37'85—37-15, Priv. klir. Lond.-Zagreb 233-45—235 05—234'25, Priv. klir. Lond.-Beograd 234'55—232-95, Priv. klir. Madr.-Zagreb 602—612—607, Priv. klir. Madr.-Beograd 650 pon., Trboveljska 112-125, Šećer. Osijek 135—160, 7% štab. pos. v Parizu 83'50 r. Beograd, 24. julija. 7°/o drž. investic. pos. 82, 4% agr. obv. 47'25—4675, 7% slab. pos. v Parizu ------ (82). 6% begluške obv. 65 -64 (64'50). Vojna škoda 368—366 (36675—365), ultimo julij 367—365, ultimo avgust 368—366 (367). ultimo september 368—366 (367—363), ultimo oktober 368—366 (368—365'50), ultimo november 369—367, 7% Bler 66—65'50, Narodna banka, ponudba 5800 (5720), Agr. priv. banka 225'50— 223'50. BLAGO Ljubljana, 24. junija. Koruza: Iranko vagon bačka postaja 79—81, franko vagon banatska postaja 77—79. Oves: franko vagon slavonska postaja 108—110. Pšenica: franko vagon bačka postaja 138—143, banatska poslaja 137—140. — Moka: pšenična Og, banatska postaja 225—235, pšenična Og, bačka postaja 220—230, pšenična 2, bačka postaja 200—210, pšenična 5, bačka postaja 180—190. Otrobi: pšenični, franko vagon, bačka postaja 100—105. Novi Sad. 24. jun j ja. Pšenica: Bačka potiska 127—132, Slavonska 128—130, Sremska 125—127, Bačka 124—127, Banaška 120—127. Oves: neiz-premenjen. Rž: ne notira. Ječmen in koruza: ne-izpremenjena. Moka: bačka in banaška og in ogg 195—217'50, št: 2 175—197*50, št. 5 155— —177-50, št. 6 135—157*50, št. 7 112*50-122*50, št. 8 87*50—90. Fižol: neizpremenjen. Otrobi: bački in sremski, juta vreče 83—85, banaški, juta vreče 84—86. Tepdenca mirna. Promet srednji. , Chicago, 24. junija. Pšenica: julij 79'5, sept. 80, dec. 82*25. Koruza: julij 8075, sept. 74*875. dec. 62-75. Oves: dec. 36'5. Winip. pšen.: julij 82, avgust 82*375. Radio Torek, 25. junija Ljubljana: 12.00 Iz daljne Španije (plošče), 12.45 vreme, j>oroči!a, 13.00 čas, obvestila, 13.15 narodna pesem v orkestralni obliki, izvaja Radio-orkester, 14.00 vreme, spored, borza, 18.00 otroška ura, mali harmonikar Edo v Šramlu igra, 18.40 čas, poročita, vreme, spored, obvestila, 19.00 samospevi g. Lukmana Slavka, 19.13 nacionalna ura. Predava g. dr. Berce o temi »Več državljanske zavednosti«, 20.00 Celjski večer, 21.30 čas, poročila, vreme, spored, 22.00 v valčkovem tempu okoli sveta z Radioorke-strom, 22.30 angleške plošče. Konec ob 23.00. Zagreb: 19.25 •kulturne vesti. 20.30 vokalni solo, 21.00 recitacije, 21.15 celistični koncert, 21.45 recitacije, 22.00 poročila, 22.15 pesmi in romance. Beograd: 18.30 klavirski koncert, 19.00 plošče, 20.00 operni pevci pojo, 22.30 narodne pesmi Tuje postaje Berlin: 20.45 Chopinove klavirske skladbe; Beromünster: 21.00 ura valčkov; Bratislava: 20.50 orkestralni koncert; Breslau: 20.45 radio orkester; Brno: 20.30 narodni plesi, 21.45 jugoslovanske romance; Budapest: 21.35 orkestralni koncert; Detsehlaudsender: 20.45 za zabavo in ples; Frankfurt: 20.45 Večer pesmi, mladinski zbor; Hamburg: 20.45 vojaška godba; Huizen: 21.45 orkestralni koncert; Leipzig: 22.30 pester koncert; Luxemburg: 21230 vokalni solo; Trst: 20.50 Lombardova opereta »Zaljubljena hiša«; München: 20.45 simfonični koncert; Paris: 20.45 večer popevk; Praha: 20.40 življenjepis Havlič-ka Borovskega. 21.30 Hippolyte v gorovju, komična opera, 22. 15 plošče. 22.45 angleška oddaja; Rim: 21.50 Sv. Frančišek glasbenik; Strasburg: 20.30 Chabrierjeva opera »Zvezda«; Stuttgart: 22.30 pester koncert; Varšava: 22.40 Serenade; Dunaj: 22.25 Salzburške slavnosti. Dobro in po nizki ceni se oblačijo vsi tisti, kateri nabavljajo oblačila za moške, fante in dečke v konfekciji »FRANDE« F.K.Derenda, Ljubljana Gradišče 2, pri Hunski cerkvi Obleke po meri se izgo-tavljajo brezhibno 1 HacočoiU „Qlos navoda" ! Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. LJUBLJANA Gledališka 12, Telef.38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah Naznanilo. Usojam se vljudno naznaniti, da sem zopel otvoi il svojo tehniino pisarno v Sloimkovi ulici it. 19, telefon 25>27 in pričel samostojno voditi gradbeno podjetje. Sprejemani v izvršitev vsa v gradbeno stroko spadajoča dela, kakor poprave in adaptacije stanovanjskih in trgovskih hiš vseh vrst, tovarn itd. Zaradi nizkih cen materiala in delavskih mezd bom izvrševal vsa dela po konkurenčnih cenah. Kakor doslej, se bom tudi v bodoče še bolj potrudi], da bom svoje cenjene naročnike zadovoljil s preciznim in solidnim delom. S strokovnimi nasveti, osnutki in proračuni sem vedno brezobvezno drage volje na razpolago. Vsem starim in novim naročnikom se najtopleje priporoča |ygp Bricelj, pooblaščeni graditelj. V nahrišii planinski koči na svetu (Pod Elbrusom v višini 5300 m) (Nadaljevanje. Ponatis prepovedan.) Pierre Charles ostane mojster evropske atletike Borba Hower-Charles je končala po hudem boju s popolno zmago Charlesa (na desni) Razdalje ni več, skrivnost izgineva Od Terskola proti centralnemu grebenu Kavkaza je morda še slabo uro hoda do pravega vznožja. Tik ob vznožju smo zopet srečali Balkare, ki so pasli krave. Bivali so v primitivnih lesenih kolibah, ki pa jim služijo samo čez poletje. Preko zime se vrnejo v Terskol ali še nižje doli v Te-genikli. Tudi blizu teh kolib taborijo ruski turisti in preživljajo tu svoje počitnice. Končno je bilo doline Baksana konec in začela se je pot strmo navkreber. Dolino zaključujejo amfiteatralno ledeniške morene, višje gori preidejo v prave ledenike. Desno od nas se je dvigal Elbrus, levo pa spupina vrhov, ki jim pravijo Dongus-orun Grobovi na Krugozoru (4468 m) in najlepši vrh v Kavkazu, znani Ušba, z dvojnim vrhom, od katerih je eden visok 4698 m, drugi pa je 4 m nižji. Naš cilj tega dne je bil doseči planoto »Krugozor«, ki leži nekako 3000 m nad morjem. (Slika 3.) Na tej planoti je oskrbovana koča, ki pa deluje šele par let. Beseda Krugozor sama pove, da se s te planote »zre v krogu« okoli sebe najzanimivejše dele centralnega Kavkaza. Pot do Krugozora navzgor je zelo lahka, kajti ves čas stopaš med senožeti po lepi zložni stezici. Ko smo se vzpenjali navzgor, smo celo srečali mlado Rusinjo, ki je vodila majhnega konja za uzdo navzdol, šla je iz spodnjega tabora na izlet na Krugozor in je ves čas navzgor jahala. Saj so tudi vso našo prtljago, nahrbtnik, cepin in smučke nesli do Krugozora in še dalje navzgor potrpežljivi oslički, ali kakor jih je neki Dunajčan krstil »vierbeinige Genossen«. Naš vodnik, o katerem vem samo to, da smo ga klicali »Žorž«, nas je vedno nazival »Genossen«. Govoril je dobro nemški, kajti bil je iz Moskve, kjer se je preko zime bavii z muziko, igral je v operi rog. Poleti pa je spremljal inozemske turiste po Kavkazu in jim delal družbo. Ker nas je smatral za »tovariše«, nas je v nemškem jeziku klical kot »Genossen in odtod so dobili tudi oslički gornji naslov. V koči na Krugozoru smo prespali eno noč v zelo udobnih posteljah. Oskrbnik je neki Jakobi, po rodu LitvaneC, ki govori zelo dobro nemški. Ker bi bil prenos drv z doline predrag, kuhajo vse na petroleju. Dve brhki postrežnici gresta turistom zelo na roko, le škoda je, da brbljata samo po rusko. Istega večera smo se posvetovali o nadaljnjem vzponu. Naslednjega dne bi morali doseči višino 4000 m, kjer je med skalovjem zasilna neoskrbovana koča, imenovana »koča 11«. Po pripovedovanju je tu svoj čas počivalo 11 turistov, ki pa se niso več vrnili. Zajel jih je snežni vihar in raje jih niso nikoli več potem videli. Kakor vedno, se je tudi tedaj pojavilo nesoglasje in je prišlo celo do zelo ostrih besed. Najbolj je rohnel neki starejši Dunajčan v svojem dunajskem žargonu »wo wollen’s denn hin in aller Früha, der Elbrus rennt uns ja nicht davon, bedenken’s dass einige alte Herren da sind die von Narran krank geworden sind, wir haben unsere Kräfte im Kriege gelassen, junge Männer sie wissen nicht was Bergsteigen ist,« itd. Vsa družba se je razdelila v dva tabora. Mlajši so zahtevali odhod na vse zgodaj in takojšen naskok na Elbrus, starejši pa so predlagali »noch ein pissel tra-mieren und sich an die verdünnte Luft angewöhnen«. že itak slabo razpoloženje so poslabšali še temni oblaki, ki so se valili z zapada in naznanjali prihod slabega vremena. Nad vsemi pa je vladal strah pred višino 5629 m. Neprijetno so vplivali na nas tudi trije grobovi (slika), ki leže ne daleč od koče. Nekdaj so se trije turisti ponesrečili in zmrznili. Rešilna ekspedicija jih je našla in prenesla na Krugor, kjer so pokopani. Namesto križa imajo velik železni cepin. Končno smo se odločili, da se ločimo v dve grupi »junge und alte Herren«. Mlajši odrinejo na vse zgodaj, starejši pa »če ozdravijo«, kasneje. Toda preko »toči je nastala nevihta, dež je začel padati in tako pokvaril mlajšim njihov odločni odhod. Okoli 10. ure naslednjega dne se je nekoliko zjasnilo in vsa družba je skupno definitivno krenila na pot. Pot vodi spočetka preko stranskih moren vse do ledenika (slika). Pričelo je zopet po malem pršiti in na ledu nas je oblak zajel v svoje okrilje. Tisti godrnjavi Dunajčan je z vso jezo zasadil cepin v led in vzkliknil »bis hieher und nicht weiter« in naredil križ čez Elbrus. Kljub oblaku smo ostali hoteli na vsak način naprej, kajti vodnik je dobro Začetek ledenika pod Elbrusom poznal pot in bi kočo našel tudi v megli. Res smo se napotili naprej, toda naenkrat nova zapreka, čez noč je na gornjem delu ledenika zapadel sneg in oslički niso mogli naprej, ker Se jim je pod tenkimi nožicami pregloboko vdiralo. Da bi vso prtljago vzeli na svoje rame, nam ni kazalo, ker je vsak čuval svoje moči za najvišje višine, kjgr napade človeka že itak otežkujoča gorska bolezen. Da bi šli brez prtljage naprej, tudi ni šlo, kajti kdo ve kdaj pridejo nosači za nami. čakati na zboljšanje vremena gori v zasilni kočici na višini 4000 m ni prijetna zadeva, če pomislimo, da se v koči nič ne kuri in da nismo imeli preveč hrane s seboj. Ni preostajalo drugega kot vrniti se nazaj na Krugozor. (Dalje prih.) Gotovo ne boste pozabili poravnati naročnine! Ej, saj še ni tako dolgo, ko je človek z nekakšno pobožnostjo hranil sliko sorodnika ali prijatelja, ki je živel v tujini. Zdaj že lahko govorimo z njim. Razdalja je izgubila svoj ta-jinstveni pomen. Kje je bila nekdaj Amerika?! Danes je še vprav tam in vendar — ni tam. Sediš v sobi, v Ljubljani recimo, aii pa tudi kje v samotni gorski vasi, pa se domisliš kogarkoli daleč onkraj morja. Koncert imajo tam in tvoj znanec, prijatelj, sin, hči ali žena nemara nastopa na tem koncertu. Radio imaš, zasučeš gumb in nevidna sila ti prikliče v sobo prijateljev glas, hčerkino pesem ali glasbeno umetnost tvoje boljše polovice. Razdalje ni več. Izginiti je morala in se ukloniti vseobsegujoči sili človekovega duha. Cel teden je nekdaj trajalo, preden je vladar izvedel o uspehih ali neuspehih orožja, če se je njegova vojska kje vojskovala. Danes lahko v Evropi sledi boju, ki divja kje v Ameriki ali v Avstraliji. Lahko sliši rohnenje topov in lajanje strojnic, lahko ga pretresa groza smrtnih krikov in radostni vriski zmagoslavja. Razdalje ni več in je bo zmeraj manj. Doslej smo lahko kljub razdaljam priklicali samo glas, poslej bomo poleg tega videli tudi slike, človeški duh ne miruje in vsako novo odkritje tehnične vede je samo vzpodbuda za nadaljnja čuda. Inženjerji, ti neumorni čarovniki moderne dobe, so že premagali začetne težave in z najnovejšimi poskusi potrdili domnevo, da bomo v kratkem gledali pokrajine in ljudi brez ozira na razdalje, ki nas loči od njih. Posebna priprava nam pričara med telefoniranjem sliko tistega, ki z njim govorimo. Srečni zaljubljenci, ko se jim ne bo več treba potikati po samotnih stezicah. Kar telefon v roke in ljubezenski sestanek je »aranžiran« z vsemi neškodljivimi pritiklinami vred. Poslovni ljudje bodo odslej lahko nadzirali mimiko in fiziognomijo svojih tovarišev. Treba bo več kot židovske spretnosti, da se bo mogel kdo vzlic temu potajiti in kazati vljuden obraz, ko bi morda najrajši tepel in grizel. . Tajinstvenost, skrivnost je s to iznajdbo obsojena na smrt. Brhke ljubljenke svojih pre-skrbnih mamic, žena, ki je »vedno in edino samo Tvoja zvesta«, vse bo mogoče v sliki poklicati po telefonu. In če bo glas skušal kaj olepšati in zakriti, bo spremljajoča slika brezobzirno razgalila resničnost. Nikar pa nič žalosti radi tega. Svet bo še vedno ostal tajinstven. Če bodo te skrivnosti odstranjene, si bomo pač poiskali novih. — »Je že res, da ne znam svirati, vendar je tako zabavno preganjati vrabce s češnje.r ifsvll Vachek: 36 Kri ne kliče po maščevaniu... Wolff je zahrkal: »Julija, koliko denarja je poslala gospa temu človeku? Sto kron? Nekaj se tu ne ujema, če bi bil to res Quido, bi mu ali ne bila sploh ničesar poslala, ali pa, če bi se bila vendarle k temu odločila, bi mu bila poslala izdatnejšo podporo. Sicer pa — ali ste iskali vizitnico?« »Seveda,« je odgovoril gospod Astenburg. »Toda nismo je našli. V košarici za vizitnice je ni. Tudi na mostovžu je nismo našli. Sicer pa Julija misli, da jo je Marketa dela v ovojko, ki mu jo je poslala.« Tedaj pa je Doris, ki je doslej sedela, ne da bi zinila besede, in nekam čudno brezčutno, planila pokonci ter vzkliknila: »Bernard, kaj se godi s teboj?« Bernard je bil res tako bled, da je bilo to videti tudi pri umetni svetlobi. Le za trenotek ga je prepričala očetova gorečnost in verjel je, da je bil to vendarle Quido. Toda Wolffova opazka ga je spet obrnila k Letzu. Ni moglo biti dvoma. Po Letzu si je njegova nadeva izsilila novo žrtev, peto po številu in naj večjo, kar se tiče važnosti za Bernarda. Skoraj omedleval je. Obstopili so ga, brizgali mu na sence kolinsko vodo in Julija mu je prinesla čašico konjaka. Pripisovali so to naporom na potovanju in predvsem seveda temu, da je bil Ritin ljubljenec in da jo je ljubil bolj kot kogarkoli drugega. »No, no,« je rekel ljubeznivo oče, ko je nekoliko oživel, »za danes je ena žrtev dovolj. Potolaži se, mama bo gotovo ozdravela.« 2. Naslednji dan je napravil Bernard dva brezuspešna poskusa: priti k Riti in izslediti majorja Letza. Zgodaj zjutraj se je odpeljal v Veleslavin, toda k materi ga niso pustili. Ni prišel dalje kot v čakalnico, kjer mu je izjavil zdravnik, da je najmanj en teden ali dva popolnoma izključeno, da bi koga pustil h gospe. Zanesljivo bo ozdravela, toda zato je prvi pogoj, da ji preidejo spomini na vse, kar bi moglo kakorkoli privesti njeno domišljijo v zopetni stik s tem, kar jo je tako razburilo. Okolnost, da se k temu ne vrača, niti kadar čuje, niti kadar spi, je zelo ugodna, toda prav zato se mora preprečiti vse, kar bi moglo povzročiti, da bi se na to spomnila. Zdaj preživlja lepo mladost, je otožna, toda prijazna in edino, kar jo vznemirja, je predstava nekih žab. Na vsakega, kdor pride k njej, bojazljivo kliče, da naj pazi vendar na žabice. Morda si misli, da so okrog nje in da bi jih mogli ljudje pohoditi. Bernard je odšel iz sanatorija zelo zamišljen. Besede žabice in to predstavljanje mu je nekaj pravilo. Na nekaj ga je to spominjalo in slutil je, da je z vsem tem v neposredni zvezi. Ko je nekaj minut premišljal, se mu je izjasnilo. To je bilo res nekaj, v čemer je igral vlogo, toda to je bilo že davno. Pred mnogimi leti (v resnici je bilo to komaj pred štirinajstimi leti; toda Bernard se je v vojni tako postaral, da se mu je zdelo, kakor da se je to odigralo pred davnimi leti) ga je vzela mati s seboj na obisk k teti Frančiški — tisti, ki jo je imela v mislih, ko se ji je včeraj bledlo v heidelberški Kačenki — ki se je zdravila v Marijanskih Lažnih. Na večer so šli na izprehod. Bilo je po dežju in po potih je kar mrgolelo mladih žabic. Bernard je bojazljivo pazil, da ne bi katere pohodil; tudi Rita je gledala na pot. Teta pa je korakala kar brezobzirno in je tu pa tam katero pohodila. Bernard jo je na to opozoril in teta mu je obljubila, da bo pazila. Toda čez nekaj časa se je spet tako razgovorila,-da je pozabila na obljubo. Slednjič je to Bernarda tako razburilo, da jo je začel brcati v noge. Bilo mu je popolnoma jasno, zakaj se v Ritinih predstavah pojavljajo ravno te žabice. Prišle so ji na misel v trenutku, ko ji je major Letz naslikal njegovo zverinsko podobo, žalostni kontrast, od katerega ni bilo povratka, k boljši minulosti. Letza je iskal iz vzrokov, ki mu samemu niso bili dovolj jasni. Temna, divja besnost, ki se je v njem prebujala, kadarkoli se je spomnil na tega človeka in ki je klicala po utešitvi, je bila samo eden izmed teh vzrokov. Ena skrajnost njegovih misli je bilo hrepenenje, zadaviti tega lopova, druga pobožna želja, da bi ga čudežno prisilil, da se vrne še enkrat v njegovo hišo in izjavi Riti, da si je vse, kar ji je bil povedal, samo izmislil. Pot ga je naravno peljala na evidenčni oddelek policijskega urada. Toda tam so mu rekli, da major Letz, ki je bil odjavljen na koncu aprila, ni več v seznamu. »Ampak to ni mogoče,« je ugovarjal Bernard, »saj sem ga te dni sam večkrat videl.« Uradnik temu ni ugovarjal, toda to je pomenilo le, da stanuje kje »na črno«, kakor se to često dogaja, da bi se njegovo bivališče moglo najti samo slučajno. Bernard je brez obotavljanja sklenil, da bo sam poizvedoval po njem. Začel je tako, da se je pojavljal na znanih cestah. Hodil je po Vaclavskem trgu, stražil v Krakovski ulici ter se potikal okrog doma. Toda kakor da se je vrdla zemlja pod majorjem Letzem. Bernard je hitro poobedoval in se vrnil spet na ulico. Zvečer je bil že do smrti utrujen in komaj je pojedel, je začel pri mizi kloniti glavo. Pustili so ga; prebudil pa se je sam čez pol ure ter se je čutil tako osveženega, da je spet začel iskati. Vse odurne živali lezejo iz svojih lukenj, ko se stemni, Letz menda ne bo izjema. Naročajte in čitajte „Glas naroda**? Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.