. • • |F 5?
Edini slovenski dnevnik
<	¥ £edinjenib državah, t-
Vega ta vae leto.• • $3.00
<	Ima 10.000 naročnikov :*
List slovenskih delavcev v Ameriki,
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 304. — ŠTEV. 304.
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 29, 1914. — TOREK, 29. DECEMBRA, 1914.
VOLUME XXII. — LETNIK XXII.
SB"
NASKOKI ZAVEZNIKOV V BELGIJI SO OSTALI BREZUSPESNI. RUSKA ARMADA JE OPUSTILA OBLEGANJE TRDNJAVE KRAKOVA.
Stem, da so se umaknili od Krakova, so preprečili Rusi razcepljenje njihove armade. - Kljub neugodnemo vremenu so vprizorili Nemci pri Visli nove uspešne naskoke. - Krog Nieuporta na zapadnem bojišču divjajo ostri boji. - Naskoki zaveznikov, katere se je vprizorilo s pomočjo angleškega brodovja, so ostali v celoti brezuspešni. - Ob mestu Rheims in pri Perthes so se vršili artilerijski dvoboji. - Nemčija je oficijelno prevzela kontrolo nad inozemskimi konzuli v Belgiji. - Protest belgijske vlade.
Rusi so se umaknili. Petrojjrad, Rusija, dec. — On» ruska urinaria, ki operira v (ial ciji in oi>l»'jra avstrijsko trdnjavo Krakov, sc je umaknila za j't^rii'M't milj proti vzhodu.
Ku*i Krakov a skorajfrotovo uiti oblegali tu* borio. S tem st* je izjalovil na»*rt Avstrijcev. ki so namera vuli razdeliti rusko armadi) v riva dela. Z pališkepa boji-sra poročajo, ria so zaceli Avstrijci 23. decembra prodirati iz okraja Tybarka proti severo-za-jtariu. Nameravali so obkoliti rusko levo krilo, ki se nahaja pri reki Itjali in se združiti .z anuario generala Hoebni-Ermoli. katera prodira ob železniški progi, ki »orii od Sanoka do Liska.
-"». decembra so s** JKusi uspešno bojevali pri Tuehovu in vjeli skoraj 4<HH» Avstrijcev. Pozneje »»o navalili na levi breg reke Bja-le in z naskokom zavzeli višine pri
Si*il«j sta toraj dve sovražni armadi loeeni k dvajset milj širokim plinom ozemlja, na katerrm tk* na-
Nem^ko poročilo. Berlin, Nemčija. 28. decembra. ' *>«* s«- je zaeelo zanimati za do-irorik«- na vxhoriiuiu bojišču, ki sn postali zadnji eas zelo wlike važnosti. /t* v teku nekaj rini se bo odločilo. Avstrijske kakor tudi h riišk«- armad«- nahajajo na Rusko-Poljskem v zelo dobrih i ozi-cijah. Kpopadi s sovražni kom ae neprestano vrše.
Ob r<'ki llzuri in Itavki so stopili Avstrijci in Nemci v ofenzivo ir precej dobro napredujejo. NVm-frkl generalni štab j»* sporočil. ria so Nemci v bližini Inovloria nsj»»*š-no odbili ruski napad in prizadeli sovra/.niku ogromne izgube.
I *<>ro<*-ilo. <la ho ruski- ohlaxfi z;t|>ust]lf \arsavu in s<> presolil«' \ mesto V lino, se danes potrjuje.
Ofenzivno prodiranje.
Berlin, Nt-metj*. deeenibra.' Ne (flt'dc na izvanrerino slabo vreiue. Nemci in A vat rije i nepre-*tano prodirajo. Današnje poro-
« ilo n«'ruškega velikeg* glavnega vojrw»ga stana s«* tflasi: V Vzhori-liji I*1*IH4Jji in jih Ituako-Poljskem
je položaj neizpremenjeii. Severno od reke Vi s le se je vršilo ver spopadov s sovražniki.
Avstrijske čete.
Washinfton, I). ('.. 2*. riee. _ Avstrijsko zunanje ministrstvo je »poročilo tukajšnjemu avstrij-senta poslaništvu. <|« so Avstrijci Tispesno odbili vse rusko napade ob reki Dunajee in Nidi. Rusi so bili vzhodno od Tomaszev* popolnoma potoleeni. Položaj v Karpatih j** neirpremenjen.
Varšava.
London, Anglija, 28. decembra. Kapitan (»ranville Fortescue, bivši liooseveltov adjutant in seda-I nji riopisuik tukajšnjega "Daily ITelegrapha" je sporočil danes iz ! Varšave sledeče:
Hoji ob reki lizuri in Kavki so nadaljujejo, vojna sreča se pa do-I seriaj ni obrnila ue na to. Jie na : ono stran. Nemci imajo v rokah j nekaj postojank čisto na bregu; reke Bzure in skušajo sedaj spraviti na fronto več svojih težkih topov, ker brez njih ni mogoče, ! razdejati ruskih utrdb. Ozemlje , med Bzuro in Ravko ni še zadnja ruska obrambna čila pred Var-! šavo. Odločilna bitka se bo bila le par milj zaparino ori Varšave. Med ljudmi se je razširila govo-j riea, da Rusi Varšave sploh ne ne borio branili.
Berlin, Nemčija, 28. decembra. Iz Brealava poročajo, ria se je v j nedeljo pojavilo nad Varšavo več t nemških zrakoploveev. ki so za-j čeli metati bomb«' na hiše. ('ar. ki se je baje ravno tedaj ualia-^ 1 jal v Varšavi, se je takoj odpe-: ljal proti Siedleeu.
Razdejan spomenik. Berlin, Nemčija. 28. d^embra. Poljski ustaši so razdejali v Var-! šavi spomenik, katerega je po-j stavila ruska vlada leta 1841 l»o-: Ijakom. ker so ji osta'i za časa i revolucije zvesti.
Turki, Rusi in Angleži.
Berlin, Nemčija. 28. decembra. Turška armaria si je pori poveljstvom vojnega ministra En ven paš«* priborila v Kavkazu več novih zrna*;. Iz Carigrada poročajo o zmagah slerieče: — Turške čete ^v Kavkazu prodirajo ob eeli fronti. V. st. ria so Rusi torperiiralf t urško križarko "Hamidijeh** ni resnična. Turško brodovje j«- zari-nji ras kriiarilo po celem Črnem morju, pa se je vrnilo nepoškodovano domov. Križar k a "(joeben" j«- potopila rive manjši ruski la-'riiji. ko sta polagali mine. '.."tonila sta dva častnika in trideset 1 mornarjev.
Naše brodovje obstreljuje Ba-j tlim.
Prerokova zastava. CarigTad, Turčija. 28. dec. — Iz Carigrada so prenesli v Da-
! oia.sk zeleno prerokovo /.astavo. ki j«« največja svetinja vseh mo-haniedaneev. Tam jo je slavnostno razvil Šejk-u-lslam. vrhovni turški svečenik. Ko so vojaki vi-jrieli zastavo, se jih je lotilo silno navdušenje. — Porigoveruer Sirije. Mohmneri Ali bej. bo s 5000 j prostovoljci napadel Angleže, ki: prodirajo od Perzijskega zaliva i proti Hagriadu.
k fronti, je izdal turški vojni minister proklainacijo. ki pravi, da bosta trdnjavi Batum in Kutais kmalu padli. Kakor hitro se to zgodi, borio začeli s prodiranjem proti Tiflisu.
Angleško poročilo.
London, Anglija. 28. decembra. Vse carigrajsko prebivalstvo je proti mladoturški vladi. Ljudje so izprevideli. da je vlada napravila veliko napako, ker se je pridružila Avstriji in Nemčiji ter da je njena edina rešitev, če se takoj pridruži tripleententi.
Kcnec francoskega protektorata.
Berlin, Nemčija. 28. decembra. Iz Carigrada poročajo, ria je sultan vprvič v zgodovini sprejel papeževega delegata brez |>osredo-vanja Francije. To je vsekakor
prednjih zakopov. V dolini reke Aisne in v Champagne so se vršili številni artilerijski boji. ki so bili posebno ostri v okoliei mesta Rheims in pri Perthes.
Na tem mestu so namerili Nemci njihov ogenj v prvi vrsti na
zvečer izjavo, v kateri pravi, da ' Protest proti angleški prepotenci. je dvignila belgijska vlada pro-' Washington, D. C., 28. dec. — tost pšoti razveljavljeuju ekse-, V dolgi noti, katero se je izroči-kvature konzulov ori strani Nem- lo danes ameriškemu poslaniku cev. Odlok, kakor tudi razveljav- j Page v Londonu, dviguje zvezna Ijeuje konzularnih pravic vsebu-j vlada oster protest proti n-isilno-je vlado nad kako deželo, dočim stim angleškega 1)rodovja. ki se
pozicije zapadno od Perthes, ka- je Nemčija le v vojaškem smislu (umešava v inozemsko trgovino tere smo pred kratkim osvojili. 1 zasedla deželo ter se bo izvršila Združenih držav. Angleško vlado
Na višinah pri M a as so naše čete nekoliko napredovale.
V Vogezih so obstreljevali Nem ci železniško postajo i$t. Die. a kljub temu ni bil ustavljen železniški promet. V gorenji Alza-ciji. severo-zapadno od Stein-bach. se je zavrnilo neki proti-naskok Nemcev.
i
Vihar je prekinil boje.
Pariz, Francija, 28. decembra. Velik vihar je divjal danes preko bojnega polja ter prekinil za ne-
velikega pomena. Visoka Porta je, kai. ur vse boje. V uradnem po-
torej sklenila, da se iznebi francoskega protektorata nad kristjani v Orientu in da bo orisedaj za-naprej v neposredni diplomatični zvezi z Vatikanom.
Rusija najela vojne posojilo.
Berlin, Nemčija, 28. decembra. "Frankfurter Zeituug"' nazna-
ročilu. ki je bilo izdano ob 10. uri zvečer, se glasi: ''Tekom celega včerajšnjega dneva je strašen vihar onemogočil vse operacije na fronti, vendar pa smo v Argonih nekoliko najtredovali."
Ustavljene operacije zaveznikov.
London, Anglija. 28. decembra.
" 1111,1 """J" (Prodiranje zaveznikov na zapadli la, da je dovolila rraueoskai	, .	. ' , , t, , - i i -i-- i llem bojnem pozoriscu se te ne-banka Ruski banki pol milijarde , ... . - -.. . ... „ 1 . J , i koliko ustavilo. Pae se poroea o frankov posojila. To se je zgodilo]inaiIMI1
zaratega. da mogoče bo<lo lahko, ^
dobili fraueoski upniki dolg od v * .
1	° • časno kot pa je lnlo pred dvemi
tedni. Z
po
napredovanju francoskih je napredovanje bolj po-
ruskih dolžnikov.	....... ,
...... izjemo zasedenja par za-
„ ^ .	••	i ; kopov indijskih čet pa tudi Nem-
Brat pianista FaderewSkija padel. _; . /»_ „,. 1 . ,, . .
_ ,	iei niso dosegli v preteklem tecl-
Krakov, Galicija, 28. decembra. !nu izdatnejšega. Na severnem bojišču je padel.
brat svetovno znanega pianista |	Svarll() previdnosti
Ignaca Paderevvskija. Stanislav Paderewski. Bil je častnik polj-
izpreuKuuba miru.
Velika železniška nesreča preprečena.
Stamford, Conn.. 28. decembra. Signalni paznik Raymond Simmons nekega proti iztoku vozečega tovornega vlaka New Haven železnice je preprečil danes v zadnjem trenutku železniško nesrečo. ki bi brez dvoma povzročila
šele pri sklepanju \ se poživlja, da naj napravi konec smrt številnih oseb. Ustavil je iz tem razmeram.	j New Yorka ob 1.03 uri odhajajo-
Vlada povriarja v noti. da je^.j ^kspresni vlak komaj par jar-prebivalstvo Združenih držav o- dov od tovornega vlaka, ki je bil gorčeno radi neopravičljivega o-mejevanja legitimne prekmor-ske trgovine Združenih držav.
Boji v Karpatih.	j Tiflis — cilj Enver paše.
London, Anglija. 28. deeeehi*.| Petrograd, Rusija. 28. riee. _
Avstrijci so s«- morali v galiških j(ieneralni štab turške armade v Karpatih umakniti pml velikim j Kavka/.u nainiaiija. da so bili Tur-riwkim navalom. Ilusi zaple-j ki pregBABi iz okolice Franstovi-itili precej strojnih pušk in veli-j ,-a iu ria turško brodovje obstre-k i vojn« ga materijala. To poro- ljuje Batum. Vrhovno poveljstvo cjIo je skoraj goto v o resnično, ker nari turško armado v Armeniji je ga tudi Dunaj potrjuj«-.	' prevzel Enver paša. Ko je dospel
VESELO IN SREČNO
NOVO LETO
želi rojakom ia rojakinjam po Zedinjenih državah
FRANK SAKSER.
0
- —
je
ske legije. Za časa rusko-japon-ske vojne je bil častnik ruske armade iii se je udeležil bitke pri Alukdeftu.
Brezuspešni naskoki zaveznikov v Belgiji.
Berlin, Nemčija. 28. decembra. YT uradnem poročilu se poroča o naskokih zaveznikov na skrajno desno krilo Nemcev v Belgiji. Vsi ti naskoki, katere sc je vprizorilo na deželi in z morja, so ostali brezuspešni, dočim so zavzeli
Nemci pri Ypres en zakop. — Uradno poročilo ima sledeče besedilo :
11 Na zapadnem bojnem pozo-rišču so obnovili zavezniki brezuspešne naskoke na Nieuport. Naskok so podpirale bojne ladi-je. ki pa so povzročile le majhno škodo. Ubitih in ranjenih je bilo le par civilistov v West en de. Isto-
tako se je izjalovil naskok na vas St. George.
Južno od Ypres smo zavzeli en zakop nasprotnika ter zajeli pri tem več jetnikov. Odbilo se je tudi različne naskoke sovražnika severo-zapadno od Arras.
Na jugo-zapadu od Verduna so obnovili Francozi naskoke, ki pa so istotako potekli brez uspeha. (Glasom tega poročila se nahaja Nieuport v posesti skrajnega nemškega desnega krila. Opoin. ur.)
Francozi na morskih sipinah.
Pariz, Francija. 28. decembra. V danes popoldne izdanem ofici-jelnem poročilu se glasi, da so izgubili Francozi par zakopov pri Ypres. da pa so zavzeli 800 jar-dov zakopov pri Lens ter da so •bili uspešni pri Lombaertzvde in tako dospeli do morskih sipin.
"V Belgiji smo nadaljevali s prodiranjem. Na zapadu od Ix>m-biniiliypite stojimo faktično ob morskih sipinah, ob katerih so izgubili Nemci vsled naših naskokov kakik 800 metrov njih ■Mmlh - --
London, Anglija. 28. decembra. Vlada je potom oficijelnega tiskovnega urada pozvala prebivalce v Londonu. naj poiščejo zavetja v kleteh, kakor hitro bi
bilo Čuti detonacije topov ali eksT plozije druge vrste. Bivanje na eestall se označuje kot nevarno, ker bi bili ljudje lahko zadeti ori koseev bomb ali od krogel j. izstreljenih iz aeroplanov.
Nemško-belgijski konzuli.
Washington, D- r - 28. dee. —
Državni department se je danes oficijelno obvestilo o novih predpisih, katere je izdala nemška vlada za tuje konzule v lielgiji.
Po mnenju uradnikov državnega departmenta ne vsebuje to obvestilo zahteve, naj se prizna politično stališče Nemčije v Belgiji in raditega bo vprašanje kaj lahko urediti. Nemška vlada noče priznati tujih konzulov v Belgiji. katere je priznala belgijska vlada in to stališče se smatra tukaj vsprieo sedanjih razmer kot. povsem upravičeno. Ameriški poslanik Whit lock in ameriški konzuli v Belgiji smatrajo sedaj Nemee kot pravcate oblasti v of zemlju katero so zasedli ter se domneva, da bodo ameriški konzuli lahko ostali na svojih mestih. ne da bi nastala sporna vprašanja med Združenimi državami in Nemčijo. Združene drŽave pa ne bodo priznale od Nemcev zasedenega ozemlja kot nemško posest, dokler se stvari ko-nečno ne uredi. To pa je mogoče šele pri sklepanju miru.
Najbrž se bo celo zadevo spravilo s sveta na ta način, da bodo Združene države tormelno naprosile Nemčijo ,naj dovoli ameriškim konzulom nadaljno poslovanje in sicer v interesu Ameri-kancev ali v interesa podanikov držav, zapletenih v boj.
Protest Belgije.
Washington, D. C„ 28. dec. —
Belgijski poslanik j^e izdal danes
■ ^ •• • -
Nemci ob morski obali vznemirjeni.
Haag, Ilolanriska. 28. riecem-bre. — Privatna poročila iz Nemčije pravijo, ria se je polastilo k ^e-bivalcev na obali v Frrziji. Olrien-burgu in Schleswig-Holsteinu veliko razburjenje in sicer radi angleškega pohoria proti nemškemu pristanišču Cuxhaven. V notranjost dežele je baje pobegnilo na stotine oseb. ki se boje zo-;petnega napada ori strani Angležev. V nasprotju z oficijelnimi nemškimi izjavam se zatrjuje, ria so napravile angleške bombe veliko škodo na nemških utrdbah na otoku Langeook. Tudi v notranjosti dežele je opaziti veliko razburjenost in odrerihe za varstvo Helgolanda in nemške obali se označuje kot nezadostne. To pa zato ker se je Angležem .posrečilo pobegniti, ne da bi trpeli kako znatno škodo.
Italijansko-rumunski sporazum.
Rim, Italija, 28. decembra. — Rumunski senat je poslal danes brzojavko na italijansko-rumun-sko ligo. v kateri se izraža na en-tuziastičen način priznanje glede namenov in ciljev te lige.
Zrakoplovna garaža v Bruselj u jes nepoškodovana.
Bruselj, Belgija. 28. decembra. Bombe, katere je vrgel dne 20. decembra neki angleški avijatik, ki je plul nad Bruseljem, so padle na neko pokopališče tik garaže za Zeppelinove zrakoplove. Tam so eksplodirale, ne da bL povzročile kako škodo. Precejšno pozornost vzbuja dejstvo, ria sej je posrečilo aeroplanu približati se na tako kratko razdaljo, rlasi-ravno se nahajajo nad garažo zasidrani zrakoplovi.
Nemci so utrdili Norroy.
Pont-a-Mousson, Francija. 28. decembra. — Vse v okoliei Verduna in Toula nahajajoče se tvor-nice izdelujejo vojni materijal. Na drugih mestih se je ustanovilo posebne tvornice za patrone in-i pri tem se uporablja staro železo, katero se dobiva iz demoliranih poslopij. Francoske patrule, ki so prišle rio meje pri Xorrov, pravijo. da so X emci utrdili t-a kraj na tak način, da bi bilo nespametno vprizoriti nanj naskok.
Naročeno jeklo za šrapnele.
Pittsburgh, Pa.. 28. decembra. Naročila za 65.000 ton prve vrste jekla so riošla daiies tvornicain v Pittsburgh riistriktu. 50.000 ton jekla je določenih <xn Franc jo. 15.000 pa za Rusijo ter se bo uporabilo to jeklo >:a izdelovanje šrapnelov. Pred kratkim se je odposlalo 25.000 ton prav tako trdega jekla v Evropo. Charles Mc-Knight, predsednik Carbon Steel Co. se mudi sedaj v Evropi ter sprejema naročila za take dobave. Odkar je izbruhnila vojna, se je izvozilo iz Združenih držav za $6,000,000 jekla, žice. streljiva in drugega vojnega materijala in to edinole iz Pittsburgh okraja.
skočil iz tira.
Simmonsova prva misel je bila ekspresni vlak, ki je imel priti vsaki trenutek. Hitro je zgrabil signalno zastavico ter tekel proti vlaku. Njegovo znamenje je v zari-njem trenutku zapazil strojevodja* brzovlaka. Dasiravno se je nahajal razdejani tovorni vlak na drugem tiru, bi bila vendar nesreča neizogibna.
Ponesrečeni vlak je imel v vozovih 6000 ton gazolina. Kotli so razpočili in goreči gazolin je prižgal tudi ostale vozove. Materijal-na škoda je precejšna.
Dospela je
VELIKA PRATIKA
za leto 1915.
V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela
—	Labor Day.
Pratika velja s poštnino vred 12 centov.
Razprodajalci jo dobe 100 komadov za $8.
Slovenic Publishing Oo^
82 Cortiandt St, New York GttjJ
- ■ —......-
Ustaja Filininov brezpomembna.
Washington, D. C1.. 28. dec. — Vlariui uradniki so izjavili danes z veliko gotovostjo, da zadnje nemire med Filipini ni smatrati resnim. ker so se vršili brez vsakega vodstva in brez vsake financijel-ne podpore. Podrobno poročilo generalnega governerja Ilarriso-na je razpršilo vse bojazni vlade.
Krvavi beji v Mehiki.
Washington, D. C., 28. dee. — Državni department je dobil danes poročilo, da so prenehali napadati Villovi vojaki Ebano in prodrli do pristanišča Tuxpama, kjer se vrse sedaj vroči boji. Car-ranzovo poročilo, da je Gutierrez odstopil, je neresnično. Dementi-ral ga je brazilski poslanik, ki je Se včeraj popoldan govoril s pro-vizoričnim predsednikom. Konzul Simpieh naznanja iz Nogales. ria je brzojavna zveza med Hermo-
sillo in Canfcaneo pretrgana. Po-vodenj je napravila v Sonori o-gromno škodo;
Položaj v Naco. Naco, Ariz.. 28. dec. — Generalu Scottu so danes sporočili, ria sta Villa in Carranza pripravljena skleniti premirje in se umakniti s svojim vojaštvom od Naco, Sonora. nekoliko bolj proti jugu.
Yaqui Indijanci oplenili mesto.
Guaymas, Mehika. 28. riec. — Tolpa Yaqui Indijancev je navalila danes na mesto Torres la Colorado. ki leži 65 milj južno od tukaj. Vse hiše so oplenili. pomorili nekaj prebivalcev in s plenom pobegnili. Inozemski konzuli so naprosili governerja Mavtoreno za pomoč.
Stoletni starec.
Newark, N. J., 28. dee. — Tukaj praznuje danes John Ernst svoj stoti rojstni dan. Še sedaj lahko bere brez očal, spi vsak dan petnajst ur. pije pivo in kadi. Rojen je bil na Badenskem.
Vej ni veteran ustrelil roparja.
St. Louis, Mo., 28. dee. — Danes sta vlomila v trgovino Leo-narria llumphreva dva mlada možka in ga hotela oropati. Ko je gospodar videl, da mu nič drugega ne kaže, je zgrabil revolver in začel streljati. Enega je usmrtil,
drugi je pa pobegnil. Humphrey je veteran iz državljanske vojne.
58. rejstni dan predsednika.
Washington, D. C.. 28. riee. — Danes je praznoval predsednik Wilson svoj 58. i-ojstni dan. Z vseh strani dežele je dobil na stotine in stotine čestitk.
Denarje v staro domovino.
Promet s Avstrijo m Je tolik« zboljš&L, da sopet pošiljamo de* nar v staro domovino. V slučaj da bi se razmere pozneje na kak način predrngačile, in bi se dena* ne mogel izplačati določenim ose« bam, bodemo istega vrnili pošilja« tel jem.
V sedanjem pološajn pa ni mk eliti, da bi denar dospel v roke mu si ovij en ca tako hitro, kakor pre« je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma ▼ Evropo, ali la Evrope sem 23 de 26 dni in v približno tem času boo de denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom« da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in xa enkrat ne ved ke> kor 600 X.
Naznanilo glede knjig.
Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige".
Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par-nikn, bodemo to naznanili. Zato zasedaj i ikomnr ne moremo ustreči s temi
00| mm
	0 111!		
K	f	X	•
S----	i.i«	100...*	SO 00
Iio.... 'is....	3.10	110....	32 00
	3.10	130....	M OQ
	4.10	130....	86.00
26,...	6.10	140....	38.00
30....	S. 10	160....	36.00
35....	7-10	160....	83.00
40....	8.10	170....	84.00
«.„.	9.10	180....	46 00
60....	10.0U	190....	88.00
6f....	11.00	soo...	40.00
80....	13.00	360....	60 0®
65...	13 00	SOO....	60.00
TO....	14.00	850....	70 0)
75....	15.00	400 ...	80.00
SO....	16.00	460»»«#	90.00
••••	17.00	...	100.00
SO....	18.00		
TV1	UDKA F		
T«*;*«
■»i........... 11 iimiiiii

>■/.""	■--•-"V	-
' t .
HI—BWI
H
GLAS NAHODA, 29. DECEMBRA, 1914.
"GLAS NARODA"
(Slovenk Dally.)
Owned and published by the Slovenic Publishing Co.
(e corporation.) FRANK SAKSER, President. , LOUIS BENEDIK, Treasurer. <4
Mace of Business of the corporation and
addresses of above officers : 82 CortUodt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
2a celo leto velja Ust zrn Ameriko in
Canado........................$3.00
" pol leta....................... 1.50
- leto za mesto New York........ 4.00
14 pol leta ea mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse ieto...........4.60
M " pol leta . ......op trt leta
..I
ki najmanj vlada. Uspehi Nemci- polno duhovitih dovtipov in ne-]postavljen £riž in tik njega je dr-{Mati je prisedla k njima.
- pretrgano vrsto šaljivih nastopov žala druga cesta v vas, kjer je jima je lice ter pripov
2.55
...........1.70
"GLAS NARODA" iihaja vsak dan izvxcmSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
priobčujejo. Denar naj se'hlagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejir*je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvarn naredite ta naslov: **GLAS NARODA**
82 Ortlandt St., New York City.
Telefon 4S87 Cortlandt.
je na socijalnem polju so nedo segljivi. Kar je storila Nemčija,' zanikrne trojice. Poleg tega je va-morajo storiti tudi drugi narodi, njo vpletenih tudi dokaj šaljivih in sieer ne z zatiranjem posamez-' samospevov ali kupletov, katere nika, temveč s tem, da se izvleče bo spremljala godba. Tako je ne-iz vsakega, kar je najboljšega v hote primorano vse občinstvo, da njem.	j se neprenehoma smeje in nasmeje
Priznanja vredno je, da ne vidi dodobra. Če vam je torej kaj do Gkldingš moči Nemčije edinole v zdravega humorja in če se hočete vojaški organizaciji, temveč v pr- dodobra nasmejati zadnji večer
vi vrsti v njenih socijalnih napravah.
S profesorjem Giddingsom soglašamo v tem, da bi v slučaju
letošnjega leta, nikar ne zamudite te lepe prilike neprisiljene zabave ter pridite na zgoraj omenjeno prireditev. In ker je čisti dobiček
zmage pruske Nemčije vse naro- namenjen naši preskoristni Rafa-de sveta osrečil militarizem. Saj j elovi družbi, ki vedpo rada pod-bi dokazal svojo zmoznost do pira brezposelne ter gre na roko skrajnosti. Temu molohu pa ne našim novim priseljencem iz sta-bodo odšli narodi niti v slučaju, re domovine, upamo, da nas goda zmagajo zavezniki. Zmagoval-jtovo počastite s svojim posetom ei. predvsem Rusija, bodo skušali na Silvestrov večer. Po igri bo z močnim oboroževanjem ohraniti prosta zabava s plesmn. s čemer to. kar so pridobili. Kouečno bi se(bo ustreženo tudi takim, ki se ra-pa tudi Nemčija, katere se ne di zavrte. Vstopnina je določena
more kar tako zbrisati k zemeljskega površja, z vsemi silami pripravljala na revaiišno vojno.
Vse govoričenje o zmagi civilizacije v slučaju poraza Nemčije, o boju proti militarizmu, razoro-ženju in splošnem miru je gol humbug. Vojna, ki divja sedaj, je
za prve sedeže po 50 centov, za ostale po 25 centov, a še nedorasli otroci v spremstvu svojih s t ari -še v so oproščeni vsakršne vstopnine. Vstopnice je dobiti tisti večer pri blagajni. Z rodoljubnim pozdravom Rafaelova družba. -Pripomba: Iz New Yorka se pride
boj kapitalističnih interesov in do Nassau Ave., če se pelje preko

Združene države in vojna
vpliv v* n a r
m imela vojna na
dokler obstajajo narodna interesna nasprotstva. se jih J>o vedno izvojevalo z orožjem v roki.
Najbolj zaželjivo bi še bilo, da bi splošno izčrpanje vseh prizadetih izsililo mir. Tak mir pa bi moral zahtevati narod, ki bi pozneje tudi skrbel za to. da ne zraste oboroževanje preko gotove meje.
Dopisi.
Brocklyn, N. Y. — Letošnje leto so nastale v stari domovini ve-
dno-gospodarskih in like homatije. Avstrijska vlada iti razmer narodov v slu- Uam že od začetka ni dobro via-i zmaga ta ali ona stran- Uala, višek krivic je pa dosegla s vprašanje se je že večkrat |teni jjer nam je razpustila edin
> ter ne bo tako hitro u-iilo. Odgovori pa se seveda zelo različno. V naravi stva-i. da s«* le domneva in ugi-•r ne ve nihče, v kakih raz-t se bo sklenilo mir. Cela je odvisna od tega, do kanje mogel zmagujoči del premaganemu svojo voljo. i"cč ozirih zanimivo nazira-• zadnje dni objavil profe-iddings s Columbia vseuči-On obravnava oba najbolj mua slučaja: p (»polno zma-\eznikov ali popolno zmago
pv. VT prvem slučaju je nine-a se bo sklenilo mir na pod->ogajiiuj, pri katerih bodo Združene države kot velika ilna sila zelo tehtno besedo, igem slučaju pa smatra vsa anja kot izključena, Ako se
i sen pruske vojaške stran->tem ne 1k» za pogajanja no-
a mesta, šlo se bo za abso-
p od jarmi jen je. Celo Evropo prusifieiralo. Povsod, raz-A meri k i. bo praznoval ab-popolno zmago. V Ev--e b«> uuieilo duha demokracija to na dolgo ter i je, v koliko bodo zadete Združene dr-jrovt-tu umeriju zelo zmagovita Nemčija tudi proti Združe-
4 Ako zmaga Nem-
Uobt-sedno, "bomo :a država. Nobene limamo. Demokraei-bo roži ti proti avto-li mora prostost in e je dosedaj zavze-. Vapričo vedno na-rebivalatva in naše-a naravnega boga-je kaj takega zelo . Za vsak dolar, ka-NVmčija v oborože-isdajo lahko Združe-t dolarja. To bo si-i sled Ziiiag Nemčije ni do tega. Zdruie-Jo poetale največja
d<
ir s rikti
etu, zat(
ne ker si bavi.
kulturen zavod "Slovensko Matico*'. One Slovence, katerih ni mogla poslati za kanonenfuter, hoče na drug način spraviti s površja. Vse drugače je pa z nami ki se nahajamo v svobodni deželi. Slovenski delavci se zavedajo, da jih je rodila slovenska mati, slovenski delavci vedo, kje jim je tekla zibelka. Ker tam ne more narod napredovati, napreduje tukaj, in ta napredek je v vseh ozirih nekaj velikega. Zadnji teden s*' je ustanovil tukaj slovenski pevski zbor * MJrooklvnski Zvon". Zbor je ponosen na svojega pevovodjo g. J. Oblaka, ki je vse moči posvetil dobri stvari, in kAr je naj-lejme, za svoje delo ne zahteva ni-kakega plačila, ti. Oblak je znan po New Yorku in Brooklvuu kot eden najboljših pevovodij. Najbolj se je temu čuditi, ker se je kot priprost rokodelec na glasbenem polju tako visoko povspel. Svoj čas je bil občeznan tenorist pri "Slavcu*' v Ljubljani in potem večletni pevovodja Zarje" v Kožni dolini. Na Silvestrov večer priredi društvo pri Mr. Leonu Štruklju na !!*.'{ Knickerbocker Ave. v Brooklyn« veselico, ki bo s svojim raznovrstnim vsporedom nekaj posebnega. Pri tej priliki bo srečo lov, šaljiva pošta, župan bo poročal zaljubljene pare itd. Občinstvo sicer ne sme zameriti, če ne bodo pevci rešili svoje nalog«- v popolno zadovoljnost. ker so imeli samo par skušenj. Sedaj imajo i»evci In pevke najlepšo priliko, da pristopijo in se pod vodstvom izkušenega pevovodje muzikalično izobrazijo. Za obilno in vsestransko zabavo bo preskr-bel odbor. Da bode prigrizek dober in pijača izvrstna, ve vsakdo, ki pozna Štrukljevo gostilno in kdor je bil že deležen okrepčil iz kuhinje Mrs. Strukljeve. Vino je steščil sain, pristne kranjske klobase so napravljene doma. Ne zamudite toraj te ugodne prilike in preživite zadnji večer starega leta v prijateljski neprisiljeni za-
k<
je to
pr
t«

fesorja G idile združene dr-ojo obrambo ne -mveč še marsi-a, nakar bi se mogle »iitti a Nemčijo. Kako a Nemčija tako močna a? se vprašuje Gid-> je bilo mogoče zgra i-1 i take močno organi stanov it i velesilo, ki je ta tem, da usili celemu voljo t Po mnenju rt bili merodajni pri s vzroki: Dolgo pred-ostsli svet kaj pojma e spoznalo v Nemčiji lok up ne narodne »le. je oprostila nezrele oaa vlada najboljša,
ebaiLa
Odbor.
Brooklyn, N. Y. — Vabilo na gledališko predstavo in zabavo s plesom, ki jo priredi Rafaelova družba na Silvestrov večer, t. j. 31. decembra t. 1. ob osmih zvečer v dvorani Svete Družine poleg cerkve Svete Družine na 21 Nassau Ave., Cor. North 15. Street, Brooklyn. Cenjeni rojaki! S tem vas prijazno vabimo, da se zagotovo udeležite gledališke predstave "Hudobni duh Lumpaeij Va-gabimd ali zanikrna trojica". Ta igra sama je že tako lepa in šaljiva, da bi jo bilo škoda zamuditi. Tu, v Ameriki, se je bo predstavljalo prvič na Silvestrov večer. V Ljubljani se je igrala velikokrat, a je bilo gledišče vsakokrat napolnjeno do zadnjega kotička. In temu se pa tudi ni Soditi Saj nudi prizor z* prizorom gledalcem
Williamsburg Bridge. Tam se vzame Cro&stown karo, ki pripe lje naravnost na Nassau Ave.,.ali pa po 23. Street Ferry in odtam vozijo različne kare po Manhattan Ave. do Nassau Ave., odkoder je samo še dva bloka ob parku do dvorane Svete Družine. Na Nassau Ave. križajo Loriiner. Graham in Cnioai Ave. kare.
Reading, Pa. — Delavske razmere so silno slabe. Nekateri delamo po štiri dni na teden, nekateri pa nič. Rojaki upajo, da bo po novem letu boljše, jaz pa ne vem. kako bo. Kljub slabim delavskim razmeram pa društvo sv. Ju rja J. S. K. J. prav dobro napreduje. Članstvo z vsakim mesecem narašča. Zelo lepa je ideja, da bi se Slovenci združili in postali samostojni. Vsi Slovenci moramo biti za to. potem se bo že dalo kaj doseči. Pozdrav! — M. M.
West Newton, Pa. — Iz dopisov je razvidno, da se povsod v Ameriki slabo dela in da povsod zapirajo premogorove. l*ri nas počivajo premogorovi že tri mesece, zato pa ne svetujem nikomur sem hoditi. Ko bodo zavladale boljše razmere, boni že sporočil v G. N. Ker nimamo drugega dela, se kratkočasimo z raznimi časopisi, posebno pa radi prebiramo iilas Naroda, kateri tako natančno poroča o evropski vojni. Pred kratkim se je oglasila pri nas gospa Štorklja in prinesla družini Lajo-vičevi čvrstega sinčka. Mati in otrok sta zdrava. Pozdrav! — Albin Kovič.
Silvestrov večer.
Gladila edovala pravljico o zakletem gradu.
Kadar pa sta zaspala, je sedla za mizo ter ob majhni svetilki ši-
stanoval Srakar.
Srakar in žena sta dospela k temu znamenju. Bilo je že precej ^ mračno. Žena je prijela Srakar j a, vala s premrzlo roko dečku raztr za roko ter ga jela milo prositi:1 gane hlače.
"Kakor se sam Bog prosi, te pro- Odbila je deseta, enajsta, pol-skn, pojdi z menoj domov!"	nočna ura. Uboga žena se je zdrs-
"Ne jezi me, ti pravim!" je nila, snela s stene sv. razpelo, ka-
kričal Srakar, pa se ji je hotel iztrgati.
Ona je pa pala na kolena ter ga rotila: "Za pet krvavih Kristusovih ran, za njegovo sveto kri te prosim, obrni se k meni, pa u-smili se nas! Na rokah te bomo nosili!"
Zadaj je bilo slišati korake. Mesto odgovora je sunil Srakar ženo, da je telebnila na tla. ter obležala ob znamenju. Objela je
kor bi se hotela utešiti, ter ga poljubila.
Bilo je ena po polnoči. Pred vrati je nekaj padlo. Prestrašena žena je odprla vrata, a mož je pri kolovratil noter ter vpil s hripa-vhn _ glasom:
"Kaj me gledaš, hudič? Tako te bom... "
Omahnil je na klop, glava mu je padla na mizo — pa je omam Ijen zaspal. Žena je upihnila sve-
ta sveti les ter se bridko zjokala, tilko ter legla spat. Otroka sta se Kaj bi se inj? Nosila je težji križ! vzbudila, a od strahu si še dihati od tega, ki ga je objemala.	I nista upala, stiskala sta se drug
Srakar je hitel v mesto. Po uli- J k drugemu, eah je že gorel plin in povsod je Tako so slavili Silvestrov večer bilo polno ljudi. Takoj je krenil; pri Srakarjevih. v gostilno. Temno je bilo v go-
stilni in pa polno dima, da pri šedši noter ni človek skoraj niče sar razločil. Srakar se je pa tam dobro spoznal. Stopil je v
mizi, kjer je sedelo več možkih. kee j
II.
Iz Rosen feldove tvornice sta prišla čez kakšnih deset minut za kot kjSrakarjem stari Lukee in sin. Lu-bii tvorniški ključavničar
V tovarni A rima R-usenfelda je zapel zvone<*. Delavci so nehali delati ter st' drenjali k blagajni. Drug za drugim je prejel plačo in odšel. Med zadnjimi je bil Srakar.
Stlačil je denar v telovnik kakor kakšne cunje ter se ustavil takoj pri kantinerju na dvorišču. Naglo je vlil vase dve merici je-ruša, prižgal si smodko ter odšel z dvorišča.
Bil je dokaj krepak mož in njegova pokončna hoja je pričala, da je nosil svoje dni vojaško čepico. Pred vrati ga je čakala žena. Ko jo je Srakal zagledal, si je na vihal brke pa nekaj za brenčal.
"Kje si bil tako dolgo?"
"I, kje neki! Pri blagajni. Čemu stojiš tu, če ti je bih) tako dolgo? Otroci te čakajo doma."
"Saj tudi tebe."
"Kaj bi name čakali in bi? Danes pojdem v mesto. Človek dela ves teden kakor črna živina, čemu bi se malo ne razvedril."
"Držim jaz križem roki, kaj?"
"Ti imaš otroke doma!"
"Ali jih ti nimaš? Lepo te prosim, ljubi mož, kaj vendar misliš? Denar okolo zapravljaš, Francek je pa bos, še v šolo ne more, Rezka je skoraj naga. a novo leto bo jutri. Na vse strani sem dolžna, ti pa popivaš meni nič tebi nič dan za dnem."
"Popivaš, popivaš", jo je oponašal mož. Dovolj mi je tvojega javkanja doma!"
"Ce bi bil skrben oče, pa bi ti ne tožila. Kaj naj počneta otroka, ko ju mučita mraz in glad, a ti prihajaš domov pijan. Jože, lepo so odmoli te prosim, pojdi domov!"	"Molin
Srakar je molčal, žena plakala. nas Bog
Tvornica je stala tri Četrt ure Revčka iz mesta, s katerim jo je vezala rinih široka cesta. Na pol poti je bil1 svoji ned*
njegovih znancev. Obesil je čepi- j a sin mu je pomagal. Krenila sta co na kljuko, a mesto pozdrava na ono cesto mimo križa, koder je vtaknil dva prsta v usta, pa'je podila strast Srakarja. Dolgo zažvižgal, da je šlo skozi ušesa.'sta šla molče; kadar pa sta do-Tovariši so se mu smejali, nata-j spela h križu, sta tam zagledala karica je pritekla ter mu prinesla klečečo Srakarco. Reva je bila ta-v kositarjevem vrčku piva. Na-j ko v bolest vtopljena, da ni čula vadnih vrčkov zato ni maral, ker prihajajočih korakov.
- y» - .. --
DAROVI.
Za rojaka John Zupana, It. P. D. 12, Box 13, Grove City, Pa.,
Umcr zaradi dolarja. Selen Springs, Wis., 28. dec. — 381etni farmer Louis Kurilla je ustrelil v prepiru 301etnega|so darovali: F. Dickensona, ker mu ni hotel Thomson. Nev. M. Toma.-vrniti posojenega dolarja. Morilec je nameraval pobegniti, toda šerifi so ga še pravočasno prijeli.
VOŠČILO.
Vseni *V::naijem v lleinlivu. Clark County, Wis., naj pri srčne j-še voščim VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1!U5.
^ , ,	.	,. .	i Zahvalim se vam za vso naklo-
Opoklan se je se prijateljsko po-	,..lt .. , - , ,
. ,	. _	J 1 . injenrst, katero >te mi dosedaj iz-
govarja s svojo zeno, potem je Uaza]i m vas im f|j| mi ost;^
pa odšel v spalnico m si pognal nete ZVMli y lladalje Zatrju.
Same mer tovarnarja.
Nenadoma se je ustrelil v New] Yorku tovarnar Louis Katzman.
krogljo v glavo. Našli so ga leže-
jeiu vam, da bom storil \ se. kar
čega na tleh /. revolverjem v roki. •	, , - .
rr i ■ j . iiii	, i je v inoji moči. da bo naša obema
Zadnja leta je bolehal na raku.,tudi v 1)od(>r., ravno tako
Življenje si je skorajgotovo zara- taIa kot je	VltyAravl
d;tega vzel ker je vedel, da ne boj 0st.|jam ya- uJajli
nikdar ozdravel.	Ignacij Česnik,
|Chainnaji ot" the Town of H<-n<l
jih je preveč pobil. Nastavil je vrček K ustom ter pil v dolgih po-žirkih, -potem udaril ž njim ob mizo, rekoč: "Priraojruha, danes si ga moram privoščiti!"
"Prav praviš, siij je Silvestrov večer!*'
"Kje je pa Lukee nocoj.'" "Koga bo. baba!" je zagodr-njal v kotu obrasle! mož ter mogočno pljunil. ."Bežal je k vajam rokodelskih pomočnikov. Sv. Tri Kralje hodo predstavljali.""
"Naj gre kamor hoče zaradi mene, še ii kapuciuom za fratra,'P°t. —
če ga veseli", je pripomnil drugi.I "Matija, si videl, kako je bila "Jaz sem vedno trdil, da je terei-. objokana .'" je spregovoril čez ne-jal. Rajši se spustim v pogovo>r kaj časa Lukee. ne vem s kom. kakor s tako pu-j "O, videl, videl." ščobo."	"Menda ga spet ui domov. Kar
"Vi govorite kakor olikan člo- čez teden zasluži, zapije v soboto vek", je pristavil krčmar. ki je'i«> netieljo. Kakšen križ! C boga prišel medtem k mizi ter mu jelena, uboga otroka!" potolkel j>o rami.	\ "Kako so nesrečni! Ko bi bil že
"Kakor izobraženo, zakaj bi pa'sam — a tak! O, da se oženje n ne? Da imam denar, bi bil tro- človek tako malo zmeni za dru-
"I>ober večer. Srakarca!" jo je pozdravil stari Lukee. "I. kaj pa delate tukaj?"'
"Ozrla se je, a toliko da je mogla odgovoriti od sramu:
"V mestno cerkev mi je predaleč, pa opravljani tu svoj® pobož-nost. Povsod je Bog."
"Povsod! \o. Bog vam daj srečnejše novo leto, kakor je bilo letošnje za vas!"
"Bog daj!"' je vzdih nila žena, si otrla solzo pa vstala. Lukee ji je dal roko in odšli so vsak svojo
spod kakor vsak drugi." •"E. ka,j denar!" je z;<vt»il Sra-
zmo!
"Vidiš, Matija, česar se nava<
kar. "Jaz sem tukaj tudi gospod! nt. tega ne opusti kot mož in Koga boš!"	hSam priznavaš, da je to od
Vrata so se odprla. Dve ženski. Srakarja jako grdo — a vendar možki in deček so vstopili. Dami zahajaš v njegovo družbo!*' sta imeli ki*og pasa obelel trak in j "Nič več ne pojdem, oče!" oguljeno obleko, ki šrce z žalostjo "Tudi nocoj ne1?" napolnjuje kakor pogled na uvelo j "Ne! Obljubil sem Andreju, da cvetko. Lasje jima niso bili poče--I>(>jdem nocoj na društveni večer, sani, a liee lepotičeno. Prva je no- Rad bi se tam malo pozabaval." sila harpo. druga pa kitaro, sta-J "A res? ree z zabuhlim obrazom ime! j "Res. zakaj pa ne.'*' gosli in deček flavto. Posedli so: Stari Lukee je pospešil korak za mizo in zaigrali ter zapeli, raz vesel j enega srca. In spet sta
Telegrafist zmrznil.
Valdez, Alaska. 28. dec. — lili-zn brzojavne štaeije v Donnelly. Alaska. je zmrznil 35Ietni telegrafist Francis T. Johnson. Jahati je hotel v sosednjo vas. meti potjo ga je pa skorajgotovo zalotil vihar in ga vrgel s konja. Njegovo truplo je bilo do polovice zakopano v snegu.
Pater Hartmann umrl.
V	Monako vem je umrl znameniti skladatelj pater Hartmann. Rojen je bil leta lSo:> v Salurni na Tirolskem in se je že v gimnaziji začel temeljito baviti z glasbo. Njegovi dve najslavnejši skladbi sta oratorija "Sveti Peter*7 in "Sveti Frančišek". Wiirtzburska univerza mu je podelila naslov častnega doktorja.
Atentat.
San Francisco, ( al., 27. dee. — Ko jt* bilo včeraj v Vedante Tem-pel-u največ ljudi, je stopil neki neznani možki pred altar in spustil na tla bombo, ki je s silnim pokom eksplodirala. Atentatorja je vrglo kakih petnajst čevljev v stran, duhovniku je pa odtrgalo obe nogi po«l kolenom. Osem oseb je bilo težko ranjenih.
Nesreča na ledu.
Ko se je včeraj drsal |>ri Or;i-del 1. N. J.. 22ietni Andrew lioli-nert, se je pod njim vdrl led. Padel je v reko in utonil.
Oporoka češkega rodoljuba.
V	Ol o m U4*ii j.- umrl vpokojcni deželni sodni svetnik Fran I'r-dek. ki je v svoji oporoki zapustil vse svoje inu-tje olomuški j>o-družniei "Matiee Skolske". l'o izjilaT-ilu legat o v (><» ostalo I'-istc
dedšeine 100.000 kron. Pokojnik je bil doma iz Rozvadovic in j«' služboval večinoma med Slovaki, nazadnja pa v Ogrskem Ilradi-dištu. Stopivši v pokoi. se j«* stalno nastanil v Olomucu.
ren, (.'lark Count v. Wis.
Društvo "Slovenski Gozdar" i><"e ANTONA KONTEL. Zglasi naj se v 14 dneh; zakaj ga iščemo, ve on sam. — .Joe Skuk, tajnik. Box 348, Davis. W. V a.
(26-29—12)
Kje se nahaja MARTIN KOČE-VAR, podomače Površniea ! Doma je iz Ilrene vasi. tara št, Peter pri Novem mestu. V A-meriki biva že več let. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. ali naj se mi pa sain javi. Frank Jeršin, «)p.» Ad>iison l»d., Cleveland. O.	(2G-2!)—12;
molče stopala naprej. Kadar pa sta prišla v mesto, sta zaslišala iz nasprotne cerkve petje in orglja-nje. Bil je "Te Demn" pozneje, da bi se tudi delavci lahko zahvalili li ogii im koncu starega leta. Pred cerkvijo se je ustavil stari:
"Matija, pojva zahvaljevat Boga!"
Vstopila sta. V senci pod ko-rom sta stala. Kadar pa je bil blagoslov m spev utihnil, je Matija slišal, da oče jokajo. To ga je ta-kopresunilo, da je i njemu zaigrala solza v očeh.
Ko je pobožnost minila, je prijel oče Matijo za roko, pa sta hitela domov. Se nikdar ni storil tega. Matiji je bilo pri tem tako milo in sladko, kakor še nikoli v razuzdanih družbah, koder je poprej iskal sreče.
Doma ju je mati že pričakovala. Ko sta vstopila, je objel Lukee ženo ter jo vroče poljubil v lice. Ona pa ga je začudeno gledala, ^»a ga smehljaje vprašala: "Kaj pa ti je noeoj?" "Vidiš, mati, Matija se bo vpisal v društvo rokodelskih pomočnikov, pa nič več ne poj de v razuzdane družbe!"
Prav tedaj pa je deklamiral mlajši Matijev brat — ljubljenec starišev — igro Sv. Trije Kralji: Slava Bogu na višavah . in mir na zemlji ljudem! In bilo je veselje, radovanje in mir!
gor-j Kadar pa sta brata zvečer domov prišla od društvenega veče-
G ost je so se vedno bolj razgrevali in čimbolj so bili razuzdani, tem nesramilejše so bile |>esmi škripate v. Naposled sta nastopila starec in mlajša dama ter zapela dvo-
glasno — zapela v besedah in mimiki tako nesramno pesem, kakršne je videti in slišati le od dunajskih javnih pevcev (Volks-siinger) v središču novomodne kulture. Poslušalci so se smejali, ploskali ter ponavljali refren s pevcema vred. Ko sta nehala kričati, je vzela mlajša note ter šla pobirat okoli miz. Srakar ji je vrgel dvajset vinarjev. Ko se mu je za to posebno prijazno nasmehnila, jo je objel krog pasu ter ji pritisnil na barvano lice poljub, a---doma je sedela njegova žena z dvema otrokoma vred za mizo. Otroka sta jedla golo juho. mati pa je plakala.
"Mati, jejte no!" je rekel deček.
"Zlati moj, le jej, le jej. jaz nimam nič slasti."
"Kdaj pa pridejo oče?" je vprašala deklica.
"Bo že prišel, le pridna bodi! Nat a vsak eno jabolko, da bosta vedela, da je zadnji dan v letu. Brž pojejta, molita, da pojdeta spat. Zebe vaju, a drva so draga. Moramo varčevati."
Otroka sta prosila, naj jima pove kakšno povest ali pa pravljico o zlatem gradu.
"Bom že, le molita in ležita spat. V postelji vama bo keje."
Otroka sta slušala. Mati je ž raster sladko zaspala, je vzela ma-njima vrgd pokleknila, kadar pa ti svečo, šla po prstih k postelji je dejala:	'ter ju gledala z blaženim očesom,
še en očenaš, da bi kakor spi nocoj doma tudi Mati-išil težkega križa." jja ob pravem času. Pomočila je lista umela teh mate- j prste v blagoslovljeno vodo ter ju pa goreče molila v poškropila.
HKutp sta legla. Sleherna mati je tudi svečenik.
Sklad
ameriških Slovencev za najbednejše med bednimi v stari domovini.
Dosedaj nabranega .^HKiT.lU. Nadalje so darovali: Buffalo. N. V. Po $1: Peter Majcen, Louis K ren, -Jožef Vovk in Anton Lovrič.
Mount Vernon, N. Y. Antonija Viiiie 65c.
Douglas. Alaska. Frank Bev-eič $1.
Thomson, Nev. M. Tomac $1. Alameda. Cal. Ana Bajuk $1. Drumheller, Alta.. Canada. .Janez Jelovšek 70c.
Gary, Ind. John Barlich £1. Mullan, Idaho. Bartol Jerala *1.60.
Dosedaj nabranega $1049.35.
Rad bi zvedel za rojaka JOSIPA BIRSA. Doma je iz vasi Berje, fara Riehenberg na Primorskem. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi.— Frank Vertovec, Box 285, Elm-hurst, 111.	(26-20—12)
PRODAM
kempo in vse orodje. Jaz sem pogodbenik v šumi in je dovolj drla za dalj easa. Za 1« tos iuiam naročilo za 12 milijonov čevljev. \ sc skupaj stane le $1500.
M. P. P, Box 4.	Crestmont, N. C.
2 s-21*—12
IŠče se F I? ANK ZUPANČIČ, podomače Jakopae iz Višnje gor«'. Tukaj na Evelethu je bival tri ali štiri leta. nazadnje je bil u-poslen v gostilni Johna A g niča in meseca marca 1!M 1 v Montezuma Baths. Kxeelsior Springs, Mo. Za njega bi radi zvedeli: brata Joseph in »Louis Zupan-ehieh in John Agnich. Box 2H5, Eveleth. Minn. (22-12—6-1)
Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska.
Dobili sme iz Ljubljane knjigo s t -rn naslovom, z lepimi slikami. To je prva
knjijra <> f=c<lanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le r»(.»0 komadov. Cena Too. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše pr>njo. Dobili smn tu<li vojne rnzgle<ini<;e Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zaston
SLOV. KNJIGARNA
535 Washington St.,	Mil*a.ke, Wi».
Novoletna razprodaja.
Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico.
Peter Keber,
1703 2nd Ave., New York.

v slovensko-hnraškl koloniji.
Ako želite kupiti farmo ali zemljo z n
Farmo, ne kupujte preje, dokler se n«
prenričate, kakšna prilika se vam nudi
v siovensko-hrvaški koloniji v okolici
Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo pa vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti fsrmo ali ne. Naslovite:
The James W. Good Company |
Dep. 54 Ashland, Wis.
!
I I t t t
<*&»
Po znižani cenit
Amerika in Amerikanci.
ApUal Hev J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana t platno in za spomin jako pri lični.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, ]zato je cena pnižana. da se vsaj deloma pokrijejo Teliki"8troški. Dobiti?je pri:'
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y:
I I
I $
I
I
■ N. Y; \
Lepi janičar.
nsa 1 Rado Murnik.
L
Tiho in mirno je bilo v mračnem gozdu, ki se je razprostiral od skalovitega jKigorja daleč noter do Starega gradu. Le tupatam je moglo prodirati jutranje sobice skozi košato vejevje, slikalo crekinaHte lis«- j>o mahovitih tleh in vžigalo blesteče diamante na rosnih listih in bilkah.
Počasi je prišla nežna srna skozi grmičje in sc ozirala na vse strani; oprezno j«' stopicala dalje. Naenkrat pa jo je zagnalo nazaj; poizkusila j«* poskočiti in ubežati, toda ni mogla nikamor. Močna žimnata zanka ji j«- zadrgnila obe »prednji nogi.
Ta trenutek je priletela izza gostega olšja razcapana stara ciganka. Oster no/, je zablisnil v njenih rjavili rokah in po zelenem mahu s«' je kadila rdeča kri. Ciganka je zažvižgala. Od strani, kamor j«' hotela prej srna. je pribit »l mlati cigan z nemirnimi očmi, zaeno divjimi in tožnimi. -Molče sta otrebila žival in jo odnesla globo.e v gozd. Nista bila še daleč, ko ju je obstopilo pet oboroženih hlapcev s Starega gradu. Zii
tli
k a
biti .so mogli le starko; mlaji,n jim je izmuznil iz rok
>r jegulja in izginil v h osti. "Smo te vendar enkrat zalotili, lie, ciganska golazen?*' se je gro-hotal And rejec, najstarejši. "No. le čakaj, danes boš videla, po čem so srne, baba! Alo, z nami!"
"Pustite ubogo Činko, dragi, lepi moji gospodje!" je prosila ciganka. "Nikdar več se ne dotaknem nič tujega. Prosim vas. pustite me!*'
"Naprej, stara eopmica!" je vpil Andrejee. "Lani si tudi obetala, da ne boš več kradla. Komaj so te izpustili, smo že pogrešali dvoje najlepših konj."
"Pustite me še enkrat, prav lepo vas prosim, ljubi, dragi, žlahtni gosptnije! Molila bom za vas in vaš«- žene in vaše otroke in vaših otrok otroke.*'
•*[ — kaj si še vsega ne izmisli ciganska vragulja!" se je hudo-val drugi hlapec. "Mara Bog ci-ganskih molitev!"
"Alo, brž!" je za ukazal nn j-starejši. "Srno poneseš sama, in če ne boš kar pni*ej tiho in mi zineš le najmanjšo besedico, tel iiakh-siint kar tukaj, da boš iiuela zadosti!"'
Nalužili so ji smo in jo gnali! na Stari grad pred oskrbnika.
POJI MED NEMCI IN ZAVEZNIKI OB PRILIKI ZAVZETJA NEKE VASI V BELGIJI.
bolne starke.' Odpri mi. mlada le-, vprašal v slovanščini. kolikor se rano. kakor je znal in vedel; napa moja. da ti povem, kdo in kak-1 je naučil oil bosenskih janičar-, to je ukazal, naj neso ranjenca
VI.
mož! Odpri,
dušica! jev.
I "Vid
šen ti bo sladka!"
"Ne smem. pa ne sinem ! ' se je branila <"ibt. ki je živo zardela, " Posetmo daj les ne. ko gospoda grofa ni doma."'
"Ne bodi taka! L» preroftujem lepim dekletom in ni-] četam, sem se zmotila še nikdar! Ti ne veš. kako te ljubi lep mlad fant!"'
j veda, odgovornost je v gotovih slučajih britka stvar ter bi se je večkrat radi izognili. Vendar pa je potreben -predpogoj in cena prostosti. Ako hočemo imeti prostost. moramo sprejeti tudi odgovornost. Ako hočemo zavrniti odgovornost. sc moramo v "istem času iznebiti prostosti, i Stremljenje zanika vat i osebno . odgovornost ter podkopavati k 'tem temelje osebne prostosti, so ne kaže nikjer drugod v tako jas-, ni ^uei kot v stališču orohibicijo-nistov.
! Ko je primitivni človek naen-| krat zbolel, je mislil, da ga je ob-• sedel hudobni duh in poklical je [čarovnika, ki na i bi izgnal tega (dnha. Dočim vidi moderni človek (v bolezni posledice lastnega napačnega koraka, je pripisoval primitivni človek bolezen neki zunanji sili. kateri se človek ne more ustavljati.
To barbarsko in pogansko mišji jen je živi še danes v pr«»hibici-•jonistih. Nekateri ljudje, ki pra-. vijo. da so kristijani. govore še j danes o 'demonu alkoholu'. Pred-j stavljaja si ga kot neko zunanjo , silo, sovražno človeku, proti kateri nas je treba zavarovati. Pro-I hibieijonisti bodo rekli, da je to t le retorična figura, to nikakor j ni. Oni sicer ne govore o demonu s kremplji in repom, a vendar o neki zunanji sili. sovražni človeku.
i Ali bo kdo vrjel. da je bilo z^a-to. ki je zavedlo bančnega bla-; gajnika-tatu ? Veliko jih je že padlo radi zlata. Raditega pa mo-!ra biti demon.
I Vsled tega je proliibicija osuov-,ni in dedni sovražnik osebne svo-~	~ i bode. ker skuša razdejati osebno
"Mnenja in tendence, ki so se odgovornost. Prva in največja so-enkrat pokazale, katere pa se je vražnica je vseh onih. ki verujejo !o ali so se pa preživele, se , v osebno svobodo.
Kranjskega,
m.
je odgovo-' celnika žida Arona.
Len kov ič s blizu i »eiicearskcga" i il suženj.
"Kaj ti je oče.'"*
"Toliko kakor vaši veliki age,' varnosti, pač pa da
< 'ila je še nekoliko omahovala;! neverili. Ali pa oče ni dobil ob ve-, molči o tem.
naposled pa jo je presvojila rado- stila vednost in deklica zavrtela zarja-j veli ključ, ki je tičal v vratih.
t'iganka je hitro stopila na vrt, prijela < 'ilo /.;i roko in jela jn*erokovati. Kakor da bi bolje videla.
j«- rahlo obrnila deklino proti je Aime d rad poslušal gradu. V tem je pa smuknil na pesmi. Tako podobne so vrt tudi mlad eigau. skočil tiho zdele oni. ki jo je slišal včasih
Kmalu petem sta se soparnega v hišo, kjer je bival za obleganja j popoldne ustavila pred leseno ko- i Z:-V1	. .
in naj precej pokličejo rano-jt-0 ot) roy)n gozda. Na nebu je pre-| zoJ"'et Izkazujejo. včasih v drugi j
jtila črna ujma. Privezala sta ko-', obliki in takrat jih pozdravljajo I	t
Aron je rano izpral in pre vezal. | nja ob vratih in stopila v vežo. V, nekateri, kine poznajo lastne zgo- (J UITI OH ll koČljaŽCV i. 1907 Izjavil je Vidu, da ni nobene ne-'pritlični sobi je pel ženski glas: i d--»vine kot simbole napredujoče!	_	*
"Priletela grlica..."" Kakor od civilizacije. Največje razsipanje.'
jih zaznamuje svetovna zgo-
razodel osuplemu Vidu skrivnost,• Jio oblečen kakor kranjski pleme-; dovina. jo ono. ki nastane iz poda-je lepi janičar — devojka. | nitaš. in pozorno poslušal.	i skusa ponoviti to. kar sc je enkrat
"To je ona pesem!" je vzklik-! ovrglo ali spoznalo škodljivim. ^
nil in planil v sobico. Pri peči je| Xo 1»' ve.Č v Ameriki, temveč po;
je Ahmed iz-
Klpri, rada baron. Tudi jaz sem zapovedoval gubil mnogo krvi. Obenem pa. jej kamena je obstal Ahmed, še ved-kat
• - — d * * " " ..... ' * " " ' * ' * ' " " - - - -
kler me niste ujeli. Pa te oče ne reši z zlatom Prejkone so poslano svoto po-. Vid je zidu strogo za povedal. naj
Drugo jutro so grmeli na Gra- sedela žena v rjavi kočemajki in; celem svetu je razširila vera v
Odslej se je Ali med večkrat po-'du vsi topovi. Ko so Turki uvi-:zjhala dete. menkoval s sužnjem. Vid mu je deli. da ne opravijo ničesar, soj mrrai pripovedovati o svoji do- odšli prav tako hitro, kakor so' movini. o svojem narodu, o nje- piišii. Vsa Ljubljana se je oddali govih šegah in navadah; zlasti pa nila in hrumela od velikega vese
Vidove lin. Vid Lenkovič pa je sedel ob se mil Ahmedovi postelji in držal njego-v v o roko v svoji.
/amašil ust-
Ko J<
k V
,'eti
itd ima tiska griža cma: d oskrbnik Pankracij. agledal. Mož je bil dolg . Na rdečem nosu se mu >. da jc pre rad praznil polne čislanega vipav-u. in ošahni obraz se mu kakor dobro z a beljen

svoj
■okli za hrbet, mu
z ruto in urno odn< •n. V kratkem se je vrnil, s«* iiihoi.ipil z;i t'ilo, vso zamaknilo v prerokovanje, in ji bli-»ma zakril usta z rokama. Prav <o naglo je zvezala starka pre-
•kh
M
i na
Ti
v I
•li h ij*ki
u
ga ni Pri nj
.'aria;
»S|MH1U i. Grof pozanten in jako lepo, •»prejel pos« lil je bil sel prinesel j.
dstropje javit, koga so; Krazeui Stari-1 ž z resnim
si ras« na Mlad

■tU
dolgo bra-j dečka. In bno prijaz-lin brez s
li varuhinji roke. tla in ji zvezala idi cigan pa j«* p m smole na usta in j:. ,:av< mazatio ruto. rno sta bežala k otroku; i	mu »nodroha ržunasto
•k<» x telesa in »ra oblekla vza-miio .suknjiču in hlačtee kakor
i/giuila sta z njim hitro _*du kakor veter.
sanjali, in tajna sila ga j k Vidu. K ob pa j do dne.
"Tebi se toži je« domu. ubogi mej", mu je dejal Ahmed nekega popoldne. "Tukaj bi umrl. Pripravi s<- na beg! Jutri odpotuje Vrgla jo naš ortahaša v Malo Azijo. Prest- noge. >krbim li denar i:i obleko, I Vz tri
Ahmed, bodi miren!"' ga j<* hujšal od dne prosil. "('cz dober teden pojdeš ■/ menoj na Dolenjsko na naš grad Pečino. Kadar tam okrevaš
i! dobra, se moreš vrniti, če t,* bo[aI", 1I5S(> ukradli tul v< i j a. Ne morem ti povedati, ka- pred štirinaj s.-in vesel, da morem tebi. svo- otroka .'*'
i vrednost regulacij m omejevanj, "Kdo ste. žena?'* je vprašal'*« direktno nasprotujejo Ahmed ves razburjen. "Ne bojte! sti. To, proti č«mur so se vodite se! (lovorite!"	! Iji naroda uprli pred več kot .sto j .
"t ila mi pravijo", je odgovo-; lrti, se. nam lislljuje s« daj v dru-rila prejdašena že«ia. "Služilag' obliki. Ne prostost, temveč o-sem na Starem gradu in pozneje meje vanje in regulacija sta vo sem se oinožila tukaj, žlahtni go-|,lil,li '»esedi danšnjih dni. spo<l!"	; Prav kot se nahaja gonilna sila
"Vid, pravil si mi. da so jani- stroja v parnem kotlu in ne v za-čarji uplenjeni krščanski dečki**. vori. tako je tudi gonilna sila ci-je hitet Ahmed. "Žena. povejte, vilizaeije prostost in ne omejeva-kaj blizu pred...[nje. Krog se bo v primernem ča-imi leti kakšnega su in j-o veiik: i/gnbi cneržije i in drla dovršil in prostost oo zo-
VeJiko senzacijo je vzbudila vest, da je Aleksander Hamerle v kaznilnici v Kopru izpovedal, da je on v Trstu umoril leta 1907 ijaže Praznika. Mohoroviča in Vidaua. Naj tu v kratkih potezah opišemo, kako so bili izvršeni ti
italijanska ladija v
i odpluj« Kili lielletke."
Vid od veseija ni ve<lel. ka m in k;ij. Hotel je svojotlllt rešitelju »Ijnliiti roko. ali t;i mu jo j<- o<|-■gnil in iaglo od šel. Tretji dan se je vozil Vid. prevlečen \ italijanskega plemiča, ■ skozi Dardauelc.
vaj ■kf aki in
bil sel deželnega sel j.- bil grofu tih poročil o utrdbi ljubljan-a mesta proti pret^-im i navalom, liilo je leta 14oS. S4' se je balo divjih roparjev ainedanskih. ifrof je oskrbni-
j r 111 rešitelju in prijatelju, vrniti d ibroto!*'
\*id>i >o prekijiela čuvstva, sliionil se j«' nad "prijateljem* in ^a poljubil iia ustne. Ta po-lj lii je i»il ves drugačen kakor prijateljski, toda Ahmed se ni branil, ker ni vedel, da «ra je izda! stari Aron. Jn akotudi bi bil Ahmed tisto vedel, se nt> bi bil preveč branil, zakaj Vid Lenkovič ni bil napaden mladenič.
"Oh", je vzdihnila žena. "so. m)! In jaz sem kriva vsega t- ga! Oespa grotica >o skoraj uuirii v«jed tega. Na Starem gradu...
"Vid. na Stari grad!" j eal Ahmed.
Navzlic preteči nevihti >.ta ta-
!»er izrin il retro • vanje kot vodilne
prosto-jtnj1, skrivn°st»i umori. Koeijaža ■ vodite-S Frana Praznik», kateremu je bito 46 let. so našli dne !>. julija zjutraj mrtveca na e«^ti j ri I.ov-jcu. par sto korakov od dvorca K«^ j voltella. Imel je dve rani od krog-j 1 j»- iz revolverja, in sicer eno i:a tilnik u. dru<To pob*g levega uše-I sa. Zvedelo >e je. da je Praznika j prejšnji v«-čer ob ool 12. uri najel neki mlad človek na trjru pred | vojašnico. Praznik je bil smatrali j za denarnega človeka. Policija s -je na vse način«- trudila, da - bi ; izsledila morilca, a v«-s njen trud 'je ostal brez uspeha. Šest dni poz-
cije in omeje-ideje iz duha
i - j - -wr	. . ueje. m sicer dne 1.,. j jlija so
ljudi. Ker j<a ne zavzema prostost < n.,-j: na j
v sedanjih Časih prvega mesta v zakli-'dušah ljudi ter ne vodi njih dejanj, j<» nasprotno neizogibno, da bo zopet zavzela mesto, katero ji
lil.
J V.
Po kr;i>oeiu vrtu earigrajskega ! |)r*n^o spomla<l, mes^ea marca.( !ll,*"[o!-tab;iie n 1 i majorja Sej d Osma«- so piihrnmele hitre turške čete' s,, j,, i/.prehajal mladi jani-1 čet rtič pred Ljubljano. Šatorih
V.
koj zopet o«ljezdiIa. Medpotoma. pripada.
ju je zasačila filoha. Zavila sta na Edino logično in upravičeno o-Pet'-ino in se preoblekla. Alimed mejevanje prostosti je ono. ki iz-oblekel na prošnjo Vidovo j vira iz prostosti drogi h."
Med različnimi načrti, katere ze stajSe j,, predlagalo v zadnjih letih gradu.
svojo janičarsko obleko.
Komaj se je razvedrilo,
jo drvila proti Staremu grauu.	izboljšanje naših ekonomskib
Ah medu se je obrnilo kmalu ^»fiea je omedlela, dasi so	c-0eijalnih in moralnih razmer, je
bolje. Čez poldrugi teden sta bila'i° 7- vs(> opreznostjo pripravili na	komaj najti enega, o katerem bi
i-ski častnik Ahmed. Lep mla- m> v treh taborih, v Zeleni jami z Vidom žena Pečini, kjer je pa-P"«**10 presenečenje. Ko se je zo-	no razpravljalo ali ga pa ] re-
ka takoj odslovil in mu velel, najn;,.,!
kaznuje tatico, kakor hoče.
Privezali so staro grešnico na l I o p in kmalu so padli silni udaril. ("ig.uika se je žerjavici, je čepel mu sve-
~ j i len n* je bil Ahmed in lepo oprav-[pri Sv. Krištofu, na Poljanah pod sel stari baron Lenkovič svojo vi- l,et zavedla, je odprl \ id stran- .iskrilo. Paternalist ič no kontrolo
vse je gledalo za njim. ko-j Oradoui in v šišenski Jami. Ljub-'težko bolezen, dolgočasno putiko3|ska vrata in dejal: "Tukaj imate (indnstri je. nadzorovanje hrane in
!*	1 *'------------1 vašo Julijano!"
Cl jI zvij
Za ml*
tile
i in kmalu o golih p« lila kakor kač« na gozdnim roliom p; li cigan; divje so > oči, k
der se je pokazal v Stambulu. Na | Ijana j<' bila dobro zavarovana z glavi je nosil rdečo kapo. ob stra- novim močnim ozidjern. Nikjer ni-'
in ni maral za nikogar.
"Ježeš, ježeš, kako zal je ta
pijače, reguliranje ženitev in pred-
Z veselim krikom sta skočila pise glede obleke: vse te stvari
roseski cesti pod Kon-tovejjein mrtv»-<»a 21>-b*tn«*ga iz-voščka Antona Mohorovičji. Tudi njega je najel neki mlad človek. in sicer na velikem trgu pred kavarno Flora ter mu velel, naj ga popelje na Pro>«*k. Mobomvie je imel pri s«d>i srebrno uro io zla to verižico, ki sta biK obe skupaj vredni komaj kakih 40 kron a ko so ga našli mrtvega, ni bilo vee pri njem ne ure ne verižici*. Tudi Mohorovič je bil ustreljen z revolverjem v tilnik. — Ta dva skrivnostna umora sta fH>vzroč»iIa veliko razburjenje posebno pa med izvoščeki. ki niso hoteli po noči nikogar več peljati nikamor. drugače, da je sedel na koz-
I Meh ovito z belo svilo; lepo se mu; so mog je pmlala
sj»r»*laj vsa z zlatom vezena, rdečimi hlačami s<
močnim oz.iujejii. .Mtvjer ni-;	.r	j-1-	■ ------ — - — —	r — i->..... ...........................»s«< < . ua j'- si->iei nn
li sovražniki v mesto; zato'ne vernik!" je vzkliknila stara oče in mati k dolgo pogrešanemu Se je preiskusilo, a so se izjalo-.la. Trud policije je tudi to pot . u,,-;« <i;<ri<.i; ^I^i,"/.; Ikidiarir-a hm Pečiui večkrat, sama' otroku in ooliubov in vprašanj ni vile.	'ostal hrez walrueru ntnulm
je slišal materin krik.
If.
l>i!o je ptd meseea pozneje. Nad Starim gradom se je razpenjalo ve>dro |H»letno nebo in zrak je bil preplavljen z vonjavo duhtečega cvetja v širnem vrtu pred grajskim poslopjem.
Na klopiei blizu vrtnih vrat je sedela mlada pestunja Cila in pela petim i eo; pred varuhinjo se je igrala v travi petletna Julija, edi-nica grofa Starigrajskega.
"Pogledkaj, Julči, kako se ves grad sveti v solne n ! Ali ni to pipi T" je dejala pestunja.
"Pipi", j van k a.
Kar se vhodom ga n ko.
"Zlata mroja. ljuba moja, daj odt>ri mi!" je prosila ciganka pri
kratka zelena suknja, j so tem huje divjali po okoliei.1 kuharica na Pečini večkrat sama otroku in poljubov in vprašanj ni vile.
zlatom vezena. Nad j Ta koj so zažgali najstarejšo cer-'zase in vpričo drugih. "Mislila j bilo ne končane kraja. Naposled Nekaj imamo, vsaj v teoriji, in ketal kev ljubljansko pri Sv. Petru. [sem. da je vsak Turek ves kosmat
I je skočila lepa Jul ijana k
Vidu. to je osebna svoboda. Z njo pa
ostal brez vsakega uspeha.
Minilo je pet mesecev, ko je bil dne 15. decembra zvečer ob fJ. uri
Pri oddelku, taborečem na Po-j kakor sveti Hromelj. ki dela točo maragdi: nanj je bila pripeta i ljanah. sta bila tudi janičarska| in blisk. Na, ta janičar je pa lep ' blja krivulja. Vso to opravo, od častnika Sej d Osman-aga in All-'in prijazen kakor sveti Alojzij!"
ill opank. mu je po-j med. Ponoči je naročil ortabaša1 Ko se je Ahmedu zacelila rana, njemu: Ahmedu, naj pregleda straže, po- sta jela jahati po krasni okolici je mladi Ahmed lani leta 1470. v j stavljene pod Gradom noter do i" pridno zahajala na lov na srne boju za osvojitev Albanije rešil! pred Pisana vrata in na Prulah.iu jelene. Kmalu se je vrnila Ah-življenje, ko je prestregel s svo-1 do Ljubljanice. Tiho je jezdil Ah-'medu zdrava barva in moč.
• rebrn pas z vdelanimi rubini in
i-epu*e do rde ilaril ortabaša Osman-aga
jim mečem smrtni udarec, name-j med od straže do straže, ki so kli-
Ahmed, mislim, da si že zado-
njen poveljniku. Odslej je biLeale v temno noč svoj: "Jek Al- sti krepak in da ti ne more več mladi častnik ljubljenec Osman-Mah bis millah!"	j škodovati, četudi se majhno raz-
age.	j Takrat sta bila oba brega L j pb-' buriš!" je dejal Vid, ko sta ne-
l>asi je štel Ahmed šele osem-1 ljanice od Ljubljane do Vrhnike koč jezdila skozi bukov^ gozd. najst let. vendar ni bil nikoli'zarasla s hrastovino in vrbami. "Prosim te, ne bodi hud! C'aka te prav vesel. Sanjavo, skoro tožno!Na teh močvirnih tleh je zgrešil imenitno presenečenje! Ne boš so mu gledale oči v svet.	j Alimed smer. Zašel je v megli hud?"
V sanjah je videl včasih mo- preblizo pred mesto. Naenkrat je' "Ne bom", se je nasmehnil Ah-gočno poslopje, bajno razsvetlje-!počil strel, sedem mož je skočilo med. "Tako mi turške vere!" resno potrdila varo-lnih od solnčnih žarkov; v sanjah! iz zasede in potegnilo ranjenca Vid je ustavil konja in prijel i je videl le|K> oblečeno lianumo in | raz konja. Kar so mogli, so hiteli Ah meda za roko.
predstavila roditeljem svojega pride osebna odgovornost, vsled ! na cesti med Sežano in Opeinami ženina in z dražestnim nasmehom katere mom človek paziti na sa* ( na ravnotak način ustreljen 4.V
obljubila. da nikoli več ne bo no- rnega sebe ter .se kontrolirati. To-
rej paziti na samega sebe ter ne sme prihajati kontmla od zunaj. Med gotovimi skuninnmi naroda pa rrcvladuje seda i tendenca, da se kontrolira liudi od zunaj. S
je zganila Cila; pred bradatega efendija ; v sanjah je iz njim proti mestu, proti pisanim
je zagledala staro ci-
slišal včasih sladkotožno pesem, .ali Karlovškim vratom, ki so za-
"Alimed, ti si devojka! Ahmeda je oblila rdečica do las
Hrepenel je po takih sanjah, ali; pirala vhod a* Florijan&ko ulico.'in v krasnih očeh so zablestele j. zastonj se je trudil zapomniti si Stražnik jih je takoj spustil čez solze.
i- nočne podobe in pesem. Podnevujmost in v kratkem so stali vojšča-! "Ahmed, rajši te imam nego ] iz n j eno. "Otlpri mi, da ti morem j je vse zopet zatonilo v neprodor- ki i>red svojim poveljnikom. Vi-! vse na svetu! Bodi moja žena!"
dom baronom Lenkgvieem.	!je šepetal. "Ce me odkloniš,
"Alimed.!** je vzkliknil začude- zblaznim!" tn privil je trepetajo-ni Vid. ko so posvetili omedlele-jčega lepega janičarja k sebi in je'mu janičarju v obraz. Obvezal je mu poljubljal čelo, lica in ustne.
pogledati roko in ti vati." "Ne smem!"
*'Zakaj ne? Ali ae bojiš slabe,
preroko-j ni megli.
Med gredicami je delal suženj Alimed je šel k njemu.
"Kdo si in odkod?" ga je
letni openski izvošeek Lovrenc Vidau. oče petih otrok: morilec mu je izstrelil najprej krogi jo v tilnik, potem drugo v desno sence. To pot so pa morilca videle razne priče, med temi posebno
tem pa se razdira osebno odgo-1 vdova umorjenega in vornost.
Pred par dnevi jr» izjavil neki dobro znan človek iz Chieaga ki je bil zapleten v neko tožbo za
sila hlač.
Osebna svoboda.
Louis N. HaTnmerling.
xxav.
V prejšnih člankih se je opozo-1 razporoko, da je. bil vse nesreče rilo na čudno dejstvo; da sta za kriv njegov avtomobil, dobo. v kateri živimo, značilni I Seveda, avtomobil ie bil kriv. dve tendenci. Ena stremi za več- (ne pa njegov posestnik! jo kontrolo in regulacijo posa-! Ko je bila kolesnn mrzlica na meznika od strani vlade, druga pa j vrhuncu, so nekateri ljudje pro-vstraja pri individualni svobodi, testirali proti uporabi koles, ker za katero so se borili ustano/ite-i je nevarno, da. se vozijo skupaj lji te repubike. Da ni pisatelj teh na deželo deklice in možki. člankov osamljen v tem nazira- j Kaznjenej v državni kaznilnici nju. temveč da se strinjajo z njim 1 v Illinois so nredložili petieijo za vek. Osebe. M so videle Vidauo možje "različnih poklicov. je faiz- j narodno prohibici.io ter izjavili, vidno iz nagovora sodnika Culle- :,3a je niih nesreče kriva pijača.
pa gospa Brigita Dinkelsova, ki je stanovala v isti hiši kakor Vidau. Morilec je namreč prišel po Vidaua na dom. Ko je morilec ustrelil na nesrečnega Vidaua. so bili nekateri ljudje le kakih sto korakov daleč. Kolikor se spominjamo, je nekdo celo tekel za morilcem, da bi ga ujel, a ker mu je ta grozil z revolverjem, je dotičnik opustil to svojo namero. Tn tudi to pot ni mogla policija izslediti morilca. o katerem se je splošno sodilo. da mora biti kak blazen člo-
na ter iz onega Nicholas Murray Butler-ja. predsednika Columbia J ne mož!
vega morilca, so tudi to pot trdi-jle, da je bil to mlad človek kakih Seveda, pijača je bila kriva in ,26 do 28 let. — Hamerjeva sta-
vseučilišča. V svojem nagovoru je rekel dr. Butler:
j rost, kateremu mora biti sedaj ka-V vseh teh slučajih se skuša iz- kili 35 let, bi torej temu odgovnr-' ogniti se osebni odgovornosti. Se- jala.

JlgttllfiBSkl
J4. januarja 1901 ▼ državi
t ELY, MINNESOTA,
:» 9. A. GERM. 107 Cherry Waj or bos iT
dock, Ps.
Podpredsednik i ALOI« BALANT, 111 Sterling	Pal
torton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BBOZTCH, Box 424, Ely, Mail. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn, ■aapaiki LOUUi KASTE LIC, Box 583, Balida, Coto.
TEHOVBIZDBAVHIK: Kb. MABTIN J. rVEC, 900 N. Chicafo St., Jclist, Hi 1TADZOENXEI:
MIKE ZTJNICH, 421—7tk fit., Calumet, Miek. PETER fePEHAR, 422 N. 4th 8t^ Kansas City, Kana. JOHN VOGRIOH, 444—€tb St., La SaU«. 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, a JOHN KB2ISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POmOTHIXX:
riAN JUSTIN, 1708 E. I8th 8t., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wye. BBEGOM PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak.
POMOŽNI ODBOB:
»08EP MERTFL, od draWva itv. U Ely, Minn,
ALOIS CHAMPA, Box 961. od društva itv. 2., Ely, Winit JOHN KOVACH, Box 365, od društva št v. 114., Ely, Minn
Tri dopici tikajoči se uradnih zadev kakor tndi denarne poii Ijatve naj te pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vu pritoibe oa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani flanov as asbod Mink
Draltveno glaaUot "GLAS NAEODA*.
I
demo tudi mi Slovenci vstali in j poveličana zahtevali, kar je pred Bogom iu Nezgodan a Palavauu svetom naše.	j Nikolaj Zrinski
Mogoče bo kdo rekel, da so to ° jetiki samo sanje in da ni mogoče. Pred; ^kritje Amerike, vez.
To je raje dala albanskim divja 'no. In v slučaju, da je zmagovi-1 Slovenci. Kot vidite, so naši pra-kom — Turkom, vsakemu prej ta (česar se pa ni treba bati) in vi rodoljubi v stari domovini za-nego Slovanom. Zato je bila pri- postane mogočnejša, kako hi po-'prti ali oMeni in postreljeni, in pravi jena se bojevati. Pomislite,' tem ravnala s svojimi sužjni Slo! kateri so še tako srečni, da so
ta katoliška Avstrija ni privošči-j vani, lahko sprevidite iz slede-1 pri življenju, ne smejo ziniti be-	^	U1 mufJ x _________
la sosedom brbom in ( rnogorcem, Čih vrstic, ki sem ravno dobil od sedice. Mi Slovenci v Ameriki, par desetletij so bili v Italiji Pie- Pasjeglavei
da prevzamejo pridobljene kraje, poštenjaka, znanega po celem ki imamo proste roke, bi morali	------,Tl
Avstrija je zahtevala naj osta- Kranjskem. Pismo je dolgo, nave-' poprijeti za njihovo delo, enako nejo Turku. In za to je bila pri-j del bom samo ono, kar nas zani- kot delajo Poljaki, C ehi in Hrvatje. O tem je že zadnjič ome-
. ,	4 _______________—i™1 v "G' N " ^ Blatnik, ni pa
skirn silam pri tem ni bilo nič dežele. Vzrok temu je, ker je mož ! omenil, kako da bi se orgauizira-v žep nič iz žepa, so hoteli mir. hotel pisati resnico in ob enem'li- Oglasite se toraj možje, ki vam
ljubi zdravo glavo na ramenu. je sloboda in domovina pri srcu, "Neznosno žalostne razme- da pričnemo. Jaz sem drugi z re so danes pri nas, vzlic te- j isto svoto kot g. B. mu se moramo navduševati za I Priskočimo vsi, da vidimo eu-
ipravljena prelivati z vašimi bra-!ma. Pisano je v Ljubljani 21. ti vašo kri. Seveda, ker evrop- JXI. 1914 in poslano iz Švicarske
slrnn eilom tipi tam	l»'l/>	Xr___i .	...	„
Mnenja naših čitateljev o evropskem
položaju.
Pod tem 'naslovom je "G. N. najbolj krivično vlado pod solif-po/viil v>e s\oj.- čitatclje, da i/- 'ceni. za državo, v kateri vas je m z i jo svoje mnenje o sedanjem j pe st Nemcev ua moder način pod-eVTBplkfRI položaju. poaibne pa I jartui I o, oropalo, izpodrinilo iz va-o iia>i mili Sloveniji. hi kot več-|še lastne hiše na tuje. In še je letni eitatelj "G. N." prosim tu-! mnogo takih, ki ne vidijo noge,
d i ja/ za ta prostorček, I)a me pa čitatelji ur bodo krivo sodili, omenim, da sem prišel v to deže-lo v zelo mladih letih v enajstem letu svoje starosti, mnenje, je mnenje ki j«* zvrsti Slovenec, ne ja strijak. V
katera jih je brcnila ven. takih, ki so pripravljeni poljubiti to nogo. Xi zameriti onim, ki so tukaj le kratek čas, katerim avstrijska raj moj«' vlada ni pustila, da bi spregleda-\ni»'rikanca, 1>. ki so l.'ili ves čas v kletki kot A v- ujeta ptica in radi tega ne vedo ; j je prostost, ne vedo ceniti imenovanh pra-
v ce kot dvajset let snu bival j vrednosti prej tukaj, ko s. m s«' podal pred par vic.
leti obiskat svojo domovino. Štiri mesece sem preživel v Evropi, največ v sedanji južni A\stro-Ogrski, in kot brezobzirni Amerikanee, pregledal vse. kar se je moglo in obenem v amerikanskem duhu presodil ondotuo stanje. Ko sem zapuščal uaše krasne kraje, čudovito Postojnsko jamo, naše lepo gorovje, krasni Bled. prijazno
Od časa. ko sem obiskal in videl naše lepe jugoslovanske kraje in videl krivico, katera se tam žj-večim godi, sem opazoval, kako zvito in sistematično vlada Avstrija Slovane, katerih je več kot 65 odstotkov. — Razdeli in vladaj! — je njeno geslo iu tega se je tudi držala. Razdelila je nas Slovence med Nemce in Ilune. u-
Ijudstvo iu pa tisto z'ato dolenj-teila uas je. da črtimo Slovan Slo
»ko kapljico, eviček. itd.: ko sem pregledal naše lepo Kranjsko, Hrvaško in Bosno, vse do Belgrada. odpeljal sem se po Jadranskem morju oh dalmatinskem obrežju v Hoko Kotorsko, Tedaj sem hi! prepričan, da sem videl najlepše kraje na svetu. To je zemlja, ka-lero so naši pradedje pridobili z mečem v roki. katero so hranili proti navalom divjih Hunov iu krutimi turškimi silami, po kateri pa sedaj gospodari zvit lisjak S vab (Nemec) ter srka kri in mo-zek iz nekdaj hrabrega, ali sedaj mirnega in ponižnega domačina — Slovana.
Človek hi ne vrjel. kakšne krivice se delajo našemu narodu na njegovi lastni zemlji. Res. tudi tukaj v Ameriki ni vse kot hi moralo biti. nikakor na ne moremo primerjati tukajšnih razmer ž avstrijskimi Čudno se mi zdi, d i je toliko naših, že več let tu v Ameriki živečih Slovencev, ki se zavzemajo za Avstrijo. Med njimi so eel o taki. ki so že postali aineri-kanski državljani, ki so prisegli na ustavo Amerike, kjer je enakopravnost in kjer večina vlada, kjer ji' dovoljena prostost govora. prosto tiskanje, prosto čitanje, kjer vam dopustijo se zbirati na vsakojakih shodih, pri katerih se lahko dogovorite, kako si izboljšati svoje stanje, tukaj, kjer imate ravno toliko pravice, kot vsak drugi do najboljše službe, naj si bode državna, deželna, ali pa kako drugo, ako ste le sposobni. Po narodnosti nikdar niste vprašani. Tukaj v tujini imate na stotine pravic, katerih v svoji lastni zemlji, podedovani od vaših pradedov niste imel L Mnogo je takili " Av-strijakov". ki svoji i bratom v domovini ne privoščijo tiste pro-kot jo sami uživajo tu v
piki. Potegujejo se za
_ ...
vana — Slovenec Hrvata. Hrvat Srba. Čeh Poljaka itd. Med tem se je ona šopirila in smejala. Vse je šlo v redu, le tam na jugu ho enkrat treba prejeti, tam je še nekaj tistih starih slobodnih in ponosnih Slovanov, te hode treba enkrat priznati in potem imamo vse v žaklju. Tako si je mislila Avstrija, oziroma Nemec.
In prišel je čas. Male balkanske države so se združile, da osvobodijo še ostale Slovane izpod turškega jarma. Nemška Avstrija je takoj rekla: Ušivei. sedaj je čas. in rešila vas bom jaz. Toraj ti. Nemčija, in jaz nemška Avstrija, ena in ista dvema glavama in štirimi nogami, eno željo in ene misli. Ti pošlji Turkom topove in najboljše poveljnike, da strejo srbsko golazen, in ko jih bodo Turki poklali, pridemo mi, da jih rešimo. Razumeš!
Ampak tukaj se je zmotila. Male balkanske države so zopet pokazale. kaj da je bratska sloga. Potolkle so Turka, in žnjim vred nemške ter avstrijske poveljnike. Ves svet se je veselil njihovih velikih zmag. le ta zmaj ni vedel takoj, kaj početi. Njegovo geslo "razdeli in vlad i'-' je prišlo zopet v poštev. V Bolgariji je imel sorodnika bolgarskega kralje Ferdinanda. Nemca; tega je nagovoril proti svojim zaveznikom. in udarilo se je zopet. Zmaj je. z veseljem gledal kako kolje hrat brata. 'Ma nemški Ferdinand je zgubil, in slovansko orožje zmagovalo. Toda nemška Avstrija radi tega nillohupala. na vsak način je hotela, da se zaplete zopet v boj. ker je v tej slovanski zmagi videla svojo propast. Nikakor ni hotela pustiti Črnogorcem, da vzamejo junaško pridobljenij§kad**r. Srlmm nikakor ni p
Srbija in Crnagora sta bili oropani za velik del svojega plena, ker je tako hotela Avstrija. In sedaj je zopet zavladal mir, namreč v Srbiji in Črnigori, nikakor pa ne v Avstriji.
Srhi so takoj pričeli delati red v svojih nazaj pridobljenih pokrajinah. Potrebovali so učitelje, razne uradnike, kakor tudi prebivalce. In glejte, ti niso šli na Dunaj ali v Berlin iskat modrih mož, povabili so nas Slovence in Hrvate. Na stotine hrvaških in slovenskih družin se je naselilo v tej zopet svobodni srbski zemlji, kjer S3 bili bratsko sprejeti in uživali so svobodo, katero v Avstriji niso poznali. Belgrad je postal središče Jugoslovanov. Tam so se zbirali naši rodoljubi, kjer so se lahko bratsko spomenili. razveselili ali potolažili. Kot možje so se tudi pogovarjali, kako bi se dalo zbojšati stanje slovan-kih krajev. Vprašam vas: ali ni bilo to lepo in prav. ali niso tudi ravno taki naprednjaki osvobodili ameriško deželo? V>aka svobodna dežela je bila po takih možeh osvobojena, možeh, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za domovino. Ti možje niso hoteli nič. kar ni bilo njihovega, hoteli so samo to. kar je bilo ^ prav.
Kar se tiče pravice, ta še nikoli ni in nikdar ne bo vladala pod imenom Avstrije.
Naša kruta vlada je takoj pričela z delom, da se zatie to gnezdo veleizdajalcev. anarhistov, re-vohicijonarjev. itd. Pričelo se jej paziti, kdo da sem prihaja, kdo' dobiva pisma iz te dežele, odpirala so se pisma, preiskavale o-sebe. pričeli so se procesi na Hrvaškem. Kranjskem. Češkem in sploh po vseh slovanskih deželah. Pričeli so zapirati in mučiti osebe, ki so hotele svetu Dokazati, da je Slovan ravno tako človek, kot je Nemec ali Madžar.
Vse. to ni nič pomagalo, število vernih je rastlo. Slovan se zaveda. Avstrija je videla, da je treba nekaj storiti in to hitro. Kot Nero. ki je dal zažgati Rim, ter je potem obdolžil kristjane tega čina, in katere so potem klali, žga-li. metali zverinami in mučili jih na vse strašne načine, ravno tako je ta zmaj poslal (kot je že g. Gram poročal pod tem naslovom) svojega prestolnaslednika Ferdinanda. da se ga iznebi. in obenem obdolžil Srbe umora.
Ni pomagalo, da so Srbi že prej opazili, kaj da Avsrija namerava. Srbski konzul je takoj prosil, da naj ne gre Ferdinand v Sarajevo. Po umoru je Srbija zastonj dokazovala, da je nedolžna, da rada prepusti velesilam eelo preiskavo. Tega Avstrija m hotela, ker* mo-goče bi se v takem slučaju odkrilo pravega morilca. Hotela je. da zavzame Srbijo, kakor je poprej Bosno iu Hercegovino. Mislila si je. da bo to lahko: po dveh vojnah izmučeni Srhi se bodo kmalu predali.
Poslala je srbskem narodu zahteve. kakoršnih hi uoben svobodni narod ne mogel sprejeti. In Srbi, ki so se bojevali, več kot tri sto let proti turški sili. bojevali za slobodo in vero, so tudi sedaj, če tudi še krvavi, ranjeni in izmučeni od zadnjih dveh bitk. prejeli so za orožje misleč, raje poginemo svobodni kot pa da živimo kot švabski sužnji. In svet je zopet pričel gledati, kako Srb umira.
Boj se je pričel, nemški Viljem je rožljal s sabljo in kričal: "Roke proč, vi drugi! Glejte, kako bode strgal črni orel izmučenega in ranjenega sokola in nam napravi prosto pot do Egejskega morja.,? Ostale države, ki so poprej vedno kar mirno opazovale krivice, katere so se delale Slovanom, tega zavratnega napada ua junaški srbski narod niso mogle mirno gledati. Slovanski ruski narod se je prvi premaknil, za njim Francozi in Angleži, in boj, kakoršnega svet še ni in gotovo več ne bo videl, se je pričel. Ta boj zanima tudi naš narod, ker posledice nam bodo prinesle' ali zlato svobodo, po kateri hrepenimo. ali pa ostanemo zatirani, kot smo bili dosedaj.
Življenje pod nemško Avstrijo
cesarja in domovino, inače nam zapoje mrtvaški zvonec. Pomisl i, za domovino pod takšnim režimom! Kihni malo preglasno in že boš stal pred vojaško sodbo. Grozno veliko in to najboljših Slovencev, kot nekdanji župan Iv. Hribar. dr. Ž rja v. dr. Prevostnik in mnogo drugih je bilo svo-ječasno odpeljanili na Ljubljanski grad. Do 1500 sem jih videl odpeljati tja. Kaj je ž njimi, ne vemo. čuje se pa, da jih je bilo mnogo postreljeno v čast domovini. Grozno. kaj? No. če je že pri nas tako. kaj je vse še moralo biti na Hrvaškem in v Bosni, kjer so naši bratje — po krvi in jeziku — Srbi doma! Pravijo, da se moramo biti z navdušenjem za našega presvetlega cesarja. Hm. pustimo to! In za domovino proti našim sovražnikom? Kdo so ti naši sovražniki? Rus in Srb. pravijo. Včeraj sta mi bila brata, danes naj sta mi pa sovražnika, da pomagam Nemcu obvladati svet in sebe. Moj in vsakega dobrega Slovana zakleti sovražnik je le Nemec in tega je treba uničiti. Veruj ni i. da te zverine .že danes, ko se bijemo zanje, mnogo in mnogx> upajo! Že dane? pravijo, kako nas bodo štrli v prah, potem ko bodo Nemci vse premagali. To bode hvaležnost za vse to, kar delajo Slovani proti Slovancm v svoji preslepljenoEti, ko se bijemo za Nemca. Žalostno-resnično! Vojno v vseh krogih že silno občutimo, ker je ves živež pošel. Vsega je silno malo. in to tudi grozno drago, itd."
Tz tega pisma, katerega mi je pisal po celi Kranjski možak, lahko razvidite kako čuti danes vsak pravi Slovenec. Zakaj zapirajo in streljajo naše prvake? In kaj nam obetajo po zmagi? In mi tukaj, v svobodni zemlji, naj se potegujemo za tako vlado? Ne, in nikoli ne. Res je. da smo nekdaj kričati: Živio cesar! Ampak to je bilo predno smo zagledali dan, predno smo izvedeli, da je Bog ustvaril svet ravno tako za Slovence kot za Nemce. Danes pa. ko vemo da smo Slovenci ravno tako ljudje, kot vsak drug narod, ne moremo več prenašati krivic. Ne moremo podpirati tako krivične vlade, katera nas je imela kot sužnje. Res je, da se naši pravi bratje Slovenci, Hrvati iu drugi avstrijski Slovani ibojujejo pod avstrijsko-nemško-turško zastavo, ampak ti so kot sužnji prisiljeni.
Ravno to se je za časa Lincol-na godilo v tej deželi. Tudi tukaj so južni bogataši z bičem gnali svoje sužnje, da se bojujejo zoper svoje rešitelje. Da je pravica v dotičnem boju zmagala. vam je znano, in tako se bo zgodilo tudi v sedanji vojni. Srbi so zopet napodili avstrijsko vojsko in zavzeli Belgrad. Iz Niša poročajo, da so Srbi v zadnjih dveh tednih ujeli štiri in dvajset tisoč Avstrijcev. Kaj mislite, da so jih ujeli zato. ker se liaši fantje bojijo smrti? Ne. ampak zato. ker so naši fantje uvideli, da se bojujejo zoper svojo lastno korist, zoper svoje brate, zoper svoje rešitelje. Videli so. kako pasje postopajo ž njimi nemški oficirji, da jih pošiljajo kot živino v smrt. Ip za to naj bi se bojevali? Ne. raje so se predali bratu Srbu, kateri jih, kot smo dosedaj še zmirom čitali, bratsko spoštuje.
Da bode Nemčija tepena, in Avstrija zdrobljena v prah. o tem ne dvomimo. Na teh avstrijskih razvalinah se bodo vzdignile liove države. Poljakom je že obljubljeno. Ce hi bodo dobili tudi svoje, in na jugu se bode vzdignila tudi nova država, Jugoslavija. In kje naj bo naša Slovenija? Ali naj se pridruži Hrvatski in ostalim bratom? Ali naj zdiliuje piul prokletstvom Nemca ali Italijana? V tem bomo v
krat koliko nas je Slovencev v Ameriki. In mislim, da se bodrt vsaki, katerega je mati učila "Oče naš" in kateri poje himno "Hej Slovenci" zglasil. Pripravimo se. ko pride dan delitve tega po krivem pridobljenega premoženja. ko se bode delila zemlja roparskih Habsburžanov, da bo-
montezi, Calabrezi itd. In daues, Pavliha po preteku polovice stoletja, sto-.I>(Kl turškim jarmom ji velika združena Italija. Po- Pota ljubezni. 110 zvezkov glejmo Kubo, ki je komaj pred Potovanje v Liliput par leti postala samostojna. In * ^slednji Mehikanec komaj ipred par leli je izginila T*retl nevihto
najstarejša dinastija na svetu, namreč stara Kitajska je postala republika. Zakaj bi se mi Slovenci ne mogli otresti švabsko-madžarkega jarma? Popolnoma lahko, treba je tudi tukaj, kakor pri balkanskih državicah, sloge, iii rešili se bomo težkega jarma.
Toraj složno, bratje. Vsaki sin majke Slave na delo. da rešimo kar je najbolj svetega na svetu. "Črna zemlja naj pogrezne tega. kdor odpade."
gCENIK KNJKT
katere ima v zalogi
7 SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
$1.20 —.25 —.40 —.GO
MOLITVENIKI:
Dušna pa»a. rudeča Marija- Varhiuja Marija Kraljica Marija Kraljica, elegantno
vezano Otroška pobožnost Rajski glasovi Rajski glasovi Rajski glasovi elegantno
vezano	$1.20 Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40 Pot k Bogu. elegantno vezano	$1.20 Skrbi za dušo, elegantno
vezano	$1.20
Sveta ura, elegantno vezana	$1.20
Voditelj v srečno večnost	—.50
Vrtee nebeški	—.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski, vezan	—.25 Ahnov nemško-angleški tolmač. vezan	—.50 Angleščina brez učitelja	—.40 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40 Berilo prvo, vezano	—.:i0 Berilo drugo, vezano	—.40 Berilo tretje, vezano	—.40 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači zdravnik	—.50 Domači živinozdravnik	—.50 Evangelij	—.50 Fizika in kemija, vezano	—.50 Hitri računar. vezano	—.40 Katekizem veliki, vezan	—.40 Katekizem mali. vezan	—.15 Kubična knjiga	—.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem	—.70 Nemščina brez učitelja. 1.
in 2. del po	—.50 Nemščina 'brez učitelja. 1.
in 2. del. vezano	$1.20 Novi domovinski zakon	—.20 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Pouk zaročencem, vezan	—.70 Prva nemška vadnica	—.35 Sadjereja v pogovorih	—.25 ScJiimpffov neniško-slovenski slovar	$1.20 Schiiupffov slovensko-nem-
ški .slovar	$1.20 Slovar nemško - slovenski
(Janežič-Bartel), vez.	$2.50 Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel). vez.	$2.5(1
Slovenska kuharica, vez.	$3.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek pO	—.00 j Slovensko- angleška slov. i-
ca, vez.	$1.00
Spisovnik Ijubavnih pisem	—.40
Spretna kuharica, brošir.	—.80
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50
Voščilni listi	—.20
Zgodbe sv. pisma. vez.	—.50 Žirovnik. narodne pesmi. 1..
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
j Bitka pri Visu
.30
Priliajač
Pregovori, prilike, reki
Pri Vrbčevem Grogi
Princ Ev gen Sa vojsk i
Prst božji
Punčika
Pijanec. ..
Prva ljubezen
Prava in neprava ljubezen
Pariški zlatar
Razne povesti, vez.
Repoštev
Randevouz
Revolucija na Portugalskem
Ribičev sin
Robinson
Roparsko življenje Rusko - japonska vojna. 4
zvezki liinahlo Riualdini Sati greha Senila
Sita. mala Hindostuuka Skrivnosti srca S prestola na morišee Stanley v Afriki Štrahovalri dveh
zvezka Sherlock Helm, v
kron. 2
*—.20 —.20 —.20 —.15 —.80 $1.00 —.20 —.20 $5.50 —.20 —.20 —.20 —.30 —.25 —.20 —.2<> —.20 —.20 —.40 —.50 —.60 —.25 —.40 —.20 —.25 —.20 —.15 —.40 —.20
—.G0 —.25 —.GO —.15 —.20 —.50 —.20 —.20
$1 .GO
Cerkvica na skali Cesar Jožef II. Ciganova os vet a Ciganska sirota. 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Črna žena Črni bratje Cvetina borograjska Cvetke
Dama s kameljami, broš. j Deseti brat (Jurčič) Deteljica	. •
Devica Orleanska Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Doma in na tujem Dve povesti
Dve čudopoljni pravljici Erazem Predjamski Evstahija dobra hči Eno leto med Indijanci. Fabiola
George Stephenson, oče železnic Godčevsk katekizem Gozd ovni k. 2 zvezka Grizelda Greh in smeh Grof Radecky Grof Monte Cristo. 2 zvezka. broš.	$300 Grofica beračica, 100 zv. $5.00 Hedvika. banditova nevesta —.20
Hirlanda,	_.20
Hildegarda	_.20
Hlapec Jernej	_.60
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20
llustrovani vodnik po Go-
—.!•"» 1 Srečolovec
—.20 —.20
—.60 —.20 —.35 —.20 —.80 —.60 —.25 —.30 —.20 —.60 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20
—.20 —.20 —.SO —.10 —.50 —.20
renjskem Izdajalca domovine Tzlet v Carigrad Tvan Resnicoljub Tzanami. mala Japonka Tzidor. pobožni kmet Jama nad Dobrušo Jaromil
Jetnik o vi otroci
Kapitan Marvat.. morski
razbojnik Krištof Kolumb Knez črni Jurij Krvava noč v Ljubljani Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? Kako se je pijanec spreobrnil? Kukelcev stan Lažn ji vi Kljuk c e Leban. 100 beril V"
—.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.50
$1.00 —.20 —.20 —.40 —.40 —.50
—.50 —.15 —.20 —.20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec Šaljivi Jaka Šopek lepih jpovesti Sanjska knjiga, velika Slovenski šaljivec Skozi širno Indijo štiri povesti Strašna os ve t a Tegetthof
Turki preti Dunajem Tisoč in ena noč Tiun Ling Timotej in Filemoii Trije rodovi Uporniki
V	delu je rešitev Veliki vsevedež
V	gorskem zakotju Vrtomirov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu. 13 zvez. $1.85 Vohun, ameriška povest —.80 Vitez iz rdeče hiše	$1.00 Žalost in veselje —.45 Zadnji grof celjski —.30 Za tuje grehe —.60 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.50
Življenja trnjeva pot	—.30
Znamenje štirih	—.30
Za kruhom	—.20
Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 Življenje ua avstr. dvoru ali
Smrt cesar je viča Rudolfa —.75
SPILMAN0VE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv.
—.20
$5.00 —.20 —.25 —.20 —.30 —.35 —.35 —.20 —.50 —.25 —.30 $7.00 —.20 —.20 —.50 —.30 —.20 —.35 —.20 —.20 —.30
—.20
Maron, krščanski
deček	—.25
3. zv. Marijina otroka	—.25
4. z v. Praški judek	—.20
5. zv. Ujetnik morskega	
roparja	—.25
6. zv. Arumugaii. sin indij-	
skega kneza	—.25
7. zv. Sultanovi sužnji	—.25
8. zv. Tri indijanske pove-	
sti	—.30
H. zv. Kraljičin nečak	—.30
10. z v. Zvesti sin	—.30
11. zv. Rdeča in bela vrt-	
nica	—.30
12. zv. Korejska brata	— 30
13. z v. Boj in zmaga	—.30;

'pa .•h
i ni
14.
Pl-
in
102 zvezka Maksimilijan l.
ila' i, so' ij ib*n rem;
smo že videli, vemo-'kako je zna-oda na morje.'mi ravnala pred to svetovno to j- 'prvi vrsti odločevali mi, ameriški Beračica
_ ________:__*___- . _.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	
KNJIGE:	
Andrej Hofer	—.20
A'eš iz Razora	—.60
Avstrijska ekspedicija	—.20
Balkansko-turška vojna	—.35
Baron Trenk	—.20
Bele noči	—.20
Bel graj ski biser	—.20
Beneška vcdeževalka	—.20
Beračeve skrivnosti	$6.00
Močni baron Ravbar M1 i na rje v Janez Malomestne tradicije Mrtvi gostač Musolina Mir Božji
Mirko Poštenjakovič Mladi Samotar Na različnih potih Na valovih južnega morja Na bojišču Na indijskih otokih Na jutro vem Na preriji Naseljenci
Na divjem zapadu. vez. Najdeuček NesreČnica
Narodne pripovesti, 1., 2., 3. in 4. zvezek po .20 - Nedolžnost preganjana in
i v arja
v. Ang< :: >U/ n je v ■v. /!;.:<.;- ,;,; . zv. Preganjanji' indijan skih jni-ijonarjev 1!'. zv. Mlada mornarja
TALIJA: Zbirka gredaliških iger.
—.20 ML $1.00 —.20 —.40 —.25 —.25 —.30 —.70
—.20 j Bra t sokol —.15 j Cigani —.20 Dobro došli —.15 Doktor Hribar —.35 Dve tašči —.30 Idealna tašča —.35 Nemški ne znajo —.20 , Pot do srca —.20 ,P: i puščavniku —.60 , Prvi ples —.20 , Putifarka —.25 . Raz t rešene a
JRokovnjaei. naroda igra —.20 J Starinariea
V medenih dneh
—.30
—.25 —.40 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 — 20 —.20 —.20 -.20
I
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
K&ANJSKO.	{lih 65% moke se bo 15% zmešalo
Umrli s.» v Ljubljani: Jakob P™cei.tualno s	ječmenove
Moh-k. mestni ubožec 71 let. — l,mke> tako da bo VEetl za P««v<> Julij Bajt, < litin ar, 22 let. — Zo - :,0% ječmenove moke in 10% pše-
tiju Cizelj, hči železniškega zavi-' uu''ae ah ™ue	^BUlih 50%
raen. 5 meseeet". — Pran Petkov-
t moke se bo zmešalo z ječmenovo,
še k. delavec, 46 let. — Peter Pav-lovčič, krojaški pomočnik, 69 1.— Henrik Aehatz, strojni ključavničar. 24 let.
Umrla je v Spodnji Šiški Berta Zalta. roj. Schvingshakl.
Umrla je v JVesbaumu pri Dunaju redovnica Marija Baltic iz
Ustreliti se je poskusila 30. no-
•mbra v Selu pri Radovljici 23-tna /asebniea Ljudmila Jeglič, •žko ranjetut so jo prepeljali v v.elno bolnišnico v Ljubljani.
južueui bojišču ro-Kranja in Tomazin
Padla
n
iz Doba. Pogreša se
jaž pri Dobe ie bil na se ve
Jož rletu rnem bojiš polku št. 2
f Perhaj, koei-v Ljubljani, ki
•u pri do-'.. 5. stot-
po
t tei
V ruskem vjetništvu. Oglasil se
iz vojnega vjetTiteitv* Viktor
»/man. desetnik 27. dt»mobran-egii	doma iz št. Vida
<1 Ljubljano, Ui je bil dne 26. gu*t« ranjen pri Lvovu. Naha-m' \ ruske ii* me«tu Kurgan, ue-lee od avstrijske meje; piše, ila
uti. — Kakor je bilo J* iiuiku izgub št. 27, je bojišču padel stotnik a polka Alojzij Ogo-ie lutrodne rodbine v Polaer Tagblatt" je i priobčil sledečo no-iirt vili vstal. Stotnik pehotnega polka, če-javil seznauiek izgub, nahaja, kakor nam ruskem l>r. Janko Kotla reiilm »rimnaziji •/.ervni porot nik v "govinskeiu polku tembra na sever-
< u
< »gor« lee 87 gar smrt j«-Še živi m s,
>'ljaj« njegov i znanci, v
vjetništvu.* ink. prot>*»M v ItaujaInk
st. -4, je lieni ho v ilolm
M * Iti! (lil
Volgi, t pra vil. Sibiriji vjet ni k — 4 Kri a
4. M
koruzno in krompirjevo moko tako, da bodo ti dodatki dosegli 30
do 35%.
Moka in njeno nadomestilo. V
sta rok rajskih listih beremo: Za ljudsko hrano je posebno v vojnih časih moka največjega j>ome-lia. Kadar zmanjka kruha, tedaj
preti največje zlo vsej deželi. Da se prepreči to zlo, deluje vlada v ti veh smereh. Prvič skuša omejiti zasebno potrebo na najpotrebnejši minimum, drugič pa skuša dati nadomestila za moko. Živino, drobnico in perutnino se naj ne hrani s kruhom ali krompirjem, temveč z drugimi živili. Pri pečenju kruha pa se naj ne uporablja le čista moka, temveč se naj pri denejo do 30% druge zmesi. Ta kruh se bo imenoval vojni kruh in ><• je vpeljal s L decembrom. Knt nadomestila za ei-sto moko pridejo v pošte v: zmleti krompirjevi žličniki. ki so primerni za navadni kruh in slično pecivo; valj-čna krompirjeva moka. ki je za boljše peeivo in ki je najboljše nadomestilo za pšenično moko; škrobova moka iz krompirjevega k roba je pa najboljše pecivo in e prideva le pšenici. Kakor so dokazali strokovnjaki, se dobi s tem, da se primeša pšenični moki ' 30% ječmena in 20% krompirjeve • moke. zelo redilen in dober kruh. I Potrebno bi pa bilo, da bo ta I kruh ceni in da se bo tudi delal, da vzame država za ta kruh monopol. in sicer ua ta način, da kupi država siik. pšenico, žito, ječmen in ga potem odda kmetom, tla izdelujejo pod državuo kontrolo tak kruh. Poleg tega pa osnuje država tudi za kmete sušilnice, da lie zgnijejo poljski pridelki. Po-tn bno pa je Judi. da poskrbi dr-žava za to. da se izdelujejo v to-
ranjen iu prepeljan>
Moskvo. Zdaj j Vii,"Uah za umetna gnojila tudi ne
Itvbinsku na severni
se'lHi Hie* d 2<>
organierie snovi za živila. Posebne popolnoma po-1 važnost i pa je tudi. da se uredi i i VI jahinsk v j vprašanje glede licence tvrdke oktnbia ruski!''''ti na Dunaju, ki ima za vso mo-
il. »hil
tiarhijn generalno licenco za
l van Ikii. ki
na v< dt
J*
I rauii'-, eetovodj;^ 1 i.
je bil v 20. seznamu i . I
n kot mrtev. Pisal je
su-ker
pun. Frane M ožina.
i/, vojnega vjet-| *,tn-ie krompirjevega škroba
m«-e ta tvrdka oddati svoje licence drugemu, kot samo vojski, t V se uvažujejo vse te potrebne ža-
ra u. p
daj
n. !L ihaja birij mi
;om, da je bil tež-s i ga pobrali. Se-Novein N i kola je v-Pain je okreval in
dob
Qegnnci. Iz Idrije poročajo: l*oljski župnik Štt-fan liilinski je tlospel v Idrijo. Ker je tu več beguncev s Poljskega, sedaj mi se
hteve, potem smo preskrbljeni z moko in s tem tudi z živežem.
Trgovina z vinem. Izredno dobi u vino so obrodile letos trte. Pa čeprav je cena vina zelo primerna. vendar ni vsled vojnih dogodkov toliko kupcev kot druga leta. Vinogradniki pa ne smejo dati radi t»'ga vina pod ceno. ker kup-
limtlli
vinili železničarji.. ImmIc jim cev ho gotovo še dosti iu letošnje j usti« ž« no. ko bodi• imeli dobro vino bo gotovo prodano.
i;i \ svoji sledi, liospod Zadnja številka "'<iost.tničarja duje svoje rdjuke. ob nede- prinaša oklic na gr.stiluičarje, da b ule i m l službo božjo na kupujejo le domače vino. Gotovo ' i. >\ji i- .i'- ve«'■ poljskih dru-jje. da bodo tinli gostilničarji sle-n ■ j.4 bodo lahko došli tudijdili temu pozivu. "Deželna zveza b i«iimci. ki stanujejo v Sp.'gostilničarskih zadrug"' na \ cerkvenem o- Kranjskem je pripravljena posre-* Tudi v teles-j dovati za kupčije z vinom in tja ivi. i ne pritožijo, n le i naj bi obrnili tudi gt>riški in » -voji domovini. Ž«- ■ štajerski vinogradniki. I'pošte va-• i li t.-jra. ker binlo do-j ti j»a je tudi treba, da nima Ncm-• kraje opus' oseiie. Zo- čija zadostno vina iu <la je sedaj d' -'i železničarji pripo- prav !<*pa prilika, da si osvoje tu-i;, ...........erih vaseh di naša vina tainošnji trg. Za o-
\t
ihnu I jeni
po- svojitev trga pa se je treba po-
e avstrijska in ogr-|koT P« |»rodati pod ceno v svojo •azumeli glede
vedli,
lie (Mizna ne hiš, ne vrtov, m tov. njiv ali travnikov. Vse je brigati. Iz vsega tega pa sledi, da iti.'t it**, požginio. razs«reljeno ali bo vsakemu vinogradniku mogo-globoko /vo/eno.	j če. da proda svoje vino. in sicer
Tri ali štiri vrste meke. "Xeue tiobro- s«'	1><> tem. da je
Kr<>ie |'n >v" por«n'a : Dne 3r». n„J "ialo počakati in prodati za pri-vembra objavljena brzojavka' merno me predrago) ceno bolje •pravi, da sta
ska vlada sporazumeli glede lna-
U-!inaliiih < en , A žito iu moko ter! Mleko se je podražilo. MU kari-glede enaki merne ureditve pro-!v Ljubljani iu okolici so s L Hieta uilevskill izdelkov. Kakor v decembrom podražile mleko za 4 N. n - ji, -e bod . tudi v Avstriji vinarje pri litru. Nekatere stran-določiie maksimalne cene v raz- ke ga bodo sedaj jemale polovieo nih kronovinah posebej; glede na- manj, druge ga. pa sploh opustile eel te določitve je prišlo sedaj do in nadomestile s čajem in s prestola/uma. K na kotne rn a ureditev žganko. Potlraženje bo za revne prometa za moko se bo izvršila' družine občuten udarec, najbrže tako: V Avstriji in na O-
grskeni j«' prišlo dosedaj Oii moke j	ŠTAJERSKO.
0 sedem do osem vrst v promet.] Sestra srbskega kralja gospa To se bo izpremenilo. Žito bodo Pt)lik(M,na I>rešern je v svoji vili zmleli \ 3 ali 4 vrste moke. Težje' v pefrgau v starosti 82 let umrla, je bilo za premet, da je bilo iz jjj|a j,, poročena z advokatom dr. enega centa dohiti 7 do S vrst mo- Prešernom v Birkfeldu, pa že več ke. Sedaj se bo to izeiiostavilo. jet (M] „jega j(^ena Začetkom Prometna regulacija nilevskih
skein, Kranjskem, v Primorju in v Dalmaciji.
Patrona — igrača. Dvanajstletni sin mizarskega mojstra Maks Jezemik iz Ostrošan pri Celju se je mudil 28. novembra v delavnici svojega očeta. Mizarski pomočnik Ivan Juvan se je ravno igral z ostro patrono. Vtaknil je patro no v železno preluknjano orodje in je dečku grozil, da bo nanj u-strelil. Ko je Maks hotel prastra šen zbežati, je Juvan z udarcem res sprožil patrono, ki je dečka ranila. Proti Juvanu so vložili o vadbo.
Iz neprevidnosti ustrelil prijatelja. Dne 29. novembra je bilo v Cajnkarjevem mlinu v Ključ^-rovcu pri Ormožu več fantov. 19 letni delavec Ivan Gašperič je snel puško, ki je visela na steni, in jo je. meneč, tla ni nabita, nameril proti «rojemu !71etnemu prijatelju Francu Meško. rekoč: "Poglej, tako-le bomo šli na Ruse!" Takoj nato je pa počilo. 31 e-ško je bil /.adev na desnem sencu in je kmalu nato umrl.
Padla sta. Iz Celja pqaa#>i«j: Na severnem bojišču	i>-
zervni poročnik 47. bert Braun. sin hiš^ffS po^-stni ka S. lJrauna, in rez. poročnik Leitner, bivši profesor na celjski višji gimnaziji.
V	ruskem vjetništvu je Vladimir Cepuder. kaj»la*' pri Sv. Rupert u v Slov. gor. Pisal je svojemu očetu, šolskemu vodji ("epud-ru v Ljubljani iz mesta Ilodšent v okraji^ Samarkand.
Smrtna kosa. V Gradcu je umrl bivši brivec v Mariboru Franc Kral. Širša javnost ga i>ozna od leta 1909., ko je pri ožjih deželno-izborskih volitvah v splošni kuriji spodnještajerskih mest in trgov napram soeijalistu Horvateku propadel. Kral je bil mariborski občinski svetovalec, član graške trgovsko-obrtne zbornice, predsednik raznih obrtniških organizacij itd. Vodil je tudi znano društvo " Arbeiterschutz''; dogodki v tem društvu so mnogo pripomogli. da se je Kral umaknil iz lavnega življenja in se celo preselil iz Maribora. — V Mariboru je umrl vpokojeni železniški nastavi jeuec Fran Drevenšek, 77 let star. — Na Humu pri Ormožu je po daljši bolezni umrla Ana Zitla-rič. vdova po bivšem županu.
Zbirka za Rdeči križ po farnih cerkvah lavantinske škofije je vrgla 35,424 K.
Pcljski begunci so se nastanili na gradu Vurberg pri Ptuju. Vseh poljskih beguncev je sedaj na Sp. Štajerskenr 7478 oseb. O kakih nalezljivih boleznih med njimi še doslej ni bilo slišati.
Pcžar. Od Sv. Trojice v Slov. goricah poročajo: V Zg. Porčiču je zgorelo gospodarsko poslopje zakonskih Črnec. Hišo so komaj rešili.
Tat. Pekovski učenec Anton Kokol je svojemu mojstru Majce-noviču v Pobrcžu pri Mariboru ukradel 44 K in je z njimi pobegnil.
Pasji kcntumac je za Maribor odpravljen.
Občinske volitve v Zagorju pri Pilštanju so razadi nepravilnega razpisa razveljavljene. Upati je. da bo prišel sedaj vendar enkrat mir in redne razmere v to občino.
PRIMORSKO.
V	ruskem vjetništvu se nahaja notar iz Podgrada Tomo Sorli. ki j«* kot poročnik -47. pešpolka odšel na bojišče.
Ranjen je bil ua južnem bojišču Karol Terčič. bivši načelnik Orla v Št. Ferjanu. — Tnfanterist A. Krpan je bil na severnem bojišču ranjen in se mudi zdaj v Gorici. Tam so ranjenega napadli trije divjaki, ga pretepli in na glavi težko poškodovali. Žal. da se jim je posrečilo pobegniti. Krpan je moral iti v bolnišnico.
Umrl je v Trstu v 68. letu Jurij Titz. c. kr. ravnatelj pomožnih u-radov v pokoju. Bil je vodja policijske službe v Trstu in na tem polju odličen strokovnjak. Rodom je bil iz ljubljanske okolice.
Nev most. Tz Zagrada poročajo: Dne 1. decembra je blagoslovil goriški nadškof dr. Sedej novi most čez Sočo. ki ga je zgradila drŽava. Stal je 700.000 K. Slavlja se je udeležil tudi namestnik
f	KOROŠKO.
Fcm. Potiorek je bil iinevan za častnega meščana celovškega.
Peki T Celovcu 90 hudo razburjeni, ker jih čaka primerna kazen. Pri reviziji peciva se je namreč dognalo, da nimajo ne velike ne male žemlje " predpisane teže in vsled tega so bili peki ovadeni in bodo kaznovani po § 7. cesarske naredbe z 9. avgusta 1911.
OOLAS.
KRASNI FOTOGRAFIČNI STENSKI KOLEDAR z vašo lastno fotografijo napravim gr ZASTONJ	vsakemu, kdor naroči ducat slik. Vsakemu jamčim, da bo s ceno, kakor tudi z mojim delom zadovoljen. V predelovanje vzamem tudi vse kakoršnekoli slike ter računam po delu, kakoršnega kdo zahteva. Cene zelo nizke. Rojakom v Milwaukee, West Allisu in okolici se nudi sedaj lepa prilika nabaviti si tak koledar, ki je kras za vsako hišo, ali lepo darilo za novo leto svojcem v staro domovino. Torej požurite se, ker oddajal jih bodem le do konca januarja 1915, oziroma dokler mi zaloga ne poide.
Za obilen poset in naročila se priporočam.
Frank Skok, slovenski fotograf, 43S — 52. Ave., West Allis, Wis. (11—12 2x v t tor - pet)
vojne proti Srbiji se je tudi proti!princ Hohenlohe. zastopniki sko-izdelkov je zamišljena tako le: \ t<lj s{ari gospe začela preiskava,'raj vseli furlanskih občin in veli-• bodoče naj se i7. enega centa moke ki je pa le dokazala njeno popol-'ko ljudi. Naanestnik je pohvalil v dobi več nilevskih izdelkor. Do- no nedolžnost.	svojem italijanskem govoru vrlo
slej jih je bilo 73 do 75%. ostalo( Begunci. Iz Polzele poročajo.1 furlansko prebivalstvo, ki je na-SO b.li otrobi. \ bodoče se ho do- (Ja je d lo tja ^ paližklh he_ vdušeno pohitelo zvesto cesarju bilo HI', moke. Nadalje naj se u- -uncev	in državi pod orožje. Tisočbrojna
n Ii .»ko-l..: I)«*!.; j, bil« moRo-j ^ . |liaHb(>rsLi	množica je navdušeno klicala ži-
ee i.oko cisto porabiti za kruh m| .	J	. 6 . vio vladarju tudi med domoliub-
peeiva. V bodoče Ih, za peeivo »J^« ravnatelj dr. Jože Tomm-jnima tvoroma deželnega glavar-vzeti sa m o 15',, čiste (nemeiane) # Vk za nadzornika telovadbe na ja prošta dr. Faiduttrja in župa moke. To bo fino pecivo. Od o«U-* srednjih šolah po južnem Tirol- na Visurtnuu	A
> , .1 *	.... 'T-., .
Slovensko-Araerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim etivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, WilUama J. Flynnar "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resni$-no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konecno u gonobil zločinsko družbo, ki živ) od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. 2e sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je se nebroj drugega zani mivega, poučnega in zabavneg« čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno nga jal našim čitateljem. Cena: 30c.
Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, 'veljajo za posamezne države sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštni no vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, De laware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jer sey, New York, New Hampshire Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov n poštni no vred za sledeče države:
Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minne sota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska Tennessee, Virginia, Weit Virgi nia, Wisconsin.
Za še bolj oddaljene države stan« Koledar 40 centov ■ poštnino vred. — Te države to:
California, Washington, Ore gon, Nevada, Arizona, Colorado New Mexico, Wyoming, Utah im Idaho.
V naši podružnici Frank Ba. kser, 6104 St. Clair Ave, Cleve-land. O., pri L. Balastu ▼ Barber tonu, o, in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., pri Cfharlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chishclm, Minn., pri Chas. Kar-lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, n] it oaira na te cene.
Naročite ga prit SLOVENIC PUBLISHING GO iS Cortlandt SL. V«w York City OGLAS.
Kje se nahaja JOHN PINK! Doma je iz Gaberja pri Grosupljem na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratrancu: Joe Smith, Box 16, Frederick, Colo. (28-30—12)
DOMAČA NARAVNA OHIO - VINA
kakor Delaware, Cata*b», Iwes, in Conkerd prodaja
1780-S2 EL 28th St.,
Lorain* Ohio.
NOVOl	NOVO!
"SVETOVNA VOJNA'".
Popis pričetka sedanje vojne a 33 lepimi alikami in. velikim zemljevidom Avstro-Ogrske.
Cisti dobiček te izdaje ee bode oddal " Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih mot v sedanji
Concord rudeče vino:
Sod 6gal................$ 5.50
Sod 10 gal............... 8.00
Sod 25 gal.............. 16.50
Sod 50 gal..............30.00
Catawba belo vino:
Sod 6 gal.. Sod 10 gal...
Sod 25 gal... Sod 50 gat....
.......$ 7.00
....... 11.00
.......24. (K)
...... 42.50
Delaware belo vino, sod 10 galon $13.00. Sod, 25 galon $26.00 Sod 50 galon $50.00.
Pri vseh teh cenah je vojni davek že u račun an. Vina so popolnoma naravna, za kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order,
sedanji vojni.	[ <	r J
oKLMTEE H^! 1 »BHagaigfgiafiSf^^
V. J. KUBELiKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—30-12)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. 0TT0 PEZDIB,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravnlštvo Glas Naroda.
VAŽNO NAZNANILO.
Vd potniki, kateri wm nameravali potovati v ataro domovino ta teden ali aa-meravnjo potov« - v prihodnje, naj oitenejo na svojih mestih, ker ao vse paro. brodne družbe prekinil« sa nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pve» drugačijo, bodimo pravočasno poročali aa tam atestu.
Tvrdka Frank
Možje! 2ene!
• * Ako (te bolni in vam ni mojrel nihče pomagati. poslužite <-t- im-1 port, zdravil, katera vas hod o gotovo ozdravila. Importirana zdravila so mnofrim pomajrala, ki so že dolfro bolehali. Kavno tako bomo vam jiomaKali, akoprav že duliro bolcirate: zato pišite še danes nsi , avstrijsko filijalko importiranih zdravil:
Dom. Lekarna
535
Washington St..
/Vf/t W>H <✓ Af
Iz Missouri.
Najboljše vino v zadnjih dvajsetih letih.
CLARET rdeče. CONCORD rdeče po 55e. galon. IVES črno. ELVIRA belo po 65c. galon. RIESLING belo po 75c. galon.
Žganje kuhano po starokrajskem načinu.
Pravi TR0PINJEVEC po $3.25 galon. JABOLČNI K po $3.00 galon. BRESK0VEC po J3.50 galon.
V cenah pri vinu in žganju je vračunjen tudi davek. Pri vinu so sodi od 50 galon prosti in manjfii sodi stanejo $1.00 komad. Žganje se pošilja direktno od kmeta in je posoda zastonj. Naročila sprejema iz prijaznosti
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Obenem pa tudi naznanjam, da imam veliko množino najfine-jega drevja, rož in trtja, posebno priporočam kostanj (maroni), češnje in vse vrste češplje Europe po najnižjih cenah.

Imenik;
padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sicer: od kje je kdo tfoma, leto rojstva, kiteremo vojnemu oddelka pripada L t. d., tako da lahko tukaj najdete onega, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani,
Rri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahaiajo, tako da jim lahko pišete. Fikjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri
Felix M. D o 1 i n a r, 45 Ve»ey St. Dept. G,	New York, N, Y.
Pazite na Dept. "G".
Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje.
71
OGLAS.
Ccujeuira rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
Lansko rdeče vino po 45£ gal., staro rdeče vino po 50<i galona, lansko belo vino po 50^ gal. in najboljše staro belo vino po 55£ gal. 100 proof močan tropinjevec 41/. gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. ZugeL
Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, Rox lil.	St. Helena. C*L
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIILL
Prodaja'heio vino po................ 70c. gallon
črno vino po ................ 50c. ,,
,Drožnik 4 gallone za .................... $11.00
i Brinjevec 12 steklenic za................ $12.fK)
,, i gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
»308 St. Clair Ave., N. E„ Cleveland, Ohio
gWfMinfWimiianiPJara^^
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je> 21 pri 28 pelclh.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Kemtije, Francija, Belgije ir Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stare 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

HARMONIKE
vnte U«I«jm poptmv^am po iujnUlIh »nth, « trp*u» In —nMiJlTo. V popravo tfUro »—kdo polije, kar oem i* nod ll lot tok«) v tem pooln in oedoj r Joa lootnom domu. V popravek kiujikt hknr TO* dragi ter itAua po data
*JOHN WENZEL
1017 g. «2. St, Cleveland, Ohio.
Za vsebino oglasov ni odeovor-B« at urednftifi at BsnvaHfert*

UJ

Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošilj;»<Tč ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku ▼ roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100 K je sedaj $20 s [poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, O.
- • ** . • i«
__
GLAS NARODA, 2d. DECEMBRA, 1914
Ivan Cankar.
Zadnjič sem Sel po tisti ozki, z novim p<-skom posuti poti zad za
Ijitf) l jonskim kolizejeni. Še zgo daj je bilo; jutro megleno in pu-kJo. M.k!i so mi ležale na duši kakor kamenje ua Krasu. Ni ga človeka, ki bi nikoli ne obnpaval nad wboj in nad samim Bogom; in ki bi nikoli ne pozabil, da je užil tisočero nezmslužcnih dobrot, stotero nepoj lačanih ljubezni. In tako .sem mislil, da sem užaljen m tu».irečen ter da so krivico de lali z menoj, —
Kn glas, en hli.sk.
<>«l nekod, nič ne vem odkod se je oglasila mehka arija iz Trn badiirja. 1'resunilo me je, da sem v«tm:*etal; trepetajoč se sponi uiL nase in iih vse, kar je bilo.
Ta kolizejski park. ki je ztlaj Ram svoj žalujoči s|tomenik. se j.-ra/širil pred menoj, se mi je prikazal v toliki resničnosti in v ta kein sijaja, kakor ga nisem vide" poprej, ko je živel. Zožila e je |>ot; bila je tiha. srcu ljuba. S ko •tanjev je padala težka rosa v travo in ua posek, potrkavala je v listju iu vejevju. Zaškripala so tam ogr?mua vrata in v park je prišio dekle, roso na Indent šalu na lieili iti 11« mladi duii. Ne maram je opisati, da hi z neprimer 110 Iwxedo ne užalil njene čistosti; ali njena podoha je živa v meni.
Ti, malodušnež če si imel pra vieo do nezaslišane sreče takega trenotka. ti se pritožuješ? —
S»-l se m zadnjič mimo qpred-m est ne krčme. Slišal sem pesem m sem zardel. Spomnila me je na mojo največjo sramoto, na življenje. ki ni Človeka vredno. Na tako življenje namreč, ko sede žival >a mizo. zataji Boga in du-ao ter pravi, da je srečna. Ta melodija me je mahnila po glavi tako močno, da me je zazeblo. Koliko bolesti je bilo v njej: k->like sramežljivo in strahopetno zata jenih solz!
Kdo si? Ponižal si se bil med smeti iu otrobe, ali l»og te ui zapustil, ker »I ni pare ne hi spoznal in a pozna t i mogel, kje da si in kdc da si! —
Zadnjič -em šel proti Rožniku svojemu milemu domu. Na eest so zaj eli fant je-rekruti:
•Je pa davi slanea pala in; zelene travnike...
To je melodija, ki mi nikol vee m- pride iz spomina ; zato. ker nikakor od srert ne more najliuj sil radost. (V preudari človek, ko možen trpeti in kolike »reudari zmerom slabo; "ricjša je njegova natu gove tnisli. Ninem nani-«1« hi mogel kdaj v naj r»»e|. v sramoti. iponLža djenju s popolnoma svo n čistim vesel je in uii-ti*ko narodno fN-s.*ni. Da
t»i moglo tO moje sree. ki je toliko preneslo, še igrati se. smejat' kakor dete!
Nesrečnež! Dobrote, tega npo znanju si bil deležen, pa lie veš odkod da je. čemu da je! —
Vse, kar si živel, kar si govori' iu kur si delal, ima svojo melodijo. aaih zelo smešno in nespodobno. Spomnim se na človeka na prijatelja, kakor mu ga med nam ni vre para. Melodija, k »ne prikliče k njemu, je puste kvanta. Neka nesnažna melodij* me hpommjH na žensko, ki je viso ka m dobra v mojih »i*»ih. Ka dar zashšim popevko: *' Kn star eek je z'Vel...' — jt. k»j pr«-«'
mojimi oemi Dragotin Kette; tam v kotu s..«|i, gitar«) ima v roka!-
Z vitkim obrazom, z vsakim pfigh dom. z vsako besedo je zdru xena mwodija. Vse drugo umrje melodija ne. Spremlja t**, kamorkoli frreš; podnevj stori, da po. stav s ko/.arec na m /o in se zami-lis; (NtiMN-i te vidrami iz sanj. te tiho pokliče, te milo spomni: "Ta pi ijatelj. ki ga ni več, j«- tole za-P	Iu >e pravi: "S tem de-
kletom. ki te je rada imela, sta tole po* I tacala!'' — |n nazadnje prav*, čudo ua uho se primakne To je pela tvoja mati!" fre že po<I večer mojega ij vidim, kako da je. in »itn. —
hip je imel svojo melo, r\e so zahledele. besede ostala je melodija, ki hi ne pre">eval; noltedeu ni p tzabljen. Nobeden ni until Nič me ni strah, če jim em. da tem med njimi. Ker prišel bo ta čas; Je kmalu pozno:
e. o/nan jeva tke r, «e bodo »pojile
liko je uži v« t ž, zakaj m ra od n
t;
iti
•1 as
dne ; zdi plaho a< Vsak dtjo. Bar so pozabi Ti g i rbra
v eno. Vse moje ljubezni, vsa moja brezprimerna sreča, vsa moja nezadnžena prijateljstva in vse moje zvesto zastražene bolesti, vse to se bo spojilo v eno pesem, v eno samo melodijo, ki Jjo po m a-, terinsko zbrala vse drugo skupaj.
To pesem bom slišal, ko bom tiho spal. —
Služba.
Stanko Majcen.
Dekla Marta je imela svojo sobico. V stanovanju solicitatorja Kerina je bilo sicer zelo tesno, trije otročiči so spali v eni izbi. lrugo sta iinela mož iu žena zase, tretja je bila shramba veža in dvorile obenem — zelo tesi»3 je bilo, a Marta je imela svojo so-t>:«-o.
V nedeljo zjutraj pa je rekla Jospa:
4 Marta, kmalu bomo potrebovali tvojo sobico. Četrtega otro-ia , ričakujem. Bila si vedno do-oro dekle, ne boš me zapustila v tem težkem času. 'Sobico boš da-'a. Štirim ne morem |»ostlati v eni izbi. Moj mož je cimdalje bolj tervoren. Veka nje. bedenje. pre--»tiljanje. . . Kajne. Marta, da se preseliš v kuhinjo?*'
Tistega več ra je prenesla Mar-a svoj zeleno pobarvani kovčeg. Ivo je velikih. motvozom privezanih škatel in še tri ku^e kril i<x nredpasnikov v kuhinjo. Ko je sedela zvečer pri oknu, se ji j" '.delo. da se skozi tkono njene iobiee vidi vse lepše, vse dalje na >redmestno poljano in je zrak <i veje vanjo, boljši, vonjivejši ti svežji. Tudi kos neba. ki se je idel n-iravnost s postelje, je bil epši. V okvirju kuhinjskega okla ni stala niti ena prijazna zvez-!a . mesecev krajec je molel v le-»i gornji kot svojo belo. obrito »rado kakor v posmeh.
Marta si je postlala pri okni?, n zasanjala o sobici. Štiri stene, »ostelja in stol — H človek je am. Tako božansko sam. tako do-Votno sam. (los p a solieitatorje-va ni zoperna ženska, mnogo zr>-vrnejših je na desno in levo. a es ljubi dan nategovati ušesa, ni'iti roke. privzdigovati noge mi sami in edini gospe solieita-orjevi. to je vendarle muka. Tola zvečer je rekla: "Lahko noč" n zaprla duri za sabo. tJospe so-ieitatorjf ve ni bilo več na svetu a celih dvanajst ur — Marta je bila sama. A zdaj je sobica zanjo 'aprta. Kam pojde srkat svežega ^raka, kam se pojde poiskat, ka-lar se ji bo zdelo, da se ne sliši *'ee, da se ne vidi več. 4|a ne ve i'eč. kako ji j«> ime?...
Ah. vsaj v nedeljo popoldne je '»rosta! Marta je ob nedeljah zaspala tla trati, kjer so evele ne-blagodišeče marjetice, kjer se. je vsak hip pok a <1 i I c«*stni ;ir»h v •os. v <>či. lica, v lase. a zaspala e pod soluecm božjim prosta, "rosta, prosta...
Drugo nedeljo je rekla gospa:
"Marta, otrok vek« kakor na-►oden. Moža sem srečno spravila • doma. Siromaku izpadajo lasje »d nervoznosti. Pisarna in čet ve-
0	otrok — to ni šala. A sama ne norem ostati ž njimi. Nedeljski ►opoldan je tvoj; Bog. da ti ga
1	očem prilegati, a vsaj enega vze-ni s seboj. Izberi si. katerega io<Vh. Bogd;:iiček ti ne bo naga-•al. Adela ubogljiv otrok. Mi 'anček te ljubi kakor mene. svo-io mater. I sinili se otroka, k: ni »'idel solnea že ves teden!"
Marta je Milaučku obula rdeče ioine. oblekla mu gamaše čez nogavice in mu potisnila vol-leno kapo do ušes. Takega, vse-T« okroglega kakor kepa, si je oosadila na roko in odšla žnjim 'kozi j ark. O drevesa, o Ceste, o «nja nedogled, kje je vaša mu-dka? — Milanček je zavekal. Kapa mu j«- bila prevroča. Marta »mu je kapo snela. — Ljubi ljudje. Franeelj od petega regimenta. lepi Prestar, ki imaš vsako 'lrugo nedeljo prosto, kje so vaši ljubeznivi obraz? — Milanček je namrdnil usta: "Dol. dol!" Marta ga je postavila na tla in ga vedla kraj sel»e za roko. sklanjajoč se nad njim, da jo je bolelo v levem ledju. "Milanč«k. potr-oi: Kmalu bova sedela na klopi ill gledala I a hude". Toda Milanček ni potrpel. 'Domov, domov', ie jel vpiti in. gospodje v gladkih. črnih svršnfkih so se ozirali. Kden od njih je obstal, pogledal Marti natanko v obraz in rekel: 'Skoda, da imate paglavca. Ali niste nikdar sama. lepa dekle?"' Tistega večera je sedela Marta v kuhinji pri petrolejki in pisala nismo. Prestarju je napisala ee-le štiri strani žalosti in trpljenja
in naposled mu je poslala čez sc-jtrolejka stane krono in pol in ipol f dem hiš in cest, v sedmo cesto, !krone stane petrolej.. Toda tež-sedmo hišo stotisoč svetlih po- ko bo šlo! Pri sivi-'ji je vzeiu ob-zdravov. Da ima človek vsaj pe- leko na račun zvišane plače, tua-trolejko! Ko leže mnogoštevilna, teri je pisala, da bo kmalu lahko nenasitna in nezadovoljiva obitelj kaj maiega pošiljala domov....
spat, se prižge taka svetilka, sejTiidi bral v Ameriki se je pripo- fo gmo Vtisov te knjige in je
postavi na mizo in človek je pri 'ročil...
njej sam, sam, sam.. 1*ra tikta-j Da ima človek vsaj svojo poka in lom i oil noči minuto za im-jsteljo! Ali ni to kraljevsko? lz-iiut >. a Bog - sp-iiijem. Da je člo- 'tegneš se, kakor si dolg. razmah-vek. spehan od dela. le pol urice neš roki in daš pljučem, ua se suni. iideč. sani in misleč svoje dvigajo in padajo, kakor jih je, misli...	j volja. Tema je, da se delajo škr-
Iržln je
lična knjiga; "VOJSKA NA BALKANU *.
Vsled vsestranske želje naroči-
sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajoeih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajo-
in tretjo nedeljo je rekla	rože na stropu, nedeljsko če se	balkanskih držav in
spa :
"Tako, Marta, dams pri ravi petrolejko za goste. V veži mora biti luč. Gospod boter, gospa botra, gospod župpik. teta. stric, stara mama in možev edini prijatelj. pisar Komar nas obiščejo.
j sol lice je zašlo za hrib, saj ni bilo svobodno, duri v sobico so zaprte. za njimi veka teden dni staro dete z ozkim, neugnanim gla-^. kanskih"držav
som — a človek ima posteljo.i posameznc zvezke je dobiti po Božjega miru polno, v počitek i 15c> vseh 13 sešitkov skupaj pa božji postlano, božjo svobodo di-! Pripravila sera boljša večerjo, tu- ! hajočo posteljo. In človek, v ro-|r0ga 8e pri. di moj mož ho dobro volje. Z j božjih truden «lo smrti, je v Slovenic Pnblishing Co., marcem dobi deset kron več pla-j17^ sa,n- sam- sajn- - -ee. Toda kaj sem hotela reči: Luč imtra biti. V izbi prižgem visečo
najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tndi veeji slovenski zemljevid bal-
' stane s poštnino vred $1.85. Na-
— \
82 Cortlandt St., New York City-
svetilko, v vežo postavi svojo malo petrolejk^.. Mogoče dobiš z uiareeni dve kroni več. veš! (Jo-vorila bom z možem..."
Tisti večer je ležala Marta v postelji pri oknu. strmela v tem- • ni strop in računila. ^logoče dobi | z "marcem dve kroni več, nova pe-
Kjc je dOHN MALI? Pred 2 leti	PKIPOKOČILO.
j«^ bil v Yukon. I*a.. prišel ie pa j
v Združene države pred 13 leti I R°jakom V StecltOD, Pft., 1« Za njegov naslov bi rada zve-(okolici naaumjaino, da je
dela njegova hči. Ako je kat«-{ remit znan njegov naslov, naj j ga mi naznani, ali pa naj se sam! oglasi. — Annie Žnidaršie,* 111!) Addison Kd., Cleveland.i Ohio.	(26-29—12) j
r
I

Najmodernejša
TISKARNA
»t
"GLAS NARODA'
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah.
Ddo okuao. kvrštp prevode v 4refe jfxto. Unijsko organizirana. Posebnost se drsftfeaa pravila, okrožnice, paaleti, cesild iti
Vsa naročila poiljite mu
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N- Y.
Mr. M. PAPIC,
138 Frederick St., Steelton, Pa^
naš zastojmik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izda vati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
d®--A---C-
ROJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLiOVENSEi DNKYNEK j KQfi. Dfi^AYAJl
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skfli posestev vseh velesil.
Obsega 1 1 raznih zemljevidov.
nal20tih straneh in vsaka stran je in.j pri 134 palca velika
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obscga'dev^ ratr.th *emlj»vid«»r
nn 8 straneh, vsaks stran 8 pri 14 palcev.
Cena aarno 15 centov^ VBi"remljevidi Bo'narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko Bpozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudiaOznačen obsegfpovršine, katero* zavzemajojposamezr.e države.
Pošljite 25e. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
gnmpeg&iB generale fwaiiaoopg
,Franco8katparobrodng> družba.)]
Direktna Crla do sHaue, Pariza, Švice, leemosta !n Uu&fiane
.ACKOVtMCF"
!
Poštni parniki bo:
nji SAVOfE*«nJEJrLAJlOR*A!nC"
M TilMk*	tri+r* vUlki
"LA ntANC
KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisli brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery. Pofttna naročila ae točno izvriujejo
Prva Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04, ST. CLAIB AVE., CLEVELAND, 0.
MplaK
lioaidJtati otiaiprfmi -ie tinktura n» rata Aipfb-tinktar« tr Alp«npou4> - Ženskam 1» Boikiau kateri jo nUia Mitajo v k*-itih feeds lb lasje Depebift-boa. a« bode ispadett hi n« bods hMI _	Ratec take
■raste moieoal»tee tih tedafh brada in brke. ki m bodo Upadala ta na bodo peetale siv«. O teka t dni pooalnnoia aadravim rovmatizem. k oc ti bol. brcanje po rokah. no«xb ia hrbtenici. Bane. opekline. bale. tare. kraste U> karja ofeea. bradavtea. 90t«3j« do«. sab!tne Itd. odstranim r treh daeb. Mote sdravila so realstrbana v Wufaiaitraa, mamania. da so čista in najbolj aspaiaa. PUUa takoj po eeolk! Potlim pa sastonj.
JAKOB WAHCIC, j 1092 E. 64th St., Cleveland, O.
N. B. On—ip. UN rabil soja sdtpvUa faraa aepefea. plsfai tSOO.
Sk^p resni parniki co: ^CakagG", "is Tcarame", "aochansb^a" in "ftiagtra" Glavna agencija: 10 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrou^h Building. Poštni parniki odplnjejo vedno ob sredah ix pristanišča itevllk*
67. N. X,
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GTjAS NARODA", NAJVEČJI. IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
O) O) <S)
NAJBOLJŠA
® ® ® ®
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platna vezan£$1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe isto t podružnici Fr. Sakscr, 1604 St Gair Ave^ H. SL
"GLAS NAHODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ!

A a trika ia Amcrikanci,
Spisal »V. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Bev. J. M. Trunka:
AMERIKA IN AMERIKANCL
j Ni naš namen izreči na tem rae-jstu kako kritiko, pač pa izja^ Ija-|mo, da je to izvrstno delo, kate-! rega bi si moral nabaviti vsak ro-;jak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem • in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za i deželo, v kateri biv^ kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik. med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, j ali pa dragega znanca iz sedanjih, ali preteklih dni. Čudimo se le, ;da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-;tega, ker se ni vprizorilo zanjo i kričeče reklame, s katero se spra-! vi v svet marsikatero drugo, ve-•liko manj vi%dno knjigo. Poseb-|no primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost, i Cena elegantno v platno vezani (knjigi je $2.50 s poštnino vred. ! Za isto ceno ae odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Slovenic Pnblishing 0on » Cortlandt St, Vfw York Qtty.
9V Denar metete proč!
ako ae pcdpir&te ivoje(t rojak«. Pri meni dobite
izfrslos dsmaSe vine
galon po 75c. in v«£.
Pri odjema kot 10 galop dajem po past, se poevbco priporočam eiaToira gloranalrim druitvam ob priliki kake Twe-lice, tudi oplm za svatbe.
V saiogi io£K izTritpe domača klobasa in vflskovritno grocerijeko biago, katerega ljubi nat carod. P-siiijam denar o a rt« strani sveta in parobrodne listke za vse
firoge. Z&atopain "Glas Naroda", prodajam n kupujem avstrijskidanar. B tvrdlco Frank Bakser sem v trgovski svesi. Upravljam vse v notarski poeel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
1
PRANK 1OT1 W. ZZmd Straat.
JLRJOVRC
Okaga, ID.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
WAUKBQAN, ILk.
PRODAJA fina vina, izvrstna imotka, patentirana zdravila.
PRODAJA Tožn« listke Tseh 1 rskomor-
Bkih črt.
POSIIJA denar ▼ stsri krsj teneiljiva
in pošteno.
UPRAVLJA vse t notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK % ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ I